SMUČINA
J
ELfKN
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
LETNIK XXVII	MESEC	DECEMBER	-	1987	ŠT.	7
Proslava v Elanu pred dnevom republike
27.	novembra, pred prazniki, je bila na zaključku dopoldanske izmene na prostem ob vohodu v tovarno kratka proslava za »DAN REPUBLIKE«
Predsednik poslovodnega odbora tov. Uroš Aljančič je delavcem spregovoril nekaj vzpodbudnih besed za uspešen zaključek letošnjega poslovnega leta. Poudaril je, da bomo le s skupnimi močmi in medsedojnim sodelovanjem in zaupanjem in samo dobrini delom dosegli želje-ne uspehe. Letni plan prodaje smo do teh praznikov sicer dosegli glede na devalvacijo, letni plan stroškov pa že mnogo prej. To pomeni, da nismo naredili vsega, kar smo si začrtali. Da to nadoknadimo, nam ostaja samo mesec dni časa.
Prihodnje leto pa bo od nas terjalo še dosti večje napore če bomo hoteli preživeti. Vendar zaupamo v svojo sposobnost, znanje in delo.
Na zaključku je predsednik voščil delavcem prijetno praznovanje Dneva republike.
Slavko Knafelj
Bilo je težje kot mislimo
Ekonomske in sociološke znanosti učijo, da je v trenutku oz. časih ko izgleda, da je najtežje, potrebno napeti vse sile za to, da nam bo
v	prihodnosti boljše.
Ta trditev se nikakor ne ujema z besedami, ki sem jih izrekel, ko smo svečani, otvarjali nov obrat plastike, v katerih sem prišel do ugotovitve, da pri nas nobeno
stanje ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.
Prehiter zaključek, izhajajoč iz teh hipotez, bi lahko bil — znanosti naj kar učijo svoje, mi pa si glede na okolje, ki nas obdaja, tako ne moremo pomagati!
Žal je bila ta miselnost v Elanu v letu 1987 vse preveč prisotna.
Poleg veselih in srečnih dogodkov tega leta, saj si lete mnogo lažje in globlje vtisnemo v spomin, bomo leto 1987 prav gotovo pomnili po tem, da smo ga uspeli zaključiti v nasprotju z našo osnovno, zanosno parolo, katero bi spremenjeno lahko definirali: »S slabo kvaliteto nazaj med balkance.«
To glede na jasno postavljene cilje nikakor ni bil
naš namen in tu že lahko naletimo na enega večjih odstopanj od začrtanega gospodarskega načrta za 1987.
Brez večjih negodovanj smo pristopili k skrajšanju delovnega časa — 40 ur tedensko.
Pripravljeni smo bili sprejeti ugodnosti, katere nam v obliki prostih sobot nudi no-
vi	režim. Že ob polletju pa smo ugotavljali, da bomo obveznosti ob tako postavljenem tednu težko realizirali. Opozorila niso zalegla, saj moramo ugotoviti, da se zato stanje ni popravilo tako, da smo težko realizirali ob pristopu postavljene zahteve s strani zbornice.
Tudi odnos do materiala in delovnih sredstev se kljub (Nadaljevanje na 2. strani)
Elan v letu 1987 — in kako v 1988. letu
(Nadaljevanje str. 2)
Predsednik PO DO — Elan tov. Uroš Aljančič vošči sodelavcem k prazniku »DNEVU REPUBLIKE« In prazniki so se začeli
Bilo je težje kot mislimo
(Nadaljevanje s 1. struni)
zaostreni situaciji ni popravil, saj so v zbiru nakopičenih težav osebni problemi še dodatno obremenjevali privatni vsakdan.
Vse našteto nam ne more biti v ponos.
Različni nivoji v Elanu imajo drugačen vpogled v situacijo, vendar bi vsaj določenemu krogu moralo biti bolj jasno, da nastala situacija, v kateri so prednjačili:
— v celoti spremenjeni ekonomski pogoji poslovanja v Jugoslaviji
— močan padec tečaja dolarja
— padec kupne moči
tudi Elan ne more ostati
neprizadet in da se je glede na to potrebno ustrezno prilagoditi.
V	privatnem življenju se temu tempu hitro prilagajamo, saj se nam zmanjša število nakupov, prevoženih kilometrov in hitrost obrabe raznih predmetov.
Razlika med privatno in poslovno ekonomijo pa ni tako velika kot dostikrat mislimo, tako da ste v zmoti vsi, ki mislite, da je Elan tisti, ki bo lahko izravnaval vsa nesorazmerja. Beležimo pa tudi nekaj delovnih uspehov, od katerih je pomemben posebej obrat plastika, izdelan v zelo kratkem času in težkih razmerah za investicijska vlaganja. Tu smo še enkrat pokazali vso našo pripravljenost za vlaganja v boljšo prihodnost, vendar bomo lahko zadovoljni šele, ko nam bo ta projekt tudi v celoti dajal pričakovane učinke. Šele takrat bomo z rezultati vlaganj res lahko zadovoljni.
Drugi pomembnejši projekt, katerega smo začeli sprovajati, je prenos proizvodnje tekaških smuči iz Elana. Pomanjkanje delovne sile in prostora v Begunjah nas je privedlo do take odločitve. Gre za pomembno odločitev, saj so smuči naš program z najdaljšo tradicijo, to pa je dostikrat zelo obremenilno pri poslovnem odločanju.
Novost v predmetu poslovanja Elana je začetek na področju izposojanja družinskih jadrnic ali popularno rečeno — charterju. Začetek je zelo obetaven, saj smo uspeli že v prvem letu doseči vse postavljene cilje, kar ni vedno primer v naši praksi.
Racionalno postavljena organizacija in nekaj dodatnega dela za nekatere zaposlene pa so v sklopu te aktiv-
nosti že dali prve pozitivne ekonomske učinke.
Omeniti je treba tudi aktivnosti na področju naših firm v tujini, koder smo z registracijo »holdinga« uspeli zaključiti krog oz. verigo naših enot v tujini. Učinki holdinga bodo vidni dolgoročno, saj bo s svojo funkcijo na kar se da racionalen način moral usmerjati naša sredstva in prodajne aktivnosti po svetu.
Našteti so dosežki, katerih se nam ob predstavitvi nekaj novih izdelkov v naši programski paleti, nadaljnjem delu na razvoju informatike in organizacije, vlaganjih na področju stanovanjske in
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — e oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj,...
Z besedami Otona Župančiča začenjamo naš, Elanov sprehod skozi leto, ki ga pravkar končujemo in ko vstopamo v novo koledarsko in poslovno leto. Namenoma uporabljamo začetne verze te pesnitve, da nam vlije ponovnega zaupanja in spoštovanja do vsega in vsakega, da se zavemo, da samo »razpokana dlan« polni naše shrambe in da je največje plačilo spoznanje, da smo zaupano delo vestno in odgovorno opravili.
Preteklo leto je imelo dve stalnici, ki sta še kako močno vplivali tudi na poslovno življenje Elana doma in tujini. Visoka rast stroškov, ki jo je pogojevala domača inflacija in padec ameriškega dolarja v svetovnem gospodarskem prostoru.
Prvi podatki kažejo, da bo Elan poslovno leto 1987 doma in s firmami v tujini zaključil s premoženjsko bilanco, ki vrednostno znaša 150 milijard dinarjev ali 120 milijonov dolarjev; ni veliko, če gledamo gigante okoli nas, pa veliko, ker je naše, ker smo z znojem in razpokano dlanjo to ustvarili. V tem premoženju ni nič darovanega, vse je prisluženo.
Na področju naložb smo skoraj v celoti izpolnili načrtovane cilje. Predvsem so po-
počitniške infrastrukture itd. zagotovo ni treba sramovati.
Nasprotno, to so v takem letu dosežki, ki vlivajo upanje in energijo za samozavestno delovanje naprej, vendar ob mnogo bolj racionalnem obnašanju, kot je le-to bilo do sedaj.
Razmere se bodo še mnogo bolj zaostrile in možnosti za dinozaversko obnašanje bo vedno manj, saj se bomo morali že od prvega januarja naprej popolnoma drugače obnašati.
Žal nam poslovno leto
1987	ne more ostati v prijetnem spominu. V tolažbo nam ostane, da smo vsaj v
membni trije:	sodobnejša
oprema, nova proizvodna hala za velika plovila in holdin-ško podjetje v Avstriji.
Ob skrbi za učvrstitev in moč Elana, smo po zmožnostih in rezultatih dela skrbe-
li	za primerne osebne dohodke. Veliko sredstev smo v preteklem letu namenili za stanovanjsko izgradnjo. Mnogokatera adaptacija ali nova hiša je bila opravljena in postavljena; v Begunjah smo zgradili 33 stanovanj in pripravili in komunalno opremili 17 individualnih parcel.
Ko tako pregledujemo opravljeno delo v preteklem letu, pa vseeno še ne moremo biti zadovoljni. Vsak izmed nas naj pogleda vase in odkrito prizna, da je bilo marsikaj opuščenega, da imamo še mnogokaj postoriti. Iskati vzroke izven Elana je nepošteno in zastonjsko delo.
Kako pa v novo poslovno leto 1988? Navzlic velikim neznankam, nam naša dolgoletna usmeritev na mednarodna tržišča daje poroštvo in zaupanje, da smo še naprej lahko uspešni. Pogoj pa je in ta je v nas: Vestno, odgovorno in več in še več delati. Ne iščimo razrešitev problemov izven nas. Mi smo sposobni in imamo osnovo za nadaljni razvoj in rast.
Gospodarski načrt za leto 1988, ki smo ga sprejeli, je zelo zahteven sam po sebi, če pa vemo, da ga bomo izpolnjevali v zapletenih do-
sklopu naših znancev in prijateljev, predvsem pa družin preživeli veliko lepih in brezskrbnih trenutkov in da se bomo le-teh radi spominjali. Če letos tudi tega ni bi-
lo,	potem si skupaj zaželimo veliko sreče za vse nas v novem letu 1988, vendar ne pozabimo, da bo naša sreča vedno bolj odvisna tudi od uspehov kolektiva, zato storimo vse, da bomo v prihodnjem letu tako vestni in skrbni kot doma tudi v Elanu.
Predsednik poslovodnega
odbora
Uroš Aljančič dipl oec.
mačih in svetovnih pogojih, potem zahteva od nas vseh polno mero odgovornosti in doslednosti.
Še naprej ostaja naša temeljna usmeritev:
Elanu je mesto v svetu, s pozitivno plačilno in devizno bilanco. Vsak razvojni, proizvodni ali katerikoli projekt mora biti in mora prinašati pozitivni devizni rezultat. Racionalno izkoristiti strojno opremo in delovni čas ter sredstva. Cilj, da bomo prihranili 10 % pri porabi surovin nam, če bo dosežen, prinese 3 milijarde din čistega dohodka. Ali se ne izplača prizadevno delati?
Če bomo dosegli te cilje, potem ne bodo izostali tudi primerni osebni dohodki in zadovoljevanje drugih skupnih želja in potreb od stanovanj do telefona, cest in posodobitve šol in zdravstva. To vse smo mi, to je del nas; vendar brez denarja, brez uspešnega gospodarjenja to vse ni uresničljivo.
Ta sprehod skozi čas zaključimo še enkrat z Otonom Zupančičem:
»Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — z oljem mu lečiš razpokano dlan, shrambe mu polniš in vina mu vračaš za znoj,...«
Ostanimo tudi v teh kriznih časih pripadni Elanu. To bomo storili z zavzetim delom za pisalno mizo, strojem, v prodajalni. Če bomo to storili, potem bo shramba vedno primerno založena, za znoj pa bo še kaj navrženo.
Pavel Koder
Elan v letu 1987 — in kako v 1988. letu
Prostorska ureditev Elana do leta 2000
ELtkN
V	avli upravne stavbe je razobešen predlog prostorskega razvoja EI.ANA v prihodnosti do leta 2000.
Načrt prikazuje rešitev prostorske ureditve za posamezne programe in za spremljajoče službe.
Sklopi, ki zajemajo posamezne dejavnosti, so locirani:
—	Ob	glavnem	vhodu
upravna zgradba, trgovina, vratarji-gasilci, obrat družbene prehrane, ambulanta,
inštitut, oblikovalci in centralne garderobe.
—	Sledijo proizvodni prostori, ki se na južni strani začenjajo s PROGRAMOM PLASTIKE, nadaljujejo s PROGRAMOM SMUČI, energetskimi objekti, do PROGRAMA ŠPORTNEGA ODRODJA.
V	glavnem so to obstoječi prostori z dopolnitvami, razen športnega orodja, kjer je predvidena izgradnja novega objekta.
— Na vzhodni strani ob potoku se nizajo skladišča repromateriala s predvidenim novim skladiščem nevarnih snovi in rezervatom za širjenje čez potok.
— Severno od proizvodnih objektov je kompleks namenjen skladiščenju lesa in centralnemu skladiščenju vseh gotovih izdelkov s skupno odpremo.
Za ta namen je na skrajnem severnem delu predviden tudi nov vhod za tovorni promet z vratarnico in talno tehtnico.
