J Vsi na proslavo mučenikov Rižarne! - Jutri, v nedeljo ob 10 na trg Garibaldi! Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi 'se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE IVI. M. irStL. val, em DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. [SnOVLJEIVA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 188 /laKh----------------------------------------------- is a'1 >rai Jml a ril Ob 2. obletnici ameriškega zverinskega napada na Korejo pozdravljamo junaške korejske borce. 'mS T, SOBOTA 21. J II KI 1 JI A lil S 2. CENA 20 LIR ROPADLI BODO J» jutranjih urah 22. junija ! so nacistične razbojniške 6’ ki so gospodarile po vsej in s pomočjo evropskih rg aj°čih krogov spravile na 0 < aa Poljsko, Dansko, Norve-jfa Nizozemsko, Belgijo, Fran. ml Jugoslavijo in Grčijo, na odi bten način vdrle v Sov-or«tQ zvezo. «cistične horde, ki so z ve-jahkoto pregazile vso Ev-!’ so računale, da bodo v • j,pivski zvezi kot v Franciji, Jj'pj'i, Norveški ali Jugosla-srečale iste izdajalske vo-ki so jim brez večjega 00 j!1'8 predali vso Evropo, o® b so’ ^a s Sovjetsko edt bPravile v 30 dneh kot V^hcijo, v par dneh kot z 1 ;'5o in ostalimi severnimi (vij'‘«rni, v dveh tednih kot s j" i S'Co> Jugoslavijo in Grčijo. NE to niso mislili le Hitler, ečt|ttiler> Goering in ostali na. že[ ClU razbojniki, marveč so ijnI in upali •— da, upali — ■erf. v°dilni krogi Velike Bri-,6’ ZDA in ostalih dežel, se nahajale v protihitie 3 'kem taboru. M ljuidje, od Hitlerja do Nskega tiska, ki je kot za je objavljalo predvidevajo 8 dnevu, ko bodo nacisti Dol airaH na Rdečem trgu v Z8( ;vi in se polastili uralskih ge. 6>tevi se zgrešili svoje ra-gl« ' Ntedtem ko so v Ameriki bipoli uvodne članke o et labežn, jjd “koval, da bo v treh me as1 Vse končano, je sovjet-kbuUdstVf> začeIo dokazovati ni y Svetu, da Sovjetska zve eS. (jl ^rancija Daiadiera, Rey bb J1613™3» marveč ho 01 ob ^upnost svobodnih nami jj.’ ki ne morejo dopustiti, iih tujec zasužnjil, Jim vse tiste pridobitve, ki izbojevali z Oktobrsko o in jih .spremenil v a. —nem zlomu ruskega gi-in medtem ko je Hi tl e i v-U J1 Maščevalne puške, Sov. ^ Ì narodi- r- /-■» Vi -, .l' „ d «lih 15cijo m lit a b.evega konca. n , Hitler napadel Evro-°si \ ®°vjetsko zvezo, če je s hj ‘PN s svojimi pustolovšči-Ii; 1^.®° Milijonov mrtvih, če o%Sl1 na stotine mest in na i«111 ()tlV'asi, so zato prav tako S‘: i’ta 0cts°vorni vodilni kro-:i ' >ih Anglije in Zdru- <1 ^ (baV’ 50 dio konca \f1 1$ 8 kodo nacisti sprali tort ba 'Sovjetsiklo zvezo in $6;l 4iih pustili v miru. t>i anglOTameriškim dii *1 s|t_ jstom in njihovim hlap. é ajo. jim služijo njegove tj ^ ' njegovi nameni, nje-^ O* Dediči Hitlerja, te. kij 6ga razbojnika, skušajo njegovo delo. ba, >žii mož kot Hitler. Kei enajst let je poteklo i % dci&tičnem napadu na T Hi ' že se najdejo novi ameriški mislijo na nov It1 Vj tokrat v 'ki / It j kroti sovjetskim narodi1 Itjjj Svobodnemu svetu. V I ‘i jj()eri 50 ameriški imperia-b1' k Stot>injah Hitlerja na-f'i 'k u0rej°> kjer že dve leti j|i Sevalna vojna. V ta S) b° bombo. V ta namen „ ,s° začeli uporabljati ,t \sv°Sko orozÌe in grozijo "k b°boml J tl6 ^Vropj svoje hlapce a I »»to G i.1 bizVAdenauer- , .,Q a speri, Pinay, Tito, 'tiljž'. Adenauer, ki naj bi <* S,"®» lastne narode kot ji stQj Meso za novo vojno T'tiJbb0- kot je Hitler svoje Petaine, Qui-in xe.0polde, Nediče, Pave. 1 %4; iasove. V ta namen . 