'I °Z5 GLASILO DELAVCEV T 0^4 M E Glasilo izhaja od meseca \oklobra 1965 Št. 2 februar 1987 5/ei>!7o \izvodov \noo Leto izdajanja XXII Letošnja zima nam jo je že do-sedaj pošteno zagodla — obstajajo pa možnosti in tudi napovedi, da še ni pokazala vseh svojih zob. Tako nam je obilno sneženje v prvi polovici januarja povzročilo precejšnje težave in pa žal tudi neposredno škodo. Najhuje je bilo v sredo, 14. januarja, ko smo nekaj časa še pričakovali, da bo sneženje prenehalo, ker pa se to ni zgodilo, smo v poznih popoldanskih in večernih urah pričeli z akcijo čiščenja snega s streh šotorov. Veliko snega - veliko težav Ker je bil delovni dan in je bilo v tovarni dovolj članov kolektiva, ki so lahko priskočili na pomoč, nismo aktivirali enot civilne zaščite. Poleg tega smo tudi ocenili, da so bile prometne razmere izredno slabe in da bi za pozivanje pripadnikov enot CZ preko kurirske službe porabili izredno veliko časa. Zato smo s soglasjem vodje proizvodnje TOZD SANITETA in dežurnega ter s sodelovanjem vodij popoldanskih izmen, formirali ekipe in ob zelo neugodnih vremenskih pogojih pričeli ob 19.30 uri z odmetavanjem snega iz šotorov. Pokazalo se je, da za tako izredno situacijo nismo ustrezno pripravljeni. Ni bilo dovolj orodja in ostalih pripomočkov, pa tudi sam postopek dela ni bil, vsaj na začetku dovolj definiran. Vendar pa je po začetni nervozi in kljub številnim dobrim in manj dobrim nasvetom, delo steklo. Snega je bilo veliko, poleg tega pa je padal kot za stavo. Odmetavanje snega s šotorov je še posebej problematično in nevarno, saj obstaja stalna nevarnost, da se cerada raztrga in da se kdo resno poškoduje. Zato so morali uporabljati vrvi za zavarovanje. Čiščenje šotorov pri proizvodnem objektu TOZD FILTRI je trajalo do druge ure zjutraj. Delavci, ki so to delo izvajali, so bili močno utrujeni, saj biti nekaj ur na strehi in pod zelo neugodnimi pogoji in v mrazu opravljati težko delo, tudi ni tako enostavno. Skupina, ki je vodila akcijo čiščenja je odločila, da se z njo prekine in da se bo čiščenje tretjega šotora pri mikalnici nadaljevalo takoj zjutraj, ko bodo prišli na delo delavci dopoldanske izmene. Žal se je kmalu po drugi uri ponoči neočiščen šotor porušil in seveda nastala je določena materialna škoda. Poleg šotora, ki je bil star cca 15 let in katerega uporabna vrednost po oceni strokovnjakov iz Induplati Jarše znaša cca 6 milijonov din, je nastalo še za 605.000 din škode na izdelkih in materialu, ki je bil skladiščen v tem šotoru. 15. januarja ob 6.15 sta bila sklicana Komite za SLO in DS DO in Odbor za SLO in DS DSSS ter štab CZ in sprejete so bile odločitve o nadaljnjih akcijah čiščenja snega iz streh pri katerih je obstajala nevarnost rušenja in o reševanju izdelkov in materiala iz porušenega šotora. aeJJfto tem^jpoMvili: Štab CZ je odlo-načrt CZ DO dopol-nitiTateBf^n sicer tako, da se bodo formirale dodatne enote CZ za take primere in da se takoj pristopi k nabavi potrebnega orodja in opreme za take primere. Poleg tega je tudi določil, da se na osnovi strokovnih ocen izdela seznam objektov, ki jih je v podobnih primerih treba očistiti in da se tudi za vsak tak objekt določi način čiščenja. Za vse te naloge so bili postavljeni nosilci in določeni roki izvedbe. Ob tem izrednem primeru je nuj no poudariti naslednje: imamo de lavce, ki so pravi pripadniki kolek tiva, saj so takoj razumeli, da je tre ba s konkretno akcijo pomagati re ševati naše skupno premoženje in so se tega tudi takoj in zelo resno ter odgovorno lotili. Tem delavcem gre posebno priznanje in zahvala in želeti moramo, da bi takih Tosamov-cev imeli čimveč. Pri tem mislim predvsem tiste, ki so sodelovali v akciji čiščenja šotorov v noči iz 14. na 15. januar. Seveda gre zahvala tudi tistim, ki so sodelovali v akcijah 15. januarja. Žal Nadaljne akcije čiščenja je v celoti vodil štab CZ, ki se je tekom dneva sestal še trikrat in tekoče odločal o potrebnih ukrepih. Na posebni seji štaba CZ 20. 1. 1987 je bila analizirana celotna akcija čiščenja snega in problemi, ki so pa imamo tudi sodelavce, ki jim varnost in skrb za naše premoženje ne pomeni ničesar, sicer se, kljub temu, da so bili na sodelovanje pri akciji pozvani, ne bi ob koncu njihove izmene porazgubili in odšli domov. Edvard Peternel, ing. Člani kolektiva, ki so sodelovali pri akciji v noči iz 14. na 15. januar, in ki jim gre posebno priznanje KLOPČIČ Slavko BELCIJAN Franc KLOPČIČ Srečo PELE Marjan KERN Stane BREZNIK Tomaž BIZILJ Franc SLAPAR Marjan ZALOKAR Janez GRČAR Stane ANŽIN Franc PODPESKAR Jože URANKAR Franc DIVJAK Bojan ČEBULJ Janez PRENAR Jože RESNIK Robert ERBEŽNIK Milan MIŠ Franc GRČAR Marko ************************ Samo en cvet... Bliža se 8. marec, ki v vseh ženskah zbudi prikrito pričakovanje, čeprav je marsikatera od nas včasih bridko razočarana. Nekaterim ta praznik ne pomeni dosti, ali pa sploh nič, vendar pa se vseeno razveselimo drobne pozornosti, ki nam jo izkažejo naši najbližji domači ali pa sodelavci. Iz pogovora s Tosamovka-mi je razvidno, kako malo je včasih potrebno za zadovoljstvo žene, matere, sodelavke. Pakiranje bistrica krp: V tovarni se najbolj nazveselimo praktičnih daril, zadovoljne smo tudi z boni. Vesele smo majhnih pozornosti, daril večjih vrednosti ne pričakujemo. Zelo bi se razveselile kakšne proste urice, ki bi nam jo »podarila« delovna organizacija. Kadrovska služba: Zaenkrat smo kar zadovoljne. Najbolj smo vesele, če nas prijetno presenetijo v družinskem krogu. Darila niso pomembna. Najvažnejša je celoletna pozornost, ko ti najbližji pokažejo, da so veseli, da te imajo. Želimo si dobrih medsebojnih odnosov, ki se odražajo skozi celo leto, tako da gre človek z veseljem v službo. Kot že rečeno, zaenkrat smo kar zadovoljne s tem, kar imamo! Pretirana pozornost ob 8. marcu se zdi odveč, če drugače ni vse v redu (tako v družini kot v službi). Pakiranje cik cak vate: Razveselimo se vsake pozornosti, vesele smo majhnega darila, tudi z boni smo zadovoljne. V drugih DO imajo ženske prosto kakšno uro — no, tudi tega se ne bi branile. Prav prijetna bi bila tudi skupna zabava s pol piščanca in pol litra, tako kot včasih, pred leti! Vsekakor mislimo, da si tega praznika ne pustimo vzeti, če ga ima cel svet, pa bi ga mi ne imeli? Še tako drobna pozornost pokaže ženski, da jo nekdo ceni. Hudo je, če te za dan žena pozabijo. Ponavadi