— Na jugovzhodnem delu
tovarniškega kompleksa je določena lokacija novega VZDRŽEVANJA, medtem ko za objekte preko potoka v sedanji fazi ni dokončno določen namen (stara stavba kot muzej).
Predlog bodoče zazidave je izdelan v okviru meja obstoječega zemljišča, za daljšo perspektivo pa je rezervirano zemljišče (preko ceste), ki je in tudi ostaja v planskih in urbanističnih načrtih občine Radovljica za možno širjenje tovarne ELAN.
Tone VOLJČANŠEK
Volitve so pred
nami
13.	januarja 1988 bomo volili samoupravne organe in Izvršni odbor sindikata v DO EIJVN za obdobje 1988-1989.
Delovne skupine — delni zbori delavcev DO Elan 1988—89 in število njihovih delegatov v voljenih samoupravnih organih in Izvršnem odboru osnovne organizacije sindikata:
Programi:	Število	Št. del.	Predlagano		štev. delegatov v:	
	delavcev	skupin	DS	DK	DN	IO-OOS
Smuči	458	10	14	5	3	13
DSSS	282	10	8	3	2	g
Športno orodje	200	7	6	3	2	6
Plastika	184	4	5	2	1	5
Vzdrževanje	1G4	3	5	2	1	5
Inštitut	48	1	2	1	1	2
Kontrola	35	1	1	1	1	1
DO Elan skupaj	1371	36	41	17	11	41
preteklem
mandatu
Imenovanim komisijam delavskega sveta se izteka dvoletni mandat.
Račun za uspešnost njihovega dela bomo morali predložiti delavskemu svetu DO.
Za nas, bralce »Smučine« smo predsednikom teh komisij zastavili nekaj vprašanj:
— Kakšna je bila aktivnost posamezne komisije
— Glavni dosežki v preteklem mandatu
— Pomanjkljivosti
— Kaj priporočajo novoimenovanim članom komisij
Vemo, da bodo volitve v samoupravne organe 13. januarja 1988. Tako bo DS-DO
na novo imenoval te komisije že v januarju prihodnjega leta.
Vemo tudi, da so te komisije »podaljšana roka« delavskega sveta, samostojne pri odločanju, vendar odgovorne delavskemu svetu, ki jih je postavil.
V	nadaljevanju vam posredujemo odgovore teh komisij na postavljena vprašanja. Ti odgovori so pri enih komisijah obširnejši, pri drugih zelo kratki.
To je tako, kot je zapisal predsednik ene teh komisij:
» ... da slab predsednik pomeni slabo delo organa, ki ga vodi.«
Pa začnimo:
Komisija za spremljanje delovnih nalog
Poročilo začenjam z navedbo, da slab predsednik pomeni slabo delo organa, ki ga vodi. Zato moram povedati, da se je komisija sestala samo prvič, zadnjič in nikoli več, na konstituantni seji, kjer je zahtevala poslovnik in smernice za delo. Kljub večkratnim urgencam in zahtevam, nismo prejeli niti pisnih niti ustnih navodil ali usmeritev v to, kaj naj komisija sploh dela.
Verjetno bi v tem primeru
moral osebno kot predsednik sam napraviti nekakšen predlog poslovnika, ga dati v javno razpravo, potrditev, itd. V lastno opravičilo naj navedem, da se za tak pristop nisem čutil niti kvalificiranega niti nisem ob zahtevanih vsakodnevnih nalogah imel časa, da bi se loteval še tega področja. Zato predlagam, da se v bodoče ta komisija ali ukine ali zgradijo osnovni temelji njenega dela.
Marjan Mertelj
Komisija za izobraževanje
DS — Delavski svet delovne organizacije DK — Disciplinska komisija delovne organizacije DN Delavsko nadzorstvo delovne organizacije IO-OOS — Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata Priprave na volitve so v času izida »Smučine« že precej daleč. Tako je iz prejšnjega mandata predlaganih dobra tretjina delegatov.
Predlagani kandidati so iz vseh delovnih enot predvideni procentualno na število zaposlenih (glej tabelo).
Delovne skupine — delni zbori delavcev so na svojih sestankih izbrali in potrdili imena delavcev-kandidatov, ki jih bomo volili 13. januarja 1988.
Lahko rečemo, da so priprave na volitve potekale zelo intenzivno in korektno. Tako lahko upamo, da bodo uspele tudi volitve same.
Vsi se moramo pri tem zavedati, da to delo moramo opraviti dobro, da bodo morali izbrani delegati zastopati koristi svoje sredine in celotnega Elana, kar bo v bodoče še kako nujno potrebno.
Torej 13. januarja vsi na volitve!	Slavko	Knafelj
Delo komisij DS-DO v
Komisija za izobraževanje je v svojem mandatu imela
12	sej, udeležba na sejah je bila izredno zadovoljiva.
Na sejah so člani obravnavali v glavnem vloge za dodelitev kadrovskih štipendij ter vloge za odobritev študijskih ugodnosti (za šolanje za pridobitev višje stopnje izobrazbe, plačilo stroškov jezikovnih tečajev).
Pri svojem delu so se držali določil Pravilnika o izobraževanju, strokovnem usposabljanju in štipendiranju, tako da na njihovo delo ni bilo pripomb in pritožb, to pa bi priporočal tudi novoimenovanim članom komisije za izobraževanje.
Rudi Antolin
Komisija za osebne dohodke
Člani komisije za osebne dohodke so se sestajali vedno nekaj dni pred izplačilom osebnega dohodka. Pregledali in potrdili so doseganje plana proizvodnje in prodaje za tekoči obračunski mesec, obračun provizije predstavnikov in vodij predstavništva, prekoračitve nočnin, seznam delavcev, ki ne prejmejo nagrade po merilu IDC in koeficient obračanja zalog. Vsi izračuni so bili tudi strokovno obrazloženi.
Mnenje članov je, da de-
lavci DO niso dovolj seznanjeni z delom komisije. V 2-letnem mandatu se ni nihče obrnil nanjo v vezi obračuna osebnega dohodka ali boleznin.
Glede na to, da ima vsak program v komisiji svojega predstavnika, priporočamo novoizvoljenim članom, da zbirajo vprašanja, mnenja in pripombe svojih sodelavcev in potem na seji o tem razpravljajo in vprašajo.
Alenka Krivic
Komisija za delovna razmerja
V mandatnem obdobju je imela komisija 65 sej.
Sklicevanje sej je bilo po potrebi.
Komisija je bila vedno sklepčna.
Aktivnost članov je bila zelo zadovoljiva, razprave niso nikdar izostale.
Vsak član s posameznega programa je poskušal v čim večji meri zastopati realno stališče.
V preteklem letu ni bilo kakšnih posebnih dosežkov, razen, da je po vseh programih pokrivanje delovne sile zadovoljivo, zastala je samo proizvodnja jadrnic E-43, kar pa bi se kasneje tudi tam moralo čim preje urediti.
V zvezi s pomanjkljivostmi pa mislim, da je najslab-
se pri ocenjevanju novo sprejetih delavcev. Določene komisije za ocenjevanje imajo zelo neresen pristop do samega ocenjevanja delavca, tako da včasih pride celo do nerealne slike ocene.
V	takih primerih je zelo neprijetno in težko sklepati, ker nikdar ne veš, če se ni dobremu delavcu storila krivica ali, da smo sprejeli zelo slabega delavca.
Novo izvoljenim članom priporočamo, da se čim bolje seznanijo s splošno problematiko kadrovanja v njihovem programu, ravno tako pa naj ne izostane zanimanje za vse ostale probleme, kar je v zvezi kadrovanja na celotnem področju DO.
Jože Bešter
Stanovanjska komisija
Komisija za izume in tehnične izboljšave
—	Aktivnost stanovanjske komisije.
V dveletnem obdobju je bilo sklicanih 19 sej stanovanjske komisije, na katerih smo obravnavali 160 vlog za dodelitev stanovanjskih kreditov in 151 vlog za družbena najemna stanovanja. Ogledi stanovanjskih razmer tako velikega števila prosilcev so zahtevali veliko aktivnost vseh članov stanovanjske komisije, predvsem v obdobju po zaključenem razpisu.
—	Glavni dosežki v preteklem obdobju.
V preteklem obdobju smo dodelili 160 stanovajskih posojil za adaptacije, novogradnje in nakupe stanovanj.
To pomeni, da smo ugodili vsem prošnjam.
Poleg tega smo dodelili 11 najemnih stanovanj v Lescah v letu 1986 in 28 najemnih stanovanj v Poddobravi v letu 1987, ter seveda še nekaj prerazporeditev v izpraznjena stanovanja, v glavnem v Radovljici.
Mislim, da je bil glavni do-
V	preteklem mandatnem obdobju je imela komisija 32 sestankov, na katerih je obravnavala vloge za nabavo 155 strojev in naprav. V ožjem sestavu komisije so bili novo prispeli stroji v ELAN kvantitativno in zapisniško prevzeti, ob njihovem zagonu pa je komisija te stroje pregledala tudi v smislu sposobnosti za obratovanje in izdala o tem ustrezne zapisnike.
Komisija je delala tudi na področju izločitve osnovnih sredstev iz uporabe oz. pri njihovi prodaji. V tem ob-
Volilna komisija
Aktivnost volilne komisije s petimi volilnimi odbori je bila stoodstotna. Drugače tudi ni moglo biti, sicer ne bi v tem času speljali toliko organizacijskih sprememb.
Opravila je:
— 20. X. 1986 — Volitve v nove samoupravne organe ob reorganizaciji (ukinjeni TOZD, enovita DO)
- 13. III. 1986 - Volitve delegatov v Zbor združenega dela (ZD)
— 2. VI. 1986 — Referendum — Statut DO
- 24. XII. 1986 - Referendum — dopolnitev Statuta DO, Pravilnik o delitvi OD, Pravilnik o inovacijah, Pravilnik o stanovanjskih potrebah delavcev, Pravilnik
sežek v letošnjem letu tudi ta, da nam je uspelo izpeljati razpis že do 20. februarja, tako da bi lahko dodelili kredite že spomladi ob pričetku gradbene sezone, če ne bi bilo finančnih težav.
— Pomanjkljivosti
Prosilci se še vedno ne držijo razpisnih rokov in zato nastajajo problemi, ker moramo njihove prošnje zavračati. Enako je tudi s tistimi, ki vlagajo nepopolne prošnje, potem pa jih komisija čaka, da te vloge dopolnijo oz. šele pri pritožbah na točkovanje ugotavljajo, na kaj so pozabili.
— Predvsem priporočamo novoizvoljenim članom komisije, da se popolnoma držijo rokov, ki jih postavijo ob razpisu, da ne bi potem imeli problema z raznimi pritožbami in naknadnimi ogledi itd. Drugo pa je enotnost ocenjevanja stanovanjskih razmer, ki je ob takem številu prosilcev, kot smo jih imeli do sedaj še kako pomembna, zlasti pri najemnih stanovanjih-	Božena	Kokalj
dobju sta bili izvedeni dve licitacijski prodaji raznih strojev in naprav ter dve licitaciji za odprodajo rabljenih avtomobilov in počitniških prikolic. Skupno število prodanih OS je bilo 95.
Še vedno se dogodi, da se mimo vednosti komisije nabavi kakšen stroj, zato naj bi bila naloga nove komisije, da pregleda obstoječ in pripravi predelan PRAVILNIK
O	POSLOVANJU Z OSNOVNIMI SREDSTVI za sprejem na DS.
Tone Volčanšek
o	razporeditvi dohodka in meril za razporeditev čistega dohodka
—	8. X. 1987 — Referendum — sprememba Pravilnika o OD, sprememba Statuta DO, Pravilnik o inovacijah Prav v tem času pa tečejo priprave na volitve samoupravnih organov za dveletno mandatno obdobje (DS-DO, DK, DN), ki bodo 13. januarja 1988.
Pomanjkljivosti pri delu komisije ni bilo.
Novoimenovani komisiji z odbori priporočamo, da naj svoje delo opravlja vsaj tako dobro kot v preteklem obdobju s polno mero čuta odgovornosti.
Dušan KELIH
— Aktivnost komisije
Število sej vodi tajnik komisije, hkrati pa tudi udeležbo. Bolj zanimive so delavnost in druge aktivnosti. Navkljub temu, da nam je samoupravljanje že pod kožo, smo morali tudi katero sejo zaradi nesklepčnosti preložiti — vzrok pa najbrž ni bil v službeni prezasedenosti, temveč v slabem vkla-pljanju večkrat manjkajočih članov v zahtevno tvarino. Kmalu se namreč izkaže, da je zgolj tehnična žilica tista, ki te prisili v tvorno sodelovanje: vsi netehniki se sej ne udeležujejo — četudi smo jih vmes nekaj zamenjali.
