Lete X, §t. 105
Ljubljana, četrtek 22 avgusta 1929
Cena 2 D n
» Dta, M
40 Dta.
Ac& Tckfco Mo^
3132, >123, 3924, 3129 te 3126.
Akteenkova cesta H. TeMsa sa. m
Mo Koeeam i. S. Tetefce Kar. W0w
n^antttr« UubUsoa, Prešerno*« « S« Telefon «L >122, 3123, 3124. 3125, 3126 fcMeratai Oddelek: Uubldama Preiemtvv
nfica 4. Telefon St 2492. Podružnici Maribori Ueteandrovt eem
It 13. Telefon 5t 456 Podružnica Celje i Kocenovi afica k 3
Telefon tt. 190 Ratani pri pošt tet tavodih: LJubljani tL 11-842; Praha čisto 78.180; Wiea Nr. 105-241
Ljubljana, 21. avgusta.
JC bilo trefoa krvavih dogodkov v St Lorenzenu, da se svet opozori na glavni avstrijski politični problem, na oborožene »samoobrambne« čete. ki resno ogražajo obstoječi red v sosedni republiki. Za to fašistični Heimatvvehr in marksistični Schutzbund s svojimi neprestanimi maniiestacijskimi zborovanji. agitaciiskimi povorkami in pogostimi krvavimi spopadi že leta sem sama temeljito skrbita. Nedeljska bitka je s svojo ogorčenostjo, obsežnostjo in organiziranostjo le kolikor mogoče zgovorno dokazala, da postaiajo razmere v Avstriji vedno neznosnejse in da je nastopil skrajni trenutek, ko se mora napraviti kaosu konec. V industrijskem revirju ob Murici so poleg revolverjev »delovale« tudi prave vojaške puške in, kakor ne nehajo navzlic uradnemu zanikanju trditi nekateri avstrijski listi, celo strojnice. Bitka med Heimatweh-rorn in Schutzbundom je trajala več ur. ne da bi oblast z zadostno močjo posegla vmes in napravila konec poboju.
Pa vsaj po gornještajerski moritvi bi bilo pričakovati, da bo vlada razgnala in razorožila »samoobrambne« organizacije, katerih delovanje ni posebno primerna reklama za bližnji dunajski velesejem. Da razpolaga zakonita oblast z zadostno silo za tak ukrep, ni treba posebej dokazovati. Samo avstrijsko časopisje povdarja, da se more vlada slepo zanesti na orožništvo, zvezno vojsko in zvezno policijo. Ta disciplinirani aparat popolnoma zadošča, da se napravi red, razpuste bojna društva in vzpostavi v polni meri avtoriteta zakona.
Namesto takega ukrepa pa beremo o patruljah, ki sta jih po nedeljski bitki postavili obe bojevni skupini, o aretacijah, ki jih vrše ti izvidniki, in o novem uboju. Heimatwehr obljublja v javnem razglasu maščevanje, ki bo daleko-sežnejše nego roka zakona, drže se huj-skajoče javne manifestacije desničarskih radikalcev, a socijalistični bojevniki dobivajo na javnih shodih priznanje za svoj nedeljski nastop. Res je zdaj par dni mir, a kdo jamči, da se o prvi priliki krvavi ples ne ponovi?
Že dolgo časa opozarjajo inozemski dopisniki z Dunaja, da pride v Avstriji v kratkem do neizbežnega obračuna med socijalno demokracijo in fašistično navdahnjenimi Heimwehrovci, ter oa-večini prerokujejo zmago slednjim, ker so bolje oboroženi in uživajo podpOro iz inozemstva. Pogovori o predstoječem velikem merjenju sil so nekaj vsakdanjega pri naših severnih sosedih in celo čisto resni inozemski diplomatja v du-navski prestolnici verujejo v te napovedi.
Ce bi bilo obračunavanje med obema oboroženima organizacijama zgolj avstrijska domača zabava, bi imele sosedne države sicer pravico pomibvati avstrijsko ljudstvo, ki si v ogromni večini želi dela v miru in redu in zahteva energičen nastop zakonitih oblasti, ne bi pa imele pravice vtikati se v io interno zadevo Avstrije. K nesreči pa oborožena borba Heimwehrovcev in Schutzbiindlerjev nima takega značaja. Ona presega mednarodno dopustne meje in obeta dogodke, ki so v stanu ogražati obstoječi red v srednii Evropi, kakršen je zajamčen po mirovnih pogodbah.
Predvsem se je zdaj zopet enkrat jasno pokazalo, kako prav je imel Bri-and, ko je v svoji znani noti ob protestu dunajskih vladnih mest in vsega avstrijskega časopisja povdaril, da Avstrija ni v celoti izvedla razorožitve, kakor ji jo nalaga mirovna pogodba. Na drugi strani je nedopustno, da bi se Drevratne organizacije, ki so na nezakonit način prišle do orožja, ob toleranci zakonitih oblasti pripravljale na .prevzem državnega krmila, ko ni nobena tajnost, da snujejo načrte, ki so v ostrem nasprotju z mirovnimi pogodbami in ki jih hočejo izvesti s podporo zunanjih činiteljev. Če bi se izvestni elementi polastili oblasti onstran Karavank, bi nastal v srednji Evropi povsem nov položaj ter bi bila odprta vrata za vse mogoče avanture.
Oni faktorji, ki so poklicani, da skrbe za izpolnjevanje mirovnih pogojev, imaio pravico pričakovati od avstrijske vlade, da bo z odločnim nastopom napravila konec pustolovskemu početju raznih desnih in levih radikalcev ter izvedla popolno notranjo razorožitev. To ie v interesu reda. miru in spoštovanja veljavnih pogodb, je pa tudi življenska zahteva same Avstrije, ki more le v redu in miru zagotoviti svoje blagostanje in utrditi svoj položaj med svobodnimi državami.
Vsa uradniška mesta v PAB oddana
Beograd, 21. avgusta, p. Privilegirana agrarna banka je izdala danes poročilo, da so vsa uradniška mesta zasedena, zaradi česar naj interesenti ne vlagajo več .prošenj, ker bi bile brezpredmetne. Če bo kako mesto prosto. bo javoo razpisana
Septembra zapnste angleške čete Porenje
Angleško vojno ministrstvo je naročilo poveljniku angleških čet v Porenju naj pripravi vse potrebno za izpraznitev - Komentarji francoskega tiska
Berlin, 21. avgusta, o. Veliko pokornost je vzbudila med nemškimi političnimi krogi vest, da je prejel vrhovni poveljnik angleških okupacijskih čet v Porenju od angleškega vojnega ministrstva brzojavni nalog, naj prične takoj s tehničnimi pripravami za izpraznitev Porenja. V brzojavki naroča daiie vojno ministrstvo, naj bodo priprave za izpraznitev in odpoklicanje angleških čet končane še v teku tekočega meseca, tako da bi bilo mogoče izvesti odpoklic čet že v prvih dneh septembra.
Pariz, 21. avgusta, o. Brzojavka angleškega vojnega ministrstva vrhovnemu poveljniku angleških čet v Porenju je izzvala v francoskem fisiru živahne komentarje. Skoro vsi listi vidijo v tej brzojavki neprikrito demonstracijo angleške vlade proti Franciji in njenemu stališču v vprašanju izpraznitve Porenja. Tako ugotavlja »Marin«, da ie ta korak neposredni odgovor angleškega zunanjega ministra Hendersona na včerajšnji razgovor med nemškim zunanjim
ministrom dr. Stresemannom in predsednikom Briandom, v Katerem ie izjavil Briand, da je pripravljen pristati na sukcesivno izpraznitev Porenja v roku 10 mesecev.
Posebno ogorčeno pa pišejo desničarski listi, ki pozivajo predsednika Brianda. naj čuva prsstiž Francije in zapusti Haag ter prepusti odgovornost za nadaljnji razvoj dogodkov Sno\vde-nu in Hendersonu. ki sta si menda stavila za svojo najvišjo nalogo razbiti politično reparacijsko konferenco.
Bruselj, 21. avgusta, o. Belgijska vlada je razpravljala na včerajšnji seji o položaju nastalem v vprašanju izpraznitve Porenja po brzoiavki angleškega vojnega ministrstva. Vlada še ni sklenila, da-li bodo ostale belgijske čete tudi po odhodu Angležev v zasedenem Porenju. ker je znaten del tmnistiov naziranja. da bi bilo narbol.se v sporazumu z Anglijo odpoklicati tudi belgijske čete.
Velesile upajo v uspeli svoje ponudbe Angliji
Nemčija zahteva začasno ureditev, ako bo Snowden ostal pri
svojem stališču
Haag, 21. avgusta s. Doznava se, da so štiri države upnice sklenile predlagati Angliji, da bodo v okviru Youngovega načrta zajamčile kritje 50 odstotkov njenih zahtev od 2,400.000 funtov šterlingov, ne da bi se pri tem spuščale v nadaljnjo razpravo o svojih prejšnjih ponudbah in predlogih Na drugi strani je brez dvoma, da bo Stresemann zahteval za nemška plačila od 1. septembra do uveljavljenja Youngovega načrta nov modus vivendi, da bi Nemčija imela takoj koristi iz znižanja plačil, ki je predvideno v tem načrtu, ako bi Snowden vztrajal na svojem odklonilnem stališču do končnih zahtev strokovnjakov. Dvomljivo je, ali bodo štiri države upnice, ki bi hotele, da se Youngov načrt sprejme neizpreme-njen, pristale na tako provizorno rešitev.
Menijo namreč, da bodo Youngov načrt končno le sprejele vse države in da bi Nemčija v tem primeru s povratno veljavnostjo uživala vse koristi, ali pa da bo Anglija zrušila Youngov načrt in da bi se potem zopet uveljavil Dawesov načrt Posvetovanje delegatov Francije, Belgije, Italije in Japonske je trajalo od 11.30 do 12.15.
Pariz, 31. avgusta. a- Havas pojoča iz Ha a/ga, da je amgleSki minister far.sine Smo^-deti na svo-,jem zadnoem sestanku s predsednikom francoskc vtede Briaradom vztrajaj na tam, da se ugodi angleškim zahtevam in da se zmanjšajo reparacije, ki pripadajo po Voumgovesn načrtu Raciji. Francija se bo držaja v teim sporu nevtraiino. Delegacije Francije, BeTgriče. Japonske in Jtateje pa 'bodo pred ko sfeij vztrajate na svojesn stališču gied-e Youn®oivegs načrta.
Nemiri v Avstriji so ponehali
Obe bojni organizaciji valita krivdo druga na drugo — Napori komunistov za splošno delavsko stavko
Dana], 31. avgusta. da. Potažaj v Avstriji se je po silnem raiabarjenSu zaradii krvaivJh dogodkov v Sv. Lovrencu preceij pomiril, taiko da zaenkrat ni pcičaikovati novih spopadov. Obe bojujoči se stranki sta se zadovolji® s protestnimi zbori im resotacijamii, ki so si v bistvu povsem podotae, in s&ušata druga na drugo zvaliti krivdo za spopad Ln njegove žalostne posledice. O spopadu samem pa je težko dtefoiti pravo sliko, ker so izpovedi prič zelo razilične" in bo mogoče ugotoviti prav« krivce šele v tekm sodne preiskave, ki }» že uvedena.
Obe vodstvi sta izdaJi na svoie članstvo proglas s pozivi k disciplini in z zagotovili, da ne tasta doTKistiMi novih krvopreliitšj. Kljuib temu je
prišlo do manjših spopadov med paAn#aanJ oibeth
organizacij.
Oipaiiat.i pa je požjvflreoo agftaciflo komranfetav. ■ki poskušajo z ustno in pismeno propagando izzvati splošno staivfoo. Delavstvo pa se na njihove pozive ne ceira in mimo vtšt svoje delk>. Policija je zaplenila več komunističnih listov zaradi] bujskajočth člankov ter izvedli a številne hišne preiskave pri komunističnih voditeljih.
Vlada je ukrenila posebno obsežne varnostne mere za prihodnjo nedeljo, ko se bodo vršile v vseh sedežih deželnih vodstev Hetamehra velike žalne manifestacije za žrtvami padiih v St. Lorenzenu.
Obmejne sovražnosti na Daljnem vzhodu
Vojna lahko izbruhne vsak dan — Vrše se že bitke ob sodelovanju topov — Kitajci uradno potrjujejo vest, da so ruske čete
prekoračile mejo
Tokio, 21. avgusta, a. Poročajo iz Manču-lija, da ee tamošnji ruski in kitajski trgovci boje, da bo prišlo do izbruha vojnih sovražnosti vsak čas. Zato so ti trgovci že zapustili mesto. Tudi japonski trgovci pospravljajo svoje stvari in bodo v kratkem odpotovali.
Tokio, 21. avgusta, e. Listi javljajo, da so se včeraj ruski oklopni vlaki približali na 500 metrov kitajskim postojankam v Mandžuriji. Iz oklepnih vlakov se je izkrcala pehota, ki je pod varstvom topovskega ognja streljala na Kitajce. Ti so odgovarjali z ognjem iz havbic. Po aveurnem boju so se Rusi umaknili. Kitajci so izgubili 13 mož.
London, 21. avgusta, a. Poroča se iz Har-bina, da ee je položaj v Severni Mandžuriji poostril zlasti zaradi atentatov in sabotaž-nih dejanj na železniški progi. Kitajske oblasti so razglasile obsedno stanje na ozemlju vzhodnokitajskih železnic.
Pariz. 21. avgusta, a. Tukajšnje kitajsko poslaništvo je objavilo naslednje poročilo: >Iz Nankinga brzojavljajo, da so sovjetske čete 16. avgusta prekoračile meje ter otvo-rile bitko, ki je trajala 4 ure, v bližini Da-laj-Nora. V teh borbah je padlo 25 Kitajcev, med temi en oficir. Sovjetske čete so bombardirale rudnik pri Dalaj-Noru, da bi ga porušile.«
Tukovo rovarjenje proti I enotni državi
Bratislava, 21. avgusta, s. Danes je bil zaslišan kot priča tajnik slovaške ljudske stranke Ivan Kmet, ki je bil v Mihalovcih na zborovanju Ro^Jobrane, ki ni bilo pri« javljeno. Tuka je na tem zborovanju izjavil, da ima slovaški narod dve menici: pitt-sburški dogovor in tajno klavzulo iz Tut« čanskega Sv. Martina. Menici bosta zapadli ob desetletnici češkoslovaške republike. Dalje je dejal Tuka, da se Slovaški diplomatskim potom ne more pomagati, temveč ■da si morajo Slovaki sami pomagati. Mach je dejal, da se bo treba ostro boriti za slovaško avtonomijo. Ko so oblasti pričele preiskovati to zadevo, je priča po na!o= gu dr. Hudeca posetil Tazne udeležence zborovanja ter jim svetoval, kako naj iz-povedo pred sodnikom. Priporočal jim je, naj povedo, da se na zborovanju sploh ni govorilo o politiku
Mednarodni dijaški kongres
Bukarešta, 21. avgusta. a. Mednarodni dijaški Jooiragres, ki zaseda v Budimpešti, je izvoli! za predsednika medtoairodlnega dijaškega saveza 'Pavla Sorraina. predsednika francoske dijaške
Ratifikacija arbitražne pogodbe Male antante
Beograd, 21. avgusta, a. Češkosio-vaški dopisni urad poroča, da je čsl. ministrski svet na svoji sinočmi seji razpravljal o podaljšanju zavezniške pogodbe. ki obstoja med Češkoslovaško. Jugoslavijo in Rumunijo. kakor tudi o podaljšanju tričlanske pogodbe o arbitraži, ki je bila sklenjena med državami Male antante. Ta dva diplomatska dokumenta sta bila podpisana na zadnji konferenci Male antante meseca maja v Beogradu.
Bolgarska delegacija za zasedanje D. N.
Sofija, 21. avgusta, a. BoJgarsiki finančni irf-nister MoiSov bo odpotoval v Ženevo na zaseda-mje Društva narodov koncem teiga meseca, dočim odpotuje m Ms ter zunajrrh del Burov v prvih dneh septembra. Molov bo prisostvovali se-ijaim finančnega komiSteja v Ženeva.
Potres v severni Italiji
Rim, 31. avgusta, s. Včeraij ob 3.30 so občuti Vi v mestih .severne Italije močne potTesne sunke. Dosedaj ni jaiviieara. nobena mater ijeJoa škoda.
Impozanten kongres jugoslovenskih gostilničarjev in hotelirjev v Beogradu
Nad 3000 udeležencev iz vseh pokrajin države - Vzor-na harmonija med delegati - Zahteva po posebnem go-
stilničarskem zakonu
Beograd, 21. avgusta, p Danes se je vršil v Beogradu kongres gostilničarjev in hotelirjev iz vse Jugoslavije. Po udeležbi je bil to gotovo eden največjih kongresov, kar so jih doslej imele strokovne organizacije v naši državi. Udeležilo se ga je nad 3000 delegatov iz vseh naših pokrajin od najskrajnejšega severa pa do skrajnega juga. Iz Slovenije so ee med drugimi udeležili kongresa kot delegatje Zveze gostilničarskih zadrug za ljubljansko oblast predsednik Fran Kavčič iz Ljubljane, podpredsednik Anton Cerar iz Kamnika, Lavoslav Bučar iz Kostanjevice in Riko Mayr iz Kranja, a za Zvezo gostilničarskih zadrug v mariborski oblasti predsednik Andrej Oiset iz Maribora, Štefan Čeh iz Rogaške Slatine, Ivan Habjan iz Šmarja pri Jelšah, Ivan Kunst iz Žalca, Fran Pečuh iz Celja ter Zvezni tajnik Anton Ko-mac. Slovenski delegatje so bili zelo aktivni ter so predložili celo vrsto predlogov, ki so bili skoro vsi sprejeti
Kongresu je predsedoval lastnik Grand-hotela v Beogradu in predsednik Osrednje zveze gostilničarjev in hotelirjev Dušan Mi-ličevič. V imenu ministrstva notranjih del je prisostvoval kongresu inšpektor Danilo Jankovič, za finančno ministrstvo načelnik Petrovič in za ministrstvo trgovine inšpektor dr. Žižek.
Po otvoritvi kongresa je bila poslana Nj. VeL kralju pozdravna brzojavka, nato pa se je začela takoj meritorna razprava. Ker so bili vsi referati predelani že na včerajšnji predkonferenci, se debata danes ni zavlekla in je kongres v par urah rešil ves dnevni red.
Vladan Bogdanovič lz Skoplja je podal referat o novem obrtnem zakonu in o gospodarskih zbornicah. Referat končuje z zahtevo po osnovanju posebnih gostilničarskih zbornic in po izenačenju zakonov o gostil-ničarstvu in hotelirstvu. O turizmu in tujskem prometu je podal poročilo Petar Pet-kovič iz Dubrovnika. Referat zahteva razbremenitev go6tilničarstva od raznih državnih in samoupravnih bremen, da se bo moglo s tem večjim uspehom posvetiti pospeševanju tujskega prometa. Dalje se zavzema referat za izboljšanje prometnih razmer ter končno predlaga natančno klasifikacijo letovišč in zdravilišč. Zelo obsežen referat o odpiranju in zapiranju obratov je podal slovenski delegat gosp. Cerar. Njegovo poročilo so poslušali zborovalci z veliko pozornostjo ter so ga sprejeli z viharnim odobravanjem. V zvezi z ostalimi referati so stavili slovenski delegatje naslednje predloge, ki so bili soglasno sprejeti:
1.)	Izdajanje dovoljenj za točenje vina lastnega izdelka (vinotoče) naj se poveri politični oblasti, ne pa finančni oblasti, kakor je to bilo odrejeno s pravilnikom o pravici točenja. Prepoved točenja alkoholnih pijač v trgovinah z mešanim blagom naj ostane tudi v bodoče v veljavL
2.)	Izdela naj 6e poseben gostilničarski zakon na podlagi predloga slovenskih gostilničarskih zadrug. Ce pa bi se vprašanje go-
stilniške obrti uredilo v okvirju splošnega obrtnega zakona, naj se v njem upoštevajo predlogi predloženega načrta. Na vsak način pa naj se gostilničarska obrt ne priključi trgovini, temveč tretira kot trgovska obrt
3.	Čim prej nas je sprejme zakon o hotelirstvu, ki je že sestavljen.
4.	V seznam letovišč naj se uvrsti tudi mesto Maribor.
5.	Finančna oblast naj obvešča gostilni-čarske obvezne zadruge o vseh spremem« bah, nanašajočih se na gostilničarske koncesije, zlasti pa o podelitvi, premestitvi in odvzemu koncesije.
6.	Finančno ministrstvo se naproša, da izda podrejenim finančnim direkcijam navodila, da dajo zadrugam na vpogled izpisek iz finančnega trošarinskega registra v svrho pravilne odmere zadružnih doklad.
7.	Registri za žganje naj se odpravijo tudi za gostilne v krajih z nad 2 tisoč prebivalcu
8.	Pavšalne računske takse za gostilne in kavarne naj se ukinejo. Prav tako naj se tudi ukine točilna taksa, ki povečuje bremena gostilničarskega stanu, zlasti še glede na to, da je bila zvišana trošarina od 0.35 na 1 Din.
O higijeni v gostilnah je poročal tajnik Osrednje zveze Slavko Rajkovič. Resolucija zahteva čim večjo čistočo in higijeno v dobro nameščencev in gostov. O zakona o taksah in državnih trošarinah je poročal g. Pevračič iz Osijeka, ki je orisal težak položaj in visoko obremenitev gostilniške obrti. Resolucija zahteva pravično ureditev bremen in odpravo vseh nepotrebnih formalnosti, ki ovirajo redno poslovanje ra povzročajo visoke globe. Policijske takse naj se urede s posebnim zakonom sporazumno z gostilničarji.
Glede na zakon o omejitvi krčmarskega kreditiranja poudarja resolucija, da velja v posameznih pokrajinah naše države še stari avstrijski zakon, po katerem gostilničar ne more iztožiti dolga, napravljenega v gostilni, če presega bagatelno vsoto 20 Din. Resolucija poudarja, da se na deželi ne more delati brez kreditiranja, ker imajo kmetje denar samo v času žetve in trgatve.
O strokovnem šolstvu je podal obširen referat centralni tajnik Slavko Rajkovič, paudarjal je, da primanjkuje strokovno iz-vežbanega osobja, od katerega je odvisen razvoj in napredek gostilničarstva in hotelirstva. Resolucija zahteva, naj državne in samoupravne oblasti nudijo primerno podporo za otvoritev strokovnih gostilničarskih šol.
Po sprejemu vseh predloženih resoluci je predsednik zaključil lepo uspeli kongres. V hotelu »Claridge« je bila popoldne otvor-jena gostilničarska razstava, ki priča, da ie naše gostilničarstvo in hotelirstvo kljub težkim razmeram doseglo že visoko stopnjo in da zasluži vso podporo za nadaljnji razvoj.
Zagreb se pogaja za dolarsko posojilo
Posojilo bi znašalo en milijon dolarjev in bi se porabilo za dograditev moderne klavnice
Zagreb, 21. avgusta, č. Ob 11. dopoldne se je vršila seja posojilnega odbora mestnega zastopstva, ki je razpravljal o ponudbi neke inozemske skupine, katere ime še ni znano v javnosti. Omenjena finančna skupina ponuja zagrebški občini veliko dolarsko posojilo v investicijske svrhe. Odbor se je podrobno bavil e ponudbo ter o možnosti amortizacije. Do definitivnega sklepa še ni prišlo.
Vaš poročevalec doznava o tem še naslednje podrobnosti:
Posojilo naj bi se najelo v višini milijona dolarjev ter uporabilo izključno za do-vršitev nove klavnice. Na seji odbora se je pred vsem razpravljalo o amortizaciji tega posojila, da bi se dobila takoj približ-
na slika o rentabilnosti nove klavnice. Ta slika še ni popolnoma jasna. Znano je samo toliko, da bi se pristojbine v novi klav» niči morale znatno povišati, ako naj bi se dobile potrebne vsote za amortizacijo zgradbe. Povdarjalo pa se je, da bi mesarji in vsi, ki bi klali živino v novi klavnici, prihranili mnogo na času in delovnih močeh, kar bi moglo upravičiti povišanje klavs niških taks. Ko bo izdelan načrt o rentabilnosti klavnice, bo mogoče začeti s podrobno razpravo o zaključitvi novega po» sojila, kar naj bi se zgodilo jeseni. Na ta način bi bilo mogoče, da bi se dela pri zgradbi nove klavnice nadaljevala vsaj spomladi
Izseljeniska konvencija s Francijo
Beograd, 21. avgusta, a. Danes so bila v ministrstvu zunanjih del končana pogajanja za sklenitev izseljeniške konvencije s Francijo. O vseh vprašanjih je bil dose» žen sporazum, tako da bo treba rešiti le še nekatere formalnosti, nakar bo konvencija lahko takoj podpisana. Konvencija ureja način zbiranja delavcev, njihov položaj, podpore, ki jih bodo deležni v drugih dr* žavah itd. Popoln sporazum je bil nadalje dosežen tudi glede izvrševanja konvencije in o pošiljanju delavcev iz ene države v drugo zaradi strokovnega izpopolnjevanja. S to konvencijo je bila položena pravna podlaga za pomoč delovni sili, ki jo bo odstopala ena država drugi. Nocoj je bila francoski delegaciji na Dedinju prirejena intimna večerja.
Avdijenca prometnega ministra
Beograd, 21. avgusta, a. Minister prometa inž. Radivoievtč se je včeraij vrnil z Bleda, kjer je bil sprejet v avdijenci od Nj. Vel. kraliia. Minister Radivojevič je poročaj kralju o deta v svojem resonu.
Rudniška nesreča v Bolgariji
Sof?ja, 31. avgusta, a. V TiKtoifcu Tvrdica pri Stari Zagori so eksplodirali jamski plin-i. Trije defervci so bili ubiti, 10 pa -težko ranjenih.
Vinska anketa v Splitu
Split, 21. avgusta, a. Na pobudo oblastnega komisarja splitske oblasti se bo vršila v Splitu 28. L m. konferenca, odnosno anketa o pospeševanju izvoza in prodaje dalmatinskih vin in vinskega pridelka lanskega leta. Dalmatinskim vinogradnikom je propadlo kakih 300.000 hI lanskega vinskega pridelka, dočim se obeta letos pridelek, ki bo za 40 % višji od lanskega. Zato je Dostalo vprašanje izvoza in prodaje dalmatinskih vin prav aktualno. Na tej konferenci bodo sodelovali zastopniki ministrstva. poljedelstva, ministrstva trgovine in industrije, zastopniki oblasti in predstavniki vinskih producentov. Na konferenci se bo razpravljalo o Dotrošnji in izvozu vina v zvezi s prometnimi tarifami, o novem trošarinskem zakonu in o načrtu novega vinskega zakona.
Posvetitev mavzoleja v Tomislavovu
Beograd, 21. avgusta, a. 1. septembra bo svečana posvetitev mavzoleja v Tomislavovu pri Velesu. V mavzolej bodo položeni telesni ostanki 1300 vojakov, ki so padli v borbah z Bolgari 1. 1913. Posvetitev mavzoleja se bo izvršila z velikimi svečanostmi, katerim bodo prisostvovali zastopniki vlade, vojaških in civilnih oblasti in po vsej priliki tudi predstavniki francoskih oblasti, ker bodo v mavzoleju shranjeni tudi ostanki francoskih vojakov.
r
Pred poletom »Zeppelina" preko Pacifika
Na krovu zrakoplova so končane vse priprave za polet iz Tokija preko Havajskih otokov v Los Angeles - Silen naval gledalcev
Tokio, 21. avgusta, s. d. Priprave za polet zrakoplova »Zeppelina« preko Tihega oceana so končane. Nemški mehaniki so še enkrat temeljito presedali vse ^ stroje in ugotovili, da delujejo brezhibno. Zato ni bilo treba uporabiti rezervnih delov, ki so bili pripeljani iz Nemčije. Zrakoplov je tudi spopolnil zaloge goriva, dasi so bile še tako velike, da bi lahko z njimi preletel še 10.000 kilometrov.