se te spomnijo otroci s kakšnim cvetom, pa je to čisto dovolj, da te razveseli. Skladišče gotovih izdelkov: Razveselijo nas sodelavci s kakšnim nageljčkom ali pa če nas razbremenijo pri delu. Doma je lepo, če se večji otroci potrudijo s kosilom ali pospravljanjem. Od daril smo najbolj vesele rož. Želimo si vsaj nekaj pozornosti, a opažamo, da naš praznik z leti bolj bledi. V tovarni pogrešamo proslavo otrok in kakšno direktorjevo besedo. Montaža kotla pri belilnici Na »teritoriju« belilnice (z zunanje strani) se pripravlja prostor, ki je namenjen montaži novega kotla za vlaknovine. Jama je precej velika, kar pa ni čudno, saj gre za razširitev obstoječe kleti v belilnici, kamor bosta montirana dva kotla — eden že v kratkem, drugi pa v bližnji prihodnosti. Morda se komu zdi, da dela potekajo počasi vendar smo lahko veseli, da se stvar kljub zelo nizkim temperaturam vendarle premika. Predvidoma bo kotel montiran v dveh mesecih, nadomestil pa bo starega, dotrajanega. Novi kotel je tehnološko popolnejši od prejšnjega in zahteva tudi drugačno namestitev, kot prejšnji, rabi več prostora. »Luknja«, ki sedaj zeva ob belilnici bo prekrita s ploščo tako, da na zunaj ne bo vidna. S postavitvijo kotla bo narejen nov korak k modernizaciji belilnice. LM Priprave za izgradnjo novega proizvodnega objekta V strokovnih službah se že nekaj časa izvajajo priprave na izgradnjo proizvodnega objekta na lokaciji poleg tkalnic. Ta investicija, ki bo za daljše obdobje odpravila probleme proizvodnih prostorov in omogočila realizacijo predpisa, ki določa pogoje za proizvodnjo sanitetnih izdelkov kot pomožnih zdravil, bo tudi glavna investicija letošnjega leta. V gradnjo nas poleg navedenega silijo tudi predpisi zahodnoevropskih držav, ki pod pojmom »dobra proizvodna praksa« določajo, da mora imeti vsak proizvajalec, ki prodaja svoje sanitetne izdelke na tem tržišču, posebne ateste (potrdila) strokovnih institucij, da so izdelki proizvedeni v določenih kvalitetnih pogojih. Osnovna zasnova objekta je naslednja: — zunanje mere objekta bodo znašale 36 x 80 m — poleg pritličja bo zgrajeno eno nadstropje in sicer zato, da bomo čimbolj racionalno izkoristili prostor (zemljišče), ki nam je še na razpolago za nadaljno zazidavo. To je nujno, saj nam je znano, da je okrog naše delovne organizacije samo zemljišče I. kategorije in kot tako se ne sme koristiti v gradbene namene. — V pritličju bo nameščena vsa sedanja in nova proizvodnja higienskih izdelkov iz celuloze to je plenice za enkratno uporabo in higienski vložki. — Proizvodni prostori v nadstropju pa bodo v celoti namenjeni dopolnilni proizvodnji TOZD FILTRI (medicinska plastika, predelava netkanega blaga kot npr.: plastifi-ciranje, kaširanje, konfekcionira-nje ipd.). — Poleg proizvodnih prostorov bodo v prizidku objekta tudi potrebni pomožni prostori (sanitarije, garderobe, delavnice, priročno skladišče, pisarne ipd.). Po grobih ocenah bo za izgradnjo tega objekta potrebnih cca 1,8 mi-Ijarde din. Iz že povedanega bosta uporabnika prostorov in torej tudi investitorja obe TOZD. Glede na to, da je investicija precejšnja, računamo, da si bomo pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev pomagali tudi s krediti izvajalcev in naših poslovnih partnerjev. V dosedanjih pripravah smo sodelovali z izdelovalcem investicijskega programa in tehnične dokumentacije (načrtov) Slovenija projekt Ljubljana, ki je pripravljen, da nam vso potrebno dokumentacijo izdela do meseca maja. Če bo v navedenem roku ta del priprav realiziran in če nam bo uspe- lo zagotoviti potreben denar, potem je realno, da bomo z izgradnjo pričeli že poleti in v začetku 1988. leta investicijo tudi zaključili. Pri nadaljnjih fazah realizacije te naloge se povezujemo tudi z drugimi - večji izvoz Netkano blago Letos predvidevamo, da bo velik delež izvoza zavzelo netkano blago iz nove linije. Zdaj smo v fazi priprave vzorcev, ki jih bomo poslali tujim interesentom — teh je 6, blago pa bi uporabljali za izdelavo higienskih izdelkov, kot so plenice in vložki. Tudi v Tosami bomo v bodoče za tovrstne izdelke uporabljali lastni material; pravzaprav se za proizvode, ki jih izvažamo v Belgijo že uporablja. Bolj natančne podatke o izvozu netkanega blaga bomo imeli čez kak mesec, potem pa se bo začelo dogovarjanje s potencialnimi kupci. Drugi izdelki Velik delež izvoza zavzema gaza — le-te v rolah ne izvažamo več, ampak vso konfekcioniramo v kom-prese, rezane ovoje, letos pa so se tem izdelkom priključile še trebušne komprese z vtkano rentgensko kontrastno nitjo. Veliko je zanimanje skandinavskih kupcev za izdelke iz vate (Jasmin blazinice in vata), vendar so zmogljivosti premajhne da možnimi sodelavci. Tako smo že imeli nekaj razgovorov z delovno organizacijo SMELT iz Ljubljane, ki je pripravljena, da prevzame celotni inženiring pri gradnji in da nam nudi tudi druge naloge, ki so vezane, na izgradnjo tega objekta. Predvsem bo treba urediti notranji transport na relacijah skladišče surovin — proizvodnja — skladišče gotovih izdelkov. Ponudbo SMELT-a imamo že v delovni organizaciji in treba jo je dobro strokovno oceniti, tako z vidika obsega sodelovanja, kakor tudi z vidika cene storitev, ki jih nudijo. Takoj, že v fazi priprav, se bomo povezali tudi z drugimi možnimi izvajalci posameznih faz realizacije projekta. To so predvsem gradbene delovne organizacije na katere računamo, da bodo zainteresirane za prevzem izgradnje objekta in seveda tudi sposobne pomagati reševati problem zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Te delovne organizacije so predvsem GRADIS, SCT, BETON in GRADITELJ. To je le kratka informacija o pripravah na izgradnjo proizvodnega objekta, ki je nujna, saj smo prišli v situacijo, da praktično nimamo več prostora za postavitev kakršnekoli opreme, ki bi pomenila nadaljni napredek in razvoj pri osvajanju novih proizvodnih programov. Seveda pa bodo za realizacijo te investicije potrebne tudi odločitve pristojnih samoupravnih organov. Edvard Peternel, ing. Boljše proizvodne zmogljivosti - bi oskrbeli zadovoljivo domač, kaj šele tuji trg. Treba bo razmišljati o investiranju v strojne zmogljivosti za tovrstne izdelke. Isto velja tudi za kapacitete za predelavo gaze. Računamo, da se bo izvoz sanitetnega materiala povečal približno šestkrat, če primerjamo januar 1986 z januarjem 1987. Kar pa se tiče