6ip r°ke japonskemu in v u Militarizmu, dajejo ^izkr°ke m-orilcu Titu, da %, l_tls^ Proti sosednim na-beQe°d®i:rai(> 0(i zgodovine ' sWežime a la Cangkaj-^Msnrhee, Bao Dai itd. in so že zasedli vse kotičke kapitalističnega sveta, da bi mogli slej ali prej — za njih je boljše prej kot slej — začeti nov napad proti Sovjetski zvezi in svobodnim deželam po vzoru in stopinjah Hitlerja. . A vse to jim ne bo uspelo. Narodi sveta nočejo več vojne, nočejo več Hitlerjev, naj bodo nemškega ali ameriškega izvora, nočejo več klanja in. solza. Zato se iz dneva v dan krepi pokret partizanov miru. zato se v Aziji krepi osvobodilno gibanje, zato se narodi v vedno večji meri s simpatijo, upanjem in zaupanjem .kot za časa vojne ozirajo na Sovjetsko zvezo, ki predstavlja ne-razrušljivo trdnjavo miru in napredka, proti kateri se bo razbil vsak nov val napadalnosti, Novim Hitlerjem ne bo uspelo, kar ni uspelo nacistom. Temu so porok vsi narod.i sveta. Ce pa bi .poskusili, naj omenimo le besede, ki jih je tov. Stalin izrekel na XVIII. kongresu VKP(b): «Nkoli ne bomo dovolili, da bi kateri koli napadalec s svojim svinjskim rilcem onesnažil naš sovjetski vrti». To je resno opozorilo vsem noroglavim ljudem, ki si mislijo, da lahko delajo račune brez krčmarja, t. j. brez sovjetskih narodov, brez svobodnih naradov Vzhoda in brez miroljubnih narodov vsega sveta. Zato pa smo gotovi, da bo mir premagal vojno! NE MOR EMO DOVOLITI. DA BI UNIČILI NAŠE MESTO «Ridgway pojdi domov!» je aaSiteva tržaškega ljudstva «Geueral-kuga» je prišel v Furlanijo, da si ogleda «Bethouartovo linijo» - Nevarnost za naše Ozemlje - Protestne manifestacije našega prebivalstva - Zavihrale so zastave Koreje in miru - Zborovanja po tovarniških oddelkih V četrtek je «general-kuga», počelnik sramotnega vojskovanja z bakteriološkim orožjem, obiskal Furlanijo, t. j. pokrajino, ki meji s STO in je v načrtih atlantskih poveljstev tesno povezana z našim Ozemljem. Kot vsi njegovi pred niki je Ridgway, sin tistega generala, ki je v začetku tega stoletja vodil sramotno «kulturno» vojno proti Kitajski in se umazal roke is krvjo deset-tisočev kitajskih nedolžnih ljudi, prišel v Furlanijo, da s svojimi lastnimi očmi pregleda položaje «Bethouartove linije», vzdolž katere se gradijo velike utrdbe, in da se prepriča o njeni_ «učinkovitosti». «Bethouartov načrt» določa posebno vlogo našemu mestu in ozemlju, k.i naj bi postalo utrjena obrambna in napadalna postojanka in naj bi imelo vlogo trdnjave, na katero bi se atlantska vojska na tem področju opirala. Zato se obisk «generaia-kuge» v Furlanijo tiče tudi našega mesta, našega prebivalstva. Zato imamo tudi mi pravico, da izrečemo svojo besedo, čeprav sedem let po vojni še vedno živimo pod vojaškim režimom. Obisk Ridgway a v Furlanijo pomeni, da bo ta general sklepal