Danes popoldne je izjavil kapetan dr. Eckener novinarjem, da so poročila vremenskih postaj o stanju atmosfere nad Tihim oceanom za polet zelo ugodna in da se nadeja v soboto zvečer že pristati v Los Angelesu. Zrakoplov bo letel iz Tokija proti Havajskim otokom tn zapadni ameriški obali nad paro-plovno progo YokQhama—Little Van-cuover, tako da bo na svojem poletu preletel tako zvano črto spremembe da-
Kanadski znanstvenik in novinar v Ljubljani
Ljubljana, 21. avgusta.
V hotelu »Union« vprašam v portir-ievi loži po kanadskem profesorju Jea-nu Bruchesiju, ki je danes prispel v Ljubljano, da spozna naše življenje in si jutri ogleda še Gorenjsko. Komaj izgovorim njegovo ime. že se za mojim hrbtom oglasi svež francoski glas mladega moža in brez uvodnih formalnosti sva takoj v živahnem razgovoru.
G. Jean Bruchesi je profesor na univerzi v Montrealu v Kanadi. Že izza svojih študijskih let v Parizu na ta-mošnji visoki šoli političnih ved se zanima za Jugoslavijo in njeno prebivalstvo. Na montrealski univerzi predava politično zgodovino: morda ga tudi to žene k nam. da proučuje naš političen razvoj mlade države in drugo, za ustaljene ameriške pojme zelo, zanimive razmere vzhodne Evrope. Že prejšnja leta je prepotoval Češkoslovaško, letos Da je obiskal Poljsko. Madžarsko. Rumunijo, Bolgarsko. Carigrad. Sedaj je že 10 dni v Jugoslaviji. Pot ga je vodi-la do Beograda, odtod nreko Sarajeva v Dubrovnik, na Cetinie. vzdolž jadranske obale do Trsta in k nam v Ljubljano. Jutri zvečer bo že Dohitel v Zagreb, nato Da nazaj v Ameriko.
Prof. Bruchesiiu se na prvi Dogled vidi, da je obenem novinar. Glavni politični urednik je velikega kanadskega jutranjika v francoskem jeziku »Le Ca-•nada«. Kanadski Francoz ie, samozavesten Kanadžan. a ravno tako samozavesten Francoz. Mehko zveni njegov glas. prijetno vrsti svoje vtise iz naše države.
»Veste: Dubrovnik, pot na Cetinje in pa bajna panorama ob vaši divni dalmatinski obali se lahko brez poveličevanja in pretiravanja postavijo ob stran slovite francoske »Cote d' azur«. Želel bi le. da se tudi moji ožji rojaki v Kanadi seznanijo z vašimi kraji in da za-slove vaše krajine kot najlepši kotički Evrope.«
Nato pa takoj Dar dobrohotnih ODazk praktičnega Američana: Pot iz Beograda Dreko Sarajeva v Dubrovnik, ki traja 29 ur, bi se lahko skrčila na kakih 10 ur. Njemu, ki je vajen na kanadske prekokontinentalne eksprese, se zdi to nekaj samo ob sebi umljivega. V Ljubljani mu ugajajo hoteli, hiše. snažnost. skratka naši kraji so že cela Evropa. Zelo se veseli že na Bled, ki ga bo videl jutri in o katerem je slišal že toliko hvale.
Nehote kreneva v Kanado. Prof. Bruchesi je Francoz in katoličan. Ogromna Kanada šteje komaj 9 in pol milijonov prebivalcev. Od teh so 3 milijoni katoliških Francozov. V Montrealu imajo svojo univerzo, ki jo obiskuje 8000 vi-sokošolcev. Montreal sam je presegel 1 milijon duš. od teh je Francozov 750 tisoč, za Parizom največje francosko mesto. V parlamentu in sploh v uradih se govori službeno i angleški i francoski. Med svoje d~.je prijatelje prišteva jugoslovenskega generalnega konzula v Montrealu g. Feroviča. Jugoslovenskih izseljencev ie v Kanadi nad 30.000. Večinoma so zaposleni po kmetijah in na veleposestvih, dokaj naših rojakov pa dela tudi v kanadskih rudnikih.
A še več kot nas kanadske, zanimajo prof. Bruchesija 'razmere v naši Jugoslaviji. Že takoj v začetku njegov nasvet vsem dobromislečim Jugoslove-nom:
»Moje trdno prepričanje je; da se bo moralo razviti med vašim dobrim narodom veliko, vseiugoslovensko patri-jotično čustvo. Zanima ga položaj katoliške cerkve. Z zadovoljstvom si beleži. da- je srbska pravoslavna cerkev izgubila svoj nekdanji privilegirani položaj državne cerkve in da so v Jugoslaviji vse veroizpovedi enakopravne.
Govorila sva še o tem in onem in tako je potekla v prijetnem kramljanju dobra ura. Oba ie klicala dolžnost na drugo delo. Prijateljsko sem se poslovil od ljubeznivega kanadskega profesorja, želeč mu. da bi mu ostala Slovenija v kar najlepšem vtisu.^
Oprostitev taks
Beograd, 21. avgusta, p. Z rešenjeim finančnega ministra so oproščene plačevanja državnih tate vse zemHeradniške io obrtniSke za<fr®ge v državi ter njihove sreske in okrodfce zveze. Ee }e v	včlanjenih nafimanj 20 zadrug. Prav
tako Je oproščena plačevanja taks Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani!.
tuma. to je 180 stopinjo zapadne dolžine in bo tedaj doživel en koledarski dan dvakrat
Prebivalstvo izkazuje posadki in potnikom zračne ladje še vedno nezmanjšano pozornost in oblega letališče, kjer si desettisoči ogledujejo zrakonlov. Naval gledalcev se je podeseteril danes že v prvih jutranjih urah, ker hočejo stotisoči gledalcev prisostvovati odhodu zrakoplova na pot preko Tihega oceana.
Posadko in potnike zrakoplova naravnost oblegajo fotografi in občudovalci, ki jih vabijo na čajanke in bankete ter obsipljejo z najrazličnejšimi darili. Dr. Eckener je dobil med številnimi darili tudi dragocen starinski japonski meč. Velike trgovine kar tekmujejo med seboj, katera bi obdarovala potnike z večjimi in dragocenejšimi darili.
Prevoz kosti naših vojakov iz Češkoslovaške
Beograd, 21. avgusta, a. Po prenosu in pokopu posmrtnih ostankov naših oficir* jev in vojakov iz Francije pripravlja ministrstvo pravde prenos posmrtnih ostankov naših oficirjev, vojako-v in državljanov, ki so med svetovno vojno preminuli na Češkoslovaškem. Teh je več tisoč. Pre* nos ne bo delal težkoč, ker je češkoslovaška vlada že odobrila široke olajšave in ker so kosti večinoma že shranjene v krstah. Ministrstvo pravde poziva vse rodbine, ki žele prepeljati posmrtne ostanke svojih sorodnikov iz Češkoslovaške, da do» stavijo potrebne podatke zaradi ugotovitve točne identitete, ker je znano, da so av-stroogrske oblasti pokopavale naše podanike v skupnih grobovih do 50 oseb. Ko bodo te priprave končane, bodo rodbine po* zvane, da polože potrebne vsote za prenos. Te vsote bodo malenkostne. Za osebe, ki niso pokopano v skupnih grobnicah, bo treba položiti po 400 češkoslovaških kron, za ostale pa samo po 100 kron.
Dr. Kumanudi odpotoval na Bled
Beograd, 31. avgusta- a. Namestnika ministra zunanjih del dr. Kosita Kumanudi j a je posetil danes v ministrstvu zunanjih del francoski poslanik na našem dvoru s. Dard. Dr. Kumanudi je nocoj ob po! 7. odpotoval na Bled, kjer bo sprej&t v avdijenci od Nj. Vel. kralja.
Novi oficirji v razoroženi Madžarski
Budimpešta, 21. avgusta, a. V navzočnosti regenta Horthyja in mnogih višjih oficirjev je bilo imenovanih 116 gojencev akademije »Ludovika« za podporočnike. Regent Horthy je imel pri tem nagovor, v katerem ie pozival mlade oficirje k zvestobi in ljubezni do domovin«. Po govoru fforthyja je bila svečanost končana z defSira-rajera.
Poziv albanskim državljanom
Beograd, 21. aivgusta. a. Albansko pošto igtvo sporoča: Albanski državljani, ki so že bili službe.™ obveščeni in pa podaniki letnikov 1907., 1<>0S. in 1909., kS še niso bili službeno pozvani, se morajo prijaviti rekrutnam komisijam v Albaniji do 30. septembra 1929. ali pa naj plačajo ailbanskemu poslanstvu v Beogradu 1000 zlatih frankov za vojaško nesposobnost. Podaniki, ki se ne bodo odzival; tej naredfoi, bodo izročeni vojaškemu sodišču.
Kraljevski sejem v Zagrebu
Zagreb, 21. avgusta, č. Danes se je pričel tu veliki »kraljevski sejem«. Prignano ie bilo neobičajno veliko število živine. Vse ulice, ki so vodile na sejmišče, so bile zjutraj naravnost za-basane od velikega števila kmečkih vozov in živine. Kupčija se je že danes na sejmu precej živahno razvijala.
Učitelj za vinogradništvo v beograjski oblasti
Beograd, 21. avgusta, a. Minister poljedelstva je podpisal sklep, s katerim se v interesu pospeševanja vinogradništva na področju beograjske oblasti imenuje strokovni učitelj za pouk v vinogradništvu s sedežem v Beogradu. Ta strokovni učitelj bo potoval po oblasti tn bo poučeval vinogradnike o vinogradništvu ter o načinu spravljanja grozdja. Po sprejemu sedanjega načrta vinskega zakona bo izvrševali ta strctevn? učitelj siražbo vinskega nadzornika. Pogoji za to mesto so razvidni v ministrstvu za poljedelstvo. Prijave se sprejemajo do 1. novembra.
Šahovski turnir v Karlovih Varih
Karlovv Vary, 21. avgusta, s. Danes so se odigrale samo viseče partije. Dt. Becker je porazil dr. Vidmarja. Rubinstein Johnerja in Canala, Yates pa Thomasa. Tudi včerajšnja partija dr. Trevbal : dr. Vidmar je bila glede protesta jugosloven« skega mojstra odločena v korist dr. Trey-bala.
Stanje je naslednje: Capablanca, Spielmann 12, Niemcovič 11 in pol, Rubinstein 11, dr. Vidmar 10 in pol, Griinfeld 10. dr. Euwe, dr. Becker 9 in pol, Bogoljubov, Ma« roczy 9, Colle, Mattison, dr. Tartakower 8 in pol, Canal, dr. Trevbal 8, Johner, Sa-misch 7 in pol, Yates 7," Marshall 6 in pol, Gilg 6, Thomas 4, Menšikova 3.
Ujoest : Rapid 2 : 1 (1 : 0)
Budimpešta, 21. avgusta, s. Danes se j« vršila druga teikima v semifinalu ra. srednjeevropski pokal. Kljub termu, da so dunajski športni krogi po krasni prvenstveni zmagi Rapida nad Nioholso-nom imeli polno zaupanje v popularno dunajsko mošiivo, j« zimaigal Ujpest z 2 : 1. GoJ v prvem fKvčasu je zabl srednji krilec Kvacz iz daljave 20 m. V drugi polovici ie že v drugi minuti <zonačii! Kiibes. Zmagonosnj gol za Ujpest }e v 35. min. zaiMI Strdek. Rapid je protestiral proti temu golu. Pred pav®o fe bil Ujpest v premoči, po p a vri pa je bi! Rapid enakovreden nasprotnik.
Sodčl ie budfsmpeštanski sodnik Ma.forsiki. Rapid bo vložil protest proti sodniku. keT predvidevajo propctzicije za srednjeevrops/kj pokal, da morajo t« tekme soditi aevtražni sodniki,
Odlikovanja
Z redom sv. Save 2. stopnje sta odlikovana državni svetnik Ivan Škarja in inšpektor notranjega ministrstva dr. Otmar Pirkmayer, s 4 stopnjo pa blejski župan Ivan Rus.
Z redom sv. Save 5. stopnje so odlikovani profesorji: Viljem Muha v Ptuju, Janko Orožen v Celju, dr. Karel Ze-lenik v Celju, Ivan Dolenc v Ljubljani in Janko Pretnar v Murski Soboti ter Josip Grušovnik, učitelj veščin na gimnaziji v Arandjelovcu, Ivan Pivk, učitelj veščin na II. moški gimnaziji v Beogradu in Karolina Rotova, učiteljica veščin na ženski gimnaziji v Beogradu.
Sreski šolski nadzorniki: Miloš Grmov-šek v Slovenjgradcu, Fran Drnovšek v Sevnici, Alojzij Peterlin v Kočevju, Ciril Biziak v Črnomlju, Gustav Lukežič istotam, Leopold Levstik v Krškem, Ljudevit Potočnik v Laškem, Janko Grad v Mostah pri Ljubljani, Fran Merljak v Logatcu, Ri-hard Pestevšek v Ceftu, Leo Cepuder v Dolnji Lendavi, Gustav Čižek v Murski Soboti, Josip Gorup v Ptuju, Slavko Cer-nigoj v Šmarju pri jelšah.
Šolski upravitelji: Edvard Markošek v Ljubnem na Gorenjskem, Ljudmila Steiner v Št. Jurju, Angelina Milčinski v Mariboru, Adolf Sadar v Ljubljani, Anton Kadunc pri Sv. Gregorju na Kočevskem, Radoslav Knaflič ter Fran Podobnik in Antonija Stupica (upokojeni) v Mariboru, Hinko Šumar v Šmarju, Anton Farčnik in Fran Lorber (upokojena) v Mariboru, Anton Mervič v Ribnici, Drago Rostohar v Litiji, Zmago Bregant na Blanci, Ludvik Pirkovič na Zidanem mostu, Marija Rupnik v Kamniku, Fran Ločniškar v Turjaku, Josipina Sede-ieva v Ribnici, Ivan Demšar v Žabnjcl, Josip Lapajne v Cerkljah na Gorenjskem, Anton Lovše v Podbrezju, Vinko Zahra-stnik v Škofji Loki, Vinko Berce v Št Janžu na Dolenjskem, Matija Brezovar v Št Rupertu. Juro Kislinger v Laškem, Robert Plavšak v Trbovljah, Franc Lebar v Hrastniku, Hermina Lunder istotam, Ana Lapornik v Trbovljah, Tit Grčar na Barju, Josip Kobal v Ljubljani, Frančiška Zavr-šan v Doblinu, Stanko Legat v Ljubljani VI., Janko Polak v Ljubljani II., Miro Re-povš v Ljubljani I., Fortunat Lampret v Borovnici. Franc Mercina v Grahovem, Josip Ribičič istotam, Kari Straus v Dolnjem Logatcu, Kari Klemenčič v Novem mestu, Ivan Žen v Soteski, Oskar Žolnir pri prosvetnem oddelku v Mariboru.
Upravitelji meščanskih šol: Ivan Černejv Celju, Tomislava Križaničeva v Celju, Jan Baukart v Ljutomeru, Zora Klavžar v Mariboru, Irma Šeligo v Mariboru, Josip Her-gut v Mežici, Josip Prijatelj v Ormožu, Dragotin Kveder v Ptuju, Melhior Rismal v Slov. Bistrici in Josip Vutkovič v Krškem.
Upravitelji- ljudskih šol: Josip Bizjak v Celju, Josip Gosak v Teharjih, Vinko Požar v Šmartnem v Rožni dolini, Robert Senica v Gotovljah, Albin Šmid na Dobrni, Ljudmila Schreiner v Št. Jurju, Ivan Urek na Vranskem, Franc Voglar v Celju okolica. Rajko Vrečar v Žalcu. Rudolf Wud!er v Petrovčah, Bogomir Zdolšek v Letušu, Rudolf Zupanec pri Novi Cerkvi. Ivana Zupančičeva v Celju-okolica, Matej Zgajnar v Blagovni, Anton Oabsrc v Iža-kovcih, Pavel Ladislav v Žižkah, Ludvik Peternel v Dolgi vasi, Janko Gačnik v Gu-štanju, Josip Golob v Vuzenici, Drago Ko-geljnik v Breznem, Janko Kuhar v Černem. Ivan Kuraš v Dravogradu, Feliks Stres v Lešah, Josip Korban v Gornjem gradu, Iv. Pušenjak v Mozirju. Avgust Rozman v Šmartnem ob Paki, Franc Brglez v Čadra-mu, Janko Časi v Zičah. Fran Friedl pri Št. Jerneju, Božidar Gselman v Tepanju, Ignac Kafou v Vitanju, Leopoldina Rotora v Konjicah. Lovro Serainik v Prihovi, Ivan Ceh v Mali Nedelji, Marija Protopopov -Kocuvan v Ljutomeru. Janko Zel v Apačah, Simeon Petrovič (upokojen) v Do-brovcih, Anton Stril v Grečnevcu, Bogdan Tušek (upokojen) v Dobrovcih, Valentin Ivanuš v Framu, Ignacij Skrbinšek v Pia-ninici, Joža Klemenčič na Pobrežju, Avgust Kopriva v Spodnji Poljskavi, Štefan Firm v Radvanju, Ljudevit Šijanec istotam, Oti-lija Fajglova v Slov. Bistrci, Adela Alt -Schmidova v Studencih pri Mariboru, Ra-divoj Tušak na Teznu, Fran Čonč v Ja-renini, Matija Perger v Št Jurju, Fran Čepe v Kamnici, Vekoslav From pri Sp. Sv. Kungoti, Albin Spreit7 pri Zg. Sv. Kun-goti, Fran Cvetko v Lajterspergu-Krčevi-ni, Alojzij Majcen v Selnici. Aleksander Alt v Mariboru I., Mirko Kožuh v Mar-boru II., Ivan Lukman v Mariboru III. in Viktor Grčar v Mariboru IV., Amalija Va-bič-Ornovškova na ženski I. in Olga Ju-vančičeva na ženski II. in Anton Skala na pomožni šoli v Mariboru, Evgen Antau-er v Tišini, Fran Gabrijelčič v Murski Soboti, Koloman Vukan v Bodoncih, Franc Zupančič v Gerlincih, Ignac Čoki pri Sv. Marjeti, Franc Jamšek na Bregu pri Ptuju, Valentina Kavklerjeva v Ptuju, Janko Lešnik v Hajdini, Marija Lukmanova v Ptuju, Miroslav Marinič pri Sv. Marku, Ljudevit Musek v Št. Vidu, Ivan Najžar v Središču, Uroš Peček v Ptuju, Karel Pinterič v Šmiklavžu pri Ormožu, Franc Podplatnik pri Sv. Tomažu, Jakob Prajndl v Veliki Nedelji, Leopold Šalda pri Sv. Lovrencu. Ivan Sel istotam, Leopold Kopač v Slovenjgradcu, Ferdo Pokržnik v Škalah, Josip Purkhart v Št. Ilju, Vinko Stopar v Velenju, Martin Vrečko v Šoštanju, Josip Čen-čič v Rogatcu, Franc Korbar v Št. Petru na Medvedjem selu, Fran Pogačnik v št Vidu pri Grobelnem.
Učitelji: Franc Frlan v Turiji v beograjski oblasti, Valentin Kajnik v Ptuju, Peter Loparnik v Mariboru, Marija Detela v Ljubljani III., Ana Lebar in katehet Až-man v Ljubljani, Avgust Pire v Ljubljani. Rado Grum v Ljubljani, Andrej Roječ v Kranju, Marija Grošljeva na Mladiki v Ljubljani, Alojzij Lovrenčič v Ljubljani, Alojzij Ivanetič in Milena Sušnikova v Novem mestu, Justina Medved-Koretl pri prosvetnem oddelku v Mariboru, Peter Jan-kovič v Vojniku, Ivana Klemenčičeva v Galiciji, Janko Kramer v Celju-okolica, Julij Sevnik na Vranskem, Franja Šnajderjeva v Ivanjcih, Vekoslava Pernatova v Konjicah, Sabina Serajnikova istotam, Frančiška Lupša-Jandl v Mali Nedelji, Marija Godec-First v Limbušu, Marija JeSovnik na Pobrežju, Katarina Švajger pri Sv. Barbari, Ana Mešiček v Lajterspergu, Hinko Karnič-nik v Mariboru II., Franja Konečnikova v Selnici, Valentin Kajnih v Ptuju, Helena Dolenc v Velenju, Nžka Kozarjeva v Škalah, Marija Mitanc v Slovenjgradcu, Mihael Plaž v Velenju, Matilda Šmid v Podgorju, Ivana Gerbac v Št Petru, Josip Her-uaus x Podsredi, Elza Kukovec y Stoper-
cah, strokovni učitelji: Anton Dragan v Ljubljani, Ivan Kalin v Ljubljani, Antonija Štamcar v Tržiču, Vilko Mazi v LJubljani, Slavko Osterc na konservatoriju v Ljubljani, Ana Zupančič v Celju, Josip Polja-nec Mariboru, Anton Osterc istotam, Pavla Miklavec v Šoštanju in Ljudmila Polja-nec v Mariboru.
Vinko Gregorič, šef računovodstva pri prosvetnem oddelku v Ljubljani, književniki Anton Vodnik, Miran Jarc in dr. Pavel Breznik, akad. slikar Fran Tratnik, dalje pri ljub. Narodnem gledališču: dirigent Niko Štritof, Alojzij Drenovec, Ivan Men-cin, Milan Skrbinšek, Osip Šest in Vilma Thierry-Kavčnikova.
Zadnje žrebanje srednješolskih nagrad
V soboto 17. t. m. je komisija za srednješolske nagrade izžrebala zadnje nagrade in' sicer za dijake nižjib razredov srednjih in meščanskih šol po posameznih zavodin.
Za vsak šolski zavod je bila določena za vsakih 10 priglašencev po ena nagrada, največ štiri. Nagrade so bile razdeljene z žrebom med vse priglašence brez ozira na to, ali so priglašenci se izkazali z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom.
Predvsem je bila določena še ena posebna nagrada za najboljšega odličnjaka nižji«! razredov, darilo tvrdke A. Krisper v Ljubljani: turistovska oprema 1. s. 1 par tur. čevljev, 1 nahrbtnik, 1 termos-stekle-nica, in nadalje pribor iz aluminija: 1 velika škatlja za brašno, 1 steklenica, 1 čaša, in sito za čaj ter jedilna šala in krožnik. Ta turistovska oprema je bila priznana dijaku II. b razreda drž. deške meščanske šole v Mariboru, Maksimiljanu Majhenu, najboljšemu prijavljenemu odličnjaku slovenskih meščanskih šol.
Sledilo je potem žrebanje po posameznih zavodih za nižje razrede.
Drž. realna gimnazija v Celin. 4 nagrade: Božič Josip, L a razred 1 Album Slovenije v bakrotisku in razkošni vezavi. Likar Na-dežda, I. a razred — 3 knjige: Tavčarjevi spisi III., Cankarjev zbornik in Macbetn, Kos Emil, I. b razred — Potop I-II, Gerželj Milan, IV. b razred — garnitura: dežni plašč, skavtska srajca, suknen klobuk in 2 samoveznici.
Drž. dekliška meSčanska šola ▼ Celju. 3 nagrade: Barle Marija, III. razred — Album Slovenije, Urek Vera, IV. razred — »Življenje in svete — 4 knjige v zlati vezavi.
Zasebna dekl. meščanska šola Šolskih sester v Celju. 2 nagradi: Valenčak Tinka,
III.	razred — Album Slovenije. Kukovec Marica, III. razred — Šilih: Nekoč je bilo jezero in Slovenske pesniklnje In pisateljice.
Drž. deška meščanska šola ▼ Celin. 4 darila: Birsa Anton, II. razr. — Slomškovi in Levstikovi mladinski spisi. Perenič Danijel, IV. razred — Ulenspiegel. Testamet in Bonton, Čepin Ivan, L b razred — Risalno orodje ln Herman Alojzij,, III. razr.
—	Album Slovenije.
Drž. deška In dekL meščanska šola na Jesenicah. 2 nagradi: Kodrlč Cecilija, IV. razred in Černlgo) Justina, IV. razred — vsaka po 4 vezane knjige »Življenje ln svet«.
Drž. realna gimnazija v Kočevju. 2 nagradi: Jerman Marjan, IV. razred — Album Slovenije in Medved Artur, I. razred — 2 knjigi: Boj za Mount Everest in Leteče sence.
Drž. gimnazlla ▼ Kranja. 3 nagrade: Majdič Josip, IV. a razred Album Slovenije Kerč Dragica, [V. b razred. — kopalna obleka in čepica ter 1 manikira. Ulčar Josip, III. b razred — knjigo Z ognjem in mečem.
Drž. deška meščanska šola ▼ Krškem:
3 nagrade: Vukčevič Marija, III. razred — 3 knjige: Jugoslavija I-II. in Umirajoče duše, Počivalšek Marica, III. razred — 3 knjige: Podlimbarski I., Angelin Hidar in Celjska kronika, Modic Danica. III. razred
—	3 knjige: Podlimbarski II., Kniiga o Japonski in Kapetanova hči.
I. drž. de&ka meščanska šola v LJubljani (Prule). Hočevar Ivan, II. razred — garnitura: 1 skavtska srajca, 2 para nogavic, 1 kapa in 2 samoveznici, Andolšek Danijel,
IV.	razred — »Življenje in svet< 4 vezane knjige.
n. drž. deška meščanska šola ▼ LJubljani
Ena nagrada: Škoporec Gorazd. II.b razr. —■ garnitura: 1 nahrbtnik, 1 kapa, 1 aluminijasta čaša, 2 para nogavic in 2 samoveznici.
DekL mešč. šola v Lichtenturnovem zavo du v Ljubljani 2 nagradi: Pire Martina,
III.	b razred — knjiga Z ognjem in mečem, in Oražem Gabrijela, III. razred — 2 knjigi: Potop I-II.
Zasebna uršulinska meščanska šola v LJubljani. Ena nagrada: Auer Pavlina IV. razred — knjigo: Z ognjem in mečem.
I.	drž. dekliška meščanska šola v Ljubljani. 2 nagradi: Klnk (Babnik) Zora, IV. a razred — Album Slovenije in Mohorlč Draga, IV. razred 3 knjige: Tavčar IV., Zupančičev zbornik in Othello.
II.	drž. dekliška meščanska šota v LJubljani. 4 nagrade: Suhadolnik Kamila, H. b razred — Album Slovenije, Zdešar Sonja,
IV.	a razr. — 2 knjigi: Simon Jenko in Janko Kersnik: Mladinski spisi, Umnik Alojzija IV. a razred — 2 knjigi: Stritar in Valia-vec: Mladinski spisi, Kemperle Marica, IV. a razred knjigo: Z ognjem in mečem.
L državna gimnazija v LJublianl. 3 nagrade: Dolenc Alojzij, III. b razred — 2 knjigi: V azijski.1 puščavah in Sodnikovi Koman Ljubomir, I. b razred — Album Slovenije, in Papler Filip, IV. b razred — 2 knjigi: Zadnja pot kapetana Scotta in Kri-žev pot Petra Kupljenika.