filtrov, se trg vedno bolj oži, kupcev je vedno manj. Večina proizvajalcev cigaret namreč filtre že izdeluje sama. Lani smo se udeležili natečaja v Etiopiji in Alžiriji, obstajajo pa možnosti za izvoz v Irak, vendar pod boljšimi plačilnimi pogoji kot doslej. Potreba po prilagoditvi proizvodnje kakovostnim normativom Zahtevnost po kvaliteti se veča, pred tem ne smemo zatiskati oči. Norme so zelo ostre. Počasi bomo morali prilagoditi proizvodnjo in skladiščenje sanitetnih izdelkov Zakonu o prometu zdravil, ki je v pripravi in bo temeljil na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (mednarodna oznaka GMP — po angleškem izrazu, ki pomeni kontrolirano proizvodnjo in skladiščenje). Tako bomo tudi mi morali pristopiti k ureditvi proizvodnih in skladiščnih prostorov kot tudi k osveščanju delavcev z vidika higiene (tudi uporaba kap in mask). Vse to bo namreč pogoj za izvoz naših sanitetnih izdelkov na tržišča Zahodne Evrope. Zakon bo predvidoma uveljavljen s 1. 1. 1988. Močna konkurenca V letu 1987 pričakujemo dobro prodajo oz. uspešno izvršitev plimsko zastavljenih ciljev — vsaj kar se tiče izdelkov široke potrošnje (higiena, izdelki za nego otroka). Bojimo pa se prodaje gaze in izdelkov iz gaze zaradi nenormalno visokih pogojev, ki jih priznava konkurenca kupcem. Povišujejo namreč delež trgovine iz 10% na 20'%, zagotavljajo daljše plačilne roke, nudijo blagovne kredite — vsega tega pa si Tosama zaenkrat ne more privoščiti. Vse skupaj diši malce po nelojalni konkurenci, vendar proti takemu načinu na žalost nimamo orožja. Po novi zakonodaji je namreč dogovarjanje o cenah prepovedano, zato se proizvajalec znajde tako, kot mu najbolje odgovarja (glede na možnosti). Zaloge Izdelkov široke potrošnje ni na zalogi. Prodaja je ugodna, saj je povpraševanje večje od ponudbe. Delno je temu vzrok tudi inventura, za- Velika angažiranost v izvoz Potruditi se moramo, da bomo pokrivali uvoz z izvozom. Plani so visoko postavljeni, posebno težavo pa predstavlja zamuda pri izvozu netkanega blaga, saj bo možen šele marca, kar pomeni štart sredi poslovnega leta — to pa vsekakor ni prednost. Za tekoče poslovno leto bi se morali namreč dogovarjati že septembra in oktobra prejšnjega leta. Zato se bo treba za dosego predvidenih izvoznih rezultatov močno vsestransko angažirati. Vodja izvozno-uvozne službe Janez Rozman boja za prevlado radi katere so prazna tako skladišča kot trgovine. Več bi lahko prodali izdelkov iz vate, a so žal proizvodne zmogljivosti premajhne, zaradi velikega izvoza pa trpi domači trg. Nekaj težav je tudi s pomanjkanjem medicinske plastike — vzrok zopet lahko iščemo v premajhni zmogljivosti in pa v težavah s surovinami. Cene Na prvi pogled izgledajo cene naših izdelkov visoke. Vendar ne gre drugače, saj so take cene posledica povečevanja cen surovin. Ker pa del surovin tudi uvažamo, prispeva k ceni izdelka nekaj tudi inflacija. Prodaja po področjih Naročila so zlasti redna in velika v severnem delu Jugoslavije in v obmorskih krajih. Manjša pa so naročila iz Vojvodine, ožje Srbije, Kosova, Makedonije. V teh predelih so manjše potrebe po naših izdelkih, nekaj tudi na račun zelo močne konkurence. Kvaliteta, kvaliteta Resnici na ljubo — zadnje čase je reklamacij nekoliko manj. Še največ jih je zaradi TOSAMA plenic, hlačnih plenic, hlačk in elastičnih ovojev. Redno je vzrok s'aba kvaliteta izdelka, ki je posledica malomarnosti. Reklamirane izdelke popravimo, če se le da, drugače pa pošljemo nove. Posledica reklamacij so večji stroški, najhujše pa je, ker tako mimogrede zapraviš dobro ime. Ne smemo namreč pozabiti, da nismo edini proizvajalec in da je boj za obstanek vedno hujši. Boj pa lahko dobimo le z dobro kvaliteto. Vodja prodajne službe: Janez Pižmoht Slabo informiranje Za boljše poslovanje pogrešamo dogovarjanje in informiranje s strani proizvodnje o morebitnih zastojih. Tako smo postavljeni v neprijeten položaj, ko materiala čez noč zmanjka, s kupcem pa smo že dogovorjeni in jih o pomanjkanju ne moremo pravočasno obvestiti. To meče slabo luč na nas, kupec si slabosti hitro zapomni. Zaenkrat še ... Če vse skupaj seštejemo, smo letos s prodajo zadovoljni. Vendar je šele januar, ki je specifičen mesec, ko je prodaja največja. Zato se nam vedenje konkurence, ki smo ga že omenili (nudenje boljših pogojev) še ne pozna, znamo pa ga čutiti že čez nekaj mesecev, zato bi veljalo ukrepati, dokler je še čas. Prodaja v znamenju na tržišču Najvažnejši je osebni stik Ivan Drolc je šele pred kratkim prevzel naloge komercialnega predstavnika za Slovenijo. Kot je povedal, mu vključevanje v delo ni delalo posebnih težav, saj je bil pred tem področni prodajni referent in potemtakem seznanjen z delom komercialnih predstavnikov. Za komercialnega predstavnika pomeni največji problem pomanjkanje blaga. Znajde se med dvema ognjema. Zlasti je težko s kupci, ki imajo velika naročila in jim ne moreš v celoti ustreči. Z manjšimi je lažje, ker hitro zadovoljiš njihove potrebe. Med največjimi kupci so Emona, Merx, Tima, Kemofarmacija, Salus. Posameznim trgovinam skoraj ne prodajamo, razen redkim zaradi dobrih odnosov. Med takimi je Metalka, ki ima v svoji drogeriji naš celoten asortiman. Ivanov delovni dan se začne s telefonom, nadaljuje pa z obiskom poslovnih partnerjev. V kratkem času je spoznal, da je najvažnejši osebni kontakt s kupcem, to je osnova dobrega sodelovanja. Z dogovarjanjem po telefonu ne dosežeš dosti. Vendar je do posameznih ljudi tako težko priti, da moraš večkrat opraviti isto pot za eno samo naročilo. Skupno vsem kupcem pa je zahteva, da se držimo dogovorov. Če tega ni, je konec z zaupanjem. Zato je osebni stik, ki mora biti kar najbolj pogost, izrednega pomena. Kupca moraš imeti takorekoč ves čas na očeh. Biti mo- raš pri roki, ko te potrebuje, če ne, hitro najde drugega dobavitelja. Ivan svoje delo rad opravlja, a vseeno pogreša sodelavce. K sreči blizu stanuje, tako da se pri nas večkrat oglasi. Dobra stran novih nalog pa je ta, da ni več dolgih službenih potovanj v južne predele Jugoslavije, ki jih je moral obiskovati kot področni prodajni referent. Kontrola kakovosti v prihodnosti Produktivnost tekstilne industrije močno narašča s stalno rastjo avtomatizacije, združevanjem procesov v kontinuirane postopke in uvajanjem strojev z visokimi hitrostmi. Vsi ti parametri pa prinašajo tudi slabe stvari: visoke