— Glavni dosežki v preteklem mandatu
Lahko rečem, da je v tej naši tržno nestimulativni družbi, katere sestavni del je tudi ELAN, glavni dosežek novi pravilnik, pa naj se to sliši še tako absurdno. V času nosečnosti je nihal od splava do obetajočega rojstva. Namreč pravilnik sam žal ne more ničesar spremeniti, lahko le pomaga, da bomo pravičneje nagrajevali prispele inovacije. Na število inovacij pa žal ne more vplivati. Držalo bi, da so vzvodi za sprostitev notranje energije slehernega posameznika v najširših sistemskih rešitvah in lahko le rečem, da smo storili vse, kar je v naši moči. Kar bi bilo več, bi bilo Sizifovo delo.
Drugi vrh pa smo malo bolj skrili, kaže pa na vsaj malenkostne pozitivne premike: namreč v vsej zgodovini ELANA smo v tem mandatu izplačali najvišje nagrade in ne bi bilo prav, da te srečne posameznike nagradimo z nevoščljivostjo — zato naj ostanejo anonimni. Da pa ne bo kdo mislil, da je kateri od njih obogatel, naj povem, da so se višine nagrad sukale okrog »101« ali »juga«.
— Pomanjkljivosti?
Komisija ni motor in srce
inovativne dejavnosti v DO.
V	naših DO, kjer je vse, kot
v	stari klasični industriji,
Komisija za varstvo pri delu je v svojem mandatnem obdobju svoje delo opravljala ažurno in tudi uspešno.
Redni sestanki komisije so bili enkrat mesečno, v kolikor pa so potrebe narekovale, se je komisija sestala tudi izredno. Udeležba članov je bila vedno dobra, tako da je bila komisija vedno sklepčna.
Poleg tekočega dela je komisija največ časa namenila
kjer je vse predpisano — inovativnost upada. Pogonsko sredstvo motivacija — je vse bolj redka dobrina — dragocenejša od nafte. Inovatorji pa se v takem okolju počutijo kot tujci in slej ali prej pridejo v konflikt z organizacijo: prvi gredo iskat boljše pogoje in se počasi zavedajo tržnosti svojega blaga, drugi zaidejo v komercialne ali druge bolj donosne vode, tretji resignirajo, četrti gredo v konflikt z delovno organizacijo, v katerem pa oba izgubita!
Vse kaže, da v obstoječem organizacijskem kontekstu ni prostora za inovativnost. Da pa stvar ne zamre, mislimo, da jo je moč kampanjsko podpreti (stimulativnejši pravilniki, akcije ...) in vse to je storila tudi naša komisija. Verjetno se bo izkazalo, da smo storili premalo — vem pa, da samoupravna komisija več ne more storiti.
Še eno bistveno novost sem skoraj spregledal: nov pravilnik je nastavil tudi profesionalca za inovativno področje. Odpori okrog novega pravilnika so bazirali prav na tem, namreč, da nihče ničesar ne more spremeniti (verjetno bo čas pokazal, da so imeli prav), vendar komisiji bi bilo očitano, češ da ni napravila vsega ...
—	Kaj priporočamo novoimenovanim članom komisij?
Preostane jim, da izbore v kuvertah viden inovacijski dohodek. Ali pa bo ta zajeten, res ne zavisi od njih (razen, če so inovatorji sami, kar pa je skoraj pravilo). To je stvar širše družbene skupnosti, da končno sprosti odprt trg, ki nam edini še daje upanje, da iz motivacijske sivine zagledamo luč sveta. Sicer pa mnogi zgledi (Železarna Ravne, Lek, Krka . . .) od daleč mogoče dajo slutiti, da pa je nekaj vseeno moč storiti. Ze zato velja poskusiti in to s skupnimi močmi.
Janez Urbanc
vrednotenju pogojev dela in izdelavi novih normativov za zaščitna sredstva, saj so izdatki za ta namen izredno visoki. S primerno organiza-
(Nadaljevanjc na 9. strani) /va/vva/vva/vaaaaa/vaaaaaa/na^
Komisija za izbor in prevzem osnovnih sredstev
Komisija za varstvo pri delu
Letošnji jubilanti za 10, 20 in 30 let dela
Dan pred praznikom Dneva republike je bila tudi letos kratka slovesnost ob izročitvi jubilejnih nagrad jubilantom za 10, 20 in 30 letno delo v združenem delu.
Jubilantom je spregovoril predsednik PO tov. Uroš Aljančič in poudaril, da so steber delavcev v Združenem delu in v Elanu. Izrazil je zadovoljstvo ob njihovi zvestobi kolektivu, ki bo v bodoče še bolj potrebna ob reševanju vedno težjih nalog sedanjega časa.
Njegovim čestitkam ob jubileju sta se pridružila še predsednik DS DO tov. Vinko Selčan in predsednik IO
OOS	tov. Franc Bulovec.
Na zaključku skromne pogostitve so se jubilanti pridružili kratki skupni prosla-
vi	»Dneva republike« pred vhodom v tovarno, kjer je vsem zaposlenim tov. Aljančič zaželel prijetno praznovanje.
Praznovali so:
10 let delovne dobe
1. Ahčin Pavel
2. Ambrožič Maks
3. Bačič Salko
4. Babič Petar
5. Bencak Helena
6. Debelak Samo
7. Diklič Srečko
8. Dolinar Franc
9. Fartek Janez
10. Ferjan Dušan
11. Gumzej Albina
12. Isič Besima
13. Jakše Stanko
14. Jensterle Vesna
15. Kararič Asima
16. Kelih Jože
17. Krmelj Marjan
18. Kušt Anka
19. Kuhn Jožica
20. Langus Milan
21. Legat Peter
22. Lunar Zdenka
23. Mijatovič Petar
24. Osmančevič Nezaketa
25. Polajnar Mirko
26. Rekar Filip
27. Rekič Zlata
28. Resman Alojz
29. Smolčič Vlatko
30. Škafar Jože
31. Topič Milica
32. Valant Franci
33. Volčjak Franjo
34. Vujnovič Ksenija
35. Zupan Andrej
20 let delovne dobe
1. Goričan Ivana
2. Gosak Marija
3. Gračner Marija
4. Jesenko Danica
5. Justin Marta
6. Klinar Miroslav
7. Koprivc Slavko
8. Kržan Ivan
9. Krivic Jože
10. Novak Stjepan
11. Peinkiher Alojz
12. Pongrac Franjo
13. Preprotič Marija
14. Rebolj Marija
15. Resman Marjan
16. Stojanovič Srečko
17. Stoje Jožefa
18. Šimic Silva
19. Šolar Marica
20. Triplat Feliks
21. Urh Jože
22. Zupan Mihael
30 let dela. Od leve proti desni: Mikic Vladimir, Repe Marija, Špec Jožica, Renko Franc, Zupan Ivanka, Ozmec Ivan, Časar Kristina, Zoran Ivanka, Radovan Miroslava, Lukežič Ljudmila, Polajnar Ivanka, Košir Majda, Pavlič Angela, Vavpotič Ela, Mrak Frančiška, Časar Marija, Škofič Florjan, Zupan Ljudmila
Manjkajo : Golob Daniela, Pene Vida, Svetina Anton, Zami-da Anton
30 let delovne dobe
1. Časar Kristina
2. Časar Marija
3. Golob Daniela
4. Košir Majda
5. Lukežič Ljudmila
6. Mikič Vladimir
7. Mrak Frančiška
8. Ozmec Ivan
9. Pavlič Angela
10.	Pene Vida
11. Polajnar Ivanka
12. Radovan Miroslava
13. Renko Franc
14. Repe Marija
15. Svetina Anton
16. Škofič Florjan
17. Špec Jožica
18. Vavpotič Ela
19. Zamida Anton
20. Zoran Ivanka
21. Zupan Ivanka
22. Zupan Ljudmila
30 let dela — samo v Elanu:
Od leve proti desni: Špec Jožica, Repe Marija, Polajnar Ivanka, Košir Majda, Škofič Florjan, Mrak Frančiška, Zupan Ljudmila Manjka: Renko Franc
Čestitke jubilantom
6	SMUČINA
Srečno
1988
Vrhunski šport — medij industrije
Razmišljanje v tem zapisu začenjam s stavkom, ki je ljudem po vsem svetu, še posebej pa pri nas dobro znan in dobiva na različnih koncih sveta vsak dan širše dimenzije:
»Ekonomska gospodarska situacija v svetu postaja v vseh svojih vejah iz dneva v dan težja«.
Kako izpeljati komplicirano postavljen gospodarski slalom, je vprašanje, s katerim se ukvarja ogromno ljudi po vsem svetu. Nekaterim to uspeva bolj, drugim manj, predvsem pri nas pa je vse več tistih, ki jim je edina želja samo priti na cilj in se z mislijo o zmagi in vladanju v določeni gospodarski veji sploh ne morejo ukvarjati.
Prepričan sem, da so naši napori in želje usmerjene v slednje. Marketinško-tržnim raziskavam se zato posveča vsak dan več pozornosti, ideje, izpeljane iz teh raziskav, povezane s tržnimi zakonitostmi, pa dobivajo vse večjo težo in pomen v strateških odločitvah.
In kaj ima šport, točneje vrhunski šport opraviti z vsem tem? Lahko rečem, da žal^ veliko in vsak dan več.
Žal pravim predvsem zato, ker šport in športnike v tem boju za svetovni trg, vsak dan bolj potrebujemo in jih tudi uporabljamo. Tega se zavedajo vse gospodarske panoge v svetu, tisti, ki imajo kaj opraviti s športniki, in tisti, ki so čisti priskledniki. To ugotovitev potrjuje vsak dan širša paleta najrazličnejših sponsorjev, pokroviteljev in managerjev, ki vidijo v vrhunskem športu kot mediju možnost za prevlado med konkurenco.
Ob tem razmišljanju se pojavlja seveda tudi protite-
1. Avstrija
2. Kanada
3. Čehoslovaška
4. Danska
5. Finska (klasični SKI POOL)
6. Francija (klasični SKI POOL)
7. Nemška demokratična republika
8. Anglija
9. Grčija
za, ki pravi, da se šport brez podpore gospodarstva sploh ne bi razvil v vrhunski šport ali da take stopnje razvoja in popularnosti, kot jo ima danes v svetu, ne bi dosegel.
Naj zaključim z nekakšnim uvodom in se poskušam dotakniti in opisati področje proizvajalcev športne opreme, točneje smuči, ter naše povezave z vrhunskim športom.
Vsi svetovni proizvajalci smuči smo že dve leti združeni v IRT —International Racing Team, katerega primarna naloga naj bi bila usklajevanje naših različnih interesov, ki naj bi imeli svojo težo v primerjavi s sredstvi, ki jih proizvajalci v vrhunski šport vlagamo.
To pomeni nov, skupen, močnejši glas pri kreiranju najrazličnejših tekmovanj in s tem merjenje moči in proizvajalcev.
V	tej druščini hudo konkurenco najmočneje občutimo mi, ker smo nacionalno sami (avstrijske in francoske firme so številnejše in močnejše).
Kljub temu z veseljem ugotavljamo, da ostaja Elan med vsemi proizvajalci, kot tudi med ostlaimi krogi v svetovni smučarski branži večna in dokaj nerešljiva uganka.
Nemogoče je matematično ugotoviti, kdo je in kdo danes največ prispeva k temu, kar danes Elan v svetu je. Ugibanja, ali je to Stenmark, Križaj, Opaas, ali so to naši poslovni ljudje z delavci doma in po svetu, so nespametna.
Kombinacija vsega tega je verjetno prava in bolj važna kot to je, da nivo, ki ga Elan v svetu ima, tudi obdrži.
10. Italija (klasični SKI POOL)
11. Japonska
12. Norveška
13. Poljska (klasični SKI POOL)
14. Španija
15. Švedska
16. Švica
17. ZDA (klasični SKI POOL)
18. Jugoslavija
19. ZRN
Pomembno dimenzijo tega nivoja v svetu pomenijo tekmovalci, zato je tudi v tem potrebno obdržati mesto, ki ga Elan ima.
Šampionov in profesionalcev, kot sta Stenmark in Križaj, svetovna smučarska karavana in Elan zlepa ne bosta več imela. Zato je z njunimi imeni in uspehi v času, ko sta še aktivna, potrebno formirati ekipo, v kateri bo odhod teh dveh tekmovalcev za nas kar najmanj boleč. Tega se zavedamo že nekaj let, zato poskušamo pridobiti nove tekmovalce, ki bi to vrzel delno zapolnili in ki prihajajo iz držav, kjer je tržni
Avstralija
Alpske discipline
1. Antony Mandlik
2. Richard Smith
3. Greg Newman
4. Geof Carter
5. Clark Lachlan
6. Sarah Neill
7. Danielle Hosking
8. Steve Carter
9. Simon Heap
10. Geoff Priče
11. Jushua Rosenthal
12. Ross Taylor
13. Eric Quennoy
14. Andrew Mc Trusty
15. Bruce Osborne
16. John Sevvard
17. Cindy Mc Trusty
18. Megan Scott
19. David Osborne
Kanada
Skoki
1. lan Magrath
2. Jon Servold
3. Berhie Hawley
4. Sean Leach
Akrobatsko smučanje
1. Cluff Murray
2. Pat Henry
3. Alain Laroche
4. Chris Simboli
5. L. L. Morrison
Čehoslovaška
Klasična kombinacija
1. Michal Pustejovsky
2. Radomir Skopek
delež Elana potrebno povečati. Žal je šport poln vzponov, padcev in velikega rizi-ka tudi za nas, ki smo v tem udeleženi.	Prividne
stagnacije (Petrovič, Hangl, Burger, Orlainsky) so sopotniki športa in ob tem smo več ali manj nemočni.