H. drž. realna gimnazija ▼ Ljubljani. 4 nagrade: Vodlak Stanislav. I razred — Album Slovenije, Zor Anica, IV. a razred —
2	knjigi: V noči in ledu in Kako so se vragi ženili. Pezdlrc Josip, IV. b razred — 2 knjigi: V azijskih puščavah in Sodnikovi.
IIL drž. realna gimnazija v Ljubljani
3	nagrade: Verč Evgen, III. b razr. 2 knjigi: Junaki prekomorskih poletov in O cerkniškem jezeru, Jeseoko Anton. Hl.b razr.
—	2 knjigi: Zadnja pot kapitana Scotta in Križev pot Petra Kupljenika. Arnejc Juta, IV. a razr. — risalno orodje.
Drž. realka v Ljubljani. 4 nagrade: Ko« der Viktor, I.b razr. — 2 l^njigi: V azijskih puščavah in Sodnikovi, Arrigler Vojeslav,
III.	a razred — 2 knjigi: Junaki prekomor-skih poletov in O cerkniškem iezeru, Pe-hani Friderika, II. b razred — risalno orodje in Kosec Feliks, I.b razred. — 2 knjigi: Zadnja pot kapetana Scotta in Križev pot Petra Kupljenika.
Drž. hum. gimnazija ▼ Mariboru. 3 nagrade: Preac Ivan, I. razred 2 knjigi: V azijskia puščavah in Sodnikovi. Budja Alojz, lil. c razr. — garnitura: turist, steklenica, alumin. čaša in škailja. turist klobuk in 2 samoveznici, Samec Igor, II. a razr. — 2 knjigi: Zadnia pot kapetana Scot ta in Križev pot Petra Kupljenika.
Drž. realka v Mariboru. 4 nagrade: Osterc Stanko, II. razr. — 2 knjigi: Boj za Mount Everest in Leteče sence, Ivanuš Milan, IV. a razred. — risalno orodje, Lovša Stanislav, III. b razr. — risalno orodje, in Bračko Janko, IV. b razred — 2 knjigi: Junaki prekomorskih poletov ln O cerkniškem jezeru.
Drž. deška meščanska šola v Maribora. 2 nagradi: Kolbič Gabrijel II. b razred —
2	knjigi: Boj za Mount Everest in Leteče sence, Šinkovec Emanuel IV. b. razr. turist klobuk in 2 samoveznici.
I.	drž. dekl. meščanska šola v Maribora.
3	nagrade: Krašovic Marta, IV. a razred.
—	2 knjigi: Deček brez imena in V deželi Čirimurcev, Šerak Sabina, II. b razred —
2	knjigi: V noči in ledu in Kako so se vragi ženili, Šerak Herica, I. c. razr. — 2 knjigi: Zgodbe krajeviča Marka in Tolovaj Mata j.
II.	drž. dekl. me'ščanska šola v Maribora.
3	nagrade: Roiic Gizela, IV. b razred — 2 knjigi: Deček brez imena in V deželi čirimurcev, Wolf Milena, I a razred — 2 knjigi: Zgodbe kraljeviča Marka in Tolovaj Mataj, Kranic Danica, IV. razred — knjigo: Z ognjem in mečem.
Drž. realna gimnaziia v Novem mesto. 2 nagradi: Vandot Bojan, III. a razred — knjigo: Z ognjem in mečem in Koštjal Elza
IV.	razr. — Album Slovenije.
Drž. meščanska šola v Ptuiu. Ena nagrada: Mihelič Edmund, III. razr. — 2 knjigi: V noči in ledu in Kako so se vragi ženilL
Drž. realna gimnazija v Ptuju. 2 nagradi: Petrlč Bojan, II. razr. — 2 knjigi: Boj za Mount Everest in Leteče sence. Baebler Vilma, I. a razred — 2 knjigi: Deček brez imena in V deželi Čirimurcev.
Drž. deška meščanska šola ▼ Slovenjgradcu. Ena nagrada: Kac Ferdo. IV. razr.
—	knjigo: Z ognjem in mečem.
Drz. meščanska šola v Sv. Lenartu v Slov. goricah. 2 nagradi: Smoni« Edmund, I. razred. — 2 knjigi: V noči in ledu in Kako so se vragi ženili Roš Alfonz. III razr.
—	2 knjigi: Zgodbe kraljeviča Marka in Tolovaj Mataj.
Zasebna dekl. meščanska šola nršulink t Škofji Loki. Ena nagrada: Pošteiner Adela, IV. razred — knjigo: Z ognjem in mečem.
Drž. meščanska šola v Trbovljah. 2 nagradi: Leskovar Rafaela, II. razred — 2 knjigi: Deček brez imena in V deželi Čirimurcev, Rozin-Tomše Franc, III. razred —. sanke.
Drž. deška in dekL meščanska šola v Tržiču. 2 nagradi: Ošabnik Edvard, IV. razred — »Življenje in svet« — 4 kniige, Frlan Pavla, I. razred. — knjigo: Z ognjem in mečem.
Drž. deška meščanska šola v Vojniku. Ena nagrada: Planine Franc III. razr. 3 knjdge: Testament, Ulenspiegel in Bon ton.
Škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano. Ena nagrada: Kovic Aleš. IV. razr. — »Življenje in svet« — 4 knjige.
Zasebna dekliška meščanska šola v Mekinjah. Ena nagrada: Janežič Josipina, IV. razred. — Album Slovenije.
Drž. meščanska šola v Mežici. Ena nagrada: Bricman Franc II. razr. — 2 knjigi: Junaki prekomorskih poletov in O cerkniškem jezeru.
Zasebna dekl. meščanska šola v šmiheln pr| Novem mestu. Ena nagrada: Košir Ela, IIL razred. — Album Slovenije.
Šolski zavodi izven Slovenije: 3 nagrade: Simončič Bojan, II. b razr. drž. muške gimnazije v Skoplju — 2 knjigi: Zgodbe kraljeviča Marka in Tolovaj Mataj. Farkaš Slavko, II. razr. drž. gimnazije v Prizrenu
—	2 knjigi: Zgodbe kraljeviča Marka in Tolovaj Mataj in Simončič Joško. IV. razr. I. odelenje IV. drž. gimnazije v Beogradu
—	»Življenje in svet« — 4 kniige.
Vsi gori navedeni dijaki in dijakinje nai se od ponedeljka 26. t. <m. naprej oglasijo osebno z originalnim spričevalom v naši upravi (Knafljeva ulica 5, pritličje desno), da prevzamejo določene jim nagrade ali pa naj pošljejo po pošti svoie originalno spričevalo, nakar Jim bo naša uprava obenem s spričevalom doposlala po pošti določeno nagrado.
S tem je žrebanje vseh nagrad za dijake in dijakinje srednjih in meščanskih šol gotovo. Nedoločena je ostala zgolj še posebna nagrada za najboljšega risaria srednje tehnične šole v Ljubljani: en zlatnik (turška lira). Kandidata bo določilo ravnateljstvo šole sporazumno s strokovnimi učitelji po končanih počitnicah. Vsega skupaj je komisija za srednješolske nagrade razdelila 12 glavnih splošnih nagrad. 8 posebnih nagrad, 48 nagrad Po posameznih zavodih za višje razrede ln 87 za nižie razrede, sknpa] 155 nagrad, tore] pet več nego ]• bilo prvotno razpisanih.
Motorni čoln se je potopil
Milan, 19. avgusta g. Zaradi močnega vetra m je včeraj potopil na Lago Maggiiore motorni! čoln. Tri osebe so ntomiHe, ena je bila rešen«.
Naši Kraji in ljudje
Kralj krstni boter 10. in 11. sinu
Železničarju g. Josipu Stoparju iz Sv. Marjete pri Rimskih Toplicah sta se rodila dvojčka, ki sta oba krepka fantiča. Srecm oče in mati, katerima je število otrok z dvojčkoma naraslo na 11, sta zprosila potom dvorne pisarne za botra pri krstu kralja. Prošnji je kralj ugodil in je imenoval ,-a svojega zastopnika pri krstu poveljnika celjskega 39. pešpolka polkovnika g. Voji-slava Kostiča. Dvojčka, ki sta oba čila m zdrava, sta prejela pri krstu imeni Aleksander in Tomislav.	....
Slika nam kaže od leve proti desni: babi-
Za ureditev ceste
Dobova, 21. avgusta.
'Avtomobilski in ostali promet, ki se ta-fro naglo in močno razvija med Brežicami fn Zagrebom, zahteva nujno ureditev ceste, ki ni pri nas za tak promet primerna niti po kakovosti, kaj šele po svoji širini, ki ponekod ne dosega niti štirih metrov. Ob obisku nemških avtomobilistov je bila ureditev ceste zagotovljena od strani ljubljanske oblasti Dobra volja za izpolnitev te obljube se sicer vidi, urejevanje ceste pa vendarle ne odgovarja zahtevam prometa.
Začasna toda hitro odstranljiva ovira prometa je gotovo prelaz preko železniške proge pri čuvajnici št 36, to je pri bivši postaji. Delno se je nedostatek tu že odpravil in sicer ponoči tako, da zatvornic ne zapirajo iz 1 kilometer oddaljene postaje, temveč, da jih odpira in zapira po potre.bi tamkaj nastavljeni čuvaj. To se je zgodilo zaradi nesreč, ki so se dogajale, če so odpovedale zaporne naprave. Posebna čuvajska služba pa bi bil potrebna tu tudi podnevi, kajti avtomobili morajo čakati pred za-tvornicami često po 10 in še več minut. Kje hi bil že avtomobil v desetih minutah. Železniška uprava bi mnogo storila prometu, če bi uvedla poleg nočne tudi dnevno službo. Večkrat se je že tudi dogodilo, da se Je kak voznik nagloma znašel med zatvor-uicatnL
Notranjski kraji in tujski promet
Rakek, 21. avgusta.
Tujski promet postaja od leta do leta važnejša aktivna postavka v našem narodnem gospodarstvu, zaradi česar se tudi tej panogi posveča čimdalje večja pažnja in se s spretno propagando uveljavljajo razni na-S kraji že tudi v mednarodnem svetu.
Veliko pa je še delov naše Slovenije, k! po svoji naravni krasoti in zanimivost, bo« disi prirodnih ali zgodovinskih, prekašajo marsikateri drugi, že dobro obiskani kraj. Med temi je tudi naša Notranjska s svojim Cerkniškim jezerom. Mnogi znani poto-Valci in učenjaki so izjavili, da v svetovno znani Švici ni nič lepšega, le urejeno in kultivirano je vse, medtem ko pri nas še Čakamo na inicijative ljudi, ki bodo s svojo požrtvovalnostjo in razumevanjem prebivalstva povzdignili kraj in ga usposobili za tujski promet. Ze Cerkniško jezero samo bi s primerno reklamo privabilo mnogo tujcev od blizu in daleč. Koliko pa je še drugih naravnih krasot in zanimivosti, ki »o neznae in zanemarjene m ki bi se dale t ne velikim trudom uvrstiti med obiskovane in občudovane kraje? Danes pa še lahko rečemo, da nima ne Cerknica in ne cela Ložka dolina nobenega tujskega prometa, ako izvzamemo običajne trgovske potnike, tu pa tam kako družbico izletnikov in kakega učenjaka ali novinarja, ki si prtcre ogledat ali proučevat naravne pojave in krasote tega dela Slovenije. Mnogo takega gradiva je že raztresenega po tn- ln inozemskih časopisih in revijah.
Mislimo, da ni treba koristi tujskega prometa za prebivalstvo še posebej navajati. Par let sistematičnega dela bi pokazalo nspehe in koristi. Predvsem bi mora'e no. Ramezne občine ustanoviti tujsko-prometna
co z enim krščencem, mater dvojčkov, botra polkovnika g. Kostiča, g. župnika Boha-ka iz Rimskih Toplic, očeta dvojčkov g. Stoparja in teto dvojčkov z drugim kr* ščencem. V sredi med gg. polkovnikom Ko-stičem in župnikom stoji g. Josip Stopar, stari oče dvojčkov.
Srečni oče g. Josip Stopar ml. }e star 48 let, njegova soproga ga. Marija, rojena Žužek, pa šteje 41 let. Na sliki vidimo v ospredju, ob strani in zadaj vso ostalo Sto-parjevo družino.
fn olepševalna društva. Vsako društvo naj bi v svojem okolišu skrbelo za olepšavo, snago in red, za markacijo potov, bližnic in raznih stez, za prometne zveze in vozove, za vskovrstne informacije, za primerne cene in nebroj drugih malenkosti, ki so pa pri tujskem prometu velikega pomena in važnosti. Skupna vprašanja, tikajoča se več ali vseh občin, bi se po potrebi reševala na skupnih sejah ali sestankih.
Ker bi pa posamezna društva ne zmogla vsega dela sama z lastnimi sredstvi, naj bi občine stavile vsako leto v to svrho primerne zneske v svoje proračune, naj bi se zastopniki interesiranih občin dogovorili in stavili okrajni blagajni konkretne predloge itd. Predvsem pa so poklicani župani vseh občin od Rakeka do Starega trga, Nove vasi in Sv. Vida skrbeti za procvit svojih občin in prebivalstva.
Imenovanje začasnih učiteljev v Sloveniji
Z odlokom ministra prosvete so imenovani za začasne učitelje oziroma učiteljice, v ljubljanski oblasti: Bogomir Zadek v Grahovem pri Logatcu, Deva Volavšek na Zidanem mostu, Milena Pire v Bučki, Ana šubic v Rajhenburgu, Venčeslav Taufer v Litiji, Viktorija Žefrre v Škocijanu, Benedikt Gabrovec v Žireh, Ivana Dobnikar v Stari cerkvi, Milena Koderman v Trbov« ljah, J-ulijana Punčuh v Blokah, Ana Šer* celj v Žužemberku, Olga.rKenda na Bizelj* skem, Marija Rabič na Jesenicah, Ljudmila Žigon v Rovtah, Marija Mazelle v Mokronogu, Ivana Benedičič v Adlešičih, Marija Brejc v Ljubljani (dodeljena na delo Etnograsskemu muzeju). Aleksander Peter* ca v Kranjski gori, Milena Novak v No* vem mestu, Minka Železnik v Starem trgu, Hermina Lavtižar v Zagradcu, Kristina Tome v Loškem potoku, Bernarda Vreček v Travi, Ljudmila Hude v Talčjem vrhu, Iva Šegula v Travi, Hilda Krušič v Št. Rupertu, Danijela Šetinc na Koroški Beli, Natalija Zupančič v Preserju, Marija Vrhovnik v Kočevju, Feliksa Mrhar v Birčni vasi, Ana Šiška v Žalni, Vera Kalan v Hrastniku, Pavla Narobe v Širartnem pod Šmarno goro, Ana Gale v Št. JuTju pri Grosupljem, Marta Berger v Zagorju, Marija Hlebec v Št. Vidu nad Ljubljano, Pavlina Hafner na Jesenicah, Ivana Jerneje v Tržiču, Frančiška Golob v Št. Vidu nad Ljubljano, Ana Čeh v Sostrem, Ljudmila Kosti v Senovem, Marija Iskra na Jesenicah, Ivana Traven na Studenou*Ig, Marija Uršič v Tomišlju, Mihaela Jenko v Zagorju, Vida Kralj v Črnomlju, Alojzija Luder v Ribnici, Vida Bezeljak v Trbovljah, Frančiška Svetina v Kapeli, Angela Kocijan v Laškem, Vikto» rija Amon v Suhorju, Marija BTenk v Raj-
Pil boleznih želodca, črevesja rn pres-navljatija privede uporaba naravne »FRANZ JOSEFOVE« gremSce prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša pot hranilnim snovem, da pridejo v kri. Zdravniška sitrokovnja-ška izveden ja povdarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti korisitno izkaže pri ljudeh ,ki se malo gibljejo. 'Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
henburgu, Rafaela Potok ar r St. Lovrencu in Roza Rihar v Hrastniku; v mariborski oblasti pa: Ana Grom v Topolščici, Martina Petančič v Ščavnici m Karolma Uko-va6>Zalaznik v Pamečah.
Zadnje neurje in ljubljanski trg
Ljubljana, 21. avgusta.
Včeraj je bil običajni veliki tržni dan, ki je drugače vedno izredno živahen, a je bil zaradi deževnega vremena dokaj slabše obiskan. Dovoz domačih jabolk iz ljubljanske okolice na trg je bil prav velik. Kmetice iz okolice Brezovice in Vrhnike so pripovedovale, kako veliko škodo na polju in vrtovih je napravilo zadnje neurje. Po mnogih krajih je toča že popoldne potolkla za žetev godno proso, ki je največ trpelo, a tudi lepo se razvijajoča ajda je bila zaradi neurja zelo poškodovana.
Veliko škodo na polju je toča napravila tudi v gorenjih krajih Iga. Tam je toča padala kakih 20 minut Mnogo sadja je dobesedno sklatila z drevja. Veliko škodo trpe poljski pridelki po neurju tudi v krajih proti Turjaku in Grosupljem. V bližini Grosupljega je strela udarila celo v železniško tračnico, a ni povzročila nikake materijal-ne škode. Zanimivo je, da neurje ni povzročilo nikake škode v severnih krajih ljubljanske okolice tja do Medvod. Tu je naliv prav blagodejno vplival na rast poljskih pridelkov. V krajih okpli D. M- v Polju, Vevč in Sostrega je trajal pač velik naliv, toda ni bilo toče. V zadnjil 48. urah je padlo nad ljubljansko okolico okoli 64 mm padavin.
Požar in človesKa žrtev strele
Iz Logatca nam Poročajo: Tudi v logaški okolici je v ponedeljek popoldne divjala nevihta. Močno je grmelo in treskalo. Naliv pa je bil splošno v korist vsem poljem. Toče ni bilo. V malem naselju Ži-berše pri Rovtah je strela udarila v moderno zgrajen ko/olec posestnika Andreja Merlaka. Kozolec je bil pred leti zgrajen in opremljen z električno napeljavo. Kozolec je bil mahoma ves v ognju. Gašenje je bilo zaradi pomanjkanja vode in oddaljenosti selišča od ostalih krajev zelo otežkočeno. Požar je kozolec v eni uri popolnoma upe-pelil. Neki starček, čigar ime še ni znano, je postal žrtev strele. Vedril je pod kozolcem ravno v trenutku, ko je strela udarila. Bil je najbrže popolnoma omamljen in je pozneje v gorečem kozolcu zgorel. Po požaru so našli njegovo zogljeno okostje. Bil je star okoli 60 let. Škodo cenijo na približno 200.000 Din. Posestniku Andreju Merlaku je zgorela večja zaloga letošnjega sena, detelje in slame, kakor tudi novo gospodarsko orodje, mlatilnica, slamoreznica in celo Dieselov motor, ki si ga je nedavno nabavil.
Hajduška molčečnost
ffaidukovanja po južno-srbskih krajih bi bilo že davno konec, če ne bi bilo jatakov-hajduških pomočnikov, ki hajduke oskrbujejo z zavetjem, s hrano in tudi s poročili o kretanju zasledujočih orožnikov. Do svojih pomočnikov se vsi razbojniki dosledno držijo nekake svete postave molčečnosti.
Kadar ujamejo kakega drznega roparja, si oblasti na vso moč in dolgo prizdevajo, da bi zvedele od njega, kdo mu je pomagal pri zločinih. Ropar pa molči kakor grob. V zadnjem času je zadela usoda nekatere posebno predrzne hajduke. Ti hajduki niso prekinili molčečtnosti, dokler jih niso k temu izzvali in prisilili sami njihovi — pomočniki Enemu se je po dolgem času naenkrat razvezal jezik, ko je od preiskovalnega sodnika zvedel, da je med onimi, ki ga posebno obtožujejo tudi neka bogata posestnica. Tedaj je hajduk ogorčeno izjavil, da si je ta žena pridobila lepo premoženje od njegovih zločinov, ko ga je ves čas na vse načine tajno podpirala.
Sedaj imajo v rokah razbojnika Boška Ristoviča, soudeleženca onega nedavnega drznega roparskega napada na cesti 35 km od Beograda na avtomobil, v katerem so se vozili policijski uradniki z orožniškim narednikom Zevnikom. Pri tem roparskem napadu je — kakor že znano — izgubil življenje policijski pisar Maksimovič in le prisotnosti duha in pogumu slovenskega orožnik aZevnika se je zahvaliti, da ni bilo še več žrtev. Zevnik je tedaj enega roparja ustrelil, drugi — Boško, ki so ga sedaj zasačili pa je tedaj srečno utekel.
Boško Ristovič, še mlad človek, a velik zločinec je zaprt v Sopotu. Pri vseh dosedanjih zasliševanjih je zakrknjeno molčal in niti besedice ni bilo spraviti iz njega o kakem napadu, ki sta ga že pred meseci izvršila z ustreljenim hajdukom Grujico na nekega Joksimoviča in njegovega šoferja. Boško je ravnodušno opisoval, kako sta prežala v zasedi ob cesti, ustavila avtomo-
Kulturni pregled
Tft?eaninijevi nasledniki v milin^kl »Sca-
B<. Ker je mojster Toscanini sprejel za prihodnjo se<zono angažman v newvorški Me-tropolitaneki operi, sta bila poklicana v »Sca-hx Giuseppe del Campo in Victor de Sa bata- Za Wagnerjev ciklus je bil povabljen Fritz Reiner in Rihard Strauss za »Kavalir-}a z rožo« in »Egiptovsko Heleno«. Dirigiral bo tudi Pietro Mascagnt
Zagrebško gledališče že deluje, vendar se prava sezona ni še pričela. Danes bosta gostovala Zdenka Zikova in Marij Šimenc v »Turandotu«. V Malem gledališču bodo dali v petek Zagorkino >Gričko čarovnico« v popolnoma novi zasedbi Sodelujejo vodilni člani in članice drame.
Nova francoska literarna nagrada. Francozi imajo že zelo mnogo književnih in umetniških nagrad; njih podeljevanje je postalo že neka vrsta zabavnih dogodkov, kakor so n. pr. loterije. Take »zabave« v velikem obsegu vzbujajo zanimanje občinstva m ugibanja kandidatov, v pariškem družabnem svetu pa dolgi niz tistih tradicionalnih hitrig, ki jih poznamo iz literature. Da zadeva prehaja že v komedijo, pričuje najnovejša nagrada, ki jo je razpisal literarni tednik »Gringoire«. To nagrado, ki ne bo majhna (15.000 frankov), dobi zbirka novel, ki imajo točno odmerjen obseg: najkrajša Imej 11.000 črk, najdaljša do 80.000 črk. Ju-
ryja bo potem takem morala najprej šteti črke. Seveda bo moral pred njo izvršiti to proceduro tudi kandidat za »Gringoirejevo« nagrado.
Verka Škurla Ilijič je svojevrstna srbo-hrvatska pisateljica: v nji sta združena dalmatinska čuvstvenost in temperament z obilnimi vplivi orijentalske, skrivnostne Bosne. Po rodu iz Dalmacije, živi že delj časa v Bosni in zajema motive iz obeh originalnih pokrajin. Njene izbrane povesti je pravkar izdala Andričeva »Zabavna biblioteka« pod naslovom >Djevičanstvo«.
Kongres kritikov v Bukarešti. Dne 15. septembra se bo vršil v Bukarešti mednarodni kongres literarnih, muzikalnih in dramskih kritikov. Prijavljenih je že več odličnih kritikov iz raznih evropskih dežel in iz Amerike. Čeprav bodo zastopane celo Zedinjene države ameriške in oddaljene' skandinavske dežele, morda tudi Rusija, ne bo po vsej verjetnosti na kongresu nobenega zastopnika iz Rumuniji najbližje države — Jugoslavije. »Srpski književni glasnik« po-vdarja, da ni bila nobena naša organizacija ali osebnost niti obveščena o tem kongresu in pristavlja: »To preziranje naše dežele in naše kulture, to izključevanje iz mednarodnih kulturnih stikov je pojav, ki bi nam dal mnogo misliti, če ga že ne bi razumeli kot spričevalo o ugledu, ki ga uživamo v tem trenutku v širokem svetu*
»Srpski književni glasnik« prinaša v številki z dne 16. t m. kones dramske bajke Ranke Mladenoviča >Grivna«, povest Leoni-da Leonova »Skitnica«, pesmi Fr. Alfirevida, Dušana Jerkoviča in Nikole šopa, dve pesmi bolgarskega poeta Teodora Trajanova v prevodu N. Mirkoviča. O byronizmu Gjure Jak-šiča razpravlja II. M. Petrovič, o Felixu Ka-nitzu piše M. M. Vasic, dočim se nadaljujeta razpravi o položaju žene pri našem narodu (Tih. R. Gjorgjevič) in o teoriji relati-vitete v sodobni filozofiji (Sima Markovid). Dr. Mileta Novakovi č razpravlja o aktualnem vprašanju »Spor oko naših predratnih zaj-mova«. Med beležkami je med drugim ocena Anastasijevičevih »Filozofskih fragmentov« _iz_pereea dr. Alme Sodnikove.
0 ruski gimnaziji t Hrastoven, edinem učnem zavodu te vrste na slovenskih tleh, prinaša obširno poročilo pariški ruski tednik »Rossija i elavjanstvo«. Pisec hvali kulturno delo tega zavoda, ki obstoji že sedem let (od 1.1922.—1925. je imel sedež v Pono-vičah) in ki po svoji ureditvi predstavlja čisto poseben tip, ker sprejema emigrantske otroke že od šestega leta dalje in jih vzgaja v ruskem duhu do konca gimnazije. Posebnost tega zavoda je tudi to, do mnogo skrbi za zdravstveno stanje svojih gojencev, zato se je namestil daleč od mesta, sredi lepe prirode. Značilno je, da je dal tuski gimnaziji ceneno zavetišče potomec onega grofa Herbersteina, ki je v 16. stoletju kot eden izmed prvih zapadnjakov podrobno opisal ruske razmere, poslužujoč se na svojem potovanju po Rusiji slovenščine.
Jlli se občudujejo Ijasi lasje?
Tudi Vaši lasje lahko postanejo tako lepi, da jih bo vsakdo občudoval. Seveda morajo biti svilnatomehki in se ne smejo sprijemati, imeti morajo oni lesk svile,ki ga imajo običajno zdravi lasje. Uporabljajte tudi Vi Elida Sham-poo, kakor to delajo druge negovane žene.
Elida Shampoo naredi lase veliko bolj košate in mehke kot svila, da jim lep moten lesk in nežen duh.
ELIDA: SHAMPOO
bil ter izropala najprej Joksimoviča, potem pa še šoferja. Odkod sta zvedela, da se bo pripeljal mimo bogati Joksimovič in kam sta se podala po izvršenem zločinu, tega pa Boško ni hotel povedati
Ko je pripovedoval, kako je Grujica pregledal Joksimovičevo listnico, ga je policijski uradnik nenadoma vprašal:
—	Ali veš za gotovo, da je bilo ▼ njej 900 Din?
—	Seveda vem! Saj sva si denar delila. 450 Din sem dobil.
—	E, Boško, to te Je Grujica opeharil! On je vzel Joksimoviču 1900 Din — tisoč in devet stotakov.
—	O lopov grdi, Je tedaj vzkliknil Bo-Bko. Zdaj šele vem, zakaj je listnico tako dolgo pregledoval. Tisočak je skril v žep, meni pa je pokazal samo devet stotakov. Lopov!
Ko se Je hajduku tako razvezal jezik, Je prišel uradnik na pravo metodo zasliševanja. Povedal je hajduku, kaj govori o njem in njegovih delih še ta in iyii — in hajduk je razrešen hajduške molčečnosti povedal marsikaj, kar bo znatno olajšalo preiskavo fn spravilo pod ključ razne, do sedaj dobro prikrite zločine.