hitrosti pomenijo večje obremenitve za material, vsaka napaka bo pomenila velik izpad proizvodnje in povečala ceno izdelka. Zato bo morala biti vhodna surovina bolj kakovostna, vsi tehnološki postopki pa skrbno in zelo obsežno nadzorovani. Posledica tega bo veliko število meritev, vzorcev, poročil, več podatkov itd. Kontrola kakovosti bo postala zelo obširna in zahteve po hitrem pretoku informacij o rezultatih se bodo zelo povečale. Množico preizkušenj in meritev, ter obdelavo rezultatov bo vršil lahko le moderen, dobro opremljen laboratorij z računalniško opremo. Tako organiziran laboratorij bo predstavljal kontrolno informacijski sistem. Sestavljale ga bodo naslednje enote: 1.) Osrednja laboratorijska računalniška enota z vhodno opremo za dajanje ukazov (tipkalnica, termi- nali), izhodne enote za beleženje rezultatov (terminali, tiskalnik, risalnik), masovni pomnilnik in programska oprema (Software) za izvajanje in vrednotenje posameznih preizkušenj 2.) Laboratorijski merilni instrumenti in aparati 3.) »On — line« senzorji oziroma instrumenti, ki bodo priključeni v procesne linije raznih obratov. Tak informacijski sistem bo zajemal merilne vrednosti na preizkuševalnih aparatih v laboratoriju in senzorjih na strojih v obratih po programih, jih obdelal in na izhodnih enotah podal v obliki poročil, diagramov na video enoti ali na tiskalniku. S povezavo na proizvodni računalnik in osrednji poslovni računalnik bodo postavljeni pogoji za pretok informacij v vseh smereh. Seveda bo računalniško vodena kontrola smiselna le, če bodo laboratoriji za analizo surovin, za kontrolo in vodenje procesa in kontrolo končnih izdelkov dobro opremljeni. V vseh fazah proizvodnje v tekstilni industriji naj bi se v večji meri uvedla »On — line« kontrola in avtomatsko krmiljenje procesov. Na tem področju je danes najbolj izpolnjena kontrola in vodenje predilnih linij. V pripravi pa je že avtomatizacija kontrole v previjalnicah, tkalnicah, ple-tilnicah, škrobilnicah, barvarnah itd. Prednosti avtomatizirane kontrole in informacijskih sistemov so tako številne, da ni mogoče vseh našteti. Prav gotovo, pa le moderna in računalniška oprema ne bo reševala problemov sama. Procesno vodenje vseh del zahteva temeljito poznavanje procesov, računalniško znanje, zato se bo moralo znanje vseh zaposlenih dvigniti na višjo raven. Zaposliti bo potrebno strokovnjake z akademsko izobrazbo, tekstilne in drugih strok, ki bodo skrbeli za računalniške programe in vzdrževanje opreme. Za izpolnitev vseh pogojev pa so potrebna velika denarna sredstva. Seveda pa je dana olajšava, da se dajo sistemi dograjevati postopno. Če želi tekstilna industrija slediti svetovnemu razvoju in če hočemo biti na svetovnem trgu konkurenčni tako s kakovostjo, sodobnostjo izdelkov, roki in količino, bo treba najti poti in denar za posodabljanje proizvodnje in vzporedno tudi preskušanja. Vojko Gorenc ing. Podoba moderno opremljenega laboratorija Priznanje inovatorju Letos januarja je Občinska raziskovalna skupnost podelila sedem priznanj za inovacijske dosežke. Iz Tosame je to priznanje prejel VINKO SVETLIN na predlog Komisije za inovacije. Gre za inovacijo pri izdelavi trak vate širine 12 cm. Kot kriterij je komisiji služil finančni učinek inovacije. Predlog VINKA SVETLINA je bil posredovan Komisiji v obravnavo že marca 1984, ko je bil tudi realiziran. VINKO SVETLIN, vodja izmene v mikalnici: »Trak vato 12 cm smo izdelovali za bolnico samo na en mikalnik (št. 10), en mikalnik pa je stal. Potreba po tej vrsti vate pa je bila večja, kot smo jo lahko proizvedli na en mikalnik. Ugotovil sem, da bi z izdelavo nove osi in navijalnega valjčka lahko uporabili še drugi mikalnik. Ta novost bi predstavljala minimalno delo. S 13. 3. 1984 se je predlog realiziral. Namesto enega koluta sta odslej obratovala dva, ker smo izkoristili še drugi mikalnik, ki je bil prej odveč.« Vinko je inovator, ki se je s svojo prizadevnostjo že večkrat izkazal, a kljub temu ostaja skromen. Za priznanje, ki je res prišlo v prave roke, mu iskreno čestitamo! Nazivne številke preje v TEX številčenju 2« pre|o za proriptojd In pramen Tex Nm Tnx Nm 100 10 200 5,00 83 12 250 4,00 72 14 333 3.00 64 10 450 2.22 68 18 500 2,00 60 21) OfiO 1.54 42 24 1000 - 1 H TI'X 1.00 40 23 2000- 2 k To* 0,50 30 28 2.500 -- 2.5 k Tox 0.40 30 .14 3400 —3.4 ki n x 0,204 26 40 3570 — 3.57 k lox . 0.28 20 60 3700 - 3.7K Tok 0.27 17 00 3060 -3.85 k Tok 0.20 ' 14 70 4000-4.0 k Tok 0.25 '2,9 00 4200 —4,2 k Tok 0,258 12 03 ■tsno - 4,5 V Tox 0.22 10 100 6000.-6,0ki*X / 0,20 Morda vam bo ta razpredelnica v pomoč Pameten način življenja Življenje je kakor drobna vrtna zemlja, ki pa sama po sebi ne daje ničesar, če ne sejemo, sadimo, negujemo. K dragocenim vrlinam našega življenja spada vse, kar nas dviga, krepi in je vzrok, da smo in ostanemo trdni. Med najboljšimi in najdragocenejšimi vrlinami je radost, ki s svojimi zdravilnimi vrednostmi blagodejno deluje na našo duševnost. Če preživi človek osemurni delovnik poln nejevolje in jeze, si ne bo v preostalem času opomogel niti ne v času spanja. Kadar opazujemo življenje uravnovešenih, izkušenih ljudi, ugotavljamo naslednje značilnosti. Taki ljudje živijo preprosto in zmerno. Delajo, vendar se ne odpovedo času za počitek in sprostitev. Privoščijo si dovolj spanja in znajo zvečer v pravem pomenu besede leči k počitku. Znajo premagovati neprijetnosti življenja s potrpežljivo radostjo in se z njimi preveč ne ukvarjajo. Skrbi polnih bremen se lotijo preprosto in odločno in jih navadno naglo odpravijo. Tako tudi v dobi staranja ostanejo mladi in gibki. Ko se človek nauči umetnosti, da se ne jezi za vsako malenkost in se ne vdaja zlovoljnostim, mu je to spoznanje v veliko pomoč za lepše življenje. Tekstilni tehniški izrazi avtomatizacija — uvajanje in uporabljanje avtomatov v proizvodnem procesu biber — kosmatena bombažna tkanina za perilo in posteljnino celofan — prozoren papir iz hidrati-zirane celuloze čimža — raztopina kovinskih soli, ki kemično vežejo barvilo na tekstilno vlakno deformacija — sprememba oblike faza — del proizvodnega procesa kalander — stroj za vtiskovanje ali likanje papirja, tkanine, med dvema ali več segretimi valji pod pritiskom lupa — povečevalno steklo za štetje niti marža — razlika med proizvodno in prodajno ceno vezava — način prepletanja niti. Pri tkanini se pravokotno križata oba sistema niti, osnova in votek. Po načinu križanja razlikujemo platneno, keprasto, atlasno vezavo UPOKOJITEV Ivan Lavrič Te dni se je upokojil naš sodelavec iz ekspedita IVAN LAVRIČ, katerega bogata doživetja v objemu gora smo imeli večkrat priložnost brati tudi v Tosami. Izpolnil je delovno dobo, dolgo preko 40 let. Doma mu ne bo dolgčas. Pravi, da veliko bere knjige, piše. Tudi v hribe bo še hodil, če mu bo le zdravje služilo. Želimo mu , da bi se mu ta želja izpolnila in da bi nas kdaj razveselil s svojim globokim občutenjem gorskih lepot. POROČIT.O O GIBANJU OD V DO TOSAMA ZA MESEC DECEMBER 1986 Štev. poročila f?