Žbogarjevo srečanje z manjšino in priznanje Volčiču 3 Franko Vecchiet, umetnik s širokim razponom med tradicijo in inovacijo, praznuje 70 let /27 Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski dnevnik TOREK, 8. NOVEMBRA 2011 Št. 264 (20.279) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Županski kandidat v startnem bloku Igor Devetak Šest goriških strank leve sredine ima županskega kandidata. Nedeljske primarne volitve so ga ustoličile z absolutno večino. Na odgovor sedaj čaka vprašanje, če ga bo osvojila tudi najširša baza leve sredine, ki edina lahko odloča o izidu volilne tekme prihodnjega leta. Glede na okoliščino, da smo do zadnjega zaznavali v mestu mlačno spremljanje štirih tekmecev, udeležba ni razočarala. Optimistični realisti so pričakovali 1.500 glasov, obdarjeni so bili še s 150-imi. Vest, da v igro ponovno sili še en kandidat, ki pa ni pristal na primarne volitve, ni dodatno ohladila nedeljskega jutra odhajajočim na volišče. Brez lastne stranke ne bi se bil prebil skozi primarne volitve, zato je poskusil »krajšenco«. Zanj se je našlo 250 navijačev, takšnih, ki jih ne bomo opazili v prvih vrstah, imeli pa naj bi dovolj težka imena, da usmerjajo volivce. Ko bi bile številke primarnih volitev bolj skromne, bi 250 podpisov pustilo sled. Tako ni bilo, zato njegov navijaški kapital ostaja do nadaljnjega neizkoriščen. Teknil pa bi levosredincem, ki bi z njim vred v nedeljo zbrali desetino goriškega volilnega telesa. Če so za manevrom stali levosredinsko čuteči ljudje, potem lahko trdimo, da bolj kot s premišljeno strategijo so se proslavili z improvizacijo brez učinka in s tveganim potencialom. Če želi Giuseppe Cingolani razviti svoj nedeljski kapital glasov, bo moral poenotiti strankine duše, si zagotoviti lojalnost koalicije brez odstopanj, ogreti mlačne, zvabiti na plano odsotne in pritegniti radovednost tistih, ki gledajo na drugo politično stran. Za to pa bo moral odpreti ventil za sprostitev neizkoriščene energije mesta. MARINI GH I J italija - Premierja zapušča vse več parlamentarcev Berlusconi vse bolj osamljen, a vztraja Zahteval bo glasovanje o zaupnici, da bi »gledal izdajalce v obraz« obletnice - Okrogla miza ob 65. obletnici SDGZ Znanje, kultura, jeziki pogoji za gospodarski uspeh TRST - Na okrogli mizi gospodarstvenikov o odločilni vlogi znanja, kulture, poznavanja jezikov in navad. O sodelovanju na tem pisanem koščku celine kot pogoju za uspešno tekmovanje v globaliziranem svetu. Zanimive teme so s sinočnje okrogle mize ob 65-letni-ci Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) na tržaški Trgovinski zbornici, na kateri so sodelovali institucionalni in gospodarski predstavniki iz FJK, Slovenije in avstrijske Koroške. Slovenski zunanji minister Samuel Žbo-gar je srečanje sklenil z mislijo, da si lahko prihodnost zagotovimo s skupnim delom okrog skupnih ciljev, še prej pa se moramo poenotiti tudi v razmišljanju. (Več v jutrišnji številki dnevnika.) RIM - Premier Silvio Berlusconi je vse bolj osamljen. Vse več parlamentarcev zapušča njegovo stranko Ljudstva svobode in vladno večino, včeraj pa ga je tudi Severna liga ga je pozvala, naj odstopi. Toda premier vztraja na svojem mestu. Včeraj je napovedal, da bo zahteval glasovanje o zaupnici glede pisma s programskimi obvezami, ki ga je vlada naslovila na Evropsko unijo, da bi tako »gledal izdajalce v obraz«. Sicer pa bo vlada na preizkušnji že danes popoldne, ko bo poslanska zbornica glasovala o obračunu za leto 2010. Na 5. strani V Čedadu razstava Krajine 20. stoletja Na 2. strani Trst: Sporazum med Pristaniško oblastjo in Trgovinsko zbornico Na 4. strani Socialna bilanca tržaške občine Na 7. strani Portopiccolo brez doprinosa domačinov Na 8. strani ■k ■ IVI v« «v« Na Goriškem večjezični vodnik za tuje delavce Na 25. strani Na Vrhu slavje za kurirko in partizana Na 25. strani grčija - Pogovori Sestavili bodo vlado narodne enotnosti ATENE - Potem ko sta vodji največjih grških političnih strank v nedeljo zvečer dosegla dogovor o oblikovanju nove vlade narodne enotnosti in o sklicu predčasnih volitev za 19. februar, so včeraj v Atenah potekali pogovori o oblikovanju prehodne vlade. Sinoči je bilo jasno le, da je ne bo vodil dosedanji premier George Papandreu. Mediji pa so napovedali dolgo noč. Po nekaterih virih naj bi prehodno vlado narodne enotnosti vodil nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke Lukas Papademos. Na 29. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO REVisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motoma kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. GANT II G.N.H. VVGOLRICH J-:'JM S KK.HJL nn^i Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in F« 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Torek, 8. novembra 2011 ALPE-JADRAN / čedad - Razstava prepleta besed in likovnih storitev dveh velikanov slovenske kulture Krajine dvajsetega stoletja Lojzeta Spacala in Borisa Pahorja ČEDAD - S prepletanjem besed in figurativne umetnosti skozi opus dveh velikanov slovenske kulture, kot sta Lojze Spacal in Boris Pahor, Kulturno društvo Ivan Trinko nadaljuje svoje plodno sodelovanje z Občino Čedad in še bolj uveljavlja svojo vlogo povezovalca med različnimi kulturami. V Čedadu so namreč v soboto odprli razstavo "Boris Pahor Lojze Spacal. Krajine dvajsetega stoletja", ki je nastala v sodelovanju z Občino Milje in Mestno občino Koper. Gre za projekt, s katerim želijo ovrednotiti kulturno kulturno in umetniško bogastvo obmejnega teritorija. O razstavi in samem projektu so spregovorili predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit, župan Čedada Stefano Balloch, miljska podžupanja in od-bornica za kulturo Laura Marzi, koordinatorka projekta Barbara Negrisin in umetnik Franko Vecchiet. Celoten projekt, ki so ga v Miljah in Kopru izvedli istočasno, tako da sta se razstavi na italijanskih in slovenskih tleh med sabo dopolnjevali, je poklon kulturi naših krajev, katere zelo ugledna predstavnika sta Lojze Spa-cal in Boris Pahor, ki pa obenem zastopata tudi deželno in čezmejno kulturo. Kot je na odprtju povedal umetnik Franko Vecc-hiet, ki je z Lojzetom Spacalom nekaj časa tudi sodeloval (bil je tudi njegov velik prijatelj), tržaška Slovenca Spa-cala in Pahorja združujejo tudi podobne življenjske izkušnje. Pahor je preživel internacijo v nemškem kon- centracijskem taborišču, Spacal pa konfinacijo v južni Italiji, v Trstu pa sta se srečala in začela sodelovati po 2. svetovni vojni. Spacal je ilustriral Pahorjeve knjige, ta pa je leta 1949 med drugim napisal uvod v prvi katalog Spacalovih umetnin. Oba kulturna velikana pa združuje tudi podoben pogled na umetnost oziroma kulturo, ki ni beg pred realnostjo, a mora nujno nekaj sporočati (iz njunih del kljub težkim trenutkom, ki sta jih doživela, izžareva tako upanje v boljši svet in boljšo prihodnost) ter njuna etika oziroma moralna drža. Prireditelji pričakujejo, da bodo razstava in recital Moj tržaški naslov, pa tudi ostali spremni dogodki (voden obisk razstave in uprizoritev Pahorjeve Nekropole) pritegnili veliko obiskovalcev in da bodo deležni zelo pozitivnih ocen, tako kot se je to že zgodilo v Miljah in Kopru. Če sodimo po vtisih, ki smo jih zbrali med številnimi udeleženci sobotne otvoritve, bo zastavljeni cilj nedvomno dosežen, saj je postavitev Spacalovih umetnin, za katero je poskrbela Luisa Tomasetig, naletela na veliko odobravanje. Razstavo, ki bo na ogled do 27. novembra, so KD Ivan Trinko in Občine Čedad, Milje ter Koper priredili v sodelovanju z Beneško galerijo, Inštitutom za slovensko kulturo, Društvom Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga, SKGZ, Slovenskim stalnim gledališčem in Obalno galerijo Piran. T. G. Razstava v Čedadu bo odprta do 27. novembra nm svet evrope Glede manjšin izpostavljen napredek Slovenije STRASBOURG - Svet Evrope je včeraj objavil tretje poročilo o stanju manjšin v Sloveniji, v katerem izpostavlja opazen napredek tako glede zaščite pravic manjšin, predvsem Romov, kot glede strpnosti na splošno. Kljub temu poziva Slovenijo k nekaterim ukrepom na tem področju, med drugim k prizadevanjem za večjo osveščenost glede diskriminacije v družbi. Slovenija je pri soočanju z vzroki ključnih težav Romov sprejela nekaj pomembnih ukrepov, še posebej na področju izobraževanja in nastanitve, ugotavlja poročilo. Obenem Svet Evrope meni, da zakon o romski skupnosti iz leta 2007 pomeni trdno pravno podlago za razvoj dolgoročnejših prizadevanj za izboljšanje situacije Romov v Sloveniji. Med dosežki omenja tudi ustanovitev Sveta romske skup-nosti.Kljub temu pa razmere na področju nastanitve Romov ostajajo zelo negotove, še posebej na Dolenjskem, kjer številna romska naselja nimajo dostopa do tekoče vode ali elektrike. V poročilu Svet Evrope izpostavlja tudi novelo zakona o ureditvi statusa izbrisanih iz leta 2010 in poudarja, da novela končuje dolgoletne kršitve številnih, ki so jih leta 1992 "izbrisali" iz registrov stalnih prebivalcev. Poročilo tudi poudarja, da Slovenija še naprej zagotavlja znatno podporo za ohranitev in promocijo kulture in jezikov madžarske in italijanske manjšine. Ob tem pa Slovenijo poziva, naj proračunski rezi, predvideni za prihodnja leta, nimajo nesorazmerno negativnega učinka na manjšine. Svet Evrope državo tudi poziva k rednejši podpori manjšin in k obsežnejšemu posvetovanju s predstavniki manjšin v procesu dodeljevanja sredstev. Opozarja tudi na nezadostno podporo nem-škogovoreči skupnosti in poziva k zagotovitvi udeležbe predstavnikov pri pogovorih o kakršnihkoli upravnih spremembah, ki bi lahko vplivale na zaščito manjšin, ob čemer izpostavlja ustanovitev občine Ankaran. Poročilo zajema ugotovitve po obisku predstavnikov Sveta Evrope v Sloveniji novembra lani. film - Že tretje priznanje za Vojnovicev film Piran - Pirano dobil Cottbusovo nagrado dialog za medkulturno razumevanje COTTBUS - Slovenski celovečerni film Piran - Pirano režiserja in scenarista Gorana Vojnovica ter pro-ducenta Arsmedie je minuli konec tedna dobil Cottbusovo nagrado Dialog za medkulturno razumevanje. Nagrado si je delil z makedonskim fil- mom Punk ni mrtev režiserja Vladi-mirja Blaževskega. Žirija je v obrazložitvi zapisala: »Oba filma pokažeta, da je medsebojno spoštovanje mogoče samo takrat, ko nekdo preseže lastno senco in spoštuje življenjsko pot drugih.« Film Piran - Pira- Posnetek s snemanja filma Piran - Pirano no je bil na festivalu v Cottbusu prikazan izven konkurence, vendar je prejel eno izmed nagrad, za katere so tekmovali vsi celovečerni filmi, predstavljeni na festivalu. Film bodo predvajali tudi v Dussel-dorfu in na italijanski televiziji, ta mesec pa se v sklopu festivala Evropske unije predvaja v treh različnih kitajskih mestih. To je že tretja mednarodna nagrada za film. Pred tem je dobil še nagradi za najboljši film in najboljšega igralca na Festivalu v Parizu. Na lanskem 13. Festivalu slovenskega filma je bil nagrajen tudi s tremi nagradami vesna. Film Piran - Pirano govori o prepletu treh življenjskih usod. Italijan Antonio, Bosanec Veljko in Slovenka Anica so v II. Svetovno vojno zašli kot otroci in so bili vsi, vsak po svoje, njene žrtve. Pol stoletja pozneje njihova kratka skupna pot v zadnjih dneh vojne spet oživi. V mednarodni igralski zasedbi igrajo Boris Cavazza, Mustafa Nadarevic, Moa-mer Kasumovic, Nina Ivanišin, Francesco Borchi, Peter Musevski, Gregor Zorc, Marko Sosič in mnogo drugih. slovenija - Priprave na decembske volitve Tržačan Igor Sancin na listi Hanžkove TRS Luka Juri presenetljivo brez kandidature LJUBLJANA - Na kandidatni listi stranke za trajnostni razvoj Slovenije (TRS) na decembrskih parlamentarnih volitvah je tudi Tržačan Igor Sancin, ki sicer živi in ustvarja v Celju. Sancin je član Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, svojo poklicno pot pa je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Stranka TRS, ki jo vodi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, si prizadeva za pravični socialni in ekološki razvoj Slovenije. Med ustanovitelji stranke sta tudi Manca Košir (sedaj predsednica istoimenskega gibanja) in Dušan Plut, priznani naravovarstvenik, ki je bil svoj čas član predsedstva Republike Slovenije. Koširjeva bo kandidirala v Mariboru, Plut pa ne bo kandidiral. Glavni cilj stranke TRS je prekoračitev 4-odstotnega volilnega praga in torej vstop v novi slovenski parlament. Na kandidatni listi SD Boruta Pahorja presenetljivo ni več Koprčana Luka Jurija, ki je menda o izključitvi izvedel iz javnih občil. Juri je sicer želel kandidirati v Kopru, kjer sedaj kandidira ne- Gledališki igralec Igor Sancin kdanja državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Kovšca. Na vprašanje, ali je možno, da bi kandidiral na kakšni drugi listi, ker se že pojavljajo ugibanja, ali ne bo morda prestopil bodisi k Zoranu Jankovicu bodisi k Gregorju Virantu, je Juri odgovoril, da je do včeraj pričakoval, da bo kandidiral za SD in se zato o morebitni kandidaturi ni pogovarjal še z nobeno drugo stranko. Pred kakšno drugačno odločitvijo pa si želi najprej govoriti s kolegi v SD, pravi. Na sobotni volilni konferenci Luka Juri ne bo KANDIDAT STRANKE SD stranke SD so predstavili program in kandidate stranke za decembrske volitve. Od trenutnih poslancev iz vrst SD se bodo za sedeže v parlamentu ponovno potegovali Dejan Levanič, Matevž Frangež, Anton Colarič, Majda Potrata, Matjaž Han kot edini župan, Bogdan Čepič, Janko Veber, Dušan Kumer, Silva Črnugelj, Andreja Črnak Meglič, Janez Kikelj, Mirko Brulc (bivši župan Nove Gorice), Marijan Križman, Breda Pečan, Darja Lavtižar Bebler ter Samo Bevk, ki je nekoč županoval v Idriji. Državljanska lista Gregorja Viranta stavi na gospodarstvenike LJUBLJANA - Državljanska lista Gregorja Viranta je včeraj predstavila kandidate stranke za državnozborske volitve. Po besedah predsednika stranke Gregorja Viranta so vsi kandidati uspešni na svojih poklicnih področjih, v politiko pa jih je večinoma privabila želja, da nekaj naredijo. Največ kandidatov je gospodarstvenikov. Med bolj znanimi imeni so na kandidatno listo uvrščeni nekdanji direktor Urada RS za varstvo konkurence Jani Soršak, izredni profesor za ekonomsko politiko na Fakulteti za management Janez Šušteršič, predstojnik pravne katedre Fakultete za pomorstvo in promet Marko Pavliha, nekdanji direktor Mure Bojan Starman, nekdanja strokovna direktorica UKC Ljubljana Saša Markovič in murskosoboški župan Anton Štihec. Soršak bo kandidiral v Mariboru, Šušteršič v Kopru, Pav-liha v Šentjurju pri Celju, od koder izvira družina njegove žene, Starman pa v Škofji Loki.Gregor Virant bo kandidiral v Domžalah. Na TV SLO1 v četrtek prvo veliko predvolilno soočenje LJUBLJANA - V četrtkovi pogovorni aktualnoinformativni oddaji Pogledi Slovenije, ki bo na sporedu 10. novembra 2011 ob 20. uri na 1. programu Televizije Slovenija, si bodo lahko gledalke in gledalci ogledali prvo veliko soočenje na slovenskih televizijah pred decembrskimi predčasnimi volitvami. Soočili se bodo predsedniki strank ali list Janez Janša, Gregor Virant, Zoran Jankovic, Borut Pahor, Karel Erjavec in Radovan Žerjav. Poostren nadzor prometa na Koprskem KOPER - Koprski policisti bodo do prihodnjega ponedeljka poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov, so sporočili s Policijske uprave (PU) Koper. Aktivnosti, usmerjene v odkrivanje alkoholiziranih voznikov, policisti napovedujejo tudi decembra. Kot sporočajo, bodo aktivnosti tako preventivne kot represivne, več bo preizkusov z alkotestom. Po podatkih koprske PU so v letošnjih prvih devetih mesecih na tem območju obravnavali 1639 prometnih nesreč, kar je za 25 odstotkov več nesreč kot v enakem obdobju lani. V teh prometnih nesrečah je deset ljudi umrlo, 77 se jih je hudo poškodovalo, 422 pa lažje. / ALPE-JADRAN Torek, 8. novembra 2011 3 trst - Slovenski zunanji minister Žbogar še zadnjič s predstavništvom Slovencev v Italiji Nerešeno vprašanje prispevkov meče temno senco na dobre meddržavne odnose Manjkajočih 2,5 milijona evrov osrednja tema pogovorov - Mnoge ustanove so že v težavah - Priznanje Dimitriju Volčiču TRST - Pretekli dve leti sta bili pomembni za odnose med Slovenijo in Italijo, predvsem lansko julijsko srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipo-vica ter letošnji državniški obisk slovenskega predsednika Türka v Rimu sta odnose postavila na novo raven, vendar vse to pogojuje položaj slovenske manjšine, ki še vedno ni prejela preostalih 2,5 milijona evrov italijanskih državnih prispevkov za letošnje leto. V znamenju tega še vedno nerešenega vprašanja je včeraj popoldne na generalnem konzulatu Republike Slovenije v Trstu potekalo zadnje srečanje slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Žbogar, ki so ga spremljali slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan, konzul-ka Bojana Cipot in visoki predstavnik zunanjega ministra Zorko Pelikan, se je sestal s senatorko Tamaro Blažina, deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem in Igorjem Kocijančičem ter predsednikom SKGZ Rudijem Pavšičem in tržaškim pokrajinskim predsednikom SSO Igorjem Švabom. Senca na meddržavne odnose V razgovoru z novinarji je Žbogar dejal, da nerešeno vprašanje financiranja manjšine meče neko temno senco na dosežke. Organizacije Slovencev v Italiji imajo že resne težave z delovanjem zaradi pomanjkanja denarja, tako da postaja položaj »alarmanten«. Zato so se na včerajšnjem srečanju dogovorili o nekaterih korakih, s katerimi bi poskušali vprašanje rešiti v naslednjih tednih. Po ministrovih besedah veliko lahko naredijo že organizacije manjšine in senatorka Blažinova s pogovori in aktivnim delovanjem. Slovenska država pa ostaja vsekakor zaščitnica manjšine in bo ne glede na to, ali je vlada v odhajanju ali v prihajanju delovala kot država, tako da bo italijanske predstavnike opozorila, da to, kar se trenutno dogaja s financiranjem slovenske manjšine, ni v skladu z duhom lanskega srečanja treh predsednikov v Trstu. Z ministrovimi izvajanji sta soglašala tudi predstavnika krovnih organizacij. Predsednik SKGZ Pavšič se tudi boji, da vsaj v bližnji prihodnosti ne bo prišlo niti do sklica manjšinskega omizja pri predsedstvu italijanske vlade, medtem ko za tržaškega predsednika SSO Švaba ni prave politične volje za rešitev vprašanja prispevkov. Vendar, če bi se izkazalo, da Italija res noče rešiti tega, bi bilo res sramotno, je opozoril Švab. Priznanje za Volčiča Srečanje je sklenil bolj prijeten do- godek, ko je minister Žbogar izročil uglednemu novinarju ter bivšemu senatorju in evropskemu poslancu Dimitriju Volčiču priznanje ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije. Kot je dejal minister, gre za posebno priznanje za delo in pomoč pri promociji in utrjevanju mednarodnega ugleda Slovenije ter pri njenem vstopanju v Evropsko unijo, pa tudi za delo v korist manjšine, zlasti spričo vloge, ki jo je Volčič kot senator v Rimu odigral pri sprejemanju zaščitnega zakona leta 2001, ki je pomagal premakniti slo-vensko-italijanske odnose na novo raven, minister pa verjame, da bo manjšina aktivna pri stalnem posodabljanju zakona. »Nisem nič drugega naredil, kot svoje delo,« je v zahvali dejal Volčič, ki je glede posodabljanja zakona slikovito dejal, da se katedrale gradijo nekaj stoletij in vedno imamo odprte delavnice. Naj omenimo, da je Slovenija namenila priznanje tudi pisatelju Borisu Pahorju, vendar se slednji te dni mudi v Parizu, zato mu bodo priznanje izročili naknadno. Ivan Žerjal Kljub nekaterim nasmejanim obrazom so obravnavane teme bile vse prej kot vesele kroma Deželni odbornici Angela Brandi (levo) in Federica Seganti na predstavitvi gospodarskega dela deželnega finančnega zakona 2012 CELOVEC - Velik uspeh za Skupnost južno-koroških kmetic in kmetov (SJK) na nedeljskih kmečko-zborskih volitvah na Koroškem. Slovenska lista je prvič v zgodovini kmečkega parlamenta na Koroškem osvojila tri sedeže in jo bo odslej v 36-članskem kmečkem zastopstvu prvič zastopala tudi ženska - diplomirana inženirka Marija Mader-Tschertou. Vnovič sta bila izvoljena tudi glavni kandidat DI Štefan Domej in kapelski župan Franc-Jožef Smrtnik. SJK je bila na volitvah tudi edina lista, ki je pridobila na številu mandatov, k uspehu pa je predvsem pripomoglo celotno dvojezično ozemlje, saj je SJK v narodnostno mešanih okrajih Velikovec, Celovec-dežela in Beljak-dežela pridobila v povprečju tri odstotke glasov. Skupno je SJK prejela 2.173 ali 8,72 odstotka glasov oz. 1,3 odstotka več kot na volitvah leta 2006 (7,41). Najmočnejša stranka v kmetijski zbornici je ostala Kmečka zveza dežela fjk - Finančni zakon v presoji gospodarskih združenj in ustanov Manj davkov in več razvoja Predlog za 25-odstotno zmanjšanje davka Irap in večja pozornost »naravnim» trgovskim centrom. Optimizem predsednika Tonda TRST - Več razvoja, manj davkov. To je po mnenju deželne vlade glavna značilnost predloga finančnega zakona, ki ga bo vlada Renza Tonda v naslednjih dneh poslala v presojo deželnemu svetu. Odbornici Federica Seganti (produktivne dejavnosti) in Angela Brandi (delo in zaposlovanje) sta finančni zakon včeraj predstavili gospodarskim in stanovskim združenjem, katerih zastopniki so previdno in s kančkom optimizma ocenili predlog. Dežela si veliko nadeja od 25-odstotnega znižanja davka na produktivne dejavnosti (Irap). Podjetja in splošne gospodarske dejavnosti bodo s tem privarčevale kar 85 milijonov evrov, ki jih bodo lahko investirale v razvoj. Avtomatično pa bo prišlo v deželne in državne blagajne manj denarja. Odbornici Seganti in Brandi sta precej optimisti, tudi zato, ker sta prepričani, da finančni zakon namenja veliko pozornost razvoju »naravnih » trgovskih centrov. Gre predvsem za trgovino na drobno v mestnih jedrih, ki jo močno ogrožajo veliki trgovski centri na mestnih obdobjih. Deželni odbornici delita optimizem s predsednikom deželnega odbora Renzom Tondom, ki je prepričan, da bo Furlanija-Julijska krajina premostila tudi sedanje težke momente, kot je premostila še hujša krizna obdobja v preteklih letih. Tondo je na včerajšnji podelitvi priznanj zaslužnim članom videmske Trgovinske zbornice poudaril, da verjame v splošni gospodarski in družbeni preporod naših krajev. Pohvalil se je, da je deželna vlada kar za 37 odstotkov zmanjšala splošni deželni dolg, kar je po njegovem doslej med vsemi italijanskimi deželami uspelo le Furlani-ji-Julijski krajini. »Težav in problemov je kar precej, vsi pa so tako ali drugače premostljivi,« je poudaril še Tondo, ki je omenil hude (finančne in proceduralne) težave v zvezi z načrtom tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke. Predsednik je v zvezi s tem prepričan, da je Dežela vzela pobudo v svoje roke in ne, kot doslej, le čakala na sklepe državne administracije. Častni gost videmske prireditve je bil predsednik ustanove Censis Giuseppe De Rita. Beseda "sprememba" ima v FJK po njegovem drugačen pomen, kot ga ima drugod po Italiji. koroška - Sijajen rezultat slovenske liste na volitvah v deželno kmetijsko zbornico SJK odslej s tremi svetniki Slovenski kmetje še izboljšali rezultat izpred petih let - Marija Mader-Tschertou prva izvoljena ženska na slovenski listi (Bauernbund) ljudske stranke, ki jo vodi predsednik zbornice Johann Mößler. Ta ima še naprej 20 od skupno 36 sedežev in s tem absolutno večino. Prejela je 52,92 odstotka (2006: 52,22). Svobodnjaški in neodvisni kmetje z glavnim kandidatom Petrom Suntin-gerjem imajo spet osem sedežev, vendar so tokrat kandidirali s skupno listo in ne več kot pred petimi leti ločeno, ko so osvojili šest oz. dva sedeža. Za socialdemokratske kmete z glavno kandidatko Gabriele Dörflinger so se volitve končale s porazom oz. z izgubo enega mandata. Odslej imajo v kmečkem parlamentu le še pet sedežev (14,65 odstotka - 2006: 15,70). Zeleni tokrat niso več kandidirali, kar je tudi prispevalo k odličnem rezultatu Skupnosti južno-koroških kmetov. V prvem odzivu na izid volitev je vodja frakcije SJK Štefan Domej dejal, da je to zgodovinski dan. Dodal je še, da je toliko bolj zadovoljen z doseženim rezultatom, ker je bila volilna udeležba le še malenkostno nad 50 od- stotki (50,21%) in s tem za več kot šest odstotkov nižja, kakor leta 2006 (56,91%). Število za Skupnost južno-koroških kmetic in kmetov (SJK) oddanih glasov pa se je povečalo za 112 na 2.173. Skupno je imelo volilno pravico nad 50.000 kmetov in kmetic oz. posestnikov več kot hektarja kmetijske zemlje. Ivan Lukan Od leve Franz-Jožef Smrtnik, Marija Mader-Tschertou, Štefan Domej i. lukan 4 Torek, B. novembra 2011 GOSPODARSTVO trst - Sporazum med tržaško Trgovinsko zbornico in Pristaniško oblastjo Vrsta pobud za razvoj I š «v v • • ■■• pnstamsca in njegovega zaledja Paoletti: Morski park bomo zgradili - Monassi: V teku razpis za logistično ploščad TRST - Tržaška Trgovinska zbornica in Pristaniška oblast sta včeraj sklenili sporazum, ki predvideva vrsto pobud za promocijo tržaškega pristanišča na mednarodni ravni. Na programu so skupna udeležba na specifičnih sejmih, misije predstavnikov Pristaniške oblasti in zastopnikov Trgovinske zbornice oziroma podjetnikov v tujini, priprava posvetov in izdelava informativnega gradiva. Trgovinska zbornica namerava v ta namen sodelovati s stanovskimi organizacijami in s tržaško občinsko ter pokrajinsko upravo. Namen Trgovinske zbornice je namreč spodbujanje sinergije in sodelovanja med vsemi dejavniki za gospodarski razvoj tržaške pokrajine, je poudaril njen predsednik Antonio Paolet-ti, ki je včeraj popoldne predstavil vsebino sporazuma in ga tudi podpisal skupaj s predsednico Pristaniške oblasti Marino Monassi. Poleg podatkov o dogovoru sta oba odgovarjala tudi na nekatera vprašanja novinarjev. Paoletti je potrdil, da bodo morski park, o katerem se govori že več let, zgradili. Dodatnih podrobnosti ni razkril. Povedal je le, da »se z morskim parkom ukvarjamo, čeprav o tem ne govorimo v javnosti«. Ko bo vse nared, bomo to sporočili, je še povedal in dodal, da bo morski park nastal na območju nekdanjega zelenjavnega trga na debelo. Predsednica Monassijeva je v zvezi z ladjami za križarjenje napovedala, da »se bodo ponovno vrnile v Trst«. V teku so pogajanja z družbo MSC, je povedala. Prve ladje MSC naj bi priplule v Trst leta 2013, medtem ko se bodo prihodnje leto vrnile ladje družbe Costa Crociere. Dela za obnovo Pomorske postaje, pri kateri je pristan za ladje za križarjenja, so šest mesecev pred predvidenim rokom že skoraj končana, je povedala Monassijeva in dodala, da naj bi v bližini nastalo tudi novo parkirišče za avtobuse. Pristaniška oblast že dela na tem, da se v prihodnosti zagotovi učinkovito upravljanje tega parkirišča. Prihodnje leto bo po njenih besedah začela delovati tudi nova železniška povezava med pristaniščema v Trstu in v nemškem Rostocku. To bo tudi uvod v novi Baltsko-jadranski koridor, ki ga je Evropska unija pred kratkim vključila na seznam prednostnih projektov. Kako pa je s prizadevanji za gradnjo logistične ploščadi? Razpis se bo ize-kel konec leta, Pristaniška oblast pa je že prejela nekaj ponudb, je odgovorila Marina Monassi. V okviru spodbujanja gospodar- Marina Monassi in Antonio Paoletti med podpisom sporazuma na sedežu Trgovinske zbornice kroma skega razvoja na Tržaškem bo Trgovinska zbornica sklenila ustrezne dogovore z občinsko in pokrajinsko upravo ter z drugimi javnimi institucijami, je poudaril Paoletti pred podpisom sporazuma. Ta predvideva skupni marketing in izdelavo načrta za promocijo tržaškega pristanišča in njegovih značilnosti na mednarodnih trgih. Sporazum bodo izvajali s finančnim prispevkom Fundacije CRTrie-ste in je del projekta Trgovinske zbornice, katerega namen je spodbujati promocijo tržaške pokrajine iz vseh zornih kotov. V tej luči bo Trgovinska zbornica ustanovila agencijo za gospodarstvo in ozemlje, ki jo bodo predstavili v kratkem. Mesto mora v bistvu postati privlačnejše tako za vlagatelje kot za turiste na nav-tično-športnem, kongresnem, kulturnem in znanstvenem področju. Sporazum s Pristaniško oblastjo bo specifično prispeval k promociji potenciala, ki ga imata pristanišče in njegovo zaledje. Dogovor predstavlja odprta vrata za izdelavo novega načrta za ponovno plasiranje tržaškega pristanišča na mednarodnem trgu, je menila Monassijeva. Prva pomembna pobuda bo v tem smislu sodelovanje na sejmu Logitrans v Istanbulu, na katerem bodo v decembru predstavili pristanišče, je povedala. Temu bodo sledila udeležba na sejmu Fruit Logistica v Berlinu in še druge sorodne pobude. Aljoša Gašperlin pristanišča Benetke se povezujejo z Indijo BENETKE - Beneška Pristaniška oblast, ki jo vodi Paolo Costa, je podpisala pismo o nameri z indijskim pristaniščem Jawaharlal Nehru Port (na kratko Nava She-va), na osnovi katerega naj bi dosegli konsolidacijo in krepitev partnerskih odnsov med pristaniščema. Pristanišči sta sicer povezani z redno kontejnersko linijo Severni Jadran - Indija, ki jo izvaja družba Sermar Line. Sporazum predvideva aktiviranje pilotnih projektov in konkretnih akcij za povečanje kontejnerskega prometa s pomočjo usposabljanje pristaniških operaterjev, harmonizacije pristaniških sistemov in izmenjave informacij. Kot je povedal Costa, bo sporazum omogočil tudi nadgradnjo kontejnerske linije med Severnim Jadranom (Benetke-Koper-Ravenna) in Indijo (Mundra-Nava Sheva), ki sicer že danes daje odlične rezultate. obračuni Banca Generali v devetmesečju nekoliko slabše MILAN - Tržaška zavarovalna družba Generali bo v petek objavila podatke o devetmesečnem poslovanju, analitiki pa so že ocenili, da se bo dobiček znatno zmanjšal. V primerjavi s prvimi devetimi meseci lanskega leta naj bi se znižal za približno 40 odstotkov (na 817 milijonov evrov), razlog pa naj bi bila velika razvrednotenja zaradi krize na finančnih trgih. Devetmesečne rezultate pa je včeraj objavila hčerinska Banca Generali, ki je do konca septembra pridelala 51,2 milijona evrov dobička, kar je 14,8 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Če ne bi lani prišlo do izrednega dohodka, bi bilo znižanje dobička omejeno na pet odstotkov, pojasnjujejo v družbi. Za naslednje mesece si v banki obetajo previdno pozitivno poslovanje, s trendom zmerne rasti vlog, ki so konec septembra dosegle vrednost 917 milijonov evrov (+4,1%). turizem - Deželna odbornica Federica Seganti in predsednik letališča Sergio Dressi Agencija Turismo FVG in Alitalia z načrtom za promocijo deželnega turizma TRST - Deželna agencija za turizem Turismo FVG in letalska družba Alitalia sta izdelali načrt sporočanja in trženja, ki bo služil za promoviranje turizma v Fur-laniji-Julijski krajini po tematskih sklopih in po kanalih letalske družbe. V praksi gre za to, da bodo tisti, ki se bodo odločili za obisk naše dežele, našli na letalih informativno dokumentacijo agencije za turizem, v decembru in januarju pa bodo na letalih projicirali reklamni vložek o Fur-laniji-Julijski krajini oziroma njeni turistični ponudbi. Zraven so si avtorji načrta zamislili tudi razpis na facebooku, na katerem se bodo interesenti lahko potegovali za turistične pakete s prenočitvami v naši deželi. Promocija bo torej potekala po dveh kanalih, na letalih, s katerimi turisti prihajajo v deželo, in po spletu. Kot je na včerajšnji predstavitvi skupaj s predsednikom letališke družbe v Ronkah Sergiom Dressijem povedala deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti, je cilj tega načrta promoviranje oziroma reklamiranje podobe Furlanije-Julijske krajine po kanalih, ki naj bi pomagali k de-sezoniziranju turističnega obiska in torej k njegovi razširitvi na vse leto. »Alitalia je pomemben partner za letališče v Ronkah, kar potrjuje podatek, da se je število potnikov, ki so v zadnjih 10 mesecih izbrali tega letalskega prevoznika za prihod v FJK, glede na enako lansko obdobje povečalo za 22 odstotkov,« je povedal prvi mož letališča v Ronkah Sergio Dressi, ki je omenil tudi uspeh rednih linij, ki jih Alitalia vzdržuje s Catanio, Palermom, Olbio, Lamezio Terme in Genovo. Ob tem je napovedal, da bodo v Ronkah - po zaslugi visoke stopnje operativnosti, ki so jo dosegli na letališču - letos za 20 do 27 odstotkov presegli lansko število potnikov. Načrtujejo, da jih bo do 31. decembra letos približno 850 tisoč, kar bo za deželno letališče rekord vseh časov. Po besedah odbornice Segantijeve smo torej prišli do spodbudnih pogojev za razvoj dostopnosti Furlanije-Julijske krajine, saj bo s pomočjo letalskih zvez mogoče povečati tudi uspešnost deželnega turističnega sektorja. evro 1.3742 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 7. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 7.11 4.11. ameriški dolar 1,3742 1,3773 japonski jen 107,30 107,55 kitajski juan B,7275 B,7321 ruski rubel 42,07B9 42,1120 indijska rupija 67,4B90 67,6323 danska krona 7,443B 7,4427 britanski funt 0,B5655 0,B6125 švedska krona 9,0B45 9,1113 norveška krona 7,7475 7,7640 češka krona 24,996 24,992 švicarski frank 1,2342 1,2217 madžarski forint 306,71 304,05 poljski zlot 4,3634 4,3611 kanadski dolar 1,39B1 1,4040 avstralski dolar 1,3296 1,32B0 bolgarski lev 1,955B 1,955B romunski lev 4,3523 4,3566 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats 0,702B 0,7029 braziljski real 2,4022 2,3957 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4477 2,4225 hrvaška kuna 7,4975 7,494B EVROTRZNE OBRESTNE MERE 7. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24750 0,43500 0,62694 0,02333 0,04333 0,0B917 1,360 1,530 1,776 zlato (999,99 %%) za kg 41.930,44 € +987,28 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,70 IMTTTDCI IDADA 1 H/1 +0,BB KRKA 1 1 IKA KOPER 52,20 -1,49 -1 16 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,40 170,00 15B 20 +1,07 -1 16 TELEKOM SLOVENIJE 62,03 -0,21 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,50 ACDnnDnh/i i n IBI I AM A nnn -3,27 DELO PRODAJA ETOL 21,00 -- ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 56,00 15,41 ") ci NOVA KRE. BANKA MARIBOR 4,25 h/11 IMnTCCT 3 in -7,04 +3,91 KOMPAS MTS NIKA 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 11,B0 5,30 10,22 -1,67 -6,B5 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 265,00 22,65 179 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV B2,01 11,53 +0,01 -2,70 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 7. novembra 2011 +1,31 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,93 75,4 1114 -0,B5 -0,79 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,01 +1,27 +2,22 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,36B -4,2B +0,41 EDISON ENEL ENI 0,B4 3,33 15B1 +0,54 +0,97 +1 67 FIAT FINMECCANICA 4,26 +2,90 FINMECCANICA GENERALI IFIL 4,59B 12,54 -0,35 +1,54 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,159 13 32 +2,B4 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,54 +0,53 -0,B7 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,5B 5,705 1 57 +0,0B +5,36 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,39 1067 -0,44 +2,16 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,56 +0,95 -0,B2 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,45 5,295 +0,BB +0,B6 TENARIS TERNA 0,B7 12,B4 +0,69 +2,47 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,7B6 0,045 +0,14 -1,30 UNICREDIT 2,64B 0,79 -0,30 +1,B7 sod nafte (159 litrov) 95,54 $ + 1,36 IZBRANI BORZNI INDEKSI 7. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 62B,19 -0,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.B40,99 - FIRS, Banjaluka 934,33 1.977,10 _n O") lisica i j, uojyiou SRX, Beograd - - un jci i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - - MBI 10, Skopje 2.115,37 -0,92 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.027,25 +0,37 Nasdaq 100 2.366,06 +0,41 S&P 500, New York 1.257,63 +0,35 MSCI World, New York 1.203,06 -0,31 DAX 30, Frankfurt 5.92B,6B -0,63 FTSE 100, London 5.510,B2 -0,30 CAC 40, Pariz 3.103,60 -0,64 ATX, Dunaj 1.966,70 -0,22 PX, Praga 901,6 -1,75 EUROSTOXX 50 2.275,92 -0,6B Nikkei, Tokio B.767,09 -0,39 STI, Singapur 2.B4B,24 +0,00 Hang Seng, Hongkong 19.677,B9 -0,B3 Composite, Šanghaj 2.509,B0 -0,73 Sensex, Mubaj 17.562,61 +0,46 / ITALIJA Torek, 8. novembra 2011 5 kriza - Premier se noče umakniti in zahteva glasovanje o zaupnici vladi Berlusconi: Rad bi gledal v obraz tiste, ki me izdajajo Medtem se krepijo vrste »nezadovoljnih« - Danes glasovanje o obračunu RIM - Včeraj dopoldne so se v italijanskih medijih z izjemno hitrostjo razširile govorice, da bi premier Silvio Berlusconi zaradi vladne in finančne krize v državi utegnil odstopiti že v nekaj dneh ali celo urah. A premier je ugibanja takoj zanikal kot povsem neutemeljena. »Ugibanja, da nameravam odstopiti, so povsem neutemeljena in ne razumem, kako so se razširila,« je izjavil premier Berlusconi, potem ko se je v Milanu sestal z nekaterimi člani svoje družine in z voditelji svoje družbe Mediaset. Govorice je zanikal tudi vodja Ljudstva svobode v poslanski zbornici Fabrizio Cicchitto. Ugibanja o tem, kako dolgo bo aktualna vlada še zdržala v sedlu, so vse pogostejša, zagon pa so dobila predvsem po nedeljskem nočnem srečanju vrha Ljudstva svobode in zadnjih pritiskih mednarodnih finančnih trgov na italijanske državne obveznice. Novico o odstopu je včeraj dopoldne vrgel v javnost glavni urednik dnevnika Il Foglio Giuliano Ferrara, ki velja za enega izmed najbolj poslušanih premierjevih svetovalcev. Toda kmalu po Berlusconijevem demantiju je politično javnost razgibala druga novica. Predstavnik Severne lige Roberto Calderoli je premierja pozval, naj se umakne, da bi oblikovali novo desnosre-dinsko vlado pod vodstvom sekretarja Ljudstva svobode Angelina Alfana. Toda Berlusconi je tudi to vabilo zavrnil in napovedal, da bo zahteval glasovanje o zaupnici glede pisma s programskimi obvezami, ki ga je vlada naslovila na Evropsko unijo. »Rad bi gledal v obraz tiste, ki me izdajajo,« je pojasnil. V resnici je vse več parlamentarcev vladne večine »nezadovoljnih« s premier-jem, nekateri pa se celo selijo v opozicijske stranke. Tako se je v teh dneh dolgoletna zvesta Berluscosconijeva privrženka Gabriella Carlucci iz Ljudstva svobode preselila v Sredinsko demokratsko unijo. Na podoben korak naj bi se pripravljal podtajnik v zunanjem ministrstvu Vincenzo Scotti, senator Ljudstva svobode Giuseppe Pisanu pa je včeraj potrdil, da bi glasoval za nezaupnico Ber-lusconijevi vladi, če bi obstajala možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti. Prva resna preizkušnja za vlado bo za danes popoldne napovedano ponovno glasovanje o obračunu za leto 2010, ki je enkrat v poslanski zbornici že padlo. Kaže, da se bo opozicija vzdržala in se tako pridružila nezadovoljnežem v vladni večini. Nezaupnico vladi naj bi izglasovali v drugi fazi, pa naj bo na osnovi resolucije opozicijskih sil ali pa ob glasovanju o popravku k zakonu za stabilizacijo javnih financ. Premier Silvio Berlusconi je vse bolj politično osamljen ansa kriza - Finančni trgi Donosi italijanskih obveznic dosegajo nove in vse bolj nevzdržne rekorde MILAN - Italijanske državne obveznice so pod vse večjim pritiskom vlagateljev. Donosi na desetletne obveznice so se včeraj povzpeli na rekordnih 6,67 odstotka, pri čemer ko so se pribitki nad referenčnimi nemškimi državnimi obveznicami zvišali na 487 bazičnih točk. Čeprav je italijanska centralna banka nedavno ocenila, da bi bilo refinanciranje italijanskega javnega dolga vzdržno še ob osemodstotni obrestni meri, za mejo vzdržnosti splošno veljajo obrestne mere do višine okoli sedem odstotkov. Pri približno sedemodstotni obrestni meri na desetletne državne obveznice so namreč morale za finančno pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske unije zaprositi Grčija, Irska in Portugalska. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da donosi italijanskih državnih obveznic španske presegajo za celo odstotno točko. Vlagatelji so torej precej bolj zaskrbljeni nad javno-finančnimi razmerami v Italiji kot Španiji, ki so jo še pred nekaj meseci uvrščali v isti paket skupaj z Italijo. Milanska borza je, ko so se govorice o odstopu razširile, pridobila kar tri odstotke, po zanikanju pa je osrednji indeks milanske borze izgubil nekaj več kot odstotek. Podobno negativno so se na zanikanje možnosti odstopa odzvali obvezniški trgi. kriza - Iz skrbi zaradi razmer v Italiji Bruselj za pospešitev krepitve začasnega sklada za zaščito evra BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju iz skrbi za Italijo pozvala k pospešitvi prizadevanj za okrepitev začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). O tem so včeraj razpravljali finančni ministri držav v območju evra. Italijanska vlada je sicer obljubila ostre ukrepe za zmanjšanje ogromnega javnega dolga in za izvedbo reform, potrebnih za krepitev gospodarske rasti, vendar notranjepolitične razmere v državi - ugiba se o skorajšnjem odstopu predsednika vlade Silvia Berlusconija - ne prispevajo k nujno potrebnemu zaupanju finančnih trgov. Položaj Italije zbuja veliko zaskrbljenost v območju evra, saj sedanji mehanizmi za zagotavljanje stabilnosti evra ne bi bili dovolj za reševanje tega tretjega največjega gospodarstva območja evra. Zato v komisiji pozivajo k čimprejšnji okrepitvi posojilne sposobnosti EFSF. "Razvoj dogodkov na dolžniških Olli Rehn ansa trgih dokazujejo potrebo po pospešitvi prizadevanj za krepitev EFSF," je dejal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio. Voditelji držav v območju evra so konec oktobra doseli dogovor o krepitvi posojilne sposobnosti EFSF s 440 na 1000 milijard evrov. Območje evra naj bi v skladu z oktobrskim dogovorom okrepilo posojilno sposobnost EFSF brez povečanja poroštev članic območja s skup- no evropsko valuto. Način krepitve še ni dorečen, omenja se več možnosti, tudi povezava EFSF z Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Položaj Italije je kritičen, saj, kot pišemo na drugem mestu, so obrestne mere na njene desetletne državne obveznice vse bližje nevzdržne ravni sedmih odstotkov. Grčija, Irska in Portugalska so morale, ko so obrestne mere na njihove državne obveznice dosegle nevzdržno raven, zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Evropska komisija bo ta teden zaradi perečega položaja Italije v Rim poslala misijo, ki bo preverila izvajanje obljubljenih ukrepov za ureditev javnih financ in reform. Poleg tega je Rim k spremljanju izvajanja ukrepov pozval tudi Mednarodni denarni sklad. V Bruslju so sicer včeraj vnovič poudarili, da položaj Italije ni primerljiv s položajem Grčije ter da pozivi Bruslja k vladi narodne enotnosti veljajo le za Grčijo. nalivi in poplave - V Genovi je bil včeraj dan žalovanja s pogrebi žrtev neurja V Turinu so se na narasle reke dobro pripravili, nova smrtna žrtev na otoku Elba GENOVA - Italijansko državno tožilstvo je po poplavah, ki so v petek v Genovi terjale šest življenj, sprožilo preiskavo zaradi morebitne povzročitve smrti iz malomarnosti. Kritike ob nedavnih poplavah je deležna predvsem županja Marta Vincenzi, ker kljub opozorilom v petek ni odredila zaprtja šol. Tožilstvo je kritično tudi zaradi dejstva, da kljub podobnim dogodkom v preteklosti v ogroženih predelih mesta ni bilo narejeno dovolj za preprečitev tovrstnih nesreč. Preiskava tožilstva sicer poteka proti »neznanemu storilcu«. Civilna zaščita je izdala opozorilo pred petkovimi poplavami, v katerih so umrli štiri ženske in dva otroka. Vsi so umrli v istem predelu na severovzhodu mesta. Neurje, ki je povzročilo poplave, se je včeraj pomaknilo na severozahod dežele Piemont. Iz mesta Alessandria so evakuirali več kot 500 ljudi, medtem ko so v Turinu, prestolnici Piemonta, odredili zaprtje šol. Dodatno žrtev so medtem včeraj zahtevali deževje in hude poplave na otoku Elba v Toskani. V kraju Marina Di Campo je umrla upokojenka, ko je voda poplavila njeno stanovanje. Ko se je 81-letna Maria Luisa Basile skušala izogniti vodi, je po rekonstrukciji reševalcev padla in se udarila v glavo. Pri tem naj bi izgubila zavest in zato utonila. Gasilci so v nekaterih predelih tega kraja že poskrbeli za evakuacijo. Drugi prebivalci so se zatekli na strehe domov ali na drevesa. Skupaj je bilo do sinoči pet ranjenih, od katerih je bil eden huje. Med temi je bila ženska, ki jo je prizadela možganska kap. Več kot dva tisoč od pet tisoč prebivalcev je bilo sinoči izoliranih, brez elektrike in telefonov. Skupine prostovoljcev so v okviru možnosti zagotavljale pomoč. Po zagotovilih civilne zaščite so bile razmere na Elbi pod nadzorom. Ljudi, ki so morali zapustiti svoje domove, so namestili v hotele. Močan dež je bil napovedan ponoči, stanje pripravljenosti pa so podaljšali do danes do 20. ure. V Genovi je priskočila na pomoč vojska Včeraj stavka avtobusov, od danes bencinskih servisov RIM - Varčevanje države in napovedana liberalizacija v javnem prometu ter nekaterih drugih storitvenih sektorjih bo ta teden znova prometno ohromilo Italijo. Včeraj so znova stavkali zaposleni v javnem prometu, od danes do petka pa bodo stavkali zaposleni na bencinskih servisih. Največ preglavic je stavka zaposlenih v javnem prometu povzročila v Rimu in v Milanu, kjer so se delavci v službe odpravili z lastnimi avtomobili in tako poskrbeli za množične zastoje. V Genovi in Turinu zaposleni v javnem prometu včeraj niso stavkali zaradi hudih poplav, prav tako na prizadetih območjih v Toskani in Ligu-riji ne bodo stavkali zaposleni na bencinskih servisih. Bencinski servisi ne bodo obratovali od danes zvečer do petka zjutraj. Vse manj upanja, da bi rešili alpinista na Mont Blancu AOSTA - Vse manj je upanja, da bi rešili francoska alpinista, ki ju od minulega četrtka pogrešajo na Mont Blancu. Gre za 47-letnega poklicnega gorskega vodnika Oliviera Sour-zaca iz Chamonixa ter za njegovo 44-letno klientko Charlotte De Metz iz Fontainebleua. Dvojica se je kljub slabim vremenskim napovedim 1. novembra napotila na najvišjo goro v Evropi, da bi preplezala severno steno Grandes Jorasses, v četrtek zvečer pa ju je zalotilo slabo vreme. Zato je Sourzac poklical na pomoč prek satelitskega telefona, ki pa je kmalu potem utihnil, verjetno zaradi porabljene baterije. Odtlej so se zvrstili razni poskusi bodisi francoske kot italijanske gorske reševalne službe, a brez uspeha, saj so vremenske razmere prehude. Lele Mora sprejel dogovorjeno zaporno kazen MILAN - Televizijski in filmski agent Lele Mora je včeraj sprejel dogovorjeno kazen 4 let in 3 mesecev zapora za namerni (goljufivi) stečaj svoje agencije LM Management. Preiskovalna sodnica Elisabetta Meyer pa bo naknadno obravnavala zahtevo obrambe, da bi Mora prestal kazen v hišnem priporu, zaradi česar bo agent za zdaj ostal v milanskem zaporu, kjer se nahaja že pet mesecev. Sicer pa je Mora vpleten tudi v afero Ruby, saj je obtožen, da je dobavljal prostitutke za Ber-lusconijeve zabave. 6 Torek, 8. novembra 2011 TRST / r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu prosek - Tradicionalno Martinovanje stopilo v živo Udarec po sodu ... in novo vino je pricurljalo v majoliko Slovesen uvod z Martinovo furengo in krstom mošta kot najboljše voščilo za novo letino - Danes srečanje o zdravi prehrani i ^žV-it 1 ?! } v . Skupinska fotografija na odru proseškega Kulturnega doma po krstu novega vina, desno pa letošnja Kraljica terana (levo) Maruša Rogelja in Kraljica terana 2009 Neža Milič med furengo po proseških ulicah kroma Tradicionalno Martinovanje na Pro-seku je v nedeljo stopilo v živo. V jutranjih urah so ŠD Kontovel, SDD Jaka Što-ka in taborniki RMV priredili že tretji Martinov pohod, tokrat po poteh naših ribičev, popoldne pa je zaživela tradicionalna Martinova furenga, ki sta jo Kmečka zveza in Mladinski krožek Prosek Kontovel priredila že četrtič. S konjsko vprego so prevažali novo vino po prose-ških ulicah ob glasbeni spremljavi harmonikarjev, Kraške pihalne godbe iz Sežane ter kraških narodnih noš, medtem ko sta se v kočiji peljali letošnja Kraljica terana Maruša Rogelja in Kraljica terana 2009 Neža Milič. Kljub nagajivemu dežju so sprevod izpeljali od začetka, od tako imenovanih »Kavčevih orehov«, mimo osmice proseške godbe, gostile Dolenc, osmice ŠD Kontovel, društvene gostilne na Proseku do Kulturnega doma, pri vsaki postojanki pa so vsi skupaj nazdravili novemu vinu. V Kulturnem domu je sledil še krst novega vina. Kulturni program je uvedel otroški pevski zbor OŠ A. Černigoja, oblikovali pa so ga še moški pevski zbor Vasilij Mirk in Kraška pihalna godba iz Sežane. Predsednik Godbenega društva Prosek Martin Rustja je dejal, da so povabili ravno sežansko godbo, ker imajo z njimi dve skupni osebnosti, in sicer sv. Martina, ki je tudi zavetnik Sežane, ter profesorja Iva Basiča, ki je že 20 let dirigent sežanske godbe in 3 leta vodi tudi proseško. Pred slavnostnim krstom vina so številno občinstvo pozdravili in voščili uspešno nadaljevanje te tradicije predsednik Kmečke Zveze Franc Fabec, deželna odbornica za turizem Federica Se-ganti, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, tržaška občinska odbornica za trgovino in obrt Elena Pel-laschiar, predsednik rajonskega sveta za Zahodni Kras Roberto Cattaruzza, Stanislav Renčelj za Omizje Slovenska Istra - Kras ter predsednik Konzorcija kraških vin Sandi Škerk. In napočil je čas za slavnostni krst mošta, ki ob sv. Martinu postane novo vino in prinaša najboljša upanja za novo leto. Fabec je s kladivom zabil pipo v sod in novo vino je steklo v majoliko, ki jo je držala Kraljica terana Maruša Rogelja. Na oder so stopili še vitezi vina Združenja slovenskega reda vitezov vina omizja Kras - \ V Istra Boris Lisjak, Edvin Širca in Primož Štoka. Kraljica je majoliko z vinom podala Lisjaku, ki je vino krstil in ga primerjal z živim bitjem, saj se prav tako rodi, ima mladost, zrelost in seveda starost. Ob priložnosti so nagradili tudi risbo, ki je zmagala na likovnem natečaju in letos krasi plakate in brošure sv. Martina. Posebno darilo je prejela avtorica risbe Ivana Blazon, ki obiskuje 1. razred osnovne šole A. Černigoja. Stene Kulturnega doma krasijo še slike Neže Milič, Sare Munih, Genny Stocco, Elene Gugli-motti, Taddee Druscovich in Emme Maline Marinelli ter fotografije z lanskega Martinovanja Nataše Peric. Praznovanje sv. Martina se je v Kulturnem domu nadaljevalo tudi včeraj s srečanjem o tipičnih proizvodih Krasa, njihovi zaščiti in uporabi v kulinariki s Stanislavom Renčeljem in Vesno Guštin. Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu na vrsti srečanje s krajevnimi trgovci in proizvajalci o zdravi prehrani z Okusi Krasa, jutri ob 20. uri pa srečanje na temo vinifikacija v Društveni gostilni na Proseku. V četrtek ob 20. uri boste v Kulturnem domu lahko prisluhnili koncertu zbora Nonet Bača iz Podbrda iz Slovenije. Proseško Martinovanje bo doseglo višek v petek, ko bo že v zgodnjih jutranjih urah sejem sv. Martina in kmetijski sejem Okusi sv. Martina po proseških ulicah ter sejem starin in rabljenih predmetov na B'lancu. Ob 11. uri bo na dvorišču rajonskega sveta Kmečka Zveza priredila zdravico novi letini in kmetijstvu, ob 14.30 pa bo sledila pokušnja vin pro-seških in kontovelskih proizvajalcev. Slovenska sv. maša v cerkvi sv. Martina na Proseku bo ob 16. uri, ob 18. uri pa se bodo petkova praznovanja zaključila v Kulturnem domu s koncertom skupin Samo za dns in Special Plate. Zastor nad letošnjim praznovanjem proseškega zavetnika bo padel v soboto ob 21. uri s koncertom Dj-ev Rickyja Ria in Paola Va-lentija v Kulturnem domu. Naj spomnimo še, da bodo obratovale vse dni do sobote tudi osmice God-benega društva Prosek v Soščevi hiši, FC Primorje na sedežu na Proseku številka 2 ter ŠD Kontovel na Proseku številka 565. Mladi, a tudi ne, se bodo lahko zabavali v že običajnem luna parku z vrtiljaki na Kržadi. (and) / TRST Torek, 8. novembra 2011 7 tržaška občina - Župan Cosolini predstavil socialno bilanco občine Trst: mesto je vse bolj staro, še dobro, da prihajajo tujci Kar 47 odstotkov družin sestavlja ena sama oseba - Petina otrok živi z enim samim staršem, Tržaška občina postaja vse bolj stara. V smislu: njeni občani so iz leta v leto starejši. Lani je na primer živelo v občini 27,3 odstotka ljudi starejših od 65 let, to je dobra 2 odstotka več kot pred petnajstimi leti. Prav tako se je povečalo število ljudi nad 75 leti. Lani jih je bilo dobrih 14 odstotkov, leta 1995 pa slabega 11,5 odstotka. Kljub staranju pa se je demografska krivulja tudi preteklo leto dvignila navzgor. Sicer minimalno, a vendar. Leta 2009 je živelo v občini 208.781 prebivalcev, lani 14 več. Pomeni, da se je demografski padec (od leta 1991 do leta 2008 je število prebivalcev padlo z 230.644 na 208.599) ustavil. Največjo zaslugo za zastoj redčenja prebivalstva ima priliv tujcev. Leta 2000 je živelo v občini 3,83 odstotka tujih državljanov, lani skoraj 5 odstotkov več (8,74 odstotka). V desetih letih se je število v občini živečih tujih državljanov več kot podvojilo, in temu porastu ni videti konca. Ti podatki izhajajo iz tako imenovane socialne bilance za leto 2010, ki jo je tržaški župan Roberto Cosolini predstavil včeraj v prostorih tržaške trgovinske zbornice. Podatke je podrobno orisal občinski odbornik za proračun Maurizio Consoli, njihov operativni pomen - vključno z gospodarsko platjo - pa je pojasnila urednica obsežne študije Ondina Gabrovec Mei. Goli podatki nimajo le zgolj račun-sko-statistične vrednosti. Povedo mnogo več. In sicer: kakšna je družbena struktura tržaškega občinskega tkiva. Nekaj primerov. Vsako družino šteje povprečno manj kot dve osebi (s številko: 1,92 odstotka). Skoraj polovico družin (47 odstotkov) sestavlja ena sama oseba. V veliki večini so to priletne ženske, ki živijo same, vse več pa je tudi družinsko osamljenih moških. Drug primer: vsak peti otrok (20 odstotkov) živi v družini z enim samim staršem. V 90 odstotkih primerov je to samska mama. Župan Cosolini se je navezal prav na podatke o teh strukturnih značilnosti občine in povlekel nekaj ugotovitev. Tako velika prisotnost starejšega prebivalstva postavlja v ospredje vprašanje socialnih storitev, namenjenih temu sloju prebivalstva. Tržaško danost je treba upoštevati pri reorganizacij raznih služb in servisov, kot je na primer zdravniško-bol-nišniški. Racionalizacija, to je krčenje teh storitev, bi imelo v Trstu nasprotni učinek. Nekje bi črtali in s tem privarčevali, morali pa bi drugje mnogo več potrošiti, da bi zadostili specifičnim potrebam ostarelega prebivalstva. Namig na aktualne skomine deželnega odbornika za zdravstvo Vladimira Kosica po rezanju struktur tržaškega zdravstva, je bil očiten. Tudi zelo visoko število osamljenih ostarelih ljudi zahteva posebne socialne prijeme, v prvi vrsti občinskih socialnih služb. Podobno velja tudi za družine z enim samim staršem. Te potrebujejo varstvo, potrebujejo službe, da bi lahko starši odšli brez skrbi na delovna mesta. Cosolini je tem družbenim danostim postavil nasproti drugo, gospodarsko danost. Prispevkov je vedno manj, občina ima vedno manj denarja in nič ne kaže, da se bo ekonomska plat občinske blagajne kaj kmalu izboljšala. Zato bo potrebno izluščiti prioritete. Kar ne bo enostavno, ker bo to nujno pomenilo zapostavljanje nekaterih vprašanj. Tržaški župan je vendarle sklenil svoj poseg s pozitivno oceno: demografski padec se je vendarle polegel, in to z odločilnim doprinosom priliva tujcev. Prav prihod tujcev pa je bil - zgodovinsko - konstitutivni element za tržaški razvoj. V desetletjih, ko je bilo v mestu mnogo tujcev, je mesto rastlo; ko je bil ta pretok ustavljen, je mesto zašlo v stagnacijo, ki je niti državna podporna sredstva niso mogla ublažiti. Bodo tujci spet postali pogon za tržaški razvoj? Odgovor bo v mnogo-čem odvisen tudi od prijemov Cosoli-nijeve uprave. M.K. Od leve Maurizio Consoli, Roberto Cosolini in Ondina Gabrovec Mei kroma tržaški občinski svet - Med sinočnjo sejo Prefekt na obisku Pomen sodelovanja med občino,državnimi institucijami in silami javnega reda Sodelovanje v dobrobit celotne tržaške skupnosti - ta poziv je označil prisotnost tržaškega prefekta in vladnega komisarja Alessandra Giacchetti-ja na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta. Ob prefektu so se seje udeležili vodilni predstavniki sil javnega reda na Tržaškem med katerimi sta bila tudi kvestor Giuseppe Padulano in direktor tržaške kaznilnice (in nekdanji občinski odbornik) Enrico Sbriglia. Prefekta in ostale goste je najprej pozdravil predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič, ki je izpostavil doprinos državnih institucij in varnostnih sil za javno dobro. Zupan Roberto Co-solini je omenil temeljne funkcije pre-fekta za uravnovešeno družbeno ko-hezijo in za varnost državljanov. Srečanje priča o utečenem sodelovanju med občinskimi oblastmi in prefektu-ro, ki je privedlo do rešitve številnih odprtih družbenih vprašanj. Prefekt Giacchetti se je zahvalil občinski upravi za dosedanje sodelovanje, obenem pa tudi predstavnikom sil javnega reda, ki si vsakodnevno prizadevajo za urejenost, javni mir in varnost. Alessandro Giacchetti kroma Zahvalil se je tudi za manifestacije, s katerimi je občina proslavila letošnje praznovanje 150-letnice Italije. Izpostavil je tudi doprinos občine ob sprejemanju priseljencev iz Severne Afrike, poudaril pa je pozornost države do vprašanj, s katerimi se srečuje občina. Po srečanju s prefektom je mestna skupščina vzela v pretres števil- ne resolucije. Prvo sta predložila Franco Bandelli (Unaltra Trieste) in Paolo Bassi (Italija vrednot), nanašala pa se je na odločitev deželnega cestnega podjetja FVG Strade o obvezni zimski opremi vozil na Obalni cesti od 15. novembra dalje. Kdor ne bo imel od tega datuma do srede marca vozilo opremljeno z zimskimi gumami ali verige v prtljažniku, bo lahko prejel globo v višini od 80 do 318 evrov. Ban-delli in Bassi sta v resoluciji pozvala upravo, naj poseže pri podjetju FVG Strade, da bi preklicala odlok. Svetniki desne sredine so nasprotovali resoluciji, češ da je treba storiti vse za varno vožnjo. Svetniki leve sredine (med njimi tudi svetnik Demokratske stranke Stefano Uk-mar) so iznesli vrsto pomislekov in predlagali, naj bi o dokumentu razpravljala pristojna občinska komisija ob prisotnosti tehnikov podjetja FVG Strade, ki naj bi pojasnili upravičenost ukrepa. Bassi je sprejel poziv, ki ga je z glasovanjem podprla tudi skupščina. M.K. Italijanska veleposlanica v Sloveniji Franchini se je srečala s Cosolinijem Nova italijanska veleposlanica v Sloveniji Rossella Franchini Sherifis se je včeraj na županstvu srečala s tržaškim prvim možem Robertom Cosolinijem. Župan je gostji voščil dobro delo in se ob tem zaustavil predvsem pri nadaljnjem spodbujanju čezmejnih sodelovalnih odnosov v duhu že utrjenega prijateljstva med Slovenijo, pravzaprav Ljubljano in Trstom. Franchinijeva, ki je diplomatsko službo v Ljubljani nastopila 19. septembra, je županove želje seveda potrdila. Na univerzi debata o informiranju in medijih Na tržaški fakulteti za vzgojne vede v Ulici Tigor 22 se danes začenja niz srečanj posvečenih komunikaciji. Danes bo od 9. do 13. ure bo v veliki dvorani beseda tekla o informiranju in medijih. Roberto Vitale bo vodil pogovor s Sergiom Cancianijem (nekdanji dopisnik Rai), Pierluigijem Francom (direktor deželne Anse) in Francom Siddijem (državni tajnik novinarskega sindikata). Direktor tržaškega zapora podpira amnestijo Direktor tržaškega zapora in generalni tajnik sindikata direktorjev italijanskih zaporov (Sidipe) Enrico Sbriglia je izjavil, da ne nasprotuje amnestiji. »Ko bi parlament pri reševanju problema pre-natrpanih zaporov upošteval to možnost, se direktorji ne bi zgražali. Zgroženi smo nad tem, kar vidimo in pretr-pimo vsak dan,« je napisal v tiskovnem sporočilu. Sbriglia trdi, da so zapori vse bolj podobni zaprtim barakarskim naseljem (uporabil je izraz »favelas«), v katerih je osebje podvrženo stresu in se sramuje, ker ne more ugoditi prošnjam zapornikov. V imenu sindikata direktorjev je izrazil zaskrbljenost, ker se v prihodnosti lahko izničijo vsakršna prizadevanja za reforme in zakonitost v zaporniškem sistemu. Na obali Romagne izkoriščal prostitutke Pri Fernetičih je tržaška mejna policija sinoči odvzela prostost bolgarskemu državljanu, ki je obtožen izkoriščanja prostitutk. Priporni nalog je avgusta letos izdal sodnik za predhodne preiskave iz Riminija. Moški se je z rojakoma pripeljal iz Slovenije v avtomobilu ford escort z bolgarsko tablico, policija pa je ustavila vozilo in izvedla kontrolo, ki je obrodila sadove. Priprti naj bi letos poleti skupaj z bratom pretepal tri bolgarska dekleta in jim grozil, v obalnih mestecih Romagne so morala prodajati svoje telo in odstopati denar izkoriščevalcema. opčine - 24. novembra obravnava pred komisarjem za srenjska in jusarska zemljišča Spor med srenjo in občino Razprava v občinski komisij za premoženje - Prva obravnava 24. junija odpadla, ker se srenja in občina nista predstavili pred sodnikom Na tržaški občini je bil konec tedna govor o srenjah. Točneje o openski srenji in njenem sporu s tržaško občino. O zadevi je na zahtevo občinskega svetnika Ljudstva svobode Claudia Giacomel-lija razpravljala občinska komisija za premoženje. Spor med tržaško občino in open-sko srenjo se vleče že dalj časa. Nastal je za časa Dipiazzove desnosredinske uprave. Srenja je tožila občino, da bi pridobila v last zemljišča, ki naj bi ji zgodovinsko pripadala. Obe strani sta predložili obsežni dokumentaciji, o zadevi bi se bil moral 24. junija letos izreči komisar za upravljanje jusarskega in srenj-skega premoženja. Med zadnjo volilno kampanjo se je takratni županski kandidat levosredinske koalicije Roberto Cosolini srečal s predstavniki srenjskih združenj. Srečanje s Co-solinijem je priredil openski krožek Demokratske stranke, ki ga je zastopal Uroš Koren, udeležili pa so se ga Karlo Grgič (Agrarna skupnost), David Malalan (Srenja Trebče), Marko Milkovič (Srenja Gropada), Drago Vremec (Srenja Opčine), Claudio Stergonšek (Srenja Križ) in Stefano Ukmar (Jus Kontovel). Na sestanku je bil govor tudi o sporu med opensko srenjo in tržaško občino. Takrat je bilo domenjeno, da naj bi - v primeru volilne zmage leve sredine na občinskih volitvah - tožbo nekako »zamrznili« in poiskali drugo rešitev. Predlog je iznesel predsednik Jusa Kontovel in občinski svetnik Stefano Ukmar, županski kandidat Cosolini ga je osvojil, z njim so se strinjali tudi predstavniki srenj. Po izvolitvi je novi župan Cosolini pisal občinski advokaturi in zahteval, naj zadevo »zamrzne«. Tako je tudi bilo. Na obravnavo 24. junija pred komisarjem se odvetnik občine ni predstavil, prav tako se ni predstavil odvetnik openske srenje. Komisar je bil prisiljen obravnavo preložiti, določil pa je nov datum obravnave. V primeru ko bi se obe sprti strani odrekli tudi drugi obravnavi, bi zadeva odmrla. Openska srenja je v drugi polovici oktobra pisala občini in predlagala rešitev spora po drugi, zunajsodni poti. Na- Stefano Ukmar kroma mera je bila jasna: 24. novembra bo pred komisarjem za srenjsko in jusarsko premoženje ponovna obravnava. Ko bi se nihče ne predstavil pred komisarjem, bi bil ta prisiljen zadevo odpisati. V Dipiazzovi upravi je bil Claudio Giacomelli odbornik za premoženje. Zadevi je sledil neposredno. Nič čudnega, da je hotel sedaj, kot svetnik opozicije, izvedeti, kaj namerava levosredinska uprava storiti s tožbo. Na seji občinske komisije za premoženje je občinski odbornik Emiliano Edera pojasnil, da levosredinska uprava »ni iskala spora z opensko srenjo« in da je »zadevo podedovala od desnosredinske uprave.« Napovedal pa je, da se bo občina predstavila na obravnavi 24. novembra. Pomeni, da se bo moral komisar (ki je v tem primeru polnomočni sodnik) o njej izreči. Seje se je udeležil tudi občinski svetnik Ukmar, ki je ocenil, da je odločitev občine razumljiva. Morebitna razsodba pa bi bila le prvi korak na poti k (sodni) rešitvi spora, je pojasnil, in spomnil na podoben primer iz Cortine d'Ampezzo. Po vložitvi priziva je mogoče sodni postopek vsak čas prekiniti in rešiti spor po zunaj-sodni poti. Z dogovorom. M.K. 8 Torek, 8. novembra 2011 TRST / devin-nabrežina - Razburljiva seja pristojne občinske komisije Sesljanski Portopiccolo naprej brez domačih gradbenikov in obrtnikov Na zasedanje, ki je bilo neplodno, je prišel tudi predsednik Trgovinske zbornice Paoletti Portopiccolo v Sesljanskem zalivu naprej brez domačih gradbenih podjetij, obrtnikov in lokalnih gospodarskih struktur. Ta ne ravno spodbudna napoved, ki je sicer že danost, je prišla do izraza tudi na včerajšnji seji pristojne komisije devinsko-nabre-žinskega občinskega sveta, ki dejansko ni razčistila ničesar. Združenje Conf-commercio, ki ga je zastopal predsednik Antonio Paoletti (vodi tudi Trgovinsko zbornico), je ponovilo oceno, da se Portopiccolo »dogaja« popolnoma mimo domače gospodarske stvarnosti. Glasnik lastništva Cesare Bulfon pa je dal zelo jasno razumeti, da je Porto-piccolo zasebna zadeva in da so vsi postopki v domeni lastnikov. Confcommercio je pred dnevi z nenavadno ostrino javno opozoril, da je bila lokalna gospodarska stvarnost (predvsem gradbena) povsem izključena iz gradbišča Portopiccola. V Confcommerciu nimajo nič proti podjetju Rizzani de Eccher iz Furla-nije, ki je dobilo v zakup glavnino gradbenih del, moti jih, da je Občina Devin-Nabrežina večkrat obljubila pozitivne učinke novega projekta na lokalno gospodarsko stvarnost. Teh učinkov (še) ni. Paoletti je na včerajšnji seji dejansko ponovil zgoraj omenjene kritične poglede, Bulfon pa je vztrajal pri svojem in nekajkrat dejal, »da sploh ne razume v čem je problem«. Na koncu se je vsekakor obvezal, da bo družba vsaj odgovarjala na fakse in spo- ročila Confcommercia, kar se doslej ni dogajalo. V največji zadregi se je znašla občinska uprava župana Giorgia Reta, ki res ob vsakem koraku izpostavlja po- Gradbišče projekta Portopiccolo v Sesljanskem zalivu, ki je predmet polemik in razhajanj kroma zitivne lokalne učinke Portopiccola. To naj bi bila ena glavnih, če že ne glavna značilnost celotnega načrta za razvoj Sesljanskega zaliva. V Confcommerciu pravijo, da se to doslej ni dogajalo, ča- sa, da se zadeve zasučejo v drugo smer, pa je vedno manj. In to ob spoznanju, da je Portopiccolo zasebna stvar in da lastniki niso formalno dolžni nič lokalni skupnosti, do katere imajo kvečjemu moralne ali politične obveze. »Zal se glede Sesljana uresničujejo črni scenariji,« je včerajšnjo sejo ocenil Adriano Ferfolja, občinski svetnik SKP-EL, ki izpostavlja tudi precej napeto vzdušje na sestanku. Ferfolja podčrtuje, da je devinsko-nabrežinska opozicija, ki je volila proti Portopic-colu, vedno opozarjala, da bolj kot za turistično, gre za nepremičninsko pobudo, ki krajevni stvarnosti ne bo prinesla večjih koristi. Opozicija očita Re-tovi upravi pasivno spremljanje dogajanj v Sesljanu, kjer je najbrž prepozno za kakršno koli ukrepanje. Na Občini niso tega mnenja. Kritike Confcommercia so presenetile župana Giorgia Reta in odbornike, ki so sicer še vedno prepričani, da bo imela lokalna stvarnost koristi od Porto-piccola. Nekateri pozitivni učinki, pravijo v nabrežinski upravi, so že vidni na področju hotelirstva in gostinstva. S.T. nagrada Veliki Hipokrat Gaspariniju Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo bo danes genetiku znanstveno-raziskovalnega inštituta (IRCCS) Burlo Garofolo Paolu Gaspariniju podelil nagrado veliki Hipokrat 2011, ki jo državno zdravstve-no-znanstveno združenje Unamski podeljuje znanstvenim raziskovalcem. Profesor Gasparini si je nagrado zaslužil za svoje študije o odnosih med genomi, prehrano in zdravstvenimi posledicami. Nagrada veliki Hipokrat želi ovrednotiti italijanske raziskovalce, ki svoje dosežke tudi primerno širijo. Slovesnost bo danes ob 16. uri na Deželi. Sledila bo okrogla miza o genih, genomih in spletu oziroma o priložnostih in nevarnostih za paciente, ki se je bodo udeležili tudi pisatelj Veit Heinichen in sodnik Giuseppe Corasaniti. azbest - Santina Pasutto vd. Persich razočarana, a se ne bo vdala »Še drugič sem ovdovela« Po smrti edinega obtoženca zaustavili kazenski postopek o smrti Roberta Persicha - Finančni stražniki zahtevajo odškodnine »Danes sem še drugič ovdovela,« je razplet kazenskega postopka o smrti Tržačana Roberta Persicha grenko komentirala njegova žena Santina Pasutto. Persich, nekdanji občinski mehanik in voznik, je v 46. letu starosti podlegel malignemu mezoteliomu plevre, ki ga povzročajo azbestni delci. V teku je bil kazenski postopek za določitev odgovornosti, sodnik Filippo Gullotta pa je včeraj zaustavil sodni postopek, ker je edini obtoženec umrl naravne smrti. Inž. Fabio Devescovi, ki jih je imel že krepko čez osemdeset, je bil pred davnimi leti odgovoren za varnost pri občinski smetarski službi. Persich je še kot mladenič popravljal občinske tovornjake in sam ni mogel vedeti, da je azbest - snov, ki se je skrivala v zavornih oblogah tovornjakov - smrtno nevaren. Njegovo uporabo so v Italiji zakonsko prepovedali leta 1992, v Sloveniji šele leta 1996. Persicheva bolezen je izbruhnila decembra 2004, pri 42 letih, sledili so drastični kirurški posegi in težke terapije: odstranitev dela pljuč in plevre, kemoterapija, radioterapija, odstranitev reber in presaditev mišic. Umrl je leta 2008. To je le eden izmed številnih primerov. »Hudo mi je, saj mi je moža iztrgala bolezen, uradno pa ni odgovoren nihče. Kako naj to razložim najinim otrokom? Vsekakor se ne bom vdala,« je po prejetju slabe novice povedala Santina Pasutto. Ker se je kazenski postopek izjalovil, bo z združenjem izpostavljenih azbestu (AEA) FJK, v katerem zaseda mesto podpredsednice, sprožila civilni postopek proti Občini Trst. »Žal je bil priletni Devescovi edini obtoženec, čeprav se je v občinski službi in na mestu odgovornega za varnost v letih zvrstilo več ljudi,« je obžaloval predsednik AEA Aurelio Pischianz. Sam opozarja, da je v tržaškem registru izpostavljenih azbestu 5800 ljudi, dve tretjini vseh izpostavljenih v deželi. Večinoma so to nekdanji pristaniški delavci, pa tudi svojci, ki pa jim v deželi FJK ne priznavajo enakega statusa. Niso podvrženi rednim zdravniškim pregledom, čeprav so tudi med ženami delavcev že beležili smrtne žrtve. »Umrle so, ker so pra-le kontaminirane obleke,« je pripovedovala Santina Passuto. Zaradi smrtonosnih azbestnih bolezni je bilo v Trstu vloženih več prijav, obsodb pa ni, »čeprav je med odgovornimi marsikdo že zdavnaj vedel, da je azbest škodljiv,« pravi Pischianz. Po podatkih zavoda INA-IL povzročajo azbestne bolezni v Italiji tri ti- Eno izmed številnih zborovanj združenja izpostavljenih azbestu iz FJK pred sodno palačo, kjer se je včeraj brez rezultatov zaključil proces o smrti Roberta Persicha kroma ogorčeni Pobud ni konec, danes zborovanje Šotore so umaknili z Borznega trga, od sobote zvečer prenočujejo doma. Dijaki, študenti in drugi ogorčeni pa nočejo kar tako obmolkniti. Danes ob 17. uri prirejajo na Velikem trgu javno zborovanje, na katero vabijo predstavnike krajevnih uprav, podjetij AcegasAps in Ater, medije ter vse občane. Javno srečanje bo sodeč po seznamu napovedanih tem kar dolgo. Na dnevnem redu je več točk: prekinitve dobave plina, električnega toka in vode; pravica do stanovanja; pravice občanov, ki se izobražujejo; deželni zakon o pravici do pridobivanja znanja in deželni zakon o mladih; samouprava novega socialnega centra; zakon o prekinitvi nosečnosti; strokovni pregledi šolskih poslopij; okence za delo; okolje in hitra železnica. Gibanje #Occupy Trieste poudarja, da je bila njegova moč v teh dneh v slogi in sodelovanju občanov. Gibanje sestavljajo v prvi vrsti višješolski dijaki, pa tudi univerzitetni študentje, prekerni delavci, upokojenci in drugi, ki so skupaj razpravljali na javnih skupščinah. Do izraza je prišla splošna volja po skupnem obravnavanju težav, ki tako ali drugače izhajajo iz gospodarske krize. Med obravnavane teme sodijo šolske gradnje, javni prevozi, pravica do pridobivanja znanja, varstvo okolja, pa tudi antifašizem in antimilitarizem. Trg pa je pravo mesto za demokracijo in politiko. »Zdaj moramo razviti obliko našega protesta, da bomo vse in povsod,« piše v sporočilu gibanja. Sindikat policije COISP: Est modus in rebus Deželni tajnik sindikata policije COISP Maurizio Iannarelli v tiskovnem sporočilu obžaluje, da so se dijaki in študenti na petkovi demonstraciji norčevali iz organov pregona, čeprav so razlogi za organizirano protestno pobudo razumljivi. »Na svoji spletni strani, pa tudi v medijih, sindikat že več let opozarja na zahrbtne vladne ukrepe, ki jih zaznamujeta nered in improvizacija. Razlogov za protest je veliko, tudi mi to delamo, s spuščanjem hlač pred policisti pa ste šli predaleč, dragi dijaki,« piše Iannarelli. Institucije moramo vsekakor spoštovati - »est modus in rebus«, zaključuje svojo misel deželni tajnik COISP-a. soč smrti na leto, mezoteliom 1200, parabola smrti pa se še vzpenja, saj traja inku-bacija 10, 30 ali celo 40 let. Včeraj je Persichevo vdovo s svojo prisotnostjo podprl tudi Michele Michelino, predstavnik odbora za zaščito zdravja iz kraja Sesto San Giovanni pri Milanu. Micheli-no pravi, da so sorodna združenja s skupnimi močmi prispevala k ustanovitvi sklada za žrtve azbesta. Lombardski odbor je žel velik uspeh, ko so devet menedžerjev tovarne Breda zaradi uboja delavcev obsodili na 18 mesecev zapora, z odpustom in zastaranjem pa se je kazen izničila. Posebno poglavje predstavljajo finančni stražniki, ki so bili v tržaškem pristanišču dolgo let v stiku z azbestnimi materiali. Štirje stražniki so med letoma 1981 in 2008 umrli zaradi mezotelioma, kar so potrdile obdukcije. Računsko sodišče pa je pred mesecem dni zavrnilo priziv bolnega finančnega stražnika, ki je zaradi dolgoletne izpostavljenosti zahteval državne skrbstvene olajšave. Sodnik je med drugim poudaril, da finančnih stražnikov ne moremo obravnavati na ravni špediterjev, delavcev in drugih v pristanišču. »Imamo izpostavljene prvega in drugega razreda, po kategorijah, pri čemer ni važno, kdo je bil dejansko v stiku z azbestom,« je dejal predsednik združenja demokratičnih finančnih stražnikov Lorenzo Lorusso in poudaril, da so na sedežu finančne straže pri Sv. Andreju (nekoč je bila to tovarna) do pred kratkim odstranjevali tone azbesta brez vsakršne zaščite. (af) Unescov teden posvečen vodi A come acqua se glasi naslov šeste izvedbe tedna, ki ga organizacija Unesco posveča vzgajanju k vzdržnemu razvoju. Od 7. do 13. novembra bo na ulicah, trgih , glledališčih in knjigarnah po vsej Italiji zaživelo več sto dogodkov, ki bodo opozarjali na pomen vode. V Trstu bo prireditev dosegla svoj višek jutri, ko bo v gledališču Miela združenje La Cappella Underground ob 18. uri (vstop je prost) poskrbelo za predvajanje dokumentarca Grottenarbeiter - Alla ricerca del fiume nascosto v režiji Tullia Bernabeia, ki se poglablja v zgodbo Timave. Večer se bo nadaljeval ob 21. uri z dolgometražcem Tambien la lluvia (Celo dež) režiserke Icias Bollain, ki se posveča protestom bolivijskega ljudstva proti privatizaciji vode. V soboto pa bodo v okviru festivala Science+Fiction ob 17. uri v Cinecityju (vstop je prost) predvajali dokumentarec Flow: for Love of Water (Tok - v imenu ljubezni do vode) Irene Salina. Provokativni dokumentarni film razkriva nevzdržno ravnanje z vodnimi viri. Llilazione v kinodvorani Ariston Pred dnevi so film L'illazione Lelia Luttazzija predvajali na rimskem filmskem festivalu, drevi pa ga bodo predstavili še v tržaški kinodvorani Ariston ob 20.30. Film, ki ga je Luttazzi posnel leta 1972 o neverjetni sodni aferi, v katero je bil po krivem vpleten. Predvajanju filma bo sledila javna debata z Luttazzijevo ženo Rossano, ki je tudi predsednica fundacije, ki nosi ime po njenem pokojnem možu. Vstop je prost za bralce dnevnika Il Piccolo, ki bodo pri vhodu pokazali kupon, ki ga dnevnik v teh dneh objavlja. Čakajoč na srečo Kulturni krožek Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 na svoj sedež v Ul. Pon-ziana 14 na predvajanje filma Čakajoč na srečo Abderrahmaneja Sissaka, ki predstavlja čudovito poetično prikazovanje čustvenih in humornih zapletov, ki lahko vzniknejo sredi preprostega življenja. / TRST Torek, 8. novembra 2011 9 cerkev - V tržaški stolnici tradicionalna slovenska hvaležnica Poudarek na veri, solidarnosti in sinodi Somaševanje vodil nadškof Crepaldi - Verniki k oltarju prinesli darove Slovenski verniki tržaške škofije so se tudi letos zbrali v stolnici sv. Justa pri tradicionalni maši hvaležnici, pri kateri se že trideset let zbirajo, da bi izrazili zahvalo za vsakoletne prejete darove zemlje, obenem pa je to tudi priložnost, da se slovenska verska skupnost sreča s tržaškim škofom. Tradicijo, ki jo je začel pokojni škof Lovrenc Bellomi, nadaljeval njegov naslednik Evgen Ravignani, zdaj pa se nadaljuje s sedanjim škofom, nadškofom Giampaolom Crepaldi-jem, so tokrat obnovili že na prvo nedeljo v novembru, ki je po cerkvenem koledarju zahvalna nedelja (običajno je hvaležnica pri Sv. Justu potekala na gabrovec Martinovo v Društveni gostilni Jesenski čas v Gabrovcu, je zelo pester. V Društveni gostilni se stalno kaj dogaja ... Vsako sredo od 19. ure dalje poteka tam turnir briškole: kvartopircev je veliko in komur so zvezde naklonjene, ta ne gre domov praznih rok. Pred dvema tednoma so tam odprli fotografsko razstavo del slikarke Alenke Petaros ob tradicionalnih Okusih Krasa. Prejšnjo soboto pa sta upravitelja vaške gostilne organizirala plesni večer v živo z orkestrom Krugel, ki ga sestavlja šest muzikantov. Vsak igra na svoj inštrument: od tolkal, harmonike, kitare ali baterije do flavte. Poznajo 200 pesmi, ki so zelo znane v Münchnu in v Vzhodnih Alpah ... Prisotni so navdušeno uživali v melodijah starih tržaških in drugih pesmi. Ob zvokih inštrumentov pa so si tudi plesalci brusili pete. Pred vrati je 11. november, dan ko so se naši predniki zahvalili bogovom za letino, dandanes pa se ob sv. Martinu novi mošt spremeni v vino. Letos bosta upravitelja Valentina in Walter v petek, 11. novembra, od 18. ure dalje priredila prvo Martinovanje v Društveni gostilni. Gabrovško ozračje bo razživela muzika orkestra Krugel, ki nastopa v tipičnih alpskih nošah. Kuhar Walter bo za to priložnost vrtel prašička na žaru in seveda tudi drugih dobrot ne bo manjkalo. Valentina z natakaricami bo poskrbela za vse goste, da ne bodo žejni, saj bo iz pip pritekalo novo vino, starega pa tudi ne bo manjkalo in točili bodo tudi razna piva Oktoberfest. (mz) drugo nedeljo v novembru). Somaševanje s slovenskimi duhovniki in vikarjem za slovenske vernike Antonom Bedenčičem je vodil prav nadškof Crepaldi, ki se je v homiliji (slednjo je prosto podal v italijanščini, medtem ko so vsi ostali deli maše potekali v slovenskem jeziku) zaustavil zlasti pri treh zanj pomembnih dejavnikih: prvi dejavnik je sploh krščanska vera, ki je danes podvržena številnim preizkušnjam in grožnjam, zato jo je treba ohranjati, gojiti in širiti. Drugi dejavnik je solidarnost oz. pomen dajanja in prejemanja, ki je temelj življenja, kar velja še posebno za današnji krizni čas. To je nadškof, skupaj s pomenom družbene odgovornosti in medsebojne pomoči, še posebej poudaril tudi z mislijo, kakšno prihodnost bomo prepustili otrokom. Tretji dejavnik je bolj krajevnega značaja: gre za sinodo tržaške škofije, ki se bo začela z zborovanjem 11. oktobra 2012 in na katero se bo treba temeljito pripraviti, je prepričan Crepaldi. ob 1. novembru - Obisk spomenikov Poklon padlim in vrednotam NOB Kot je že običaj, so tudi letos na dan pred novembrskimi prazniki učenci srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Proseka obiskali spomenike padlim, da bi skupaj počastili njihov spomin. Učenci prose-ških prvih razredov so obiskali vaške spomenike. Openski učenci prvih razredov so pri vaškem spomeniku, pa tudi na openskem strelišču prisluhnili pripovedi Kon-stance Mikulus o pomenu teh zgodovinskih pomnikov. Drugošolci so skupaj počastili spomenik Bazovi- škim junakom, ob katerem jim je spregovoril zgodovinar Aleksej Kalc. Vsi učenci tretjih razredov pa so obiskali Rižarno (na fotografiji), kjer so tudi iz besed zgodovinarja Sandija Volka izvedeli o grozotah, ki so se tam dogajale med drugo svetovno vojno. Vsi so zbrano prisluhnili pričevanjem iz tega hudega obdobja naše preteklosti in tudi s svojimi besedami izpričali, da so jim še vedno blizu vrednote tedanjega boja za svobodo slovenskega naroda. Med tradicionalnimi obredi slovenske hvaležnice je nedvomno prinašanje darov k oltarju kroma Gre namreč za zelo važen trenutek v življenju Cerkve, pomeni hoditi skupaj ter skupaj doseči cilje, ki smo si jih zastavili. Tu je nadškof posebej poudaril tudi pomen evharistije oz. rednega obiskovanja maše (predvsem ob nedeljah, a tudi med tednom) in prejemanja obhajila. V ta namen je izšla tudi knjižica z nadškofovim razmišljanjem, ki so jo po maši delili vernikom. Tudi tokrat so med darovanjem verniki v zahvalo prinesli k oltarju del letošnjega pridelka, med mašo pa so v prvih vrstah sedele narodne noše, skavtinje in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije pa so oblikovali častni špalir ter sooblikovali obred s pesmijo. Glede tega pa je levji delež kot običajno pripadel Združenemu zboru Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, ki je na stolnem koru pel pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča, in otroškemu zboru Kraški cvet pod vodstvom s. Karmen Koren. Včeraj danes Danes, TOREK, 8. novembra 2011 BOGOMIR Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 9.49 - Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 4.32. Jutri, SREDA, 9. novembra 2011 TEODOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinje C, zračni tlak 1018,8 mb raste, vlaga 72-odstotna, veter 8 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,7 stopinje C. d] Lekarne Do sobote, 12. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 3991111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ¿Pogteßno podjetje a IJMM4ME ■ L ^ I «U ALABAMA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 Prispevki V spomin na Angela Blažino darujeta Morena in Alex 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Angela Blažino darujeta Cveto in Anica 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na Angela Blazino darujeta Gina in Edi Kemperle 25,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Angela Blazino darujeta Egidio in Lidia Castellani 25,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Angela Blažino darujeta družini Antonič in Rebula 50,00 evrov za FC Primorje. V spomin na draga Nevo Grilanc in Edija Milkoviča darujejo prijateljice Norina, Olga, Neva, Vilma C., Marina, Vilma M., Emi, Verica in Suzana 45,00 evrov za župnijo Trebče in 45,00 evrov za godbeno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na Fani in njeno hčerko Klaro, ki sta bili med prvimi žrtvami v Rižarni, daruje Rožica Počkar 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB od Sv. Ane, Škednja in Kolonkovca. POPRAVEK: V spomin na Angela Blažino darujejo prijatelji s Proseka in Gabrovca 250,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na dragega brata Ninota Košuto daruje sestra Marica z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na dragega Ninota Košuto darujeta Ida in Drago Purič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. 8.11.2001 8.11.2011 Vittoria Kralj por. Chemelli Vedno živa v našem spominu. Družina Slivno, 8. novembra 2011 8.11.2010 8.11.2011 Albin Žvab Vedno v mojem spominu. Žena Tončka 8.11.2010 8.11.2011 Boris Ivancich Minilo je leto, odkar v tvojem domu ni več veselja. Vedno boš ostal v naših srcih. Tvoji najdražji 1 0 Torek, 8. novembra 2011 TRST / na kavo s knjigo ... s presenečenjem v Tržaški knjigarni, jutri, 9. novembra, ob 10.00 kavo bo ponudil Qubik caffe uk Kino Večjezična dežela Vidna slovenščina, dvojezičnost ali večjezičnost si pri nas v javnosti še vedno s težavo utirajo pot, ni res pa, da jih ni. Pomagaj nam jih odkriti! Javne in zasebne napise v slovenščini, predvsem take, ki niso na očeh vseh, fotografiraj in jih pošlji naši spletni strani: skupaj bomo sestavili večjezični album naše dežele. Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primor-ski.eu, ali na elektronski naslov ti-skarna@primorski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! 17.45, 20.10, 22.10 »La kryptonite nel-la borsa«; Kinemax dAutore: 17.40, 20.10, 22.00 »Terra ferma«. ¿j Čestitke Danes praznuje (naš tiček) PETER svoj velik praznik, saj bo s svojim bratom in bratrancema pihal 3 svečke na torti. Vse najboljše mu želijo nonota iz Ricmanj, nona Klara, teta Martina in stric Mauricio. Kristjan in Marko mu pa pošiljata poljubčke. Wilyja in Nevio je osrečil prihod vnučkov FRANCESCA in GAIE. Novorojenčkoma, mladi družini in presrečnima nonotoma čestitamo vsi pri SKD Slavec Ricmanje - Log. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Johnny English la rinascita«. ARISTON - 16.00, 17.50 »Pina«; 20.30 »L'illazione«. CINECITY - 16.15 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 16.30, 20.00 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 2D«; 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 18.30 »This must be the place«; 16.30 »I Puffi«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un amore all'improvviso - Larry Crowne«; 16.10, 18.10, 20.10, 21.10, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.00, 18.50, 21.40 »Warrior«. FELLINI - 16.30, 20.15, 22.20 »L'amore all'improvviso«; 18.15 »Una separa-zione«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.10, 18.10 20.10, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »La peggior settimana della mia vita«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.05 »Quando la notte«; 22.10 »Car-nage«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »En dan«; 18.10 »Jeklena moč«; 18.20, 20.20 »Johnny English 2«; 16.40 »Medvedek Pu«; 16.20 »Oskrbnik«; 20.40 »Sanjska hiša«; 18.00 »Trije mušketirji 3D«; 16.10 »Winx klub: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00, 17.00 »Winx club 3D (sinhro.)«; 19.00 »Trije mušketirji 3D«; 17.25 »Winx club (sinhro.)«; 19.25, 21.25 »Paranormal-no 3«; 15.50, 18.25 »Footloose«; 21.00 »Jeklena moč«; 21.30 »Morilska elita«; 16.05, 18.20, 20.40 »Oropaj bogataša«; 15.30, 18.00, 20.30 »Tin Tin 3D«; 16.00, 18.30, 20.50 »Trgovci s časom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 20.00, 22.15 »Warrior«; 16.30, 22.15 »Il do-mani che verra«; Dvorana 2: 18.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 16.45, 20.20 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; Dvorana 4: 18.15, 20.15 »Bar Sport«; 18.30, 22.15 »Insidious«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »La peggior settimana della mia vita«; Dvorana 2: 17.40, 20.20, 22.15 »Johnny English«; Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tin Tin - Il segreto dell'unicorno 3D«; 19.50, 22.00 »L'amore all'improvviso - Larry Crowe«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti idioti«; Dvorana 5: M Izleti SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 3331157815 (Ladi). Obvestila TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. Info na tel. 040212289, info@skladmc.org. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo odslej vadba ob petkih potekala od 19.15 do 21.15. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora danes, 8. novembra, ob 20. uri na sedežu na Padričah v sejni dvorani Mirka Špacapana. KRUT vabi danes, 8. novembra, ob 18. uri na predavanje z dr. med. spec. fi-ziatrinjo Nadijo Benčič Delfin z naslovom »Kaj lahko storim, da ne padem?« Lepo vabljeni! Informacije: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo danes, 8. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. KMEČKA ZVEZA vabi v sredo, 9. novembra, v društveno gostilno na Pro-seku na srečanje »Kletarjenje v preteklosti in danes«. Dr. Mario Grego-rič se bo pogovarjal z vinarji Andrejem Prašljem, Andrejem Boletom in Stankom Radikonom. KRUT obvešča, da bo potekal tečaj o preprečevanju urinske inkontinence 9. in 16. novembra. Informacije in vpisovanje: Ul. Cicerone 8, tel. 040 360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: 9. in 16. novembra: »Tiskanje s krompirjem« in »Risanje v reljefu«; 11. novembra: »Iz Danes praznuje svoj pomemben jubilej likovni umetnik Franko Vecchiet Iskreno mu čestita in želi še veliko zdravih in ustvarjalnih let Slovenska kulturno-gospodarska zveza 70 let praznuje danes Franko Vecchiet Želimo mu obilo sreče, uspehov in veliko umetniškega duha! Vsi pri društvu KONS praznih vazic«, »Z lesenimi skipal-kami«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PROJEKT JEZIKLINGUA - niz brezplačnih jezikovnih delavnic namenjenih predšolskim otrokom in njihovim staršem v sredo, 9. novembra, ob 16.30 na sedežu ŠC Melanie Klein, Ul. Cicerone 8. V okviru delavnic bomo obdelali šest različnih tematik s področja otroške nege, igre in prehrane, s pomočjo katerih bomo poglobili znanje slovenskega jezika. Kontaktni naslov: info@jezik-lingua.eu. SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na ogled posnetkov izletov »Trebče v svet«, ki so jih odborniki priredili v lanski sezoni in predstavitev novih izletov v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKA SKUPNOST ZGONIK vabi svoje člane, somišljenike in prijatelje na občni zbor sekcije, ki bo v sredo, 9. novembra, v osmici v Saležu. Prisotna bosta tudi pokrajinski tajnik Peter Močnik in deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZTT IN MLADIKA vabijo v sredo, 9. novembra, v Tržaško knjigarno na Kavo s knjigo... s presenečenjem. Začetek ob 10. uri. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org. SPDT vabi na predavanje uglednega tržaškega botanika, prof. Livija Pol-dinija na temo Invazivke - zdravju in okolju škodljive tujerodne rastlinske vrste. Predavanje bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 2. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi v četrtek, 10. novembra, ob 17.00 v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) predavanje na temo Bolečine v prsnem košu sladkornega bolnika. Predaval bo kardiolog Zdravstvene enote št. 1 dr. Giorgio Faganello. Vabljeni so vsi! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 11. novembra, ob 18. uri potopisno predavanje, ki ga je pripravila Biserka Cesar: »Etiopija... 13 mesecev sonca«, v Baru (Razdrto); ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližji polni luni, po potopisnem predavanju. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad Dragi Loris Za tvoj 50. rojstni dan ti želimo vse najboljše mama Fulvia, tvoje tri pupe in družina Novak razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na Martinovanje v nedeljo, 13. novembra, ob 18. uri v prostorih Mladinskega krožka. Večer bodo obogatili MoPZ Valentin Vodnik iz Doline in dijaki geometrske smeri DTTZG Žiga Zois iz Trsta z veseloigro »Kam so izginili sendviči z mortadelo?«. Slovesna sv. maša bo ob 11. uri v cerkvi sv. Martina na Brcah. Vabljeni. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« v Domu Zelezničarskih delavcev - Na-brežina postaja, ki se bo odvijal do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. KRAŠKA PODRUŽNICA DRUŠTVA ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA prireja v sodelovanju s Klubom Kraški dren in Društvom diabetikov Sežana 17. tradicionalno prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa«, ki je posvečena svetovnemu dnevu srca in bo potekala v ponedeljek, 14. novembra, s pričetkom ob 18. uri v Kosovelovem domu v Sežani. V preddverju Kosovelovega doma bodo od 15.00 do 17.30 izvajali brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, kisika v periferni krvi, sladkorja in holesterola s svetovanjem. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 18. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabreži-ni. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. PLES HIP HOP: Mladinski krožek Dolina prireja tečaj modernega plesa za otroke od 4. leta dalje v prostorih Mladinskega krožka. Informacije na tel. št.: 333-1109675 ali 328-5761251. JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek do 22. novembra, od 18.30 do 19.30 na upravnem sedežu v Proseški ulici 71. MLADIKA - ZTT - Tržaška knjigarna vabijo na »kavo s knjigo... na knjižnem sejmu« v Ljubljano v sredo, 23. novembra, ob 11. uri. Prijave za organizirani obisk sprejema Tržaška knjigarna v Ul. sv. Frančiška 20. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. H Prireditve DEVINSKI GRAD bo do danes, 6. novembra, na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v mali dvorani potopisno predavanje Štiri nepozabna potovanja po Indiji. Predstavitev Marko Milko-vič in Almira Sitar; 19. novembra, ob 20. uri Martinov večer MoPZ Tabor z gosti; 20. novembra, ob 18. uri Openska glasbena srečanja - madžarski trobilni kvintet In media brass quintet. FOTORAZSTAVA NATAŠE PERIC Okusi Krasa, okusi Sv. Martina je na ogled v Kulturnem domu na Proseku do četrtka, 10. novembra. TFS STU LEDI - ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE... v občinskem gledališču F. Prešerna v Boljuncu: sobota, 12. novembra, ob 20.30 pevski večer; nedelja, 13. novembra, ob 17.00 folklorni plesi. SKD IGO GRUDEN vabi na koncert vokalne in instrumentalne skupine »Kat-izbor Catticoro« v nedeljo, 13. novembra, ob 18. uri, Kulturni dom v Nabrežini; sodeluje Mladinska vokalna skupina Igo Gruden. Vabljeni. V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah je do 13. novembra na ogled likovna razstava Anice Pahor Sledi življenja. Urnik: ponedeljek - petek: od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV, Knjižnica Dušana Černeta in založba Mladika vabijo v ponedeljek, 14. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na večer »Pisatelj Rebula v italijanščini« ob izidu knjig Alojza Rebule v italijanskem prevodu Notturno sull'Ison-zo in La vigna dell'imperatrice romana. Ob prirediteljih bodo spregovorili pisatelj Alojz Rebula, prevajalka Martina Clerici in avtorja spremnih besedil Božo Rustja ter Marija Pirje-vec. Zapela bo vokalna skupina Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine pod vodstvom Jerice Rudolf. Začetek ob 20.30. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. H Poslovni oglasi PRODAM RENAULT SCENIC 4X4, 1.9 DCI, full optional, zelen. 4.700 evrov. Tel.3356792808 ŽELITE SHUJŠATI ALI MORDA POTREBUJETE PREHRANSKI NASVET? Posvetujte se s specialistko klinične dietetike, ki bo z vami izdelala individualni načrt prehranjevanja in vas spremljala do željenih rezultatov! Rezervirajte si termin: 00386-(0)40-232 740. 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040-200882. GOSPA IŠČE katerokoli zaposlitev. Poklicati tel. št.: 320-6303821. IŠČEMO LISO - triletno psičko pasme Zlati prinašalec. Izgubila se je v soboto, 29. oktobra, v okolici Praprota. Tel. št. 392-5594992. PRODAM AVTOSEDEŽ - lupinico chic-co avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo za novorojenčka, v odličnem stanju. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM kraško skrinjo iz orehova lesa vso pobarvano z vzorci rož, velikost: 160x55x52. Tel. št.: 339-7396098. PRODAM štiri aluminijasta platišča za avto land rover discovery; tel. 3284650354. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. Bil Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št.: 040-291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. PRI DEVINŠČINI ima ob priliki Sv. Martina odprto osmico ŠD Kontovel. Vabljeni. V SOŠČEVI HIŠI NA PROSEKU je ob priliki Sv. Martina odprta osmica Godbenega društva Prosek. Vabljeni. r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika IW POGLED Z VEJE • Marij Čuk Nevarnost: Martin goduje! STRAN 13 Začelo se je tržaško pokrajinsko prvenstvo U18: ob Zaletu igra tudi Breg Sovodenjci v 1. amaterski ligi potrdili prvo mesto in povečali prednost ^t ALIALI Ingrid Kalan VSI SMO BILI ŠPORTNIKI Joško Prinčič /in ŠPORTNA KRIŽANKA STRAN 22 TA JE PA DOBRA STRAN 12 12 Torek, 8. novembra 2011 ŠPORT / REKORDNA UDELEŽBA NEW YORK - Kenijec Geoffrey Mutai je popravil deset let star rekord na maratonu v New Yorku. Mutai je progo pretekel v času 2:05:06 in po zmagi na maratonu v Bostonu slavil še na drugem od največjih maratonov na svetu. V ženski konkurenci je s tekmicami opravila Etiopijka Fire-hiwot Dado s časom 2:23:39. Organizatorji so sporočili, da je na maratonu teklo 47.707 tekačev, kar je nov rekord. Italijanov je bilo kar 3.500, med njimi pa je bil z 12. mestom najboljši (Ma-ročan) Abdelkabir Saji. V SPOMIN NA SIMONCELLIJA VALENCIA - Motociklistična sezona svetovnega prvenstva se je končala z dirko v Valencii. V elitnem razredu motoGP je bil prvak znan že pred špansko dirko, Casey Stoner pa je naslov potrdil še z zmago. Že pred dirko pa so se vsi dirkači in člani moštev poklonili spominu na tragično preminulega Marca Simoncellija. Slovo od Simoncellija, njegova številka 58 in številni transparenti, s katerimi so se navijači poslavljali od «Super Sica», so bili rdeča nit dogajanja. Slovo je bilo ganljivo, a v slogu viharnega mladeniča z značilno bujno pričesko: ne z minuto molka, pač pa z ognjemetom. CEHINJAM POKAL FED MOSKVA - Češke teniške igralke Petra Kvitova, Lucia Šafarova, Lucia Hra-dečka in Kveta Peschke so zmagovalke finala teniškega pokala federacij. V finalu so s 3:2 premagale Rusijo. Za Čehinje je to šesta lovorika v tem tekmovanju, nazadnje so slavile leta 1988. Največ naslovov imajo teniške igralke Združenih držav Amerike, ki so pokal nazadnje dvignile lansko leto, ko so si priigrale 17. naslov. nogomet - Po enajstih krogih na vrhu Udinese in Lazio Čudna dvojica IZKORISTILI PRISILJEN POČITEK - Polemike o razlogih, zaradi katerih so preložili tekmo med Napolijem in Juventusom se še niso popolnoma polegle. Sonce je sijalo cel popoldan nad prestolnico Kampanje, tako da marsikdo ni razumel odločitve. A objektivne težave, da bi navijači prispeli do San Paola, premajhno število sil javnega reda - mnogi so morali posegati okoli po teritoriju - in ne nazadnje psihološki vpliv, ki so ga imeli dogodki v Liguriji, več kot zadosten razlog za tako drastično odločitev. Navsezadnje gre le za nogometno tekmo... Prisiljeno mirovanje črnobelih iz Turina pa so pridno izkoristili vsi zasledovalci, ki so tako na lestvici prehiteli Contejevo moštvo. Prvo mesto torej zdaj delita Udinese in Lazio, točko pred Milanom. Ostale ekipe pa počasi začenjajo zgubljati stik z vrhom, saj je petou-vrščeni Palermo že pet točk oddaljen. Milan je nadigral Catanio, trener Allegri pa je zmago seveda poklonil An-toniu Cassanu. Napadalec Milana je že doma, saj je uspešno prestal operacijo srca. Zanj je v bistvu sezone konec, saj bo moral mirovati šest mesecev. Zelo pod vprašajem je tudi nastop na evropskem prvenstvu, ki no meseca junija v Ukrajini in na Poljskem. Milan vsekakor dokazuje, da ima zelo popolno ekipo, ki postavlja svojo kandidaturo za ponovitev lanskega uspeha. Če je bil za Milan uspešen Ibrahi-movic pa je seveda odločilen gol za Udinese dosegel Di Natale, ki je znova vrhunsko izvedel protinapad. Furlani so sicer proti Sieni prejeli prvi zadetek na Friuliju - na prejšnjih štirih tekmah je Handanovic tekmo vedno zaključil ne-premagan - a za Sanninove varovance Bolzonijev gol ni zadostoval niti za točko. LECCE ZADIHAL, MIHAJLO-VIČ ODHAJA - Na dnu razpredelnice pa je Arrigoni slabo začel svojo pot na klopi Cesene. Ekipa iz Romagne je namreč doma izgubila dvoboj proti Lecceju, ki je že veliko pomenil v boju za obstanek v ligi. Odločilen je bil zadetek Cuadrada, ki je tako moštvu iz Apulije omogočil, da je dohitel Inter na 18. mestu, med- Poraz Fiorentine (na sliki Montolivo) proti Chievu (na sliki Sammarco) bi lahko bil usoden za trenerja Sinišo Mihajloviča ansa tem ko je zdaj Cesena že pet točk oddaljena od te dvojice. Slabo kaže tudi Tes-serjevi Novari, ki vsakič prepriča s prikazano igro, a domov odnese res malo. Tudi proti Romi so Rigoni in soigralci z nekaj kombinacijami spravili v hude težave kakovostnejšega tekmeca, na koncu pa je Roma slavila z 2:0. Nekdanji trener Triestine nikakor ni na prepihu, vendar bo morala biti Novara v bodoče bolj zbrana pred nasprotnikovimi vrati, saj te v A-ligi napake še toliko bolj drago stanejo. Poraz v Veroni pa bo najbrž usoden za trenerja Fiorentine Mihajlovica. Navijači toskanske ekipe bi ga odslovili že zdavnaj, a društvo je vztrajalo dokler se je le dalo, po zelo povprečnem nastopu in zasluženem porazu proti Chie-vu pa je verjetno potrpljenja res konec. Glede na prikazano igro pa najbrž tudi nekaterim igralcem srbski strateg ni bil več po godu. Odločitev naj bi padla danes, najresnejši kandidat za Mihajlovi-cevo nasledstvo pa naj bi bil nekdanji trener Lazia in Palerma Delio Rossi. NOGOMETNA A-LIGA IZIDI 12. KROGA A-LIGE: Palermo - Bologna 3:1, Novara - Roma 0:2, Genoa - Inter prel., Atalanta - Cagliari 1:0, Cesena - Lecce 0:1, Chievo -Florentina 1:, Lazio - Parma 1:0, Milan - Catania 4:0, Udinese - Siena 2:1, Napoli - Juventus prel. VRSTNI RED: Lazio in Udinese 21, Milan 20, Juventus* 19, Palermo 16, Napoli*, Roma in Catania 14, Siena in Cagliari 13, Atalanta, Genoa*, Fiorentina, Chievo in Parma 12, Bologna 10, Inter* in Lecce 8, Novara 7, Cesena 3. (* s tekmo manj) PRIHODNJI KROG: v soboto 19.11. ob 18.00 Inter - Cagliari, ob 20.45 Napoli - Lazio, Fiorentina - Milan; v nedeljo 20.11. ob 12.30 Bologna - Cesena, ob 15.00 Catania - Chievo, Genoa - Novara, Juventus - Palermo, Parma -Udinese, Siena - Atalanta, ob 20.45 Roma -Lecce. STRELCI: 8 Di Natale (Udinese, 2) 7 Denis (Atalanta, 1) 6 Klose (Lazio) in Giovinco (Parma, 2) 5 Jovetic (Fiorentina), Palacio (Genoa, 1), Ibrahimovic (Milan, 1), Osvaldo (Roma) in Calaio' (Siena) 4 Moralez (Atalanta), Marchisio in Matri (oba Juventus), Nocerino (Milan), Cavani (Napoli) in Rigoni (Novara, 3). »Italijani so imeli Slovenijo za zaostalo državo in me spraševali, ali poznam kokakolo in špagete.« (Gorazd Štangelj o novinarskih vprašanjih, Radio Slovenija, 26. 10.) »Reševanje krize v evroob-močju ni šprint, je maraton. In, mimogrede, maraton je grška beseda.« (Jose Manuel Barroso je povezal politiko in šport, 4. 11.) »Berlusconiju je všeč nogomet. No, naj razume, da tudi veliki šampioni sedejo na klop, če to ustreza učinku ekipe.« (Tudi Gianfranco Fini je povezal politiko in šport, 5. 11.) »Berlusconi je bolj sposoben v vlogi Milanovega predsednika.« (Tudi Alessandro Co-stacurta je povezal politiko in šport, Radio Due, 1. 11.) »Gostje so strnili črte, se borili za vsak prijem ...« (Novorek Športelovega novinarja v poročilu o odbojkarski tekmi, 31. 10.) »Brez maratona, kako lahko živiš?« (79-letni Duilio For-narola po pretečenem maratonu v New York, TG 1, 7. 11.) vprašanja tu wo fj> Boris Simoneta je večkrat prisotne na tribuni stadiona Rocco, kjer sledi nastopom Triestine. Dolgoletni voditelj radijske oddaje Šport in glasba, ki je lani praznovala 40-le-tnico, v tej oddaji je sodeloval dolgih 34 let, se je zdaj upokojil. Še spremljate oddajo? Ko se le da, poslušam. Težko bi jo ocenil, saj se voditelji zdaj vrstijo in seveda vsakdo dela drugačne izbire: kdor bolj poudari nogomet, kdor domači šport. Želim si le, da bi oddaja zadovoljila poslušalce. In Triestina? V tem prvem delu sezone ni ravno zadovoljila. Moram reči, da pričakovanja niso bila visoka, saj so ekipo sestavili zadnji trenutek, ker niso vedeli, v kateri ligi bo igrala. Precej je novih obrazov in zato ekipa ni imela svoje identitete. S slavno zgodovino si ne zagotoviš zmage. Ob tem Trie-stina ni igrala kot ekipa in menim, da je prišlo do zamenjave trenerja prepozno. Ekipa je bila brez duše in premalo uravnovešena. Upam, da ji bo Galderisi dal drugačen tip igre. V nedeljo smo videli pol ure res do-padljive igre, kar je že dolgo manjkalo na Roccu. Se lahko Triestina znova vključi v boj za napredovanje? Mislim, da so obeti dobri. Pregovor pravi, da se po jutru dan pozna. Sudtirol je čvrsta ekipa, ki smo jo morda vsi podcenjevali, a navsezadnje sta oba gola padla iz protinapada in ob grobih napakah obrambe. Prav tu je problem. Januarja bo treba ekipo nujno okrepiti z izkušenim branilcem. Ne vem, če bo Lima (povratnik iz Andore, op.ur.) dovolj. Ne glede na končni rezultat, upam, da bomo vsaj lahko gledali dopadljivo igro. Prvi Iličicev gol Slovenski as Iličic je bil najboljši mož Palerma, ki je pred domačim občinstvom nadvse učinkovit. Iličic (ocena 7) je dosegel drugi gol svoje ekipe (in prvega v sezoni) na tekmi proti Bologni. Tudi Bači- novic si je počasi izboril mesto v standardni postavi (6). V ekipi gostov Krhina ni bilo niti na klopi. Obramba Chieva je prispevala svoje k uspešnemu nastopu Ve-rončanov proti Fiorentini (zmaga z 1:0), a tokrat ni bila slovensko obarvana, saj je bil Cesar kaznovan, Jo-kic pa na klopi. Novica na Friuliju: Handanovic (6,5) tekme ni zaključil ne-premagan. Proti Sieni je Udinese po pričakovanju imel kar nekaj težav, a gol, ki ga je po 599 minutah domače nepremaganosti prejel slovenski reprezentančni vratar, ni preprečil Furlanom, da bi se znova prebili na vrh lestvice, kjer bodo tudi ostali za dva tedna, saj bodo prihodnji konec tedna na sporedu dodatne kvalifikacijske tekme za EP. Tekma Genoa - Inter je bila preložena zaradi poplav, ki so ohromile Ligurijo, tako da je Birsa konec tedna preživel v mirovanju. nogomet - Sedmi poraz Triestine, tretji na Roccu Solidna, a naivna Triestina Tržačanom znova ni uspelo obdržati prednosti - S hitrimi protinapadi Sudtirol spravil v težave počasno domačo obrambo Triestina je morala znova sklonjenih glav zapustiti igrišče. Sedmi poraz v letošnjem prvenstvu je res težko prebavljiv, saj so Tržačani morda odigrali eno izmed boljših tekem prvenstva, žal pa so običajne hude napake v obrambi drago stale. In za kar nekaj časa Galderisi ne bo mogel računati na Galassa, ki si je nategnil mišico. A do januarja bodo morali pri Triestini stisniti zobe Nedeljski prvi polčas Triestine je bil gotovo najboljši doslej. Princivalli in soigralci so presenetili z zelo dobrim kroženjem žog, čeprav je bila na trenutke ekipa premalo konkretna in le redkokdaj so domači primerno zaključili akcijo, ki se je dobro začela. Tudi Motta je bil nekoliko bolj soudeležen pri igri, čeprav od njega vsi pričakujejo še veliko več. Korak naprej je naredil tudi Curiale, ki postaja na levem bolj koristen in bolj vesten, ko gre za sodelovanje v fazi obrambe. Triestina je šele po 32 minutah očitne premoči uspela presenetiti nasprotnikovo obrambo, ki je bila pred to tekmo z osmimi prejetimi zadetki druga najboljša prvenstva. Ni šlo za razvejano serijo podaj, pač pa za strel z razdalje Rossettija in vratar gostov se je žoge le dotaknil, a več ni zmogel. Šele po tem dogodku je Sudtirol začel igrati in v bistvu zadel s prvim strelom v vrata. Na levem pa- su je Furlan lepo podal proti sredini kaenskega prostora, od koder Chinellato ni imel težav premagati Gadignanija. V drugem polčasu so Godeas in soigralci nekoliko slabše začeli in nasprotniku omogočili, da se je dvakrat nevarno predstavil pred vrati, a nato so znova pritisnili na plin, kar je bila tudi zasluga D'Agostina, ki je - takoj po vstopu na mesto poškodovanega Galassa - na desni strani bil pobudnik številnih akcij, ki pa so se zaključile neuspešno. Galderisi si je srčno želel zmage in v igrišče poslal še Pinaresa ter premaknil DAgostina na drugo stran igrišča, kar pa je mladega talenta nekoliko zmedlo. Obratno je desni pas ostal glavni vir priložnosti za domačo ekipo, saj je tudi Pinares s te strani zelo pritiskal in tudi zamudil izredno priložnost za zadetek, potem ko je preigral dva nasprotnika. Hladna prha pa je bila za vogalom. Fischnaller je v 84. minuti pobegnil in do tedaj solidni Izzo ga je zrušil. Sodnik ni mogel drugega kot pokazati na belo točko, od koder je žogo poslal v mrežo isti igralec, nad katerim je bil storjen prekršek. Skratka, soliden nastop a nobene nove točke na lestvici, ki (p)ostaja za Triestino zaskrbljujoča. Zlasti zato, ker je že zdaj jasno, da bo ta ekipa red- kokdaj zmagala, če ne bo dokončno uredila obrambno vrsto, ki je doslej vsakič naredila vsaj tri-štiri hude napake na tekmo. Triestina - Südtirol 1:2 (1:1) Strelca: v 31. Rossetti, v 43. Chinellato; v 39.dp iz 11m Fischnaller. Triestina (4-2-3-1): Gadignani 6; Galasso 5,5 (6.dp DAgostino 6,5), Izzo 5, Pezzi 5,5, Tombesi 5,5; Evola 6, Princivalli 6 (32.dp Mattielig); Rossetti 7, Motta 5,5 (19.dp Pinares 6,5), Curiale 6; Godeas 6,5. Trener: Galderisi. Sodnik: Abbattista iz Molfette. OSTALI IZIDI 11. KROGA: Andria - Bassa-no prek., Ferlapi Salo' - Spezia 1-1, Frosinone - Cre-monese sinoči, Pergocrema - Trapani 0:5, Porto-gruaro - Barletta 1:1, Prato - Carrarese 1:1, Sira-cusa - Piacenza 3:0, Virtus Lanciano - Latina 2:1. VRSTNI RED: Südtirol 19, Trapani, Pergocrema, Frosinone*, Carrarese, Lanciano (-1) in Por-togruaro 18, Siracusa (-2) 17, Barletta 16, Cremo-nese (-6) 15, Triestina, Spezia in Piacenza (-4) 12, Andria 10, Latina, Feralpi Salo' in Prato 9, Bassa-no 6. PRIHODNJI KROG: v nedeljo, 13.11. (ob 14.30) Bassano - Triestina (I.F.) ŠPORT Torek, B. novembra 2011 1 B LEP ROJSTNI DAN BALI - Srbska teniška igralka Ana Ivanovic je na dan svojega 24. rojstnega dne osvojila zadnji WTA turnir sezone. Na Baliju, turnirju z nagradnim skladom 600.000 dolarjev, je v finalu s 6:3 in 6:0 premagala Španko Anabel Medino Garrigues in tako osvojila svojo enajsto turnirsko zmago. Med nagrajevanjem se je oblekla v tradicionalna oblačila gostiteljev. PRVIČ PRVAK VALENCIA - Italijanski motociklist Michele Pirro je zmagovalec dirke za veliko nagrado Valencie v razredu Moto2. Drugo mesto si je na španskem dirkališču privozil Finec Mika Kallio, tretji pa je bil Švicar Dominick Aegerter. Naslov prvaka si je že v soboto predčasno zagotovil Nemec Stefan Bradl, ko je njegov glavni tekmec Španec Marc Marquez zadnjo dirko sezone zaradi težav z vidom izpustil. Za 22-letnega Nemca je to prvi naslov svetovnega prvaka. ŠPANIJI SUPERPOKAL Španska rokometna reprezentanca je osvojila superpokal, ki ga je Evropska rokometna zveza (EHF) v zadnjih štirih dneh priredila v nemških mestih Berlinu, Hannovru in Halleju. Španski rokometaši so na poti do su- perpokala najprej premagali Švedsko (25:23), nato pa še Dansko (29:26) in Nemčijo (27:23). Drugo mesto je osvojila Švedska, tretje Danska, četrta pa je bila Nemčija, sicer branilka naslova iz leta 2009. íjtf fS A nogomet - Stojanovičeve in Prandellijeve izbire Povratniki in novosti Sebaatian Giovinco se je zaradi poškodbe že vrnil domov in ne bo sodeloval na gostovanju Italije na Poljskem ansa košarka - Državne lige Po treh porazih spet zmaga Tržačanov A LIGA - Derbi kola je bil že v soboto v Sieni, kjer je državni prvak (Mc Calebb 18) dobesedno zmlel rimski Virtus (Datome 14). Končni izid je bil 85:52, Pianigianijeva ekipa pa je že po prvem polčasu vodila kar z 48:24. Na vrhu ji pri osmih točkah delajo družbo milanski Armani (Hairston 18), ki je s težavo zmagal v Casaleju (Chiotti 18) s 64:67, Sidi-gas Avellino (Green 22), ki je doma pregazil Sassari (Vanuzzo 14) s 96:79, in Cimberio Varese (Diawara 20), ki je zadal prvi poraz (85::82) Caserti (Collins 16). Sicer pa je lestvica še zelo „kratka«, saj je brez zmage le še novinec Casale. SLOVENCI V A LIGI - Uroš Slokar je pri katastrofalnem porazu v Sieni bil pri Virtusu med boljšimi, saj je dosegel 11 točk v enaindvajsetih minutah igre. Jurica Golemac ( Sidigas Avel-lino) je k zmagi svoje ekipe prispeval 8 točk. Milič (Vanoli Braga Cremona) je dosegel 8 točk, njegova ekipa (Tabu 13) pa je doma z 58:79 gladko izgubila z Angelicom Biella (Coleman 22) , pri katerem je Goran Ju-rak dosegel 4 točke. Za Benetton (Adriern 18), ki je premagal Bennet Cantu, pa je Sani Bečirovic dosegel 12 točk in dal soigralcem nekaj atraktivnih asistenc. LEGADUE - Dvoboj vrha lestvice med Giorgio Tesi Group Pistoia (Hardy 23) in Centrale del Latte Brescia (Busma 23) se je zaključil z zmago toskanske ekipe s 95:79, ki je zdaj sama na vrhu lestvice z desetimi točkami. Trenkwalder Reggio Emilia (Taylor 25) je namreč po podaljšku izgubil v Barcelloni (Lukauskis 22) s 83:77 in tako zaostaja za dve točki za vodilnim (a s tekmo manj). SLOVENCI V LEGADUE - Aget Imola (Gregor Hafnar in Cournooh 18) je izgubil v Scafatiju (Radulovic 17) z 81:62 in ima na lestvici 4 točke. Z 69:70. Ostuni je z odločilnim doprinosom Jake Klobučarja (20 točk) z 71:82 zmagal v Bologni (Kelley 15) in ima sedaj na lestvici 6 točk. LIGA DNA- Tržaški Acega-sAps (Zaccariello 4, Bonetta, Ma-strangelo 7, Ruzzier 2, Maganza 9, Moruzzi 14, Ferraro 19, Carra 8, Gandini 7, Zecchin) je po treh porazih končno spet zmagal. Na domačem igrišču je premagal Ruvo di Puglia s 70:61. Dalmassonova ekipa se je morala pošteno potruditi, da je strla odpor trdoživih gostov in to ji je uspelo prav v zaključni minuti, ko je Ferraro z dvema zaporednima trojkama zapečatil končni izid. Gostje so z agresivno, mestoma celo grobo obrambo, večkrat spravili v težave Tržačane, tudi zaradi nesposobnosti sodnikov, ki večkrat nista primerno ukrepala. Tržaška ekipa še vedno vodi v svoji skupini skupaj s Perugio. Obe ekipi imata 10 točk, na tretjem mestu pa je ostal sam Trento z osmimi. LIGA DNB - Tržiški Falconstar (Bellina 31, Budin n.v.) je doma premagal Acmar iz Ravene in je na lestvici četrti z desetimi točkami. Cal-ligaris iz Rožaca je še vedno nepre-magan na prvem mestu s šestnajstimi točkami. ŽENSKA A-2 LIGA - Petrol La-vori iz Milj (Borroni 14, Jessica Cer-gol in Gabrovšek 12) je v šestem kolu doma premagal Cervio kar z 61:38. Marko Oblak TENIS Celjanka Nastja Kolar zdaj 3. med Slovenkami LJUBLJANA, - Mlada celjska teniška igralka Nastja Kolar, ki je eno sezono branila tudi barve padriško-gropajske Gaje v ekipni A2-ligi, se vse bolj uveljavlja na svetovni lestvici. Zdaj zaseda 257. mesto in je tretja med Slovenkami. Najboljša Slovenka Polona Hercog ostaja na 36. me-stu.Druga najboljša slovenska teniška igralka Petra Rampre je z 202. napredovala na 188. mesto, Nastja Ko-lar pa je prehitela Mašo Zec Peškirič. Novi selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanovič je objavil seznam za prijateljsko tekmo z ZDA, ki bo 15. novembra v Stožicah. Med povabljenimi tokrat ni Milivoja Novakoviča, Roberta Korena in Aleksandra Radosavljeviča, zato pa bodo zraven Dejan Lazarevič, Aleš Mertelj in povratnik Darijan Matič. »Kot sem uvodoma povedal, korenitih sprememb nisem vpeljal. Mogoče sem si želel malce večje število mladih igralcev, vendar zaradi objektivnih razlogov niso zraven. Mlado reprezentanco namreč čaka v četrtek pomembna tekma proti Litvi«, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Stojanovič in pojasnil odsotnosti Korena in Novakoviča ter tudi Radosavljeviča. Stoja-novičev seznam za tekmo z ZDA: VRATARJI: Samir Handanovič (Udi-nese), Jasmin Handanovič (Maribor), Vid Belec (Crotone); BRANILCI: Mišo Breč-ko (Köln), Boštjan Cesar (Chievo), Branko Ilič (Lokomotiva Moskva), Bojan Jokič (Chievo), Matej Mavrič Rožič (Superfund), Miral Samardžič (Šerif Tiraspol), Marko Šuler (Gent); VEZISTI: Armin Ba-činovič (Palermo), Josip Iličič (Palermo), Andraž Kirm (Wisla Krakov), Rene Krhin (Bologna), Dejan Lazarevič (Padova), Da-rijan Matič (Krivbas), Aleš Mertelj (Maribor), Dare Vršič (Olimpija Ljubljana); NAPADALCI: Valter Birsa (Genoa), Zlatko Dedič (Bochum), Zlatan Ljubijankič (Gent), Tim Matavž (PSV Eindhoven), Nejc Peč-nik (Krilja Sovjetov). Trener italijanske reprezentance Cesare Prandelli pa bo imel na razpolago kar dve prijateljski tekmi proti Poljski in Urugvaju, da preizkusi tudi nekatere nove igralce. Tako bo prvič naastopil branilec Milana Abate, medtem ko se po daljši odsotnosti vračata Pepe in Matri, ki sta bila tako nagrajena po dobrih nastopih z Juven-tusom. Zaradi poškodbe je Coverciano že zapustil Giovinco, a Prandelli se je odločil, da ga ne bo nadomestil. Seznam igralcev: VRATARJI: Buffon, Sirigu, De Sanctis; BRANILCI: Abate, Balzaretti, Barzagli, Cri-scito, Chiellini, Ogbonna, Maggio, Ra-nocchia; VEZNI: Thiago Motta, De Rossi, Marchisio, Montolivo, Nocerino, Pirlo, Aquilani; NAPADALCI: Balotelli, Matri, Osvaldo, Pazzini, Pepe. POGLED Z VEJE Nevarnost: Martin goduje! MARIJ ČUK Kdo je Fischnaller? V teh časih hudega pomanjkanja bi kdo lahko pomislili, da gre za kakega učenega nemškega ekonomista, ki daje nasvete Italiji, kako naj se izvleče iz lastnega močvirja, da ne zapišemo (iz) česa drugega!, Fischnaller bi lahko bil tudi izvrsten kuhar ali lastnik verige restavracij, kjer se trejo eminentni gostje, da skoraj ni najti prostega mesta, kot smo slišali na tiskovni konferenci v Cannesu po zaključku vrha G 20, ali pa pilot letala, ki komaj vzleta zaradi teže preštevilnih potnikov, ki dokazujejo, da krize v Italiji sploh ni! A prav Fischnaller neizpodbitno dokazuje, da kriza vendarle je, če ne drugega pa vsaj v vrstah tržaškega nogometnega tretjeli-gaša. Fischnaller je namreč mladenič, ki je zapečatil še en Triestinin poraz na domači zelenici. Fischnaller je preprosto napadalec Sudtirola, kluba in moštva, ki je izraz nemške narodne skupnosti v Italiji. Manjšina torej (čeprav gre v tem primeru za jezikovno večino v bocenski pokrajini, a kljub večini je konec koncev še vedno manjšina) spet in znova povzroča težave Trstu, manjšinsko vprašanje je v tem mestu vedno v ospredju in če je trenutno slovanska nevarnost nekoliko v ozadju, se je iz pokrajine, ki jo krasijo Dolomiti, prihu-lila nova - nemška. Skratka, ni ga miru! Povrh je Sudtirol prvi na lestvici, Triestina pa tone. To je podobno gospodarskemu položaju na nemško in italijansko govorečem področju... A to so prehudi zalogaji za naše možgane, taka in podobna modrovanja prepuščamo tistim, ki so nas potunkali v blato, pa naj nas še izvlečejo iz njega, saj mi nismo nič krivi za nastalo nelagodje. Raje bi se na ta dan osredotočili le na šport brez metaforične večpomenskosti, saj je bil konec tedna kar se da spodbuden in uspešen. Sloga Te-levita je v italijanskem drugoligaškem odbojkarskem prvenstvu doslej močno opozorila nase in zabeležila tretjo zaporedno zmago, tokrat na Tridentin-skem, kjer je odbojka na vrhunski ravni in kjer se prva šesterka Itasa spogleduje celo z državnimi in evropskimi naslovi. Dobro zastavljeno delo vedno rodi sočne sadeže in Battistijevi četi gre samo čestitati, kot tudi trenerju, ki odlična obvlada slovenščino, kar pomeni, da ta naš jezik vendarle ni strašljivi bau, bau, bau ali prevedeno, pes, ki laja, ne grize, in če že ugrizne, ugrizne nežno. Kaže pa, da tudi načrt z Zaletom deluje in da zaletavost deklet prinaša prinaša točke, zaletavost ni vedno nekaj negativnega. Potem gre pohvaliti Jadran in njegovega trenerja Vatovca, ki je v peterko prelil svoj temperament in znanje in gleda na ostale z lestvičinega vrha navzdol. Pravijo, da se človeka v višavah lahko loti vrtoglavica, da zmanjka kisik, a če je rezultat ta, naj bo čim več takih vrtoglavic, kar velja tudi za Bor in Breg, ki igrata tako vlogo, kot Vladimir Jurc v najnovejši Kobalovi predstavi v Slovenskem stalnem gledališču. Tudi v amaterskih nogometnih prvenstvih je prej rožnato kot sivo, naše enajsterice opozarjajo nase in obetajo kar se da zanimive tekmovalne pohode. A nevarnost vedno preži. Že ta teden. Ta teden je namreč v znamenju dokaj zahrbtnega svetnika Martina, ki zna s svojo močjo in razposajenostjo vplivati na razpoloženje domačih športnikov, kot vsa leta vpliva tudi pustni čas. V nedeljo so na Prosek s konji pripeljali vino, drugam, predvsem na Goriško, ga še bodo. Kar nekaj sodov je bilo na vozovih. Verjamem, da se ne bodo polni vračali tja, od koder so se vzeli. Je pač tako, da čas okrog Martina vre v vseh smislih. Ne le na martinovanjih. Tudi v policijskih vojašnicah, kjer preverjajo delovanje alkotestov. Kakšno zvezo imajo te naprave z godovnikom svetnika, pa najbrž veste sami. odbojka - V 7. krogu bolj skromen izkupiček slovenskih odbojkarjev Černic in Pajenk do točk Černicev Vibo zdaj peti na lestvici, Maniajeva Modena zdrknila na četrto mesto Med številnimi Slovenci v prvi italijanski odbojkarski ligi je bil najbolj vesel v tem koncu tedna Matej Černic. Krilni tolkač Viba je namreč s 3:0 v gosteh ugnal Padovo in se tako povzpel v zgornjo polovico lestvice. Černic je dosegel 11 točk. Eno točko je dosegel na servisu, ostalih deset pa v napadu (skupno 19 poskusov, to se pravi s 53% učinkovitostjo). San Giustino Tineta Urnauta je bil brez moči proti enemu izmed favoritov za naslov Cuneu. Predali pa so se po štirih nizih v katerih je Urnaut dosegel 15 točk. Urnaut je dobro sprejemal, medtem ko je v napadu bil nekoliko bolj v težavah (28 poskusov, 11 točk). Po dve točki je dosegel v bloku in na servisu. Macerata Alena Pajenka (ni vstopil na igrišče) je ravno tako v štirih nizih odpravila Modeno. Loris Mania' je sprejel 23 žog s štirimi napakami, 48% pozitivno in 35% brezhibno sprejetih žog. Povsem brez moči je bila Verona Damirja Kosmine (vstopil je v prvem in tretjem setu, a ni dosegel točk) in Mitje Gasparinija (10 doseženih točk - 9 v napadu z 38% učinkovitostjo, 1 blok). IZIDI 7. KROGA A-LIGE: San Giustino - Cuneo 1:3, Trento - Ravenna 3:0, Macerata - Modena 3:1, Roma - Latina 3:2, Monza - Belluno 0:3, Piacenza - Verona 3:0, Padova - Vibo 0:3. VRSTNI RED: Trento 18, Cuneo 17, Macerata 16, Modena 14, Vibo in Belluno 12, Monza in Latina 11, Roma 10, Verona 8, Piacenza 7, San Giustino in Padova 5, Ravenna 1. Svetovni pokal: Italija OK Italijanke so v nedeljo v tretjem krogu s 3:0 ugnale Dominikansko republiko, danes pa je na sporedu 4. krog. V zgodnjih jutranjih urah je davi na sporedu dvoboj med Italijo in Argentino. IZIDI 3. KROGA: Dominikanska r. - Italija 0:3, Argentina - Alžirija 3:1, Kitajska - Japonska 3:2, Kenija - Srbija 1:3, Nemčija - Brazilija 1:3, ZDA - J. Koreja 3:0. VRSTNI RED: ZDA 9, Italija 8, Nemčija, Brazilija, Kitajska, Srbija in Argentina 6, Japonska 4, Dominikanska r. 3, Alžirija, Kenija in J. Koreja 0. Alen Pajenk (arhivski posnetek) 14 Torek, S. novembra 2011 KOŠARKA / SREČANJE NA PRVEM MAJU Prejšnji teden so deželni C-ligaši igrali medtedenski krog. Na stadionu prvega maja sta se na parketu po več kot dveh letih spet srečala bivši jadranovec Francesco Coco in trener Boban Popovič, ki je bil takrat trener Jadrana. Bilo je 18. aprila leta 2009, ko je Jadran na derbiju zmagal (Coco igral, a ni dosegel točke, trener Popovič), Bor Radenska pa je po porazu izpadel v deželno ligo. Za Popoviča, ki zdaj trenira Bor Radensko, je bilo tista zadnja sezona pri Jadranu, Coco pa je pred prestopom v Cer-vignano igral z Jadranom še eno sezono. DELOVNI KONTOVELCI V okviru prireditev ob sv. Martinu je Kontovel odprl osmico, ki bo spet delovala od četrtka do sobote na Proseku. Za pultom so v soboto zvečer in nedeljo zjutraj (nekaj ur pred tekmo) pomagali igralci Kontovela, od starejših odbornikov pa so si tudi prislužili pohvalo. Ob košarkarjih so v nedeljo priskočile na pomoč tudi nekatere odbojkarice, trener Mario Ger-jevič je kuhal zelje, matičnemu društvu pa je pomagal tudi ja-dranovec Borut Ban. POTEGNI ŠKOTO IN JADRAJ! Na Jadranovi tekmi sta si v soboto stali nasproti dve navijaški skupinici. Peščica navijačev iz Marghere, ki je bila glasna in se pohvalila z rekom »Pochi, ma buoni«. Veliko bolj izvirna pa je bila skupinica dečkov, ki je navijala s skupino mladih deklet in mam s J z druge perspektive - Eriberto Dellisanti, dolgoletni pomožni trener Jadrana Ne enega, ampak tri SMS Na drugačno perspektivo se Eriberto Dellisanti, pomožni trener, ki je na klopi Jadrana preživel zadnjih devet let, mora še privaditi. Spremljanje tekem je letos med gledalci sicer bolj umirjeno, vendar ekipni duh pred tekmo in po njej ter daljša gostovanja zelo pogreša. »Samo pot iz Štandre-ža do Opčin ne manjka,« potrdi Dellisanti, ki letos trenira mladinske ekipe pri goriškem Domu. Kljub temu, da ima letos v projektu SKPDJ drugo vlogo, pa je na člansko ekipo še vedno zelo navezan: »Tam me ni fizično, vendar sem z mislimi najbrž letos še bolj prisoten kot prej.