Nerazumljiv beg iz življenja
V Spodnjem Kašlju, občina D. M. v Polju se je včeraj dopoldne primeril dogodek, ki je med vaščani in v bližnji okolici vzbudil splošno pozornost Posestnikov sin, 24-letni Alojzij Dovč p. d. Mihčev je še okoli 10. dopoldne v domači sobi krpal čevlje v navzočn. sestre Frančišče. Tej je napol šaljivo pripomnil: »Ko popravim te čevlje, potem bom šel.« Res. Ko jih je zakrpal, je odšel s sobe. Seboj je vzel iz omare še kos kruha. Odstranil se ie v podstrešje. Sestra ni njegovim besedam pripi* sovaila nobene važnosti. Opravljala je svoje posle. Čez eno uro pa je pogledala vendar
v podstrešje. Tu se ji je nudil grozen prizor. Svojega brata je zapazila viseti na vrvi, ki je bila napeljana za sušenje perila. Prerezala je vrv, toda bilo je prepozno, kajti Alojzij Dovč je bil že mrtev. Vsi poizkusi zbuditi ga k življenju, so bili brezuspešni.
O dogodku je bila obveščena orožniška postaja. Komandir postaje g. Sušnik je na prošnjo staršev dovolil, da so truplo obe* šenega pustili na domačem odru. Kaj je nesrečnega mladeniča, ki je bil drugače znan kot miren, tih in trezen, gnalo v smrt, niso mogli dognati. Splošno prevladuje mnenje, da je šel mladi Lojze prostovoljno v smrt, ker se mu je trenotno omračil um. Jutri se vrši redni pogreb na pokopališče v D. M. v Polju.
Iz Zagor ja
t— Dijaška predstava. V soboto zvečer so zagorski dijaki vprizorili v Sokolskem domu Nušičevo tridejanko »Navaden člo« vek«. Igralci so kljub slabi udeležbi ob* činstva dobro rešili svoje vloge.
z— Velika privlačnost tombole. V nedeljo se je v Trbovljah vršila tombola ga* silnega društva, katere se je udeležilo toliko občinstva, kakor še nikdar poprej. It Zagorske doline so šle cele trume čez hrib in po železnici. Mnogi se zvečer niso mogli vrniti, ker je bil vlak prenatrpan. Ampak to pot so Zagorjani imeli srečo: glavni dobitek 3000 Din je zadela žena rudaTja in« valida Ceglarja iz Cilenc nad Zagorjem.
z— Zveza slovenskih vojakov, podružni* ca Zagorje, javlja, da priredijo zagorski dijaki v nedeljo 25. t. m. ob pol 8. zvečer na stadionu za Zadružnim domom gledališko predstavo »Danes bomo tiči«. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov spomenika padlim vojakom, prosimo za čim večjo udeležbo. Med pavzami bo so« deloval priznani pevski zbor Kat. prosv. društva pod vodstvom g. Rozmana. 1078
Jiuitri!	Premljera!	Jutri!
Saigec pese/m v fflnMK
(poCjuMjam Vam
toftof modam...
Glasba! — Pesem! — Ljmbav!
Izven sporeda film:
Wee&end „j£hije"
in glasovanje za izvolitev
mh& »Milije"
Preslcrbiite si pravočasno vstopnice!
Telefon 2124.
»ELITNI KINO MATICA«
O Lndwigovi knjigi >Juli 14«, ki je z ozirom na snov in na popularnega avtorja vzbudila pozornost v vsej Evropi, prinašajo pariške »Les Nouvelles Litteroires« z dne 17. t. m. dokaj neugodno oceno. Pisec Andi č Levinson sodi, da Ludwig vzlic stremljenju po objektivnosti in nevtralnem stališču v bistvu vendarle brani tezo nemške ofi-cijelne politike v vprašanju vojne krivde. Kakor v raznih drugih zgodovinskih spisih, je Emil Ludwig po mnenju francoskega recenzenta tudi v tej knjigi o izbruhu svetovne vojne površen, samovoljen in premalo kritičen.
»Nora Evropa« • »gornjem Jadranu.
Najnovejša (3.-4.) številka zagrebške revije »Nova Evropa« je posvečena zgornjemu Jadranu, kakor je bilo nekaj prejšnjih številk posvečenih Dalmaciji (Split Dubrovnik i. dr.) Izmed številnih zanimivih člankov, ki so izšli v tej številki, omenjamo zlasti »Uticaj mora na psihu Gornjoprimorca« (M. Dvorničič), »Klima u Hrv. Primorju« (I. Cerovifi), »Ekonomski problemi Gornjeg Jadrana« (V. Cerič), »Sušak juče i danas« (M. Banič), »Selce« (V. Antič) i. dr. Vmes so pesmi Vladimirja Nazora i V. Antiča^o posameznih krajih Zgornjega Jadrana. Ta številka utegne posebno zanimati mnoge naše ljudi, ki letujejo na Jadranu, pa tudi vsakogar, kdor želi natančneje spoznati naše kraje. »N. Evropa« se naroča v Zagrebu, Margaretska ulica br. 6.
Novosti praškega Narodnega gledali^a. Reprezentativno češko gledališče Narodni divadlo v Pragi ima pripravljenih sa novo
sezono več izvirnih novitet. V okviru sveto-vaclavskih proslav bo uprizorjen Stanislava Loma »Sveti Vaclav«. Jaroslav Hilbert je vzročil novo igro »Irena«. Rudolf Medek končuje za »Nar. divadlo« drugi del trilogije, ki jo je otvorila vojaška drama »Polkovnik Švec«, znan po nenavadnem uspehu in burnih polemikah. Ta del bo deloma tudi posnet iz legionarskega sveta, v glavnem pa se bo tikal razmer na Češkem med vojno. Poslednji del bo dramatiziral M. R. štefanika. — Edmund Konrad je izročil igro: »Nagi človek v trnju«. Viktor Dyk končuje igro »Pozabljeni«.
Trockij kot pisatelj. Bivši vojaški komisar sovjetske Rusije in vodja ruske revolucije je bil že pred vojno uvaževan publicist. Tudi v revolucijskih letih ni opustil peresa in je pisal celo o najbolj suptilnih literarnih vprašanjih, n. pr. o poeziji. Njegovi najnovejši spisi, ki obravnavajo njegov spor s sedanjimi voditelji Sovjetov, so znani. Kakor je izjavil nedavno v nekem pismu, se namerava sedaj popolnoma posvetiti pisateljevanju. Tako bo v kratkem izšla v Franciji knjiga »Oberkovana revolucija«, ki bo vsebovala predvsem njegove programatične govore zadnjih let. V septembru ima iziti v Nemčiji in Franciji njegova avtobiografija. V pozni jeseni pa bo ugledala 6vet tretja nova knjiga rdečega generalissima »Lenjin in epigoni«. Knjige Trockega bodo izšle ob istem času v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Skratka: mož s krvavim mečem je raje prijel za pero in se je tako popolnoma vrnil k prejšnjemu poklicu.
Vfctor Sardoa:	IWt »DAMA S KAMELUAMI«
m oa^rtUe igralk« gfedaiSEa in fiJma t moderni opremi. — V naskraii vtegš
Kkasifm
NORMA TALMADGE.
ReS*: Pred fUbio. — ffitSte, da n« zaunudšt* to fflm! Samo danes oh 4„	ia 9.
_o® 2-—»-c—, 6-—, 8.—,	»EHitni kino Matica«
Domače vesti
*	fanenovanfe notarjev. Minister pravde Je imenoval notarja Ivo Bakovnika v Me-fttliki notarjem ▼ Kranju in notarja Francema Ran ta v Vel. Laščah notarjem v Metliki jNotarijat ▼ Vel. Laščan je bil Dodeljen Iv. Hanžiču, notarskemu namestnika v Kamnika.
*	Starosta poljskih Sokolov na Cetinju.
Starosta poljskih Sokolov grof Zamojski, ki ■e že več tednov mudi na našem Jadranu |e prošlo nedeljo posetil Cetinje. Sprejeli In pozdravili so ga starosta župe »Njegoš«, Gavro Miloševi č, podstarosta dr. Kraljevič |n tajnik Ivanovič ter mu razkazali zname-Bitosti Cetinja in Črne gore. Grof Zamojski se je zanimal za razvoj Sokolstva ter iz. Javil, da odnaša najboljše utise iz Črne go-»e. Na Cetinjn je Zamojski posetil tudi predsednika občine ter se potem Preko Pod gorice in Nikšiča vrnil t Dubrovnik.
*	Proslava 100 letnice rojstva dr. M. Klaiča. Dne 29. t. m. se bo v Šibeniku na »večan način proslavila stoletnica rojstva narodnega prvaka v Dalmaciji dr. Mihovila Klaiča. V šibeniku se bo proslava vršila posebno slovesno, ker je pokoini dr. Klaič ir zgodovini tega mesta igral veliko in pomembno vlogo.
*	GJavna skupščina JŠU v Mariboru. Vsak udeleženec glavne skupščine nai izvoli najpozneje do 1. septembra javiti nastopno: lj s katerim vlakom se pripelje v Maribor, 2) da-li prispe sam ali s kakim članom rodbine, 3) dali se dne 9. septembra udeleži ekskurzije na Falo in v Ruše ali na Falo ln strelske tekme, 4) dali se 10. septembra udeleži ekskurzije pri partiji I. {ogled kmečkih gozdov na Pohorju) ali pri partiji II. (višinsko gozdna tura). Udeležencem II. partije se priporoča lahka tu-ristovska oprema. 5) Razen tega je poslati za osebo 100 Din kot naplačilo za prenočišče. Prijavo in denar naj se naslovi na: »Inž. Janko Urbas, nadsvetnik. Maribor, veliko županstvo«. Prijavnikom po 1. sept. se zaradi velikega pomanjkanja stanovanj V Mariboru ne more jamčiti, da dobe primerno prenočišče.
*	Pomiioščenje ▼ okolišu ljubljanskega deželnega sodišča. Višje deželno sodišče v Ljubljani sestavlja sedaj imenik vseh onih, ki so deležni amnestijskega ukaza, izdanega in objavljenega v »Službenih Novinah« 15. avgusta- povodom krsta tretjega kraljeviča Andreja. Kakor zatrjujejo, bodo kazni v celoti ali deloma odpuščene okoli 30 osebam, ki so bile obsojene na večmesečno Ječo in ki so kazen že nastopile v ljubljanski kaznilnici ali jo imajo nastopiti. Doslej je bila kazen odpuščena že neki osebi, ki }e bila obsojena od okrajnega sodišča na 14 dni zapora ter je imela prestati še 3 dni zapora. Imenik vseh amnestirancev bo v najkrajšem času sestavljen, nakar se bodo dotične osebe, ki so v kaznilnici, izpustile na svobodo.
*	Plemeniti darovi. Ga. C. A. Malavašič Je darovala za revno rodbino v Vodmatu 200 Din za slepce pa 300 Din. Za četvorčke družine Terezije Gorenčeve so nadalje darovali: Delavsko podporno društvo v Hrastniku 72 Din. Uradniška kolonija, Ko-toriba 150 Din. Za revno družino Logarja: neimenovani razno špecerijo v vrednosti 120 Din. V imenu obdarovancev prisrčna hvala!
*	Ureditev državljanstva državnih uradnikov. Po pojasnilu ministrstva za notranje zadeve morajo prositi za državljansko izkaznico tudi oni državni uradniki, ki so bil! po uiedinjenju sprejeti v državn0 službo In stalno nameščeni v krajih, pripadlih naši državi, a so iz krajev, pripadli,! po mirovnih pogodbah Italiji in Avstriji, in o katerih se je doslej smatralo, da so postali državljani naše kraljevine že z definitivno namestitvijo v državni službi. Rok, določen v paragrafu 53. zakona o državljanstvu, poteče z dnem 31. oktobra 1929,
*	Nov ročni zemljevid naše države. V založbi »Učiteljskega doma« v Mariboru je izšel nov ročni zemljevid Jugoslavije. Avtorja sta mu profesor Baš in Slavo j Dimnik. Že imeni obeh strokovnjakov jamčita, da je zemljevid prvovrsten. Pri izdelavi so se upoštevali najnovejši po raznih strokovnjakih ugotovljeni podatki o naši drža-vi. Zato je ta zemljevid absolutno točen, kar se ne more trditi o drugih izdajah, ker so večinoma prirejene še po predvojni.! kartah o ozemlju naše države. Novi zemljevid ne bo samo dober pripomoček našim šolam, ampak bo prišel prav vsakomur, ki se hoče poučiti o tem ali onem o naši državi. In takih je vedno več tudi pri nas v vseh stanovih. Zemljevid je izdelala lito, grafija Mariborske tiskarne zelo pregledno in plastično. Za tako temeljito domače delo je cena Din 6 naravnost nizka. Zemljevid se dobi v vseh knjigarnah.
*	Novomeški osmošolci L 1904. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti sestanka, naj javijo to nemudoma g. Janku KTajcn, pro-lesorjn, Novo mesto.
*	Na obisk v staro domovino prispe, kakor iz Newyorka brzojavno poročajo, dne 24. t m. v Ljubljano znani rojak g. J. B. Mihaljevič iz Clevelanda z večiim številom naših ameriških rojakov.
*	Abiturijenti! V prihodnjih dneh vas bo sprejela Alma mater z radostjo, ko postanete cives academici. Posvetili se bode-te študiju na univerzi. Toda prekmalu boste spoznali, da univerza ne nudi vsega, kar zahteva življenje od vas. Kulturna akademska društva vas bodo seznanila s problemi in vprašanji moderne dobe. Na čelu vseh naprednfh akad. društev je JAD
Triglav. Pod njegovim okriljem boste raz pravljali o vseh najaktualnejših vprašanjih, ki trkajo na vrata naše dobe in zahtevajo rešitve. V vseh panogah našega javnega življenia se hočemo udejstvovati. Akademi ki novinci! JAD Triglav v Zagrebu vas vabi pod svoj krov, da postanete borci za napredno j ugoslovensko misel na zagrebški univerzi. Vsi, ki želite z delom izpopolniti naše vrste, dobrodošli! Informacije o študiju, upisu na zagr. univerzo daie tov. Stane Tonejc, Maribor, Vetrinjska ulica 24.
*	Podpore zdravnikom stažistom. Zdravniki, odnosno dokončam' medicinci, ki na meravajo započeti profilaktični staž pri Hi-gijenskem zavodu v Ljubljani do 31. marca 1930 in reflektirajo na državno podporo za časa staža, naj se javijo čimprej pisme. no ali ustmeno Higijenskemu zavodu.
*	Zgradarina za sezonsko uporabljane hiše. Fin. direkcija v Ljubljani opozarja na razpis min. financ od 30. julija 1929. od št. 72.140, vse hišne posestnike v krajih, ki so proglašeni za letovišča (kopališča, zdravi-šča) in ti so: Bled, Bohinjsko iezero, Ča-teške toplice, Dobrna, Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Laške Toplice, Lesce, Mojstrana, Poljče, Radovljica, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Toplice pri Novem mestu in Topolšica, kakor tudi vse posestnike v ostalih krajih, ki oddajajo svoie hiše v najem samo sezonsko ali jih uporabljajo samo sezonsko, da vlože pri pristojni davčni upravi prijavo o dohodku od zgradb radi odmere zgradarine za 1. 1930 in sicer najkasneje do konca avgusta 1929, ker bi jih sicer zadele kazni po čl. 137. zakona o neposrednih davkih. Omenjeni razpis je bi! že objavljen po davčnih upravah na krajevno običajen način.
*	Osrednji urad ^a zavarovanje delavcev razpisuje natečaj za naslednja mesta: dve mesti kategorije A (položai VI.), eno mesto kategorije A (položaj VII). eno me. sto kategorije B (položaj V), dve mesti kategorije B (položaj VI), eno arhivsko mesto kategorije C (položaj VIII.) in eno bol-ničarsko mesto kategorije D (položaj IX.) Interesente opozarjamo na razpis natečaja v 85. številki »Uradnega lista«.
*	Vojaška posadka na Sušaku. Na Sušak prispe danes bataljon 37. pehotnega polka, kj bo nastanjen v novo zgrajeni Zrinjsko-Frankopanski vojašnici na Trsatu. tako da bo sedaj v tem kraju ves 37. pešpolk. Svečana otvoritev nove vojašnice se bo vršila dne 6. septembra, na rojstni dan prestolonaslednika Petra. Na Trsatu se zgradi tudi Oficirski dom.
Danes zadnjikrat!	Smeh J
Kus pakaža Kaczmarek
Kino Ideal
Ob 4, pol 9
Dii 2 4 6
*	Tovarna svile v Varaždinu. V vzhodnem delu mesta Varaždina se bo v kratkem pričela graditi tovarna za izdelovanje svile Potrebno stavbišče je dala mestna občina brezplačno na razpolago.
*	Skočila v morje, ker Je mislila, da Je mati umrla. V Splitu je živela 35 letna šivilja Ružica Amsel že več let skupno s svo jo 85 letno bolno materjo v kleti nekega tamkajšnjega predmestja. Ružica je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da svojo bolno mater obvaruje pomanjkanja in bede. A ker je bil zaslužek le majhen, si je vedno očitala, da mati nima vsega, kar bi nujno potrebovala. Ko se je Ružica v ponedeljek zjutraj prebudila, se ji je zdelo, da je mati mrtva. V paničnem strahu je Ružica skočila iz postelje in hitela proti morju. Ko je dospela na Trumbičevo obalo, se je vrgla v morske valove. Na srečo so pasanti v zadnjem hipu rešili nesrečno dekle ter jo z umetnim dihanjem zopet spravili k zavesti.
V	bolnici so ji zdravniki nudili prvo pomoč Pri zaslišanju je Ružica izjavila, da se ničesar ne spominja, kar se je zgodilo potem, ko se ji je zdelo, da je mati mrtva.
*	Adventisti napovedujejo konec sveta.
V	Beogradu se je začela močno širiti brošura »Na pragu nove dobe«, ki io je nap!, sal neki adventist in jo dal tiskati v Novem Sadu. Napoveduje na podlagi biblijskih citatov skorajšnjo propast sveta in z njim vred seveda tudi Beograda. Priložene so celo ilustracije o strahotah poslednjih dni. Oblast doslej še ni zaplenila te brošure, pač pa v novinah v pomirjenje liudstva pobija prof. Petar Vlašič adventistove prerokbe in zatrjuje, da bo še poteklo mnogo Dunava in Save in pojedlo se bo še nešteto čevapčičev in ražnjičev, kakor tudi še popilo celo morje piva, preden se bo Avala zrušila na Beograd.
KUPAR1
pri Dubrovniku
Največje m najlepše morsko kopajKče oa južnem Jadranu, 4 moderni hoteli. Sobe že od 20 Dim naprej. Prvorazredna kuhinja, tovrstna prtna voda. Igrišče za deco hi odrasle. 2 igrišči za tenis. — Vsakdanji koncerti. — Bar.
—	Danctn«. — Avtogaraža. — Pošta. — Telefon.
—	Zdravnik. — Pojasnila daje in naročila spre-jema: Kopališče Knpari. OdJ. B.
*	Pogreša se fvan Gregorin, dijak 7. razreda human, gimnazije v Ljubljani. Pogre sani, svetlolas, slok in dobro razvit, je odšel 6. julija v Kamniške planine. Dasi bi se moral po lastni izjavi vrniti že 27. julija, se še do danes ni javil. Ako kdo kaj ve o njem, naj proti povračilu stroškov sporoči njegovemu očetu: Matija Gregorin, Ljub ljana, Kolodvorska ulica 20.
*	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Opozarjamo na današnji oglas Ijubljan skega oblastnega odbora. Razglas o lici' taciji.
Iz t.niMiane
n— Janko Mladič f. Kakor smo že poročali, je v soboto nenadoma preminul g. Janko Mladič, finančni nadsvetnik v p. Okro glO. se je vlegel v posteljo in je ta> koj zaspal. Kake četrt ure pozneje pa je zaslišala njegova soproga, da težko hrope in misleč, da slabo leži ali da ima iiude sanje, ga je hotela zbuditi. Pri tem pa je opazila, da mu je roka naenkrat omahnila čez posteljo. Poklicala je zdravnika, ki je konstatiral smrt vsled možganske kapi. Pokojni Mladič je bil blaga, poštena in nadvse mehka duša. Dober tovariš, ustrežljiv do skrajnosti. Služboval je dolga leta v finančnem ministrstvu na Dunaju. Vzlic dolgoletni oddaljenosti od domovine je vzgojil v narodnem duhu svoia otroka: Špelco, ki je bila učiteljica v Mariboru in je sedaj soproga obč. svetnika Ivana Tavčarja ter Franceljna, art. podporučnika v Zaiečaru. — Podružnici slovenskega planinskega društva na Dunaju ie bil pokojni Janko glavni steber. — Po prevratu se je preselil v Ljubljano, kier je bil dodeljen finančni delegaciji. Udejstvoval se je pri nekaterih slovenskih društvih osobito Sokol I. mu je bil zelo pri srcu. V letu 1924. je stopil v pokoj. Dragi Janko, naj Ti bo lahka domača žemljica!
u— Uprava Šentjakobskega gledališkega odra vabi k sodelovanju vse inteligentne gospodične in gospode, ki imaio veselje do dramske umetnosti. Pismene prijave naslovite na Šentjakobski gledališki oder, Florijanska ulica 27-1.
u— Mestni gradbeni urad ne uraduje v dneh 24. in 36. t m. zaradi snaženja uradnih prostorov.
n— Karambof avtomobila s kolesarjem. Delavec Alojzij Škarja se je peljal včeraj okrog 6. zjutraj na kolesu v službo po Dunajski cesti. Vozil je pravilno po desni stra-ni, ko je nenadoma začu! za seboj varnostne znake avtomobila. Škarja. v veri, da velja svarilo komu drugemu, se za to ni dosti zmenil in je vozil mirno naprej. Nenadoma pa je slišal glas hupe tik za seboj in je tisti hip že odletel po cesti, dočfm je ostalo njegovo kolo Pod avtomobilom ter se močno pokvarilo. Pri padcu se je Škarja k sreči le neznatno opraskal, kar pa je pravcati čudež. Na avtomobilu ie sedel ravnatelj Friderik S., ki je zavozil v Škarjo boteč zavoziti na dvorišče neke hiše. Priče so izpovedale prihitelemu stražniku, da je bil voznik nekam brezobziren in bi nezgodo pač lahko preprečil.
u— Pretep v gostilni. V Grčarievo gostilno na Gasilski cesti sta stopila pred-snočnjim brata France in Lojze G., ki sta ugledala med ostalimi gosti kuriača Jožeta L. Takoj sta si nekaj pošepetala, nakar sta sedla k njegovi mizi in ga pričela zba-dati. Beseda je dala besedo in---Prihodnji trenutek se je že pojavila na pragu gostilne gostilničarka Franja Grčar, kj je pričela na vso moč klicati stražnika. V gostilniški sobi se je med tem razvil med do-šlima gostoma in L. strahovit pretep. Bra. ta sta pričela kurjača klofutati. nakar so pričele leteti steklenice. L. ie pobegnil pred premočjo v točilnico, a sta ga brata poiskala tudi tam. Vrgla sta ga po tleh in ga neusmiljeno bila. Vendar pa io je koncu koncev skupil tudi France, ko mu je priletela steklenica z vso silo v glavo. Končni efekt je bil ta, da je ležalo po tleh razbitin za 120 Din steklenic, da ie imel L. vse polno prask po vsem telesu ter raztrgan suknjič, France G. pa luknio v glavi. Stražnik je odpeljal vse tri na stražnico in se bosta morala brata G. zaradi napada zagovarjati na sodišču.
u— Nasilen pijanec. Pod kostanje na Vodnikov trg, kjer čakajo navadno kosci, ki jih najamejo okoliški in mestni posestniki se je prigugal včeraj popoldne Jože P. iz Štepanje vasi in pričel uganjati razne šale. Navsezadnje pa se je »špasov« naveličal ter pričel delavce zmerjati. Na trgu je nastal tak kraval. da je moral intervenirati stražnik, ki je pijanca komaj ukrotil. Jože Je moral do iztreznjenja v zapor, nakar so spregovorili ž njim še nekaj besedic, ki so mu pač obležale na duši.
POTENJE ROK, NOG itd.
zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje.
idealna britvica iz srebrnega jekla, ki stvori britje tudi pri najjafji bradi pravim užitkom.
S
IVepnodaijafca nad se obrnejo na: Gntar Homer 4 sta, Wl«fl VH., Richtergasse 10
senHUR
OTROŠKE
NOGAVICE *llGOM
Nafbolfše, naftra*ne£e, zato
13
Zasledovan cigan. Te dni se je pri-
teplo v okolico Viča nekaj ciganov, ki so postali prava ljudska nadloga. Ponekod je zmanjkalo več kokoši, drugod pa so se okoristili z vsem, kar jim je pač prišlo pod roko. Najbolj so oškodovali posestnico Frančiško Zadnikarjevo v Kozariah. Odnesli so ji 700 Din gotovine, več obleke in raznega perila v skupni vrednosti 2300 Din.
u— Samomorilni namen. V parku pred justično palačo se je malo pred 12. pojavila neka 30 letna ženska, ki se je vsedla na eno izmed tamošnjih klopi in pričela strmeti pred se. Kmalu nato pa so se pridružili ne ki moški, ki pa na njene neprijazne odgovore niso ostali dalje časa v bližini. Par minut za tem je odvila ženska iz papirja večjo steklenico in jo nastavila na usta. Takoj za tem se je pričel širiti duh po H-zolu. Ženska je vstala in pričela kričati: »Zdaj bo konec... zastrupila sem se! Njeno početje so seveda takoj opazili po klopen okrog sedeči ljudje, ki so priklicali stražnika in rešilni voz. Bila ie to neka Marija B.. ki ima za seboj zgrešeno življe nje.
u— Kolesarsko društvo »Zaria« Zg. Kašelj je priredilo efektno loterijo 18. t. m. Dobitki se morajo dvigniti v 14 dnen, sicer zapadejo v korist društvu. — Odbor.
u— Zobni zdravnik dr. S. Puher. Poljanska cesta 16., zopet redno ordinira. 1073 u— Primoraj Jenko zopet redno ordinira.
