Iz porotnega sodišča v Celju. Cuden je bil prizor v dvorani Leljake c. kr. okrožne sodnije, dne 25. novembra 1886. Na klopi zatožencev je sedelo šest oseb, namreč vincarji: Jože Maršinjak, vulgo Gutmann, Andrej Mlakar, Jakob Sprab, Boštjan Rodošek in posestnika Jane Cevek in Andrej Sakelšek, vsi iz Haloz doma. Iz zatožbe poizvemo tole: Meseca decembra 1885 je umrl v Strajnali Tomaž Danjko, bivši posestnik dveh zemljiač in vinograda za Jablanskem vrhu, bil je udovec, brez otrok in nezakonski sin že preje umrle Uršule Danjko. Hitro po smrti se je pola3tila Danjkova nezakonska žlahta dejanske posesti cele zapuščine, ter ai je postavila Janeza Ceveka za zaČasnega oskrbnika. Sredi prosinca 1886 pa je Andrej Sakelšek Briiavil v piameni vlogi c. kr. Ptujski okrajni liji, da je pokojni Tomaž Danjko koncem ;embra 1885 napravil pred 4 možmi, to je: ) Maršinjak, Andrej Mlakar. Jakob Sprah Joštjan Rodošek, uatmeno oporoko, v kteri a edinej . ¦..:;.;>!<><: rtedi^a imenoval Sakel- ga sinp ~ s}io.'a Steiana Sakelšek, sedaj ^v/6uslovca ' vcu," ter je nrosil, naj sodnija da zaslišat/ .¦¦;• stiri pfiče, Ti oa so bili pokli- cani na sodmjc dii.3 Ł8. proiftca 1886 ter 80 tam pod prisego povcdali: Rajni Tonuiž SikeJaek je nekega dne koncem sept'.-rnbra t'8Ł5 bil z Boštjanom Rodošek pri avojem vinogradn. ilaršinjak in Sprah sta, vrnivši bc iz i'tu;a. mimo priala, in pa Andrej Mlakar, ki je od avoje bližnje hiše prišel po vodo, 80 bili od Danjkota povabljeni ae vaesti k njemu pod staro hruško. in potem je njim vaem povedal, da ima on Sakelšekovega študenta Štefana prav rad, in da boče, da po njegovi smrti ta Štefan dobi celo njegovo premoženje, kakor leži in stoji, žlahta pa ne dobi nič-, ker tudi ni inarala za njega, in naj ai navzoče priče dobro zapomuijo, kar je zdaj jim povedal. Zatožba pravi, da je cela ta izpovedba zapriseženih štirih prič bila izmišljena in lažnjiva, ter da ata Janez Uevek in Andrej Sakelšek zapeljala omenjene štiri priče h krivemu pričanju in jih podkupili, zatorej je bilo vseh šeat oseb zatoženih zavoljo hudodeletva goljufije, in da je teh šeat imelo namen, poškodovati pravega dediča, namreč cesarki erar, za več ko 300 fl. Predaedoval je pri obravnavi c kr. svetovalec g. Dr. Gale, zatožbo je zastopal goap. A. Reiter, c. kr. pravni subatitnt, vaeb 6 zatožencev je zagovarjal Dr. Joaip Sernec iz Celja. Zatožba trdi, da ni mogoče, da bi rajni Tomaž Danjko bil napravil svojo oporoko pred tacimi ljudmi, kakor ao ti štirje viničarji, da je baje rajni bil hudoaovražen vsem aestim zatožencem, da je imel dobra prijatelja Matevžiča in Oreška, ktera trdita, da bi gotovo nju klical za priče. če bi hotel napraviti oporoko, da je rajni tudi še v zadnjih urab pred smrtjo proti dekli izrekel, da ni ree, da bi oporoko napravil na Štefana Sakelšeka. ter da je Andrej Sakelšek 8 pomočjo Janeza Ceveka podmital ove 4 priče. (Dalje prih.)