« Igralci, odborniki in predsednik večkrat priznajo, da ga pogrešajo, prijetne besede pa Delli-santiju vsakič zapustijo prijeten občutek, ki se ga ne da opisati. Z jadranovci je »virtualno« tudi na gostovanjih: vsakič prejme ne le enega, ampak tudi tri SMS-je z izidom in kratkim komentarjem o tekmi. Posledično je med ocenjevanjem in komentiranjem letošnjega Jadrana uporaba osebnega zaimka mi čisto naravna: v stalnem stiku je tudi s trenerjem Vatovcem (pred pogovorom z nami se je o sobotni zmagi pogovarjal prav z njim), ekipi pa je še vedno na razpolago tudi za analizo nasprotnikov. Kaj pa meni Dellisanti o letošnji ekipi? »Odkrito naj povem, da kljub okrepitvah nisem pričakoval tako uspešnega začetka. Računal sem, da bo Jadran visoko na lestvici, a ne čisto na vrhu. Če nas je lani odsotnost Ma-rusiča veliko stala, je zdaj možno igrati uspešno tudi, če on igra manj minut, saj šele okreva po poškodbi.« Po sedmih krogih - četrtini prvenstva - Jadranove zmage po Dellisantijevem mnenju niso več presenečenje: ožigosan je že kot favorit za končnico prvenstva in pričakovati je, da bodo odslej vsi igrali proti Vatovčevim fantom maksimalno. Dellinsanti poudarja, da daje taka sestava ekipe v primerjavi z lani veliko več igralnih rešitev: »Čeprav Vatovec izrabi vedno le sedem igralcev, tako kot lani, je igra bolj raznolika. Lani je prodiral samo Borut, letos pa sta ob njem še Batich in Spigaglia. To pomeni, da lahko dobita Franco in Slavec več maneverskega prostora.« Kdor opazuje Jadran s klopi, pa mora kljub uspešnemu nizanju zmag biti kritičen. Tako Dellisanti kot Vatovec sta po sobotni tekmi opozorila na padce koncentracije, ki so bili kot pred štirinajstimi dnevi proti Caorlam očitni: »Prav to lahko zaustavi uspešno pot Jadrana, saj bi lahko to bilo proti borbenim ekipam kot so San Vendemiano ali Pordenone pogubno. Te treba omejiti in zaigrati konstantno.« Kot Vatovec je tudi Dellisanti potrdil, da bo pomemben zrelostni izpit tudi naslednja tekma proti Pordenonu, ki igra z desetimi mladimi fanti, ki so fizično zelo dobro pripravljeni in zelo dobro branijo. (V.S.) d-liga - Uspešni tretjič zapored M. Spigaglia kroma TOP SCORERJI f^gggj Ta teden: Ban 20, Batich 17, Franco 11. Skupno drž. C-liga: Ban 105, D. Batich 89, Spigaglia 69, Marusič 43, Slavec 40, Malalan 33, Franco 26. STATISTIKE TOP: prosti meti: Ban 5:5, Malalan 4:4, ekipa 17:20 (85 %); za 2T: Ban 6:10 (60 %); za 3T: Batich 4:9 (44 %). STATISTIKE FLOP: za 2T: Spigaglia 1:5; za 3T: Spigaglia 0:3, Ban in Slavec 1:4. novost na opčinah Špiker Bronzato • VB* in neučakani Marko Ban Napovedano navijaško presenečenje se je v soboto na Jadranovi tekmi uresničilo. Iz zvočnikov je izzvenel glas špi-kerja Mattie Bronzata, bivšega košarkarja Bora, zdaj nogometaša amaterskih in rekreacijskih prvenstev, na tribuni pa so dekleta in mame s pon-poni glasno navijale (škoda, da se temu niso pridružili še gledalci ob igrišču). Za 23-letnika je bila sobotna tekma krstni nastop pred mikrofonom, saj se prej v tej vlogi nikoli ni preizkusil: »O tem, da bi bil špiker, nisem nikoli razmišljal. Na večer Bar-colane me je Marko Ban vprašal, ali bi se preizkusil na domačih tekmah Jadrana. Rekel sem mu, naj mi za premislek pusti vsaj 24 ur, vendar Ban ni bil tako potrpežljiv, saj me je po dveh urah spet poklical, takrat sem mu dal pritrdilen odgovor.« Bronzato, zaposlen v podjetju v Sežani, bo odslej za mikrofonom na vseh domačih tekmah. Pred leti so različni »glasovi« (Tavčar in Salvi) predstavljali igralce, letos prvič pa bo spiker stalnica domačih tekem na Opčinah. Bivši košarkar nastopa letos v nogometnem prvenstvu Coppa Venezia Giu-lia (7 proti 7), saj ekipe v amaterskem prvenstvu ni dobil: »Zarja ostaja prva in edina izbira,« napoveduje Bronzato, ki letos ni dobil mesta v ekipi. (V.S.) Kontovel zmagal po podaljšku V Gradežu je bilo napeto - Nepremagani na vrhu lestvice z Goriziano in San Vitom deželna c-liga - Bor Radenska in Breg Izstopajo zaradi kvalitetnih igralcev Grado - Kontovel 61:63 (16:20, 37:32, 45:18, 55:55) KONTOVEL: Škerl 2 (-, 1:1, 0:3), Paoletič 12 (-, 3:6, 2:6), Križman 6 (0:1, 3:5, 0:1), Bukavec 0 (-, 0:1, -), Starc 2 (0:2, 1:1, 0:1), Švab 8 (3:6, 1:5, 1:1), Lisjak 5 (2:4, 0:1, 1:1), Šušteršič 3 (1:2, 1:7, 0:2), D. Zaccaria 15 (1:5, 7:12, -), Regent 5 (1:1, 2:3, -), Hrovatin 5 (-, 1:5, 1:1), Daneu 0 (-, 0:4, -). Trener: Brumen. Izključena Švab in Brumen. Kontovel, San Vito in Goriziana ostajajo v beli skupini D-lige edini še ne-premagani. Kontovelci so v 3. krogu premagali Grado, ki se je z visokim centrom Deasom (208 cm), zunanjim igralcem Prosperijem in bratoma Lugnan izkazal za solidno ekipo. Novi dve točki so si Paoletic in ostali priigrali šele v končnici podaljška. Brumnovi varovanci so začeli prepričljivo in prvi del zaključili s 4 točkami naskoka. Prednost pa se je v nadaljevanju razblinila, saj jim je v drugi četrtini odpovedal met (v prvem polčasu so za 2 točki metali 14:36). Grado je tako prevzel vodstvo in ga obdržal vse do odmora. V nadaljevanju je Kontovel spet zaigral boljše v napadu, v obrambi pa prestregel več žog. Tako je v 28. minuti povedel na plus 8 (38:30). Naskoka pa kontovelci niso zadržali do konca, saj je Grado reagiral in se z gosti vse do konca zadnje četrtine izmenjaval v vodstvu. Štiriindvajset sekund pred koncem je Kontovel povedel na dve točki (53:55), po zgrešenem prostem metu Križmana in neizkoriščenemu napadu (po odbiti žogi), je Grado imel na razpolago zadnji napad. Koša ni zadel iz igre, vendar je podaljšek izsilil po dveh uspešnih prostih metih Dreasa (55:55). V podaljšku je Kontovel s Švabom, ki je bil uspešen v protinapadu, trojko pa zadel iz 8 metrov, povedel na 60:55. Takrat pa je bil zaradi druge namerne napake izključen, trener Brumen pa tudi, vendar zaradi druge tehnične napake. Gostitelji so naposled izenačili in povedli na eno točko (61:60), a je kapetan Paoletic v zadnji minuti dosegel trojko (61:63), v zadnjih 24 sekundah pa je Kontovel brez prekrška prestregel žogo nasprotnikom in se nato veselil tretje zaporedne zmage. Med posamezniki se je tokrat izkazal Danjel Zaccaria, ki je bil s 15 točkami najboljši strelec, zbral pa je tudi 14 skokov, 9 v obrambi in 5 v napadu. V deželni košarkarski C-ligi ima Bor Radenska po sedmi zaporedni zmagi zdaj že štiri točke prednosti pred prvimi zasledovalci. Trojico drugo uvrščenih ekip sestavljajo Breg, ki je nanizal peti zaporedni uspeh, San Daniele in Tolmezzo. Po prvi četrtini rednega dela lahko sicer ugotavljamo, da je prvenstvo razmeroma izenačeno, omenjene štiri postave pa izvedenci vendarle uvrščajo med favorite. Borovci in brežani so doslej izstopali zlasti spričo velikega števila kakovostnih igralcev, kar naša predstavnika v bistvu razlikuje od ostalih moštev. Popovičeva četa je v soboto dokaj suvereno opravila zrelostni izpit proti ambicioznemu Tarcentu, ki je v prvem krogu na primer nasul Bregu 20 točk razlike. Drugače so Svetoivančani doslej s pridom izkoristili tudi dokaj ugoden razpored, saj niso še srečali nobenega od najbližjih zasledovalcev. San Daniele bo gost na Stadionu 1. maja čez deset dni, še prej bodo Crevatin in soigralci - zelo dobro igrata nova prihoda Meden in Sosič - v soboto (20.45) gostovali v Romjanu na igrišču ronške peterke. Breg bo dvakrat zapored igral že na petek, ta teden v Pordenonu proti Rorai-grandeju, nato pa doma proti Tolmezzu. Tokrat so Krašovčevi varovanci zanesljivo ugnali sosede iz Milj, ponovno se je kot Stefano Samec kroma najboljši na igrišču proslavil odlični Kla-rica. Štefan Samec si je zaradi poškodbe moral srečanje ogledati z roba igrišča: »Na prejšnji tekmi sem pri doskoku boleče pristal na peti, ki je bila svoj čas že poškodovana. Iz izkušnje vem, da moram zdaj biti previden. Najprej bom počival še kakih deset dni, nato bomo videli, kako je z bolečinami. Zadnjič sem popolnoma okreval šele z mirovanjem čez poletje,« je dejal Bregov veteran in dodal: »Zmaga proti Muggii ni bila resnici na ljubo nikoli pod vprašajem. Oni so mladi in veliko tečejo, nekaj mladincev mi je zapustilo dober vtis. Mi pa igramo vse bolje. Trenerju ne zavidam, da mora dobre igralce pustiti na klopi ali celo na tribuni. Pozitivno je, da spet rase tudi forma Saše Ferfoglia.« UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 Bor ZKB - Alba Cormons (1. krog) pon-poni in je v četrti četrtini bodrila jadranovce s čisto jadralnim motivom: »Zravnaj krmilo, potegni škoto in jadraj!« Divizija C IZIDI: Cormons - Venezia 75:71, Servolana - Latisana S7:5S, Oderzo - Pordenone 64:75, Jadran Qubik - Marghera 67:60, Caorle - Conegliano S5:6S, Codroipese - Cittadella 62:67, San Vendemiano - Limena S3:62 Jadran 6 6 0 420:365 12 San Vendemiano 7 6 1 565:42S2 12 Pordenone 7 6 1 516:445 12 Servolana 6 5 1 447:3S7 10 Marghera 7 4 3 503:449 S Cormons 6 4 2 40S:410 S Oderzo 7 4 3 440:444 S Limena 7 3 4 4S2:503 6 Montebelluna 6 2 4 375:37S 4 Venezia 7 2 5 449:453 4 Caorle 7 2 5 459:500 4 Codroipo 7 2 5 444:500 4 Conegliano 6 1 5 39S:444 2 Latisana 6 1 5 379:442 2 Cittadella 6 1 5 356:439 2 PRIHODNJI KROG (13.11 .):Marghera - Montebelluna, Oderzo - San Vendemiano, Latisana - Cormons, Gemini VE - Caorle, Limena - Servolana, Cittadella, Conegliano, Pordenone - Jadran Qubik C2-LIGA IZIDI Santos - Romans 62:59, Breg - Venezia Giulia 91:74, Bor Radenska - Tarcento S0:69 Don Bosco - Geatti S4:59, Cervignano - Libertas ACLI 63:65, Ardita - Roraigrande 6 S:67, UBC - Ronchi 74:S2, San Vito - Tolmezzo 65:59 Bor Radenska 7 7 0 556:459 14 Breg 7 5 2 534:484 10 Tolmezzo 7 5 2 479:457 10 San Daniele 7 5 2 469:476 10 Ronchi 7 4 3 530:501 S Venezia Giulia 7 4 3 476:455 s Roraigrande 7 4 3 507:491 8 Tarcento 7 4 3 4S4:4S5 8 UBC 7 3 4 503:473 6 Romans 7 3 4 479:47S 6 Santos 7 3 4 470:4S2 6 Ardita 7 3 4 467:4S9 6 San Vito 7 3 4 439:477 6 Don Bosco 7 1 6 535:559 2 Cervignano 7 1 6 44:8512 2 Geatti 7 1 6 457:555 2 PRIHODNJI KROG: Ronchi - Bor Radenska, Roraigrande - Breg, Romans - Tarcento, Venezia Giulia - Don Bosco, Tolmezzo - Ardita, San Daniele - UBC, Geatti - Cervignano, San Vito UD -Santos D-LIGA IZIDI Grado - Kontovel 61:63, Goriziana - Perteole 54:35, Monfalcone - Baske TS 65:69 Fogliano - Villesse 100:73, Mossa - San Vito 63:6 9 San Vito 3 3 0 219:177 6 Kontovel 3 3 0 210:178 6 Goriziana 3 3 0 208:171 6 Fogliano 3 2 1 239:212 4 BasketTS 3 2 1 216:216 4 Monfalcone 3 1 205:19S 2 Grado 3 1 2 187:196 2 Mossa 3 0 3 186:210 0 Villesse 3 0 3 207:255 0 Perteole 3 0 3 135:199 0 PRIHODNJI KROG: Kontovel - Goriziana, Perteole - Monfalcone, Villesse - Grado, San Vito - Fogliano, Basket TS - Mossa 57Í rOP Ta teden: Klarica (Br) 28, Sosič (B) 20, Giacomi (Br) 18, Meden (B) 16, D. Zaccaria (K) 15. Skupno dež. C-liga: Giacomi (Br) 136, Sosič (B) 91, Madonia (B) 88, Klarica (Br) 86, Meden (B) 81, Gri-maldi (Br) 79, Burni (B) 56, Fuma-rola (B) 50, Zanini (B) 46, Samec (Br) in Crevatin (B) 40, K. Ferfoglia (Br) in Štokelj (b) 39, Robba (Br) 35, Vi-sciano (Br) 31, S. Ferfoglia (Br) 30, Bole (B) 27, Schillani (Br) 24, Semec (Br) 21, Pertot (B) 15, Devčič (B) 12. Skupno D-liga: Šušteršič 40, D. Zaccaria 34, Paoletic 25, Starc 23, Švab 19, Hrovatin in Lisjak 16, Križman 13, Regent 9. STATISTIKE TOP: prosti meti: Kla-rica (Br) 5:5, K. Ferfoglia (Br) in So-sič (B) 4:4, Breg 21:25 (84 %); za 2T: Crevatin (B) 2:2, Robba (Br) 4:5 (80 %), Bor Radenska 20:28 (71 %); za 3T: Madonia (B) 2:2, Sosič (B) 2:3 (66 %). STATISTIKE FLOP: prosti meti: Štokelj (B) 0:4, D. Zaccaria (K) 1:5 (20 %), Kontovel 8:21 (38 %); za 2T: Daneu (K) 0:4, Šušteršič (K) 1:7 (14 %), Švab (K) in Hrovatin (K) 1:5 (20 %); za 3T: Škerl (K) 0:3, Bole (B) in Šu-šteršič (K) 0:2. / ŠPORT Nedelja, 6. novembra 2011 15 ŠPORTNI PROTRET Andrej Košarkar, ki rad bere Fromma Andrej Žerjal (letnik 1994) je vzljubil košarko v 2. razredu nižje srednje šole. Začel je igrati pri Boru, letos pa igra v deželnem prvenstvu U19 pri Jadranu. Mladenič iz Trnovce ima v ekipi vlogo krila. Trenira vsak dan, včasih pa celo dvakrat dnevno na Opčinah in v telovadnici Ervatti pri Briščikih s trenerjema Andreo Muro in Walterjem Vatovacem. Kaj gre Andreju najboljše na igrišču, kaj pa mu povzroča težave? »Najboljše igram v napadu in dobro mečem na koš. Trenirati pa bi moral malo več obrambo. Vsako leto pa nekoliko napredujem,« pravi Andrej, ki ima za zgled Jadranovo ekipo, ki igra prvenstvo v C1 ligi. Kaj pa športni cilji? »V glavnem je moj cilj zabava na igrišču,« pravi košarkar, ki rad spremlja tudi košar- karske in nogometne tekme po televiziji. Andrej obiskuje 4. razred znanstvenega liceja Franceta Prešerna, odločil se je za jezikovno smer, ker ga navdušuje učenje novih jezikov. Tudi ostale predmete se rad uči, predvsem matematiko. O nadaljnjem študiju na univerzi ni še razmišljal, upa pa, da bo v prihodnosti dobil službo, ki ga bo veselila. V prostem času Andrej rad hodi v kino, všeč pa so mu vse vrste filmov. »Rad tudi berem, predvsem dela nemškega socialnega psihologa in humanistična filozofa Ericka Fromma,« je še dodal 17-letni košarkar. (and) smučanje - Tržaško smučarsko prvenstvo bo SK Devin organiziral marca v Forniju Pravilnik bo dvojezičen Potem ko so še aprila govorili v pogojniku, je zdaj »bi« nadomestil »bo«. Tržaško smučarsko prvenstvo -kot smo že poročali - bo 3. in 4. marca organiziral SK Devin. V soboto bo na vrsti tekmovanje v teku na smučeh, v nedeljo pa še alpski del z veleslalomom. Obe preizkušnji bosta v deželnem smučarskem centru Forni di So-pra, tekači se bodo za tržaški naslov potegovali na progi Tagliamento, alpski smučarji pa na Varmostu. Tako nam je potrdil predsednik smučarskega kluba Devin Dario Štolfa, ki pa je tudi priznal, da bo treba za podrobnejše informacije o prvenstvu še počakati. Društveni odbor je ob lokaciji začel pripravljati še pravilnik, ostalega pa še niso določili. Glede na to, da bo za klub predvsem tekaško prvenstvo novost, saj tekmovanja v tej disciplini še niso nikoli organizirali, razmišljajo, da bi mogoče za pomoč prosili tudi kriško Mladino, ki ima na tem področju več izkušenj. Tržaško prvenstvo bo letos prvič organiziral slovenski klub, kar je nedvomno dokaz o povsem drugačnemu ozračju, ki zdaj prevladuje med trža- prej do novice Dario Štolfa kroma www.primorski.eu1 škimi klubi. Osnova, da je do tega prišlo, je nov pravilnik, ki so ga soglasno sprejeli v pokrajinskem odboru smučarske zveze FISI in postavlja kriterije za organizacijo tekmovanja. Letos sta se za organizacijo prijavila dva kluba, ob »zgodovinskem« Sci Cai TS, ki je imel doslej monopol, je prošnjo oddal tudi Devin, ki je bil naposled izbran, saj je izpolnil vse zahteve. »Pravilnik smo sestavili predvsem z željo, da se uvede rotacija, prosilec pa mora seveda zadostili določenim kriterijem. Sprejet je bil soglasno, želja po novem pravilniku pa se je porodila potem, ko so nekateri klubi že pred leti zaprosili za organizacijo,« je pojasnil podpredsednik smučarske zveze FISI Andrej Don, ki je tudi odbornik pri SK Brdina. Časovni kriteriji določa, da se organizacijo dodeli tistemu klubu, ki prvenstva ni organiziral leto prej, pokrajinski odbor nadalje upošteva število članov FISI pri društvu in število organiziranih tekem, torej upošteva izkušnje, ki jih je klub pridobil z organizacijo uradnih tekem FISI, nadalje pa pravilnik predvideva, da se organizacijo lahko dodeli klubu, ki proslavlja pomemben jubilej. Ker letos ni bilo nobene pomembne obletnice (v nasprotju z lanskim letom, ko je Sci club 70 dobil organizacijo zaradi jubileja), te postavke niso upoštevali, vse zahteve pokrajinskega odbora pa je izpolnil SK Devin, ki je naposled prevladal pred tržaškim CAI-em, saj je bil slednji že dolgoletni organizator prvenstva. Po dodelitvi organizacije slovenskemu klubu pa se postavlja tudi vprašanje, kako bo prvenstvo predstavljeno, promovirano in vodeno. Ali bo vse dvojezično, kot se sprašuje tudi spletni bralec na www.primorski.eu? Podpredsednik FISI Don je na vprašanje odgovoril, da to ni v pristojnosti smučarske zveze, predsednik SK Devin Štolfa pa je napovedal, da bo pravilnik gotovo dvojezičen, o ostalem (ali bo na primer špiker na smučišču govoril v slovenščini in italijanščini) pa v klubu še niso razpravljali. mladinska košarka - Prvi krog deželnega prvenstva U17 Bor ZKB začel z zmago V državnem prvenstvu U15 pa je Breg še vedno nepremagan DEŽELNO PRVENSTVO U17 Bor ZKB - Interclub Muggia 80:37 (21:6, 40:19, 66:23) BOR: Pettenati 6, De Luisa 13, Mervich, Mandic 4, Faimann 6, Buzzi 2, Pernich, Perco 9, Bole 15, Sternad 11, Skoko 2, Mattiassich 12, trenerja Dejan Faraglia in Fabio Sancin. V krstnem nastopu v deželnem kadetskem prvenstvu je združena ekipa Bora in Brega z lahkoto premagala mlajšega nasprotnika, ki pa mu ni primanjkovalo energije in borbenosti. Precej prenovljena Borova postava sicer še išče pravo uigranost, tokrat pa je uveljavila predvsem telesno premoč in izkušnje fantov, ki so že sestavljali ogrodje lanske zasedbe. Pozitivno je, da so leti na igrišču zelo pomagali novim prihodom. Kakorkoli že, čaka vsekakor naše še veliko dela, zagotovo zahtevnejši tekmovalni test bo v drugem krogu proti Romansu. Vrstni red: Bor ZKB, Romans, Libertas in Azzurra 2, Don Bosco A*, Don Bosco B*, Servolana, San Vito, Interclub in Vilesse 0 (*s tekmo manj). Prihodnji krog: Romans - Bor ZKB, v četrtek, ob 17.45. DRŽAVNO PRVENSTVO U17 Azzurra - Breg 118:52 (33:12, 59:29, 94:40) BREG: Regent 8 (4:4), Peric 10 (4:6), Kojanec 4, Sardoč, Coretti, Milič 8 (2:5), Kocijančič 15 (1:4), Gregori 4 (2:7), Gruden, Bachi 3. 3T: Bachi 1; PM skupno 13:26; PON: Coretti (35). Trener: Brumen. Združena ekipa je tudi proti tržaškim vrstnikom Azzurre doživela visok poraz, čeprav je v prvih dveh četrtinah tekme prikazala znatno boljšo igro kot na dosedanjih nastopih, v drugem delu tekme pa je prišla do izraza objektivna tehnična premoč Tržačanov, ki so našim predstavnikom nasuli kopico košev iz protinapada po zaslugi zelo agresivne obrambe. Dejstvo, da so naši izgubili 28 žog je dovolj zgovoren podatek. Tržačani sicer z razliko od furlanskih moštev ne izstopajo fizično, so pa tehnično in taktično zelo dovršena celota, ki predvaja dopadljivo in učinkovito igro. Pri združeni ekipi so zlasti v drugem delu srečanja prišle na dan običajne pomanjkljivosti, predvsem premajhna zaverovanost v lastne sposobnosti in približno izvajanje trenerjevih navodil pri prenosu žoge in napadanju postavljene obrambe. Čeprav je vsem dosedanjim tekmecem treba priznati, da so objektivno boljši od naših košarkarjev pa morajo slednji čimprej odpraviti neustrezen miselni pristop do tekme, ki jim je doslej onemogočil, da bi na igrišču prikazali svoje dejansko znanje. Z odpravo te pomanjkljivosti bo Bregova ekipa prav gotovo lahko prikazala boljše predstave na igrišču. (Kocka) Vrstni red: Basketrieste, Porde-none, CBU in Azzurra 8, Libertas in UBC* 6, Fioretto Spilimbergo, Codroi-pese in Falconstar* 4, San Vito 2, Cor-denons, Fogliano in Breg 0. (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Breg - CBU, jutri ob 19.30. DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Breg - Pol. Libertas Acli 70:54 (28:12, 36:30, 51:43) Breg: Gelleni 5 (3:4, 1:6, -), Zobec 12 (4:4, 4:8, 0:1), Bole (-, 0:1, -), Vascot-to, Stagni, Fonda 4 (-, 2:5, 0:1), Norbe-do 11 (5:6, 3:10, -), Giacomini 20 (3:5, 7:16, 1:1), Crismani 13 (1:3, 6:14, 0:2), Bazzarini 5 (1:4, 2:4, 0:1). Trener: Sila. Pomožni: Zovatto. SON: 20, PON:Baz-zarini, skoki 37, izgubljene žoge 14, pridobljene žoge 23. V 4. krogu so brežani gostili ekipo iz kraja San Daniele del Friuli. Tekmo so fantje začeli solidno in po prvi četrini je zgledalo, da ne bo večjih težav za novo zmago. V drugi četrtini pa so se gostje zbrali in s pomočjo conske obrambe ter z učinkovitimi napadi rezultat nekajkrat znižali in se tako nevarno približali. Tretja četrtina je bila izenačena in že je kazalo na napete zadnje minute. Končnih deset minut pa so zopet pripadle domačinom. Z dobro in agresivno obrambo so nasprotnikom nekajkrat ukradli žogo ter na lahek način dosegali koše. Dvoboj, kljub »moteči« conski obrambi Libertasa, so tako varovanci trenerja Sile uspešno pripeljali do konca. (beto) Vrstni red: Breg in UBC 8, Libertas Acli in Azzurra 6, 2000 PN* in Ba-sketrieste* 4, Calligaris Corno*, Porde-none*, Ardita, Cervignano in Porto-gruaro* 0 (* s tekmo manj). Prihodnji krog: Don Bosco - Breg, v soboto, 12. 11. ob 18.00. PRVENSTVO U14 ELITE Amici Pall. Udine - Breg/Don Bosco 8557 (18:21, 41:37, 60:47) BREG/DON BOSCO: Gori, Lar-conelli, Gregori, Tul, Stefancic, Biagi, Katalan, Battison, Panarella, Boschin, Klancnik. Trener: Kladnik. Združena ekipa igralcev Brega in Don Bosca, ki nastopa sicer pod imenom Don Bosco, je v prvem krogu izgubila. V prvem polčasu in začetku drugega dela je bila igra še izenačena, nato pa so varovanci trenerja Kladnika po seriji neumnih osebnih napak in kopice izgubljenih žog (na koncu 30!) popustili, tako da so domačini zasluženo zmagali. Intenzivne priprave na ledenikih v Avstriji Naša smučarska društva se vse bolj intenzivno pripravljajo na novo tekmovalno sezono. Osemnajst tekmovalcev AŠD Mladina in SK Brdina se je med no-vemberskimi prazniki udeležilo skupnega treninga na avstrijskem ledeniku Kitzsteinhorn v Kaprunu. Babyjem in cicibanom ter dečkom in naraščajni-kom so se pridružili tudi mladinci Mladine, ki bodo v prihajajoči sezoni tekmovali na FIS NJR tekmah in na deželnem prvenstvu FISI. Enkratne snežne in vremenske razmere so omogočile izpeljavo celodnevnega programa. Na progah je bilo sicer prisotnih izredno visoko število ekip iz mnogih evropskih držav, vendar je medklubsko sodelovanje olajšalo rezervacijo in postavitev prog. Kriške in openske smučarke in smučarji so tokrat imeli res idealne pogoje za trening, saj so se lahko pod vodstvom klubskih trenerjev in učiteljev Lovrenca Gregorca, Veronice Tence, Dane Pu-rič in Davida Sosiča preizkušali med veleslalomskimi vratci in slalomski količki. Popoldne je bila na programu telovadba in vadba z rolerji, večji pa so še sledili videoanalizi in pregledu opravljenega dela. Tudi zadnji trening tekmovalcev SK Devin je povsem uspel, saj so se kar štiri dni mudili na avstrijskem ledeniku Moelltalerju in izkoristili praznični most, da so v najboljših razmerah izpeljali začrtani program. Tokrat je kar 20 atletov kategorij baby, miški, dečki in naraščajniki pod vodstvom Aleša Severja in Mateja Štolfa, odneslo veliko od treninga, saj je bilo vreme prekrasno in je omogočilo najboljše pogoje za treniranje. Otroci so se tokrat tudi zabavali, saj so noč čarovnic preživeli v maskah. Trener Aleš Sever je bil s smučanjem svojih otrok zelo zadovoljen, saj so lahko trenirali tako slalom in veleslalom in ker je imel kar 12 otrok, mu je bil v veliko pomoč tudi Matija Rožič. Različna raz Torek, 8. novembra 2011 169 poioženja 1 B Torek, B. novembra 2O11 ODBOJKA / NAPOVEDI OBRNJENE NA GLAVO V moški C-ligi smo pred začetkom prvenstva zapisali, da največ pričakujemo od letos okrepljenega Vala in Soče, v prvih štirih krogih pa so bile naše napovedi (z njimi pa so se strinjali številni odbojkarski izvedenci) obrnjene na glavo. Med našimi ekipami, ki so vse odigrale po tri tekme, je trenutno najvišje postavljena Olympia, ki nastopa z najmlajšo postavo, takoj za njo pa je mlajša Slo-gina ekipa (na sliki), ki je med drugim tudi presenetila Sočo na derbiju. Slednja je doslej slavila le enkrat, na dveh gostovanjih pa dobesedno odpovedala. Najslabše pa je šlo valovcem, ki so med slovenskimi ekipami edini še brez točk. LETI, LETI... ZALET! Poteza slovenskih tržaških društev, da ustanovijo projekt Zalet, se je že v prvih štirih krogih članskih deželnih prvenstev izkazala za posrečeno. Ekipi Zalet C in Zalet D sta namreč po sobotnih zmagah proti Libertasu oziroma Pasianu skupno zbrali že 18 točk (vsaka ima en sam poraz), kar je več, kot so lani v enakem obdbobju skupaj osvojili Sloga (2), Bor (3) in Kontovel (6). Kar zadeva prvo ekipo, ki si je s tremi zmagami in enim porazom po tie-breaku priborila 10 točk, pa lahko dodamo še to, da je doslej zbrala že polovico vseh točk, ki jih je osvojila lani Sloga v C-ligi v 26 tekmah. DANIEL FAGANEL SPET POŠKODOVAN Val že drugo leto zapored nima sreče s poškodbami, letos pa smola očitno zasleduje zlasti tolkača Daniela Faganela. V prvem delu sezone je moral počivati zaradi težav s kolenom, ko je že zgledalo, da je okreval in bo lahko ekipi končno ! priskočil na pomoč, pa se je med tekmovanjem v vožnji s terenskimi vozili globoko urezal v dva prsta na roki. Njegova odsotnost z igrišč, kot kaže, ne bo kratka. moška državna b2-liga - Po prvi zmagi Sloge Tabor Televita v gosteh Tanka, rdeča črta Pogled na rdečo črto je celo rahlo vznemirljiv. Rdeča črta je tista, ki na uradni lestvici združenja odbojkarskih drugoli-gašev označuje ekipe, ki bi se v B2-ligi uvrstile v končnico za napredovanje, če bi se prvenstvo končalo na dan objave. In odboj-karji Sloge Tabor, po štiri krogih, zasedajo na lestvici skupine C tretje mesto, ime naše ekipe je torej v rdečem. Tako uspešnega začetka sezone res ni nihče pričakoval, morda razen trenerja Battistija, ki od vedno trdi, da ima v rokah dobro ekipo. In to fantje iz kroga v krog tudi dokazujejo. Res je, pogled na vrstni red kaže, da so se igralci Sloge Tabor doslej pomerili z ekipami s spodnje polovice (to velja tudi za prihodnjega tekmeca v Repnu, Loreggio), zato je »črta« še tanka, vendar prvi nastopi so že potrdili, da ima ekipa letos realne možnosti, da doseže svoj cilj, to je obstanek. Še toliko je to bolj res, če vemo, da pravzaprav v taboru ekipe celo že pogrešajo nekaj točk, saj bi tudi v soboto lahko namesto dveh, osvojili vse tri. »V prvih dveh setih smo Trentino dobesedno presenetili z zbrano in dobro igro. Oni so bili prepričani, da nas bodo premagali. Po dveh osvojenih setih smo malce popustili, mislim, da smo bili tudi nekoliko utrujeni od napornega tedna vadbe in dolgega potovanja in domača ekipa je izsilila peti set, toda dokazali smo, da znamo reagirati in da smo fizično dobro pripravljeni,« je povedal Damjan Pertot, ki je v moštvu zadolžen za statistike. Te so pokazale, da je bil sprejem spet konstantno dober, Privileggi in Ambrož Peterlin sta bila v tem elementu zelo učinkovita, Pertota pa najbolj preseneča letošnji učinek fantov na mreži. »Napredek bloka je presenetljiv, kot tudi napada. Pozna se, da so nekateri med poletjem intenzivno izboljševali kondicijo,« je povedal. Kljub vnetju grla je Gregor Jerončič (v Trentu je včasih igral, zato so mu gostitelji pripravili v soboto prisrčen sprejem) odlično vodil blok svoje ekipe (tudi šest točk), Pertot upa le, da ga bo podajalec Veljak boljše vključil tudi v napadalno igro moštva, pri čemer pa je treba vedeti, da dolgoletni prvoligaš v fazi priprav ni igral tekem s svojo ekipo in potrebuje še nekaj časa, da se prilagodi igri moštva. Andrea Vatovec (med napadom na zadnji tekmi v Repnu) je v Trentu dobro serviral ob le enem zgrešenem servisu kroma Moška B2-liga izidi Prata - Paese B:O, Sarmeola - Chioggia B:O, Padova - Mestre B:O, Sisley - Montebelluna B:1, Loreggia - Argentario 1:B, Castelfranco - Bibione B:2, Trentino - Sloga Tabor Televita 2:B Sarmeola 4 4 O 12:O 12 Padova 4 B 1 1O:4 9 Televita 4 S 1 10:8 8 Mestre 4 B 1 9:6 B Montebelluna 4 B 1 1O:B 7 Prata 4 2 2 B:7 7 Castelfranco 4 2 2 9:B 6 Bibione 4 2 2 B:B 6 Sisley 4 2 2 B:B 6 Argentario 4 2 2 6:7 6 Trentino 4 1 B 7:9 5 Chioggia 4 1 B 4:1O B Loreggia 4 O 4 B:12 1 Paese 4 O 4 2:12 O PRIHODNJI KROG Argentario - Paese, Chioggia - Prata, Mestre - Sarmeola, Montebelluna - Padova, Bibione - Sisley, Castelfranco - Trentno, Sloga Tabor Televita - Loreggia zalet c - Pomožni trener Edi Bosich »Le Vivil boljši!« Cilj mora zdaj biti skupina za napredovanje - Pot je prava ženska d-liga - O mladih ekipah v ligi Nespodobna povabila Odbojkarice Zaleta D so v soboto brez težav premagale mlado ekipo iz Pasiana pri Pordenonu, ki jo sestavljajo odbojkarice U17, ki v prvenstvu D-lige nastopajo na povabilo deželne odbojkarske zveze Fipav. Potem ko je lani v moški D-ligi nastopala deželna reprezentanca U16, je letos namreč deželna odbojkarska zveza tako na moškem kot na ženskem področju ponudila mesto v D-ligi vsaj za dve leti društvom, ki so bila pripravljena v tem prvenstvu nastopiti samo z mladimi igralci oziroma igralkami (ekipe v prvi sezoni ne morejo iz-pasti). Če k temu dodamo, da je bila za te ekipe predvidena tudi nižja vpisnina, je jasno, da je bilo zanimanje veliko, tako da je pri ženskah deželni odbor letos dodelil kar šest «wild card» in to označil kot velik uspeh. Če upoštevamo, da so lani iz D-lige izpadle ekipe, ki so nastopale pretežno (a ne samo) z mladinkami, je vprašljivo, če je odločitev deželne odbojkarske zveze res smotrna. Že vrsto let marsikdo ugotavlja, da je nivo deželnih odbojkarskih prvenstev iz leta v leto nižji, vključevanje ekip U17 ali celo mlajših brez pravega kriterija (pri večini ne gre niti za deželne prvake ali finaliste) pa gotovo ne bo prispevalo k zvišanju kvalitete, kar dokazuje tudi začasni položaj na lestvici teh ekip. Vprašljivo je tudi, če vsem mladim igralkam koristi igranje proti veliko boljšim nasprotnicam. V primeru sobotnih nasprotnic Zaleta prav gotovo ne, saj so v primerjavi z ostalimi ekipami preslabe (v prvem krogu na primer niso zbrale niti petnajst točk v treh setih). Poleg tega pa gotovo ni pravično to, da imajo te ekipe že zagotovljen obstanek, kar še zlasti velja za žensko D-ligo, kjer je število izpadov vsako leto še posebno visoko. Bodočnost deželne odbojke je nedvomno v kvalitetnem delu z mladimi, a to mogoče ni prava pot, saj si morajo tudi mlajše igralke zaslužiti nastopanje na določenem nivoju, ne pa, da jim je to podarjeno. Tiste, ki so res dobre, pa so v glavnem že itak že prej igrale na deželni ravni ali so si mesto v D-ligi priborile. Tjaša Gruden Edi Bosich kroma Med našimi ekipami v deželnih ligah je bila doslej najbolj uspešna ženska ekipa Zalet C, ki je na vseh tekmah prišla do točk in je že trikrat slavila. Zato so v taboru Zaleta seveda zelo zadovoljni, kot nam je potrdil pomožni trener Edi Bosich, ki pa pričakuje, da se bodo odslej pomerili z nevarnejšimi nasprotniki: «Ekipe, s katerimi smo se pomerili v prvih štirih krogih, so gotovo slabše od Vivila, Talmassonsa in Tar-centa, tako da bo naša naloga odslej nekoliko težja. Vsekakor mislim, da smo lahko z doseženim zelo zadovoljni, imamo pa še veliko rezerve.» Edi je prepričan, da lahko zaletovke igrajo še precej boljše. «Glede na to, da je ekipa na novo sestavljena, uigranost še vedno ni optimalna, kar zadeva pa tehnične elemente, mislim, da lahko še najbolj izboljšamo sprejem, ki tudi v soboto kljub uspehu ni bil najboljši. V tem elementu smo trenutno najbolj pomanjkljivi, čeprav mu na treningih posvečamo ogromno pozornosti, od dobrega sprejema pa je pravzaprav odvisna naša učinkovitost na mreži. Naši najboljši tolkači igrajo namreč na centru, krilni pa potrebujejo hitrejše žoge, saj med njimi ni igralke, ki bi lahko zelo uspešno napadala proti dobro postavljenemu Moška C-liga skupina A VBU - Reana B:1 Val Imsa - Vivil O:B, San Vito - Buia B:1, Fincantieri je prost Vivil 4B 1 11 :B 1O San Vito 4B 1 9:5 9 VBU 4B 1 9:7 B Buia B2 1 7:5 5 Fincantieri B1 2 6:7 4 Val Imsa S0 S 2:9 0 Reana B O B 2:9 O PRIHODNJI KROG Buia - VBU, Reana - Val Imsa, Vivil - Fincantieri Moška C-liga SKUPINA B: CUS Trieste - Soča ZBDS 3:0, Olympia - FerroAlluminio 0:3, Volley club - Sloga 3:2, Basiliano je prost FerroAlluminio 4 4 0 12:1 12 Olympia 3 2 1 6:3 6 CUS TS 4 2 2 6:7 6 Volley club 4 2 2 7:7 5 Sloga 3 1 2 5:6 4 Soča ZBDS 3 1 2 3:6 3 Basiliano 3 0 3 1:9 0 PRIHODNJI KROG Sloga - CUS Trieste, Soča Zadružna banka - Olympia, Ferro Alluminio -Basiliano V Ženska C-liga skupina BRojalKennedy -Talmassons 1 :B , Zalet C - Libertas B:1, Vivil - Tarcento B:1, S. Andrea - Sacile B:O Vivilvolley 4 4 O 12:4 11 Zalet C 4 S 1 11:5 10 Tarcento 4 B 1 1O:6 B Talmassons 4 2 2 9:7 7 S. Andrea 4 2 2 9:7 7 Libertas TS 4 1 B 7:1O 4 RoyalKennedy 4 O 4 5:12 1 Sacile 4 O 4 1:12 O PRIHODNJI KROG Tarcento - RojalKennedy, Talmassons - Zalet C, Libertas - S. Andrea, Sacile - Vivil Moška D-liga SKUPINA B Altura - Volley Club B:O, Pradamano -Travesio O:B, Pippoli - OlympiaU17 B:O, Cordenons je prost Travesio Altura Pippoli Olympia U17 Volley club Cordenons Pradamano :1 1O:4 7:B 6:7 5:6 4:B O:12 PRIHODNJI KROG Cordenons - Altura, Volley club - Pradamano, Travesio - Pippoli bloku. Potencialno bi lahko to bila Jara Co-larich, ki pa mora še veliko napredovati, saj je še pred dvema letoma igrala le v 1. diviziji. Prav zato, ker med našimi krilnimi tol-kačicami ni nobene, ki bi lahko v kateremkoli trenutku zabila žogo na tla, se te na tekmah večkrat vrstijo, saj vsakič igrajo tiste, ki so tedaj najbolj konstantne.» Dolgoletni Slogin odbojkar pa je vsekakor optimist glede nadaljevanja prvenstva. «Slovenska tržaška društva so s projektom Zalet izbrala pravo pot. Dekleta so zelo motivirana in trenirajo ter igrajo zelo zagnano. Ekipa je tehnično gotovo boljša od lanske Slogine in tudi bolj kompletna, tako da ima Martin Maver za vsako vlogo na razpolago dve ali več dobrih igralk. Če sodim po tem, kar sem videl doslej v živo ali preko posnetkov tekem, z obstankom letos res ne bi smeli imeti težav, skušali pa se bomo uvrstiti v skupino za napredovanje. Mislim, da je le Vivil objektivno boljši od nas in predvaja tudi bolj izdelano igro, tako da je favorit za prvo mesto v skupini, s Talmassonsom in Tarcentom (še posebno s slednjim) pa se lahko enakovredno kosamo, čeprav imata mogoče nekoliko boljši napad.» (T.G.) V Ženska D-liga skupina A Lignano - Buia O:B, Rizzi - Codroipo B:O, Staranzano - Coselli 2:B, Zalet D Pasiano B:O, Azzano - Dentesano 1 :B Rizzi 4 4 O 12:O 12 Azzano X 4 B 1 1O:5 B Lignano 4 B 1 9:5 B Zalet D 4 S 1 9:6 8 Buia 4 2 2 1O:6 B Dentesano 4 2 2 B:B 7 Coselli 4 2 2 6:B 5 Staranzano 4 1 B 7:9 4 Codroipo 4 O 4 O:12 O Pasiano 4 O 4 O:12 O PRIHODNJI KROG: Lig nano Rizzi, Codroipo - Staranzano, Coselli - Azzano X, Dentesano - Zalet D, Buia - Pasiano TOP SCORERJI Moški: Komjanc (Ol) 22, Rožac (Sl) in Dusscih (Sl) 15, Lavren-čič (V) 14, E. Juren (So) in Terčič (Ol) 12. Ženske: Štoka (C) 12, Bukavec (C) 11, A. Spangaro (C) in Vodopivec (D) 9. Skupno Moška B2-liga: A. Peterlin 61, V. Kante 60, Vatovac 48, Slavec 35, Je-rončič 24, Cettolo 15. Moška C-liga: Komjanc (Ol) 57, La-vrenčič (V) 47, Dussich (Sl) 38, Testen (So) in Terčič (Ol) 37, E. Juren (So) in M. Černic (So) 36, Vidotto (V) 34, Romano (Sl) 30, Ombrato (V) 29. Moška D-liga: Terpin 67, Corsi 31, Bossi 24, Princi 20, Cobello 18. Ženska C-liga: A. Spangaro 45, Bukavec 42, Cvelbar 36, Štoka 29, Co-larich 23, Crissani 18, Balzano 16. Ženska D-liga: Zuzič 51, Lisjak 30, Vodopivec 29, Spanio 25, Starec in Mi-cussi 21, Zavadlal 13, Verša 11. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. novembra 2011 19 ŠPORTNI PORTRET Nina Mal Živinozdravnica bo, kot starši! Nina Malalan (letnik 1995) se je z odbojko začela ukvarjati že kot otrok v 1. razredu osnovne šole, ko je telovadila s profesorjem Frankom Drasičem. »Začela sem z odbojko, ker so se s tem športom ukvarjale že moje starejše sestre in so me prepričale v ta šport,« pravi 16-letna Openka. Začela je pri domačem ŠZ Sloga, letos pa igra pri projektu Zalet v ekipah U18 in 1. diviziji, kjer ima vlogo krila ali centra. Nina trenira trikrat tedensko na Proseku, v telovadnici Ervatti ter v Nebrežini s Tanio Cerne, ki ji včasih pomaga tudi Alenka Verša. O svojih šibkih točkah v igri je odbojkarica povedala, da bi morala še izpiliti sprejem in blok. »Konkretno pa ne bi vedela, kaj mi gre najboljše od rok. Vem, da najraje serviram,« je priznala Nina, ki bi rada svojo odbojkarsko pot nadaljevala v C ligi. Nina, najmlajša od štirih sester, obiskuje 3. razred multimedijsko-naravoslovne smeri na znanstvenem liceju Franceta Prešerna. »Izbrala sem to šolo, ker so mi zelo všeč znanstveni predmeti. Poleg tega pa me je naziv "multimedijsko" zelo pritegnil,« nam je obrazložila svojo izbiro. Za šolsko klopjo so ji všeč vsi predmeti, a najraje ima matematiko in naravoslovje. »Ni predmeta, ki bi ga sovražila. Priznam pa, da mi manj leži latinščina.« Čeprav obiskuje Nina šele tretji razred, ima zelo jasne ideje o nadaljnjem študiju na univerzi. »Vpisala se bom v Ljubljano na veterino, ker bi želela postati živinozdravnik, kot sta moja starša,« je odločno povedala. Rada se uči zato, da bi razširila svoje znanje. Poleg z odbojko se ukvarja še z gledališčem pri gledališkem krožku MOSP. Prosti čas najraje preživi s prijatelji, včasih pa tudi pazi na otroke. Rada gleda filme, izogiba se srhljivkam in bere, predvsem kar ji svetujejo drugi, zato nima najljubših avtorjev. (and) under 18 in 16 ženske - Na Tržaškem zmagale vse ekipe Zalet, uspešno 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Zalet - Bor Kmečka banka 1:3 (12:25, 25:17, 14:25, 18:25) Zalet: Klobas 11, Ferluga 2, Šker-lavaj 6, Starc 6, Ghezzo 6, Valič 3, Pao-li (L), Kralj 6, Cibic 1, Bembi 1, Vido-ni 1. Trenerka: Tania Cerne Bor Kmečka banka: Košuta 11, Virgilio 3, Kneipp 17, M. Zonch 17, Pozzo 8, Pučnik 1, Rabak (L), G. Zonch 0, Venier 1, Olivo 1, Quaia 0, Costantini. Trener: Marco Coloni Prvi letošnji derbi je pripadel Borovim odbojkaricam, ki so tudi v drugem krogu potrdile, da je lahko njihov servis letos zelo nevarno orožje. S tem elementom so tokrat osvojile kar 21 točk, pri tem pa je treba tudi priznati, da so zaletovke odpovedale v sprejemu, kjer se je poznala odsotnost Janike Škerl. Domača ekipa je na splošno tudi napadala premalo agresivno in več grešila, v tem pa je bila tudi glavna razlika. Zalet je tako osvojil le drugi niz, v katerem so bo-rovke zagrešile veliko napak na servisu in je bil izenačen le do rezultata 14:14, v zadnjem pa so do sredine niza vodile, a so nato prepustile Kneip-povi in soigralkam prosto pot do zmage, čeprav so te bile ob že poškodovanih Kraljičevi in Costantinijevi med samim srečanjem še ob doprinos Ra-bakove (slabost) in Giulie Zonch (poškodba prsta). Altura - Breg 3:0 (25:14, 25:12, 25:14) Breg: Grgič, Milič, Preprost, Pertot, Brankovic, Barut, Pettirosso (L), Amabile, Pincer, Giorgi, Zobec. Trener: Mikica Desimirovic. Odbojkarice Brega so imele letos res smolo s koledarjem, saj so se že v prvih dveh krogih pomerile z najboljšima ekipama v prvenstvu. Tokrat so morale Brežanke priznati premoč Al-ture, ki jo sestavljajo v glavnem igralke, ki so še lani nastopale v C- ali D-ligi. Domačinke so na mreži predvajale zelo hitro igro in so se izkazale tudi v obrambi. Naše odbojkarice so se sicer trudile in so se boljšim in bolj izkušenim nasprotnicam skušale čim boljše upirati, več pa niso zmogle. Ostali izid: Oma - Libertas 1:3. Vrstni red: Altura in Bor Kmečka banka 6, Triestina Volley, Zalet in Libertas 3, Killjoy, Oma, Breg, Evs/Al-tura, Lucchini, S. Sergio in Cus 0 (Triestina Volley, Killjoy, Evs/Altura in Libertas z eno, S. Sergio, Lucchini in Cus z dvema tekmama manj). Na Goriškem Torriana - Soča Pizzeria Frnažar 3:0 (25:14, 25:11, 25:14) Soča Pizzeria Frnažar: Braini, Brumat, Čajič, Cotič, Černic, M. in S. devetak, Feri, Kerševan, Klančič, Lupin, Mosetti, Paulin. Trenerja Berdon in Cotič. Sočine mladinke so se tudi tokrat pomerile z boljšim nasprotnikom. Kljub temu so zaigrale pogumno in so se mu skušale upirati čim boljše, razlika med ekipama pa je bila prevelika, da bi se lahko z njim enakovredno kosale. Lucinico - Soča/Govolley Kmečka banka 0:3 (7:25, 11:25, 7:25) Soča/Govolley Kmečka banka: Mania, Bressan, Antonič, Gabbana, Zavadlav, Giuntoli, Povšič, Valentin-sig, Humar, Pozzo (L), Saveri, Černic. Trenerka: Paola Uršič Združena ekipa Soče in Govol-leya je z lahkoto prišla do novih treh točk. Tokrat se je pomerila z zelo mladimi nasprotnicami (U16), ki so imele precej težav že v sprejemu, trenerka Uršičeva pa je srečanje izkoristila za to, da je preizkusila različne postave. Zelo dobro je v vlogi libera igrala Pozzova, kapetanka Isabel Mania pa zaradi bolečin v komolcu edina ni stopila na igrišče. Ostali izidi: Grado - Capriva 0:3, Turriaco - Azzurra 3:0, Cormons - Pie-ris 1:3, Mossa ni igrala. Vrstni red: Turriaco in Soča/Govolley Kmečka banka 9, Mossa, Torriana in Capriva 6, Azzurra, Grado in Pieirs 3, Cormons, Lucinico in Soča Pizzeria Frnažar 0 (Lucinico, Mossa in Pieris s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Vivil - Olympia Terpin 0:3 (13:25, 17:25, 18:25) Olympia Terpin: Čavdek A. 1, Persoglia S. 16, Vizin L. 6, Vogrič P. 10, Škerk D. 7, Cobello D. 4, Hlede D. 0, Čavdek Š.(L) Trener Andrej Vogric Olympia se je namerno odpravila v Villo Vicentino s samo osmimi igralci (Terpin in Corsi sta ostala na treningu U 16). Nasprotniki so se ji upirali le v začetnih fazah setov, v nadaljevanju pa so morali priznati tehnično in fizično premoč gostov. V vlogi centra je tokrat celo tekmo dobro odigral Vizin, Peršolja pa je prav tako dobro prevzel vlogo korektorja. Na igrišču je v vlogi napadalca solidno igral Škerk, ki je v drugem in tretjem setu prepustil mesto Andreju Čavdku. Vsi igralci so tako stopili na igrišče in si v manj kot eni uri igre pridobili nove tri točke na lestvici. Ostala izida: Cordenons - Cer-vignano 0:3, Torriana - Il Pozzo 3:2. Vrstni red: Cervignano 26, Gemona 22, Cordenons 20, Olympia Terpin 15, Il Pozzo 11, Torriana 8, Sloga Tabor 6, Vivil 0 (Gemona, Sloga Tabor in Olympia Terpin z dvema, Cervignano in Il Pozzo z eno tekmo manj). UNDER18 ŽENSKE Na Tržaškem Breg - Oma 2:3 (17:25, 25:21, 21:25, 25:21, 12:15) Breg: Barut, Kalin, Preprost, Pincer, Pillepich, Brankovic, Amabile, Petrella, Bergamo, Basciano, Novello. Trener: Mikica Desimirovic Odbojkarice Brega so v tretjem krogu prepustile zmago Omi, a bi lahko tudi slavile, če bi igrale bolj urejene. Servirale so sicer dobro in tudi napad ter blok sta bila v glavnem uspešna, žal pa večkrat niso bile dovolj natančne v sprejemu in obrambi, tako da so zaradi tega zapravile več točk. V tie-breaku pa so bile preveč živčne, tako da je Oma takoj povedla 8:3, zaostanka pa Brežankam ni uspelo nadoknaditi. Zalet - S. Sergio 3:0 (25:19, 25:8, 25:17) Zalet: Bembi, Budin, Cabrelli, Ghezzo, Klobas, Kneipp, Malalan, Škerl, Vidoni, Žerjal, Paoli (L1), De-vetak (L2). Trenerka: Tania Cerne Odbojkarice Zaleta so se na prvi tekmi pomerile s skromnejšim na- sprotnikom, ki sicer zelo malo greši, a nima zelo nevarnega napada. Izenačen je bil le uvodni niz, v katerem je naša ekipa zagrešila več nepotrebnih napak in si tako šele po rezultatu 19:19 uveljavila svojo premoč. V ostalih dveh setih pa je bila razlika med ekipama večja in zaletovke so tudi dobro servirale. Na igrišču so se zvrstile vse igralke. Ostali izidi: Coselli - Olympia 3:0, Lucchini - Virtus 1:3, Eurovol-leyschool ni igral. Vrstni red: Oma in Virtus 7, Coselli in Eurovolleyschool 6, Zalet in Breg 3, Olympia 1, Lucchini in S. Sergio 0 (Eurovolleyschool, Co-selli in Lucchini z eno, Zalet z dvema tekmama manj). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina B Altura - Zalet plave 0:3 (16:25, 19:25, 10:25) Zalet plave: Ban, Cassanelli, De Walderstein (L), Grgič, Kojanec, Moro, Pertot, Rauber, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz. Trener: Danilo Berlot Zaletovke so svojo prvenstveno pot v skupini B začele s prepričljivo zmago. V primerjavi z dosedanjimi nastopi na turnirjih in prijateljskih tekmah so pokazale lep napredek, dobro so servirale in sprejemale, tako da so lahko uspešno gradile napade. Na naslednjih tekmah pa bodo morale izboljšati še blok in obrambo. Med posameznicami je dobro igrala Nina Vat-tovaz. Skupina D Oma - Zalet Dvigala Barich 0:3 (16:25, 23:25, 19:25) Zalet Dvigala Barich: Daneu, Ferfoglia, Gergolet, Gornik, Goruppi, Kralj, Milič, Pertot, Simeoni, Viezzo-li, Hana in Leah Zidarič. Trener Franko Drasič Naša mlajša združena ekipa je odlično začela svojo prvenstveno pot in na gostovanju osvojila gladko zmago. Na začetku tekme je igralke obeh ekip zajela prava trema pred prvim nastopom, tako da so ene in druge zagrešile veliko napak. Ko so se vendarle sprostile, pa smo lahko prisostvovali zanimivemu srečanju. Zaletovke so bile zelo učinkovite na servisu, ki je velikokrat spravljal v težave sprejem domačink, poleg tega pa so naše igralke znale uveljaviti tudi svojo boljšo tehnično pripravljenost, veliko so napa- dale preko centrov in zmaga res ni bila nikoli v dvomu, čeprav je OMA v drugem setu osvojila sorazmerno visoko število točk. Trener je preizkusil vse svoje igralke, ki so z nastopom dokazale, da je naša mlada združena ekipa resnično homogena. Na Goriškem Soča - Mossa 3:2 (14:25, 20:25, 25:18, 25:19, 15:8) Soča: Berlot, Brisco, Celikovič, Cotič, Malič, Peressini, Pipan, Selimi, Tonani. Trenerka: Lara Vizintin Soči-ne odbojkarice so slavile svojo prvo zmago, ki pa bi bila lahko še izdatnejša. Mossa je sicer približno na isti ravni kot naša ekipa, ki pa je na mreži absolutno boljša. Kljub temu sta prva dva niza pripadla nasprotnicam, saj so Sočanke več grešile, v nadaljevanju pa so zaigrale veliko bolj zbrano in tako izsilile tie-break, v katerem so bile prepričljivo boljše. Ostali izidi: Cormons - Fincan-tieri azzurra 3:1, Lucinico - Staranza-no 0:3, Grado - Torriana 3:2, Mora-ro/Torriana - Fincantieri bianca 0:3. Vrstni red: Fincantieri bianca in Cor-mons 6, Grado 5, Torriana 4, Fincan-tieri azzurra in Staranzano 3, Soča 2, Mossa 1, Lucinico in Moraro/Torria-na 0. UNDER15 ŽENSKE Deželno prvenstvo V okviru projekta Zalet nastopajo odbojkarice U15 slovenskih tržaških društev letos v elitnem deželnem prvenstvu za to starostno kategorijo. Pravico do nastopa si je priboril lani Kontovel, ki je osvojil pokrajinski naslov v prvenstvu U14. Združeno ekipo Zalet sestavljajo odbojkarice, ki sicer med letom vadijo v treh ločenih skupinah, vodi pa jo Lajris Žerjal. Naše odbojkarice so v tem prvenstvu de-bitirale v nedeljo in v uvodni tekmi brez težav slavile, v drugi pa so morale priznati premoč nasprotnic, ki so bile na mreži precej boljše, poznalo pa se je tudi to, da so bile veliko bolj uigrane. Zalet je namreč potencialno zelo dobra ekipa, ki pa se mora še uigrati, tako da lahko pričakujemo, da bo v nadaljevanju prvenstva igra boljša. Izidi 3. troboja: Friuli Centrale - Gemona 2:0, Gemona - Zalet 0:2 (8:25, 21:25), Zalet - Friuli Centrale 0:2 (23:25, 17:25). Vrstni red: Friuli Centrale in Rep. Videm 6, Fincantieri 4, Staranzano, Zalet in Fiume Veneto 3, Codroipo in Pordenone 2, Gemona 0. Zalet: Ferluga, Kojanec, Pertot, Pučnik, Ravbar, Sossi, D. in N. Vatto-vaz, Viezzoli, H. in L. Zidarič, Gornik, Peric. Trenerka: Lajris Žerjal UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Soča - Fincantieri M 3:0 Soča: Butkovič, Černic, S. in T. Cotič, J., M. in M. Juren, Lavrenčič, Persoglia, Petruz, Sardoč. Trenerka: Mirjam Černic Mešana postava Sočinih odboj-karjev in odbojkaric je z gladko zmago začela prvenstvo U13. Nasprotniki so bili tokrat nekoliko slabši, Soča pa je zelo dobro servirala in z uvodnim udarcem osvojila veliko točk. Val Arcobaleno - Millenium 3:0 (25:12, 25:18, 25:11) Val Arcobaleno: Jarc, E. in E. Gergolet, Lavrenčič, Ocretti, Violin, Gerin, Černic, Frandolič, Cancian, To-solini, Antonutti. Trener: Leon Hro-vat. Val je gladko premagal goriško ekipo Millenium. Trener Leon Hrovat je pohvalil vse svoje varovanke, ki - kot je dejal - so dobro sprejemale, servi-rale in tudi napadale. Ostali izidi 1. kroga: Villesse -Ronchi 0:3, Pieris - Capriva n.i., Fin-cantieri Ž - Grado 0:3, Cormons - Tor-riana 3:0. 20 Torek, B. novembra 2011 NOGOMET / »NISEM ŠE ZA V KOŠ« Zaradi odsotnosti obeh vratarjev (Devetaka in Burina) je moral v nedeljo stopiti na igrišče 49-letni Sandi Gergolet, ki je sicer v So-vodnjah trener vratarjev. Sandi, krstni nastop s člansko ekipo Mladosti je imel pri šestnajstih letih (v sezoni 1978/79), to se pravi pred 33 leti. Zadnjo uradno tekmo pa je Sandi odigral leta 2010 v dresu doberdobske Mladosti. »Resnici na ljubo nisem hotel igrati. Bal sem se, da se bom poškodoval. Ko sem vstopil na igrišče, pa sem pozabil na vse skrbi. Po nastopu sem se počutil mlajši. Rekel sem si, da nisem še za v koš,« je dejal Sandi. »SLOVENSKA« PONZIANA Pri tržaški Ponziani (promocijska liga) že nekaj sezon igrajo slovenski »legionarji«. Na sobotni tekmi proti kriški Vesni je v obrambni vrsti s številko 5 igral Dean Avdič, doma iz Ankarana, s številko 4 pa je na sredini igrišča igral Boštjan Božič, ki prav tako prihaja z Obale in je v sorodstvu (bratranec) z Rokom Božičem, igralcem Krasa. Avdič igra pri Ponziani drugo sezono zapored. Pred tem je igral pri Dekanih v 3. SNL (tam letos igra Matija Arduini iz Bazovice), še prej pa v mladinskih ekipah Kopra. Sobotno tekmo proti Vesni, svoji nekdanji ekipi, si je ogledal tudi lanski trener Novica Nikčevič, ki letos vodi Brda v 3. SNL. »HAMflYHWME nOMEAAHMfl« ALEJNIKOV Sergej Alejnikov je včeraj praznoval okrogli 50. rojstni dan. Kako je praznoval? »Pravzaprav nisem, saj sem imel nekatere obveznosti. Časa za praznovanje bo še,« nam je zaupal redkobesedni Sergej, ki ga je med polčasoma v Repnu, kar v ruščini, včeraj pozdravil tržaški Slovenec Balbi, ki že veliko časa živi v Moskvi. Tudi on mu je zaželel »Han.nyHWMe nowe.naHMfl« (naj-lušnie poželanije) oziroma vse najboljše v ruščini! ELITNA LIGA - Po dobri predstavi četrt ure panike in živčnosti Preveč na trnih Kras je do 78. minute proti slabšemu Buttriu vodil s 3:0. Dotlej so domači navijači in odborniki uživali in mirno spremljali tekmo. Krasu zmaga res ni mogla uiti. Skoraj pa bi ji. Sledil je namreč nekajminutni »black-out« in gostje so po dveh nerodnih napakah domače obrambe dosegli dva gola. »Naježili so se mi lasje,« je po tekmi trenerju Sergeju Alejnikovu povedal predsednik Goran Kocman. En navijač se je odločil celo, da zapusti repensko igrišče. »Nisem mogel več gledati tekme,« nam je zaupal dan kasneje. Poglejmo od začetka. Rdeče-beli so povedli že v uvodnih minutah z Ra-denkom Kneževičem, ki je izkoristil lepo podajo Pizzinija (glavnega režiserja akcije). Okrog 20. minute je bilo že 2:0. Nasprotnikovo mrežo je po lepem strelu zatresel Artur Alejnikov. Kras je gospodaril na igrišču vse do tretjega gola Pikiza v drugem polčasu. Nato pa so se gostitelji sprostili. Nezbranost in nekatere nerodne napake, ki si jih izkušena ekipa kot je Kras ne sme privoščiti, še posebno, če se želi boriti za prvo mesto, so drago plačali. Gostje so dvakrat zadeli v polno. Sledili sta panika in živčnost. Lahko bi bilo še hujše, toda But-trio le ni Virtus Corno (od 0:3 do 5:4) in Kras je na koncu zmagal celo s 4:2. V zadnji minuti podaljška je zadel Modolo. Ekipa repenskega društva je zbrala tri točke. Po tekmi so bili obrazi v Krasovem taboru vseeno precej kisli. Take prednosti si res ne smeš zapraviti. Trener Sergej Alejnikov bo bržkone med tednom »stresel« svoje branilce, ki so si letos privoščili že preveč napak. Od branilcev pa je v nedeljo odlično igral Dimitri Batti, ki je bil na desni strani neprekosljiv. Kras se je po nedeljski zmagi in porazoma Fontanafredde ter Lignana približala vrhu lestvice. Trener Sergej Alejnikov je bil po tekmi redkobeseden: »Na koncu je bilo pomembno le, da smo osvojili vse tri točke. V obrambi še vedno preveč grešimo. V tem elementu se moramo še veliko izboljšati. Fantje se na treningih trudijo. Prepričan sem, da bomo kmalu odpravili še te hibe.« V taboru Buttria so bili razočarani. »Pravzaprav smo sami krivi za poraz. V prvem polčasu smo igrali zelo slabo in Kras nas je zasluženo kaznoval. V drugem polčasu smo zmanjšali zaostanek, bilo pa je prepozno. Kras je vsekakor odlična ekipa,« je priznal koprski napadalec Buttria Mark Božič (številka 9, letnik 1988), ki je še do lani igral pri ajdovskem Primorju v prvi slovenski ligi. Zanimivo je, da se je v Repen pripeljal kar s Krasovim nogometašem, Rokom Božičem, ki ni njegov sorodnik, ampak dober prijatelj. (jng) ©Veselila se je tudi babica v Repnu Po tekmi se je svojega prvega zadetka v Krasovem dresu veselil mladi Matteo Pi-kiz (letnik 1994), ki je nasprotnikovega vratarja premagal po lepem strelu zunaj kazenskega prostora. Žoga je poletela najprej v prečko in se nato odbila v mrežo. Pikiz študira v Trstu, živi pa v Rep-nu, kamor se je vrnil po nekajletnem bivanju v Venetu in v Vidmu. Lani je še igral pri naraščajnikih Udineseja. V Rep-nu živi tudi njegova slovensko govoreča babica. »Veseli me, da sem zadel v polno. Zadovoljen sem z igro v prvem polčasu, ne pa v drugem, ko smo preveč tvegali. Ne smemo si dovoliti takih napak,« je po tekmi ocenil Pikiz. Strel in gol Radenka Kneževiča, ki je zadel po več kot 360 minutah »suše« kroma 1., 2. in 3. AMATERSKA LIGA Še na vrhu Sovodenjci brez zastojev - »Poker« Primorca in Zarje Dve zasluženi visoki zmagi in ena nekoliko bolj posrečena. Primorec (1. AL) in Zarja (2. AL) sta v gosteh poskrbela za »poker« golov. Sovodenjci, ki so potrdili prvo mesto v 1. AL, so s kančkom sreče v gosteh premagali Staranzano. »Priznati moram, da smo dosegli več kot smo si zaslužili. Bolj pravičen bi bil neodločen izid. Začeli smo zelo dobro, nato pa smo se prilagodili ritmu domačinov. Izkoristili smo svoji priložnosti in kaznovali nasprotnika,« je komentiral predsednik Sovodenj Zdravko Custrin. Sovo-denjce čaka v prihodnjih krogih težji spored, začenši z nedeljsko tekmo proti San Giovan-niju. V sovodenjskih vratih je moral igrati trener vratarjev Sandi Gergolet, saj je bil Deve-tak poškodovan, Burino pa je bil odsoten zaradi družinskih težav. Trebenski Primorec je zanesljivo premagal Domio. Končni izid je bil kar 4:0. Rdeče-beli pa niso začeli najboljše in prvi zadetek je padel šele po enajstmetrovki tik pred odmorom. V drugem polčasu so se gostje razigrali in še trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. V 2. AL je Zarja visoko zmagala v go-steh proti skromni Villanovi, ki se bo borila za obstanek v ligi. »Povedli smo že po sedemnajstih minutah. Ko ekipa v gosteh zmaga s 4:0, dokaže, da je boljša. Igrali smo dobro. Počasi videvamo pravo lice Zarje. Upam, da bomo nadaljevali tako, saj letos želimo igrati pomembno vlogo v skupini D,« je dejal športni vodja Zarje Robert Kalc. Pri rdečih se je lažje poškodoval Mihelčič. Le s točko se je iz Podgore vrnil domov dolinski Breg, ki je tekmo končal z devetimi igralci na igrišču. »Oba sta predčasno končala tekmo zaradi prekrškov in ne zaradi ugovarjanja,« je pojasnil načelnik nogometne sekcije Brega Giuliano Prašelj, ki je takole ocenil nastop brežanov: »Piedimonte se je solidno upiral, vseeno menim, da smo v Podgori zamudili lepo priložnost in izgubili dve točki. Zgrešili smo nekaj lepih priložnosti za gol. Kljub temu, pa bi nas lahko tudi gostitelji presenetili na samem koncu tekme.« Breg bo v prihodnjem krogu igral proti Romani, pri kateri igra tudi nekdanji nogometaš Primorja in Primorca Alen Sardoč. V nedeljo ga sicer ne bo, ker je prejel rdeč karton. Mladost (3. AL) je v Trstu osvojila vse tri točke. »Ni bilo lahko, ampak smo se potrudili in na koncu zasluženo zmagali, četudi so prvi povedli gostje,« je dogodke orisal spremljevalec Ezio Bressan. Oba gola Mladosti sta padla v drugem polčasu. Pri rdeče-modrih sta se lažje poškodovala Caramuta in Ferletič. Mladost bo v nedeljo prvič letos igrala na domačem igrišču v Doberdobu. »Odličen vratar« »Staranzano ima odličnega vratarja. Rešil je vsaj tri-šti-ri gole,« je pohvalno ocenil trener vratarjev (in v nedeljo vratar) Sovodenj Sandi Gergolet. Vrata štarancanske ekipe brani temnopolti Senegalec (italijanski državljan) Alfred Mbengue, ki je poročen s tržaško Slovenko. Mbengue je v sezoni 2007/08 zbral tudi 7 nastopov za proseško Primorje. ©Visoke zmage v gosteh niso novost Uspehi v gosteh za Zarjo, do lanske sezone Zarjo Gajo, niso novost. Zarja Gaja je v sezoni 2009/10 v Dolini 21.3.2010 nadigrala Breg z 4:0 (podatki Bruna Rupla na www.slosport.org), prej pa je v sezoni 2008/09 premagala Rudo s 5:1, v sezoni 2007/08 Zaule prav tako 5:1 in v sezoni 2004/05 Romano 4:0. Zadnja gladka zmaga bazovske Zarje v gosteh je bila 12.2.1994 na proseški Rouni, ko je premagala Primorje kar s 5:0. Prav ta poraz proseške enajsteri-ce je botroval k temu, da je Primorje zamenjalo trenerja Krizmana s Franzotom. 1. amaterska liga Azzurra - Esperia 1:2, Staranzano - Sovodnje 0:2, Cormonese - Pieris 1:2 Domio - Primorec 0:4, Isonzo - Isontina 2:0, Medea - Pro Gorizia 1:2, Ronchi - Villesse B:2, San jiovanni - Sistiana Duino 0:0 Sovodnje 9 6 2 1 16:6 20 Pieris 9 4 S 0 10:S 17 Primorec 9 5 1 3 17:9 16 Isonzo 9 4 B 2 12:7 1S Cormonese 9 4 B 2 14:10 1S Ronchi 9 4 B 2 1B:11 1S Pro Gorizia 9 4 2 B 14:10 14 San Giovanni 9 B S 1 9:S 14 Esperia 9 B 4 2 9:9 1B Sistiana Duino 9 B B B 14:20 12 Staranzano 9 B 1 S 11:1S 10 Domio 9 2 B 4 1 B:16 9 Medea 9 2 2 S B:10 B Isontina 9 1 B S S:11 6 Villesse 9 1 B S 12:19 6 Azzurra 9 1 1 7 4:1B 4 PRIHODNJI KROG Staranzano - Domio, Esperia - Primorec, Isontina Medea, Pieris - Ronchi, Pro Gorizia - Cormonese, Sistiana Duino - Isonzo, Sovodnje - San Giovanni, Villesse - Azzurra 4 nepotrebni rumeni kartoni, ki bodo v teku sezone še kako negativno vplivali na moštvo Krasa. Na tekmi proti Buttriu je sodnik upravičeno pokazal rumeni karton preglasnim in živčnim igralcem Krasa Pizziniju, Barbettiju, D' Alie-siu in Kneževiču. Zaradi predolgega jezika se torej po nepotrebnem nabirajo opomini, ki se bodo prej ali slej spremenili v kazen. Odbornik domačega društva (in pokrovitelj) Vojko Kocman je po tekmi predlagal drastične ukrepe in tudi denarno kazen za tovrstne nepotrebne opomine. DRŽAVNI POKAL Kras jutri v Fagagni za polfinale Kras bo že jutri znova stopil na igrišče. V četrtfinalu državnega pokala bo ob 20.30 igral v gosteh v Fagagni proti domači ekipi, ki igra v skupini B promocijske lige. Rdeče-beli v Furlanijo ne bodo odšli zgolj na izlet, saj bi se radi dobro odrezali tudi v državnem amaterskem pokalu za ekipe elitne in promocijske lige. Zmagovalec jutrišnjega srečanja (v primeru neodločenega izida bosta na vrsti podaljška oziroma enajstmetrovke) se bo uvrstil v polfinale, ki bo 30. novembra. Ostale tekme: Fontanafredda - Torviscosa, Azzanese - Manzanese, Muggia -Rivignano. V deželnem pokalu za 1. AL bo Primorec prihodnji teden (16.11.) gostoval v Casarsi. Postave ekip naših društev Kras Repen - Buttrio 4:2 (2:0) Strelci: v 3. Kneževič, 20. A. Alejnikov; 60. Pikiz, 89. Modolo Kras: Lorenzoni, Colavetta, Batti, Barbetti, Corso (Pikiz), Ca pal bo (D' Aliesio), A. Alejnikov, La Pasquala (Modolo), Kneževič, Favero, Pizzini, trener S. Alejnikov. Domio - Primorec 0:4 (0:1 ) Strelci: v 42. Bertocchi 11-m; 60. Lanza, 77. Moscolin, 92. Lanza Primorec: Barbato, Di Gregorio, A. Cappai, Dell' Osso (Lodi), Santoro, Ojo, Giorgi (N. Cappai), Meola, Moscolin (Falanga), Bertocchi, Lanza, trener Corona. Staranzano - Sovodnje 1:2 (0:0) Strelca: v 70. Colella, 86. Komic Sovodnje: S. Gergolet, Tomšič, Trampus, Pacor, Visintin, Galliussi (Colella), Bernardis (Vanzo), Komic, Nasser, Reščič (Biasiol), Flocco, trener Coceani. Piedimonte - Breg 1:1 (1:0) Strelec: v 42. Cermelj Breg: Cresi, Cigui, Degrassi, Bampi, Sovic, Bussani, Petranich (Coppola), Daris, Steffe (Romano), Cigliani, Cermelj, trener Bassanese. Rdeča kartona: Coppola in Daris. Villanova - Zarja 0:4 (0:1) Strelci: v 11. Kočič 11-m; 52. Jarc, 70. Bernobi, 79. Bernobi Zarja: Trevisan, Asselti, Messina, Caserta, V. Križmančič, Mihelčič (Jarc), Franco, Kariš, Marchetti (Ghezzo), Kočič, Cocevari (Bernobi), trener Bovino. Campanelle - Mladost 1:2 (1:0) Strelca: D' Onorio v 70. in M. Peric iz 11-m v 80. Mladost: Feresin, Caramuta (Ferletič, Vitturelli), Zorzin, S. Pauluzzi (Ferlez), D. Peric, M. Pauluzzi, Bressan, Bagon, D'Onorio De Meo, M. Peric, Vizintin (Bensa), trener Valentinuzzi. Elitna liga Fontanafredda - Corno 0:1, Gemonese - Pro Cervignano 4:1, Manzanese - Azzanese 1:0, Kras Repen - Buttrio 4:2, San Luigi - Lignano 2:1, Cordovado San Daniele 2:2, Tolmezzo - Monfalcone 0:0, Torviscosa - Muggia 2:1 San Luigi 9 61 2 2B:9 19 Fontanafredda 9 61 2 16:11 19 Lignano 9 SB 1 14:B 1B Torviscosa 9 SB 1 1S:11 1B Kras Repen 9 52 2 22:15 17 Azzanese 9 S1 B 11:10 16 Manzanese 9 42 B 11 :B 14 Pro Cervignano 9 42 B 1B:11 14 Tolmezzo 9 42 B 1B:14 14 Monfalcone 9 BB B 14:1B 12 Virtus Corno 9 BB B 14:17 12 Gemonese 9 B1 S 1S:17 10 Buttrio 9 22 S 11:1B B Cordovado 9 04 S 10:17 4 Muggia 9 10 B 6:2B B San Daniele 9 02 7 10:21 2 PRIHODNJI KROG Azzanese - Torviscosa, Buttrio - San Luigi, Monfalcone - San Daniele, Lignano - Gemonese, Muggia - Fontanafredda, Kras Repen - Cordovado, Pro Cervignano - Manzanese, Virtus Corno - Tolmezzo Promocijska liga Caporiacco - Flaibano 2:0, Juventina - Lumignacco 0:0, Ponziana - Vesna 2:0, Reanese - Pro Fagagna 1:B, Trieste Calcio - Martignacco 2:1, Union - Pro Romans 1 :B, Valnatisone - Tricesimo 0:0, Zaule - Costalunga 2:1 Lumignacco 9 6 B 0 10:2 21 Reanese 9 6 2 1 1BS 20 Tricesimo 9 S 2 2 12:B 17 Juventina 9 4 4 1 10:4 16 Ponziana 9 S 1 B 1S:9 16 Caporiacco 9 S 1 B 1S:11 16 Pro Fagagna 9 4 4 1 14:10 16 Trieste calcio 9 4 B 2 11:9 1S Pro Romans 9 B 4 2 10:14 1B Vesna 9 3 2 4 7:8 11 Flaibano 9 2 4 B 10:11 10 Valnatisone 9 2 2 S 6:11 B Costalunga 9 2 2 S B:14 B Zaule Rabuiese 9 2 1 6 9:16 7 Union 91 9 0 B 6 S:1B B Martignacco 9 0 0 9 B:1B 0 PRIHODNJI KROG Caporiacco - Ponziana, Costalunga - Vesna, Flaibano - Trieste Calcio, Lumignacco Reanese, Pro Fagagna - Zaule, Pro Romans - Valnatisone, Tricesimo - Juventina, Martignacco - Union 2. amaterska liga Begliano - Montebello B:2, Mossa - Roianese B:2, Muglia - Turriaco 0:0, Opicina - Mariano 0:2, Piedimonte - Breg 1:1, Primorje - San Canzian 2:2, Romana - Centro Sedia 2:0, Villanova - Zarja Gaja 0:4 Mariano 9 9 0 0 19:2 27 Muglia 9 7 1 1 22:6 22 Begliano 9 S 2 2 21:14 17 Zarja 9 5 2 2 19:12 17 Turriaco 9 S 1 B 16:9 16 Breg 9 4 2 3 14:11 14 Romana 9 4 2 B 1S:1S 14 Primorje 9 3 4 2 11:9 13 Mossa 9 B 2 4 1B:20 11 Opicina 9 B 2 4 11:16 11 Montebello 9 2 4 B 12:1B 10 San Canzian 9 B 1 S 11:1S 10 Piedimonte 9 1 B S 11:21 6 Centro Sedia 9 1 2 6 4:12 S Villanova 9 1 1 7 6:2S 4 Roianese 9 0 B 6 9:19 B PRIHODNJI KROG Breg - Romana, Centro Sedia - Opicina, Turriaco - Primorje, Mariano - Muggia, Montebello - Zarja, Piedimonte - Villanova, Roianese - Begliano, San Canzian - Mossa 3. amaterska liga Audax - Cgs 2:2, Campanelle - Mladost 1:2, Moraro - Poggio 4:1, Pro Farra - Chiarbola 2:2, Ruda - Lucinico 2:0, Sant'Andrea - Villa 2:0, Sagrado - Fiumicello 4:2, Torre - Aurisina 6:1 Moraro 9 B 1 0 S4:2 2S S.Andrea S.Vito 9 B 1 0 16:B 2S Torre 9 7 1 1 2B:S 22 Ruda 9 7 1 1 17:B 22 Sagrado 9 S 2 2 16:7 17 CGS 9 4 2 B 1B:14 14 Pro Farra 9 B 4 2 17:1B 1B Mladost 9 4 1 4 15:15 13 Chiarbola 9 2 4 B 11:1B 10 Audax 9 B 1 S 16:19 10 Villa 9 1 4 4 6:1B 7 Poggio 9 1 4 4 1B:21 7 Lucinico 9 2 0 7 11:1S 6 Aurisina 9 1 2 6 1B:2B S Campanelle 9 1 1 7 11:2S 4 Fiumicello 9 0 1 B B:2S 1 PRIHODNJI KROG Cgs - Ruda, Chiarbola - Moraro, Fiumicello Campanelle, Lucinico - Sagrado, Mladost - Aurisina, Poggio - Sant'Andrea, Pro Farra - Torre, Villa - Audax / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. novembra 2011 21 ŠPORTNI PORTRET Min »Ko bom odrastel bom... ne vem« Minej Purič (letnik 1993) se je športno rodil kot smučar, saj je vrsto let smučal pri Mladini in se tudi uvrstil na 3. mesto na državnem prvenstvu Pi- nocchio na smučeh leta 2002. Ko pa je dopolnil 16. leto, se je povsem posvetil nogometu, čeprav je ta šport spoznal že, ko je bil star 8 let. Občasno pa še smuča in je opravil izpit za učitelja. »Posvetil sem se nogometu, ker me navdušuje zaradi moške in ekipne igre ter ker sem že kot otrok spremljal nogometne tekme po televiziji,« pravi Vesnin bočni obrambni igralec. Mladenič iz Križa igra v promocijski ligi ter pri mladincih in trenira tri krat na teden z Andreo Massaiem. »Utrditi bi moral tehniko in strel, dobro mi gre obramba,« je priznal Minej, ki se zgleduje po igralcu Milana K.P. Boatengu. Minej obiskuje 5. razred zavoda Žige Zoisa, izbral je geometrsko smer, ker mu je po lastnem mnenju nudila več od ostalih. Nima še jasnih idej, kaj bo počel po dokončani višji šoli. »Ko bom odrastel bom... ne vem. Vse se lahko zgodi.« Uči se, ker mora. Pametno je povedal, da ima rad vse predmete, ki mu ne povzročajo težav, niso pa mu všeč tisti, ki mu povzročajo težave, ti pa so vsi matematični predmeti. Rad spremlja vse športe, od nogometa do košarke in smučanja ter pomembne športne dogodke, kot npr. svetovno prvenstvo v rugbyju in odbojki ter olimpijske igre in podobno. V prostem času, ko ga ima, se rad druži s prijatelji in gleda filme, zlasti komedije in velike uspešnice. (and) zssdi Danes Nagrada šport in šola V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo danes tradicionalna prireditev Nagrada šport in šola. Na njej bo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji nagradilo dijake in dijakinje slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega in Goriškega, ki dosegajo odlične uspehe v šoli in obenem tudi vidne rezultate na športnem področju. Letos bo naša krovna športna organizacija nagradila 21 dijakov in dijakinj, 13 s Tržaškega in 8 z Goriškega. Lani je bilo nagrajencev 19. Od leta 1991, ko je bilo nagrajevanje prvič na vrsti, so podelili 599 priznanj, od teh 468 tržaškim, 131 pa goriškim dijakom in dijakinjam. Današnje nagrajevanje se bo začelo ob 17.30. Napredka ni bilo Trener združene ekipe naraščajnikov ni bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev Združena ekipa najmlajših Krasa pred začetkom nedeljske tekme kroma učna prireditev portniki in prvaki sko sezono in predstavili program prihajajoče smučarske Utrinek s sobotnega zaključnega večera ŠD Mladina kroma asd mladina - Zaklji Ljudje, š Potegnili so črto nad rolkar. 11L1 „ V Ljudskem domu v Križu je ŠD Mladina priredilo zaključni večer, na katerem so potegnili črto nad komaj zaključeno rol-karsko sezono in odprli že pričeto smučarsko. Večer sta uvedla dva zanimiva video-posnetka Davida Bogatca in Petra Sedma-ka, ki sta s fotografijami prikazala ljudi, športnike in prvake, ki jih združuje Mladina tako v rolkarski kot v smučarski sekciji. Predsednik Mladine Erik Tence je v svojem posegu dejal, da je bilo letošnje leto dokaj naporno. Društvo je letos organiziralo kar 4 tekmovanja: zamejsko prvenstvo v alpskem smučanju, KO sprint pod okriljem Bavisele, že 21. izvedbo mednarodnega Gran prixa in prvič v zgodovini tudi zamejsko prvenstvo v smučarskih tekih. Predsednik je še poudaril, da je zaradi svetovne gospodarske krize prišel čas racionalizacije in iznajdljivosti. »Potrebna bo še večja kooperacija med raznimi silami in rezultat bo zagotovo pozitiven, ker kdor stavi na šport, na zdrave atlete in društvo, ne more zgrešiti, ker pripomore k temu, da bo družba v prihodnje zrastla v pravem duhu.« David Bogatec je spregovoril o rol-karski sekciji, ki se lahko letos ponaša z uspehi na državnem in mednarodnem nivoju. Sezona je bila naporna in dolga: rolkarji so se udeležili kar 14 tekmovanj za italijanski pokal in 6 državnih prvenstev. Blesteli pa so na več tekmovanjih in v vseh kategorijah. Naj poudarimo nastope Nicole Ione, ki mu je letos uspel pravi kakovostni skok na italijanski sceni in si z dobrimi rezultati v reber priboril mesto v državni reprezentanci. Ob tem pa je Mladina letos spravila v žep kar 8 državnih naslovov v rolkanju. Program prihajajoče smučarske sezone je orisal Walter Ker-pan. Načrtujejo od 40 do 50 dni treningov, doslej pa so že izpeljali atletska priprave in 15 dni smučanja na ledenikih. Poleg tega pa bodo pred vsako tekmo opravili trening na tekmovalnem mestu. V letošnji sezoni so se ekipe superbaby, cicibanov in dečkov številčno znatno povečale, eden važnejših ciljev pa je poživitev tekmovanja, kar je bilo Mladinin cvet v gumbnici vrsto let. Športno sezono Mladine so pozdravili tudi podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, predsednik ZSŠDI Jure Ku-fersin, častni predsednik SK Brdina Rado Suber, predsednik SK Devin Dario Štol- fa, predstavnica smučarske zveze Chiara Beltrame in tržaški občinski odbornik za šport Emiliano Edera. Ob zaključku uradnega dela so vsem športnikom podelili nove drese, ob tem pa so nagradili še Borisa Bogatca, dolgoletnega predsednika, ki je v društvu pustil neizbrisno sled. Sam pa je dejal, da si tega ni pričakoval a, da je pustil društvo v dobrih rokah. Sobotni večer so popestrile trebušne plesalke, ki so pod okriljem Mladine opravile tečaj z Yasmin Anuby, povezovala pa je Mairim Cheber. (and) Sistiana - Kras Repen 2:2 (2:2) Strelca: Bovino in Simeoni. Kras: Carli, Krizman, Krečič, Cu-relli, Simeoni, Renar, Miniussi, Bologna-ni, Manduca, Bovino, Caselli; Bianco, Marocco, Selakovic. Trener: Makivič. Združena ekipa naraščajnikov ni izpolnila pričakovanj. Borbena Sistiana je zasluženo iztrgala točko varovancem trenerja Makiviča, ki so že po nekaj minutah zaostajali. Igralec Sistiane naj bi bil, po mnenju Krasovega trenerja, v prepovedanem položaju. Nato je izenačil Bovino, Kras pa je povedel s Simeonijem. Drugi gol gostiteljev je znova padel s protinapada. V drugem polčasu se izid ni spremenil, četudi je imel Bovino stoodstotno priložnost za gol. Trener Dejan Makivič ni bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev: »Razočarali so me predvsem nosilci igre, od katerih sem pričakoval več.« NAJMLAJŠI Sovodnje - Aris San Polo 2:2 (1:1) Strelci: Benedikt Černic, Simon Čavdek Sovodnje: De Bianchi, Pavletič, Terpin, Piva, Persoglia, Petejan, Čavdek, Lazareski, Trevisan (Lo Piano), Černic, Peric. Domači igralci so zasluženo osvojili točko, obžalujejo pa lahko številne zgrešene priložnosti. Gostje so po-vedli že v drugi minuti srečanja s strelom iz razdalje. Domačini so nanizali zapovrstjo kar nekaj zrelih priložnosti za zadetek, a več od izenačenja Černica jim ni uspelo do konca prvega polčasa. Tudi v drugem delu enaka slika na igrišču, napadi domačih brez končnega učinka in gostje so to s pridom izkoristili ter z diagonalnim strelom s strani povedli. Domačini so preko Čavdka izenačili na 2:2 v zadnji minuti, tako da jim je za kaj več zmanjkalo časa. Audax - Juventina 3:1 (1:1) Strelec: M. Antonini. Juventina: Ferro, Falcone (Wacc-her), De Fornasari, Visintin, Lutman, Ber-nardinis (Marchesini), Cosani, M. Antonini, Clancis, Komjanc (S. Antonini), Bar-biero. Trener: Ledri. Rdeč karton: Cosani. Tekma je bila izenačena vse do zadnjih minut. Audax je tretji gol dosegel šele v sodnikovem dodatku. V prvem polčasu so Goričani povedli, za Štandrežce pa je izenačil Maksim Antonini. Zmagovita gola Audaxa sta padla v drugem delu. Trener Ledri je bil vsekakor zadovoljen z nastopom svojih varovancev. Roianese - Kras 1:7 (1:3) Strelci: Dedaj 3, Košuta 2, Feritoia in Bicocchi. Kras: Paoli (L. Gregori), P. Gregori (Dedaj), Toffolutti, Žerjal, Segulin, Mi-loševič, Bicocchi, Košuta, Feritoia, Lončar (Buri), Kocman (Smotlak). Trener: Pahor. V prvem polčasu sta si bili ekipi precej enakovredni, nato pa je prišla na dan premoč gostov. Združena ekipa Krasa je imela večjo posest žoge, nasprotnik pa se je dobro branil. Kras je imel v prvem polčasu kar nekaj lepih priložnosti za gol, ki pa jih ni izkoristil. V drugem delu so gostitelji popustili in Kras je visoko zmagal. ZAČETNIKI Sovodnje - Gradese Calcio 2:2 (0:2, 0:0, 2:0) Strelca: Daniel Zorzenon, Gregor Tomšič Sovodnje: Pahor, D. Pavletič, Zor-zenon, Soban, Tomšič, Petejan, Gergolet, Vettorello, Acconcia, Lakovič, Medeot. Domačini so igrali že v prvi tretjini srečanja kombinatorno, a so bili premalo konkretni v samih zaključkih akcij. Še več, dve nepazljivostih v obrambi so gostje pretvorili v dva zadetka. Organizirana igra v fazi napada se je le še stopnjevala v drugem polčasu, ko pa je v nekaterih sitacijah res sreča obrnila hrbet igralcem iz Sovodenj. Slednji pa so svojo premoč kronali z zadetkoma v zadnjem delu igralnega časa ter zasluženo izvlekli remi 2:2. Za požrtvovalen pristop v igri, velja pohvaliti vse sovodenjske igralce, ki so stopili na igrišče. ISM Gradisca - Juventina 3:0 (1:0, 2:0, 2:0) Juventina: Barone, Impastato, Pie-montesi, Tonani, Malič, Copetti, Di Michele, Marassi, Semplini, Deganut-ti, Terčič, Bigai, Osso, Rigonat. Trener: Battistin. Ekipa iz Gradišča je solidna, Ju-ventina pa se je večji del enakovredno borila nasprotniku. Trener Battistin je bil zadovoljen z nastopom svojih varovancev. KRAS - Združena ekipa začetnikov Krasa v soboto ni igrala. Zaradi težav z razpoložljivostjo igrišča v Žavljah je Altura zaprosila, da bi tekmo odigrali na kasnejši datum. Tekmo bodo tako nadoknadili 17. novembra ob 17.30 v Žavljah. balinanje - Začetek C-lige Gaja se je precej namucila Portuale je presenetil favorita Gaja in Portuale sta na najboljši način štartala v letošnjem prvenstvu C lige. Če je bil uspeh Gaje pričakovan, so Milkovičevi varovanci pripravili prvovrstno presenečenje, saj so gladko premagali Villaraspo iz Štaran-cana, ki se že več let poteguje za prestop v višjo ligo. Kar se tiče nastopa Gaje, ki je bil sicer uspešen, pa je bilo pričakovati,da bo lažje opravila z nasprotni-kom.Končna zmaga je visela na nitki prav do zadnjega, saj je v odločilnem srečanju njihova trojka v postavi Kramar, Leghissa in Sabatti že visoko izgubljala z 2:8.Ko se je Gaja odločila za napadalnejšo igro in v boj namesto Kramarja poslala M. Rosatija, se je ekipa s skrajnimi močmi vendarle dokopala do odločilne zmage s končnim rezultatom 11:9. Srečanje v Ronkah se je za Gajo odlično začelo saj sta bila v bližanju in obveznem zbiranju uspešna tako Calzi (17:16) kot E. Rosati (24:17). Še prej pa sta v tehničnem zbijanju oba naša predstavnika potegnila oba krajši konec (Leghissa 8:14 in A. Rosati 9:15). Po hitrostnem zbijanju je Gaja vodila s 6:4. Specialist Rosati se ni veliko namučil in je štedil z močmi pred zahtevnejšimi nastopi, saj mu je bilo dovolj zadeti 22 krogel,da je premagal nedoraslega nasprotnika (22:13). Dvojici sta igrali s spremenljivo srečo. Calziju in Smidu (proti koncu ga je nadomestil Milcovich) nikakor ni šlo od rok, kot dokazuje tudi končni rezultat 1:13, veliko bolje pa sta igrala A.Rosati in Gabrielli, ki sta prispevala ekipi četrto delno zmago.Najlepše srečanje se je odvijalo med najboljšima igralcema obeh ekip Sartorjem in Rosatijem. Na koncu je bil boljši domačin s 13:10, kar pa ni pomagalo k pozitivnemu izidu svoje ekipe.Niti najbolj optimistični navijač ni pričakoval,da bo Portuale še v drugo prisilil k predaji močno Villaraspo.Pristaniščniki, s slovenskimi bali- narji na čelu, so igrali v velikem slogu. Kot dokazuje končni rezultat 12:6, ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. Že v uvodnem nastopu je Sancin pokazal vse svoje zbijalske sposobnosti in v pozicijskem zbijanju z 19:18 premagal A-kategornika Trentina, njegov soigralec je bil za 4 točke slabši od nasprotnika (12:16). Srečanje pa sta nato na pravo pot ponovno vpeljala Micheli (22:15) in Skupek (22:16) v krogu. Sledil je skromen nastop Lucignana (14 točk), ki pa nikakor ni potrl soigralcev. Tenze in Skupek sta iztržila gladko zmago (13:4), odločilni točki pa je prispevala trojka v postavi Maria, Bubola in Sancin(13:5). Zmago domačinov sta nato zaokrožila še Stebel in Armani, katerima je prav v zaključnih potezah uspelo obrniti srečanje v lastno korist (13:10). Izidi 1. kroga: Portuale- Villaraspa 12:6, Tre Stelle - Gaja 8:10,Forum Juli -Fiumicellese 16:2. (Z.S.) 22 Torek, 8. novembra 2011 ŠPORT veliki 360 stopinj - Eva Carli Predana Krasu Ime in priimek: Eva Carli Kraj in datum rojstva: Trst, 25. 