1077
lz Maribora
a— Društvo jug. akademikov v Mariboru nastopi v nedeljo, dne 25. t m. ob 20. v Rušah z veseloigro »Charleyjeva teta«. Sodeluje akademski orkester in solospevi K prireditvi, ki je bila povsod kjerkoli smo nastopili, dobro sprejeta, vabi odbor vse prijatelje društva. Udeleže se nai prireditve gotovo vsi člani, ker je to obenem izlet društva. Iz Maribora se odpeljemo v nedeljo ob 17.
a— Na državni realki v Mariboru bo vpisovanje za šolsko leto 1929-30 za nove učence v ponedeljek 2. sept. za dosedanje učence pa v torek 3. septembra. Zavod bo ime! realno gimnazijalne razrede od I. do VI. in realčne razrede od V. do VII. Jesen, ski izpiti prično za VII. razred v soboto 24. t. m. za vse ostale razrede pa v ponedeljek 26. t. m. zjutraj ob 8. Podrobna pojasnila o sprejemu učencev in učenk in o pristojbinah so razvidna na objavni deski v šolski veži.
a— Zopet Meijski hrib. Pod vplivom zadnjega deževja se je sprožilo zopet nekaj plazov laporja in drugega kamenia na Merskem hribu. Precej veliki plazovi so zasuli Melisko cesto tako, da je vsak voznj promet na njej začasno nemogoč. Ali res ni sredstva, da bi se ta stalna nadloga plazov enkrat za vselej odpravila?
a— Himen. V Mariboru se ie poroči! konceptni pripravnik na velikem županstvu dr. Mirko Brolih, sin realčnega profesorja z gdč. Miro Viherjevo iz Maribora. Bilo srečno.
a— Mzpit za stavbnega mojstra je napravil pri Gradbeni direkciji v Ljubljani mariborski stavbni tehnik Josip Hronek.
a— Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Mariboru v 67. letu starosti prevoznik in hišni posestnik g. Jakob Stipper. Pogreb bo v petek ob 15. iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju. Blag mu spomin.
a— Iz malega raste veliko. Svoječasno smo opozorili na nedostatke na že razpadajoči Dravski brvi. Glavne luknje v pre-perelih hlodih so nato zakrpali z deščicami, sedaj pa bodo izvršili nekatere reparature te silno defektne brvj čez Dravo. Partija delavcev že trga trhle hlode proč ter jih nadomešča s svežimi impregniranimi hrastovimi hlodi. Doslej je že skoro polovico brvi popravljene. Treba pa bo popraviti sploh vso brv, kajti med delom so prišli delavci do tako trhlih hlodov, da se ie naravnost čuditi, kako so mogli prenašati tako velik promet, kakor se vrši vsak dan preko te brvi.
a— Končno zasačena. Mariborskemu okrožnemu sodišču sta bila izročena trgov ska agenta Momčilo Krstič in Milan Jojič iz Cetinja, ki sta kot zastopnika neke mariborske tvrdke z glasbili oškodovala tvrdko za 17.000 Din.
a— Riziko dela. V »D. d. splošna« na Teznu nameščeni 17 letni Štefan Ekart iz Rošnje je dvigal težak kos železa. Po nesrečnem naključju mu je padlo železo na levo nogo in ga tako poškodovalo, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnico.
Iz Celja
e— Šubičev kraljevi portret prodan. Poročali smo že, da je pretekli teden razstavil znani slovenski akademični slikar g. prof. Mirko Šubic v izložbi tukajšnje trgovine s čevlji »Humanik« v Aleksandrovi ulici krasen portret Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Kakor čujemo, je sliko kupila Celjska mestna hranilnica, ki bo s sliko okrasila svojo sejno dvorano.
e— Sokolska župa v Celju. Seia župnega načelništva bo danes ob 18. v zborovalni-ci celjskega Sokola v mestnj osnovni šoli. Jutri v petek 23. t. m. ob 18. pa bo v žup-nih prostori.! v Narodnem domu seja župnega starešinstva. Dnevni red obeh sej bo obsegal v prvi vrsti razgovor o župnem zletu v Trbovljah. Člani načelništva in starešinstva se pozivajo k polnoštevilni udeležbi.
e— Splavarska sezona se Je zopet pričela. Zaradi pardnevnega deževia je Savinja s svojimi pritoki vred močno narasla in so se včeraj pojavile na vodi cele kolone splavov, ki so jih zlasti letoviščarji, katerih je še vedno dovolj v Celju, z zanimanjem opazovali. Voda, ki ie bila zelo kalna in umazana, Je pričela včeraj popoldne upadati in se čistiti, znamenje, da je nehalo tudi v gorniem toku deževati. Sem pa tja je tudi za par trenutkov posijalo medlo solnce. Zračna temperatura je zelo nizka in na ulicah so se tu pa tam pojavili že prvi lahni jesenski plašči. Kliub temu pa je bilo včeraj opoldne v kalni strugi Savi-
IKino Ljubljanski dvor! §
__Telefon 27.30_I
Prekrasni liim
Živa krinka
KONRAD VEIDT1
Ob 4., V* 7_ >2 8., 9.
J
nje pri damskem mestnem kopališču opaziti par navdušenih in vročekrvnia kopalk. Na svoj račun so tudi v polnj meri prišli številni celjski ribiči, ki so v kalni vodi nalovili precejšen plen.
e— Najdene srajce. Zasebnik Ignacij Be-lak, stanujoč v Zavodni pri Celju, je našel pred dnevi v Klavni ulici v bližini gostilne »Pri zelenem travniku« v papir zaviti dve novi moški srajci. Lastnik naj se zglasi na tukajšnji policiji.
e— Cerkev sv. Save v Celju. Kakor smo že poročali, se bo vršilo svečano polaganje temeljnega kamna za prvo pravoslavno cerkev v Sloveniji, za dom sv. Save v Celiu, v nedeljo dne 1. septembra. Sedai je zaposleno vojaštvo tukajšnjega 39. pešpol-ka s čiščenjem in planiranjem cerkvenega stavbišča na prostornem Vrazovem trgu poleg nove stavbe celjske Mestne elektrarne.
Iz Kranja
r— Na kongres gostilničarjev v Beograd so odpotovali pretekli torek z beograjskim brzovlakom iz Kranja gg. Anton Križnar, Rici Mavr in Franc Vozelj kot delegati gostilničarske zadruge za srez Kranj.
r— V idiličnem Strževem bo v nedeljo oziroma v soboto zasvetila prvič električna luč. Električni tok bodo dobivali od oblast« ne elektrarne Završ-nice. Ob tej nriliki priredi kranjski Sokol gostilničarki gospej Knez večjo zabavo, in sicer v soboto zvečer beneško noč na Savi s koncertom, ▼ nedeljo popoldne pa veselico s plesom.
r— Opozorilo turistom v Storžiškem pogorju. Kranjska podružnica SPD je prejela obvestilo o škodljivem postopanju nekaterih turistov v StoTŽiškem pogorju. Dne 14. t. m. sta udrla dva turista v zaklenjeno lovsko hišo, ležečo pod Bašeljskim sedlom, last uprave družbe Jezersko. Turista sta napravila precej škode in uporabila tudi shranjena živila. Opaža se tudi, da turisti uporabljajo zasebne lovske steze v lovskih revirjih na Storžiču in Javorniku in preganjajo divjačino. Zaradi tega opozarja podružnica turiste, da naj sami pazijo na to, da se taki incidenti ne bodo več ponavljali in da tako ohranijo dober ugled turistov.
Iz Kamnika
ka— O ukradenem ko\'čku iz avtomobila je napisal sobotni »Slovenec« člančič, ki je bil precej preuranjen Kovčeg ni bil ukraden, pač pa ga je avto zgubil na poti v Kamnik v Podgorju. Najditelj ga je odda! orožnikom.
ka— Avtobusne zveze s Kamnikom. Kakor čujemo, je vložil domžalski avtobusni podjetnik g. Hojak prošnjo za podelitev koncesije za avtovožnjo na progi Kamnik-DomžalesLjubljana. Ta avtobusna zveza bi imela to veliko prednost, da bi avtobus vozil ob nedeljah iz Ljubljane ob pol 12. ponoči. Tako bo lahko marsikdo posečal opero in dramo, ne da bi mu bilo treba prenočiti v Ljubljani. Pozdravljamo novo zvezo, ki bo začela obratovati v najkraj« šem času. V kratkem času bomo imeii potemtakem dve avtozvezi, ker bo tudi zve* za Mcvtnik-Ljubljana za Kamničane prav prikladna.
Iz Novega mesta
n— Avtomobil podrl kolesarja in zavozil v izložbeno okno. Pri poslovnih prosto* rih tvrdke Agnitsch se je pripetila večja nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. V zaseki na Vratih se je hotel iz> ogniti neki avtomobil, ki je privozil po ljubljanski cesti, dvema biciklistoma. Ker je bila cesta preozka, je zavozil preveč na desno, zbil levo vozečega kolesarja na tla, zdrobil kolo in obenem zadel v izložbeno okno tvrdke Agnitsch. Sreča v nesreči je bila, da se ni od razbitih drobcev debelega izložbenega okna obreza! šofer, še več* ja pa, ker je malo pred karambolom odšla izza izložbenega okna, kjer ima g. Ag= nitseh svojo pisarno, njegova sestra. Na kraj nesreče je prispelo takoj orožništ\o, ki je ugotovilo dejanski stan. Lastnik a\"= tomobila je g. Jakovac iz osiješke oblasti. Biciklist trpi na kolesu 1000 Din škode, nekaj več pa g. Agnitsch.
n— Zlato poroko sta praznovala te dni v domačem krogu mestni policijski stražnik v p. Fr. Pureber, star 78 let, in njegova žena Marija. Obema zlatoporočencema na* še čestitke!
n— Pretep na vasi. Vincenc Princ, 22 let star, in Fr. Lukšič, 21 let star, sta se vračala iz vaške gostilne na Brodu v družbi več fantov proti domu in prepevala. Ker je bila že pozna ura, ju je opozoril posest* nikov sin Anton Jakše, istotako z Broda, naj bosta tiho. Princ in Lukšič sta nato planila proti njemu, da ga nabnjeta. Jakše je hitro skočil za plot, da bi se izognil pre* tepu, toda bilo je že prepozno. Oba napadalca sta izvlekla nože in začela mahati po Jakšetu. Odnehala sta šele, ko je prišel iz hiše stari Jakše in vpil na pomoč. Anton Jakše se je moral zateči v bolnico po po* moč, dočim sta bila napadalca naslednjega dne aretirana in oddana v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča.
n— Novomeški trg je letos dobro zalo* žen s sadjem in sočivjem. Kmetice hodijo oboje ponujat po hišah in prodajajo na pr. hruške po 15 do 20 za 1 Din.
n— Podružnica Slovenskega planinskega društva namerava zgraditi na Gorjancih planinsko kočo, in sicer pri Sv. Miklavžu. V ta namen je že pričelo z nabiralno akci*
Jo.
n— Zdravstveno stanje novomeškega sreza je v tem četrtletju izredno povoljno. Sreskemu zdravstvenemu referentu ni bila prijavljena niti ena nalezljiva bolezen.
n— Novomeško gasilsko duštvo je dobilo nov avto, ki bo služil v reševalne name* ne-
n— Pri Sv. Roku, kjer so pred stoletji postavili cerkev v spomin na kugo, ki je razsajala v Novem mestu, da je skoro popolnoma zatrla prebivalstvo, se je vršilo v nedeljo slovesno žegnanje, ki je kakor običajno, privabilo mnogo ljudi od blizu in daleč.
Iz Šoštanja
S— Zabavni večer. V soboto zvečer bo» <io priredili v Sokolskem domu tukajšnji na počitnicah se nahajajoči dijaki pod okriljem in v korist gasilnega društva zabavni večer s pestrim sporedom. Vabljeni vsi!
s— Ponočno razgrajanje nekaterih po* balinov po našem mestu je zadnje čase po« stalo že prav neznosno. Osobito ob plačilnih dneh ter v sobotah in nedeljah se pozno v noč ali do zgodnjega jutra čuje huronsko vpitje gotovih brezobzirnih^ lju« <Ti, da stanovalci v obcestnih hišah včasih vso noč ne morejo zatisniti očesa. Cas bi že bil, da bi se v tem oziru napravilo ze red ter da bi varnostni organi kontrolirali, koliko časa so nekatere gostilne odprte. Tudi na magistratu samem se že pritožujejo, da nimajo ponoči miru, ker se iz pritličja čuje vpitje in ostra povelja nekega mladega starešine finančne kontrole. h.a« kor čujemo, se bodo finačni uslužbenci pritožili zaradi brezobzirnega ravnanja svojega predstojnika.
š— Z nožem v nogo. V Budjanovo gostilno v Družmirju je prišel v nedeljo med dTUgimi tudi znani pretepač Škruba, ki mo> ra odsedeti še petmesečno kazen. Izzval je zopet prepir, med katerim je dvignil stol. Tone Novak je hotel pomirjevalno vpli* vati, zato pa mu je prizadejal Skruba z nožem 3 cm široko in 2 in pol cm globoko rano v nogo ter mu prerezal žilo. iNovaKu je nudil prvo pomoč zdravnik dr. terao Koron, nakar so ga oddali v domačo oskrbo, Škrubo pa so poiskali orožniki. Tone Novak je trezen, miren in pameten fant, rato je ta čin tem bolj obžalovanja vreden. Take surovosti zaslužijo res eksemplaric« ne kazni!
Velike kasaške dirke
priredi Kasaško društvo v Mariboru na svo«« dirkališč® na Teznu dn« 15., 21. in 23. septembra. DHce so nujno portreta«; za rejo amenkan-C-ah kasačev, ker se tako da priliko in vspod-bujo komjerejcem, da pri dirkah dokažejo kon® .-svoje sposobnosti, konjerejci pa morejo pridobi« *epe nagrade. Društvo se za povzd.igo lepo se razviijaroče konjereje v Sloveniji ni strašilo žrtev in truda in prireja talko še tri kasaške dneve. Vsak dan po pet enoviprežnih dirk io ena dvo-vprežna dirka, skupne nagrade znašajo okroglo Serno vsoto 50.000 Dim. Ker je ravno namen prirejanja dirk predvsem zaradi povizdige domače konjereje, je društvo v svodih .proipozicMafo določilo konjem slovenske kmečke reje popuste in še posebej famečS^m vozačem. Konjerejska razstava v Ljutomeru je pokazala, s kafco prvovrst-
konlskrm materijate razpolagajo kmečki posestniki. Propozicije so se vsem intereserntoim že razposlale m je določen rok za prijave do 7. keptem.bra. Opravičeno je upanje, da bo pri jesenskem kasaškem mštimigni v Mariboru zbrano eoTiko konj, kakor jSh najbrže doslej še ni bilo ▼ Maribor«. Da se tuidi poset dirk od strani občestva poveča, se je društvo odločilo, da se izžreba ena vstopnica, koje imefiitelO dobi dobro v-Torabnega kasaškega konija. Žrebanje se vrši sadh® dan med 4. i.n 5. dirko in zategadelj naj f.setofM drrk dobro spravijo vstopnice. Želeti Č-e, iz si športni krogi nabavijo kasače, da bodo tako dirke številnejše in zanimivejše. Na Murskem polju te dovoiij dobrih katsačev na prodaj in kasaško društvo v Mariboru da radevolje vsakemu potrebna navodila ta nasvete za nakup konj iiz naše domače konjereje. Upamo tudi, da bodo naši lokalni faiktoril vpoštevaM koristne in-tencjje društva in s podporami podprli važno narodno gospodarsko delo.
ŠOLSTVO
Na drž. ženskem učiteljišču v LJubljani bo za šolsko leto 1929-30 vpisovanje v 1. razred dekliške vadnice v otroški vrtec dne 31. (ne 26.) avgusta od 9,—11. dop. Prinesti je seboj krstni (rojstni) list in potrdilo o cepljenih kozah. Istočasno naj se javijo tudi dosedanje vadniške učenke s ivcjimi šolskimi izkazi za vpis v 2.—4. i-azred. — Vpisovanje v 1. letnik učiteljišča je v ponedeljek, dne 2. septembra od 9. do 112 Vpisati se morejo le učenke, ki so dovršile 4 razrede srednje šole z odličnim, prav dobrim ali dobrim uspehom, in učenke meščanskih šol, ki so napravile završ-nj izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Prinesejo naj seboj tudi krstni list. Gojenke ki imajo opraviti razredni ozir. ponavljalni izpit, nai pridejo v oonedeljek, dne 26. avgusta ob 8. v zavod. Dosedanje gojenke naj se prijavijo z letnimi spričevali za sprejem v 2.-4. letnik v četrtek, dne 5. septembra od 8.—10. Zrelostni izpiti v septembrovem terminu se prično 2. septembra ob 8. V petek. 6. seDtembra je slovesna služba božja in naslednji dan v soboto, 7 septembra se prične redni pouk.
t Podrobnosti so razvidne iz oglasov v ve-šolskega poslopia.
Mestna deška hi dekliška osnovna šola v Celja bosita ime® vpisovanje novincev in novink v soboto 31. t. m. med 8. ter 12- ter 14. in 17. v fibelh šoJskih pisarnah v prvem nadstropju. Ce je M otrok rojen izven celjske župnije, je prinese s seboj rojstni izpisek dotičnega župnijskega urada. Za. vse novovpiisane dečke čn deklice pa je predfoižiti doimovmioo glede na otrokovo pristojnost in to zaradi zadevnega odloka veJikesa župana mariborske oblasti. Domovmice za matične zanietve izdajajo pristorne občine brezplačno m kolka prosto. V ponedeljek 2. septembra bo ob 8. otrvortvema šofc&a maša v župnii oerkrvi in nato fflS.te®sfca konferenca. V torek 3. septembra bo. ob 8. zjutraj začetek rednega šolskega pouka.
Na držav, moškem učiteljišču ▼ LJubljani bo i*5xsova»;e v 1. kSnik dine 2. septembra od 8. do 10. Doseidamtii gojenci se naj zglase dne 3. septembra od 8. do 10. Vpisovanje v 2. — 4. razred vadtnice bo dne 2. septembra, od 8. <to 10. Razredni (pomavljataS) izpiti se bodo vršili od' 27. do 29. t. m. Zrelostni izpiti v Jeseniškem roku se prično dne 2. septembra ob 8. V petek 6. septembra je slovesna skižba boižja. Podrobnost so ratzviidine rx oglasov v veži šolskega poslopja.
Meščanska šola ▼ Sloveajgradca. Razredmi m priva« izpiti so v petek 30. t. m. Pričettak ob 8. V soboto 31. t. m. vpisovanje. Učenci, ki se pišejo nanovo, morajo priti v spremstvu staršev ali nrnih namestnikov ter prinesti s sebaj zadnje izpričevalo (rzkaiz), rojstni list, domovnico in pcfrdiilo o cepljenih kozaih. Vsalk učenec (ka) ptača pri vpftsm 20 Din za zxJravs+vemS fond. Učenci. katerih starši stamrajefto izvem s!oven!'gr38ke-ga- sreza, plačajo 100 Dim kot prispevek za učila. Kdor hoče biti oproščen teh taks, mora prinesti fekaiz o swoim-a§tvu, izdam aB potrjen od pristojne davčne uprave.
Šport
E'
Športni drobiž
Graška nogometna reprezentanca, ki bo rihodnjo nedeljo igrala v Gradcu proti jubljaraski reprezentan-ci, bo najbrže se» stavljena nastopno: Miinzer (Hakoah), Ferk, Krisper (oba Sturm), Kahr (Šport« klub), Vlach (Sturm), Gaber (GAC), Del-ringer, Oroszi (oba Sturm), Kraus (Hakoah) ?vlima (Sturm).
V	nedeljo je na Jesenicah gostoval Vit lacher Lindner SK proti domačemu SK Svoboda. Zmagali so domačini s 7 : 4. Gostje so igrali samo s sedmimi igrači, ki so zastopali barve svojega kluba dokaj dobro in požrtvovalno. Nogometaši jeseniškega Bratstva pa so v nedeljo pohiteli v Be* ljak na tekmo z ondotnim MSK. Tudi v Beljaku so zmagali Jeseničani s 3 : 1.
SK Škof j a Loka je porazil v nedeljo na domačih tleh SK Tržič z 12 : 0. Igra je bi* la do konca napeta. Škofjeločani so pokazali velik napredek.
Kakor smo že javili, priredi SK Sava v Sevnici 1. septembra svoj VIII. športni dan. Spored je naslednji: ob 9. uri: kole« sarska dirka Sevnica - Krško. Tja se vozi na kranjski, nazaj pa na štajerski strani. Ob 15. uri: stafetni tek iz trga do hotela Triglav. Ob 16. uri: nosometna tekma SK Ličanin (Zagreb) : SK Sava (Sevnica). Ob 19. uri: hazena tekma. Po tekmi se vrši na prostoru tovarne Jugotanin športna veselica. v primeru slabega vremena pa v ho« telu Triglav.
Nogometni prvak Koroške KAC proslavi v nedeljo 201etnico svojega obstoja. Na proslavi bo sodelovala tudi zagrebška Con« cordia.
V	včerajšnjem poročilu o plavalnem dvo matehu Gradjanski : Primorje je pomotoma izostal rezultat waterpolo tekme med obema kluboma. Gradjanski je zmagal s
3	: 0 (2 : 0).
Na lahkoatletskem mitingu v Berlinu je Američan Bou\ven postavil v teku na 300 vardov s 33.9 nov svetovni rekord. — V Diisseldorfu se je vršil damski lahkoatlet« ski mitini Nemčija : Anglija. Zmagale so nemške lahkoatletinje s 53.5 : 45.5. Postavljenih je bilo tudi nekaj novih rekordov. Gdč. Griene iz Bremena je izboljšala nemški rekord v skoku v daljavo na 5.69. An« gležinja Hatt je v teku na 80 m z zapre« kami postavila z 12.3, gdč. Christmas pa v teku na 800 m z 2:23.8 nov angleški rekord.
Službene objave JLAS
Propozicije za II. del lahkoatletskega prvenstva države
Jugoslovenski lahkoatletski savez priredi 7. in 8. septembra t. 1. Iahkoatletske tekme za prvenstvo države poedincev v nasled« njih točkah in z naslednjim vrstnim redom:
7.	septembra: skok v daljavo, desetoboj, 2. tek na 100 m, desetoboj, tek na 400 m z zaprekami, predteki, 4. met krogle, desetoboj, 5. skok v višino, desetoboj, 6. tek 400 m, desetoboj.
8.	septembra: 1. tek na 110 m z zapre« kamii desetoboj, 2.25 km hoja na cesti, 3. met diska, desetoboj, 4. tek 400 m z za« prekami, finale, 5. skok ob palici, desetoboj, 6. tek 10.000 m, 7. met kopja, deseto« boj, 8. tek 1500 m, desetoboj, 9. štafeta
4	X 400 m
Tekmovanje se vrši na igrišču HSK Con-cordia v Zagrebu. Tekališče je iz leša, dolgo 435 m z dvema nedvignjenima zavoje« ma. Za hojo na 25 km na cesti je start in cilj na igrišču Ccncordije, a proga vodi po Savski cesti, preko mosta skozi vasi Blato in Stupnik približno do mejnika 90 km, kjer je obrat, ter ista proga nazaj. Tekmo« vanje se prične oba dni ob 15. uri.
Zadnji rok za prijave je 31. avgust opoldne Prijave je treba poslati na naslov V. Ugrinič, Zagreb, Mrazovičeva 9=11. Prijav-nina znaša za točko in osebo 15 Din, za štafeto pa 60 Din, za moštva iz Zagreba, a 30 Din za moštva izven Zagreba. Na« knadne prijave se ne morejo v nobenem primeru uvaževati.
Nagrade bodo dobili v vsaki disciplini naboljši trije atleti, oziroma moštva, a zmagovalci dobijo naslov »Prvak Jugosla« vije za leto 1929«.
Tekmovanje se vrši po pravilih, oziroma pravilnikih JLAS.	Tajnik I.
Službene objave LNP. — Po sklepu upravnega odbora na seji dne 18. t. m. je predvidena za
junooTsko reprezentančno moštvo Ljubljane, ki bo nastopilo dne 1. septembra na proslavi desetletnice 2NP preiti juiniorski reprezentanci Zagreba, nasSednja sestava: Urbančič (Ilirija) — Stre-boivec ali Zupančič N. (Ilirija), Biajak (Primorje)
—	Mihalek (Hermes), Varšek (I), Bergres (I) — »:iiar (I), Svetic (H), Senica (P), Terček (P), Trobevšek (I). — Natvedetro moštvo ima v petek 23. t. m. točno ob 18. trening s konfbniranim moštvom Ilirije na igrišču SK Ilirije. Razen navedenih naj se javijo podišave»nemu kapetan« ob 1.7.30 v garderobi tudi jgr. Šavs (Jadran), Pogačnik (Ilirija) im Košak (Ilirija). Trening se vrši tuidii ob deževnem vrememu. Vsak igralec mora prinesti s sebcij kompikitmo obutev in črne hlačke.
—	Podsavezni kapetan Dolrmar.
SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes v četrtek trening siirapine I. Vsi in točno! Pričetek tremiiniga odslej vedno ob 1.7.30. Trening bo tudi cb slabem vremen«. — Načelstvo.
SK Natakar. Danes v četrtek ob 15. ari na iigrišču Pricnorja treminig za vse igralce I. moštva m rezerve. Važno za vse igrače. Točnost. —
SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes popoldlne se vrši cb 18jI5 v kltubsk sebi kavarn« Evropa ikra-tek članski sestanek, obvezen za vse članice. Prihodinji trenimg za vse, kii ntso bile n-a turneji, se vrši v soboto M. t. m. Za osie, fcj so bile na turneji, se vrši prvi treirm® šele 2. septembra. — Načefcik sekanje.
Članstvu SK IHrtje. Odbor SK Ilirije priredi v petek 23. t. m. pozdravne večer članicam hazen-ske sekcije, ki so na pravkar končani veliki turneji po Sirbrji, Bamatu m Bosni tako častno in z velikimi uspehi zastopale Ilirijo. Odbor vabi ce-flckmpno članstvo, da se udeleži tega večera, da izrazi s svojo navzočnostjo prizna m je našimi zavednim im marljivim članicam, ki so ponovno z uspehom jxmesle ime naše Ilirije sirom države. Loikal pozdravnega večera se objavi pravočasno.
—	Odbor SK Ilirije.
SK Jadran. Vsem članom sporočam, da nas je mestni magistrat v LšufoWami opozoril, da je hoja po brežtaaii movo rf®u'?:rane struge Gradaščice strogo prepovedana in da se bo v vsakem primeru strogo kaznovala Prosim vse olamstvo-, da to odredbo breiapoigoi.no upošteva in da zlasti pazi na to, da tudi druge osebe, ki pridejo nepoklicane na naše igrišče, to prepoved breziposoino upoštevajo. Vsaka prelrršitev te odredbe nai se mi takoj javi. — Predisedanšk.
„To je zategadelj
povdarja gospa Mica, „ker je otročje perilo slabo oprano. Od zapranega perila dobi ubogi otročiček srbeče izpuščaje. Vporabljaj samo RADION in ne bo se ti več kaj takega pripetilo. Otročje perilo pere in razkužuje obenem, le
€€
Gospodarstvo
Znatno povečanje produkcije slovenskih premogovnikov v I. polletju
Priprave za jesensko sezono. Produkcija slovenskih premogovnikov j? bila tudi v juniju nenavadno visoka. V tem mesecu je bilo v slovenskih premogovnikih nakopanih 174.597 ton premega, to je za 59.700 ton več kakor v istem mesecu preteklega leta in za 42.600 ton več kakor v istem mesecu 1. 1927. Produkcija premoga se je torej tudi v juniju navzlic običajno manjšim potrebam kensuma držala na višini zimskih mesecev. Premogovniki so povsem izrabili svojo kapaciteto, deloma zaradi večjih oddaj železnicam," ki izpopolnjujejo svoje zaloge, deloma pa zato, da si sami ustvarijo večje zaloge za jesensko 6ezijo, odnosno za avgust, ko je bilo glede na povišanje tarif (od 1. septembra) pričakovati veliko povpraševanje po premogu.
Ker je bila oddaja manjša kakor produkcija (vendar večja kakor lani v istem mesecu), so se zaloge premogovnikov ponovno povečale za 8478 ton ter so koncem junija dosegle že 77.730 ton. dočim 60 v početku leta znašale komaj 31.261 ton.
V	juniju so premogovniki oddali skupaj 166.123 ton premoga "(v maju 165.136), in sicer železnicam 85.684 ton (86.711), bro-darstvu 300 ton (621), industriji 56.675 ton (56.150), raznim strankam 10.717 ton (11.850), sami so porabili 8858 ton (10.265), izvozili pa so 3889 ton (2529).