Naj zaključim z najbolj kratkoročnim ciljem, ki je pred nami, to je kolajna v Calgary-u, ki jo Elan potrebuje, in upamo, da je naša tekmovalna ekipa trenutno dovolj močna, da jo doseže, Elan pa to medaljo na najboljši možen način izkoristi.
Boštjan Gaser
3. David Soldat
4. Petr Vrbičan
5. Ljubomir Krašula
Danska
Alpske discipline
1. Ole Mathiassen
2. Jesper Steen Larsen
3. Tine Kongsholm
Finska
Alpske discipline
1. Markuš Sundberg
2. Matts Sundberg
3. Topi Litendahl
4. Illka Hienonen
Klasična kombinacija
1. Jouko Karjalainen
2. Mauri Kokkonen
3. Kari Jaaskelainen
Aktobatsko smučanje
1. Tero Lybeck
2. Kari Kappi
3. Jona Ekstam
4. Ilkka Menonen
Francija
Skoki
1. Frederic Berger
2. Florian Treves
3. Nicolas Privin
4. Erick Breche
5. Patrick Dubiez
Klasična kombinacija
1. Robert Lazzaroni
2. Hlinriech Piere
3. Mourot Xovier
4. Thomas Jean Christ
(Nadaljevanje na 8. strani)
Elan je član sledečih smučarskih POOL-ov
Tekmovalci z Elanovimi
smučmi 1987/88
(Nadaljevanje s 7. strani)
Nemška demokratična republika
Skoki
1.	Ingo Lesser
Velika Britanija
Alpske discipline
1. Ronald Danken
2. David Mansfield
3. Adams Crerar
4. Clare Booth
Grčija
Alpske discipline
1. I. Triandafilidis
2. I. Papachristopulos
3. I. Kapraras
4. S. Kapraras
Teki na smučeh
1. A. Veliadou
2. H. Botsi
3. K. Niopa
4. A. Vasiliadou
Italija
Klasična kombinacija
1. Alberto Rigoni
2. Alfredo Ceccon
3. Mossele
Smučarski teki
1. Albert Walder
2. Aldo Fauner
3. Ferigo Elio
4. Guidina Dali Sasso
5. Paolo Riva
6. Franco G. Polvara
7. Gaudenzio Godioz
8. Gianpiero Macario
9. Passler Ch.
10. Bettega C.
11. Klara Angerer
12. Paola Pozzoni
13. Lorella Baron
14. Eloisa Baron
15. Vonzzeta Bice
Skoki
1. Sandro Sambugaro
2. Paolo Rigoni
3. Carlo Pinzani
4. Andrea Checon
Japonska
Alpske discipline
1.	Akiba Masajuki
Norveška
Klasična kombinacija
1. Bogseth Halstein
2. Apeland Knut Ture
3. Ansgar Danielsen
4. Elden
Skoki
1. Vegard Opaas
2. Ole Gunnar Fidjestol
3. Jon Inge Kjorum
4. Halvor Persson
5. Erick Jonssen
6. Trond Jeren Bredesen
Poljska
Alpske discipline
1. Malgorzata Bachleda Szeliga
2. Barbara Woyna
3. Dorota Kvviatek
4. Iwona Chrzanowska
Skoki
1. Piotr Fijas
2. Tadeusz Fijas
3. Jan Kowal
4. Janusz Duda
5. Bogdan Zvvijacz
6. Jaroslaw Wegrzynkiewicz
7. Alojz Moskal
8. Roman Gunka
9. Jan Klimovvski
Klasična kombinacija
1. Tadeusz Bafia
2. Janusz Gunka
3. Stanislavv Ustupski
4. Roman Sosna
Španija
Alpske discipline
1. Silvia Del Rincon
2. Olga Fernandez
3. Abraham Fernandez
4. Daniel Fernandez
5. Gabriel Mur
6. Miguel Martinez Monedero
7. Jarge Mayoral
Švedska
Alpske discipline
1. Ingemar Stenmark
2. Johan Wallner
3. Mikael Johansson
4. Fredrik Nyberg
5. Camilla Nilsson
6. Monica Aijii
7. Ulla Carlsson
8. Asa Andersson
9. Ylva Noven
Ingemar Stenmark
Johan VValner
Camilla Nilsson
Smučarski teki
1. Anders Larsson
2. črjan Blomqvist
3. Anders Blomqvist
4. Anders Bergstrom
5. Jan Erik Thorn
6. Ylva Larsson
7. Helena Blomqvist
Skoki
1. Jan Boklov
2. Staffan Tallberg
3. Mikael Martinsson
4. Per Inge Tallberg
5. Magnus Astrom
6. Mikael Anvill
7. Stefan Berglund
8. Trobjorn Hallen
9. Joakim Nordstrom
10. Per Morten Olsrud
11. Tommy Ohgren
Akrobatsko smučanje
1. Tomas Kristiansson
2. Habs Fahlen
Švica
Alpske discipline
1. Thomas Borgler
2. Stefan Grunder
Smučarski teki
1. Sussane Bieri
2. Lukas Stoffel
3. Marco Bosch
4. Michel Jerome
Skoki
1. Ernst Bosch
2. Toni-Beat Romang
3. Pascal Reymond
4. Christoph Lehmann
5. Hubert Mathis
Klasična kombinacija
1. Fredy Glanzmann
2. Peter Rickenbach
3. Urs Niedhart (Jun.)
4. Stefan Wittwer (Jun.)
5. Hans Zihlmann
Triat-lon
1. Ernst Gfeller
2. Elmar VVerlen
3. Daniel Zurbuchen
ZDA
Klasična kombinacija
1. Chris Wilks Skoki
1. Mark Konopacke
2. Jeff Volmrich
3. Rich Mevvborn
4. Kris Severson
5. Tad Langlois
ZRN
Alpske discipline
1. Armin Bittner
2. Anette Gersch
Armin Bittner
Jugoslavija
Alpske discipline
1. Bojan Križaj
2. Tomaž Čižman
3. Sašo Robič
4. Robert Žan
5. Uroš Markič G. Gregor Grilc
7. Mateja Svet
8. Katja Lesjak
9. Veronika Šarec
10.	Katjuša Pušnik
Mateja Svet
Smučarski teki
1. Sašo Grajf
2. Ivo Čarman
3. Robert Kerštajn
4. Roman Klinc
5. Darko Tarman
6. Jože Rupnik
7. Iztok Raišp
Skoki
1. Primož Ulaga
2. Miran Tepeš
3. Matjaž Debelak
4. Janez Debeljak
5. Matjaž Zupan
6. Rajko Lotrič
7. Tomaž Dolar
8. Janez Štirn
9. Robi Kopač
10.	Robi Kaštrun
Marketinške akcije na jugoslovanskem
J w • w w
trziscu
Tako kot vsa leta poprej, smo tudi za letošnjo sezono pripravili program marketinških akcij na jugoslovanskem tržišču. Predstavili smo celoten program (ELAN smuči in smučarske palice, Marker smučarske vezi, športna očala Carrera, smučarske maže Swix, obutev Kronos in novo linijo športnih oblačil »Racing line«). Marketinške akcije smo razdelili na ekonomsko propagando in pospeševanje prodaje.
1. Ekonomska propaganda; Bistvo ekonomske propagande je, da informira tržišče in pomaga pridobivati ter obdržati udeležbo na trgu. Uporabili smo predvsem tiste medije, ki so v Jugoslaviji najbolj popularni: Radio, Televizija, časopisi, revije in oglasne table na smučarskih centrih — športnih dvoranah.
2. S pospeševanjem prodaje smo želeli doseči naslednje cilje: pridobivati nove posrednike (trgovine), učvrstitev našega položaja v trgovini, razširitev lastnega asortimenta v trgovini, povečanje števila vodečih prodajaln v YU trgovini, povečanje vpliva in izboljšanje informacij trgovini ter intenzivnejše vplivanje na kupce na prodajnem prostoru.
Organizirali smo naslednje akcije:
a)	Svetovanje v naj večjih športnih trgovinah v YU
(Ljubljana — Maximarket (Bojan Križaj je imel tudi avtogram uro), Maribor — Jeklotehna, Umag — Trgo-umag, Beograd — Robne ku-če, Sarajevo).
b) Sejmi; (Ljubljana, Maribor, Beograd)
Na sejmu »SKI-EXPO« smo bili prisotni skupaj z našo maloprodajo in smo od vseh poslovnih partnerjev in smučarskih strokovnjakov dobili visoke ocene za kali-tetni nivo našega razstavnega prostora.
c) Seminarji za prodajalce; (Maribor, Ljubljana (dvakrat), Opatija, Zagreb, Sarajevo, Beograd, Skopje).
Namen organiziranja seminarjev je šolanje in prenašanje informacij na področju psihologije prodaje, blago-znanstva, konkurence in metode dela neposrednim prodajalcem. Na seminarjih je bilo prisotno od 40 do 100 prodajalcev in serviserjev.
d) Seminarji za serviserje in naše komercialne referente.
V	Elanu smo organizirali strokovne seminarje, kjer so strokovnjaki Carrere, Swixa, Kronosa in Markerja predstavili svoje programe.
e) Testiranje smuči ELAN in smučarskih vezi Marker na naj večjih jugoslovanskih smučarskih centrih (letos tudi na Kopaoniku).
Vse te akcije smo organizirali z namenom, da bi obdržali oz. še povečali naš tržni
delež na jugoslovanskem tržišču, saj se zavedamo, da naša konkurenca ne spi (Head, Rossignoll, Tyrolia),
ob padcu kupne moči in življenjskega standarda, pa je ta naloga še težja.
Stojan Lukane
Komisija za družbeni standard
(Nadaljevanje s 5. strani) cijo in vestnostjo vseh uporabnikov bi se stroški lahko bistveno zmanjšali.
Ostalo je odprto vprašanje posebnega nagrajevanja za prihranek zaščitnih sredstev.
Komisija je sodelovala tudi pri izbiri in odločanju najprimernejših zaščitnih sredstev ter pri analizi nesreč pri delu v zvezi s priznanjem izplačila IDČ.
Ugotavlja se, da je še vedno preveč nesreč pri delu zaradi neupoštevanja predpisov iz varstva pri delu in nepazljivosti nekaterih posameznikov.
Osnovni problem iz področja varstva pri delu so še vedno nerešeni pogoji dela, predvsem v plastiki, v delav-
nicah montaže, ker odseso-vanje ni zadovoljivo rešeno.
Precej resen problem nastopa pri mokrem postopku v programu smuči, kjer ni rešeno vprašanje odsesova-nja prahu pri izdelavi laminatov.
Stališče komisije je bilo vedno, da se pogoji dela ne smejo reševati z dodatki (denarjem) na pogoje dela, ampak s sanacijo stanja, to je s tehničnimi rešitvami za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih.
Novoizvoljeni komisiji za varstvo pri delu priporočamo predvsem dosledno reševanje tekočih problemov ter tesno sodelovanje s službo varstva pri delu.
Šlibar Avgust
Komisija za družbeni standard je v dveletnem mandatu imela 20 sej. Udeležba na sejah je bila izredno velika, saj je bila prisotnost 80 %.
Če v grobem strnemo problematiko, ki smo jo obravnavali, je bilo največ aktivnosti na področju letovanja, zdraviliškega zdravljenja in oblikovanje cen skupne porabe.
Novost, ki smo jo uvedli v letu 1985/86 in, ki je zaživela v letu 1986 je zdraviliško zdravljenje. Namen le tega je, da delavcem, ki so preboleli težje bolezni in so imeli poškodbe, zagotovi zdravljenje v naravnih zdraviliščih.
S tem pa se pri teh delavcih zmanjša % bolniške odsotnosti.
Na področju letovanja je komisija imela izredno veliko dela z oblikovanjem kriterijev za letovanje v času kolektivnega dopusta. Zaradi ekonomske situacije v državi, ki je iz leta v leto težja, se vsako leto več delavcev prijavlja za letovanje v naših enotah. To pa pomeni, da kljub velikim kapacitetam počitniških enot, ne moremo vsem interesentom zagotoviti letovanja v naših enotah. Zavzemali smo se tudi za skrajšanje kolektivnega dopusta, vendar nismo bili uspešni. Marjanca Perko
Iz tujega tiska
Rekli so ...