tudi o naši usodi, kot gospodarno .sklepa o -usodi vseh zahodnih dežel. In ker še nikoli po tej vojni nas niso vprašali za mnenje in ker še nikoli niso niti pomislili na to. da bi nas poslušali, - ker nas smatrajo za «nižjo raso», za «brezpravno rajo», za kolonialno ljudstvo, -naj vedo, da se naše prebivalstvo ne bo nikoli uklonilo, kot s e ni uklonilo fašistom. To so dokazale tudi protestne manifestacije proti Ridgway, «igeneralu-kugu», ki so se te dni vršile po našem mestu v mejah možnosti, ki nam jih nudijo toliko opevane «zahodne svoboščine», za katere se 2 velikim truščem trkajo po prsih Amerikanci in njihovi hlapci. V torek, sredo in četrtek so se pojavili -po našem mestu in naših vaseh veliki napisi proti ameriškemu generalu, «Ridgway, pojdi domov!», «Go home Ridgway!», «Živela mučeniška Koreja!», «Živel junaški korejski narod!», «Živel mir!», «Dol z vojno!»,«Živel tov. Ducios!», itd. A naše ljudstvo se ni orne. jilo na to. V torek zvečer in sredo zjutraj so se po mestu in Preprečimo oživitev fašizma ! 22. junija 1944 — 22. junija 1952 Svečana proslava mučenikov Mižarne JUTRI, v nedeljo 22. junija OB 10 bo IZ TRGA GARIBALDI krenila povorka v Rižarno, kjer bosta proslavila mučenike ; Ada Alessandrini in Stane llidovee Predsedoval bo Giovanni Postogna UDELEŽIMO SE VSI PROTIFAŠISTIČNE MANIFESTACIJE ! vaseh pojavile zastave Koreje in miru. Tako je škedenjsko prebivalstvo v torek zvečer zagledalo nia zvoniku škedenjske cerkve veliki zastavi Koreje in miru. ki sta plapolali vso noč in drugo jutro. Prav tako so se za-stave Koreje in miru pojavile v stari luki, v luki Sv. Andreja, na novi stavbi podjetja «Variola», v Sv. Križu, v Miljah in po miljskih vaseh, v Kolonji, v Tovarni strojev in v številnih drugih krajih. V torek zvečer so se na gričih krog in krog Trsta pojavili kresovi, si so sestavljali besedo «mir». Ti kresovi so nas spominjali na čas, ko so še bili tu nacisti in ko so jih partizani prižigali od določenih obletnicah in z določenimi protifaši. stičnimi parolami. V torek o-poldne -so se v številnih okrajih našega mesta dvignili v zrak balonski, na katerih so bile privezane male zastave Koreje in miru in napisi «Živel 'mir». V sredo zvečer pa se je iz okraja Sv. Jakoba dvig. nil v zrak večji balon z na pisi «Živel mir!»; «Hočemo mir!» in «Ami -go home!», ki je več časa letel nad mestom in se je potem oddaljil proti Miramaru. Veliko število ljudi ga je ves čas spremljalo z veliko radovednostjo. Po tovarniških oddelkih (To-verne strojev, Sv. .Marka, Aquile, Sv. Reka, Arzenala, Aee-gata itd.) so se v sredo vršila protestna zborovanja delavcev, ki su sprejeli resolucije, v katerih obsojajo obisk «gene-rala-kuge» in se izražajo proti atlantski politiki, ki «eibežno vodi v kata-stmfo, kar bi prineslo veliko gorja našemu mestu in Ozemlju. V teh dneh se prav tako nadaljujejo zborovanja partizanov in seje odborov miru po vseh mestnih predelih in okoliških vaseh Na teh sestankih sp diskutirajo vprašanja borbe Proti vojni nevarnosti, bakteriološki vojni, atlantski napadalni skupnosti in ponovni oborožitvi Nemčije. V tem času pa je nadvse