Tudi povprečno število zaposlenih delavcev je ostalo na višini zimskih mesecev. V juniju je bilo povnrečno zaposlenih 9819 rudarjev napram 9887 v maju in 9747 v aprilu. V ostalem je bilo zaposlenih 526 uradnikov in 240 paznikov. Produkcija v I. nolletin za 27 % večja kakor lani.
V	prvem polletju je produkcija slovenskih premogovnikov prekoračila že 1 milijon ton ter je bila za preko 2n9.0ofl ton večja kakor lani! V posameznih mesecih se je produkcija gibala naslednje (v tonah):
1928. 1929. ianuar 190166 202 269	12.103
februar 169.649 160.091 — 9 558 marc	155.453 199.922 + 44 469
april	118.661 180 721 + 02 060
maj	138 539 179.008 + 40.469
junij	11.4.905 174.597 + 59692
887.373 1,096 608 + 209.235 Razen v februarju, ko je ostra zima ovirala dela v premogovnikih, je produkcija v vseh ostalih mesecih znatno prekoračila lanskoletno produkciio. V prvem polletju je bilo nakopanih 1,096 608 ton premoga, kar pomeni še nikoli dosežen rekord. Razvoj produkcije v zadnjih letih je razviden iz naslednje tabele:
prvo polletje 1925 898 868 ton
1926 794.026 „ „ 1927 891.147 M
1928	887-373 „
1929	1,096 608 „ Dosedanja rekordna produkcija v I. polletju 19^5. 1. je bila letos prekoračena kar za 197.740 ton.
Produkcija premoga je v nekem oziru barometer gospodarskega stanja v državi, zlasti glede na stanje industrije in obrti. Vsako skrčenie ali povečanje obratovanja v industriji ali v železniškem prometu vpliva na produkcijo premoga in tudi spremembe v splošnem razvoju konjunkture ee nainrej pokaž°io pri produkciji premoga, v kolikor ne vplivajo drugi faktorji (n. pr. sezonsko valovanje). Slovenski premogovniki oddajajo dejansko pretežni del svoje produkcije železnicam in industriji. Zato je tem bolj zanimivo, kako se je od 1. 1926., ko je pri nas dosegla gospodarska kriza kulminacijsko točko, razvijala oddaja premoga industriji in železnicam. Slovenski premogovniki so oddali (v tonah):
'nduetriii železnicam v I. polletju 1926 238.233 350.054 „ „ „ 1927 280.413 430.716 „ „ „ 19? S 292 606 432 899 1929 351.227 511.S01 Oddaja premoga industriji je bila torpj letos že za 48 % večja kakor 1. 1926., oddaja železnicam pa za 46 %.
= Angleška družba »SunligTit« bo zgradila tvornico za milo v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da bo znana angleška tvornica za milo »Sunlight« ustanovila v Zagrebu svojo lastno tvornico za produkcijo mila in toalet-
nih predmetov po metodah angleške družbe. V ta namen je bila te dni osnovana delniška družba z glavnico 1,250.000 Din.
= Sprejemanje prošenj za posojila pri Državni hipotekami banki. Podružnica Državne hipotekarne banke v Ljubljani sporoča, da bo Državna hipotekama banka sprejemala do nadaljnjega rešenja upravnega odbora prošnje za posojila samo do L septembra L 1.	,
== Sadna razstava v Brežicah. Zaradi zelo bogate sadne letine v Poeavju 6e pripravlja velika sadna razstava v Brežicah, na kateri naj bi bile zastopane vse občine iz štajerske in kranjske strani, ki gravitirajo na železniško progo Brežice - Zidani most. Ta prireditev bo predstavljala daleč preko tisoč vagonov namiznih jabolk, ki so letos posebno lepa, čista in krasno razvita. Tudi sliv je obilno. Namen te razstave, ki bo otvorjena v nedeljo, dne 15. septembra v meščanski šoli v Brežicah, je ta, da pridejo producenti direktno v stike s kupci, da bi se preprečilo tolikratno prekupčevanje, ki blago silno podraži in je producentu le na škodo. Konzulati za Avstrijo, Nemčijo, Holandsko, Švico se naprošajo, da sadne kupce na to razstavo povabijo, ker se jim bo nudila prilika, po zmerni ceni nakupiti najlepše sadje.
= Pred kongresom gostilničarjev. V torek predpoldne se je vršila v veliki dvorani hotela Palače v Beogradu predkonferenca delegatov za gostilničarski kongres. Razpravljalo se je predvsem o referatih, ki so pripravljeni za kongres. Glede obrtnega zakona je bilo sklenjeno, da se ima gostilničar-stvo smatrati kot posebne vrste obrt in temu primemo urediti v obrtnem zakonu. Glede predloga za posebne gostilniške zbornice so bila mnenja deljena, ter je bilo sklenjeno, naj se vprašanje uredi s posebnimi zbornicami ali pa na ta način, da se za gostilni-čarsko obrt organizirajo v obstoječih zbornicah posebne sekcije. Obširno se je razpravljalo tudi o delovnem času ter o zapiranju in odpiranju obratov na podlagi referata, ki ga je izdelala Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Zahteva gostilničarjev gre za tem, da se s posebno uredbo precizno določi čas, v katerem so gostilničarski in kavarniški obrati lahko odprti in da se le izjemoma prepušča upravnim oblastvom, da ona lahko podaljšajo čas obratovanja. Obširno se je razpravljalo tudi o težavnem nata-karskem poklicu in o zahtevi gostilničarjev po ukinjenju točilnih taks. Končno 60 bile sestavljene glede teh vprašanj resolucije, ki so bile včeraj predložene kongresu.
= V likvidacijo je stopila Gostilniška družba z o. z. v Ljubljani.
= Pred uvedbo mednarodne hranilne knjižice. Organizacije javnih hranilnic iz vsega sveta so lani na kongresu hranilnic v Milanu načelno sklenile, da se uvede mednarodna hranilna knjižica. Na letošnjem mednarodnem kongresu hranilnic, ki se bo vršil oktobra meseca v Londonu, bodo sestavljeni podrobni predpisi glede mednarodnih hranilnih knjižic in bo določen termin za uvedbo teh knjižic. Lastnik take mednarodne hranilne knjižice bo pri vsaki hranilnici v inozemstvu lahko vlagal svoje prihranke, ki se bodo potem odobrili v valuti hranilnice, ki je kniižico izdala.
= Zadružništvo v produkciji. Sledeč zgledom zadružništva drugih narodov, se naše zadružništvo uveljavlja tudi v produkciji. Več podjetij je popolnoma v rokah zadružnega kapitala, ki si hoče zasigurati svoj vpliv v gospodarstvu tudi na ta način. Nekatera teh podjetij so na zadružni razstavi razstavila svoje izdelke, ki pričajo, da zadružna podjetnost ne zaostaja za privatno. Zadružna razstava se vrši v okvirju vele-sejm6ke prireditve ^Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra.
Borze
21. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet 6lab. Le v devizi na Prago je bilo nekaj več potrebe. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zaprebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes prilično obdržala včerajšnje tečaje. Zaključena je bila samo za aranžma po 408, za kaso pa je notirala 407.5 — 408 in za december 421 — 424. Investicijsko posojilo je dalje zelo čvrsto ter se je trgovalo po 89.5, pozneje pa po 90. V agrarnih ob-j veznicah ni bilo prometa. Na tržišču zaseb-! nih vrednot vlada dalje popolno mrtvilo. Med bančnimi papirji ie bila zaključena samo Praštediona po 855: Narodna banka pa notira pri čvrsti tendenci 832o — 8600 brez
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod r Ljubljani, 21. avgusta 1929.
Višina barometra 3065 m
Kraj
Cas
Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik i SkoplJe
8.
Barom.
763 2 /63M 763-5 761-6 761-2
759-6
759-7
Temper.
17
17
18 21
22
26 23

&
c,0 80 0 80 70
Smer vetra in brzina v m. in sek.
mirno E 4 ESE 2 NVV 4 mirno
40 SS\V
>0 s
10
10 9
4 6
Padavine
Vrsta
de?, dež de« <hi
▼ mm do
7. ure 7-: 100 100 10
Split	759-7	23 80 NNE 2
Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 19.6 C, najnižja 16 2 C. Solnce vzhaja ob 5.7, zahaja ob 18.56, luna vzhaja ob 20.14, zahaja ob 6-53. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nekoliko bolje in toplejše vreme, tempera
tura ne bo n*-.og» nad 20 stopinj.
prometa. V industrijskih vrednotah ni bilo zaključkov. Tudi tečaji se niso bistveno spremenili. Trboveljska notira 455 — 460,
za december pa 465 _ 475-
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.8275, Berlin 13.5675, Bruselj 7-9205, Budimpešta 9.9441, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0097 do 8.0397 (8.0247), London 276.19, Se«vyork 56.86, Pariz 223.01, Praga 168.20 do 169 168.60), Trst 297.92.
Zagreb. London 275.79 _ 276.59, Newyork 56.74 — 56.94, Pariz 222.01 — 224.01, Milan 296.839 — 298.839. Curih 1094.4 _ 1097.4, Amsterdam 22.7875—22.8475, Berlin 13.5525 do 13.5825, Dunaj 8.0102 — 8.0402, Praga 168.20 — 169. Budimpešta 9.9291 — 9.9591.
Curih. Zagreb 9.129, London 25.19>!75, Newyork 519^85, Pariz 20.36. Milan 27-185, Berlin 123.805, Dunaj 73.20. Praga 15.38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90-67, Sofija 3.76. Varšava 58.25.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 275—285, Stavbna 50 d., Šešir 105 d., Kr. ind. dr. 245 d.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 407-5 — 408. kasa 407-5 — 408. za november 419.5 — 421, za december 421 do 424, investicijsko 89 — 90. agrarne 53.5 do 55; bančne vrednote: Praštediona 855—859. Union 202 — 204. Srpska 156 den., Jugo 81 do 83, Narodna 8320 — 8600, Zemaljska 127 do 135, Ljubljanska kreditna 123 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 50, Našička 1650 den.. Gutmann 185 — 195. Sla-veks 96 — 100, Slavonija 100 — 120. Drava 430 den., Šečerana 420 _ 450. Brod vagon 130 — 145, Vevče 125 — 130. Isis 13 den., Dubrovačka 400 — 430, Trbovlje 455 — 460. za december 465 — 475.
Beograd. Vojna škoda 406 — 406.5, investicijsko 89 — 90, agrarne 54.5, Narodna banka 8330 — 8365.
Blagovna tržišča
Živina
+ Živinski sejem v Ljubljani (21. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignamli 154 konj, 23 volov, 34 krav, 15 telet in 76 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 32 konj, 18 volov, 19 krav, 12 telet in 55 prašičkov. Dogon je bil srednji. Obisk kupcev pa je bil zaradi slabega vremena manjli. Nekaj konj je bilo prodanih za Italijo. Cene so ostale povsem nespremenjene. /..1 kg žive teže notirajo: voli I. 11 Din, II. 10 Din, III. 9 Din, krave debele 5.50 — 7-50 Din. krave kloba^arice 4 — 5 Din, teleta 14 — 15 Din.
-f Dunajski svinjski sejem (20. t. m.) Dogon 12.642 komadov, od tega 2489 iz Jugoslavije, 8578 iz Poljske in 930 iz Rumuni.ie. Pri živahnejšem prometu so bile cene pita-nim svinjam čvrste, vendar se napram zadnjemu tednu niso bistveno dvignile. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.40 do 2.45, angleške križane .2.30 _ 2.60. kmečke 2.30 — 2.40, stare 2.20 — 2.30 m mesne 2.30 do 2.80.
Les
+ Ljubljanska borza (21. t. m.) Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona neža-mane bukovine. Išče se vsalro množino bukovih, odnosno jelovih garnitur-dog za sode ter vsako množino jelovih dna za sode. Dalje je povpraševanje za trame v raznih dimenzijah in za hrastove železniške pragove.
Žito
-f Žitni trg (21. L m.) Na chicaški borzi je septemberska pšenica včeraj popustila od 138^ na 137 in sedem osmink. Situacija je T>ostala zelo nejasna. Na kontinentalnih tržiščih je tendenca mlačna in tudi pri nas so kupci precej rezervirani. Cene se niso bistveno spremenile. Baška pšenica stane 205 Din fco nakladalna postaja (80 kg tež^a 210), na obvodnih postajah pa se dalje giblje med 212 5 _ 215 Din. Koruza pa stane v Vojvodini 200 — 205 Din.
+ Chicago (21. t. m.) Pri mlačni tendenci je danes pšenica popustila za september na 132, za december pa na 140'/, centa.
+ Ljublianska borza (21. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. nost.. mlev. tar.. plač. 30 dni): baška stara 267.5-270. nova 265-267-5; koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): baška, navadna tarifa 267-5 — 270, mlevska tarifa
260 _ 262.5: oves: baški. novi, slov. postaia,
navadna voznina 240 — 245; ječmen: baški novi, ozimni 66'67 kg 217.5 — 220; moka: »0«, fco' Ljubljana, plač. po prejemu po 395 do 397 5.
-1- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 95 vagonov pšenice, 8 vagonov ječmena. 42 vagonov ovsa. 21 vagonov koruze. 8 vagonov otrobov in lo vagonov moke. Pšenica: baška 200 do 205; potiska 212.5 — 215; banaška 197.50 — 202 50. — Oves: baški 170 — 175. Ječmen: baški in sremski 157.5 — 162.5. Koruza: baška. sremska in banaška 200 do 202.5. Moka: baška 307-5 — 312.5; »2« 287.5 — 292.5: »5< 267.5 — 272 5. Otrobi: baški in banaški 115 — 120. Fižol: baški beli 360 _ 370.
-f Dunajska borza za kmetijske proizvode (20. t. m.) Na dunajskem trgu vlada dalje zelo mimo razpoloženje. Kupčijski promet je padel na minimum. Posebno, ker budim-peštanska borza ni poslovala. Ponudniki so znižali cene za posamezne vrste žita za 1 do 2 češka vinaria. Ker pa je bil promet minimalen. 60 ostali uradni tečaji nespremenjeni. Jugoslovenska potiska in baška pšenica se nudi za avgust po 1.49 Kč. za september po 150 in za oktober po 1-53 Kč ex šlep Dunaj. Podunavska koruza pa se nudi za marc - maj po 123 Kč ex šlep Dunaj.
Iz živ
Peti vitamin E zoper jalovost
Ameriška profesorja Evans in Burr sta našla nov vitamin, ki se odlikuje od dosedanjih vitaminov A — D po tem, da ubije
jalovost
Hrana, ki jo zavživamo, je posebno v zimskih mesecih revna na svežem sadju, na salatah in zelenjavi. Baš te
rastline pa obilujejo na vitaminih, ki so navidez brez pomena za prehrano, po drugi strani pa so naravnost nujno potrebne za brezhibno delovanje člo* veškega organizma. Hrana, ki jo zavži« vamo, vsebuje praviloma že toliko vi« taminov, da se pri odraslih ljudeh red* kokdaj pojavijo takozvane avitaminoz ze, bolezni, ki nastanejo zaradi po* manjkanja vitaminov.
Vendar se pozimi kmalu pokaže ne« dostatek hrane posebno kar se tiče vis taminov. Zdravniške statistike so dos gnale, da je v zimskih mesecih rojena dec lažja nego otroci, rojeni v top« lejšem času. To ni nič drugega kakor posledica hrane, ki nima dovolj vi* taminov. Sploh se teža dece zelo ravna po tem, koliko vitaminov je bilo v hrani, ki jo je zavžila mati zadnje me« sece pred porodom. Na vitaminih bo« gata hrana poveča težo novorojencev. Ginekologi pa so dognali še nekaj drugega, kar bo zanimalo matere: dej* stvo, da se podaljša nosečnost pri mas teri ob hrani s preskromno mero vis taminov, za 3 do 4 dni. Zlasti med vojno je bilo zabeleženih mnogo takih slučajev, kakor poroča dr. K. Kuhn.
Sedaj poročajo, da sta odkrila ame» riška razskovalca Evans in Burr nov, peti vitamin, ki je dobil oznako E, konkretnejše povedano tudi vitamin zoper jalovost. Napravila sta poskus se s podganami. Hranila sta jih z obis lico vitaminov AsD, tako da so živali lahko dobro nrospevale. Sčasoma se je vendar pokazalo, da so pri samcih moda shujšala in postala jalova. Pri samicah, ki so že bile oplojene, pa je nastopil prekid nosečnosti. Celo v pris merih, ko so samice oplodili zdravi samci, niso prišli mladiči živi na svet, ampak so propadli. Izprememba pa je nastopila vedno, če so hrani za pod« gane primešali malo olja iz pšeničnih kalitev ali bombaževih semen. Ta pro* cedura je nanravila podgane zopet ro« dovitne. Po teh poskusih sta prišla oba Američana do prepričanja, da je za rodovitnost brezpogojno potreben vitamin E.
Ta vitamin ima pred ostalimi štiri« mi vitamini še to prednost, da tudi
Ob 99Ietnici rojstva cesarja Franca Jožefa
Kdo bi si mislil, da bi bil pokojni ces sar Franc Jožef I. nekdanji vladar Avstrije in Ogrske, če bi danes še ži« vel, 99 let star? In vendar je tako! Za 991etnico rojstva Franca Jožefa pa je izdal njegov komorni služabnik Evs gen Ketterl knjigo z naslovom »Stari cesar«. Takšne knjige na Dunaju še danes zelo vlečejo, zato je nekdanji komorni sluga dobil založnika v Ge« roldu & Co., ki prodaja delo v unis verzitetni knjigarni.
Ketterl razvija v svojih spominih slis ko cesarjasčloveka. In v tem tiči vsa privlačnost te knjige. Kmalu v začets ku poroča Ketterl, da je našel cesars ja, ko je prišel k njemu v službo, tako revnega na perilu, da ne bi zamenjal svojih košulj z onimi Franca Jožefa. Cesar je nosil tež!:e škornje in podko« vane vojaške čevlje. Hlače mu niso bis le pred Ketterlom nikoli zlikane, čes prav je bil glede uniform zelo natans čen mož. Šele on, Ketterl, je uvedel »nov režim« v pogledu obleke in je prisilil Franca Jožefa, da se je podvrs gel njegovi »diktaturi«. A bile so veliš ke težave, preden se je dal pregovori« ti, kajti slovo od stare obleke je bilo cesarju vedno neznansko težko.
Bil pa je Franc Jožef čudak še v drugih ozirih. V Ischlu, kamor je zas hajal na počitnice, je n. pr. stanoval v kabinetu, ki ga imenuje Ketterl »najs slabši prostor« v vili. V kabinetu je vladala neznosna vročina. In to je bilo cesarjevo letovišče! A niti v Ischlu, nis
pri visoki temperaturi ne izgubi svoje učinkovitosti. Pri 200 stopinjah tempes rature se da celo destilirati. Kisik ga ne more uničiti. To je vse, kar je o petem vitaminu doslej dognala kemičs na analiza.
Kako poseda vitamin E v delovanje razplodnih organov, še ni raziskano. Podoba je pa, da peti vitamin pri žens skem spolu pospešuje preosnovo želes za v organizmu. To so pokazali posku« si na živalih. Povsod tam, kjer so sa* mice zanosile, a so jih pitali s hrano, ki je vsebovala oremalo železa, so pris šli mladiči pred časom na svet in nis so dolgo živeli. Normalen razvoj ems brija zahteva potemtakem že dovolj železa v materini krvi. Samo železo pa še ne zadošča. Za njegovo asimilacijo je nujno potreben vitamin E ki delu« je kot regulator preosnove.
Sedaj bodo preizkusili vitamin E tu* di na človeku.
K nemirom v Venezueli
Prezident Gomez, diktator Venezuele.
ti v Hofburgu in Schonbrunnu ni bi* lo kopalnice. Cesar se je za kopanje posluževal kadi iz gume ,ki so jo vsak večer postavili v njegovo spalnico. Umivalnik v Schonbrunnu je bil preds potopen kos pohištva in bilo je treba pravcate muke, pa tudi prekanjenosti, da je Franc Jožef stari umivalnik na« domestil z novim, modernim.
Tudi v jedi ni bil cesar nikoli siten. Kadar je bil lačen, pravi Ketterl, ni za* hteval jedi. Mislil je pač, da mora biti tako. Če pa mu je kdo prinesel kakšen prigrizek, ga je sprejel z veliš kim veseljem. Od zajtrka, ki je bil ob 5. uri zjutraj, do obeda ob 12 ni cesar zavžil ničesar. Često je tudi pridigal, da se ne sme toliko jesti, a bil je men» da tudi uverjen, da dvorna kuhinja ne zmore tega, da bi skrbela zanj toliko« krat dnevno ...
Kosilo so mu morali prinesti v kas binet in položiti krožnike z juho, me« som in prikuhami hkrati na pisalno mzo Napram svojim služabnikom je bil dobrosrčen in obziren, zaco pa je bil tembolj krut napram članom vlas darske hiše. Naravnost razkačilo ga je, če se je kdo dotaknil tradicij in des koruma Habsburžanov. Tudi pri vojas ških paradah ni poznal milosti in pars dona. Zato so se ga častniki bali kas kor rogača iz podzemlja. Ugovorov ni trpel in adjutant v. fiohnel je samo zategadelj zapravil njegove simpatije, ker je rad ugovarjal.
Ketterl ne pozablja omeniti tudi ce« sarice Elizabete, o kateri piše, da ni bila takšno »nadzemsko bitje«, kakor jo predstavljajo slavospevi. Po sodbi Ketterla je bila cesarica zelo muhasta
Dan Bergmann:
Nova stavba v Newyorku
Ko sem bil minulo jesen v Newyorku, sem iskal majhno stanovanje. Cital sem med oglasi »New York Heraldu«^ da se da v najem lepo stanovanje v 25. nadstropju mirne, majhne, nove in udobne 38 nadstropne hiše v bližini Broadwaya. Neutegoma sem se odpravil na pot, da si ogledam stanovanje. Toda zaman sem iskal navedeno hišno številko.
»Kje je številka 1593?« sem naposled vprašal službujočega policemana.
»Ta številka še ni zgrajena,« ie odgovoril policeman, »toda tu je zemljišče zanjo«.
Pokazal je vrzel v vrsti hiš io jamo v zemlji. Radovedno sem pogledal v jamo. Bila je dokaj globoka.
»Hej, ali je kdo tam spodaj?«
Neki možak je pomolil glavo iz jame. Rekel je, da je stavbni mojster.
»Ali gradite zidaj v USA navzpod?« sem vprašal. »V Heraldu' je oglas za-stran nekega stanovanja tukaj v petindvajsetem nadstropju. Ali je nemara tu spodaj? Morebiti se bom potezal zanj, vendar priznam, da ni moj namen, priti oa pod y Evropo, čeprav bi bila to naj-
krajša pot.«
»Tak iz Evrope ste,« je rekel stavbenik, »to bi si bil lahko že kar mislil. Vsi Evropci imate toliko povedati. Tak stanovanje v pet in dvajsetem nadstropju bi hoteli imeti?«
»Navzpod ali navzgor?« sem se najprej orijentiral.
»Navzgor,« je odvrnil stavbenik. »Zdaj smo šele pri izkopu. Toda takale 38-nadstropna hišica je kaj naglo pod streho. Pojutrišnjem dopoldne se že lahko vselite. Vzamete ali ne? To stanovanje je edino še prosto. Odločiti se morate takoj.«
Moje počasno evropsko zanimanje je bilo zbujeno.
»Vzamem ga,« sem odgovoril. »Pridem pojutrišnjem zjutraj. Požurite se!«
Čez dva dni sem se pripeljal z majhnim ročnim vozičkom mimo številke 1593. V USA stori človek vse sam. Po-strežčka odtehtaš samo z zlatom. Če je tedaj zelo rejen. utegne to naročnika rumrrati. Zato je vsakdo sam sebi tiaj-boliši postrežček.
Osupel sem strmel navzgor. Sai je bilo skoro kakor Aladinova palača. Številka 1593 se je dvigala visoko v zrak. Štel sem nadstropja in sem se ne^re-
sveta
in svojeglava. Na koncu knjige Ketterl reproducira fotografijo, ki kaže cesar* ja in njega na skupni sliki.
Posledice svilenih nogavic
Angleški listi priobčujejo strokovni članek nekega uglednega zdravnika, ki razmotriva vprašanje svilenih noga« vic. Pisec poroča, da je opažati pri ženskah, odkar nosijo svilene noga« vice, zelo kosmate noge. Tega prej bas je ni bilo. Zdravnik si to reč razlaga takole: Kocine imajo nalogo ščititi nos ge pred premočno svetlobo in tudi pred mrazom in hladom. Dokler so to vlogo vršile nogavice iz volne in boms baža, so bile noge le malo poraščene s kocinami. Odkar pa nosijo dame svis lene nogavice, se hoče narava sama za« ščititi pred škodljivostjo mode. Noge postajajo močno kosmate, ženske pa ne vedo odkod to prihaja in se še bolj zakrivajo z nedostatno svilo.
Zakaj so Japonci majhni
Nekoliko let pred svetovno vojno so ugibali japonski učenjaki, zakaj so Japonci razmeroma majhni. Prišli so do zaključka, da ima na rast Japons cev neugoden vpliv navada, da poses dajo na blazinah in ne na stolih. Ses deti na tleh na preprogah, pomeni ses deti na svojih petah. Otroku, ki sedi nekaj ur na dan v šoli in doma na tleh, to je na svojih petah, se ne morejo noge razvijati. Zato treba iz japons skih hiš odpraviti preproge in uvesti stole in naslanjače. Japonski učenjas ki in zdravniki pravijo tako, ali za nji« hove nasvete se japonsko ljudstvo dos slej še ni zmenilos, marveč ostaja pri tradicijah.
Umorjenci imajo odprte oči
Vprašanje, ali imajo umorjenci veds no odprte oči, potem ko je nastopila smrt, so obravnavali pred kratkim na neki sodni razpravi v Parizu. Obtos ženec, natakar Charles Jeziorski, je bil umoril svojo ženo. Zagovarjal se je s tem., da mu je priznala nezvestobo in v svoji razliučenosti jo je usmrtil. Drs žavni pravdnik pa je trdil, da je mo< rala žrtev ob času umora spati, ker so jo našli z zaprtimi očmi. Zdravniški iz« vedenec dr. Baul pa je izvajal sledeče: »Zelo poredkoma naletimo na takšne slučaje, da bi imela umorjena oseba, če ni spala, zaprte oči. Vendar se taks sni slučaji dogajajo in po statistiki ima 82 odst. umorjencev oči odprte, dočim jih ima 18 odst. zaprte, tudi če niso spali. Iz zaprtih oči ne moremo torej prav nič z gotovostjo sklepati na pre« mišljen umor.« Po tem izvedeniškem poročilu je bil Jeziorski obsojen na lažio kazen.
Nič več teme in megle
Ta aparat, k) Je dobil na Angleškem ime nocto-vizor in ga ie skonstruiral izumitelj Baird, omogoča gledanje na daljavo tudi v temi ln megli. Naprava bo posebno dragocena pridobitev za
morjeplovce in zračne pilote. =a==----—
stano ušteval v glavi se mi je vrtilo, toda rezultat je bil vselej le petnajst ali šestnajst ali kvečjemu osemnajst
Tedaj je prišel stavbenik. Zaničljivo sem se zasmejal, čeprav je bil zasmeh nekoliko prisiljen, zakaj stvar mi je vendarle imponirala.
»25. nadstropje je bilo! sem rekeL
»Well,« je odvrnil stavbenik in se popraskal po glavi, »včeraj smo imeli majhno dveumo stavko in zato se je delo malo zavleklo. Stopite morda čez cesto v salon, pojejte svoj lunch in se vrnite, potem bomo videli.«
Šel sem in pojedel svoj lunch.