11. 1987 Kraj bivanja: Salež Študij, služba: maturo sem opravila DTTZG Žiga Zois, sedaj delam v baru v Križu KDO SE/H Stan: prosta -o « t« ö ep ca H-s g v « x¡ r h ><*> „ £ ftc- O .s 2 'i Komunikativna in družabna, a z neznanci nekoliko bolj zadržana. Tako se tudi sama opisu je Eva Carli, ki ne igra rada samo namiznega tenisa, ampak z veseljem nastopa tudi na odrskih deskah. Triindvajsetletnica (24 let bo dopolnila čez manj kot 20 dni) je članica dramske skupine pri KD Lipa v Bazovici, kjer je nazadnje nastopala v igri Umor na plaži. V Bazovici se vključuje tudi v pripravo pustnega voza. Tam je namreč živela do 18. leta, nato pa se je preselila v Salež, kjer se prav tako vključuje v vaško življenje. Na zahodnem Krasu je članica mladinskega odseka ŠK Kras. • Impulzivna ali preudarna? Čeprav je bilo v mladih letih bolj očitno, ostajam še vedno impulzivna • Stroga ali popustljiva? Nekje vmes ... odvisno od situacije • Družabna ali sramežljiva? Pred / V r o leti bi zagotovo rekla sramežljiva, sedaj pa pravijo, da sem kar družabna ... • Sanjač ali konkretna? Konkretna, čeprav mi včasih paše sanjariti Delavna ali lena? Odvisno od motivacije in vrste dela. • Al-truistka ali egoistka? Altruistka. • Osvajaš ali se pustiš osvajat?Ko me drugi ne osvajajo, poskrbim za to sa Športna panoga: namizni tenis Vloga: igralka v A2-ligi Matično društvo: trenirati sem začela pri ŠZ Bor (dve leti), nato pa sem prestopila k AŠK Kras Sedanje društvo: AŠK Kras Na igrišču/telovadnici: treniram 3 do 4- krat tedensko, ob tem še tekme t s v ¡8 p. a o j N ' ' < Prt ' • p P ™ j N< O" i s : i Q 5 O ma... ;-) p h s i u ž < S "di 3 d O" t» sr s v r ž a N a , » p p i O r p č 2 č n< s s k» N l ¡3 vo w a 1 d O Gledališče ali kino? Če je v gledališču Kobal, izberem gledališče, sicer pa raje kino. Dnevniki, revije, TV-dnevnik, TV-od-daja: Primorski dnevnik, Il Piccolo, Gazzetta dello Sport, Focus, Tennistavolo, Settimana eni-gnistica, TG3, Buon giorno regione Spletna stran: facebook, slosport.org Najljubša knjiga, pesem, film, predstava : Se que sto e' un uomo, Na Golici (v izvedbi Mateje Crismancich ;-) ), The Shawshank Redemption (ital. Le ali della liberta') , Doktor Zavrtenik (v kateri sem nastopala pri 12. letih) č c š e s P & S I I-. s j* T" s r P a ez aj K d P- ™ k p n r oeaa jv fW/> O ' £ H j V S o m v I p N- j p S b - e K: o v « P o N rv n o - , č ft> a}a}ijBA>j níuBAopajsBZ A dpja BÍuBAazrupz pod od aíníjBpBu (BU :IGSSZ BZ Soipajj 0 ojaij)3>{ ousadsn bz auaiuopjBu oupaA osiu rnji auosijo^o B 'Ao^iujjods v[ijqop droj OUIBUIT —up 'mijsim nj.iods ma>jsiamez o • 'oaiz a Bjap ta masni as ai Bd jsojbz bu 'n.iAri03UBj\ a ijbiSt ijpjsÍTduiTjo bu 3jpÍB]/v Bnaj od ejisnp 'Abu íjoqíeu ai am oaiz a ije ax oj % uajoupaiAO oujiABid oupaA iu 'psouABÍap aujjods a OÍBSBJA pABjap Tujjods UT pjiujiods BS p{ 'pru} JBZ ujjods uexjs eumax % 'adpja a>jsiaui BZ aSA BZ IUBÍIABN % BABUIJX odpja Z V[TijTUjn} IJTUjajod BU OUIBS UIBJST 13d fapz 'nduiB>j uiaujauioSou BU ipri} BjBAOjapos mas >joi}o }0>j 'BjBÍ.iBA>jri UITÍU as iq Bp 'Bjpsnd tu buibui aui o>j 'íb>j b 'B3isB}auioSou ••• ejiq up ■bj iq 'Bjjods uSaioAS ejejqzi iq au 33 9 aíuaznjp ut Aajpsojdg ¿}Jods luarnod irn (b>j Najljubša jed: manka jh ...sarma, ki jo pripravi tatko Najljubša pijača: poleg vode, rdeče vino Pulje Druga država, v kateri bi rad živel: na Krasu je prav lepo! eni kraj/ izlet: Poreč 2009 Priljublj z Martino Triglav? Čakam, da nas Čano pospremi ... / ALI ALI fg re Odbornica ŠZ Sloga Ingrid Kalan je v rubriko Ali - ali prišla na nezaželjeno povabilo Ksenje Slavec. Zoran Jerončič ali Marko Kalc? Ojoj. Oba sta dobra strokovnjaka. Daniela Ciocchi ali Karin Crissani? Zakaj takšna vprašanja? Izberem Danielo Ciocchi, glede na to, da je pravkar prejela priznanje ob naši 40-letnici. Indignados (ogorčeni), ki šotorijo na trgu: z njimi ali proti njim? Z njimi, ker imajo prav in svoje ogorčenje izražajo na način, ki je simpatičen, čeprav to ni ravno najboljši izraz. Polka ali valček? Valček. Miroslav Košuta ali Marko Kravos? Takih vprašanj ne moreš postavljati ... Pa naj bo. Izberem Miroslava Košuto, ker se ga še spomnim, kako mi je podelil bralno značko na osnovni šoli na Katinari. Gobova ali goveja juha? Gobova. Letošnji abonma na predstave Slovenskega stalnega gledališča: da ali ne? Rekla bom da, ker si želim, da bi gledališče dobilo novega vetra. Miki Miška ali Jaka Racman? Jaka Racman, od vedno! Poimenovanje ulic po Titu: za ali proti? Za. Ne vem, zakaj bi zatajevali del svoje preteklosti. Richard Gere ali George Clooney? Ha, kot igralec ali kaj? Richard Gere. Žogo ste prejeli od Ksenje Slavec. Komu jo boste podali? Športnemu garaču in nekdanjemu sošolcu na klasičnem liceju Renatu Štoklju. (P. V.) ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SRBSKI SLIKAR (STEVAN) VZDEVEK SL. GLASBENIKA ALEŠA KERSNIKA KRAJ PRIZADRU FR. DRAMATIK (EDMOND) FOTO LAKO OPICA Z DOLGIM GOBCEM IZ0BRA2EV. USTANOVA IT. POLITIK (GIULIANO) ETILNI ALKOHOL, VINSKI CVET ZASILNO PREBIVALIŠČE, NAVADNO IZ DESK DALJŠE ČASOVNO DJ DLAKA ITALIJANSKO ITALIJANSKA MOŠKO IME NIKALNICA VERGILOV TROJANSKI JUNAK NEKDANJI AMERIŠKI POLITIK (DEAN) VOLILNA SKRINJICA ANGL. FIZIK (FRANCIS) SKANDINAVSKI DROBIŽ UMRLI ITALIJANSKI NOVINAR (INDRO) TRSKA ALI PLOŠČATA RIBA DOLG, OZEK KOS BLAGA NEVARNI HROŠČ JESSE OWENS NAŠA NOVINARKA PERTOT SVETLOBA, LESK NAŠA IN SRBOHRVAŠKA ČRKA PORAZ V BOKSU IZDELOVALEC POČASNEŽ, ŠIVANK ZAMUDNEŽ NAŠ BALINARSKI DELAVEC KRIŽMANČIČ NEPROFESIONALNO PRVENSTVO OBDOBJE ZABAVNO ODRSKO DELO BOLGARSKI SKLADATELJ (GEORGI) ROD LAVER VIKTOR KORČNOJ LIVIO SEMOLIČ VALENTIN ANGELILLO NAŠ ŠPORTNI DELAVEC PETERLIN DEBELEJŠI SUKANEC ALI PRALNI ŽAMET ČETRTI RIMSKI KRALJ BERI SMUČARSKO Športno središče na PRILOGO PD ŠVEDSKEM SLOVARČEK - ALO = vzdevek Aleša Kersnika • ASTON = angleški fizik, nobelovec • ORE = skandinavski drobiž • T0D0R0VIČ = srbski slikar Vsi smo bili športniki... Joško Prinčič Sovodenjska ekipa, ki je leta 1969 nastopila na Slovenskih športnih igrah. Stoje od leve: Rado Pelicon, Marjan Černic, Mirko Špacapan, Alojz Gruden, Stano Cijan; čepe: Marjan Tomšič, Joško Prinčič in Robert Uršič Joško Prinčič (letnik 1947) je v šolskem in športnem okolju poznana in priljubljena osebnost, predvsem na Goriškem. Nekdaj profesor poslovne tehnike in nato ravnatelj Večstopenjske šole v Doberdobu, soustanovitelj Fotokluba Skupine75 in potovalne agencije Gotour je od leta 2005 v pokoju. Sedaj je tajnik Sindikata slovenske šole. Njegova športna pot je vezana v glavnem na odbojko. Ukvarjal pa se je tudi z atletiko. Pri Olympii ga je treniral profesor Kranner in leta 1965 se je celo udeležil skupnih priprav najboljših mladincev v Italiji v Aosti. S 5-kilogramsko kroglo je imel rekord več kot 15 metrov. Istega leta je nastopal z mladinsko nogometno ekipo Sovo-denj in od 1966 do 1970 občasno igral s člansko vrsto v 3. amaterski ligi. Največje uspehe pa je dosegel z odbojko. V sezoni 1961/62 je igral s člansko ekipo Olympie, ki je prvič nastopala v okviru italijanske odbojkarske zveze. Od leta 1966 je med univerzitetnim študijem v Trentu igral odbojko, košarko in celo bezbol. Bil je med ustanovitelji Cusa v Trentu. V letih 1970/72 je igral z Gasilci v Gorici v državni C ligi. Po vrnitvi od vojakov (1973) je bil tri leta igralec in trener pri Domu. Po nekajletnem premoru je pristopil kot trener mladinskih ekip k projektu Agorest Dom, bil je odbornik pri Valu in Govolleyu, kjer še sedaj opravlja odborniško funkcijo. Sedaj rad kolesari in za rekreacijo igra odbojko ter teče. V veliko zadoščenje mu je, da se je ob 2.500-le-tnici maratonske bitke udeležil in dokončal maratonski tek v Atenah. (lako) o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Torek, 8. novembra 2011 APrimorski ~ dnevnik 23 gorica - Primarne volitve leve sredine zaupale kandidaturo Giuseppeju Cingolaniju »Volilna udeležba jasno Županski kandidat pravi, da je pripravljen na dogovarjanje z Robertom Collinijem - Razširitve koalicije ne izključuje odmevi »Slovenski doprinos odločilen« Slovenski glasovi so odločilno prispevali k uspehu primarnih volitev. O tem sta prepričana Aleš Wal-tritsch, goriški koordinator slovenske komponente Demokratske stranke, in Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti. Oba pravita, da je Cingolani dober kandidat, ki bo znal zastopati celo levo sredino. »Volilna udeležba je podobna tisti iz leta 2002, ko sta se na primarnih volitvah pomerila Brancati in Cressati. To pomeni, da so ljudje resno vzeli posvetovanje. Zdaj, ko je prva faza mimo, nas čaka glavna naloga: zmagati volitve. Da to dosežemo, moramo ohraniti enotnost leve sredine. Upam, da nekateri ne nameravajo igrati igric, zaradi katerih bi se ponovil scenarij iz leta 2007,« je glede glasov o kandidaturi Roberta Collinija povedal Čavdek. Vsem Goričanom, ki so predvčerajšnjem obiskali dvorani društva UGG, se je zahvalil Wal-tritsch, ki pravi, da je nedeljska volilna udeležba viden rezultat. »1.650 občanov si je več kot pol leta pred upravnimi volitvami vzelo čas za odločanje o županskem kandidatu, ki jih bo predstavljal. To je dokaz občutka odgovornosti. Med volivci je bilo tudi veliko Slovencev, kar pomeni, da nam je mesto pri srcu in da želimo aktivno sodelovati pri njegovem upravljanju,« je povedal Waltritsch in pristavil, da je treba pri ocenjevanju udeležbe na primarnih volitvah upoštevati tudi dejstvo, da je 250 občanov podpisalo dokument v podporo Colliniju in se zaradi tega ni udeležilo posvetovanja. »Številke pravijo, da je Cingolani zmagovalec in torej županski kandidat leve sredine. V volilni kampanji bo treba napeti vse moči, da bo leva sredina ponovno osvojila goriško občino,« poudarja občinski koordinator Levice, ekologije in svobode Paolo Vi-zintin, ki ocenjuje, da je njegova stranka s kandidaturo Del Ponteja dosegla zadovoljiv rezultat, upoštevajoč težave, ki so jih imeli s prejšnjim strankinim vodstvom. Mauro Valentinsig, kandidat Italije vrednot, pa je mnenja, da je stranka dokazala vraščenost v teritorij. (Ale, dr) Na goriških upravnih volitvah, ki bodo potekale prihodnje leto, bo levosre-dinsko koalicijo vodil 44-letni Giuseppe Cingolani. Tako je odločila večina Gori-čanov, ki so se v nedeljo odpravili na sedež društva UGG, kjer so potekale primarne volitve za izbiro skupnega županskega kandidata leve sredine. Kandidatu Demokratske stranke, ki ga je podprla tudi Slovenska skupnost, je svoj glas zaupala več kot polovica vseh volivcev, zato je bil z zmago še posebno zadovoljen. Vaša zmaga na primarnih volitvah je bila napovedana. Ste pričakovali, da bo tudi tako prepričljiva? Najprej moram povedati, da je bil prvi nepričakovan rezultat volilna udeležba. Ta je najpomembnejša zmaga za vse kandidate, saj potrjuje pravilnost dosedanje skupne poti. Drugi dosežek nedeljskih primarnih volitev je enotnost nove goriške leve sredine: občani so z udeležbo pokazali, da vanjo verjamejo. Kar se pa tiče mojega osebnega rezultata, moram priznati, da ga nisem pričakoval. Prepričljiva zmaga je dodaten razlog za veselje; zahvaljujem se vsem, ki so me podprli, pa tudi volivcem, ki so glasovali za ostale kandidate. Volilna udeležba je bila jasno znamenje želje po spremembi mesta. Upravne volitve so še daleč. Kako bo koalicija nadaljevala svojo pot? Na sporedu bo najprej skupna novinarska konferenca, ki bo potekala jutri (danes, op.ur.). Nato se bomo v prihodnjih dneh vsi skupaj srečali in začeli načrtovati naslednje korake. Predlagal bom ustanovitev nove koordinacije, ki bo skrbela za volilno kampanjo. Dejstvo, da smo primarne volitve organizirali tako zgodaj, ni naključje, saj smo hoteli imeti dovolj časa za načrtovanje skupnih projektov za mesto skupaj z občani, predstavniki raznih stanovskih organizacij, ipd. Mestu bomo predstavili naše predloge, hkrati pa bomo prisluhnili raznim stališčem in predlogom. Na obzorju se je tik pred primarnimi volitvami ponovno pojavila figura Roberta Collinija... Menim, da s Collinijem lahko vzpostavimo dialog. Če sta mu pri srcu mesto in leva sredina, sem prepričan, da se bo pripravljen dogovarjati. Kdo bo drugega poklical? Bila sva napol zmenjena, da se bova v teh dneh slišala. Ne vem, kdo bo prvi dvignil slušalko. Je razširitev zavezništva mogoča? Ničesar ne izključujem. Kot smo že večkrat povedali, je za nas osrednjega pomena projekt za razvoj mesta. Pripravljeni smo na soočanje z vsemi občani in vsemi političnimi silami, da preverimo, ali obstaja soglasje v zvezi s programom. Kdorkoli bo hotel razpravljati o tem, je dobrodošel, dogovarjati pa se bo moral s celo koalicijo. (Ale) gorica - Kaj pa v nasprotnem taboru? Desnica hoče Romolija, Tretji pol še neodločen »Primarnih volitev leve sredine so se udeležili le strankini aktivisti in člani. Prave ljudske participacije ni bilo niti zdaleč.« Tako pravi pokrajinski koordinator Ljudstva svobode Gaetano Valenti in napoveduje, da bo desna sredina spet kandidirala Ettoreja Romolija. »Dosedanji župan je veliko napravil za mesto, zato si nedvomno zasluži potrditev,« trdi Valenti in dodaja, da je deželno vodstvo Ljudstva svobode že pozvalo Romolija, naj bo spet kandidat. Glede odnosov s t.i. Tretjim polom je Valenti prepričan, da bodo z njegovimi predstavniki še naprej sodelovali, saj imajo skupne vrednote. »Ko sem pred dvajsetimi leti kandidiral za župana, me je podprla tudi stranka UDC, za katero sem prepričan, da bo še naprej podpirala desnosredinskega kandidata,« poudarja Valenti. Cingolaniju za zmago na primarnih volitvah na daljavo čestita Stefano Cosma iz Tretjega pola, ki opozarja, da ima županski kandidat leve sredine pred sabo zelo težko nalogo, saj bo moral »držati skupaj« različne levosredinske duše. »Pripravljeni smo na dogovarjanje tudi z levo sredino, čakamo pa na odločitev o morebitni ponovni kandidaturi župana Romolija. Tudi od dogajanj na državni ravni bo odvisno, ali se bomo v Gorici odločili za samostojen nastop s svojim županskim kandidatom,« pravi Cosma in pojasnjuje, da v Tretjem polu doslej ni bil govor o morebitni kandidaturi Roberta Colli-nija. »Tega ni še nihče predlagal,« dodaja. (dr) Cingolani po razglasitvi rezultatov gorica - Kandidat Foruma Bellavite Zmagovit poraz »Cingolanija bomo podpirali, s Collinijem potreben dialog« »Zmagovit poraz.« Tako je Andrea Bellavite, kandidat Foruma za Gorico in Federacije levice, naslovil svoj komentar na spletnem dnevniku Foruma, v katerem je ocenil rezultat in pomen primarnih volitev. »Zmagovit« je bil izid glasovanja zato, ker se ga je udeležilo zadovoljivo število volivcev, med katerimi jih je 566 izbralo Bellaviteja, po drugi strani pa kandidat Foruma ne skriva, da je bil pristanek na drugem mestu boleč udarec tako zanj kot za gibanje, ki se je moralo z drugo stopničko zadovoljiti že leta 2007. »Naša podpora Cingolaniju, ki je zmagal primarne volitve, ni pod vprašajem, zaenkrat pa še nismo določili, kako se bo ta skupna pot uresničevala. S tem mislim na primer na možnost, da bi Cingolanija podprli s svojo listo: o tem se bomo še morali pogovo- riti,« je povedal Bellavite, po katerem bodo morali predstavniki Foruma začeti razpravo tudi o prihodnosti samega gibanja, ki je nastalo pred štirimi leti, in svojem kandidatu. »Dejstvo, da naš projekt že drugič ni zmagal, nas mora spodbuditi k razmisleku. Oceniti moramo, če hočemo še naprej aktivno sodelovati pri upravljanju mesta oz. v politiki ali pa če se želimo omejiti bolj na kulturno delovanje, komunikacijo, ipd.,« je podčrtal Bellavite in dodal, da se bodo člani Foruma začeli verjetno o tem pogovarjati že na drevišnji seji. Bella-vite je še izrazil prepričanje, da bo moral Cingolani iskati dialog tudi s Collinijem, čeprav je slednji izgubil priložnost, da bi sodeloval na primarnih volitvah. »Treba je iskati skupne točke in doseči enotnost,« je zaključil Bellavite. (Ale) gorica - Potek volilnega posvetovanja Zbrali 1.650 glasov Cingolani je prejel 851 glasov, Bellavite 566, Del Ponte 117, Valentinsig pa 98 - Med udeleženci mladi in priseljenci V vrsti za oddajo glasu bumbaca Štirje kandidati z glasovnico bumbaca Glasovali so tudi 16-letniki in priseljenci Z objemi, rokovanjem in nazdravljanjem so se v nedeljo zvečer v dvorani društva UGG v Gorici zaključile primarne volitve leve sredine, na katerih so volivci »kronali« Giuseppeja Cin-golanija. Kandidat Demokratske stranke in Slovenske skupnosti je prejel 851 glasov, medtem ko je njegov glavni tekmec Andrea Bellavite, ki sta ga podpirala Forum za Gorico in Federacija levice, pristal na drugem mestu s 566 glasovi. Daleč za njima sta se uvrstila ostala dva kandidata, Paolo Del Ponte (Levica ekologija in svoboda) in Mauro Va-lentinsig (Italija vrednot), ki sta prejela 117 in 98 preferenc. Nekaj je bilo tudi belih glasovnic (šest), dvanajst pa je bumbaca Razglasitev rezultatov bumbaca bilo neveljavnih. Nekatere izmed teh so volivci opremili z vprašaji in klicaji, eno pa z imenom Roberta Collinija, v katerem nekateri še vedno vidijo prepričljivejšega kandidata. Skupno je torej med 8. in 20. uro na volišče prišlo 1.650 Goričanov. Dan primarnih volitev je minil brez težav, največ dela pa so skrutinatorji imeli v dopoldanskem času, saj je do 13. ure glasovalo že preko 730 upravičencev. Po nekajurni upočasnitvi se je število volivcev ponovno povzpelo med 15. in 17. uro. Organizatorji so z zadovoljstvom povedali, da se je glasovanja udeležilo tudi veliko mladih in tujcev. Po prvih ocenah naj bi glasovalo med 70 in 100 mladih med 16. in 17. letom, ki niso torej še nikoli volili, okrog 80 pa naj bi bilo glasov tujcev. Na volišče je prišlo tudi veliko pripadnikov slovenske narodne skupnosti: Slovenki sta med drugim bili tudi prvi volivki, ki sta v nedeljo tik po odprtju prestopili prag telovadnice UGG. Rezultate primarnih volitev so trije od štirih kandidatov (Paolo Del Ponte je namreč moral že popoldne odpotovati v tujino) skupaj s skupino somišljenikov dočakali ob 21.30. Štetje glasovnic je trajalo poldrugo uro: na začetku je bil v prednosti Andrea Bella-vite, nato pa ga je Cingolani prehitel in ga premagal s skoraj 300 glasovi. (Ale) 24 Torek, 8. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR / vrh - Ljudmila Zotti in Franc Grilj 90-letnika Torta z rdečo zvezdo za kurirko in partizana Slavljencema so se poklonili tudi s partizansko pesmijo Franc Grilj in Ljudmila Zotti (zgoraj); zbor Jezero med nastopom bumbaca GORICA Gorica v očeh mladih Bogata goriška zgodovina in sodobna podoba mesta se prepletata v video predstavitvi Gorice, ki so jo ob koncu lanskega šolskega leta izdelali dijaki 3. razreda smeri za programerje zavoda Enrico Fermi s pomočjo treh profesorjev in dveh dijakov-snemalcev zavoda Galileo Galilei. Delo, s katerim so se uvrstili na drugo mesto na natečaju »Turismo scola-stico«, ki sta ga priredila italijanski Touring club in ministrstvo za šolstvo, so predstavili včeraj na goriškem županstvu, kjer jih je sprejela odbornica Silvana Romano. Dijake, ki niso izključno Goriča-ni (ob dijakih iz drugih mest so tudi tuj- ci iz Kosova, Ukrajine in Argentine), so spremljali profesorji Mauro Valentinsig, Maria Pia Calieri in Alessandro Brotto, ki so poudarili, da so dijaki video predstavitev izdelali izven pouka v popoldanskih urah. Video prikazuje znamenitosti Gorice, kot so grad, razkošne palače in cerkve, prikazuje pa tudi grozote prve in druge svetovne vojne, obnovljene ulice in trge, znane osebnosti, kot so bili Carlo Michelstaedter in brata Rusjan ter omenja večjezičnost in večkul-turnost mesta. V videu nastopajo sami dijaki, ki pripovedujejo o mestu potencialnim turistom, med ogledom stolnice pa vodi obisk županih Sinuhe Marotta. Romanova je izrazila željo, da bi video vrteli v veži goriške občine. gabrje - Martinova nedelja »Na juriš« je pisalo na veliki torti, na kateri sta bili še rdeča zvezda in številka 90. Slednja je predstavljala 90. obletnico rojstva dveh domačinov, ki sta bila med NOB vključena v osvobodilno gibanje in tudi kasneje sta ostala zvesta svojim načelom. Franc Grilj je bil partizan v Kosovelovi brigadi in se je udeležil številnih bitk po vsej Primorski, Ljudmila Zotti (Cotič) pa je bila kurirka in so ji bile zaupane tudi zelo zaupne obveščevalne naloge. Kot znano je Vrh predstavljal najzahodnejšo točko slovenskega ozemlja, ki je bilo vključeno v operativne naloge partizanske vojske. Tu je delovala tudi karavla oz. javka P15 s stalno prisotnostjo manjše skupine partizanov, ki je imeli nalogo koordiniranja terencev in kurirjev ter sprejemanja novih borcev v svoje vrste. Nedeljski večer se je spomnil na vse to, kar sta Vrh in okolica pomenila v osvobodilnem boju. Ta mala vasica je na oltar svobode žrtvovala veliko svojih mladih, imena katerih so vklesana na spominski plošči centra Danica na Vrhu. Večer s pričevalcema nekdanjih težkih časov sta si omislila domača sekcija VZPI-ANPI, ki je zadnje čase znatno pomladila svoje vrste, in vrhovsko kulturno društvo Danica. Večer sta vodila predsednik VZPI-ANPI Damijan Vižintin in član Nikolaj Devetak, ki sta poleg orisa pobude, podrobno prikazala borbeno in obveščevalno pot obeh slavljencev. Z venčkom partizanskih pesmi je večer uvedel ženski pevski zbor Danica, ki od letošnje sezone deluje pod vodstvom dirigentke Jane Drasič. Prisotne sta nato nagovorila in slavljencema vošila podpredsednik pokrajinske zveze VZPI-ANPI Mario La-vrenčič in sovodenjska županja Alenka Florenin. Oba sta se spomnila številnih žrtev, ki jih je zahteval boj proti krutemu sovražniku, na mlade pa sta naslovila poziv, naj še naprej ohranjajo vrednote, za katere so se zavzemali in umirali njihovi očetje in dedje. Razveseljiv je podatek, da je bilo na slavnostni prireditvi prisotnih veliko mladih. V drugem delu je na prizorišče stopil moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, ki ga vodi Zulejka Devetak. Svoj nastop je zaključil z nepogrešljivo »Vstala Primorska«, pri čemer je vstala in petju pritegnila vsa dvorana. Na koncu sta oba slavljenca prejela v dar spominski priznanji, ki sta vklesani v plošči iz kraškega kamna. Partizanski miting se je nadaljeval z okusnim »pasuljem« in seveda s partizansko pesmijo, ki se je ob spremljavi harmonike nadaljevala pozno v noč. (vip) Martinova nedelja vesela kakor vsakič Namesto tradicionalnega voza s pridelki so Gabrci v kulturnem domu uredili mizo, obloženo s poljščinami, povrtninami, kruhom in z novim vinom (desno), nastop moškega zbora Skala (spodaj) foto vip Nadležen dež je nekoliko ohromil, ni pa preprečil tradicionalnega gabrskega Mar-tinovanja. Pri društvu Skala so se, kot vsakič, vestno pripravili na praznovanje Martinove nedelje. Namesto voza s pridelki so letos v zgornjih prostorih kulturnega doma uredili mizo, obloženo s poljščinami, povr-tninami, kruhom in z novim vinom. Tokrat je maša prvič potekala kar v domu in ne v cerkvi, to pa zato, da bi bilo eno samo prizorišče dogajanja. Župnik Karlo Bolčina je v homiliji izpostavil besedo »hvala«, ki je v svoji preprostosti mnogokrat veliko bolj učinkovita kot pa draga in bleščeča darila. Prisoten je bil tudi duhovnik Anton Lazar, ki je po dolgoletnem službovanju v Števerjanu prevzel skrb za gabrsko župnijo. Ob koncu obreda je član društva Skala, Robert Juren, izrekel dobrodošlico Lazarju in se zahvalil vsem, ki so prispevali k organi- zaciji praznovanja. Predvsem se je zahvalil domačinkam, ki so pripravile sladice in druge dobrote, pa še vinogradnikom za vino in domači lovski družini, ki je ponudila golaž z divjačino in polento. Tudi počenega kostanja ni manjkalo. Pred blagoslovom pridelkov in nastopom domačega pevskega zbora je Rok Srečko Simčič predstavil zbirko ikon, ki so nastale v njegovi slikarski delavnici v Biljah. Te svete podobe so značilne za pravoslavni svet, niso pa tuje niti ostalim krščanskim veroizpovedim, je povedal. Sledila je preselitev v zgornje prostore gabrskega doma, kjer je moški zbor Skala pod vodstvom Zulejke Devetak zapel nekaj pesmi. Zadoneli sta »Majolka bod' pozdravljena« in »Vince rumeno« ter druge iz slovenske pevske zakladnice. Sivi jesenski dan še zdaleč ni skalil veselega razpoloženja. (vip) Puran na okrašenem vozu bumbaca ŠTANDREŽ Martinov praznik s kmečko zahvalo V Štandrežu so v nedeljo z zahvalnim obredom med prvimi na Goriškem počastili sv. Martina in obeležili zaključek kmečkega leta. Za ohranjanje tradicionalnega praznika že nekaj let skrbijo sinovi in vnuki štandreških kmetov, saj se v vasi izključno s kmetijstvom ukvarja le še nekaj posameznikov. Kot običajno je voz, ki so ga okrasili, dal na Nastop otroškega cerkvenega pevskega zbora bumbaca razpolago Rudi Budal, svoje pridelke so pristavili kmetje in vaščani, ki se za kratek čas ukvarjajo s poljedelstvom in vrtnarstvom. Na voz s kmečkimi pridelki so seveda postavili tudi kletko s puranom, ki je umirjeno opazoval dogajanje na prenovljenem trgu. Voz s poljskimi pridelki, traktorji in druga kmečka vozila je blagoslovil štandreški župnik Kar-lo Bolčina. Krajši kulturni program je pred cerkvijo oblikoval štandreški otroški cerkveni pevski zbor, zatem pa so zbrani domačini lahko pokusili sirkov kruh in novo vino. V Podgori pečen kostanj, azbest in merjasci Podgorski rajonski svet je v nedeljo priredil tradicionalno druženje ob pečenem kostanju. Udeležba domačinov je bila nad pričakovanji prirediteljev, ki so tako morali dodati še nekaj miz in stolov, seveda pa so bili nad odzivom zelo zadovoljni. Kot pojasnjuje podgorski predsednik Walter Bandelj, je bil eden izmed glavnih tem pogovorov azbest, s katerim so prekrite strehe številnih poslopij v obrtni coni. »Nekatera podjetja so že poskrbela za odstranitev azbestnih kritin, druga bodo to storila v kratkem. Še odprto ostaja vprašanje nekdanje tekstilne tovarne, ki mu sledi prefektura,« pojasnjuje Bandelj in poudarja, da se Podgorci soočajo še eno nadlogo, z merjasci, ki se v vse večjem številu približujejo hišam. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. novembra 2011 25 gorica - Pokrajina izdala publikacijo v dvanajstih jezikih Za tuje delavce večjezični vodnik za varnost pri delu Priseljenci se pogosto poškodujejo zaradi nepoznavanja italijanščine in osnovnih varnostnih norm V goriški pokrajini je zaposlenih veliko tujih delavcev, ki pogosto ne poznajo italijanskih predpisov o varnosti na delovnem mestu. Zadovoljni so že s tem, da so našli zaposlitev, in posledično od svojih delodajalcev ne zahtevajo, naj jim dajo na razpolago zaščitne rokavice, čelado, obutev in slušalke v primeru dela v močnem hrupu. Da bi zato predvsem tuje delavce poučili o njihovih pravicah, ki zadevajo varnost na delovnem mestu, so se na goriški pokrajini odločili za pripravo vodnika o osnovnih varnostnih predpisih v dvanajstih jezikih. »Izida publikacije si je zlasti želel predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta, seveda pa smo njegovo zamisel podprli tudi vsi ostali odborniki,« poudarja pokrajinska odbornica za delo Maria Bianca Della Pietra, ki je včeraj v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predstavila novo publikacijo s funkcionarko pokrajine Nicolino Cavallaro. »Med obiski gradbišč in tovarn so uslužbenci pokrajinskih uradov in služb za delo opazili, da tuji državljani ne poznajo italijanskih varnostnih predpisov. Marsikateri izmed priseljencev prihaja iz držav, kjer ne dajejo velike pozornosti varnosti pri delu, zato pa tudi pri nas ne zahteva zaščite, ki bi je moral biti deležen,« pojasnjuje Caval-larova in opozarja, da za tuje delavce predstavlja veliko težavo tudi nepoznavanje italijanskega jezika. Pogosto priseljenci dobijo zaposlitev takoj po prihodu v Italijo in se odpravijo na gradbišča ali tovarne, ne da bi poznali italijanščine. »Tudi zaradi tega pogosto prihaja do nesreč na delovnem mestu,« pojasnjuje Cavallarova in opozarja, da so se v zadnjih letih tudi na Goriškem pripetile smrtne nesreče, katerih žrtve so bili tuji delavci. Nazadnje je mlad Bangladeševec umrl v tržiški ladjedelnici Fincantieri, kjer se je smrtno ponesrečil februarja letošnjega leta. Usodno mu je bilo ravno nepoznavanje italijanskega jezika; baje ni dobro razumel navodil vodja gradbišča, ki je prepovedal dostop do cevi za ventilacijo, v katero je 22-letnik nesrečno padel. Vodnik o varnostnih normah so prevedli v furlanščino, slovenščino, angleščino, francoščino, hrvaščino, srbščino, makedonščino, albanščino, romun-ščino, arabščino in bangladeščino, to se pravi v jezike, ki jih govori večina tujih delavcev iz goriške pokrajine. Publikacija bo na razpolago v vseh pokrajinskih uradih na delo ter na sedežih sindikalnih in stanovskih organizacij; delili jo bodo tudi med delavci, ki so zaposleni v večjih gradbiščih in tovarnah. V knjižici so zbrali osnovna načela enotnega besedila o zdravju in varnosti delavcev. Poudarili so, da je varovanje zdravja med temeljnimi pravicami vseh delavcev, delodajalci pa so dolžni izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti svojih zaposlenih. Delavce opozarjajo tudi, da imajo pravico do usposabljanja in do zaščite. Delodajalci morajo namreč delav- ce opremiti z zaščitnim pasom za delo višini, s čelado, očali, rokavicami, primerno obutvijo in slušalkami. Ker se mnogi delavci poškodujejo zaradi padcev, so v knjižnici zbrana tudi navodila za posta- vljanje gradbenih odrov, ki morajo biti primerno zavarovani. Nazadnje so v publikaciji opisani še znaki za izhod v sili in prvo pomoč, požarni in opozorilni znaki ter znaki prepovedi in obveznosti. (dr) PRIMORJE V AJDOVŠČINI Zaposleni včeraj prejeli i evrov Uprava ajdovskega Primorja je včeraj uresničila obljubljeno: zaposlenim je izplačala 200 evrov neto akontacije oktobrske plače, do konca delovnega dne pa naj bi dobili izplačano še šestino letošnjega regresa. Sindikat se je zato odločil, da stavkovne napovedi ne bo vročil. »Imam tudi zagotovila članov uprave, da bo preostala razlika od septembrske plače in odpravnine, izplačana prihodnji teden. Nekaj prilivov se obeta. Tudi redno izplačilo plač do konca leta so nam obljubili. Za naprej pa ne vemo. V glavnem, nova uprava dela, pripravlja sanacijski program, ki ga mora do 10. decembra predstaviti bankam. Potem bo kaj več jasnega,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Ili-ja Vukoje, predsednik sindikata Konfederacija 90 v Primorju. Omenjenega izplačila pa v ponedeljek niso dobili v dveh Primorje-vih odvisnih družbah: ljubljanskem Gradisu in kranjskem Gradbincu, tam so delavci vložili stavkovne zahteve, pojasnjuje Vukoje. (km) Znaki prepovedi v slovenščini (zgoraj) in znaki obveznosti v bangladeščini gorica Priznanja za uspešnost Mladim ponujajo seminar in svetovanja Goriška Trgovinska zbornica je razpisala natečaj za podelitev priznanj podjetjem in njihovim zaposlenim, ki so se odlikovali po resnosti in uspešnosti. Podelili bodo dve vrsti priznanj; prvo zadeva delavce, ki so za dolgo obdobje zaposleni pri istem podjetju, in za podjetnike, ki dolga leta vodijo svoje družbe. Z drugim priznanjem bodo nagradili delavce, ki so dali posebno pomemben doprinos k inovativnosti in rasti posameznih podjetij. Razpis za 28. natečaj je na razpolago na spletni strani www.go.camcom.it in v uradu za podjetja na sedežu Trgovinske zbornice v Ulici Crispi v Gorici. Trgovinska zbornica že dolga leta podpira mlade pri njihovih podjetniških pobudah; tako je tudi letos, saj so se odločili za sodelovanje pri projektu »Imprendero 3.0«, v okviru katerega bodo priredili več seminarjev, mladim bodo ponudili tudi možnost specialističnih svetovanj. Prvi seminar bo jutri med 15. in 19. uro v dvorani palače De Bassa v Ulici De Gasperi. Spregovorili bodo o različnih pravnih oblikah za ustanavljanje podjetij; pojasnili bodo njihove prednosti in slabosti, predvsem kar se tiče tveganj za podjetnike. V petek, 18. novembra, med 15.30 in 19.30 bodo spregovorili o vodenju podjetij s posebnim poudarkom na psiholoških in organizacijskih aspek-tih. V sredo, 23. novembra, med 15. in 19. uro bodo predavanje posvetili družinskim podjetjem in njihovemu delovanju. Za informacije in prijave sta na voljo telefonska številka 0481-384261 in naslov elektronske pošte spazio.im-presa@go.camcom.it. gorica-gradišče-krmin - Naveza v znamenju »stare grofije« Tri občine en sam teater Razmišljajo tudi o produkciji - »V izredni krizi moramo priti na dan z izrednimi ukrepi, sinergije gredo v to smer« fl ij m CI^WtiU1 Občinski teater v Krminu bumbaca V Gradišču bumbaca Mestno gledališče v Gorici bumbaca goriška brda - Vse nared za jutrišnji predsedniški obisk S Turkom o termah in vili Na srečanju s predsednikom bo na povabilo briškega župana Mužiča prisotna tudi števerjanska županja Franka Padovan Jutri bo Goriška Brda obiskal slovenski predsednik Danilo Tiirk. Ob prihodu ob 10. uri se bo na Gradu Dobrovo srečal z županom Francem Mužičem in predstavniki Občine Brda, ki mu bodo predstavili delovanje in projekte občine, med katerimi izstopajo uresničitev briških term in obnova Vile Vipolže. »Predsednika bomo na razgovorih seznanili s projekti, ki smo jih že izpeljali ter o aktualnih zadevah in bodočih načrtih - četudi smo majhni, imamo v Brdih velike načrte,« napoveduje Mužič, ki je na srečanje s Turkom povabil tudi županjo iz Števerjana, Franko Padovan. »Ona bo predsednika neposredno seznanila z ak- tualnimi zadevami iz zamejstva. Na italijanski strani namreč hočejo manjše občine ukiniti - s tem bi se dobesedno izgubila tudi števerjanska občina.« Med najpomembnejšimi uresničenimi projekti v Goriških Brdih iz zadnjih let je projekt oskrbe s pitno vodo. Med aktualnimi in bodočimi zadevami briške občine, s katerimi bo Mužič seznanil predsednika pa so tudi briške terme in ureditev večnamenskega objekta na Dobrovem v neposredni bližini šole. »V obeh primerih iščemo ustreznega investitorja,« pojasnjuje župan. Predsednik Turk si bo po sprejemu pri županu v galerijskih prostorih gradu ogledal slikarsko razstavo »Miha Maleš -Zoran Mušič, prijatelja in sodelavca«. Nato bo obiskal osnovno šolo na Dobrovem, kasneje pa se bo mudil še v Vinski kleti Goriška Brda, največjem gospodarskem kompleksu v občini. Tam naj bi predsednik krstil novo penino. Z Dobrovega se bo nato odpravil na ogled srednjeveške vasice Šmartno, kjer si bo ogledal obrambni stolp, ki ga je obnovilo podjetje Salonit Anhovo in se seznanil z dosedanjo obnovo vasi. V omenjenem stolpu bodo ob sredinem predsedniškem obisku med portrete dosedanjih predsednikov slovesno dodali še Torkovega. Predsednik si bo v nadaljevanju obiska ogledal tudi Vilo Vipolže, kjer se bo seznanil s projektom obnove in si ogledal klet - bodočo evropsko vinoteko. Vila Vipolže je bila pred štirimi leti uvrščena na državni seznam objektov za obnovo, ki naj bi veljala dobrih 11 milijonov evrov. Predsednika naj bi na obisku v Brdih spremljal tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in minister v funkciji ministra za kulturo Boštjan Žekš ter direktorica direktorata za kulturno dediščino, Damjana Pečnik. Predsednik Türk bo obiskal še domačijo Klinec v Plešivem, ki sodeluje v projektu Art Circle - Krog umetnosti kot ambasada umetnosti Republike Poljske, in se srečal z vinarji, ki sodelujejo v projektu. (km) V imenu »stare grofije« bodo občinska gledališča Gorice, Gradišča in Krmina - oddaljena med sabo 10-15 kilometrov - delovala kot en sam teater. To je samo začetek, saj so medobčinske sinergije na najrazličnejših področjih v kriznem času ne le obvezna pot, a tudi pogoj za preživetje. S temi poudarki so včeraj v Gorici predstavili zgibanko s programom treh gledališč. Izkazalo se je, da se kljub 47 prireditvam med sabo dopolnjujejo, kar gre pripisati dejstvu, da imajo skupnega umetniškega vodjo, Walterja Mramorja, ki napoveduje, da sinergija bi lahko že s prihodnjim letom obrodila samostojno gledališko produkcijo. V pričakovanju na to bodo še letos pripravili niz treh dogodkov, po enega na mesec od februarja do aprila, in ga promovirali kot sezono »stare grofije«. Na pobudo goriškega odbornika Antonia Devetaga so »stara grofijo« obudili pred dvema letoma in pod njeno okrilje spravili Gorico, Gradišče in Krmin. Uprave so podpisale protokol o sodelovanju, ki ga sedaj s pospeškom uresničujejo na področju gledališča, turizma, trgovine in enogastro-nomije. »Povezali smo občine različnih političnih pripadnosti,« opozarja Devetag in napoveduje, da bodo informativno gradivo - gledališki program, zgibanko z gostinsko ponudbo in publikacijo na 66 straneh s predstavitvijo dobrot »stare grofije« - prevedli v angleščino, nemščino in slovenščino, pro-movirat pa se bodo šli tudi v Slovenijo, Avstrijo in na Hrvaško. »Stara grofija je priložnost za promocijo naših bogastev. Imamo tri gledališča, a tudi tri gradove, ki jih lahko povežemo. Skupno nastopanje nam bo omogočilo, da bomo smotrneje uporabili javni denar, ki ga je vedno manj,« pravi krmin-sla župan Luciano Patat. »V izredni krizi moramo priti na dan z izrednimi ukrepi. Si-nergije treh občin gredo v to smer in jih moramo razširiti na čim več področij. Eno od teh bo tudi služba občinske policije,« dodaja župan Gradišča, Franco Tommasini. Pravkar tri omenjena gledališča začenjajo novo sezono. Število abonentov je že prekosilo lanske številke, navaja Mramor. Iz skupnega programa pa izhaja, da datumi dogodkov v treh teatrih ne sovpadajo. To pomeni, da gledališča ne tekmujejo, se ne ovirajo, temveč da se vzajemno podpirajo. Lekcija za marsikoga. 