/36 Razredi v din TOZD SANITETA TO 7 n E S S s DO PR TO AT BE MI j SK OK VL VOD. SKUP. r.RS TRS SKS KS vor. SKUPAJ TOSAMA * 150000 3 Jii .5.1 1 20 3 1 1 2A 150000-130000 3 7 3 3A 8 6 61 19 1 1 81 130000-1A0000 2 12 4 AO 27 .14 1 100 19 2 1 I A 4 11 130 1AOOOO-150000 3 6 7 28 23 11 7 85 23 1 1 ^ 1 18 23 151 150000-160000 3 15 15 2 11 12 13 1 7? 9 1 8 4 10 23 10A 1&0000-170000 3 1 A A 3 4 1 1 1 2? 3 1 2 2 7 12 37 170000-180000 4 1 4 2 A 2 1 18 5 3 ! 1 9 27 180000-190000 1 1 1 7 3 I A 17 2 6 3 U 28 190000-?00000 1 1 4 3 9 1 9 A 3 17 26 200000-210000 1 2 2 1 1 1 8 3 3 6 5 1 19 30 21000C-550000 1 2 3 1 2 1 1 11 2 4 7 3 5 19 52 550000-230000 2 1 A 1 1 9 1 3 3 6 2 1A 2A 230OOO-5AOOOO 1 2 1 1 5 2 6 2 A 1A 19 2A0000-250000 2 2 2 1 1 8 1 1 6 7 16 250000^260000 2 1 3 3 2 2 1 8 11 250000-27OOOC 1 1 2 3 1 4 6 270000 —t 1 1 1 1 1 T, 2 8 2 6 6 4 9 2 27 37 SKUPAJ: 27 A8 44 30 145 88 51 20 5 A 58 85 31 66 i 33 8A 6 220 763 105357 11368? 1?3550 105557 Unimz ii OD______________________________________________________________________________________________________ Naivišii OD________________________________________AO5.001____________________________________Ao9,0T6 A69P16 Poprečni OD____________________________________________14-1.373 1AT_571______________________197391 1567A9 Poročilo o gibanju OD v DO TOSAMA v mesecu decembru 1986, vsebuje podatke po oddelkih, sektorjih, po posameznih TOZD in za celotno DO. V podatkih so zajeti osebni dohodki za polni delovni čas, za podaljšani delovni čas, z normalnim doseganjem delovnih rezultatov. Prav tako podatki zajemajo osebne dohodke pripravnikov. Podatki o poprečnem, najnižjem in najvišjem osebnem dohodku, so povzeti po metodologiji izdelave obrazca RAD. Služba za delitev po delu Albina Kosmač Slovenčev kulturni praznik 8. februar Kulturni praznik Slovencev je spomin na smrt največjega poeta, ki ga premore slovenski narod. Tega dne je obstalo srce dr. Franceta Prešerna in zdaj počiva na bivšem kranjskem pokopališču, zdaj imenovanem Prešernovem gaju. Prešeren nam je dal neizmerno veliko v času, ko se je jezik Slovencev imel za manjvrednega, kot ostali v Avstroogrski. To naj bi bil namreč jezik hlapcev, kmečkega in neukega ljudstva, jezik, ki ni sposoben umetniške izpovedi. Prešeren je bil primerno orodje za sonete in se sam, kot tudi jezik postavil na Parnas, postavil ob bok Petrarci in drugim velikanom poezije. To je storil v jeziku naroda, ki mu je bila zgodovina tako neizmerno krivična. Tako zelo krivična, da ga je razdelila med tri države. Zato pa pravim, da je to Slovenčev dan, tega v Sloveniji, tega, ki se bori za svojo šolo na Koroškem, tega v Reziji in Bazovici, izseljenca v pampah Južne Amerike, zdomcev v Miinchnu, Oslu, Stockholmu. Vseh ... KAR SINOV SLIŠI SLAVE ... vsem je simbol Triglav in lipov list. Toda kultura ni samo poezija, kultura je širok pojem, kultura je vse, kar je lepo in preživi minljivost časa. Kultura je Plečnik - arhitekt, Cankar, film. Kultura je odnos do jezika. To je dokaz narodne samobitnosti in dokaz njegove identitete, ki jima je postavil Prešeren neizbrisen spomenik. Najprej sebi, najbolj pa nam ... sinovom Slave. Drčar Milan Iz programa ljubljanske opere MOČ USODE Prvo dejanje — Hčerka markiza Calatrave, Leonora, ljubi mešanca Alvara, ki je inkovskega kraljevskega rodu. Ker družina ne odobrava te zveze, jo je oče odpeljal na podeželsko posestvo, kjer naj bi pozabila Alvara. Ljubimca se domenita za beg, a Leonora, sluteč nesrečo, okleva. In res ju preseneti markiz, ki Alvara razžali. Alvaro hoče ostati viteški in odvrže meč in pištolo. Ta pa se pri tem po nesreči sproži in smrtno zadene Calatravo. Umirajoči prekolne hčer, Alvaro pa z njo zbeži. Drugo dejanje — Alvaro in Leonora sta se na begu ločila. Leonora blodi problečena v moža po Španiji, zasleduje pa jo brat Carlos, da bi se ji maščeval za očeta. Ko spozna sestra brata pred krčmo, se mu skrije. Ciganka Preziosilla pripoveduje, da je v Italiji izbruhnila vojna in da zanjo iščejo vojake tudi na Španskem. V črnošolca preoblečeni Carlos pove nato zgodbo o Leonori in Alvaru, skrita Leonora pa iz tega posname, da je Alvaro šel v Ameriko. Obupana sklene stopiti v samostan. — V gorskem samostanu pove Leonora frančiškanskemu patru gvardijanu o svoji žalostni usodi. Zato ugodi njeni prošnji in jo preoblečeno v meniha naseli v bližnji puščavniški votlini. — V samostanski kapeli sprejmejo menihi Leonoro v svojo bratovščino in prisežejo, da ne bodo nikoli izdali njene skrivnosti. Tretje dejanje — Prepričan, da Leonora ni več živa, stopi Alvaro v špansko vojsko v Italiji. V spopadu nekoč reši tujega častnika iz rok sovražne patrulje in neznanca se spoprijateljita. V resnici pa je rešeni častnik prav Carlos, ki pod tujim imenom sledi krivca smrti svojega očeta. Nova prijatelja gresta skupaj v napad. — Alvaro je v bitki hudo ranjen in ne verjame, da bo preživel. Zato izroči Carlosu zavojček pisem s prošnjo, naj bi ga, ne da bi ga odprl, sežgal. Alvara odneso na operacijo, v Carlosu pa se zbudi sum, ker se je Alvaro ob imenu Calatrave čudno zdrznil. Pri tem se mu razpre zavoj in med pismi zagleda sliko svoje sestre. Ko mu še sporoče, da je Alvaro rešen, ne želi nič drugega, kot da bi se mu čimprej maščeval z dvobojem. — Vojaki se v taborišču sa-mopašno veselijo z marketendarica-mi, pri čemer jih ozmerja frater Me-litone, ki se je pridružil vojski kot kurat. Vojaki ga naženejo. Carlos izzove na dvoboj Alvara, ki mu zaman skuša dokazati svojo nedolžnost. Šele ko opsuje tudi Leonoro, privoli v dvoboj, a straže ju ločijo. Alvaro sklene poiskati mir v samostanu. Četrto dejanje — Na samostanskem dvorišču deli Melitone beračem juho. Carlos je sedem let zaman iskal Alvara, zdaj