Ko sem se vrnil, se je številka 1593 dvigala visoko gor. pod oblake. Moral sem leči na hrbet, da sem preštel nadstropja. A bilo jih je kvečjemu tri in dvajset.
»Dvigalo še ne funkcijonira,« je rekel stavbenik. »Toda če se izvolite peš po-peti po petnajstih stopnicah, sodim, da boste prišli ravno prav.«
Popel sem se po petnajstih stopnicah. Ko sem bil nri pet in dvajsetem nadstropju, je bilo že zdavnaj gotovo. Mislim. da so bili pri tri in tridesetem.
Sicer pa so med tem prvo nadstropje že popravljali
Cerkev, ki ima na zunaj lice orgel
V Kodamjn, prestolnici Danske, so napravili interesanten poskus novega cerkvenega sffla. Pročelje tako zvane Gruntfvigsove cerkve ima podobo orgel. Kakšen kontrast je to v primeri g okolico cerkve, Izhaja nazorno iz same slike.
Umetni otok sred! Oceana
Med New Vorkom H BermudskimJ otoki bodo v kratkem zgradili plavajoč umetni otok. Pristanišče bo imelo 1200 čevljev dolžine, 200 čevljev širine In bo plavalo SO čevljev sad vodo. Gradbeni stroški b napravo znašajo poldrag milijon dotadaa.
Strojepisec, nov poklic na Turškem
Pisarji so v Orijentu važne osebnosti javnega življenja. Brez njih ne bi mogla prevelika masa analfabetov nikamor. Računali so, da bo ta poklic z uvedbo latinice izginil, pa se še ni zgodilo. Pisarji so se prilagodili novim razmeram hitreje nego povprečna masa in so se zmodernizirali. Nabavili so si pisalne stroje in ves dan lahko slišiš iz njihovih malih, umazanih »poslovnih lokalov« enolično klepetanje teh strojev, najboljši znak, da so dobro zaposleni. Družinska pisma, ljubezenska pisma, grozilna pisma, vse to prihaja izpod marljivih tipk prstov trgovcev s pismenostjo in njih klijenti jim trud dobro plačujejo. Tako po strani pa pisarji niso samo pisarji, temveč tudi nekakšni pravni svetovalci, ki strežejo svojim klijentom z vsemi mogočimi nasveti. So torej nekaj podobnega kakor zakotni pisarji in neprotokolirani »dohtarji«« pri nas v starih časih, samo da jih razmere v turški državi redijo bolje, nego so jih pri nas.
Moja prijateljica je vedno dobre volje.
Pri glavobolu, migreni in mesečnih moinjah vzame nekaj
ki takoj pomagajo in so popolnoma neškodljive. Zato bo sedaj moj princip: Vedno morajo biti Pyra-midon - tablete v hiši!
Pristne samo v originalnem zavoju „J(eMeh,JCuduA".
Poroka in smrt v zaporu
V zaporih v Puli se je izvršila v mas Ji kapeli poroka detomorilke Ivane Juričič iz Labina z Julijanom Brunom, tudi iz Labina. To je bila prva poroka v puljskih zaporih po normah konkor« data. Priči sta bila dva čuvaja. Zakon je blagoslovil don Bratuš. Ženin je po« daril nevesti nekaj slaščič in nato sta se ločila. Par dni prej je umrla v bol« niči pulskih zaporov 16Ietna Katarina Benčič, ki je imela priti radi detomo« ra pred poroto v oktobru t. L
70 ton težak meteor
V	bivši nemški jugozapadni Afriki so našli meteor ki spada med največ« je, kar jih poznamo. Širok je dva in pol metra, enako tudi dolg, visok pa en meter. Sodijo, da tehta okoli 70 ton. Sledove ogromnih meteorjev so na« šli tudi v državi Arizoni in na Pamir« ju pod Himalajo. Jama, ki jo je dos mnevano izkopal meteor, ima 60 me« trov v premeru in je globoka 9 me« trov. Ali teh meteorjev niso našli, za« to ostane znan kot največji oni v ju« gozapadni Afriki.
Baitine za avtomobilske divjake
V	Portu Elizabethu se je moral pred dnevi zagovarjati zaradi svojih avto« mobilskih divjaštev neki avtomobilist z imenom Johnson. Bil je že dvanajst« krat predkaznovan zavoljo divjega dirkanja z avtomobilom. Redko kate« ra njegova vožnja je minula brez ne« sreče in žrtev, brez strahu pa skoro nobena. Zato je sodišče obsodilo av« tomobiiskega divjaka Johnsona na dvojno kazen: prvič na štiri mesece ječe, drugič pa še na deset batin. Sod« nik je izjavil, da je ta kazen popols noma upravičena, ker vse dosedanje kazni niso spravile dirkača k pameti.
[Radio®
LJUBLJANA (572 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLIN (418 m), FRANKFURT (390 m), LANGENBERG (4,3 m), STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1346 m).*
Petek, 23. avgusta.
LJUBLJANA ne oddaja. — ZAGREB 13-15:
Reprodacirana glasba. — 20.30: Prosto za prenos. — 22.10: Lahka večerna glasba. — BEOGRAD 12.10: ReprodacaTana glasba. — 18: Koncert radio-ikvarteta. — 20.30: Večerni konoert.
—	21.30: Po-ročila. — 21.50: Koncert na chre.
—	22.50: Reproducirana glasba. — PRAGA 16.30: Koncert komorne giastoe. — 19.05: Veseloigra.
—	20.30: Klavirski koncert. — 21: Prenos programa iz Brna. — 2235: Godba za ples. — Br-NO 1<6_30: Prenos koncerta iz Prage. — 21: Koncert vojaške godbe. — 22-25: Koncert ia Prage. — VARŠAVA 16.30: RepradiircArana glasba. — 18: Orkestralen koncert. — 20-30: Prenos simfoničnega koncerta. — DUNAJ 11: DopoMao-sfoj koncert. 16: Koncert k v aneta. — 18: Glasbena akademija. 20.05: Glasbene humor-esike. — BERLIN 16-30: Prenos vrtnega koncerta. — 19: Violinske skladbe. — 20: Orkestralen koncert: valčki — FRANKFURT 18: Koncert iz Smtgar-ta. — 20.15: Igralski večer. — 22.05: Koncert Niemaonovih skladb. — LANGENBERG 17-35: Večerna koncert orkestra. — 20.45: Dramski večer. — LaMka godba in ples. — STUTTGART 16.15: PopoMansk konoert. — 18: Koncert. — 20: Mešan programi. — 21-30: Koncert jaiponsflcš pesmi. — Koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanska koncert. — 17.15: Ciganska godba. — 20.10: Od3omki operne glasbe. — 22-15: Reprodiucirana gfasba. — 23.30: Ciganska godba. — LONDON 19-30: Dramski in glasbeni •večer. — 21: Plesna glasba. — 22.15: Mešan program. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. —« 21: Operni večer. — STOCKHOLM 18.45: Re-produciram giasiba. — 20: VojaSka godba «a švedske narodne pesmi. — 21.40; Koncert tabko godbe.
MJchel Zčraco:
205
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman
»Poglej, PardaiHan,« je ponovil z zvonečim glasom. »Ali vidiš? Tu ne boš imel ne luči ne zraka. V grobu, v pravem grobu boš počasi gineval od gladu. Nihče razen mene ne pozna te grobnice.
In veš, kaj ti še povem, da bo tvoja muka tem strašnejSa, če se boš vobče spominjal mojih besed? Ta grob — tvoj grob! — ima tajni izhod, ki ga jaz poznam — jaz edini na svetu...
Ti, PardaiHan, boš iskal tega izhoda: to bodi tvoje razvedrilo. Iskal ga boš, zakaj ti še nočeš umreti. A našel ga ne boš. Nihče razen n.ene ga ne bo mogel najti. In jaz te zdajle zapustim in pojdem odtod ta se ne vrnem nikoli več. A preden pojdem, te pahnem v tale grob, in s tem, da boš stopil na on o le ploščo, boš sam sprožil vzmet železnih vrat, ki te bodo živega zazidala v tvoje poslednje bivališče.«
»Milost!« je zaječal nesrečni norec in ves vztrepetal. »Nočem Se umreti! Milost!...«
»Vem, da nočeš umreti,« je s strašno mirnostjo odvrnil Espinosa. »In vendar, umreti moraš, zakaj ljudje tvojega kova in tvoje vrednost! so neprestana nevarnost za Cerkev, ako niso naši pristaši. In tudi zato, ker st žalil kraljevsko veličanstvo mojega vladarja- Stopil si predenj in si hotel izpodbiti njegove vzvišene načrte.
In zdaj, ko veš vse to in veš, da boš umrl, je tudi treba, da umreš v obupu, z zavestjo, da bo izpodletelo vse, karkoli si kanil zoper nas. Znaj, PardaiHan, da je pergamen, zaradi katerega si se od-
pravil na daljno pot, v mojih rokah.«
»Pergamen!...« je zajecljal Pardaillan.
»Ali me razumeš? Treba je, da umrješ. Poglej .Evo pergamena. Ali ga vidiš? To je izjava pokojnega kralja Henrika III., s katero zapušča francosko kraljestvo mojemu vladarju. Dobro si oglej ta pergamen. Zaradi te listine bo postala tvoja domovina španska pokrajina.«
Espinosa je potegnil pergamen iz nedrij in ga za trenutek podr-žal blazniku pred oči. Ko je videl, da ga nesrečnež samo bedasto gleda in očividno ne razume njegovih besed, je skomignil z rameni, zložil dragoceno listino, spravil jo, od koder jo je bil vzel, položil svojo težko roko Pardaillanu na ramo in ga z lahkoto potegnil k sebi, rekoč:
»Zdaj, ko sem ti povedal vse, kar sem ti imel povedati — zdaj, Pardaillan, stopi v deželo smrti!«
S temi besedami je spustil tudi drugo roko na Pardailtenovo ramo, ga surovo pahnil na prag odprtine in dodal:
»Evo, tu je tvoj grob.«
A tedajci se je odzval njegovim besedam porogljiv glas, ki ga je dobro poznal, glas, ob katerem ga je izpreletela. zona od glave do nog, in zagrmel:
»Pa umriva skupaj, tako mi smrti božje!«
In preden je utegnil treniti, ga je železna roka zgrabila za grlo in ga začela daviti.
Espinosa je izpustil Pardaillanovo ramo. Njegova roka je segla za pas, po bodalo, s katerim se je bil iz opreznosti oborožil. Toda zmanjkalo mu je moči, da bi bil dovršil to kretnjo. 2elezna roka je stisnila še krepkeje in veliki inkvizitor je pridušeno zali rope I. Tedaj je Pardaillan izpusti! grlo, zagrabil ga okoli pasu, vzdignil
ga, zavihtel v zraku In ga z vso silo treSčil v grob.
Nato je premišljeno vzel svetiljko, ki jo je bil Espinosa postavil na tla, pobral svoj plašč, ki ga je bil pustil v kotu, in s svetiljko v roki prestopil prag skrivnostne odprtine; pri tem je nalašč pritisnil z nogo na ploščo, o kateri mu je bil rekel Espinosa, da bo sprožila za tvorno vzmet.
In res je začul rezek tlesk. Okrenil se je in pogledal: zidana stena je se je bila zarasla. O kaki odprtini ni bilo ne duha ne sluha več.
Pardaillan se je bil sam zaprl v črno luknjo, ki je bila res dokaj podobna girobu, kakor jo je imeaioval Espinosa. Zaprl se je bil, toda prej je bil vrgel vanjo svojega mogočnega in nepomirljivega nasprotnika.
XVIII.	v
Vlogi sta zamenjani.
Pardaillan je vrgel plašč z ramen in postavil svetiljko na tla. Kakor v prejšnjih dveh celicah, tako tudi v tem grobu ni bilo ne pohištva, ne oken ali duri. Le težko bi bil našel tajna vrata, ki so se bila sama zaprla.
Pardaillan se je gibal čudovito mirno. Lahkota, s katero je bil napol zadavil svojega sovražnika in ga vrgel v brlog, je dokazovala, da so se mu moči vrnile.
Sicer pa to ni bila edina izprememba. Videti je bilo, da nru je obenem z močjo oživel tudi razum.
Nič več ni bil njegov obraz tako bedast, mrk in plašen, kakor pred nekaj trenutki. Bil je neprediren v svoji hladni odločnosti, obenem pa nekam porogljiv, kakor vselej, kadar se je pripravljal na kako brezumno predrznost.
Sokol
Prvi javni nastop Sokola v Rimskih toplicah
V nedeljo se je zbralo popoldne zelo lepo število Sokoistva v Rimskih toplicah, da prisostvuje javnemu nastopu domače« ga društva. Na čelu z železniško godbo iz Zidanega mosta je krenil sprevod, živahno pozdravljan od domačinov in kopaliških gostov do Toplic in nazaj k »stari pošti«, kjer se je vršil na lepo pripravljenem to-lovadišču nastop, ki ga je vodil načelnik br. Zupane. Spored je otvorila moška deca (32 dečkov, domačih 16) s prostimi vajami, nakar je sledilo 24 deklic. Oba oddelka sta žela velik uspeh. Tudi nastop nara-ščajnic je bil zelo ljubek; člani po številu 22 so s strumnim nastopom in skladnostjo odvežbali težke beograjske vaje. Tudi članice, 30 po številu, so imele zelo velik uspeh z izvajanjem njihovih gracijoznih vaj. Proste vaje so bile dobro navežbane in se je Ie pri deci pokazalo nekaj razlik, ki se bodo dale brez nadaljnjega odstraniti. Pri orodni telovadbi dveh članskih in ene vrste članic občinstvo ni štedilo s pohvalo, zlasti pa pri nato sledečem nastopu vzorne vrste iz Trbovelj, ki je zelo posrečeno vežbala na drogu in bradlji. K uspehu dneva je mnogo pripomoglo domače društvo, ki je vse pripravilo, da se je i nastop i veselica izvršila v redu. Mnogo pa ie pripomogla tudi vrla železničarska godba iz Zidanega mosta s pridnim sviranjem.
Velik uspeh prvega nastopa bodi bratom v. Rimskih toplic v vzpodbudo v nadalj-njem delu in domače prebivalstvo se je lahko na lastne oči prepričalo, da Sokolu lahko zaupa svojo deco, saj se odsek globoko zaveda svoje naloge in bo zato deležna vedno dobre in smotrene telesne in duševne vzgoje pod sokolskim okriljem. Zato naprej! Zdravo!
Novi prapor Sokola Litiia-Šmartno. V
nedeljo 1. septembra razvije sokolsko društvo svoj društveni prapor, za katerega je napravila načrte sestra Julka Prestorjeva, misel za nabavo prapora pa je sprožila-s. Pavla Meškova. Pričelo se je takoj z delom, ki se je uspešno završilo pretočeno sredo. Prapor, ki je izredno krasno delo s. Prestorieve in njenih pomočnic, nosi na rdečem polju napis »Domovini zdravo'*, v sredini je umetno izdelan Sokol-ptica, obrobljajo ga pa lepe narodne vezenine. Na belem polju pa nosi napis društva, v sredi pa sokolskim emblem. Na sestanku v sredo se je članstvo društva zahvalilo sestram za požrtvovalno delo, zlasti pa s. Prestorjevi, Meškovi, Juvanovi in Kalinovi. Prapor bo razstavljen v Ljubljani pri tvrd-ki »Elite« in nato v Litiji. Slabost pa se vrši predpoldne v Litiii, popoldne pa javni nastop v Šmartnem. Sodeluje godba Soko* la I.
©opisi
Sv. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo, 25. t. m. daruje vojni kurat gospod Fran Bonač iz Ljubljane ob 10. sv. mašo na Šmohoriu za v svetovni vojni padle vojake iz Laškega okraja. Pri tem opravilu bo svirala rudniška godba. Ker se v tukajšnji nadžupnijski cerkvi prednje kljub večkratni prošnji ni naznanilo, naj smatra občinstvo, oso-bito bivši vojniki to za vabilo.
SEVNICA OB SAVI. S. K. Sava v Sevnici priredi v nedeljo I. septembra svoj 8 športni dan s pestrim sporedom. Na dnevnem .redu bodo štafetni tek. kolesarska drka v Krško in nazaj, tekma hazen in nogometna tekma. Nato bo na prostoru tovarne Jugotanin za športnim igrališčem športna veslica. združena z raznimi komičnimi nastopi, plesnimi igrami in atrakcijami z bengaličnim jngnjem. Ob potoku bodo pekli janjčka fin prešička. Tudi za žejne posetnike bo (preskrbljeno. Čisti dobiček je določen ka preureditev športnega igrališča. V iprimeru slabega vremena se bo vršila veslica v prostorih hotela »Triglav«.
1076
KOČEVJE. Naše, šele pred poldrugim mesecem ustanovljeno Akademsko društvo je preteklo soboto 6topilo v dvorani hotela »Trsk prvič pred javnost, in sicer z akademijo in plesom. Program so tvorile recita-cijske (Sr. Kosovel, Ant Vodnika, orkestralne (Accolay: Coneerto; Dvofak: Humoreske; Eilenberg: V kovačnici) in pevske točke (Sattner: Pogled v nedolžno oko; Ga-šparič: Kosa; Volarič: čolničku). Akademija sama je uepela nad vse pričakovanje iz-horno. Vsa čast recitatorjema J. šešku in E. Bojeu, akademskemu orkestru in oktetu; posebno, ker so trajale vaje komaj mesec dni in v težkih okoliščinah. Razočarala pa
je publika. Že itak spromno dvorano so komaj do tretjine zasedli prijatelji društva, ki so pravilno cenili trud akademikov. Da bo našel prvi nastop kočevskih akademikov tako malo razumevanja v naši javnosti, ni gotovo nihče pričakoval. Po izčrpanem programu se je razvila prisrčna, intimna veselica s plesom, med katerim je neumorno sviral akademski jazz. Malo je v Kočevju veselic, s katero bi bili vsi tako zadovoljni, kakor so bili s to. Za zabavo so skrbeli akademiki z različnimi igrami, kakor tudi gostje, in tem se je treba zahvaliti, la Sw? prireditev ni končala s še večjim deficitom kakor se je.
OGLAŠUJTE V „JUTRU"!
»Patent Koorat«
«aparat za pasiranje paradižnikov.
Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že* leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brača Lenard, industrija metalne i dr> vene robe, Subotica.
Izkušenega
obliki) iii
sprejmemo za našo livarno. Nastop takoj. Vprašati pri Osječki ljevaonici želieza i tvornici stroieva dd. Osjek.
Štev. 2-3.887
10233
Razglas o licitaciji.
Razpisujem za prevzem
1.)	Težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih,
2.)	mizarskih in
3.)	ključavničarskih del
pri adaptaciji gospodarskega poslopja na veleposestvu Ponoviče pri Litiji prvo pismeno ofertno licitacijo na dan 31. avgusta 1929. ob 11.
v prostorih gradbenega oddelka, Gosposka ulica 15/1.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasni deski gradbenega oddelka.
V LJUBLJANI, dne 21. avgusta 1929.
Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: dr. Marko Natlačen, s. r.
St oeurer
srednji pisalni stroj za potovanja in pisar* na, konstrukcija tn materijal prvovrstna. Plačilne olajšava.
Cud. (Baraga, Hfubtfona, šaftthttrgova uKea *tev. 6
Telefon Stav. 2980
75 a
Uporabljajte za nego ust, zob in dlesni nedosegljivo angleško
K 0 LY N 0 S
PASTO ZA ZOBE
.	nf^O^ME^ Dobiva se v vseh lekarnah,
^L-zšžzžSz^ drogerijah in parfumerijah.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni Vajuovejši modeli otroških vozičkov dd preprostega do najfinejšega, in igraSni vozički v zalogi. Več znamk Šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. •TBIBUKA« F. R L. tovarna dvokoles ia otroških voiitkov, Ljubljana, Kar lovska cesta 4.
ZASTOPNIKA
10 5
serijoznega in reprezentativnega gospoda sprejme svetovno znana tvornica. Prednost imajo gospodje z znanjem angleščine. Vprašati vsak dan do p>etka od pol 12. do 1. ure v hotelu »Union«, soba 61.
En gros SpeCijalna En detail
trgovina vozičkov in koles
V zalogi kolesne opreme in igrače za otroke Renoviranie koles, vozičkov in šivalnih strojev	Ceniki franko.
ZEMELROK OTON
Tržaška cesta — Glince Marijin trg 8
10 dobrih zidar.ev tTkVV
Stalno delo do zime, povečini pod streho. Zgradba Hotel »ČRNI OREL« — Maribor.
Stavbena podjetja Kiffmann - Nassimbeni.
Zalivala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, k!i smo jih pfejefi ob prerani iz®uibi našega nad vse IjuM&eeetga sopcoga, očeta in strica, gospoda
Antona Zajca
revidenta drž. užitnine y p.
za pofcionjeno ovetde in za nad vise čaščeče spremstvo se tem potom najtoipleje vsem zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni ravnateljstvu in uradmištivu Atoma Comp. ter sosedom za pf-eI juibez«nji<vo pomoč v težkih arah.
V LJUBLJANI, do« 21. aivsusta 1529.
Žalujoči ostali.
Kameninaste cevi
dobavlja vsako množino „MATERIJAL<M dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36. Tel. 27-16
Sadje in zelen j ad!
vsake vr?te vkuhavajte samo v originalnih vrečk - ovili pri-«
pravah za vkuh vanje. Zahtevajte!
WECK-A
pri vseh trgovcih. Tovarniška za loga FRUCTUS., Ljubljana, Krekov trg 10. — Zastopstvo v Maxi-| boru: Carl Lotz in Pinter & Lenard, Celje: Josipi Jazodiič.
Sptejmem take)
irgovslce£a vajenca
ki ima res veselje do trgovine, pošten in s primerno šolsko izobrazbo. Cenjeni oglasi na upravništvo »Jutra« v Celju pod »Štev. 34.«	10224
Zahvala.
Vsem, ki so se nas ob prebridki izgubi našega srčno dobrega, blagega soproga, oziroma očeta, brata, tasta, gospoda
I
sipomsiiE z ljubo, tolažečo besedo, ki so blagemu pokojniku poklonili cveti a Ln ga sprem iH na njego>vi poslednji poti — izrekamo svojo najgloMjo zahva-lo.
Prav posebno se zahvaljujemo za to la žilne besede gospoda ev. župnika Backerja, za častno spremstvo zastopstva finančne delegacije, evangelijske cerkvene občine, presbyterija, ev. ženskega društva in Sokola I.
Za vse izkazano sočustvovanje v dneh težke žalosti še enkrat našo iskreno zahvalo.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1929.
Žalujoči ostali.
Xdor> j<2 nezadovoljen s svojim kruhom, ali pecivom,naj poskusi peči z
^ugcbanuf^paienf^mvfacr
pa 1?o takoj nadvse zadovoljeni
Štev. 23886
Razglas.

Na podlagi člena 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu z dne 6. ma-rca 1921. in njegovih sprememb odnosno dopolnitev
razpihujem drugo pismeno ofertalno licitacijo
za zgradbo temeljnega praga in ■mh 4 trioglatih jezbic mmtm
na desnem bregu Save pod mostom pri Kranju.
Licitacija se bo vršila dne 31. avgusta 1929. ob 11. uri dopoldne v prostorih gradbenega oddelka oblastne samouprave. Gosposka uL št. 15/1, kjerso razobešeni na oglasni deski i>ogoji.
V LJUBLJANI, dne 20. avgusta 1929.
Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: dr. Marko Natlačen, s. r.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
da se mu posije
po posti naslov
&€dcr hoče
a K GaGe drugo informacijo ticoco se malih oglasov naj priloii v mnatnGah a (f%i+% sicer ne ho prejel odgovora t ^ ZJPEMM
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda J Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. toč. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
Dijakinje
sprejmem t vilo Mira Tivolija. Dobra oskrba, in-strukcije, francoska in nemška konverzacija, klavir, velik vrt. Potmdbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Priključitev k družini«. Event. ee izve tudi naslov v oglas. oddelku »Jntra«.

Za hišnico
sprejmem »». tudi zakonski par bre» o«ok, ki ee nnume na obdelavo vrta. sredi oktobra. Ponudbe z opisom na oglasni oddelet Jutra pod »prost« stanovanje 44«.	27544
Trgovskega
vajenca
pridnega in poltenega sprejmem takoj t trgovmo mešanega blaga. Hrana in stanovanje v hiši. Aut. Cofc.
St. Hj pri Velenju. 27u09 »—
(Trgovskega
učenca
krepkega, pottenih staršev, s primemo šolsko nobraa-bo. sprejmem takoj. Klun Janko, trg. z mešanim blagom t Prevaljah. 27483
Učenca
sprejmem v modu« trgovino. Hrana in stanovanje prosto v baši. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«.
27922
Učenca
sprefme takoj tovarna euk-
na. Stanovanje in hrana v biši. Josip Triplat, Mo6te, p. Žirovnica.	28023
f Gospodično
■ trgovsko izobrazbo za vsa pisarniška dela sprejmem takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod št. 45. 27890
Urar. pomočnika
pridnega, vestnega iu' samostojnega delavca, ia mešano delo, s popolnim orodjem, takoj sprejmem. Prednost Sokol telovadec, Janko Jazbec, Crikvenica.
27868
Trg. pomočnik
paJanterijske stroke, zmo-žea slovenščine in nemšči-jve. agilen prodajalec, vo-ja-ščine prost, dobi službo. Ponudbe s sliko pod »Agflen/36« na oglasni oddelek »Jutra«.	27836
Tkalski mojster
mlajši se takoj sprejme za manjšo tkalnico. Ponudbe i navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« jod »Tkalec«.	27882
Kuharica in
natakarica
dobita stalno mesto v hotelu »Bellevue«, Ljubljana. — Reflektira se samo na prvovrstne moči.	27747
Trgovskega
pomočnika
jneSane stroke, perfektnega računarja in manufakturista z znanjem hrvaščine sprejmem. S šoferskim izpitom imajo prednost. Jurej Sterk. Vinica pri Črnomlju. 27632
Kroj. pomočnika
za veliko delo. dobro izurjenega, sprejme takoj Medvešek Anton. krojač. Trbovlje I.	27982
Fotografski
pomočnik
prvovrstni retušer iu ko-pist, dobi takoj službo pri
XX Eovšek, Ljubljana-
27932
Učenko
trgovino mešanega Ma-ga, pridno, pošteno in zdravo, za nastop e 1. septembrom, sprejmem z vso preskrb0 v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
27927
Več mizarskih
pomočnikov
eprejme tvrdka Ivan Repše.
28055
Učenko
za trgovino z mešanim blagom z dovršenim 2. mešč. razredom, pridno, zdravo terr zgovorno sprejmem taikoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učen-ka«/6o.	27965
Gospodinja
nekaj kapitalom dobi stalno službo. Ponudbe pod »Dežela/58 na oglasni oddelek »Jutra«.	28058
Čevljar, pomočnika
dobro izurjenega, srprej-mem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 28038
Kuharico
dobro, zanesljivo, sprejmem z« gostilno. Istotam sprejmem dohro
natakarico
s osebno pravico, kateri ee odda gostilna na račun. — Plača in ostalo po dogovora. Gostilna ee nahaja v centra industrijskega mesta tn je dobroidoča.. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobre in pridne«.	28013
Boljšo kuharico
snažno, veščo nemščine ter tudi drugih hišnih opravil, sprejme v stalno službo krščanski zakonski par z 1'1 letnim dekletom v Sarajevu. Dobro ravnanj« in dobra plača. Predstaviti se je ali poslati ponudba e sliko na: Vinea, Dolenjska c-etsta, Ljubljana.