O krizi
Dr. Emil M. Pintar:
»Verjetno ni ekonomije, ki bi lahko dolgo časa prenesla tak sistem (dirigiranja ,od zgoraj'), saj gospodarske strukture po logiki vsakega živega sistema, ki zahteva razvito subjektiviteto na vseh ravneh, na nezaupanje ,od zgoraj’ vselej odgovarjajo z neracionalno organiziranostjo ,spodaj’. Zadrževanje oziroma zbiranje in koncentracija vseh pomembnih razvojnih odločitev, celo vseh detajlov .zgoraj’, deformira strukture .spodaj’: in bolj ko postaja zgoraj glava, vodenična’ (vvasserkopf), bolj postaja telo spodaj mrtvoudno, prepuščeno ekstencialnemu vegetiranju.«
S posvetovanju: Projekti in razvoj, Lj. nov. 1987 Dr. Hubert Požarnik: »Godpodar sveta ne postane tisti, ki preseka gordijski vozel s silo in tehniko, ampak tisti, ki ga s premislekom razvozla. Nujno je torej, da se naučimo novih načinov reševanja problemov. Žal mnogi tega ne razumejo. Prepričani so, da je treba trende in prakso iz preteklosti ohraniti tudi v prihodnosti, ker je to edina pot iz zagat. Družba, ki se danes izreka za tak scenarij, ne tekmuje s polomom, ampak hiti v polom.«
Iz: Organizacija in kadri, štev. 9-10 1986, str. «02 Dragan Stefanovič:
»Anketa med študenti — diplomanti tehničnih fakultet — je pokazala, da približno 73 % teh fantov vidi svojo prihodnost v odhodu iz države. Pri nas se žal še noben CK ni spomnil, da bi se posvetil temu vprašanju, čeprav so zato krepki razlogi. Ne več zato, ker živimo v časih, ko je znanje najpomembnejši razvojni dejavnik, . . . marveč tudi zato, ker to v družbi ustvarja tako imenovano negativno selekcijo: odhajanje tistih, ki se ne boje izzivov dela, stroke in življenja; omogoča, da bodo na vrhove .priplavali’ številni, ki nimajo niti delovnih niti strokovnih zmožnosti ali pa jih nimajo dovolj.«
Iz: Gospodarski vestnik št. 47 (Uvodnik — umikanje pameti)
Dr. Branko Horvat: »Nobenih razlogov pri nas ni, da bi še nadaljevali s to politiko šokov, s katero vlada vara ljudi, oni pa njo in se venomer igramo skrivalnice.«
»Če nekomu po petnajstih letih delovanja, bolje rečeno nefunkcioniranja tega ekonomskega sistema še ni jasno, da ta sistem ni dober, potlej ta nekdo nima koncepta.«
Iz: ,I)anas’ štev. 295 z dne:
13.	10. 1987 Drago Buvac:
»Zamrznitev cen in šuš-marsko reguliranje zaslužkov, ki bodo šli po vsem sodeč prav tako kmalu pod zimski led, sta bila zgolj neogibna izsiljena poteza in logična sled protitržne miselnosti Mikuličeve vlade in vseh tistih delegatskih glasovalnih in lobističnih mašine-rij, ki skrivajo pravo naravo svojega ravnanja pod prozorno krinko tržne retorike.«
». . . Niti vlada niti politični establishment, iz katerega je zrasla in ki jo podpira, nista pripravljena izvajati protiinflacijske politike na tržnih načelih, zato se njuna politika krči na redistribucijo revščine, ne pa na odpiranje novih ventilov osvobajanja samoupravnih in človeških zmogljivosti za ustvarjanje nove ponudbe na domačem in svetovnem trgu.«
Iz: Gospodarski vestnik št. 47 — stran 10 in 11 Dr Hubert Požarnik:
,Tisti, ki misli, da bomo iz sedanje gospodarske, kulturne in družbene krize prišli s kapitalistično tehnologijo, s hibridnim, tako imenovanim znanstveno-tehničnim napredkom, s stalnim večanjem materialne proizvodnje, s še bolj rafiniranimi oblikami organizacije dela, z novimi stroji ali z nekakšnimi Science fiction vizijami iz pogrošnih romanov, spominjajo na tistega, ki je zažgal lastno domačijo zato, da je ob svetlobi plamenov pol ure dalj v noč mlatil prazno slamo.’
Iz: Organizacija in kadri, štev. 9-10 1986, str. 604
O planiranju
Dr. Danijel Pučko:
»Planiranje pa po svoji naravi vznemirja ljudi, ker jih sili k razmišljanju o alternativah, ki večinoma pomenijo podiranje statusa quo. Že samo razmišljanje je za človeka napor in človek se mu, če se le da, poskuša izogniti. Strateško planiranje poskuša dajati dolgoročno perspektivo v okolju, ki ga praviloma odlikujejo sistemi nagrajevanja zgolj kratkoro-
čnih učinkov, pa se zato nujno srečuje z odpori. Planiranje se poskuša spoprijemati z negotovostjo, medtem ko si ljudje želijo gotovost. Planiranje po svoji naravi odkriva zgrešene odločitve, narejene v preteklosti, zato prestavlja določeno grožnjo nekaterim duhovnim in drugačnim očetom takih odločitev. Le-ti se zato naravno poskušajo izogniti planiranju (tj. potencialni grožnji), če je le možno.«
Iz: Zbornik referatov
XIV. posvetovanje o
planiranju, okt. 1987
Dr. Štefan Ivanko:
»V teoriji in praksi vse preveč poudarjamo pomembnost formalnih vidikov organizacije . . .
Samo s strukturnimi spremembami ne moremo doseči
Leto se bliža koncu, potrebno bo podati rezultate in analizo dela za preteklo obdobje. Tako tudi za novo lokacijo Elanove proizvodnje v Stillesu — obratu na Blanci. Ledino smo začeli orati maja letošnjega leta. Priprave na to so bile kratke. V sili razmer je bilo potrebno izprazniti del proizvdonih prostorov v Begunjah. Zaradi tega je bil načrtovan začetek ne-prestavljiv. Improvizirana tehnološka razporeditev potrebne proizvodne opreme je bila začasno utesnjena v proizvodnjo, katera je (in še) tekla v Stillesu na Blanci.
Po začetnih težavah je proizvodnja kljub vsemu stekla.
Pojavljali so se raznorazni problemi. Potrebno je bilo dosti dobre volje, sodelovanja in nadzora opravljenega dela.
Preusmeritev v popolnoma spremenjen program je zahtevala veliko angažiranje strokovnega znanja in sposobnosti zaposlenih. V proizvodnji so se pojavljali tekoči problemi, predvsem s področja kvalitete, s katero v Elanu nismo bili zadovoljni. Po raznoraznih ukrepih, in-tevencijah in obiskih naših strokovnih sodelavcev, se je problematika zadovoljivo uredila, tako da delavci v
Dr. Jože Mencinger:
» ... Temeljne lastnosti dejavnosti, ki jo imenujemo planiranje in po katerih se planiranje razlikuje od predvidevanj ali seznama želja, ... o planiranju moremo govoriti, če nosilec planiranja more:
1. določiti in kvantificirati planske cilje,
2. predvideti ukrepe za to, da cilje doseže in
3. s svojim delovanjem zagotoviti njihovo izpolnitev.«
Iz: Zbornik referatov
XIV.	posvetovanje o
planiranju, okt. 1987
optimalne organizacijske učinkovitosti.«
Iz: Raziskovanje in projektiranje organizacije, str. 88.
Izbor: M. Čučnik
Stillesu tudi to področje obvladujejo.
Drugo problematično področje je produktivnost, katera je tesno povezana s stroški. Na tem področju v Elanu še nismo zadovoljni. Prve grobe analize kažejo, da je fond vloženega časa presežen za ca. 25 %. Prekoračitev je bila bistveno večja na samem začetku, kar je glede na novo vrsto proizvodnega programa razumljivo. Zadnji meseci pa kažejo že pozitivne kazalce. Del prekoračitve normativnega časa gre tudi na račun dobavljenih polizdelkov in razdrobljenih delovnih nalogov iz Elana.
Naslednje področje — izpolnjevanje planskih obveznosti bo ob zaključku leta za 3,5 % izpod načrtovanih (od planiranih 62.135 parov bo izdelanih ca. 60.000 parov).
Analiza izdelanih količin od planiranih je pokazala iste rezultate kot produktivnost, to je v obdobju zadnjih dveh mesecev so nad planiranim in so zaostanki nastajali predvsem v začetku proizvodnje.
KAKO NAPREJ?
Odgovor je bil dan proti koncu meseca novembra, ko so bila sproščena novembr-
O organiziranju
V »Stillesu« gre naprej
Bilanca po 8 mesecih
Portreti
slovenskih
mojstrov
fotografije
Franci Kolman
ska sredstva za sanacijo objektov na Blanci.
Po osnutku terminskega plana, kateri je bil narejen na samem začetku, bi s prenosom proizvodnje morali čez približno 1 mesec biti v zaključni fazi (začetku februarja 1988. leta). Glede na problematiko v zvezi potrebnih sredstev pa se bo cela stvar zavlekla ca. pol leta. Trenutno tečejo aktivnosti v zvezi prenosa II. faze, to je površinska obdelava tekaških smuči. Za zagotovitev tega, bodo potrebni gradbeni posegi v objektih, predvsem notranje preureditve. Izvajalci so že zagotovljeni. V najkrajšem času bo izdelan operativni terminski plan. Začetek proizvodnje se predvideva na 1.4.1988. Pred tem pa bo tudi še na vrsti uvajanje delavcev iz Blance v naši proizvodnji.
S	prenosom te faze se bo problematika	bistveno
zmanjšala, predvsem glede na zahtevnost transportov, embaliranja in s tem v zvezi potrebnih popravil.
Celotna proizvodnja bo po novem programu prenešena med kolektivnim dopustom leta 88. Pogoj za to je usposobitev dodatnih kapacitet z oskrbo toplotne energije, predvsem za napajanje stiskalnice za lepljenje. V kolikor bo to zagotovljeno, bo možna realizacija celotnega projekta. Za realizacijo pa bo poleg zagotovitve potrebnih sredstev potrebno veliko angažiranja strokovnega kadra, da bo stvar stekla vsaj tako kot v prvi fazi, vsi pa si želimo da bi bolje.
ing. Vinko Jerala
Spomini na Jožetu Kuralta
DOSEDANJE ELANOVE ZMAGE V ALPSKIH DISCIPLINAH
Ingemar STENMARK Bojan KRIŽAJ Mateja SVET Johan WALNER Bruno KERNEN Camilla NILSSON Boris STREL
85 zmag 8 zmag 2 zmagi 1 zmaga 1 zmaga 1 zmaga 1 zmaga
99 zmag
w
V zadnji številki »Železar-ja« je predstavljen Franci KOLMAN kot »Amaterski kandidat — mojster fotografije« s poudarkom, da je 40 let na Jesenicah in v Železarni ustvaril nešteto uspešnih portretov jeseniških že-lezarjev.
V svojem ciklusu »TRENTA« pa je fotografska pripoved o enem najtišjih, nedotaknjenih in najlepših koščkov Slovenske zemlje.
Njegovo delo zajema 10 samostojnih in več kot 200 skupinskih foto razstav doma in v tujini. Dobil je več kot 80 nagrad in bronasto Kidričevo plaketo.
V naši predstavitvi pa bi radi nadaljevali s kratkim opisom njegovega dela — fotografa zadnjih nekaj let v Elanu do njegove upokojitve.
To zvrst športne fotografije bi lahko imenovali kot njegovo »tretjo dimenzijo«. Z izrednim občutkom je s svojim aparatom dojel in zajel trenutke športnih dogodkov, bodisi posameznih, kot masovnih. Ne le po službeni dolžnosti, temveč s svojim nagnjenjem in izostrenim čutom je zabeležil športne trenutke na snegu, v vodi, zraku, na igriščih in v dvoranah. S tem ni samo ustvaril umetnine, temveč je Elanu doprinesel dobršen delež pri reklamiranju športnih izdelkov.
Da, prav takega delavca — fotografa je Elan potreboval v času vzpona do mednarodnih razsežnosti.
Slavko Knafelj
Organizirajmo organizacijo
(Razmišljanje — za razmišljanje)
Organizacijska struktura (zgradba) sistema mora biti prilagojena strategiji sistema, le-ta pa stanju sistema (resursov sistema) in okolja sistema. Vsi ti elementi so dinamični, torej se s časom spreminjajo.
L. E. Greiner je postavil (1972) model, ki prikazuje/ nakazuje menjavo organizacijske strukture in procesov vodenja v odvisnosti od nekaterih pomembnih elementov, ki se v času spreminjajo.
Opredelil je pet razvojnih stopenj z dvema osnovnima značilnostima:
— evolucijo in
— revolucijo
(Evolucija — doba rasti med dvema revolucijama)
(Revolucija — občasno stanje bistvenih nemirov)
Oglejmo si najprej pet ključnih značilnosti, ki so pomembne za gradnjo modela organizacijske rasti:
1.	Starost organizacije je
dokaj pomembna značilnost, saj čas vpliva na vrednote vodenja in na obnašanje ljudi v sistemu. Predvidevati bodoče obnašanje je lahko, spremeniti obnašanje pa zahteva neslutene napore.
2. Velikost organizacije,
čim večja je organizacija (število zaposlenih, celotni prihodek, dohodek, . ..) toliko večji in kompleksnejši so problemi. Naraščajo problemi komuniciranja in koordinacije, spreminjajo se postopki za reševanje problemov, naloge postajajo vse bolj zapletene.