odurno postalo zadržanje tito-fašistov, ki se prav te dni ob obisku generala Ridgwaya v Italiji z vso silo zaganjajo proti pokretu partizanov miru, da bi ponovno pokazali pred vso javnostjo svojo hlapčevsko uslužnost do ameriškega gospodarja, ki ga pozdravljajo kot «branitelja pred sovjetsko agresijo». Njihovo hlapčevstvo pa prekaša v tem primeru celo klečeplazenje italijanskih šovinističnih krogov. Poraz Amerikancev HONG KONG —- Poročilo korejske ljudske vojske sporoča, da je najnovejša ofenziva .Amerikancev proti ljudskim položajem doživela popoln neuspeh. Intervencionisti niso mogli zasesti niti pedi korejske zemlje, medtem ko so imeli težke izgube v moštvu in materialu. V dveh dneh je bilo uničenih 8 ameriških letal. Obsodba Pomeroya MANILA — Zaključil se je proces proti Amerikancu William u J. Pomeroyu in njegovi filipinski ženi Celiji Mariano, hčerki zelo bogatih staršev, ki sta se borila v partizanski!) vrstah in sta bila prijeta v neki nalašč postavljeni zasedi. Oba sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Na škedenjskem zvoniku sta v torek zvečer in sredo zjutraj vihrali zastavi Koreje in miru v znaku solidarnosti s korejskim ljudstvom in v znaku borbe proti vojnim hujskačem, k) pospešujejo svoje ljudožrske priprave. Zastavi sta biii najboljši odgovor «generalu-kugi», ki hoče spremeniti tudi naše mesto v kup ruševin in pokopališče desetlisočev ljudi. ODGOVORU FRANCIJE JE SLEDIL ODGOVOR ITALIJE Amerikanci ne bodo v Italiji topovskega našli mesa Le mrki obrazi policistov in žrela topov so sprejela «atlantskega povelj-mka>> - Protestne stavke in manifestacije - Govor tov. Togliattija Vsak, ki ima v sebi trohico samoponosa, ne bi mogel prenesti tega, kar je te dni doživel po Italiji «general-kuga» Ridgway. Za mogotca Rìdgwayeve-ga kalibra, .ki je v Koreji delal, kar se mu je zljubilo, in namerava napraviti iz Evrope drugo obnovljeno in po-polnejšo izdajo Koreje, je bil obisk po Italiji kar se da poniževalen. Nek ameriški dopisnik v Rimu je s prezirom očital De Ga. speriju, da ni znal organizirati niti nekaj stotin ljudi, ki naj bi z odobravanjem sprejeli atlantskega mogotca ob njegovem prihodu v Rim, Napoli, Firence in Videm.. Mislv Seja Varnostnega sveta Razpravlja se o lualsteeiološlsi vojni NEW YORK — V sredo je začelo zasedanje Varnostnega sveta OZN, ki ga je sklical sovjetski predstavnik Malik. Za to sejo je vladalo veliko pričakovanje, ker je bilo že prej javljeno, da Sovjetska zveza namerava postaviti na dnevni red vprašanje bakterio. loškega orožja in sprejema 14 držav v OZiN. Ob otvoritvi seje je Malik predlagal točko, ki se tiče ratifikacije ženevske konvencije iz leta 1925. o prepovedi bakteriološkega orožja, ker nekatere države — in med temi so ZDA — je še niso potrdile. , Nato je Malik predlagal, naj bi se v drugi točki diskutiralo vprašanje sprejema 14 držav v OZN. Med temi so Italija, Albanija, Bolgarija, Romunija, Madžarska in Mongolija. Zaradi obstrukcionizma ameriškega 'bloka ni prišlo do konkretnega zaključka. Seja se je včeraj nadaljevala. OBISK GRUBERJA V BEOGRADU za sklenitev napadalnega