28030
Hotelsko kuharico
sprejmemo e 1. septembrom, hotelsko sobarico s 15. septembrom in plačilno natakarico takoj. Naslov *e izve v oglasnem oddelku »Jutra«. "	28017
Pletiljo
izurjeno, sprejmem v rfuž-bo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra</35. 28035
Dobra šivilja
za pletenine dobi stalno službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Entlerca«
Šteparica
samo prvovrstna mo?, e večletno prakso, dobi stalno alužbo. Ponudbe za takoj. Naslov v oglasnem oddetku »Jutra«. 28029
sprejme Litija.
Pisarniško
praktikantinjo
trgovskega pomočnika delikatesne stroke in učen-ea. vse iz Ljubljane, sprejmem. Naslov v cg-lasnem oddelku »Jutra«. 27978
Natakarico
s 3c«voijo iščem za t. september. Poljanska 17. 28071
Brivskega
pomočnika
samostojnega	delavca,
sprejme Marko Vrča. Pol- . zela. Sav. dolina. 28011 Gorenjsko.
Zlatar, pomočnika
Jauko
Dermota. 28025
Gospodično
(učiteljico	ali otroško vrt-narico) k	otrokom, veščo popolnoma slovenščine in nemščine,	»prejmem. Ponudbe na	oglasni oddelek »Jutra« pod »Reana. in zmožna«.	28015
Vajenca
za sedlarsko in za to stroko spadajoča dela sprejme Ivan Križnar. sedlar. Lipnica p. Podnart,
28083
O. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil
Vzgojiteljico
takoj sprejmem k dvema otrokoma 4 in 5 let. Znanje nemščine in nekoliko šivanja željeno. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevki na upravo pod »Okolica Ljubljane«. 28046
Čevljar, učenca
in pomočnika
sprejme I. Pajk,
gora 55.
Višnja-28052
Dekle
marljivo in pošteno, za vse hišne posle, sprejmem k manjši obitelji v Hrv. Ko-s tajnici. Pismene ponudbe na I. Stipaničič, Hrv. Kp-stajnica.	28078

Trg. učenka
stara 16 iet, ima 4 razrede meščanske šole, zmožna slovenskega in nemškega jezika, želi izučiti se v večji trgovini mešanega blaga. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	27730
Raznih steklenic
več 100 komadov naprodaj. Poljanska cesta 12/1. 28003
Radioaparat
4 cevni, za 1000 Din proda Hešik. Ljubljana, Medve-dova 36.	28044
Bivši drž. uradnik
II. kateg., 35 let star, išče kakršnokoli pisarniško službo. Sprejme tudi vsak drug podoben posel z mesečno plačo ali si^ir-nim zaslužkom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošolska izobrazba«.	27957
Mesto hišnika
želi dri. nameščenec za takoj. Ponudbe pod značko »Vesten in marljiv hišnik« na oglasni oddelek »Jutra«.	28007
Učenke
sprejme to-vama pletenin M. Franzl sin, Privoz 10.
Dunajčanka
izučena šivilja, išče zapo-slenja na dom za šivanje, kleklaoje, vezenje aH za pismena dela. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nemka«.	28023
Pekov, vajenca
poštenih staršev eprejmem z vso oskrbo. Matevž Za-dravec, pekarna, Gosposka ul. 3, Celje.	28100
Radiotehnik
izkušen, išče 6lužbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutta«.	28027
Šiviljo
dobr0 irvežbano, sprejmem na dom za šivanje novega in starega perila — Pavla Batič, Cesta v Rožno dolino 5.	28095
Uradnik
lesne stroke
želi premeniti službo. Ponudbe pod »Takoj«/59 na oglasni oddelek »Jutra«.
28059
Trgovsko
izobražene gospode, po možnosti manufakturiste s prakso, išče kot potnike tekstilni koneern. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Neomejen zaslužek 23«. 27523
Potniki
ki posečate tovarne, banke, veletrgovine, pošljite oferte za podzastopstva na Rudolfa Mosse, Beograd pod št. 462.	27979
Prodajalka
vešča fine postrežbe, z znanjem nemškega je:Va, išče primerne službe takoj ali pozneje. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada moč«/54.
28054

Zastopnike (ce)
za poeet privatnih odjemalcev, za prodajo zlate in srebrne robe na odplačno išče »Alem« k. d., Zagreb, Nikoličeva ul. 7/1. Potrebna je kavcija ali garancija
13.000 Din.	27148
Dopisnike
informacijskih zavodov iz cele države sprejmemo. — Prednost imajo taki, ta posel že poznajo. Ponudbe na Rudolf Mos^e, Beograd pod »402«.	27802
Potoval, zastopnike
za prodajo brezkonkurenč-nega predmeta z dnevnim zaslužkom do 500 Din ozir. mesečno 10 do 12.000 Din sprejmemo. Prednost imajo izurjeni trgovski potniki in inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. Ponudbe e popolnim opisom dosedanjega poslovanja in sliko na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Marljiv 500«.
27705
Žaganje drv »
najceneje pri Oran Franc, Vilharjeva c., telefon 2820.
186
«	117.
Pot domov ga je vodila prek« visokega ielesniakega nasipa. Z vso brzino je c&vozil po strmi poti navzgor. A ko 9e je bil odpeljal, je bil pozabil naliti beneina. Zmanjkalo ma ga je prav tisti mah, ko je prišel na vrh. Avtomobil se je ustavil in nato zadrdral nazaj — s isto brzino, kakor je bil prišel na vrh.
Zastopstvo
ženskega perila oziroma obisk strank prevzamem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Žensko oerilo«'B9.	279S?>
Zastopniki-inkasanti
agilni gospodje, ki bi pozneje prevzeli vodstvo podružnice, naj pošljejo ponudbe pod »Veletvrdka« na oglasni oddelek »Jutra«.	28019
Pletilja
dobra, izurjena, dobi delo na dom. — Ponudbe pod šifro »Stalno« na oglasni oddelek »Jutra«. 28034
2
Prva oblast, koncesljonirana
šoferska šola
čamernik, Ljubljana (Jngo-avto), Dunajska cesta 36.
Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in pra/ktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kom vsakega prvega 254
Šoferska šola
oblastveno koncesijonirana I. GabeTšiik, bivši komiVr za šoferske izpite. Ljubljana, BIeiweisova c. št. 52 Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. septembra. Poučujem tudi privatno.	27940 ' na..
Uradnik
28 leten, iz dobre rodbine, z delno visokošolsko iko-mercijalno izobrazbo ter prakso, želi mesta pri večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod »Zanesljiv«/C5. 28065
Trgovski pomočnik
vešč trgovine mešane stroke in z železnino, vojaščine prost, govori slovensko, hrvaško, italijansko in nemško, dober izložbeni aran-žer, želi službo. Gre tudi za skladiščnika (ekspedi-terja). Cenjene ponjtdbe prosim na A. Nabergoj, trg. L. Hofer, Mislinje. Slovenija.	28087
Mesto kuharice
išče ženska srednjih let. Ponudbo pod šifro »Trajna služba« na oglasni oddelek »Jutra«.	28106

Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Brozovič. ke-mička čist.iona perja, Zagreb, Ilica 82.	183
Kontrolne blagajne National
Edino avtorizirani generalni zastopnik tvornice The National Cash Register Company, Davton. se mudi ta teden v Ljubljani in daje najboljše informacije interesentom za blagajne National. Vprašati hotel Union 61. 27972
Voziček
na peresih, dobro ohranjen. na prodaj. Poizve se Kersnikova ul. 3/1. 27970
Paviljon
bivših Vrhniških konserr-nih tovarn na velesejm-skem prostoru po ngodni ceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 27960
Vse številke
od 1—300 za zaznameno-vanje perila se dobe pri tvrdki F. Meršol. Ljubljana, Wolfova ul. 5. 28040
■i

F. N.
motorna kolesa kupite na mesečne obroke pri H. Kenda, Ljubljana, Mestni tlg 17.	183
Ford avto
tovorni enotonski z električno razsvetljavo, prodam. Ogleda se pri M. Kavčič v Zg. Šiški, telefon 2297	27949
Motorno kolo
novo, zaradi odhoda poceni na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.ra« 28077
EnOnadstropna hiša
10 minut od glavne pošte, v neposredni bližini električne, na prodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
28079
Hišo
eno ali dvodrnžineke, t bližina Tržaške ceste do cerkve kupim. Naslov r ogl. oddelku »Jutra« 28080
iJOZLniii
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
C e r n e — juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
38
m
Najmodrnejši
klobuki
letošnje eezone od Din 120. Popravilo od Din 30 dalje. Vljudno se priporoča Jela Stemberger, modistdnja, Dunajska cesta 9. 27441
!Kufxim
Vinske sode
zdrave, v velikosti 300— 450 litrov, kupim. Ponudbe z navedbo cene*na »Hotel Ferles« Kočevje.
27934
Jesenski plašč
prodam za 180 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28031
Družabnika
ali družabnico
ki bi sodeloval in investiral kapit-al 50.000 Din za ustanovitev v SHS že dobro vpeljane in dobičkonosne parfumerijske tovarne, ki ima že precejšnje število odjemalcev, iščem. Ponudbe pod »Ren-tabel« na oglasni oddelek Jutra«.	27976
Sodelovati želim
z marljivo in pošteno osebo v solidnem, delujočem ali snujočem podjetju katerekoli stroke, bodisi trgovina. obrt. zastopstvo, komisijska zaloga ali drugo, z glavnico okrog Din 140.000 — in osebnim delom. Ponudbe z navedbo stroke in obstoja pod »Ros-nost«/75 na oglasni oddelek »Jutra«.	280< o
Vpokojenca
ali upokojenko sprejmem v popolno oskrbo v mirni hiši brez otrok ▼ trgu blizu Ljubljane in neposredni bližini kolodvora. Cena zmerna. — Ponudbe pod »Ugodno/64« na upravo »Jutra«.	27964
Opravo za trgovino
mešanega blaga, dobro ohranjeno, za bolj mafo trgovino, proda Rudolf Dergan. Laško.	27926
Stelaže
z« špecerijsko in delikatesno trgovino, rabljene, proda po ugodni ceni Franc Majdič, Kranj.
27902
Nekaj pohištva
prodam radi selitve. Ogleda se Frančiškanska 10. I. nadstr.	27973
Salonsko garnituro
novo, se poceni proda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	280®
Šlager-predmet
kolosaien. cenen. oddamo v prodajo za Ljubljanski velesejem. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno pri »Delmond«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 141.
Vrata s štokom
dobro ohranjena. ugo<'no naprodaj. Liubliana. Gosposka tri. št. 7, prit'iči».
28090
Otroški voziček
športni. T>o<T>olnoma nov, nrodam. Naslov v o?la°-nem oddelku »Jntra«. 28070
Zbirko znamk
prodam po ugodni ceni. — Naslov: Egon Misson. Janez Trdinova ul., Ljublia-28108
Krasno stavbišče
v centrumu Ljubljane, ob dveh glavnih prometnih cestah ležeče, v izmeri 2400 kv. metrov, ki je sedaj deloma zazidano z dobro donosnimi stavbami, katere bi mogle poleg velike nove ,-tavbe še ostati, je po pri^ merni ceni naprodaj. Na razpolago je štirisobno stanovanje s pritiklinami. St-av-hišče je prikladno tudi za trgovske in industrij, svrhe. Reflektanti naj se blagovolijo javiti pod šifro: »Takojšnje plačilo« na oe-l. oddelek »Jutra«. 27296
Kmečko posestvo
do 20.000 Din kupim kje na deželi, lahko tudi v hribih. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V dobrem stanju/62«.
27962
Posestvo
z obdelano zemljo v bližini Celja prodam za 28.000 Din. Obsega 7 oralov zemlje ter 2 in pol orala ho-ste. Več mo dogovoru. Katarina Nemec, Pečovnik 15 pri Celju.	28010
Večje zemljišče
kupim v bližini mnodnišnS-ce na Dunajski cesti. Ponudbe na ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Janko«.',4S.
2804S
Vilo blizu Tabora
o takoj prostim stanova, njem takoj prodam. — Posredovalci izključeni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tabor«. 28045
Pisarniški lokal
eventuelno • skladiščem oddam. Poizve se Rajko Turk, Koaenskega ulica 17.	28042
Brivnico
sredini mesta Maribora s 15. oktobrom (event. že prej) ugodno oddam. Vprašanje pod »frizer« na anončno ekspedicijo Hiivko Sax, Maribor.	38020
Lokal
oddam. Poizve s 6 Ksnnri* ška ulica st. 283 od 8. do 10. ure.	28063
Špecer. trgovino
oddam takoj v najem. A Kern, Kranj.	27923
Gostilno v najem
vzamem ali na račun položim kavcijo. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek ♦Jutra«.	27980
Gostilno in vinotoč
oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju tra« pod »Brerz konknren-ce«/39 na upravo »Jutra« 28039
Dve dijakinji
sprejme uradniški rodbina v Mariboru v popolno oskrbo s vporabo glaso-vrrja. Ptemene ponudbe na podružnico »JutTa« Maribor pod »Strogo nadzorstvo«.	17908
Za učenca
1. razreda realne gimnaziji iščem stanovanje pri boljši rodbini. Dopise na oglasni odelek »Jutra« pod »Dobra oskrba«. 27839
Dva dijaka (inji)
sprejmem na stanovanje, po želji t vso oskrbo, v novi hiši sredi Ljubljane. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«.
27750
Za dijaka
I. razr. realne gimnazije iščem stanovanje z vso oskrbo pri boljši, nemško govoreči rodbini. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša družina«.	28031
2 dijaka nlžješolca
sprejme v dobro oskrbo uradnik maturant. Pomoč pri učenju. Cena zmerna. Nado v v oglasnem oddelku »Jutra«.	28033
Dijaka iz boljše hiše
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28014
Sobo
e posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam takoj boljšemu, solidnemu gospodu. Soba s« nahaja v bližini Srednje tehnične šole in univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
28091
Oficirjema
gospod oma ali zakonskemu -paru oddam lepo sobo v novi vili Ravbar nasproti artiljerijsk« vojašnice.
28084

Odrasla dečka
želita dopisovati z enakima mladenkama. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dečka«/56. ^056
Sobico
r sredini mesta, z električno razsvetljavo, oddam gospodični uradnici. Ogledati v času od 13—15. ure. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	28064
Dama
ki poena življenje, želi dopisovanja in po možnosti skupne nedeljske izlete z gospodom srednjih let. Dopisi e polnim naslovom pod šifro »Odkrit značaj«.
28086
dobitki p® SOO Din 230,
546. 846, 1776, 2256, 3261, 3712, 5654, 8251, 9229, 9633. 992S. 10.925, 12.670, 13.837, 14.7JŠ5, 16.259, 16.490, 18.610, 19.215, 19.325. 19-S15; dobitki t« 100 Din: 1037, 111S, 18C8, 1933, 2415, 3748, 3786, 3S37, 5304, 5337, 5453, 5540, 10.196, 11.734, 11.933, 13.618, 14.668. 14.667, 15.736! 16.1:37. 17.618; dobitki po 50 Din: 253, 2S7, 583. 645. 720, 882, 1195, 1379, 14&2.
Prazno sobo
Po možnosti elektrika, poseben vhod, v bližini glav. kolodvora, želi s sept. stalen irfwpod. Domača hrana dobrodošla. Ponudbe z navedbo naslova in rene poslati pod SifTO »Stalen in soliden«/66 na oglasni oi-delk »Jutra«	28066
Modni salon
sprejme v pouk začetnice aH v izpopolnitev za izvr-šervanje lastnih oblek in ženskega perila pod šifrn »300« T73.	28073
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v bližini tehnike čedno, išče vi-sokošolec. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Čedna soba«.	28061
Boljšo dijakinjo
sprejmem f centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28053
Stanovanje
2 »rent. 3 sob s pritiklinami iščem za takoj ali oktober. Ponudbe z navedbo ulice, lege, če vpeljan plin, in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Samski dom 30«.	27907
Večje stanovanje
iščem. Ponudbe na oglasni odi »Jutra« pod »Obrt«.
27735
Opremljeno sobo
e separatnim vhodom, event. s hrano. Iščem s 1. septembrom. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jntra« pod »Snažno 50«.	34320

Mariborska oblast!
Srbin, dobrih manir, privatni uradnik, želi meseca septembra in polovico oktobra preživeti v omenjeni oblasti pri kaki boljši obitelji na manjšem posestvu na deželi. Cenj. ponudbe z navedbo pogojev in opisom okolice, prosim, na naslov Budimir S. Radosavljevič, Beograd, Balkanska nI. br. 1.	26975
Stanovanje 333
Dvignite pismo v oglasnem oddelku.	28082
Stanovanje
15če mirni zakonski par brez otrok in cel dan odsoten, v bližini Zvezde, ali ne predaleč stran. Sobo in kuhinjo. Vinko Miklič, Vvto klub, Kongresni trg
l/L	' *
Opremljeno sobo
s kuhinjo (ali souporabo) išče pošten zakonski par v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod šifro »Takoj 67«.
27867
1 aH 2 gospodični
sprejmem na stanovanje in hrano. Dvoršak, Maribor, Vrbanova ul. 6;I, vrata 3.
28002
Prazno sobo
lepo, v centru, oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28008
Opremljeno sobo
lepo, za dve osebe, oddam v centra Bleda. Črtomirova ulica 111.	26026
Gostilno in trgovino
ali -posamezno (večjo gostilno ali restavracijo) v prometnem kra.ju. vzamem v najem takoj ali kasneje. Cenj. ponudbe z navedbo prometa na oglasni oddelek »JutTa« pod »Organizator«.	27926
VrMtfkl
Kislo zelje
vo, Ia, v vsaki množini dobavlja po zelo nizki ceni J. Oražem. trgovina kislega zelja, Moste pri Ljubljani.	27861
Bukove hlode
kupujem vsako količino počenši od 2D cm na tankem kraju in od 2.50 met. dolžine naprej ab vagon nakladalna postaja. Dobaviti od 15. septembra naprej. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« •pod »Hlodi«.	26923
Bukovine
3000.— m*, prvovrstne, prodam. Ponudbe pod »Bn-kovina« na podružnico »Jutra« Celje.	28101
Dve dijakinji
sprejme učiteljica v vso oskrbo v sredini mosta. — Zračna, »olnčna eoba. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28036
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28016
Kabinet
Krasno idelo. Foto-atelje Jos. Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 17.	186
Sostanovalca
sprejmem v lepo sobo takoj ali e 1. sept. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
28049
Sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama ali dijakoma e popolno oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
38047
Opremljeno sobo
oddam 1 ali 2 gospodoma za 1. sept. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28046
Večjo sobo
za 2 osebi ali manjšo za 1 osebo — z oskrbo ali brez — v novi hiši, visokem pritličju, električna razsvetljava, oddam po nizki ceni. Sprejmejo ee tudi dijaki. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28050
Opremljeno sobo
leno, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom v sredini mesta, oddam e 1. septembrom 1—8 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28057
Sobo
« posebnim vhodom oddam boljšemu gosipodu ali gospodični.	88072
Prazno sobo
s posebnim vhodom, parket, elektriko, oddam takoj. Ogleda se od 2.-6. ure popoldne. Rožef, Pra-žakova 11/1.	38074
VHHJtlll
Klavir
dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28028
Pianino
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe v Kranj sprejemam do 25. t. m. Nasiov v oglasnem oddetku »Jutra«.
28051
UJZLLL
Domači zajci
odraščeni mladiči, pravi chinehila, na prodaj z g.> jiteljem. Ogledajo se lahko pri Blatniku na prostoru Ljubljanskega velesejma.	28041
Pse volčje pasme
mladiče, prodam. Rožna dolina št. 12, cesta m. 28089
Bolnim
pošljemo brezplačno pojas-njujočo literaturo »Nov način obnavljanja moči, zdravja in delovne sposobnosti«. Obrniti ee je na: Beograd. Molerova 27. Miloš Markovič.	9141
336. 1112, 1597, 1967, 3398, 4327, 4866, 5184, 6527, 8301, 9266. 10.278, 11.441, 11.503, 11.943, 12.203, 12.515.
1.413, 13.924, 14.641, 15.469. 15.793, 15.999,
16.153.
17.154, 17.934, 18.160, 19.133, 19.806,
Bencin motor
16 HP, znamke Langen & Volf, malo rabljen, prodam po zelo ugodni ceni. .Tosin Oražem, Moste pri Ljubljani.	27862
Bencinski motor
prvovrsten amerikanski proizvod, t zelo dobrem stanju ugodno prodam. Zahtevajte podrobno ponudbo pod »Harvester« na oglasni oddelek »Jutra«.
27071
Avtokaroserije
in vozove
izdeluje Kunstler, Ljubljana, Lepi pot 1, pri tobačni tovarni.	27405
vmmrm
Zlata zapestnica
(verižica) ee je izgubila. — Odda naj se proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«.	28067
Gospodičnam
ali vdovlcam
brez otrok s premoženjem, v 6tarosti 24—34 let, inteligentnim, poštenim in simpatične zunanjosti, se nudi tem potom v6led pomanjkanja znanja in časa prilika možitve z energičnim gospodom elegantne in močne postave, starim 40 let, tovarnarjem v mestu sredi letovišč. Neanonimne ponudbe s 6liko na oglasni oddelek »Jutra« pod »brez zaroke k poroki«. 28018
Vdovec
državni uslnžbenc, ieTi znanja v 6vrho takojšnje ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok od 40—50 let z nekoliko premoženja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	28088
1612, 3586, 3938. 4476, 4670. 5450. 6729, 8414.
1797,	1836, 3293,
4279,	4448,
4550,	4585,
4924,	5154,
5622,	610S,
6911,	8107,
1
8493
9332. 10.263, 10.528, 11.456, 11.613, 12.126, 12.314, 13.231, 13.465, 14.563, 14.774, 15.701, 15 931, 16.119, 16.864, 17.436, 18.137, 18.199, 19.266, 19.S77; po 20 Din.: 210, 246, 254, 383, 655, 692, 754, 1137, 1281, 1335, 1710, 1765, 2364, 2794, 3292, 3402, 3692, 3707, 4528, 4558, 4990, 5157, 5369, 5423, 5931, 6144. 6795, 6865, 82iO, 8340, 8856, 86*6, 9131. 9717,
8655, 10.274, 10.813, 11.486, 11.930, 12.145, 12.431, 13.293, 478, 14.570, 14.821, 15.769, 15.946, 16.133, 17.120, 17.887, 18.152, 18.653, 19.427,
635, 1160, 1554, 2297, 3100, 3689, 4399, 4936, .5-346, 5883, 6611, 8121, 6759, 9205. 10.419, 11.225, 11.540, 12.371, 13.158, 13.576, 13.811, 14.410,
15.308, 15.481,
16.309, 18.886. 19.554; 274,
877; 1147. 1272
10.777, 11.325, 11.675, 12.614, 13.448, 13.730, 13.339, 14.S92, 15.358, 15.564, 16.653, 19.103.
1495, 1975, 2983, 34ii0, 37119, 4759, 5327, 5796, 6531. 6963. 8401, 9166, 10.229, 11.176, 11.363, 12.196, 13.731, 13.564, 13.743, 14.173, 14.9S9, 15.433, 16.227, 18.655, 19.255,
TH, 10 Din: 90, 150, '5*7, 658, SOO
1590, 1831, 2662, 3199, 3738, 4431, 5469, 5846, 7520, 8604, 0262, 9841. 10.536, 11.145. 11.862, 12.768, 13 322 1:1'.675. 15.220, 16.350, 16.611, 17.558, 18.145, 18.463, 19 133. 19.618.
1310, 1766, 2174, 2838, 3530, 4155, 5346, 5733, 6915, 7812, 6762, 9512,
,«0, 1515, 1830, 2650, 3112, 3605, 4391, 5349, 5740, 7264, 8470, 8952, 9767, 10.353, 10.6SS, 11.588, 12 267, 13.385, 13.744, 14.95", IS-S^, 16.475, 17.237, 17.676, 16.199, 19.127, 19 501,
Sokol Šiška
Kdor hoče od članstva naročiti trboveljski premog kockovec, naj se zglasi do 24. t. m. pri bratu Nande Tušarju. — SocijaJni odsek Sokola Šiška.	28107
Izžrebane srečke efektne loterije »Županove jame«
Pri efektni loteriji »Županove jame« 15. 8. t. 1. so bile izžrebane sledeče številke: voz zapravljivček 1816. moško kolo 9406, zaboj sladkorja 8796. 12.399, 10.662, moška obleka 1338, ure budilke 2560, 4439. 5458, 5756, 6253, 9547. 969S. 10.256. 12.223, 12.572, 15.598, 16.115, 16.756, 19.765, 19.992: zlata ura z zapestnico 6100; vodna črpalka 18.720; odeja 520, 3511: vrečo riža po 3) kg 10.462. 10.488. 16.589; zavitek kave 5 kg 1293, 17.455; stensko uro 5975, 10.380;
1699, 1940, 2668, 3226, 3808, 4654. 5503, 6726, 7651, 8659, ^654
9S5S.' 10.144, 10.708, 11.464, 11.994, 12.891, 13.540, 14.262, 15.354, 16.414, 16.807, 17.736, 18.171, 16.900. 19.282. __ Dobitki se dobe vsaki dan pri predsedniku društva Josipu Pernie v Ponovi vasi 27. pošra Grosuplje. Kdor do 16. septembra t. 1. ne dvigne dobitka, zapade v prid društvu za ureditev županove jame. — Kdor želi, da se mu pošlje po pošti. Daj pošlje srečko. Poštnin" plača stranka sama. 28037
Jfa Jitieiši sir
nudim
za zaltrk
Pc6i?jaim po pošti i« * malih pa&etrh po 2 le?. — Na sorcrborski izložbi likovatio z zlato ko lačno.
Zahtevajte cene ai vzorce! MLEKARNA G R O S S, Novi Sivac (Bačka).
Mali oglasi so najboljša reklama!
ff
Ornega"
I. jugosl. tvornica so issradu patentovanih
tcaša t fcetitroltiih hlcGeva S pregledacGih fettjiga
(K. Č>. 3SCovt Sad
je otvorjena v Novem Sadu in je junija pričela z delom. Tvorni« »Ornega« dela z najbolj dovršenimi, patentovanimi specialnimi rotacijskimi stroji za fabrikacijo blokov ter dobavlja svojim naročnikom naročila v najdovišenejši izvedbi v vsakem jeziku hitreje io
ceneje nego inozemske firme. Trgovci podprite to domače podjetje, ki je osnovano z velikim stro kovnim znanjem in kapitalom! Vzorci in ponudbe na zahtevo v vsakem jeziku.	10.184
Zalivala.
Ob neipričatov amein tudarcn, ki nas je z®de! ob fegiufoj na§e drage soproge, mamice, hčerke m sestre, gospe
Vere Safonov
se čutimo cfo!žne, izreči iskreno zahvalo vsem, ki so nam skušali lajšati nepopisno bo<l v težtk.ih dneh in ki so sočustvovali z naimi.
Posebej pa se še zahvalimo gig. kiž. Abel-u za blagohotno nak-iop/jenost in adiite#u Lojzetu Hoibaaterin za iskrene besede, natpisane v »Jutru« dragi pofcoj-nrci v strniti, nam pa v tolažbo-.
HRASTNIK, dne 19. avgusta 1929.
Globoko užaloščeni rodbini Safonov — Ignatjev.