pa ga najde tu kot meniha Rafaela. Ta se skuša dvoboju izmakniti in šele, ko ga Carlos udari v obraz, zagrabi za meč, ki ga je prinesel Carlos. — Nasprotnika se približata samotni votlini, kjer dela Leonora pokoro za svojo krivdo. A tudi Alvara še ni pozabila. V bližini pade Carlos smrtno zadet in Alvaro skoči po meniha. Najde pa v resnici Leonoro, ki ji pove, da je na smrt ranil njenega brata. Leonora pohiti h Carlosu, ki pa ji še pred obličjem smrti ne more odpustiti in jo z zadnjimi močmi zabode. Leonora omahne v Alvarovo naročje in tako izdihne. DON CARLOS Prvo dejanje — Ob jutranji maši v samostanski kapeli pred grobom Karla V. toži Don Carlos o zli usodi, ki mu je iztrgala zaročenko. Elizabeta Valoaška je morala namreč iz državniških razlogov vzeti za moža Carlosovega očeta Filipa II. Tako je postala mačeha svojemu nekdanjemu Avtor obeh oper: G. Verdi ženinu. Don Carlos se z žalostjo spominja srečnih dni, ki jih je preživel z njo v Fontainebleauju. Prestolonasledniku se tedaj približa mladostni prijatelj, markiz Posa, ki se je pravkar vrnil iz Flandrije, kjer ljudstvo hudo trpi pod kruto špansko inkvizicijo. Ko mu Carlos razodene še strast do svoje mačehe, mu Posa nasvetuje, naj pregovori očeta, da ga pošlje kot svojega namestnika v Flandrijo, kjer bo lahko ljudstvu v pomoč, sam pa bo pozabil neizpolnjiva ljubezenska čustva. Prijatelja si pri-sežeta zvestobo do smrti. — Pred vhodom v samostan si kraljičino spremstvo, ki čaka na kraljico, krajša čas s pesmijo. Tudi princesa Eboli zapoje mavrsko pesem. Ko se Elizabeta vrne, jo Posa naprosi, da bi sprejela Carlosa. Ta jo nato zaprosi, naj bi podprla pri kralju njegovo prošnjo, da bi ga pustil v Flandrijo. Med pogovorom ga čustva zanesejo, vendar se pravočasno zave in zbeži. Ko najde kralj Elizabeto samo, se v nezaupnosti znese nad dvorno damo, ki bi ji morala biti ob strani, in jo prežene nazaj na Francosko. Filip potem zadrži Poso, ki izkoristi priložnost in se zavzame za Flandrijo, ki ječi pod strahovlado vojvode Albe. Filip ga posvari pred sveto inkvizicijo, hkrati pa ga zaprosi, naj budno spremlja Carlosa in kraljico. Drugo dejanje ■ — Carlos čaka opolnoči na kraljičinem vrtu v Madridu na napovedani ženski sestanek. Toda tja ne pride Elizabeta, marveč princesa Eboli, ki je vanj zaljubljena. Carlos jo v veri, da je kraljica, viharno objame, s tem pa ji izda svojo skrtio ljubezen. Eboli zato sklene maščevanje. Ob tem jo prestreže Posa, ki ji zagrozi z bodalom. Carlos posreduje, da jo spusti, Posa pa ga pregovori, naj mu izroči vse pomembnejše listine, da bi jih po potrebi izkoristil za njegovo rešitev. ■— Na velikem trgu pred cerkvijo se od vseh strani zbere ljudstvo k sežiganju krivovercev. Ko pride Filip iz cerkve, stopi Carlos s flandrskim odposlanstvom predenj in ga zaprosi, naj bo usmiljen s tlačeno deželo. Medtem ko se tudi del spremstva pridruži tej prošnji, jo kralj vendarle zavrne, Carlos pa se spozabi tako daleč, da potegne meč. Filip zaukaže velikašem, naj prestolonaslednika razorožijo, a nihče si tega ne upa. Položaj reši Posa, ki odvzame prijatelju meč in ga izroči kralju. Nato se začne grozljivo sežiganje. Tretje dejanje — Še proti jutru sedi Filip ob dogorelih svečah v svoji delovni sobi. Obhajajo ga mučne misli o zvestobi ljudstva, a tudi Elizabete. K sebi pokliče še velikega inkvizitorja, da bi ga povprašal, ali ima pravico kaznovati prestolonaslednika kot neposlušneža. Ta zahteva, da prepusti Carlosa in Poso inkviziciji. Ko Filip okleva, mu inkvizitor zagrozi s svojo močjo. Princesa Eboli izda kralju Carlosovo in Elizabetino ljubezen. Elizabeta se mu pritoži, da so ji ukradli skrinjico s spominki. Toda skrinjico ima Filip, ki jo odpre in prebledeli kraljici pokaže obesek s Carlosovo podobo. Ko jo obtoži za-konolomstva, se ta zgrudi. Eboli spozna, kaj je zakrivila in se kraljici izpove. Ta jo kot izdajalko prežene v samostan. Četrto dejanje — Markiz Posa obišče Carlosa v ječi. Da bi ga rešil, je pred kraljem s papirji, ki jih je dobil od Carlosa, prevzel nase krivdo za flandrsko gibanje. Za kazen ga zdaj pred Carlosom zadene smrtna krogla. Carlos nato prizna Filipu vso resnico, ogorčeno ljudstvo pa terja prestolonaslednikovo izpustitev. Seže veliki inkvizitor reši kralja iz neprijetnega položaja. — 'Elizabeta hoče stopiti v samostan. Tam jo obišče Carlos, da bi se od nje poslovil. Še vedno hoče izpolniti željo mrtvega prijatelja in osvoboditi Flandrijo. Preseneti pa ga Filip in ga preda inkviziciji. Tedaj nastopi star menih, ki v njem Filip zasluti nekdanjega Karla V., in reši Carlosa v samostan. BONTON: HALO, KDO TAM? Telefoniranje zahteva nekatere sposobnosti in pripomočke: — pazljivo sukanje številk — seznanjenost z načinom, kako je urejen telefonski imenik. Številke, ki jih pogosto potrebujemo, si izpišemo v blok ali nalepimo listek na karton — zaradi dragih medkrajevnih pogovorov, si bomo vse kar imamo povedati, vnaprej zapisali — v telefon jasno govorimo: ne kričimo, pa tudi ne šepetamo — tisti, ki telefonira se je dolžan prvi predstaviti ■— kadar zavrtimo napačno številko, se na kratko opravičimo: oprostite, pomota — izogibajmo se privatnih pogovorov prek službenega telefona. Vendar popolne prepovedi ne more biti. Telefonist v centrali ne bo odrekel pogovora, če je seznanjen, da smo v stiski zaradi zdravniškega pregleda, imamo družinskega člana na operaciji ali če prosimo za servis, ki je veliko kilometrov oddaljen od našega kraja in želimo vedeti, če je aparat že popravljen — iz telefonske govorilnice kličemo samo eno številko, če vidimo, da stojijo pred vrati ljudje, ki bi tudi radi telefonirali. Med pogovorom ne rišemo po telefonskem imeniku ali po stenah kabine — predvsem pa: NE SEDIMO NA LINIJI — BODIMO KRATKI! Klimakterij Klimakterij je naravno fiziološko dogajanje, med katerim ženska doživlja velike telesne in psihične spremembe. Pojav je normalen in skozenj mora vsaka ženska. Ko začne pojemati količina hormonov, ki jih izločajo jajčniki in to se dogaja v povprečju od 45 leta dalje, se v organizmu žensk pojavi vrsta motenj, imenovanih klimakterični sindrom. Kako močne so klimakterične motnje, je odvisno od tega, koliko se je organizem sposoben prilagajati manjši količini hormonov. V klimakteriju se pogosto dogaja, da žensko preplavlja vročina, obliva jo nočni znoj, občuti motnje v srčnem utripu, pospešeno bitje