26 Torek, 8. novembra 2011 GORIŠKI PROSTOR doberdob - 20-letnica smrti Spominski večer za Franko Ferletič Po maši kulturna prireditev v župnijski dvorani Ob 20. obletnici smrti kulturne delavke Franke Ferletič bo jutri, 9. novembra, v njenem rodnem Doberdobu spominski večer, ki se bo oblikoval v dveh delih. Najprej se bodo domači, sorodniki in prijatelji pokojne Franke spomnili pri maši v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu. Maša bo ob 19. uri. Po maši bo krajša kulturna prireditev v župnijski dvorani v Doberdobu, ki jo prireja kulturnega društva Hrast. Šlo bo za krajši oris življenja in kulturnega delovanja Franke Ferletič v rodnem Doberdobu, pa tudi širše na Goriškem. Slike, video posnetki in zvočni zapisi bodo kulisa spominom, ki jih bo obudila Frankina prijateljica, Lučana Budal. Prireditev bodo obogatili še glasbeni in dramski vložki. Občinstvu bodo zapeli otroci iz otroškega pevskega zbora Veseljaki iz Doberdoba pod vodstvom zborovodkinje Lucije La-vrenčič, glasbeno noto pa bo večeru vdahnil tudi harmonikar Jari Jarc. Člani mladinske gledališke skupine Hrast bodo uprizorili odlomka iz miklavževanj, ki so nastala prav izpod peresa Franke Ferletič. nova gorica - Policija Martinov »lov« na vinjene voznike Za vse storilce prekrškov test alkoholiziranosti Tudi novogoriški policisti bodo, tako kot drugod po Sloveniji, v okviru akcije 0,0 šofer - trezna odločitev, ki poteka v času med 7. in 14. novembrom oz. v času martino-vanj, poostreno nadzirali vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil na državnih in lokalnih cestah. Tistim, ki jih bodo zalotili pri storitvi cest-noprometnih prekrškov, bodo dosledno odredili preizkus alkoholiziranosti. Novogoriški policisti vse udeležence v cestnem prometu zato opozarjajo, da alkohol bistveno zmanjšuje sposobnosti za vožnjo in s tem tudi pravilnost reagiranja v kritičnih situacijah. Z vožnjo pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil vozniki ne ogrožajo samo svojega zdravja in življenja ampak lahko z nepremišljenim ravnanjem trajno zaznamujejo tudi življenje ostalih udeležencev v cestnem prometu. Zato bodo policisti no-vogoriške policijske uprave ne le v prihajajočih dneh, ampak tudi v prihajajočem prazničnem decembru poostreno nadzirali vožnje pod vplivom alkohola z namenom zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu. (km) Ulica Brass zaprta Kot napovedano, so včeraj zaprli prometu Ulico Brass v Gorici. Zaradi nujnih del na mostu, ki je zgrajen nad ulico, naj bi bila cesta neprevozna celih dvanajst dni, do 19. novembra. Prepovedano bo tudi parkiranje. Gost večera Marij Čuk V okviru tradicionalnih srečanj z avtorji, ki jih prireja Kulturni dom v Gorici, bo jutri, 9. novembra, ob 18. uri prišel v goste pesnik in novinar Marij Čuk. V zadnjih letih sta pri Založništvu tržaškega tiska izšli dve njegovi deli: pesniška zbirka »Zibelka neba in dna« ter izbor ko-lumn in aforizmov z naslovom »Nikar se ne hudujte na vreme, da je zmešano -Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom«. Gre za izbor satiričnih torkovih ko-lumn, ki so izhajale v Športni prilogi Primorskega dnevnika. O poeziji in športu, humorju in književnosti, politiki in kulturi se bo s Čukom pogovarjala Martina Kafol. Gloria Gaynor v Verdiju V goriškem gledališču Verdi bo drevi ob 20.45 nastopila pop pevka Gloria Gaynor. Goriški koncert bo zanjo edini nastop v Italiji med svetovno turnejo. Gaynorje-va je zaslovela leta 1980 s pesmijo »I Will Survive«. Tržič brez denarja »V Tržiču smo do leta 2010 uporabili vsa sredstva, ki nam jih je dežela dala na razpolago za povečanje varnosti v mestu. Letos tega nismo mogli storiti, saj nam dežela ni nakazala niti enega evra.« S temi besedami tržiški podžupan Omar Greco odgovarja deželni odbornici Federici Seganti, ki je pred dnevi poudarila, da v Tržiču ni volje po sodelovanju. Devet mrtvih na cestah V prvih letošnjih desetih mesecih so no-vogoriški policisti obravnavali 778 prometnih nesreč, kar je za 26 več kot v enakem obdobju lani. Letos je posledicam nesreč na cestah podleglo 9 ljudi, lani 6, medtem ko je bilo letos 55 hudo in 284 lažje poškodovanih. (km) Poslovanje s Kitajci V organizaciji medpodjetniškega izobraževalnega centra TŠC prihaja v Novo Gorico delegacija predstavnikov enajstih kitajskih podjetij. Ob tej priložnosti bo v sredo, 16. novembra, ob 10. uri v konferenčni dvorani Perle poslovno srečanje z možnimi B2B (»business to business«) razgovori. Podjetja, ki se zanimajo za udeležbo, naj se prijavijo na naslov bruno.mihelj@rra-sp.si ali na tel. 00386-(0)51-382266 do 11. novembra. (km) »Borc San Roc 23« V dvorani Incontro v Podturnu bodo danes ob 18.30 predstavili 23. številko revije Borc San Roc. Urednica Erika Jazbar se bo pogovarjala z zgodovinarko Lilia-no Ferrari. Večer o Azerbajdžanu Goriški muzej prireja nocoj ob 20. uri na gradu Kromberk predavanje z naslovom »Azerbajdžan malo drugače«. Kulturno zgodovinski potopis o državi, ki je pred nekaj dnevi po umiku slovenske kandidature dobila sedež v Varnostnem svetu OZN, bo predstavila Vesna Črnivec. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 11. novembra, ob 20.30 »Un curioso ac-cidente« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Dona di Piave; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 048130212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na gledališko predstavo »Nekropola« Borisa Pahorja v petek, 11. novembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici; informacije predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481-531445) in na na spletni strani www.tea-terssg.com. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 12. novembra »Non ce ne importa niente« Giorgia Bozza in orkestra Maniscalchi; nastopajo sestre Mari-netti; informacije po tel. 0481-969753 in na spletni strani www.artistiasso-ciatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 13. novembra, ob 16. uri »Cuccioli Show«; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. in 10. novembra, ob 20.45 gledališka predstava Yasmine Reza »Art« igrajo Alessandro Haber, Alessio Boni in Gi-gio Alberti; informacije po tel. 0481494369. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 9. novembra, ob 20. uri (Katja Hensel) »Cifra, mož«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 2: »Montifilm« 17.30 »Il cor-ridore« in »Crossing the Ditch«; 21.00 »V kraljestvu zlatoroga« in »The Swiss Machine«. Dvorana 3: «Kinemax dAutore« 17.40 - 20.30 »Una separazione«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »La peggior settimana della mia vita«. Dvorana 2: 17.40 - 20.20 - 22.15 »Johnny English«. Dvorana 3: 17.30 »Le avventure di Tintin: il segreto dell'unicorno« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »L'amore all'im-provviso - Larry Crowe«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »I soliti idioti«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.10 - 22.00 »Terra ferma«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Terra-ferma«. Razstave V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v sredo, 9. novembra, bo 18. uri odprtje raz- stave akvarelov Riccarde de Eccher z naslovom »Montagne (Gore)«; na ogled bo do 28. novembra. M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 8. novembra, ob 20.45 nastopa Trio Atos; informacije po tel. 0481494369. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 10. novembra, ob 20.15 nastopil Trio December Soul (tolkalec Zlatko Kaučič ter kontrabasist Paolino Dalla Porta in pianist Stefano Battaglia); informacije na spletni strani www.kul-turnidom-ng.si. «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 11. novembra, ob 20.45 koncert dua Mezzena (violi-na)-Giavazzi (klavir); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.li-pizer.it. @ Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršutarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Štivana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ronkah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). KRUT - zaključuje se vpisovanje za izlet 10. in 11. decembra na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov; informacije in vpisovanje na društvenem sedežu v ul. Cicerone 8/B ali po tel. 040360072. Obvestila INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačnem tel. ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju občine v Gorici, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481-383690-691-692 v slovenščini in furlanščini). V Tržiču je urad za ljudsko štetje v Ul. S. Am-brogio 60 (tel. 0481-494499) odprt ob ponedeljkih med 9. in 12. ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih med 9. in 12. uro, ob sredah med 11.30 in 13.30 ter med 16. in 18. uro, ob četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTAN-DREŽU potekajo v organizaciji kulturnega društva Oton Zupančič vadbe pilatesa, zumbe, spinninga, spro-stilne telovadbe in joge, z novembrom pa bo še dodatni termin za spinning ob petkih od 19. do 20. ure; informacije in vpisovanje po tel. 347-8800556 ali na naslov boris.nardin@tmail.si. Druga novembrska novost so Šejk partyji, to so degustacije šejkov (dodatki k prehrani, ki nam pomagajo regenerirati telo), ki bodo glede na prijave interesentov potekali med tednom pred ali po vadbah. V soboto, 12. novembra, od 10. do 12. ure, pa bo na vrsti delavni- ca tibetanskih vaj z zdravilko Manico Irt iz Šentvida pri Stični; tako za Šejk Partyje kot za tibetanske vaje se je treba predhodno prijaviti po tel. 3478800556 ali na naslov suzana.ko-mel@tmail.si. PD RUPA-PEČ vabi v društvene prostore v Rupi danes, 8. novembra, ob 18.30 na ogled fotografij in izmenjavo utrinkov z letošnjega izleta v Berlin in Ko-benhavn. DRUŽBA ROGOS prireja na Gradini za martinovanje večerjo z glasbo v živo s triom Gradina v petek, 11. novembra, od 20. ure dalje. Obvezna predhodna najava, informacije po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. V nedeljo, 13. novembra, bodo na Gradini pekli kostanj od 15. ure dalje. MARTINOVO 2011 V ŠEMPETRU: v petek, 11. novembra, bo potekala martinova furnga s startom ob 9.15 pri gostilni pri Jocotu v Vrtojbi s postanki ob 10.30 pri gostilni Faganeli v Mirnu, ob 12.35 v Sovodnjah, ob 14.10 v Štandrežu, ob 16.20 »na placu« v zgornji Vrtojbi, ob 17.30 pri gostilni Pri Zdenki v Šempetru in ob 18.30 »na placu«v Šempetru; med 17. uro in 17.30 bo s startom pri gasilskem domu v Šempetru sprevod bakel po šempetrskih ulicah. V soboto, 12. novembra, v ogrevanem šotoru pred dvorano Športnega centra Hit v Šempetru pri Gorici v sklopu mednarodne razstave psov, ki vsako leto poteka v Hitovi dvorani, bo na programu ob 17. uri nastop goriških harmoni-kašev BeEsAs in izbor za najbolj všečno domače vino 2011 (belo in rdeče), ob 18.30 nastop zabavne plesne skupine Primorski Fantje. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, vstop prost. MARTINOVANJE v domu Andreja Bu-dala v Štandrežu v organizaciji KD Oton Zupančič bo v nedeljo, 13. novembra, od 12. ure dalje. Zaradi kosila je nujna predhodna prijava; informacije po tel. 347-2420204 (Marta, ob uri kosila ali v večernih urah) AŠKD KREMENJAK vabi na martinova-nje, ki bo v večnamenskem centru v Jamljah v nedeljo, 13. novembra, od 18. ure dalje. Za zabavo bosta poskrbela harmonikaš Štefan in pevka Ivana. DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ organizirata 13. novembra martinovanje v Ri-hemberku-Braniku. Prijave sprejemajo odborniki obeh društev (0481482015 ali 0481-474191). SREČANJA Z OBČANI SOVODENJSKE OBČINE: za Sovodnje 14. novembra v dvorani Zadružne banke, za Gabrje 18. novembra v prostorih društva Skala, za Rupo in Peč 23. novembra v prostorih društva Rupa-Peč in za Vrh 29. novembra v centru Danica. Pričetek ob 20. uri. DRUŽABNI VEČER udeležencev izleta SPDG v Bolgarijo bo 25. novembra pri Štekarju na Valerišču. Sledila bo martinova večerja. Obvezna je potrditev udeležbe po tel. 0481-882079 (Vlado). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ vabi članice na redni občni zbor, ki bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 25. novembra, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora in tajnika, poročilo predsednika, pozdravi gostov, premor, razprava, volitve novih organov, razno. V prvem delu občnega zbora SSO bo kulturni pro- -/ gram oblikovala Dvs Bodeča neža iz Vrha pod vodstvom Mateje Černic. LETNIKI 1961 iz Sovodenj, Gabrij, Ru-pe, s Peči in Vrha, ki so se na družabnosti srečali pred dvajsetimi leti, se bodo ponovno sešli 3. decembra letos; informacije po tel. 333-1706760 (Nerina Devetak). H Prireditve »SOLE IN RETE«, državna kampanja za spodbujanje uporabe obnovljivih energij na pobudo organizacije Energoclub, v sodelovanju z Legambiente FJK in s pokroviteljstvom goriške pokrajine, občin Doberdob, Fiumicello, Tržič, Romans, Ronke, Zagraj, Škocjan, Špe-ter ob Soči, Štarancan in Turjak prireja informativne sestanke za vstop v skupino za nakup fotovoltaičnih sistemov: danes, 8. novembra, ob 20.45 v stavbi Palazzetto Veneto v Ul. S. Ambrogio 12 v Tržiču. Med 19.30 in 20.30 bo ljudem na voljo informativno okence; informacije na spletni strani www.soleinre-te.it, po tel. 331-8307063. PREDAVANJA O LIKOVNI UMETNOSTI bodo danes, 8. novembra, 13. decembra in 17. januarja ob 18. uri v novo-goriški Točki ZKD na Ulici Gradniko-ve brigade 25. Na temo »Ideja narave v moderni in sodobni umetnosti« bo 8. novembra predavala umetnostna zgodovinarka Nataša Kovšca. Na drugih dveh sklopih pa bo multimedijski ustvarjalec Blaž Erzetič predaval na temo »Zvok in 3D grafika«. Predavanja so brezplačna. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo danes, 8. novembra, ob 17.30 predstavitev knjige »Quando ci batteva forte il cuore« Ste-fana Zecchija. Prisoten bo avtor. KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTAN-DREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prirejajo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 20.30 predavanje Marije Štremfelj za utrjevanje duha na temo »Pot k Bogu preko gora«. SKRD JEZERO IN SEKCIJA VZPI-ANPI Jože Srebrnič Doberdob vabita na predstavitev knjige »Tito in tovariši« Jožeta Pirjevca v četrtek, 10. novembra, ob 19. uri na sedežu društva Jezero v Doberdobu. Uvodno misel bo podal Mario Lavrenčič, za glasbeni utrinek bo poskrbel MoPZ Jezero. UMBERTO GALIMBERTI, filozof in avtor knjige »Grozljivi gost: nihilizem in mladi« bo v organizaciji Slovika in Dijaškega doma predaval na temo »Miti našega časa (I miti del nostro tempo)« v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 10. novembra, ob 18.30. Zagotovoljeno bo simultano prevajanje; informacije po tel. 0481-530142, 0481-533495. KRUT vabi v torek, 15. novembra, ob 17. uri na predavanje z inženirjem živilske tehnologije s pedagoško-andra-goško izobrazbo Matjažem Kološo z naslovom »Zdrava prehrana in dobra kuhinja« na sedežu krožka v Gorici, Korzo Verdi 51/int; informacije po tel. 0481-530927, ob četrtkih od 9. do 12. ure ali pa na sedežu krožka v Trstu, Ul.Cicerone 8, tel. 040-360072, email: krut.ts@tiscali.it. KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA, založba Mladika in Inštitut za družbeno in versko zgodovino vabijo v sredo, 16. novembra, v dvorano Della Torre na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, v Ulici Carducci 2 v Gorici, na srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegovih knjig v italijanskem prevodu »Notturno sull'Isonzo« in »La vigna dell'imperatrice romana«. Spregovorili bodo Ivo Jevnikar, Nadia Roncelli, Liliana Ferrari, pisatelj Alojz Rebula in prevajalka Martina Clerici. Začetek ob 18. uri. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Edvige Taljat vd. Komac iz kapele glavnega pokopališča v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Giovanni Facchini (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.20) v cerkvi in na pokopališču. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. novembra 2011 27 likovna umetnost - Franko Vecchiet ob svojem 70. rojstnem dnevu Edina možna pot za umetnika je, da obdrži vez med tradicijo in inovacijo Svojo umetniško pot je začel kot grafik, kasneje pa je razširil svoj pogled in začel delovati tudi v drugih smereh Tržaški likovni umetnik Franko Vecchiet slavi danes svoj okrogel rojstni dan. Srečali smo ga v njegovem ateljeju, kjer stalno nastaja kaj novega in se pomenili o tem, kako doživlja svojo ustvarjalnost. Franko Vecchiet se je rodil v Trstu leta 1941. Maturiral je na slovenskem klasičnem liceju v Trstu je nadaljeval študij na višji šoli za grafiko v Urbinu. Na začetku njegovega umetniškega razvoja je bilo pomembno srečanje z Avgustom Černigojem, s katerim je nato sodeloval dolga leta. Obiskoval je likovne tečaje v Benetkah in Parizu pod vodstvom H. Goetza in W. Hayterja in se izpopolnjeval tudi na grafičnem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Leta 1970je bil med ustanovitelji Skupine U. V osemdesetih letih je v Trstu vodil Galerijo Tržaške knjigarne. Za seboj ima številne samostojne razstave v Italiji, Sloveniji in drugod po svetu. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in v svetu, razstavljal pa še na Mednarodnem grafičnem bienalu v letih 1985,1987 in 1989, 1991,1993,1995,1997,1999,2001,2003 in 2005 v Ljubljani in bil gost delavnice Genius loci, Lera, ki jo pripravljajo Obalne galerije iz Pirana. Med številnimi prejetimi nagradami gre omeniti nagrado Prešernovega sklada (1989) in Grand Prix na 14. grafičnem bienalu v Sarcelles v Franciji leta 2010. Leta 2004je zmagal na mednarodnem natečaju za realizacijo mozaika pred Severno postajo v Gorici ob priključitvi desetih novih članic Evropski uniji. Dejaven je tudi kot likovni pedagog na Mednarodni šoli za grafiko v verjetno napačno mislimo, da je bila avantgarda samo inovativna in revolucionarna. Tudi tu je šlo za konfrontacijo s preteklostjo. Če so v začetku prejšnjega stoletja umetniki hoteli zrušiti določeno zacementirano situacijo v umetnosti, to pomeni da je bil njihov pogled po eni strani obrnjen v preteklost, po drugi pa v vero v bodočnost. Že Ceza-ne je s svojimi slikami hodil v muzeje, da bi jih la licu mesta lahko primerjal z deli starih mojstrov. Kar je danes dejstvo pri enačbi tradicija/inovacija, je iskanje udobnosti ve- Benetkah in kot gostujoči profesor v tujini (ZDA, Akademija likovnih umetnosti v Parizu). Je avtor številnih strokovnih člankov, razprav, knjig in grafično-pesniških map. Živi in ustvarja v Trstu. Je avtor likovno-pesniških izdaj Sredozemlje (s pesnikom M. Kravosom), zbirke Ludens in Minimalia, Grafične mape v izdaji MGLC, Kvartet, umetniških knjig Suite, Flux, Petals, La bdite a outils, Mistery Book, in drugih ter je uveljavljen še kot avtor številnih strokovnih zapisov o sodobni likovni umetnosti. Živi in dela v Trstu. Vnjegovem delu se odraža iskrena povezanost z rodnim mestom, njegovo zgodovino in vso problematiko, ki je povezana z njim. Dolga leta se je ukvarjal pretežno z grafiko v različnih tehnikah. Njegova ustvarjalnost se je sčasoma razširila v različne umetniške smeri in izrazne možnosti od kolaža in slikarstva do posegov v prostor. Franko Vecchiet je na svoji bogati in plodni ustvarjalni poti od vedno imel širok razpon med tradicijo in inovacijo, znalsi ohraniti bistvene prvine in jih nadgrajeval z novimi aktualnimi prijemi tako s tehničnega kot vsebinskega vidika, zato se mi zdi zanimivo spregovoriti predvsem o samem ustvarjalnem procesu, o pristopu umetnika do dela. Edina možna pot za vsakega umetnika se mi zdi prav tista, ki skuša obdržati vez med tradicijo in inovacijo. Mi čine umetnikov tudi na ustvarjalnem pordočju. Ta izbira «easy way», ki se naslanja lahko od figuralike prejšnjega stoletja do Malevičevega kvadrata omogoča, da pridemo do lepih in dekorativnih del, ki pa mislim, da ne prinašajo nič zanimivega in niti nič novega. Kolikšno težo ima načrtoval-nost, kako se razumska in čustvena sfera pri tem prepletata? Pravzaprav si ne postavljam tega vprašanja. Verjetno sem si ga postavljal na začetku svoje poti. Danes delam in slikam, kot mislim, ali kot bi počenjal karkoli drugega. Oboje gre vzporedno in morda celo skupno. Glavna teža pa, ki jo čutim v sebi in daje smisel mojemu biti, je zame resen pristop k delu. Saj so že stari Grki pravili, da dobro delo, primerno življenje, zdravje, duševni mir in zadovoljstvo so vse ena sama in ista stvar. Ne hodim na počitnice, niti ne na zabave, potujem samo za svoje kulturne ali likovne interese. V bistvu sem mo-nomaniakalen. Ta je bila bolj v modi v prvi polovici prejšnjega stoletja bodisi v življenju kot v politiki in umetnosti, vstevši z avantgardo. Danes je čisto narobe, današnji svet je bolj shicofren. Jaz se tej aktualni splošni bolezni verjetno upiram. Tudi načrtovalnost spada v ta moj sistem ujemanja in doživljanja sveta. Mislim, da mi prav moji nešteti načrti onemogočajo, da bi se jasno zavedal let, ki jih imam. Kako poteka tvoje delo v ateljeju? Prav prejšnji teden sem zaključil preureditev ateljeja, da bi lahko boljše delal in morda kaj realiziral, česar v prejšnjem obsegu ateljeja ne bi mogel. Delo v ateljeju zahteva veliko časa, veliko zaupanja vase. Vsaka umetniška praksa pa terja veliko koncentracije, a tudi skromnosti, previdnosti in stalnega dialoga z dvomom. Kar ne pomeni, da se ne znaš odločati, ampak to, da je naša vizija sad neke rekonstrukcije in zato umetnost stalno zapira in odpira nove scenarie. Brez tega bi se umetnost samo ponavljala. Živeli bi v negibnem svetu. Vsi Černigojevi učenci so neposredno doživeli eksperimentalnost, koliko te radovednost žene še v raziskovanje novih prijemov, kako se ta vidik kaže v tvojem ustvarjalnem delu? Mislim, da smo mi nekoliko poenostavili Černigojev lik, ki je bil bolj komplesna in raznolika osebnost, kar se odraža tudi v njegovem delu. Predvsem so njegovi učenci vsak po svoje dojeli razne aspekte njegove umetniške drže. Verjetno je tudi sam dajal različna sporočila različnim sogovornikom. Meni je na primer vlil predvsem željo po znanju in prepričanje po potrebi iskanja nečesa v umetnosti, kar sem kasneje razumel, da je to v bistvu tisto nedosegljivo, ki naj bi bil sam čar umetniškega dela. Skušal me je prepričati o potrebi širsega pogleda na svet v likovni umetnosti, o nujnosti ogleda razstav po svetu, poznanja umetnikov, itd. Spoznal pa sem, da se tega sistema, ko vstopiš vanj, ne moreš več rešiti, ker moraš stalno dohitevati nekaj, kar se ti izmika. Bolje bi bilo verjetno imeti vedno isto okolje, kjer se ti ne nič izmika. Ostaneš pa še bolj na robu sveta. To ni tvoj primer. Ta opcija bi bila gotovo bolj pomirjujoča in ne vem, če je tudi to, kar sedaj iščem. Prihodnji teden imam otvoritev razstave v Galeriji moderne umetnosti v Velenju z naslovom Samo tu lahko živim. Lahko živim samo v svojih slikah, lahko živim samo v kontekstu, ki mi je bil dan med Trstom in ostalim slovenskim prostorom in končno lahko živim v geografsko širšem prostoru, ki sem si ga po malem priboril. Prvenstveno grafik, ne preziraš slikarstva in prostorskih postavitev, poseganja v prostor in oblikovanja. V umetnosti sem se rodil kot grafik oziroma lesorezec. Petnajst let sem se ukvarjal samo z lesorezom in sem bil prepričan, da bom kot lesorezec tudi umrl. Potem pa sem začutil vedno večji interes in potrebo, da bi širil svoj pogled in delovni pristop v druge smeri. Kasneje sem se zavedal, da v tem nisem edini, da so isto napravili tudi drugi umetniki, ki sem jih poznal in cenil. Mislim, da je šlo za splošni razvoj v drugi Levo Franko Vecchiet na letošnjem Artednu, spodaj pa njegovi deli kroma polovici oziroma ob koncu prejšnjega stoletja vse do danes. Navežimo se na letošnji ljubljanski grafični bienale, ki doživlja grafiko tako široko zasnovano, da jo pojmuje preprosto kot medij, ki doseže širšo publiko. Kako gledaš na razvoj grafike v času od zlatih povojnih let, ko smo še tradicionalno pojmovali grafiko kot umetniški odtis na papirnati podlagi? Bral sem celo, da nameravajo spremeniti naslov bienala, ki naj bi ne bil več »grafični«. Očitno ima Slovenija sedaj drugačne interese, kot jih je imela pred tridesetimi leti. Mislim, da pomen grafike kot enega od medijev umetnosti nima nič opraviti s temi odločitvami. Res je, da grafika pri nas ni več v centru pozornosti. Vem pa, da jo v Nemčiji visoko cenijo in isto v Ameriki. Nihče ne postavlja v dvom njenega pomena. Obstajajo strukture, ki se s tem izrecno ukvarjajo. Grafika ima tudi možnosti razvoja izven stenske grafike, kot se je uveljavila v prejšnjem stoletju. Lahko omenim art-book, založniško grafiko, itd. Ko govorimo o umetniški grafiki, ne moremo mimo založništva, saj se področji bistveno dopolnjujeta in prepletata. Ustvaril si že več umetniških knjig, ki so prava poslastica za oči in dušo. Kaj nam lahko o tej izkušnji zaupaš? V zadnjih desetletjih se je uveljavil po svetu art-book, tako da je postal nekakšen novi medij, ki združuje v sebi znanje in izkušnje umetniške grafike, uporabne in reklamne, fotografije in včasih celo instalacije. Postal je tudi pomembno sredstvo za nekatere umetnike, ki so izven uradnega tržišča umetnosti in na ta način založijo sami svoja dela in se lahko soočajo s šir- šim svetom. Obstaja pravzaprav široka scena instituciji, galerij, knjižnjic, kolekcijonerjev, ki kupujejo in so pozorni na razvoj art-booka, posredno pa tudi grafičnih listov. Preidimo bolj specifično k tvojemu ustvarjalnemu delu. Katera so vsebinska izhodišča, kako so se v času razvijala, katera doživljaš danes? Odgovoril bi s primerom dveh mojih prvih postavitev v prostoru. Prva postavitev je bila kombinezon, ki je telovadil na drogu: kombinezon umazan z barvo, kot ga uporablja umetnik v ateljeju. Drugo postavitev sem razstavil ob prvi razstavi Grupe U v Kulturnem domu v Trstu, ki je nosila naslov Možnosti ustvarjalca v zamejstvu. Na železni plošči sem razbil jajce, ki je sicer ostalo celo, a je ustvarilo v pločevini določeno vdrtino. Med tema dvema posegoma mislim, da je ujet smisel mojega dela že od začetka 70ih let: umetnik kot stalni telovadec in ustvarjanje umetniških sledov v večkrat odpornem kontekstu, ki ga simbolizira železna plošča. Tvoje ustvarjalno delo se a prepleta z ustvarjalnostjo drugih. Pogo-stoma zasledimo v sklopu posameznih likovnih simpozijev, da ustvarjaš asemblaže z drobci, ki ti jih drugi umetniki odstopijo. Kaj ti pomeni konfrontacija z drugimi? Že po definiciji umetnik ne more obstajati sam. Umetnost je nekaj intimnega in obenem nekaj skupnega. Če ustvarjalec obstaja, je to samo v relaciji z drugimi, s tistimi ki se z umetnostjo ukvarjajo in drugimi, ki se za njo zanimajo, jo berejo, gledajo in jo skušajo razumeti. Prav ti slednji so najvažnejši, ki omogočajo in ustvarjajo njeno vrednost. Kaj pa muzej papirnatih letal? Prevozna sredstva nakazujejo željo po premiku drugam? Kam vodijo tvoje peruti ustvarjanja? Kateri so tvoji načrti? Muzej MPA obstaja še danes. Še vedno sem direktor in edini član tega muzeja. V začetku smo se s tem prijetno pošalili na razstavah KONSA, potem sem muzej predstavil npr. na svoji osebni razstavi v Pilonovi galeriji v Ajdovščini in v Galeriji moderne umetnosti v Celju. Zadnje tri razstave so bile pred tremi leti v ZDA: v Muzeju letalstva v Rich-mondu, na Akademiji v Indianapolisu in v Bloomingtonu. Na žalost je cela zbirka še vedno v Ameriki, ker komisar ameriških razstav, ki sem ga takrat imenoval, del še ni poslal v Evropo. Verjetno se bo to zgodilo prihodnje leto. Muzej MPA (Muzeum of Paper Airplanes) je v bistvu igra, ki pa sem jo jemal zelo resno. MPA hoče povedati, da na nebu ni meja, predvsem ne za papirnate avione, ki letijo, kot jih usmeriš in kot jih veter zanese: podobno kot za umetnost. Jasna Merku Na Opčinah - Dunajska cesta 17/A LASTNIK ORIELLA BRUGNERA i?®®®^m 28 Torek, 8. novembra 2011_MNENJA, RUBRIKE / JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem pisala o dolgovih in glagolih izplačati, izplačevati, odplačati, odplačevati in poplačati, poplačevati. Izpustila pa sem glagol, ki je že zelo dolgo v rabi, to je poravnati dolg, tudi škodo. Zapisan je v SSKJ in tudi še v Pravopisu l. 1962, medtem ko ga v zadnjem Pravopisu zaman iščemo v tem pomenu. Pomeni samo poravnati kaj, torej samo v pravem pomenu te besede, npr. poravnati zmečkan papir. Vsem razširjenim pomenom je slovenščina še vedno nenaklonjena, kar opažamo vsak dan, še posebno, ko jo primerjamo z italijanščino. Smo pa tudi nedosledni, saj je v zadnjem SP še vedno zapisana poravnava škode. Nekaj več možnosti nam pušča glagol poplačati. Večkrat rečemo, da je kdo s hvaležnostjo poplačal izkazano dobroto, ali tudi, da je bil njegov trud bogato poplačan, pri čemer ni vedno mišljen denar. Zato rečemo tudi, da nam je lep razgled poplačal težko in naporno pot v gore. Najširša pa je raba glagola plačati in plačevati. S plačilom postanemo lastniki plačanega predmeta. Plačujemo davke, najemnino, delavcem plačamo opravljeno storitev. Če imamo stanovanje v najemu, sklenemo z lastnikom najemno pogodbo. Plačamo tudi povzročeno škodo; s plačilom preneha plačilna obveznost. Kdor je v rednem delovnem razmerju ima tudi pravico do plačanega dopusta, torej do dogovorjenega števila plačanih prostih dni. Plačujemo tudi občasno uporabo česa, n. pr. sedeža v gledališču, v kinu ali koncertni dvorani. Plačujemo z gotovino, s čeki, s kreditno kartico, s poštno položnico ali nakaznico. V Italiji prejemajo zaposleni tedensko ali mesečno plačo. V Jugoslaviji so jo l. 1965 preimenovali v osebni dohodek, ki je uradno ostal v Sloveniji tudi po osamosvojitvi (l. 1991), čeprav je bila vsa desetletja v rabi tudi »neuradna« plača. Delodajalci morajo za zaposlene plačevati tudi pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, brez katerega v Sloveniji prebivalci nimajo pravice do zdravstvenih storitev. V Italiji so zdravstveno zavarovani vsi državljani, takoj ko se rodijo, v Sloveniji pa samo zaposleni in njihovi družinski člani. Uradno se je že pred desetletji služba spremenila v zaposlitev. Gospodar ali lastnik podjetja, ustanove je postal delodajalec, uslužbenec ali delavec pa delojemalec. Za delojemalca je v Italiji v rabi odvisni delavec, kar ni najboljši izraz. Šlenc ima v svojem Slovensko italijanskem slovarju za delojemalca dva italijanska izraza lavoratore in prestatore (-trice) di lavoro; delodajalec pa je datore di lavoro in padrone. Težave imamo pri razlikovanju med ital. operaio in lavoratore, ker imamo za oba v slovenščini samo en izraz - delavec. Tudi slovenski uslužbenec nima v ital. jeziku ustreznega izraza, dipendente je samo odvisni, nesamostojni delavec, kar je delojemalec. Professione libera je v slovenščini svobodni poklic (prosti poklic, kar večkrat berem pri nas, je napaka). Imamo pa v slovenskem jeziku nove izraze; samozaposlitev, samozapo-slen -a; samozaposliti in samozaposlovati se, ki so prvič zapisani v zadnjem SP. Lelja Rehar Sancin zda - Boj za popolno odprtje se nadaljuje Slovenska cerkev v Pensilvaniji bo lahko spet deloma zaživela Škofija Allentown v ameriški zvezni državi Pensilvanija se je odločila, da bo v šestih cerkvah, ki jih je pred več kot tremi leti zaprla, dovolila pogrebne obrede in maše na dan cerkvenega svetnika. Med njimi je tudi slovenska cerkev Sv. Jožefa v Bethlehemu, vendar farani napovedujejo nadaljevanje boja za popolno odprtje cerkve. Nekdanji škof Allentowna Edward Cullen se je leta 2008 odločil zapreti 47 cerkva oziroma župnij v Allentownu, Bethlehemu in okolici, ker je primanjkovalo duhovnikov, sredstev za vzdrževanje zgradb in tudi faranov. Zaprl je tudi cerkev Sv. Jožefa, vendar pa so se tamkajšnji ameriški Slovenci temu pod vodstvom ustanovitelja Združenja pobratenih mest Bethlehem -Murska Sobota in nekdanjega profesorja univerze Lehigh Stephena Antalicsa uprli. Škofija je zavračala komunikacijo in ameriški Slovenci so se pritožili na razsodišče v Vatikanu, ki je po treh letih januarja sprejelo bolj ali manj salomonsko rešitev. Vatikan je razsodil, da je škofija ustrezno ravnala glede reorganizacije z združevanjem župnij, vendar pa ni imela utemeljenih razlogov za zaprtje cerkve Sv. Jožefa in petih drugih cerkva. Škofija se je na odločitev pritožila, vendar pa maja pritožbo umaknila. Škofija Allentown, ki je iz sedeža katoliške Cerkve prejela nekaj pojasnil na januarsko odločitev, sedaj trdi, da ni več dvomov. Vatikan naj bi odločil, da cerkve ostanejo zaprte, vendar obenem ohranijo "kanonski status", kar pomeni, da se v njih lahko izvajajo verski obredi. O načinu in pogostosti teh obredov pa odloča škofija. Washingtonski odvetnik Joseph Fuisz, ki je pomagal k uspehu faranov Sv. Jožefa pri pritožbi v Vatikanu, je za STA pojasnil, da gre za novo nelogično in po nepotrebnem maščevalno potezo škofije. Napovedal je, da bodo najprej sami pogledali in preštudirali domnevno pojasnilo Vatikana in se odločili za nadaljnje korake, pri čemer ni izključena nova pritožba v Vatikan. Fuisz je dejal, da farane skrbi tudi to, da ostaja cerkev pod ključem in ne vedo v kakšnem stanju je objekt. Slišijo le govorice, da je morda nekaj poplavne škode, vendar pa ljudi sedaj ne morejo prositi za prostovoljne prispevke za popravilo, dokler status ni povsem jasen. Peter Borre iz sveta ameriških župnij, ki ima izkušnje z bojem proti zapiranju cerkva v območju Bostona in v boju s škofijo Allentown pomaga dvema cerkvama, je odločitev škofije označil za navadno žalitev. "Škofija faranom sporoča, da so stari in bodo počasi odmirali, zato krstov in porok ne potrebujejo. Lahko pa imajo svoje pogrebe," je dejal Borre. Škofija Allentown sicer še naprej skuša prodati župnišče in parkirišče cerkve Sv. Jožefa, ki so jo v začetku 20. stoletja postavili slovenski priseljenci z lastnim delom in prispevki. Temeljni kamen za cerkev Sv. Jožefa je bil blagoslovljen leta 1914, cerkev pa je bila posvečena leta 1917. Od samega začetka so jo vodili frančiškani. Najbližja slovenska katoliška cerkev za okrog 2000 slovenskih priseljencev in potomcev je sedaj cerkev Sv. Cirila v New Yorku, ki jo vodi prav tako frančiškan pater Martin Krizolog. Z zaprtjem cerkve je bil izgubljen tudi prostor za druženje, prireditve in proslave. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Gospodarski forum in • • m «v* organiziranost manjšine Oglašam se v zvezi s pismom uredništvu g. Davida Malalana, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku dne 5.11.2011. Gospodarski forum je nastal v prepričanju, da bo lahko izoblikoval stališča glede nekaterih pomembnih vprašanj za našo skupnost, tako gospodarskega kot prostorskega značaja. Na posvetu Premisliti prostor, ki ga je SKGZ organizirala v Narodnem domu (nanj smo povabili vse zainteresirane komponente manjšinske stvarnosti), smo med zaključki predlagali, naj se v okviru Gospodarskega foruma izoblikuje posebna strokovna skupina z namenom, da zariše stališča naše skupnosti do vprašanj, ki jih izpostavlja g. Malalan. Mnenja sem, da je prav, da pri tem razmišljanju sodelujejo tudi predstavniki Agrarne skupnosti in Koordinacijskega združenja kraških vasi. Na očitek, da je bil dokument narejen »od zgoraj« bodo to najboljše povedali pri SDGZ, ki jim je bila zaupana koordinacija foruma, za kar se jim SKGZ iskreno zahvaljuje. Ob tem bi rad dodal, da je dokument okvirne narave, kot je na posvetu na-glasil sam župan Cosolini. Od manjšine župan pričakuje nadaljnja mnenja in predloge glede specifičnih problematik v okviru občinskega prostorskega načrta. V drugem delu svojega pisma g. Malalan postavi v ospredje izredno pomembno vprašanje, ki zadeva vlogo krovnih organizacij oziroma organiziranosti same manjšine in predlaga demokratično izvoljeno predstavništvo. Glede tega si naša organizacija res ne zasluži kakšne posebne kritike, saj si je doslej že veliko prizadevala pri premagovanju manjšinske statičnosti. Med drugim bi rad spomnil, da si je SKGZ pred osmimi leti močno prizadevala, da je prišlo do Programske konference, ki je predvidevala tudi ustanovitev pravne službe. Zakaj se zaključki Programske konference niso uresničili in so ostali mrtva črka, naj presodijo bralci. SKGZ pri tem ne nosi nikakršne odgovornosti. Lahko izrazi le svojo globoko prizadetost, ker je verjela v iskrenost sogovornikov, v dogovarjanje in skupno načrtovanje. Kljub razočaranju smo nadaljevali na tej poti in kasneje ponudili kar nekaj konkretnih predlogov. V prizadevanjih za dobro naše skupnosti in njeni organiziranosti smo predlagali ustanovitev Zveze Slovencev. Tudi v tem primeru smo dobili negativni odgovor in nobenega alternativnega predloga. Šli smo dalje in predlagali Skupščino Slovencev, ki bi delovala pod okriljem Dežele FJK. Skupščino (ali manjšinski parlament) bi sestavljale vse organizacije, ustanove in društva (teh je približno 250), ki so vključena v posebnem deželnem seznamu (albo). Tem bi se pridružili vsi slovenski izvoljeni predstavniki (mislim, da jih je 140), ki jih Dežela skliče, ko morajo iz svoje srede imenovati tri predstavnike v Paritetni odbor. Skupščino naj bi nadalje sestavljali še predstavniki zamejske Cerkve in drugih sredin, kot je denimo tista, v kateri deluje g. Malalan. Skupščina bi se opredeljevala glede osrednjih manjšinskih vprašanj in imenovala ožje operativo tajništvo. Tudi ta predlog je bil zavrnjen brez kakršnekoli motivacije. In tudi v tem primeru nismo zasledili kateregakoli alternativnega predloga s strani tistih, ki znajo izreči le besedo NE. Moram priznati, da v SKGZ jemljemo zelo resno v poštev tudi razmišljanja, ki gredo v smer demokratično izvoljenega predstavništva "pod pokroviteljstvom" Dežele FJK. SKGZ je doslej dala kar nekaj pobud v smer združevanja in večjega sodelovanja. Koliko so drugi prispevali v to smer, naj ocenijo bralci. Ob tem bi dodal še misel, ki zadeva manjšinsko subjektiviteto. Ne veselimo se, ko nam drugi odločajo tempo in nam režejo večje ali tanjše rezine kruha. Takšen pristop ni perspektiven in vnaša dodaten razdor v naši skupnosti. Od tega se ne bo nihče okoristil, potrebne reforme v manjšini pa se tudi ne bodo udejanjile. Marino Marsič, organizacijski tajnik SKGZ Odlikovanje Občini Dolina Ko sem 16. septembra 2011 bral v našem dnevniku, da je predsednik republike odlikoval Občino Dolina za velik človeški prispevek v obdobju 1920-1944 z bronasto kolajno za civilne zasluge, sem se čudil mejnima letnicama. Nekoliko sem pobrskal po zgodovinskih knjigah in ugotovil, da je kakih 90 občanov (skoraj ena tretjina od 308 žrtev vojne) umrlo zaradi vojnih dogodkov in posledic vojne v letu 1945. Tako napisana utemeljitev jih seveda ne upošteva. Tudi začetne letnice nisem razumel in utemeljitev "od požiga Narodnega doma leta 1920" me ne prepriča, ker takrat je bil požgan Narodni dom v Trsti in ne v Dolini, ki je še pripadala Istri. Utemeljitev odlikovanja, ki je navedena v ministrskem potrdilu, pa me je prepričala, da gre za vrhunsko akrobatsko diplomacijo, ki meji na zgodovinski revizionizem najslabše vrste. Iz zgodovine vemo in je nesporno dokazano, da se je na področju občine Dolina oblastni fašizem izživljal celih 19 (devetnajst) let predno je prišlo do zasedbe nemških čet. Če obrnemo vrstni red, pomeni, da se je prebivalstvo odločno uprlo fašizmu šele po nemški zasedbi. Prvi, delni, požig Mačkovelj iz leta 1921 se zamolči, odhod domačinov v partizane se postavi v čas po 8. septembru 1943 in zatiralec (oppressore) so samo nemške čete. Odpor domačinov v okviru TIGRa je popolnoma zamolčan, preko 110 občanov pod večletno policijsko kontrolo (od teh preko 20 (dvajset) konfiniranih, 7 posvarjenih in 8 opomnjenih) gre tako v pozabo, kot gre v pozabo okoli 30 (trideset) sojenih pred Posebnim sodiščem za zaščito države (od teh 17 obsojenih na skupnih 113 let in 6 mesecev zapora, medtem ko je Anton Gropajc umrl v zaporu v pričakovanju procesa). Ker nimam pri roki izvirne dokumentacije je seveda treba vse številke preveriti, vendar mislim, da končna slika ne bo bistveno drugačna. Glede začetka težkih časov naj omenim (nimam pri roki dokumentacije), da sega vsaj v leto 1919, ko so bile neke težave z italijanskimi vojaki. Verjetno spada prav v tisti čas dogodek, ki je imel svoj epilog leta 1945. Učitelj Franc Venturini (rojen v Bo-ljuncu 30.5.1882) je bil konec prve svetovne vojne upravitelj občine Dolina (Avstrijci so rekli takemu upravitelju gerent), pa so iz Kopra poslali občinskega komisarja (če se prav spominjam, je bil mejni grof Girola-mo de Gravisi), ki je Venturinija odstavil. Leta 1945 je civilno oblast v Kopru prevzel Franc Venturini mlajši. Ko je zaključil govor italijanskim mestnim prestavnikom, je vstal starejši mož in prosil za besedo: "Ko je Italija zasedla te kraje, me je tedanja italijanska vlada imenovala za komisarja in me pooblastila, da prevzamem občino Dolino pri Trstu. Prevzel sem jo od vašega očeta, ki je bil takrat dolinski župan. Tedaj je vaš oče jokal! Zato mi dovolite, da sedaj jočem tudi jaz!" V uvodu v knjigo "Pericolosi nel-le contingenze belliche" (ANPPIA, 1987) piše: Lungo tutta la dittatura, nelle carceri e nei luoghi di confino il maggior contributo di vittime po-litiche in rapporto alla popolazione fu sempre dato dalla Venezia Giulia, e soprattutto dalla componente slava dei suoi abitanti. Anche durante il periodo bellico, con l'internamento, il massimo contributo di vittime venne dagli slavi; e si deve ad essi se nei soli tre anni di guerra il totale degli internati ha superato di parecchie volte il totale dei carcerati e dei confinati nel corso di tutti i 17 anni in cui ri-masero in vigore le leggi eccezionali. Skrajni čas je že, da resno in strokovno zberemo podatke o tem in dokažemo, kakšen je delež slovenskega naroda pri padcu fašizma in osvoboditvi Italije. Skrajni čas je že tudi za to, da Italijanska republika pošteno prizna zgodovinsko resnico, kot jo je že priznalo Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev. Samo Pahor Sic transit tržaška gloria V svoji zadnji glosi Pomen simbolov (PD, 3. nov. 2011) je Jože Pir-jevec povedal, da mu ni sploh žal, da so v Trstu zaprli "Caffe degli Specc-hi", ker je bil, še bolj kot kavarni San Marco in Tommaseo povezan s šovinizmom, iredentizmom, nacionalizmom in protislovanstvom. Vsakič ko je stopil vanjo, se je spomnil pesmi Monija Ovadie, kjer teče beseda o neki meščanski dami, celo judovskega porekla, ki je bila, brž ko je slišala slovensko besedo, vsa ogorčena nad to "tujo" govorico. Očitno ni bil zelo pogosten obiskovalec tržaških lokalov na splošno, ker - če bi samo malo prisluhnil - kaj tako žaljivega ali omalo-važevalnega, bi lahko slišal v vsakem drugem ali tretjem, pa še na cesti za povrh, na tranvajih in trolejbusih, skratka vsepovsod, celo v cerkvi pri svetem Antonu, novem in starem. Kakšen ogorčen nestrpnež je v Trstu še dandanes konstanta brez katere ne gre, čeprav so se časi zelo spremenili. Ko ne bo več ... mazačev in nergačev, bo Trst sploh še Trst? Ne bo izgubil svojo patino? In nas delal, zlasti nas s "tujo" govorico v ustih in zobeh, rahlo nostalgične? Škoda, da se vsaj v preteklosti ni Jože kdaj bolj pogosto udeležaval vi-leniških srečanj, ker - ko bi se nam pridružil tistega leta, ko so nas organizatorji peljali v Trst kot v deveto čudo in nas velikodušno pogostili prav v "kavarni dei speci" na ta vel'kem placu -, bi lahko na svoja ušesa slišal, ne le iz druge (Ovadieve) roke, nekoliko karikirano in sladko iro-nizirano privrženost tržaških sosedov do našega žitja in bitja. Le dovolj blizu šanka bi moral sedeti in poslušati, kaj čenča osebje v kratkih premorih med streženjem cenjenim gostom. Bom povedala le konec. Mlajši natakar, ki se je od nekod ravno vrnil s pladnjem v roki, je vprašal starejšega: E cossa i fa qua de noi tuti sti s'ciavi? Anche mi volessi saver, je šepnila strmeča klijentka pred šan-kom in med srebanjem oranžade si ogledovala malce namrdnjeno dokaj razigrano pisateljsko družbo. Zasr-belo je tudi mene, da bi kaj rekla, pa me je starejši šegavi natakar prehitel: Coss' che i fa? Secondo mi i ne fa guadagnar qualche liretta. Ben det-to, sem se smeje oglasila. La me porti, per favor, un gingerin e do pasti-ne. Me xe vignu apetito. Meni pa je iskreno žal za to lepo kavarno, pogrešala bom zlasti stole in mizice na trgu v tako širokem in zračnem prostoru, s pogledom na vse štiri strani, a zlasti na morje in na Mihca in Jakca. Tudi kavarne svetega Marka mi je žal, ki je postala, letos sem si jo ogledala prav od blizu, tako rekoč jo otipala kos za kosom, meter za metrom, bodimo resnicoljubni, prava zaprašena, razmajana in neugledna razvalina, nobeni reči podobna, kaj še odsevu nekoč bleščečega mestnega lokala in nekdanjega prijetnega zavetja za boljše meščane, radovedne prišleke in literate. Sic transit tržaška gloria. Jolka Milič / GORIŠKI PROSTOR Torek, 8. novembra 2011 29 grčija - Vlado narodne enotnosti naj bi vodil nekdanji podpredsednik ECB Papademos Po dogovoru o volitvah v Atenah pogovori o sestavi prehodne vlade Predčasne volitve bodo predvidoma 19. februarja prihodnjega leta ATENE/BRUSELJ - Potem ko sta vodji največjih grških političnih strank v nedeljo zvečer dosegla dogovor o oblikovanju nove vlade narodne enotnosti in o sklicu predčasnih volitev za 19. februar, so včeraj v Atenah potekali pogovori o oblikovanju prehodne vlade. Sinoči je bilo jasno le, da je ne bo vodil dosedanji premier George Papandreu. Mediji pa so napovedali dolgo noč. Čeprav je bilo včeraj popoldne že videti, kot da je dogovor tik pred vrati, so neimenovani viri iz vrst doslej vladajočih socialistov premiera Papandreuja in iz vrst opozicijskih konservativcev Antonisa Sa-marasa zvečer sporočili, da pri nekaterih vprašanjih glede sestave prehodne vlade še obstajajo problemi. Kot je sinoči poročala nemška tiskovna agencija dpa, se bodo pogovori zavlekli pozno v noč. Prevladovala so mnenja, da se položaj predsednika prehodne vlade nasmiha nekdanjemu podpredsedniku Evropske centralne banke Lukasu Papa-demosu. Na to je na srečanju z grškim predsednikom Karolosom Papuljasom - ta se je v ponedeljek sestal z voditelji vseh grških političnih strank - med drugim nakazal prvi mož desničarske stranke Laos George Karacaferis. Papuljas imena ni želel potrditi. Je pa Papademos po poročanju grškega nacionalnega radia v ponedeljek popoldne prispel iz ZDA v Atene in naj bi se sestajal z glavnimi političnimi akterji v državi. Papademos naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP skušal doseči podaljšanje mandata prehodne vlade ter širši obseg njenih pristojnosti, poleg tega pa naj bi si v kabinetu želel člane Samarasove konservativne Nove demokracije. O grški krizi so medtem sinoči v Bruslju znova govorili tudi finančni ministri držav članic EU. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je ob prihodu na zasedanje zatrdil, da je oblikovanje grške vlade narodne enotnosti dokaz, da je Grčija zavezana izvedbi varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. "Po težkem tednu imamo sedaj nove politične razmere, nov politični okvir v Grčiji. Imamo novo vlado narodne enotnosti in narodne odgovornosti. To je dokaz naše zavezanosti in naše zmožnosti za izvedbo programa in obnovo države," je dejal Venizelos. Tudi šef skupine finančnih ministrov držav v območju evra, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je bil ob prihodu na zasedanje v Bruslju optimističen in ansa je izrazil prepričanje, da se dogodki v Grčiji razvijajo "v pravo smer". Kljub temu pa Juncker včeraj ni pričakoval dokončne odločitve o izplačilu šestega obroka osmih milijard evrov posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči. Država denar potrebuje do sredine decembra, tako da "imamo še nekaj časa", je pojasnil. V Evropski komisiji so pred začetkom včerajšnjega zasedanja finančnih ministrov pojasnili, da bo morala Grčija dati jasne odgovore glede svojega političnega in gospodarskega stanja, preden bo območje evra odločilo o nadaljnji pomoči državi. Lani dogovorjena pomoč predvideva do 110 milijard evrov posojil Grčiji v treh letih. Od tega območje evra prispeva 80 milijard evrov, preostalo pa IMF. Doslej je bilo od maja lani, ko je bila pomoč dogovorjena, izplačanih pet tranš. Prizadevanja za rešitev vladne krize so sicer v Grčiji potekala ves konec tedna, uvodoma pa jih je oviralo vztrajanje Pa-pandreuja, da ne bo odstopil, dokler ne bo sprejet dogovor o prehodni vladi, medtem ko je Samaras zahteval, da mora Papan-dreu najprej odstopiti. V noči na ponedeljek je nato le prišel dogovor o oblikovanju prehodne vlade narodne enotnosti, ki bo uresničila nedavni dogovor za rešitev grške in s tem tudi krize celotnega območja evra, nato pa bodo 19. februarja prihodnje leto predčasne volitve. Kot je bilo razbrati iz sporočila urad grškega predsednika Papuljasa, se je Papandreu vodenju te vlade odpovedal. Pozivi k oblikovanju vlade narodne enotnosti so se začeli širiti po Papan- dreujevem propadlem poskusu izvedbe referenduma o dogovoru glede celovite rešitve za težave območja evra, ki vključuje tudi nov paket pomoči Grčiji. Dogovor so konec oktobra v Bruslju dosegli voditelji EU. Napoved referenduma v začetku tedna je sprožila neodobravanje tako v Grčiji kot tudi v svetu. Šokirani so bili predvsem evropski voditelji. Pojavljati so se začela celo ugibanja o možnosti izstopa Grčije iz območja evra. Številni tako domači kot tuji politiki so Papandreuja pozvali, naj se referendumu odpove in to je tudi pod pritiskom svojih lastnih ministrov in poslancev v četrtek tudi storil in obljubil prizadevanja za oblikovanje koalicijske vlade. Napovedal je še, da je pripravljen tudi odstopiti s položaja. S tem si je v petek zagotovil izglasovanje zaupnice v parlamentu. Kljub predhodnim napovedim več socialističnih poslancev, da ga ne bodo podprli, je vlada v 300-članskem parlamentu dobila tesno večino 153 glasov. (STA) dolžniška kriza - Za stabilizacijo javnih financ Francija s 65 milijard evrov težkimi dodatnimi ukrepi PARIZ - Francoski premier Francois Fillon je včeraj predstavil paket novih ukrepov, s katerimi naj bi Francija do leta 2016 odpravila javnofinančni primanjkljaj. Ta nabor ukrepov na prihodkovni in odhodkovni ravni javnih financ naj bi imel do 2016 pozitivni fiskalni učinek v višini 65 milijard evrov, Francija pa naj bi s tem ohranila bonitetno oceno AAA. Kot je novinarjem pojasnil Fillon, bo treba za odpravo javnofinančnega primanjkljaja do leta 2016 privarčevati nekaj nad 100 milijard evrov. Včeraj predstavljeni nabor ukrepov tako predvideva dodatnih 65 milijard zmanjšanja primanjkljaja. Sedem milijard evrov dodatnih pozitivnih učinkov predvideva v prihodnjem letu, v letu 2013 pa 11,6 milijarde. Francija se želi na vsak način izogniti temu, da bi njena najvišja bonitetna ocena AAA prišla v resno nevarnost. Bonitetni agenciji Moody's in Standard & Poor's sta drugo največje evropsko gospodarstvo že opozorili na možnost znižanja bonitetne ocene, če se bodo go- spodarske razmere v območju evra močno zaostrile in bo evrsko območje zdrsnilo v novo recesijo. Pri vprašanju ohranitve bonitetne ocene ne gre zgolj za vprašanje ugleda in interesov francoskega gospodarstva ter finančnega sistema, temveč tudi za reševanje dolžniških težav evrskega območja. Vsakršno znižanje francoske bonitetne ocene bi namreč resno zamajalo delovanje začasnega sklada za stabilnost evra (EFSF), katerega glavna moč se skriva v poroštvih članic območja evra z najvišjo bonitetno oceno. To bi ob trenutni negotovosti glede možnosti širitve dolžniške krize pomenilo zelo resno nevarnost stabilnosti evra. Dodatno varčevanje je povezano s poslabšanjem gospodarskih obetov. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto po najnovejših ocenah namesto 1,75 odstotka znašala le odstotek. Med ukrepi je med drugim predčasna uveljavitev po velikih mukah sprejete pokojninske reforme. Potem ko se je morala francoska vlada lani jeseni ob spre- jemanju reforme soočiti z velikimi protesti, sedaj predlaga, da bi njen najbolj sporni element, dvig starostne meje za upokojevanje s 60 na 62 let, zaključili že leta 2017 in ne šele 2018. Pričakovan pozitivni fiskalni učinek je 4,4 milijarde evrov. Na strani odhodkov francoska vlada predlaga še varčevanje pri zdravstvenih izdatkih, socialnih transferjih in zmanjšanje izdatkov ožje države v višini 1,5 milijarde evrov. Med drugim naj bi simbolično do leta 2016 zamrznili plače predsednika republike in ministrov. Na strani prihodkov načrt Pariza predvideva zamrznitev revalorizacija spodnjih meja razredov na dohodninski lestvici in pri izračunu posebnega solidarnostnega davka na premoženje, s čimer naj bi se efektivno plačilo davka s tega naslova zvišalo. Poleg tega vlada predlaga dvig znižane stopnje davka na dodano vrednost s 5,5 na sedem odstotkov za vse proizvode, ki niso ključni za vsakdanje življenje. Izključeni naj bi bili torej prehrana in energija. (STA) Putin na vrhu Šanghajske organizacije kritiziral Zahod MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin je včeraj napadel "arogantne svetovne sile" in zahodnim državam očital hinavščino, se tem ko podpirajo revolucije proti režimom v državah Severne Afrike, ki so jih pred tem trdno podpirale. To kritiko je Putin izrekel na vrhu Šang-hajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki velja za nekakšno protiutež zvezi Nato. "Res je tako, kot ste pravkar dejali -te arogantne svetovne sile," je v Moskvi na vrhu SCO, ki se ga med drugim udeležuje kitajski premier Wen Jiabao, v odzivu na besede iranskega zunanjega ministra Alija Akbar-ja Saleha menil Putin. Arabska liga nezadovoljna z razvojem dogodkov v Siriji KAIRO - Arabska liga je po novem izbruhu nasilja v Siriji, ki je v zadnjih dneh zahtevalo najmanj 40 življenj, v nedeljo ocenila, da Sirija ne izpolnjuje obveznosti, kot jih je predvidel arabski načrt za rešitev krize v državi. Zato se bodo prihodnjo soboto v Kairu na izrednem zasedanju sestali zunanji ministri članic, so napovedali na sedežu organizacije. Arabska liga je v sredo režim sirskega predsednika Bašarja al Asada pozvala, naj v roku dveh tednov umakne svojo vojsko iz mest nazaj v vojašnice in konča vsakršno nasilje. Poleg tega naj bi izpustili politične zapornike, v državo pa spustili neodvisne opazovalce in tuje novinarje. V Damasku so obljubili, da bodo načrt izpolnili, v resnici pa se krvava represija nadaljuje. Porota v Los Angelesu Jacksonovega zdravnika spoznala za krivega LOS ANGELES - Porota v Los An-gelesu je včeraj nekdanjega zdravnika pokojnega pop zvezdnika Michaela Jacksona spoznala za krivega nenaklepnega uboja. 58-letnemu Conradu Murrayju grozi do štiri leta zapora in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravniškega poklica, vendar pa mu sodnik Michael Pastor lahko izreče tudi nižjo kazen. Porota je od konca sodnega procesa proti Murrayju zasedala skupaj le devet ur in za večino ameriških pravnih strokovnjakov, je bilo to dovolj jasen pokazatelj, da bo zdravnik spoznan za krivega. Ob izreku odločitve porote je pred sodno dvorano v Los Angelesu zavladalo veliko navdušenje zbranih oboževalcev pokojnega Jacksona, nekdo pa je veselo kriknil tudi v sodni dvorani. (STA) gvatemala - Predsedniške volitve Nekdanji general Molina bo novi državni poglavar CIUDAD DE GUATEMALA -Nekdanji general Otto Perez Molina, ki je v predvolilni tekmi obljubljal oster boj proti kriminalu in nasilju, povezanem z mamili, je zmagovalec nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev v Gvatemali. Z njegovo zmago se je ta revna srednjeameriška država pomaknila v desno. Po preštetju 96 odstotkov glasov je za Molino, ki prihaja iz konservativne Patriotske stranke, glasovalo 55 odstotkov volivcev. Njegov glavni tekmec, populistični Manuel Baldizon iz Prenovljene stranke demokratske svobode, je dobil 45 odstotkov glasov. "Vsem Gvatemalcem, ki so mi zaupali, se zahvaljujem. Tiste Gvate-malce, ki niso glasovali za Otta Pereza, pa pozivam k enotnosti in skupnemu delu v prihodnjih štirih letih, ne glede na strankarsko pripadnost," je v radijskem nagovoru po objavi rezultatov dejal Molina, ki bo na predsedniškem položaju nasledil Alvara Coloma. 61-letni Molina je prvi nekdanji Otto Perez Molina ansa vojaški vodja v Gvatemali v zadnjih 25 letih, ki je bil izvoljen za predsednika države. Novi predsednik se bo moral spopasti s številnimi težavami. Mnoge izvirajo iz tega, da leži Gvatemala na ma-milarski tihotapski poti med Južno Ameriko in ZDA. V državi tako deluje veliko domačih in mehiških tihotapcev drog, ki so vpeti tudi v politično dogajanje. Poleg tega polovica 14-milijon-skega prebivalstva živi v revščini, veliko težavo pa predstavljata razširjena korupcija in neučinkovito sodstvo. (STA) nikaragva - Mednarodni opazovalci kritični do poteka volitev Ortega vodi na predsedniških volitvah, obeta se mu sicer sporni tretji mandat MANAGUA - Na nedeljskih predsedniških volitvah v Nikaragvi je v jasnem vodstvu dosedanji predsednik in nekdanji vodja levičarskih upornikov Daniel Ortega z 62,6 odstotka glasov. Po preštetih glasovih s 40 odstotkov volišč je to že praktično nepremagljiva prednost, je včeraj sporočila vrhovna volilna komisija v Nikaragvi. Daleč na drugem mestu je kandidat desnice, nekdanji radijski novinar Fabio Gadea, ki je prejel 30,8 odstotka glasov, nekdanji predsednik Arnoldo Aleman pa je prejel vsega 5,7 odstotka glasov, je sporočil vodja volilne komisije Roberto Rivas. Na ulicah Managve in drugih mest v državi so se že zbrali podporniki Oretgove sandinistične stranke (FSLN), ki proslavljajo zmago na volitvah. Opozicija sicer meni, da je Ortegi zmaga uspela z volilno prevaro, dokaz temu pa naj bi bilo tudi dejstvo, da se je slavje sandinistov začelo že precej prej, preden je volilna komisija objavila prve začasne rezultate. Že ob zaprtju volišč v nedeljo zve- čer so po državi izbruhnili spopadi med privrženci opozicije in varnostnimi silami. Med protesti v severnih in osrednjih provincah, kjer je zagorelo več volišč, so bili ranjeni najmanj štirje ljudje, več kot 20 protestnikov je bilo aretiranih. Opazovalci, ki so spremljali potek volitev, so se pritoževali, da je vlada ovirala njihovo delo. Vodja opazovalne misije Organizacije ameriških držav, nekdanji argentinski zunanji minister Dante Caputo je povedal, da so njegovi ekipi preprečili dostop do desetih od 52 volišč, kar je označil za "zaskrbljujoče". Tudi vodja opazovalne misije Evropske unije Luis Yanez je izrazil razočaranje nad potekom volitev in pozval oblasti, naj spoštujejo volivce. "Želeli bi si bolj pregleden proces - identifikacijske izkaznice volivcev, akreditacije opazovalcev, domače opazovalce in številne druge vidike, pri katerih je volilna komisija postavila preveč nepojasnjenih ovir," je izjavil Yanez. 65-letni Ortega je na tokratnih volitvah lahko kandidiral šele po sporni odločitvi vrhovnega sodišča, ki je odpravilo ustavno prepoved tretjega mandata. Nekdanji uporniški voditelj pravi, da nadaljuje revolucijo iz 80. let prejšnjega stoletja in da še vedno uživa trdno podporo na podeželju in drugih odrinjenih območjih Nikaragve, kjer skoraj polovica od 5,8 milijona prebivalcev živi v revščini. Otregovi nasprotniki so ostro kritizirali njegovo oklepanje oblasti kot tudi pomoč, ki jo je prejel od venezuelskega predsednika Chaveza - po nekaterih ocenah 1,6 milijarde dolarjev od leta 2007 -s katero je financiral med prebivalstvom priljubljene socialne programe. (STA) 30 Torek, 8. novembra 2011 ljubljana - 30. novembra v Hali Tivoli Legendarni Whitesnakes V Ljubljano konec novembra v okviru turneje Forevermore World Tour prihajajo legendarni rockerji Whitesnake. Koncert bo 30. novembra v Hali Tivoli ob 20. uri, vstopnice pa so na voljo že od začetka septembra. Legendarna zasedba z Davidom Coverdalom je pred več kot petimi leti že napolnila ljubljanske Križanke. Whitesnake bodo Slovenijo obiskali v okviru turneje ob izidu nove plošče Forevermore, ki je izšla 25. marca letos in ki je požela dobre kritike tako strokovne javnosti kot tudi njihovih poslušalcev. Zasedbo je leta 1978 osnoval David Coverdale, ki je takrat zapustil skupino Deep Purple. V zgodnjih letih je bila njihova glasba primarno orientirana na blues hard rock. Gostili so mnoge nadvse talentirane kitariste, med njimi tudi Adriana Vandenberga, Johna Sykesa, Vivian Campbell, pa tudi legendarnega Stevea Vaia. Whitesnake so leta 1984 izdali zgoščenko Slide It, ki je v Združenih državah Amerike dosegla naklado zlate plošče. Naslednji album - Whitesnake (1987) - je skupini omogočil velik preboj v ZDA, za kar sta vsekakor zaslu- žni uspešnici, balada Is This Love in pesem Here I Go Again. Album so prodali v več kot osmih milijonih izvodov. Skupina se je znova zbrala za album Slip Of The Tongue (1989), pri katerem je igral tudi Steve Vai. Leta 1990 so izdali največje uspešnice, nato pa je skupina mirovala do leta 1997, ko je izdala album Restless Heart. Leta 2003 je Co-verdale znova aktiviral Whitesnake za turnejo, na kateri so praznovali 25-letnico. Pridružili so se mu Doug Aldrich in Reb Beach (kitara), Marco Mendoza (bas kitara), bobnar Tommy Aldridge ter klaviaturist Timothy Drury. Februarja 2006 so Whitesna-ke izdali DVD, poimenovan Live ... In The Still Of The Night, dve leti kasneje pa že deseti studijski album Good To Be Bad. Preprodaja vstopnic na vseh Eventimovih prodajnih mestih po Sloveniji že poteka, prav tako pa jih je mogoče kupiti na bencinskih servisih Petrola, v Hiši vstopnic, na blagajnah Križank in Hale Tivoli, v poslovalnicah Big Banga, v kioskih 3Dva, na Pošti Slovenije in na spletu. Cena vstopnice v parterju je 34 evrov, na tribunah pa 31 evrov. nova gorica - V Kulturnem domu V četrtek nastop Tria December Soul V četrtek, 10. novembra, bo ob 20.15 v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici nastopil Trio December Soul, ki ga sestavljajo tolkalec Zlatko Kau-čič ter kontrabasist Paolino Dalla Porta in pianist Stefano Bat-taglia. To je ena najnovejših zasedb, ki jo je sestavil Zlatko Kaučič in s katero z večeri improvizirane glasbe ponovno osvaja občinstvo. Zlatku Kaučiču so letos za izjemne dosežke na področju improvizirane glasbe podelili nagrado Prešernovega sklada. A to ni edini uspeh, ki ga je osvojil v minulem letu, saj je poleg tega letos izdal tri zgoščenke. V aprilu je izšel pri priznani britanski založbi Leo records njegov solistični album w ^B w^^Êfe üJI H v i V' ji T!; xJ^^j Emigrants - zgoščenko so poslušalci izredno dobro sprejeli, prejema pa tudi odlične kritike z vsega sveta. V oktobru je izšel album Round about one O'clock, kjer Zlat-ko Kaučič nastopa v duu z angleškim pihalcem Evanom Parkerjem ter v Jazz hram suiti s triom Maier. Poleg tega gostuje še na albumih z Aleksandrom Balanescujem in Massimom de Mattio, izdal pa je tudi vinilno ploščo Round Trip. Za vstopnico boste morali odšteti 14 oz. 10 evrov. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 15. novembra, ob 20.30 / David Mamet: »November«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 23. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird« / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Po-polizio, Anna Deila Rosa in Silvia Al-trui. / Ponovitve: od četrtka, 24. do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Jutri, 9. novembra, ob 20.30 / Hugo von Hofmannsthal: »Elektra« / prevod: Carmelo Rifici / režija: Carmelo Rifici / nastopajo: Elisabetta Pozzi e con Alberto Fasoli, Mariangela Granelli, Massimo Nicolini, Marta Richeldi, Fran-cesca Botti, Giovanna Mangù, Silvia Masotti, Chiara Saleri in Lucia Schie-rano. / Ponovitve: od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 11. novembra, ob 20.30 / Florian Zeller: »La verità«. Režija: Mauri-zio Nichetti / Nastopajo: Masssimo Dapporto, Benedicta Boccoli, Susanna Marcomeni in Massimo Cimaglia / Ponovitve: v soboto, 12. ob 20.30 in v nedeljo, 13. novembra, ob 16.30. BOLJUNEC SKD France Prešen V ponedeljek, 7. novembra, ob 20.30 / Tamara Matevc, Boris Kobal: »Poslednji termina(l)tor. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 9. novembra, ob 20.45 / Ya- smina Reza: »Art« / prevod: Alessandra Serra / režija: Giampiero Solari / Nastopajo: Alessandro Haber, Alessio Boni, Gigio Alberti / Ponovitev: v četrtek, 10. novembra, ob 20.45. V ponedeljek, 21. novembra, ob 20.45 / Molière: »Il borghese gentiluomo«. / Režija: Massimo Venturiello in Tosca. / Ponovitev: v torek, 22. novembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 9. novembra, ob 20.00 / Katja Hensel: »Cifra, mož«. V četrtek, 10. novembra, ob 11.00 in ob 20.00 / Neda R. Bric: »Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregorčič)«. KOPER Gledališče Koper Jutri, 9. novembra, ob 19.00 / Po Fra- nu Milčinskem: ustvarjalci predstave: »Butalci«. V četrtek, 10. novembra ob 20.00 / Vladimir Durdevič: »Zbogom ščurki!«. V soboto, 12. novembra, ob 17.00 / Tamara Matevž: »Grozni Gašper«. LJUBLJANA Cankarjev dom Linhartova dvorana V torek, 15. novembra, ob 20.00 / Tin Vodopivec: »360 stopinj«. / Stand -up komedija«. / Ponovitev: v sredo, 16. novembra, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder V petek, 11. novembra, ob 17.00 / Ot- fried Preußler in Andrej Rozman Roza: »Mala čarovnica«. / Ponovitve: V soboto, 12. ob 11.00, v ponedeljek, 14. ob 10.30 in v torek, 15. novembra, ob 11.00. V soboto, 12. ob 19.30 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. V torek, 15. novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v sredo, 16. in v četrtek, 17. novembra, ob 19.30. Mala dvorana Danes,8. novembra, ob 20.00 / Györ-gy Spiro: »Prah«. / Ponovitve: do sobote, 12. novembra ob 20.00 V ponedeljek, 14 novembra, ob 19.30 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V ponedeljek, 14. novembra, ob 20.00 / Ojdip: »Senejka«. / Ponovitve: v torek, 15. novembra. V sredo, 16. novembra, ob 20.00 / Evri-pid: »Hekaba«. / Ponovitev: v četrtek, 17. novembra, ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Jutri, 9. novembra, ob 19.30 / Ivo Svetina: »Stolp«. / Ponovitve: v sredo, 9., v četrtek, 10. in v petek, 11. ob 19.30 in v nedeljo, 13. novembra, ob 20.00. V soboto, 12. novembra, ob 18.30 / Oscar Wilde: »Ribič in njegova duša«. / Režija: Ivan Peternelj. / Ponovitve: v nedeljo, 13. ob 18.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 16. novembra, ob 20.30 Mu- zikal v angleškem jeziku / »Richard O'Brien's Rocky Horror show« / Režija: Sam Buntrock / Ponovitve: v četrtek, 17. in v petek, 18. ob 20.30, v soboto, 19. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 20. novembra, ob 16.00. Gledališče Verdi V petek, 11. novembra, ob 20.30 / Koncert / Dirigent: Corrado Rovaris / Nastopata orkester in zbor gledališča PRI REDITVE Verdi; Solisti: Sopran: Alisa Zinovjeva; Contralto: Aurhelia Varak; Tenor: Giuseppe Talamo; Bas: Dario Russo in dirigent zbora: Paolo Vero / Ponovitev: v soboto, 12. novembra, ob 18.00. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 8. novembra, ob 20.45 / »Trio Atos« / Nastopajo: Annette von Hehn - violina; Stefan Heinemeyer - violončelo in Thomas Hoppe - klavir. V torek, 15. novembra, ob 20.45 / »Royal Philarmonic Orchestra« / Dirigent: Charles Dutoit / Solistka: Yuja Wang - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V četrtek, 17. novembra, ob 20.45 / Cole Porter: »Can can«. / Režija: Cor-rado Abbati. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 8. novembra, ob 19.30 / Kvartet emerson. V četrtek, 10. novembra, ob 19.30 / »Orkester Slovenske filharmonije« / Dirigent: Emmanuel Villaume / Solista: Bernarda Fink - alt in Torsten Kerl - tenor. V soboto, 12. novembra, ob 20.00 / »Collegium vocale gent & Accademia Chigiana Siena Orchestre des Champs-Elysées« / Dirigent: Philippe Herre-weghe / Solisti: Marlis Petersen - sopran; Gerhild Romberger - alt; Benjamin Hulett - tenor in Simon Kirkbri-de - bas. V nedeljo, 20. novembra, ob 15.00 in ob 19.00 / »17. gala koncert Radia Ognjišče«. / Nastopajo: Ekipa Radia Ognjišče in pevci goste ob spremljavi priložnostnega ansambla / Pevci: Nu-ša Derenda, Nuška Drašček, Irena Vrčkovnik, Eva Černe, Slovenski oktet, Akademska folklorna skupina France Marolt. Klub CD Danes, 8. novembra, ob 20.30 / Theo Blackmann's Hello to Eart »The Music of Kate Bush«. (Nemčija / ZDA). SNG Opera in balet Danes, 8.novembra, ob 17.00 / Purcell in Mozart: »Operni večer«. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se ka- -/ že tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. / RADIO IN TV SPORED Torek, B. novembra 2011 31 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj Ota - Hro- vatin: Mavrica 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Unomattina Caffé 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.30 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Nan.: La ra-gazza americana 23.15 Dnevnik - kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik, vremenska napoved in Focus 1.35 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Tg2 Punto di vista 23.40 Aktualno: La Storia siamo noi 0.40 Nan.: Piloti 1.10 Dnevnik - Parlament Rai Tre nes) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.05 Nan.: Law & Order - Unita speciale 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resnič. show: Grande fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Resnič. show: Uomini e donne 16.15 Resnič. show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Nan.: Distretto di polizia 11 23.30 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Oddaja za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.30 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in Rubrike 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... pro-grammi dell'accesso 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 TgR Leonardo 15.00 Dnevnik - L.I.S. 15.05 Nan.: The Lost World 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.00 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: Sfide 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: GAP - Ge-nerazioni alla prova 1.35 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 4 - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentie-ri 16.50 Film: La guida indiana (western, ZDA, '59, r. G. Douglas, i. C. Walker, E. Byr- La 7 LuA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Ak- tualno: Coffee break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.00 Aktualno: (ah)Piroso 11.55 19.20, 0.20 Show: G' Day 12.25 Aktualno: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Una bionda tutta d'oro (akc., 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Film: Una settimana da Dio (kom., ZDA, '03, r. T. Shadyac, i. J. Carrey, J. Aniston) 23.10 Film: La leggenda di un amo-re - Cinderella (fant., ZDA, '98, r. A. Ten-nant, i. D. Barrymore, A. Huston) 1.35 Aktualno: Pokerlmania 7.30 Variete: Dopo il Tg... E se domani (pon.) 8.00 Aktualno: Lezioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta' non conta 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Variete: Gli incontri al caffè de La Versiliana 12.05 16.00, 0.10 Dok.: Italia da scoprire 12.35 Variete: 80 nostalgia 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Nel baule dei tempi 15.00 Šport: Sportiva... mente 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea 20.05 Aktualno: Archeologie 20.30 Dok.: Patrimonio dell'UNESCO ZDA, '93, r. R. Mulcahy, i. Kim Basinger, T. Stamp) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Av-vocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resn. show: SOS Tata 0.10 Dnevnik 1.00 Aktualno: Prossima fermata 1.20 Nan.: N.Y.P.D. (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Risanke 10.45 Studio Kriškraš 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Prvi in drugi (pon.) 12.20 Podoba Podobe 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Studio city (pon.) 14.35 Ba-bilon.Tv (pon.) 15.05 Mostovi - Hidak 15.35 Knjiga mene briga (pon.) 16.00 Sveto in svet (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 0.10 Ugriznimo znanost 17.35 0.25 O živalih in ljudeh 17.55 Nad.: Vrtičkarji 18.30 Minute za jezik 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Odkrito 20.55 Dok. film: V letu hip hopa 22.15 Poročila, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.30 Dok. odd.: Pozabljeni veterani 0.40 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.40 Infokanal (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 11.15 Dobro jutro (pon.) 14.00 Aritmija (pon.) 14.50 Bleščica (pon.) 15.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 16.20 Izvir(n)i (pon.) 16.45 Dok. serija: Zapeljevanje pogleda 17.10 Na vrtu - odd. Tv Maribor (pon.) 17.30 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Glasnik - odd. Tv Maribor 18.30 Slovenski vodni krog 19.00 0.05 Videozid 19.50 Žrebanje Astra 20.00 City Folk 20.25 Hum. nan.: Pri Pearsono-vih 20.50 Film: Povračilo 22.45 Brane Rončel izza odra 1.00 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.50 Kronika 8.40 Tedenski napovednik 10.30 Poročila Tvs1 13.10 Aktualno 15.40 Poročila Tvs117.25 Slovenska kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.50 Kronika 23.15 Na tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.50 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevi-sione 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Magično potovanje v zgodovino kruha 20.30 Avtomobilizem 20.45 Dok. odd.: K2 21.15 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Boben - glasb. odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in 0.30 Čezmejna Tv - TDD 21.00 Film: Extreme Force (akc., r. M. Qis-si, i. J. Accomando) 22.40 Aktualno: Ene-gia e ambiente 23.40 Nan.: The F.B.I. (det.) pop Pop TV 6.45 8.10, 9.55, 12.05 Tv prodaja 7.05 Ko se zaljubim (nad.) 8.00 Beverly Hills 90210 (nan.) 9.10 Zmenki milijonarjev (resn. serija) 10.35 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 12.00 Larina izbira (nad.) 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.30 Ljubezen skozi želodec - recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.25 Nad.: Tereza 16.40 Nad.: Ko se zaljubim 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Čarovnice iz Eastwicka A Kanal A 7.20 Obalna straža (akc. serija) 8.10 SVET (pon.) 9.05 Tom in Jerry (ris.) 9.30 Veveri-ček (ris. nan.) 10.00 Razred 3000 (ris.) 10.30 Nan.: Vsi županovi možje 11.55 16.05 Faktor strahu ZDA (resnič. serije) 12.50 Tv prodaja 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 13.45 Film: Pred razredom (ZDA) 15.35 10 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 17.25 Film: Sedem let v Tibetu (ZDA) 20.00 Film: Akcija: Maščevalec 21.15 Film: Kill Bill 2 (ZDA) 23.00 Liga prvakov - Vrhunci dneva 0.15 Will in Grace (hum. nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Tamara Stanese in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Hevreka - iz sveta znanosti; 11.00 Studio D (Vida Valenčič); 11.30 Iz oči v oči; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Radiovlak (Alenka Hrovatin); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 18. nad.; 18.00 Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricordi golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 II diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Po-meriggio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Frekvenca X; 12.00 Vroči mikrofon; 13.03 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 8. novembra 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Ciklon nad Genovskim zalivom pripomore k dotoku vlažnih južnih tokov nad našo deželo. Od sredine tedna se bo ruski anticiklon okrepil ter zajel tudi večji del Evrope; začeli bodo pritekati ^ ^ __ vzhodni tokovi, ki bodo suhi a hladnejši. ~ BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Težave bodo nekoliko pogostejše v zahodni polovici države. Priporočamo večjo previdnost. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43 Dolžina dneva 9.49 r LUNINE MENE ^¡Sâ Luna vzide ob 15.17 in zatone ob 4.32 PLIMOVANJE Danes: ob 2.15 najnižje -28 cm, ob 8.32 najvišje 51 cm, ob 15.12 najnižje -57 cm, ob 21.22 najvišje 31 cm. Jutri: ob 2.42 najnižje -25 cm, ob 8.51 najvišje 49 cm, ob 15.35 najnižje -58 cm, ob 21.51 najvišje 32 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m............3 1000 m............8 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Jutri se bo vreme izboljšalo, vendar bo ostalo spremenljivo Jutri in v četrtek bo večinoma suho vreme. Po nižinah v no- z možnimi meglicami in meglo v nočnih urah. tranjosti Slovenije bo precej megle ali nizke oblačnosti. tekmovanje - Najlepša na svetu je Ivian Lunasol Sarcos Colimenares V Londonu za miss sveta okronali Venezuelko Na sredi 22-letna miss sveta Ivian Lunasol Sarcos Colimenares, levo miss Filipinov, 21-letna Gwendoline Gaelle Sandrine Ruais in desno miss Portorika, 19-letna Amanda Victoria Vilanova Perez ansa Princ William in Kate v Kensingtonski palači * i- i nt f Princ William in Catherine Middleton _f^ ansa LONDON - V Londonu je v nedeljo potekal finalni izbor za miss sveta, na katerem se je za krono najlepše potegovalo 113 lepotnih kraljic iz držav od Albanije do Zim-babveja. Zmagala je 22-letna miss Venezuele Ivian Lunasol Sarcos Colimenares, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prva spremljevalka je postala miss Filipinov, 21-letna Gwendoline Gaelle Sandrine Ruais, na tretje mesto pa se je uvrstila miss Portorika, 19-let-na Amanda Victoria Vilanova Perez. Slovenijo je zastopala 21-letna Grosu-peljčanka Lana Mahnič Jekoš, Italijo pa 21-letna Tania Bambaci s Sicilije. Ob 60-letnici izbora za miss sveta je prireditev znova potekala v Londonu, kjer so jo prvič izvedli tudi leta 1951. Prenos izbora najlepše na svetu si je ogledala več kot milijarda ljudi v 150 državah. Največ naslovov miss sveta je do zdaj osvojila prav Venezuela, in sicer šest. (STA) moda - »Truth or Dare by Madonna« Madonna bo predstavila novo blagovno znamko WASHINGTON - Ameriška glasbenica Madonna (53) bo prihodnje leto predstavila novo blagovno znamko "Truth or Dare by Madonna". Prva kolekcija bo vključevala čevlje, torbice, modne dodatke in dišave. Nastala bo pod okriljem MG Icon, skupnega projekta Iconix Brand Group, Madonne in Guyja Osearyja. "V zadnjih letih sem večkrat razmišljala, da bi ustvarila novo blagovno znamko. Sedaj je nastopil čas, da projekt zaživi," je izjavila Madonna. Pri Iconix Brand Group so dejali, da nova kolekcija predstavlja Madonnino dihotomijo, saj je hkrati mogočna ikona ter čutna in ženstvena lepotica. Nova blagovna znamka je dobila ime po ameriški različici naslova dokumentarca, posnetega na pevkini turneji "Blonde Ambition" leta 1990. Zunaj ZDA je bil dokumentarec na- slovljen "In Bed with Madonna" (V postelji z Ma-donno). Znamka je namenjena ženskam, starim od 27 do 50 let, ki prisegajo na brezčasni slog in so rade privlačne. Madonna je lani v pod okriljem MG Icon že predstavila linijo oblačil za mlade, poimenovano "Material Girl", ki jo je navdihnila pevkina najstniška hčer Lourdes. Na prodaj je zgolj v ZDA, medtem ko bo nova blagovna znamka "Truth or Dare by Madonna" istočasno predstavljena po celemu svetu. (STA) LONDON - Princ William in njegova soproga Catherine sta si za stalno domovanje v Londonu izbrala Kensingtonsko palačo, v kateri je vse do svoje smrti živela tudi Williamova mati, princesa Diana. Vojvoda in vojvodinja Cambriška se bosta v eno izmed stanovanj v palači preselila sredi ali konec leta 2013, so sporočili predstavniki para. Princ William, ki je drugi v vrsti za britansko krono, in soproga si bosta domovanje uredila v stanovanju, v katerem je poprej živela leta 2002 preminula princesa Margareta, sestra kraljice Elizabete II. Slednja je že potrdila njuno izbiro. Stanovanje je sicer pred vselitvijo mladega para potrebno še precej obsežne prenove. V veliki in razkošni palači iz 17. stoletja, ki stoji v središču Londona in je sestavljena iz več stanovanj, je od poroke s princem Charlesom leta 1981 do svoje smrti v prometni nesreči leta 1997 živela tudi princesa Diana. Tu sta odrasla tudi njena sinova William in Harry. Princ William in Catherine Middleton, ki sta se ob ogromni pozornosti javnosti poročila 29. aprila, trenutno živita na otoku Anglesey v Walesu, kjer William dela kot pilot pri kraljevih zračnih silah (RAF). Med pogostimi obiski v Londonu sta doslej kot začasno bivališče uporabljala neko manjše stanovanje prav tako v Kensingtonski palači. (STA) V. BRITANIj A - I zbral a sta dom v Londonu