pakta Kaj pripravljajo jugofašisti proti L. R. Bolgariji? Predvčerajšnjim je prispel p Beograd avstrijski zunanji minister Gruber, ki se bo mudil v Jugoslaviji 4 ali 5 dni, V tem času bo imel razgovore z vodilnimi predstavniki jugofašisttčnega zunanjega ministrstva in s Titom. Pred odhodom Gruberja z Dunaja je avstrijska vlada izdala obvestilo, v katerem pravi, da je ta obisk «u skladu z avstrijsko zunanjo politko, katere namen je razviti in poglobiti... odnose z vsemi državami, zlasti pa s sosedi». V tem poročilu se omenjajo tudi nameni razgovorov, ki jih bo Gruber imel u Beogradu. Govori se o «malem obmejnem prometu, vprašanju vojnih ujetnikov, elektrarni ob Dravi, av-strijsko-jugoslovanskih trgovskih odnosih in drugih manjših vprašanjih». Dunaj se je do konca skušal držati te teme in je demantiral vse vesti, ki so namigovale na tržaško vprašanje in na «skupne obrambne interese», Kar pa je Dunaj skušal skrivati, je Beograd nespretno in nerodno odkril. Ze pred prihodom Gruberja v Beograd je «Borba» v svoji sredni številki napisala, da imata Avstrija in Jugoslavija mnogo skupnih interesov in «morata misliti na obrambo, ker ista velesila grozi njunemu ozemlju». Da gre prav za vprašanje koordinacije napadalnih naporov jugo. fašistov in dunajske lutkove ula- udonavskih interesov» spričo «groženj neke velesile». Beograjski krogi na vso moč poudarjajo tudi «prisrčnost in veliko prijateljstvo», ki vežeta avstrijsko z jugofašistično vlado, kar nam potrjuje, da gre tu za ustvarjanje umetnega vzdušja za pogajanja večjega obsega. Ne smemo pozabiti, da evropski tisk komentira ta obisk ko,t poskus avstrijske vlade za posredovanje med Italijo in Jugoslavijo. Gruber naj bi skušal spraviti na za nevtraliziranje odločnega stališča ZSSR, ki bo podpisala mi- mo, da ta zagrenjena ugotovi- Italije. Vse to je lahko tev ameriškega dopisnika najbolj učinkovito označuje vzdušje, v katerem je «general-kuga» inšpekcionirai svoje ita lijanske hlapce. Italijanski narod je že pretekli teden začel svoje protestne manifestacije proti prihodu Ridgwaya. iSceltoa je v imenu prestrašene vlade povzel stroge ukrepe, ki naj bi generalu zagotovili «osebno varnost». Ze preteklo sredo je prepovedal vsako javno manifestacijo kakršnega kali -značaja. Zaradi teh ukrepov so bil@ prizadete celo stranke socialdemokratov, liberalcev in republikanec. Že v petek so se ipo nekaterih mestih začele protestne stavke. Po mestih in vaseh so se vršila zborovanja prebivalcev, pojavljali so se lepaki, letaki, napisi. Policija je bila mobilizirana za lov proti ma-nifestantom, V soboto pa je vlada koncentrirala v Rim desettisoče policistov, ki so do zob oboroženi začeli krožiti po mestu, medtem ko so iz ulice v ulico švigali oklopn-i avtomobili in celo tanki. Ko je «.general-ku-rovno pogodbo z Avstrijo le v ' ga» v ponedeljek okrog poldne trenutku, ko bodo zahodne vele- stopil iz svojega letala, so ga de, nam dokazuje tudi dejstvo, da j «boljši» tir vso tržaško zadevo, so bila že vsa vprašanja, ki jih ki naj bj se rešila, kar bi omo-omenja poročilo avstrijske vlade gočilo zhližanje Jugoslavije