srca, zbadanje v prsih, mravljince v rokah, vrtoglavico, slabo se skoncentrira, občasno se ji poviša krvni tlak. Posebno huda težava je glavobol. Če je bila ženska že preje podvržena migrenam, se ji v klima-teriju njeni napadi naglo poslabšajo. V tem času se ženska včasih naglo zredi, nekaterim pričnejo poganjati dlačice na bradi in pod nosom. Mnoge hitro spreminjajo razpoloženje in planejo v jok. Vsem tem čustvenim nemirom se pridruži pomanjkanje zagnanosti za delo. To se ji dogaja v obdobju, ko otroci odraščajo in odhajajo od doma. Tudi na delovnem mestu se čuti odrinjena, ker prihajajo v službo mlajše, njo pa se pogosto porabi za opravilo slabših del. Če še večkrat oboleva, potem sliši nemalokrat prikro na svoj račun. Sama čuti, da se odmika od svoje delovne skupine, da ni več pripravljena sodelovati na sestankih in se udeleževati kolektivnih prireditev. Vsako obdobje ima svoje posebnosti. Če jih sprejemamo kot nekaj, kar je čisto naravno in ko najhujše težave po-minejo, nastopi čas lepote zrelih let. aCVESSP NABODNO CLEDCUSCE LjUBUANA OPERA IN BALET Premierne predstave za sezono 86/87: Kogoj: ČRNE MASKE Čaikovski: LABODJE JEZERO Mozart: FIGAROVA SVATBA Balet: BALETNI VEČER Gounod: FAUST Verdi: Al DA Ponovitve: Verdi: NABUCCO Verdi: OTELLO Verdi: TRAVIATA Smetana: PRODANA NEVESTA Foerster: GORENJSKI SLAVČEK OKVIRNI PROGRAM DRAME SNG ZA SEZONO 1987/88 Od navedenih predstav bo končno izbranih šest za veliki oder: W. Shakespeare: KRALJ LEAR — tragedija P. Turrini: KRČMARICA MIRANDO-LINA — komedija E. de Filippo: VELIKA MAGIJA — komedija S. Beckett: ČAKAJOČ NA GODOTA — komedija J. Genet: PARAVANI — drama S. Šnajder: HAMLET — drama D. Smole: ANTIGONA — tragedija R. Šeligo: TRI GENERACIJE — drama D. Jančar: DEDALUS — drama I. Svetina: BILJARD NA CAPRIJU — drama Ponovitve na velikem odru: S. Grum: DOGODEK V MESTU GO-GI W. Shakespeare: VIHAR B. Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI D. Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK J. Kesserling: ARZENIK IN STARE ČIPKE Mala drama: G. Strniša: ŽABE M. Krleža: ZAPISKI IZ TRŽIČA M. Kleč: DR. ROMAN F. D. Dostojevski: STRIČKOVE SA- NJE S. Mrožek: KONTRAKT S sej DELAVSKI SVET TOZD SANITETA 1. INVENTURA 1986 Poročilo o poteku letnega popisa po stanju 31. 12. 1986, je podal predsednik centralne popisne komisije Milan DRČAR. Delegati so po končani razpravi soglasno sprejeli SKLEP: Potrdi se predloženo poročilo, skupaj z njegovimi ugotovitvami in predlaganimi sklepi. S tem se tudi razreši centralna popisna komisija kot tudi komisija za popis posameznih vrst sredstev in njihovih virov. INVESTICIJSKE ZADEVE 1.) Potrditev predloga izdelave stroja za gobice iz gaze SKLEP: Soglasno so bila odobrena sredstva v višini 3.000.000 din za izdelavo stroja za gobice iz gaze. a.) Obenem se je ugotovilo, da je iz- delava navedenega stroja delo strokovnih služb, torej se ne bo obravnavala kot inovacijski predlog. Osnovno sredstvo nastaja po nalogu strokovnih služb. b.) Potrebno je preučiti oblikovanje posebnega Razvojnega sklada iz katerega bi črpali sredstva za razvojna področja. 2. ) Potrditev nakupa gonila SKLEP: Potrjen je bil predlog nakupa gonila, ki je potreben za kompletira-nje stroja za izdelavo gobic iz vate, v vrednosti din 400.000, za potrebe sanitetne konfekcije. 3. ) Predlog stiskalnice tip S — 10 SKLEP: Za kontinuirano obratovanje čistilnega stroja »TEMAFA« v oddelku belilnica se nabavi stiskalnica v vrednosti din 1.350.000. (tip S — 10, proizvajalec RIKO Ribnica). 4. ) Predlog nakupa omaric SKLEP: Za potrebe mehanikov za shranjevanje orodja v oddelku mikal-nice, se nabavi 6 kosov omaric, v skupni vrednosti din 360.000. 5. ) Predlog nakupa lesenih stolov SKLEP: Za potrebe TOZD se nabavi 30 lesenih stolov, in sicer — 10 za potrebe otroške konfekcije in — 20 za mikalnico Vrednost enega lesenega stola je 23.000 din, oz. 690.000 za 30 kosov. 6. ) Soglasje v DO ŽITO Ljubljana Na podlagi predloga DO ŽITO o sovlaganju sredstev republiških rezerv, je DS soglasno sprejel SKLEP: DO ŽITO Ljubljana se iz sredstev republiških rezerv odobri posojilo v znesku 10 mio din, po pogojih, ki so predlagani v' sporazumu. 7. ) a.) Sprejem sprememb SaS o usta- novitvi razvojnega sklada Na podlagi pismene obrazložitve so delegati soglasno sprejeli SKLEP: s katerim se potrdijo spremembe Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Razvojnega sklada. b.) Sprejem sprememb SaS o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Domžale Na podlagi pismene obrazložitve so delegati soglasno sprejeli SKLEP: s katerim se potrjujejo spremembe SaS o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Domžale. DELAVSKI SVET DSSS Ad 1) Pregled zapisnika zadnje seje V zapisniku zadnje seje se popravi sklep št. 1 (Ad 3 Kadrovske zadeve), ki se pravilno glasi: Razveljavita se postopka v zvezi z zasedbo delovnega mesta namestnik vodje komercialnega sektorja in zasedbo delovnega mesta pakirka v skladišču gotovih izdelkov. Inventura 1986 Tov. Lubinič Marjana — predsednik centralne popisne komisije v DSSS, je delegate seznanila s potekom dela popisnih komisij, ugotovitvami in predlogi sklepov. Delegati so po končani razpravi soglasno sprejeli SKLEP: Potrdi se predloženo poročilo, skupaj z njegovimi ugotovitvami in predlaganimi sklepi. Zadolži se vodjo obrata družbene prehrane, da pripravi predlog -uvedbe kala embalaže, obenem pa naj se ugotovi, kaj je bilo storjenega v zvezi s pobrano embalažo. Ugotovljeno stanje 'se poroča na naslednji seji. Komercialna služba naj pripravi vzroke primanjkljaja, ki je nastal v skladišču surovin in pomožnega materiala ter uvede postopek ugotavljanja osebne odgovornosti. Kadrovske zadeve Na predlog kadrovske službe je bil v zvezi s tem sprejet naslednji SKLEP: Objavi se prosto delovno mesto transportni delavec v skladišču gotovih izdelkov preko Zavoda za zaposlovanje. Finančne zadeve Ob koncu leta smo dolžni na podlagi Odredbe o blagajniškem maksimumu določiti blagajniški maksimum za leto 1987. Blagajniški maksimum pomeni znesek, do katerega je lahko v blagajni shranjena gotovina in se uporablja za izplačila nabav potroš-nega materiala, reprezentančnih stroškov, sodnih in administratnivnih taks in raznih drobnih storitev. Ker je doslej določeni maksimum za sedanje potrebe prenizek, se predlaga za leto 1987 blagajniški maksimum v vrednosti 15.000 din. SKLEP: Potrdi se blagajniški maksimum v vrednosti 15.000 din. Samoupravno sporazumevanje SaS o ustanovitvi razvojnega sklada so naši delavski sveti že sprejeli na sejah 19. 