3. Stanje evolucije nastopi vedno po kriznem pretresu (seveda, če sistem »preživi«)., Normalno je takrat pred organizacijo nekaj let mirne in stalne rasti.
4. Stanje revolucije — poslovni sistemi ne preživijo vedno. V tem stadiju mora vodstvo razviti nov model krmiljenja, model, ki bo omogočil vstop v novo obdobje evolucije.
5. Stopnja rasti — saj je hitrost zaporedij evolucij in revolucij odvisna od stopnje industrijske rasti panoge/veje, v kateri se sistem nahaja. Organizacijska struktura se mora prilagajati hitrim spremembam trga, zmogljivosti, tehnologije, itd.
Greiner je identificiral pet stopenj rasti, skozi katere prihaja sistem. Prilagojena shema je najbolj ilustrativna in prikazuje stopnje rasti v spodnji sliki:
2.
STOPMM le+STI
RA!>T N4 OSNOV >
0TARO6T OMfAH! 2+ciper c~As
Kakšne pa so karakteristike posamezne razvojne stopnje?
1.	Rast na osnovi kreativnosti — ima naslednje znači-nosti:
— Osredotočenje aktivnosti v razvoj proizvodov in na trg
— Temu je vse podrejeno (tudi vodstvo)
— Komunikacije med vodstvom in podrejenimi so pogoste in neformalne
—	Delavci so pripravljeni delati brez časovnih omejitev tudi za slab zaslužek, ker pričakujejo povračilo za trud v prihodnosti.
Z razvojem nastopijo težave v obvladovanju sistema. Težave se kažejo predvsem v preobremenjenih vodilnih. Prednost dobijo vodilni, ki so sposobni izostriti organizacijske dejavnosti, saj je naslednje stanje evolucije stanje »reda in discipline«.
2. Rast na osnovi ravnanja — ima naslednje značilnosti:
— Funkcijsko izoblikovana organizacijska struktura
— Specializacija
— Strogo ločevanje poslovnih funkcij
— Postavljanje stroškovnih in delovnih standardov
— Komunikacije postanejo bolj formalne
— Neinovativnost (eni mislijo, drugi naj delajo).
Ker nižji vodstveni delavci v takem sistemu postajajo vse bolj zavrti, duši pa se tudi inovativnost, prihaja do nasprotij, ki vodi v novo revolucijo — krizo avtonomije.
3. Rast na osnovi delegiranja, ki sledi krizi avtonomije v sistemu, ki je bil preveč centraliziran, pa ima naslednje značilnosti:
— Decentralizacija
— Višji vodilni delavci se ločujejo od neposrednega vključevanja v vsakodnevno operativno delo
— Komunikacije postajajo bolj redke.
Vodilni delavci decentraliziranih enot vedno bolj pronicajo na nova tržišča, imajo bolj živahen odnos do kupcev in razvijajo nove proizvode, vodstvo organizacije pa dobiva občutek, da izgublja vpogled in kontrolo nad dogajanjem v organizaciji, zato poskuša tak sistem ponovno centralizirati. To jim običajno ne uspe in zato pride do krize kontrole, če pa jim uspe, pomeni to korak nazaj na drugo stopnjo.
4. Rast poslovnega sistema na osnovi koordinacije,
ki sledi krizi kontrole, je opredeljen z naslednjimi značilnostmi:
— Postavitev formalnega sistema za usklajevanje
— Povezovanje programov na osnovi proizvodov
— Zahteva po zadovoljivem vračanju vloženih sredstev
— Številne štabne službe, ki preverjajo in kontrolirajo
— Boljša izkoriščenost vseh virov
Kljub vsemu temu pa to vodi k povečevanju napetosti med višjim vodstvom in štabi na eni strani in operativnim vodstvom na drugi strani.
5. Vse te težave in kriza, ki nastopi v četrti stopnji vodi v novo kvaliteto in sicer v evolucijsko fazo sodelovanja. Značilnosti te faze pa so:
— Fleksibilnost sistema
— Zmanjšanje števila štabnih služb
— AD HOC teami
— Projektivni pristop/metoda reševanja problemov
— Inovativnost (vsi mislijo, vsi delajo)
— Usmerjenost vodilnih v delo z ljudmi.
Tudi tej evolucijski stopnji bo sledila revolucijska faza, ki ji bo sledila nova evolucija itd.
Cilji tega članka?
Pri pisanju tega članka sem imel pravzaprav tri osnovne cilje:
1. To »Ameriko« so odkrili že leta 1972, vendar je v naravi človeka, da pozablja. Torej prvi cilj mi je bil obnoviti pozabljeno znanje.
2. Nekateri s tem odkritjem pač niso bili seznanjeni. Cilj mi je dati nekaj dodatnega znanja, da bomo lažje razumeli nekatere sedanje dogodke. Poleg tega pa se človek uči vse življenje.
3. Dejstvo je, da se nahajamo v globoki krizi. Po razmišljanju o modelu pa vsak sam individualno lahko oceni (subjektivno), o kateri krizi lahko govorimo. Ker pa naj bi kriza ne bila propad, temveč izziv za prehod na novo razvojno možnost, se že istočasno lahko tudi pripravljamo na novo obdobje stadija evolucije. Istočasno vsem tistim, ki ste vztrajali in prebrali članek do konca, srečno 1988.
Čučnik Milan
Uporabljeni viri:
Dr. Kajzer:
Je povečanje učinkovitosti OZD izhod iz krize?
— Soodvisnost organiziranosti in razvoja poslovnega sistema
Dr. Vršeč:
— Organizacija kot problem rasti poslovnega sistema (Organizacija in kadri, Zbornik referatov 1. posvetovanja o projektih in razvoju)
Brušenje robnikov na smučeh
Spoznanje, da je nagnjenost robnikov pri alpskih smučeh potrebna, ni novo. Vprašanje je le, kako jih nagniti. Izdelovalci strojev so poizkušali brušenje s kamni, nekateri s trakovi s konkavno (vdrto) ploščo, po kateri teče brusni trak in po njej smučka. Prvi način je zelo zahteven, ker se na ozkem robniku kamen neenakomerno obrablja, pri drugem načinu pa je nagnjenost (kot nagiba) preveč neenakomerna.
V Elanu nam je na osnovi naših idejnih predlogov izdelala firma AMANN tračni brusilni stroj, ki dela na principu kopiranja širine smuči preko ročičnega mehanizma z utežjo. Zaradi enakomernega pritiska traku na smučko je odbrus robnika enakomeren. S kopiranjem širine smuči se vzdolž smuči spreminja kot nagiba robnikov. To pomeni, da je kot nagnjenosti robnika najmanjši v sredini, kjer je smučka najožja in največji v sprednjem in zadnjem delu, kjer je smučka najširša. Ker imenujemo naš sistem širin-skega oblikovanja smuči UNILINE, smo način brušenja imenovali UBT, kar po angleško pomeni UNILINE BALANCED TUNING - po naše: uravnoteženo brušenje glede na UNILINE širine.
Sistem takega brušenja je nov in smo ga zato patentira-
li.
V čem je prednost takega brušenja?
— Brusimo samo jeklene robnike, zato so lahko brusni trakovi bolj fini in robniki bolj gladki. Krmarjenje s takimi smučmi je lažje.
— Vsled manjšega nagiba robnika v srednjem delu smučke (pod stopalom) je grabljenje na ledu odnosno
trdem smučišču največje pod stopalom, proti sprednjemu in zadnjemu delu smuči pa se ta učinek postopoma zmanjšuje.
Obe ti prednosti ugodno vplivata na lahkotno krmarjenje. Pri vsem tem pa robniki lahko zadržijo največjo ostrino, da bi v slučaju potrebe, ko se smučar znajde na ledenem smučišču, lahko tudi uspešno smučal.
Iz dosedanjih izkušenj lastnih in tujih testiranj lahko zanesljivo trdimo, da:
1. pregrobo brušeni robniki preprečujejo potrebno oddrsavanje smuči — smuči ne gredo v zavoj;
2. neenakomerno nagnjeni in ponekod zaobljeni robniki ne nudijo enakomerne opore v zavoju — smučanje je nesi-gurno.
Trditev je mogoče na prvi pogled težko razumljiva, vendar pa je po dobrem premisleku prav robnik tisti del smučke, ki je v zavoju direktno v stiku s snegom.
Torej je brušenje in oblikovanje robnikov odločilnega pomena pri kreiranju voznih lastnosti smuči. Jasno je, da samo robniki niso pogoj za dobre smuči, odnosno iz slabih smuči s pomočjo optimalnih robnikov ne moremo narediti dobrih.
Obratno pa iz dobrih slabe lahko zelo hitro naredimo, če robniki niso pravilno pripravljeni. Nehote se mi vsiljuje primer Formule 1, kjer gume na kolesih, ki igrajo zelo pomembno vlogo, primerjam z robniki na smučeh.
Sled delovne operacije brušenja robnikov je za oko komaj opazna, zato pa toliko bolj pomembna za kvaliteto smuči.
dipl. ing. Andrej Robič
Teki na smučeh v SRS 1987/88
• Poglejmo koledar množičnih prireditev v teku na smučeh v sezoni 1987/88 (s kraji, kilometri in slogoma):
27.12./3. 1.	Logatec	10 km K, 20 km P
10. 1.	Dražgoše	12 km
10. 1.	Osankarica	8 km P, 20 km P
17. 1.	Predmeja	6 km K, 12 km K
17. 1.	Cerklje	10 km P, 25 km P, borci
24. 1.	Duplje	15 km K, 30 km P, borci
31. 1.	Bloke	7 km K, 15 km K, 28 km P, borci
31. 1./30. 1.	Kotlje	8 km K, 12 km K, 24 km P
6. 2.	Koroška Bela Kurirski smuk	
7.2.	Črni vrh/Idri	21 km K, 42 km P, borci
13. 2.	ja	15 km P, borci
14. 2.	Zgornja Do-	10 km K, 20 km P
14.2	brava	8 km K, 15 km K
20. 2.	Bled	12 km K, 25 km P
21. 2.	Hotedršica	28 km P (Ski-3)
21.2.	Ivančna Gori	- 42 km K, borci, 21 km K
28.2.	ca	10 km K, 25 km P
6.3.	Kranjska Go	- 5 km K, 10 km P
6. 3.	ra	50 km K
12. 3.	Mrkopalj	Štafeta 2 x 5 km P-K, VSL
13. 3.	Bohinj	10 km K, 20 km P
13.3.	Polževo	10 km K, 25 km K
13. 3.	Pohorje	5 km K, VSL, borci
20. 3.	Golte	21 km K, 42 km P, AAL
27. 3./3. 4.	Platak	10 km K
3. 4./27. 3.	Rogla Cerkno Pokljuka Vršič Golte	24 km, 3 km, 10 km, vse K
P = prosta tehnika, K = klasični slog.
Računalniška
informatika
SMERI RAZVOJA INFORMATIKE
V	RAZVITEM SVETU IN PRI NAS.
V	razvitem svetu dobiva informatika vse večje razsežnosti. Glavna usmeritev razvoja informatike je v računalniško krmiljenje proizvodnje (roboti, računalniško krmiljeni stroji), njihova medsebojna povezava v lokalne računalniške mreže, ter v povezovanje trgovskih in proizvodnih organizacij v velike nacionalne računalniške mreže.
Medsebojna pvoezava gospodarskih orgnaizacij v računalniško mrežo omogoča takojšnjo vpogledovanje v ponudbe proizvajalcev preko terminala. Poleg tega pa omogoča ponujanje lastnih izdelkov prodajnim organizacijam.
Uporabnik nekega izdelka ali repromateriala lahko v nekaj minutah dobi na svoj ekran seznam vseh ponudnikov določenega artikla vključno s ceno in prodajnimi pogoji.
Seznam je popolnoma ažuren, saj ga računalnik prečita iz baze podatkov ponudnikov preko računalniške mreže v trenutku ko ga uporabnik zahteva.
Že kmalu po začetku uvajanja računalniških mrež se je izkazalo, da se je promet ponudnikom preko računalniške mreže izredno povečal na račun zmanjševanja prometa tistih proizvajalcev, ki so ponujali blago po klasični metodi.
Na računalniške mreže se pripravljamo tudi v Jugoslaviji. Slovenska PTT je instalirala poskusno fazo računalniške mreže imenovano Ju-pak. Instalacija mreže predstavlja precejšnje stroške, ki jih PTT sama ne zmore, zato so to mrežo soinvestirali uporabniki mreže. Elan še nima priključka na Jupak omrežje. V kolikor se bomo hoteli vključevati v računalniško omrežje, si ga bo moral pridobiti pri enem od prihodnjih razširjanj Jupak omrežja.
Priključek na Jupak omrežje ter ustrezen računalnik v Elanu predstavlja le osnovo za računalniško izmenjavo povpraševanj in ponudb blaga. Zahtevnejši pogoj za uspešen razvoj informatike so ustrezni in izobraženi kadri. Direktorji poslovnih funkcij, vodje služb ter referenti morajo biti usposobljeni za opredeljevanje potreb po računalniški informatiki svoje organizacijske enote, vodenje projektov razvoja informatike, izvajanje skrbništva nad poslovnimi podatki, uvajanje učinkovitejše organizacije lastne poslovne funkcije na osnovi možnosti, ki jo daje računalniško podprt informacijski sistem. Računalniški strokovnjaki pa skrbijo za razvoj, vzdrževanje in operativno izvajanje računalniških obdelav.
Računalniški strokovnjaki v sektorju za informacijski sistem kvalitetno pokrivajo operativno izvajanje računalniških obdelav (vsakodnevno preračunavanje podatkov v skladu z izdelanimi računalniškimi programi, varovanje podatkov pred uničenjem in zlouporabo, razporejanjem podatkov po diskih, izpisovanjem podatkov, ...) ter vzdrževanje in dograjevanje obstoječe programske opreme (sprememba računalniških programov ob spremembah pravilnikov, izdelava programov za različne izpise podatkov, sodelovanje z uporabniki glede uporabe podatkov, tehnološka posodabljanja programov, . . .).
Z operativnim izvajanjem ter vzdrževanjem in dograjevanjem obstoječe programske opreme pa so izkoriščene skoraj vse zmogljivosti obstoječega števila kadrov. Elan ima nekajkrat manj računalniških kadrov, kot enaka podjetja glede na bruto družbeni proizvod v razvitem svetu. Zato bo hitrost prehoda v sodobnejše računalniško poslovanje v precejšnji meri odvisna od naše uspešnosti pri pridobivanju in usposabljanju novih računalniških strokovnjakov ter usposabljanja vodstvene strukture za uvajanje in organiziranje svoje poslovne funkcije na osnovi računalniško podprte informatike.
dipl. ing. Franc Rozman
Beseda okolje, predvsem v povezavi človek — okolje, se v novejšem času pogosto uporablja, še posebno, ko obravnavamo ekološke težave, s katerimi se srečuje ves svet. Glede na sestavine in zgradbo okolja, njegovo prvobitnost, oziroma spreme-njenost, ločimo naravno, biološko, socialno, delovno, človeško in druga okolja. Spremembe okolja so bile v razvoju človeštva postopne in so nastajale počasi, tako da se jim je človek lahko sproti prilagajal. Zaradi hitrega porasta števila prebivalcev in njihove mobilnosti in neprestanih sprememb v okolju zelo malo ljudi živi v pogojih, na katere so bili prilagojeni predniki, kar ima za posledico spremembe v funkcijah organizma, spremembe na vegetaciji pa tudi spremembe materialnih dobrin.
Zrak in voda veljata že od nekdaj, ne tako kot nafta oz. rude, za proste dobrine, katerih količine so na razpolago v neomejenih količinah. Naravna bogastva, kot npr. nafto, rude trošimo, dočim vodi oziroma zraku »trošimo« le kvaliteto. Vsakdo izmed uporabnikov okolja smatra okolje za prosto dobrino, ki jo bo izkoriščal toliko časa, dokler je to v njegovem, predvsem ekonomskem interesu. Torej govorimo o onesnaževanju okolja oziroma odlaganju vse večje količine odpadkov v okolje. Za vsa bitja pa velja, da so na spremembe v okolju zelo občutljiva.
Zrak, kot najpomembnejši ekološki dejavnik za življenje, postaja vse bolj smetišče za odlaganje raznih trdnih in lebdečih delcev ter plinastih ali hlapnih odpadkov iz tehnoloških procesov. Praktično je vsaka proizvodnja obremenjena z odpadnimi produkti, ki se načelno dajo ločiti od okolja, vendar so stroški za takšne rešitve največkrat izredno visoki. V zadnjih letih pa so zahteve za zmanjševanje onesnaženosti zraka vedno večje in kmalu bodo morale biti tudi pri nas čistilne naprave že vključene v tehnološki proces.
Skladno z Zakonom o varstvu zraka bi morala vsaka delovna organizacija stalno nadzorovati emisijo iz svojih proizvodnih obratov, ki ne bi smele presegati dovoljenih koncentracij in bi za vsako poseganje morale sproti
ukrepati. Na žalost pa je ugotovljeno, da veliko delovnih organizacij ne opravlja niti meritev, kaj šele, da bi imele nadzor nad onesnaževanjem.
Elan ima stalno kontrolo nad emisijami hlapnih kot prašnih snovi, rezultati meritev pa kažejo, da so emisijske koncentracije škodljivih snovi v mejah predpisanih vrednosti, ravno tako so količinske vrednosti emitiranih snovi minimalne.
Voda, ki je poleg zraka^ drugi najpomembnejši eko-' loški dejavnik, ne le za obstoj vsake žive celice, temveč tudi za razvoj industrije oziroma naše civilizacije. .<"■
Brez vode praktično ni mogoča nobena bazična prO' izvodnja. Industrijske odpla ke, ki nastajajo kot odpadek
v	industrijskih proizvodnih obratih razvnih vrst, se bodi- ’
si lahko dobro vključujejo v proces čiščenja skupaj s komunalnimi odpadki, ali pa take snovi, ki se v proces čiščenja ne vključujejo in ostanejo nerazgrajene, ali pa celo snovi, ki procesu čiščenja na čistilni napravi škodujejo, oziroma onemogočijo njeno delovanje pedvsem na biološkem delu čistilne naprave. Možnost oziroma nezmožnost vključevanja industrijskih odplak v proces čiščenja zavisi tako od sestavnih delov komunalnih odplak na eni strani, kot sestavi industrijskih odplak na drugi strani. Zato je potrebno sestavine odpadne vode podrobno poznati na podlagi laboratorijskih preiskav oziroma predpisanih parametrov, ki določajo kvaliteto vode.
Poleg osnovnih parametrov, je za točno poznavanje kvalitete voda potrebno narediti še vrsto analiz. Rezultati analiz največkrat pokažejo, da industrijske odplake zahtevajo predčiščenje na čistilni napravi, ki je last delovne organizacije in je vključena v tehnološki proces.
Za čiščenje lastnih industrijskih odplak ima Elan več svojih čistilnih naprav, tako da so vode, kar potrjujejo tudi zadnje meritve, ki izstopajo iz Elana, sorazmerno čiste. Vsebujejo sicer organske snovi, ki so nekoliko slabše razgradljive, ne vsebujejo pa snovi, ki bi ogrožale življenje v vodi.
dipl. ing. Hermina Ura-njek
Varstvo okolja
Novinar v sedanjem trenutku
Mesec dni po Gorjupovih dnevih
DESETO SREČANJE SLOVENSKIH 10VINARJEV
V	NOVI GORICI
Od 19,—21. novembra se ga je udeležilo 282 novinarjev, med njimi tudi naš urednik "lavko Knafelj.
Izhodiščna tema srečanja bila: »Položaj in vloga no-marjev v združenem delu.« Jubilejno, deseto srečanje novinarjev je bilo prav v No-
vi	Gorici, kjer je bil doma Mitja Gorjup. Posvečeno je bilo njegovemu spominu.
Prireditelj »Društvo novinarjev Slovenije« je na slovesno otvoritev povabil tudi njegove starše.
Gostitelj srečanja je bila »ISKRA-DELTA«, ki je udeležencem predstavila nove tehnologije v novinarstvu.
Na to prireditev so bili povabljeni tudi predstavniki ZIS s tov. Brankom Mikoličem na čelu. Vendar nikogar ni bilo, tov. Mikolič pa se je opravičil, da je preobremenjen s tekočimi problemi in da ga ne bo, dokler slovenski novinarji ne bodo prenehali žaljivo pisati o njem.
Udeleženci so bili razočarani, saj se je pred leti rade volje odzvala takemu srečanju v Radencih takratna predsednica ZlS-a, tov. Milka Planinc.
V	teh dneh srečanja so bila na programu razna tekoča vprašanja:
1 — aktualni trenutek novinarstva
2 — gospodarski trenutek SFRJ
3 — aktualna vprašanja Slovencev v Italiji
4 — »odprta meja«, program v Stari Gorici (Italija) s preds. deželne vlade Furlanije in Julijske krajine g. Adrianom Biasuttijem ter preds. IS Slovenije tov. Dušanom Šinigojem.
5 — Ustavne spremembe v SFRJ
6 — posvet novinarjev AL-PE-ADRIA (Slovenci, Italijani, Avstrijci, in Madžari)
7 — in drugo.
—	V prvi temi se je razpravljalo o novinarjih in zakonodaji. Bilo je mnogo žolčnih debat o zadnjih dogodkih: Zaplemba »Katedre«, obsodbe novinarjev, o svobodi in neodvisnosti poročanja, o posegih države, organov varnosti, sodstva, tožilstva, pra-
vobranilstva in drugih. Zaželen je nov novinarski KODEKS.
V	drugem delu se je govorilo o položaju in vlogi novinarjev v Združenem delu, ki je ob taki politični in gospodarski situaciji izredno težak.
— Druga tema: Gospodarski trenutek SFRJ, ki ga je s svojega gledišča orisal profesor dr. Aleksander Bajt po sprejemu inflacijskih ukrepov, je težji kot se statistično prikazuje. Stopnja inflacije je bližje 300 odstotkom. Slabši je tudi izvoz kot se uradno poroča, zaradi padca vrednosti USA $. Bojazen je, da inflacije na ponuden način ne bo mogoče izpeljati, kot je bil primer v Braziliji. Inflacije ne bo moč zajeti samo z rezultati povečane proizvodnje, boljšimi delovnimi učinki, osebnimi dohodki, zadržanimi pokojninami in drobnim gospodarstvom ter socialo, temveč z ustvarjanjem malih specializiranih podjetij, stimulativnejšem deviznem zakonu in z učinkovitimi investicijami. Ne pa z zgrešenimi investicijami kot v letih 1980—85, ko smo ogromne vsote denarja vrgli proč (četrtina družbenega proizvoda), za bore 3 procen-tni porast rezultatov dela.
— V tretji temi: »Odprta meja« med Slovenijo ter Furlanijo in Julijsko krajino (Jugoslavijo in Italijo) je bila obravnavana v Stari Gorici na povabilo deželnega glavarja g. Biasuttija. Na razgovorih je sodeloval tudi predsednik IS Slovenije, tov. Šinigoj. Mimogrede povedano, tov. Šinigoj je tudi doma v Gorici in odlično obvlada italijanski jezik. Priletel je direktno iz Beograda in povedal, da naj slovenski novinarji razumejo težak položaj ZlS-a in tov. Mikoliča v tem trenutku. Prinesel je dobre vesti za uresničitev »Ozim-skih sporazumov« s strani naše države, ki so bili v zamudi. Ta dan, je dejal, se lahko vpiše v koledar. Vse je pripravljeno za začetek izgradnje cest: Nova Gorica— Razdrto, Sežana—Razdrto, Trst—Reka in Razdrto—italijanska meja (po prioritetah) za povezavo Padske nižine z evropsko magistralo
do novega cestnega predora v Podrožci do Devdelije.
G. Biasutti pa se je zavzel za uresničitev zaščitnega zakona Slovencev v Italiji in za vsporedno finančno pomoč.
Oboje bo dobro izhodišče na predvidenih razgovorih dveh predsednikov vlad (Jugoslavije in Italije) v Rimu, ki bo sledil te dni.
Novinarji so si ogledali tudi nov slovenski kulturni dom v Stari Gorici, ki je zatočišče Slovencev v Gorici in okolici.
Zanimiva je ugotovitev kolega novinarja lista »NOVA MAKEDONIJA« iz Skopja, ki je ob tem dejal, da smo Slovenci lahko srečni, ko tako odprto in uspešno rešujemo probleme na meji z Italijo. Makedonci pa nikakor ne morejo dobiti dialoga s sosednimi državami: Grčijo, Bolgarijo, še manj pa z Albanijo, kjer vsaj v prvih dveh naštetih živi velik del makedonske manjšine, ki je tam sploh ne priznavajo.
—	V zadnji, četrti temi: Ustavne spremembe v SFRJ je bilo govora o usklajevanju stališč, ki še tečejo in povzročajo zamujanje sprejetja s stalnim odlaganjem. Pri sprejemu tako važnega dokumenta ne more biti preglasovanja, ampak soglasje vseh republik in pokrajin. Spremenjena in dopolnjena ustava naj bo skladna s potrebami današnega časa in naj bo primerna vsaj za nekaj let naprej. O tem so novinarji na široko razpravljali s
povabljenimi gosti: akademikom dr. Aleksandrom Fira, dr. Cirilom Ribičičem, dr. Udetom in drugimi. ZAKLJUČEK:
Vtisi letošnjega srečanja novinarjev v združenem delu Slovenije so klavrni. To se je opažalo že med samim delom, kot na zaključku.
Namesto, da bi nas zedinilo in nam vlilo nadaljnjih moči za bodoče delo,
— nas razdaja
— ne vemo več kaj je dorečeno in kaj ni
— ali bomo za svoje delo nagrajeni ali kaznovani
— ali naj pišemo samo strogo v okvirih pravil igre ali po svoji vesti socialistične morale
— ali naj pišemo za državo ali za ljudi
— ali... ali. .. ali. .. in še kaj!