12. 1986. Praksa pa je pokazala, da dosedanji sistem ne ustreza oz. ni dosegel osnovnega namena ustanovitve Razvojnega sklada. Zato je z resolucijo 1987 predvidena drugačna porazdelitev obveznosti in sicer tako, da se obveznost za združevanje sredstev v občinski Razvojni sklad zmanjša z 1 od BOD na 0,5 % po zaključnem računu za leto 1987. SKLEP: Potrdijo se spremembe SaS o ustanovitvi Razvojnega sklada. V spomin Narava je zopet posegla med naše upokojence in nam odprla novo neizbrisno rano, ko smo izvedeli, da je za vedno odšla od nas IVANKA ŽABKAR. Leta 1951 se je zaposlila v Tosa-mi. Kot mati treh otrok je v težkih razmerah nudila skromen kos kruha svoji družini in usmerila svoje otroke v samostojno življenje. Njeno življenje je bilo trdo, ves čas v znamenju boja proti bolezni, pod težo katere je zdaj omahnila. Vse do svojega 73. leta je uspevala v upanju, da je človek sposoben premagati vse, kar mu življenje nastavlja na pot. Upokojila se je 1962. leta. Poznali smo jo kot tiho, skromno in vestno sodelavko, saj je kljub invalidnosti izvrševala svoje delovne naloge. Med nami bo ostal njen nepozaben lik dobre matere in delavke. ZAHVALE Vsem sodelavkam in sodelavcem se iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in pisno in ustno izraženo sožalje ob prerani izgubi moje mami — upokojenke Tosame — Ivanke ŽABKAR. Hvala sindikalni organizaciji in Društvu upokojencev, posebno pa se zahvaljujem tudi pevcem za zapete žalostinke in pa govornici tov. OGOREVC Ivanki za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se je spomnili in jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj še enkrat hvala. Pavla KAMIN in ostalo sorodstvo Ob smrti dragega očeta Jožeta BRODARJA se sodelavcem iz splošno kadrovskega sektorja in pripravljalnice najlepše zahvaljujeva za poklonjena venca, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi pevcem okteta Tosama za odpete žalostinke in OO sindikata za finančno pomoč. Jože in Franci BRODAR z družinama Ob smrti mame Pepce Erzar se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v sanitetni konfekciji za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Sindikalni organizaciji pa za finančno pomoč. Milka Smolnikar Ob slovesu bi se kolektivu zahvalila za vse trenutke, ki sem jih preživela v vaši sredini. Istočasno vam želim še vrsto uspešnih, zdravih in veselih let. Posebej se zahvaljujem sindikatu Saniteta II in sodelavkam in sodelavcem mikalnice za izkazano pozornost. Vaša nekdanja sodelavka MARTA CERAR Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam iz ekspedita ter šoferjem zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. Prav tako se zahvaljujem vodstvu DO za knjižno darilo. Celemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov. Ivan Lavrič Kadrovske vesti • Rojstni dan praznujejo v mesecu februarju 1987 TOZD SANITETA Pripravljalnica Lisjak Marjeta, Rems Jožica, Prelov-šek Felicita, Bonšek Slavko, Sanitetna konfekcija Cerar Marta, Cerar Jerca, Joger Mateja, Pivec Frančiška, Prašnikar Marija, Rus Angelca, Starbek Valentina, Zajc Albina, Gričar Emilija, Mikanlica Brodar Minka, Bukvič Ivanka, Cerar Marija, Cerar Ivanka, Florjančič Bernarda, Klopčič Francka, Kocjančič Jožefa, Merkužič Franc, Prenar Antonija, Purič Matilda, Šošter Ivanka, Štrukelj Marija, Rovšek Milena, Se-deljšak Vilma, Ravnikar Joži, Otroška konfekcija Cerar Marija, Cvjetinovič Jožefa, Tomažin Milka, Hafner Joži, Tomažič Milka, Hafner Joži, Klopčič Bernarda, Marolt Marta, Merkužič Marjan, Urbanija Francka, Tkalnica ovojev Joger Marta, Košir Ani, Rožič Vera, Orehek Roman, Belilnica Gorjup Franc, Rahne Marija, Vesel Andrej, Vlaknovinski oddelek Kovič Valetin, Krašovec Franc, Orehek Marjan, Žordani Stanko, Antoni-jevič Igor, Tkalnica širokih tkanin Cerar Valentina, Grintal Joži, Jesenko Tatjana, Podmiljšak Jožefa, Velkavrh Andjelka, FILTRI Brodar Daniela, Gaberšek Marjana, Huber Dragica, Lončar Viktor, Murič Ivo, Us Danica, DSSS — Skupne službe Jeretina Marica, Kerč Francka, Stare Valentin, Avbelj Julijana, Kosmač Albina, Avbelj Danica, Bernot Janez, Cerar Anton, ing., Dimic Janez, dipl. ing., Hribar Joži, Kosirnik Marjetka, Miš Albina, Peterka Valentina, Pavlič Ivan, Stare Anton, Urbanija Marinka, Videnček Antonija, dipl. ing., Dolenc Viljem, ing.. • Prišli v delovno organizacijo: Hočevar Jana — mikalnica Marolt Tatjana — tkal. ov. Jeretina Marija — tkal. ov. Pavli Marjeta — otroška konf. Klander Franc — vlaknovinski oddel. Ciglar Vladimir — pripravnik Bizilj Marija — TŠT Mohar Staša — mikalnica Lončar Betka — TŠT Kogovšek Mihael — belilnica Pestotnik Anton — ekspedit • Odšli iz delovne organizacije: Cerar Marta — inv. upok. Klakočer Robert — JLA Volčini Peter — JLA Breznik Helena — sporazumno Gotar Marko — JLA Prelovšek Boris •— JLA MALI OGLAS • Prodam fantovske drsalke št. 31. Int. 301. 0'REJEVALKA PROSTOROV FRANCOSKI ŠANSONJER CHARLES PREPlSOmt S STROJEM NERESNICA KAVBOJKE UDELEŽENEC SINJSKE ALKE ŽIDOVSKA DRŽAVA S } PEKA V BOSANSKI KRAJINI ROPAR SAMOSTAN CS OHRIDSKEM JEZERU LJUBKOVAL. ŽENSKO IME PLAHA . 60ZDNA ŽIVAL VELEPOSLANIŠTVA lesena UTA TOVARNA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN AMPER- sekunda krajevna skupnost VRSTA SOBE KEM. ELEffT KALIJ SLOV- PISAT CIRIL OKRAS V arabskem SLOGU varjenje [junak SHAKESPEAROV TRKGEDIJE F KEMIJSKI element KISIK VOHUNK A HARI M tj/M PklPOHOČEKU POVEZ. SENA ) SVET MATEJA SOPROGA IGRALNA KARTA AVTOMOBIL. OZNAKA MAKARSKE domač IZRAZ ZA DOLGO VRSTO ARABSKI ŽREBEC NIZOZEMSKI POLITIK VUILLEM DALMATINSKI VZKLIK 1 • Poročila sta se: Peterka Tone in Paštebar Simona — PETERKA • Rodili so se: Resnik Ani — hči Prašnikar Ani in Tonetu — sin Jenič Viktorju — sin Šum Mariji — sin Kovič Ivanu — hči Slovša Branki — hči NAGRADE 1. nagrada: CILKA RAK — upokojenka 2. nagrada: ALBERT CAPUDER — DSSS 3. nagrada: TONČKA VARAŽDINAC — filtri Uredniški odbor: Vodlan Vida, Kokalj Zdenka, Peterka Simona, Cvetkovič Stanka, Gorenc Vojko, ing. Mer-lin Danica, Berlec Vladka, Drčar Milan, Klemenc Brigita, Korošec Nada — blagajnik. Stare Tone in Nemec Sandi — fotografi, Lubinič Marjana, dipl. iur. — glavni urednik Tisk: TCP »Djuro Salaje TOZD Papirkonfekcija Krško