Slavko Knafelj
KADRI v letu 1987
V	enajstih mesecih letošnjega leta smo v delovno razmerje sprejeli 161 delavcev in sicer po naslednji dejanski izobrazbi:
- NK	49 delavcev
- PK	7 delavcev
- NS	15 delavcev
- KV	51 delavcev
- SS	15 delavcev
- VŠ	4 delavce
- VS	20 delavcev
ELAN skupaj	161 delavcev
V istem obdobju je odšlo 112 delavcev. Razlogi odhodov	
iz delovne organizacije so bili naslednji:	
— sporazumno prenehanje del. razmerja	29 delavcev
— prenehanje del. razmerja na osnovi izjave	
delavca	10 delavcev
— potek dela za določen čas	8 delavcev
— izključitev iz delovne organizacije na	
osnovi sklepa disc. komisije	11 delavcev
— negativna ocena poskusnega dela	5 delavcev
— izjava delavca, da ne želi več delati v času	
poskusnega dela	16 delavcev
— upokojitev	11 delavcev
— invalidska upokojitev	3 delavci
— umrli	3 delavci
— samovoljna zapustitev dela	4 delavci
— odhod zaradi prestajanja zaporne kazni	1 delavec
— odhod v JLA	8 delavcev
— odhod v našo firmo v tujini	2 delavca
— nadaljevanje šolanja	1 delavec
V	letošnjem letu so se upokojili Klavžar Marko, Hrovat Kati, Bilič Darinka, Čuden Rozalija, Kosmač Marija, Justin Stanislav, Ščančar Terezija, Šmid Slavko, Časar Marija in Čemažar Marija, vsi z dolgoletno Elanovo delovno dobo.
Invalidsko so bili upokojeni Intihar Ana, Oblak Ciril in Zupan Zdravko.
Fluktuacija je bila v letošnjem letu v primerjavi z letom 1986 večja. Za letošnje leto smo planirali povprečno 1357 delavcev, doseženo v enajstih mesecih pa je bilo 1351 delavcev.
Potrebe po delavcih smo uspešno pokrivali na vseh področjih, razen programa plastike, kjer nam primanjkuje kvalificiranih delavcev lesne in pleskarske smeri.
Uspelo pa nam je v letošnjem letu izboljšati izobrazbeno strukturo delavcev, ker je razvidno iz naslednje tabele:
Stopnja izobrazbe	Stanje 1. 1. 1987	Stanje 30. 11. 1987
I	195	214
II	485	472
III	16	18
IV	334	346
V	201	212
VI	40	38
VII	47	63
ELAN	1318	1363
V novi hali plstike E-43
Ali poznamo našo občino?
Občina Radovljica se po površini uvršča med večje (641 km!) v slovenskem prostoru, po prebivalstvu (okoli 33.600 prebivalcev) pa med srednje velike občine. Prebivalstvo je naseljeno v nižinah v 95 naseljih, ki so razporejena v štirih geografsko zaokroženih območjih, to je bohinjski in blejski kotlini, radovljiški ravnini in kro-parsko-lipniški dolini na desnem bregu Save.
Večja naselja so občinsko središče Radovljica, Bled in Bohinjska Bistrica.
Po gospodarski razvitosti sodi občina med razvitejše, to je 1/3 slovenskih občin, po narodnem dohodku na prebivalca je med 20 in 23 mestom (okoli 1 mio din). V občini je zaposlenih 13.600 delavcev, od tega 53 % žensk. V turizmu je zaposlenih 10 % vseh delavcev.
V	strukturi družbenega prihodka je delež industrije še vedno 2/3, okrog 10 % obrti in 7—8% gostinske turistične dejavnosti; deleže, podobne slednjim, dosegajo še trgovina ter kmetijstvo in gozdarstvo.
Industrija kot največja spodbujevalka razvoja je po dejavnostih zelo heterogena.
V	njej je zastopana tako kovinsko predelovalna, raznovrstna (Elan), lesna, tekstilna, strojna, elektro	in
kemična. Kmetijstvo	je
predvsem višinsko, oziroma hribovsko, obdelovalna zemlja predstavlja le 16 % celotne površine, od tega je 90 % v zasebni in le 10 % v družbeni posesti. Poudarek je na živinoreji. Gozdovi zavzemajo 56 % vse občinske površine, so prav gotovo eno najpomembnejših bogastev, ki opredeljuje naš razvoj, tako zaradi proizvodnega pomena kot splošno koristne vloge.
Naša posebnost je Triglavski narodni park, razglašen v letu 1981, ki se razprostira na območju treh občin (tolminska, jeseniška, radovljiška), vendar prav znotraj meja naše občine vsebuje nešteto izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, avtohtonega rastlinstva in živalstva, številnih značilnosti neživega sveta ter tudi možnosti za razvoj nekaterih pridobitnih dejavnosti, tako gozdarstva kot kmetijstva in seveda zaradi vseh navedenih danosti tudi turizma.
mag. PAVE ŽEROVNIK
V	naslednjem letu ne bomo povečevali števila zaposlenih. Zaposlili bomo svoje štipendiste, KV mizarje in pleskarje za področje programa plastike in nekaj delavcev z VS izobrazbo za dela na področju trženja, proizvodnje in SIS.
Cokan Zala
Trgovina Elan: ne samo graje — tudi pohvale!
?o cioojciHyiLc a jov^otodjjo kuff>v\A». '\yoJM.
/U^)M
k oU^f - /ww Wv* ^ Tute.wu.ju acc ^
Ww>cJk -Jtiiiua.
■fco u-sA>-c^o Ot.	/u-oJ^£Ay^e.	ka^
/U-OC^* AK^fc.. ( ItodU.	^	fc^k,
xoam.^q^. ^ ^ *,	y
do- >c !^o\c^\o -fca^.^	(it	-v,	1	vito	ko
^o/^cAn^ /\ko\*JIo l \u /\**fci. ,	^	i/U^Ol/VuX».
^ CK^-Vl W^GJ!_'
^A^vVcX^
%C	J^o^oX»c^	.
to*
Wnp (l|4x -AP|&*}
n. irtSITZ" Izdalo Turistično društvo Polhov Gradec
/*> V	?<&•<*,	JU«,	m«?
Vf*>VT<i\	n	, •
/3C /$C\aaa-	c\^(!a/v’V.
ZOv. 3«<?	fk-0°[^^is*.0	A/v^M^O
JU
/vu ^e-vAA.a.actM.^ |>c#\a)cJ£ct_ /Dc^-oa.
OA/čX.
o
<
K
a ^ ° o £
5§
o °
o. N
fju^A.cLn. 4j%ti(/vuJ<_
Draga Slavka Gašperšič
V 72 letu starosti si se poslovila od tega sveta, od svojcev in od nas, nekdanjih tvojih sodelavcev. Vmes je posegla bolezen, ki je pospešila ta proces.
Vse tvoje življenje je bilo eno samo trpljenje in skrb za dom in družino. V Elanu si bila zaposlena od leta 1955 do invalidske upokojitve leta 1965, torej 10 let. Bila si marljiva delavka v komunali, dokler ti ni zmanjkalo moči.
Kdo ni poznal Tumove Slavke iz Begunj?
Kot mravlja si bila vedno na poti pri premagovanju vsakodnevnih težav. Še ni dolgo, ko si bila zadnjič v
Elanu, zato si težko predstavljamo, da te ni več.
Vedno večje je število Elanovih upokojencev, vedno več jih je, ki nas za vedno zapuščajo. Vsem smo dolžni zahvalo, saj ste prav vi zaorali ledino pri izgradnji Elana v prvih letih. Med njimi si bila tudi ti, draga Slavka.
Na tvoji zadnji poti ti izkazujemo čast in priznanje za tvoj delež v naši tovarni, ki je postala znana po vsem svetu zaradi skupka mozaikov takih delavcev kot si bila ti.
Hvala ti. Počivaj v miru.
Svojcem iskreno sožalje.
Sodelavci Elana
Zahvale
Ob boleči izgubi drage	boleči	izSubi	draSe
mame
STANISIAVE GAŠPERŠIČ
se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala vsem sodelavcem gospodarsko-fi-nančnega sektorja za finančno pomoč.
Žalujoča hčerka Milka z otroki
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA LUKANČIČ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO za izrečena sožalja ter vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala sodelavcem kadrovsko splošnega sektorja za podarjeno cvetje. Žalujoča hčerka Ivanka Kočila z družino
mame
MARIJE MULEJ
se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč namesto venca na grob.
Žalujoči sin Jože Mulej
UREDNIŠKI ODBOR: Knafelj Slavko (odgovorni urednik), Šmit Vito, Jan Igor, Mertelj Marjan, Vidic Zdravko, Urbanc Janez, Rupar Marija, Bulovec Franc, Žirovnik Marjana.
Smučina šteje med proizvode 7. točke I. odst. 36. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije št. 421-7-72); naklada: 1700 izvodov. Tisk:	Gorenjski
tisk, Kranj.
Najstarejši Elanov sodelavec Stanko Dežman, čuvaj na For tuni — 83 let
Gasilski kotiček
Po nekdanji komandi »Riti k plankam obrniti«
Ena izmed gasilskih vaj
Akcija za povečanje števila inovacij
Letos smo šli v nekatere aktivnosti na področju množične inventivne dejavnosti z namenom poživitve le-te. Znano je, da je bil sprejet pravilnik o inovacijah, ki je boljši od prejšnjega (večje nagrade), sedaj pa planiramo, da gremo v posebno akcijo z naslovom PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA.
Osnovni smisel te akcije je v tem, da bo vsak, ki bo prijavil inovacijo, dobil še posebno nagrado v višini 1/10 povprečnega OD za pretekli mesec in to takoj, ko bo ugotovljeno, da bo inovacija smiselno uporabna.
Seveda se bodo vse prijavljene inovacije v tej akciji, ki
bo trajala 3 mesece, tudi normalno nagrajevale po pravilniku o inovacijah. Prijave se bodo zbirale v IN-DOK-u, kjer bo tudi poskrbljeno za potek akcije. Inovacije pa bodo lahko tako s področja proizvodnje, kot tudi s področja upravnih služb.
Tone Stare
Upokojila sta se
CEMAŽAR MARIJA s polnim delovnim stažem.
V Elanu je bila zaposlena od leta 1963, polnih 15 let, vseskozi kot razpisovalka tehnične dokument" Pripravi dela.
-	ZUPAN ZDRAVKO kot delovni invalid I. kategorije.
V Elanu je združeval delo od leta 1966 na mizarskih delih v Telovadnem orodju.
Obema želimo še mnogo zdravja in mirnega pokoja.
Delovni koledar — 1988
Delovni koledar za leto
1988	je narejen na naslednjih izhodiščih:
1. Tudi v letu 1988 bomo nadaljevali s poskusnim skrajšanjem delovnega časa (40-urni delovni teden).
2. Tri sobote bodo kljub 40-urnem tednu delovne:
— Prva bo 9. 7. 88 in sicer za solidarnost. Popoldanska izmena bo delala že en teden prej 2. 7. 88
— Druga delovna sobota bo 8. 10. 88. Takrat bomo delali namesto ponedeljka 31.10.88, to je pred 1. novembrom. Popoldanska izmena bo delala 1. 10. 88
— Tretjo soboto bomo delali 5. 11. 88, ta je za nadok-naditev samoupravne dejavnosti. Popoldanska izmena
bo delala teden dni kasneje,
12.	11. 88
—	Popoldanska izmena bo delala še eno soboto, to je
10.	12. 88, zato, da bodo prosti 30. 12. 88, to je na zadnji delovni dan v prihodnjem letu.
3. Kolektivni dopust bomo imeli od 18. 7. do 5. 8. 88 (14 dni in 28. 11. 88 (1 dan), skupaj torej 15 delovnih dni.
4. V letu 1988 bo plačanih 239 delovnih dni, 15 dni kolektivnega dopusta in 10 dni praznikov, skupaj torej 264 dni (minus 1 dan za solidarnost v juliju).
5. Kolektivni dopust ne velja za delavce v vzdrževanju in maloprodajnih enotah, prav tako tudi delovne sobote ne.	PAS
DELOVNI KOLEDAR ZA LETO 1988
mmmM
Jl 020j 34050607 ]8091
2113114115116117
[E PRAZNIK
El NEDELJA
ODPUST
KOLEKTIVNI
Zimska »Lesariada« bo na Kobli
Sodelavci
SMUČARSKI CENTER
 Ai
BOHINJSKA BISTRICA
Slqgenija
JUGOSLAVIJA
Organizator jubilejne
XV.	zimske lesariade — re-ubliškega smučarskega pr-enstva gozdarjev, lesarjev
l	lovcev je letos Elan. Tek-lovanja v veleslalomu in mučarskih tekih bodo v so-oto, 5. marca 1988 na Kobli
l	v Bohinjski Bistrici, za-ljučna prereditev s podelit-ijo priznanj ter tovariškim rečanjem delavcev gozdar-tva in lesarstva ter lovcev a bo na Bledu.
Več o prireditvi v nasled-iji številki »Smučine«.
T. J.
21314151
51060
I
i
m
E2 PROST
l. IZME
PROST DAN
vse me
PROST DAN
DELD OZ.
c iat