in pred Gruberjevim, odhodom, re- Italije v znaku «atlantske obram-šena ali pa se rešujejo. So pa j be». Obisk Gruberja trna namen, tako malenkostna, da prav goto- da se zaključijo vse priprave za vo ne zahtevajo prisotnosti z u- sklenitev vojaškega pakta, v ka-naniega ministra. terega bi pristopila Turčija, Beograjski politični krogi, koi | Grčija, Jugoslavija, Italija in nas obvešča titovsko glasilo v Avstrija. O tem paktu se že več Trstu «Corriere di Trieste», menijo, da se bo Gruber razgovar-jal v Beogradu o ureditvi skupnih let govori. Edina ovira je prav tržaško vprašanje. Gruber namerava najti skupno s Tftom izhod ATOMSKA REVŠČINA Nek hreščeči možicelj, ki se je zadnjič na moč razhudil, ker smo mu rekli, da se bo slej ali prej začel pred nami ribati s konjsko «.striglio» in da mu vse to ne bo prav nič pomagalo, se je v slovenskem «Piccola» spravil na tov. Togliattija. Domislite, dragi bralci: «veličina» se je tako «ponižala», da se ji je zdelo «vredno» javno pokazati svoje «zanimanje» za govor nekega «nepoznanega» Togliattija. To vest je pač treba nemudoma sporočiti «neznanemu» Togliattiju, da se bo upravičeno čutil ponosnega, ker ga je doletela taka «visoka» čast! * * * No, ne zbijajmo šal na račun pomilovanja vrednega hreščečega možiiclja! Kot vedno je' tudi .tokrat v silni vnemi, za kar bi ga celo Don Kihot zavidal, prevzel vlogo nepoklicanega poklicnega odvetnika «generaia-kuge» Ridgwaya in se z vsem svojim -protiljudskim sovraštvom zagnal v govor, ki ga je tov. Togliatti imel te dni v italijanskem parlamentu in s, katerim je z dokumenti, s c itati, z neovrgljivo logiko postavil na zatožno klo.p Ridgwaya, imperialiste, in vse njihove uslužne hlapce. Ker je njegov govor predstavljal napad proti, Ameri-kajicem in njih hlapcem, so se tržaški jugofašisti čutili prizadete v svojem bistvu zvestih lakajev. Zato se je v četrtek o-glasil «hreščeči možicelj» in napadel «novo kremeljsko mirov- no ofenzivo», zatrjujoč, da so vojno začeli Severni Korejci, da je «Rusija vsega kriva». Ta revček pač ne bere niti svojih časopisov, ki so prav te dni objavili vest, da je znatni del južnokorejskega parlamenta že novembra 1950 obtožil Slngma-narija, kot povzročitelja napada na Severno Korejo! A višek nesramnosti tega človeka, ki druge obtožuje karierizma, medtem ko se sam noče pogledati v zrcalo, je naslednji, stavek: «Zaradi vsega tega moremo mirne duše trditi, da bo končni rezultat tudi te najnovejše mirovne ofenzive kremeljskih sovražnikov miru(l) istotako zamah o prazno, kakor so klavrno propadle vse dosedanje mirovne ofenzive v povojnem razdobju» — To je iskrena, srčna in ne-jo .miru, ker bi drugače njihove pasme. Oni nočejo miru, nočejo odprave svetovne napetosti. Zato vedo, da bodo za «zamah v prazno» poskrbeli njih ameriški gorpodarji, ki se boji-jijo miru, ker drugače njihove delnice «nevarno» padle. Vedo, da bodo za «zamah v prazno» poskrbele razne kače, kot so Tito, Singman Ri, Gang Kaj Sek, Franco, Caldana, Bao Dai, «cvetje» svetovnega gangster-stva. In taki ljudje bi radi polemizirali s Togliattijem. Skrijte se fantje, dokler je še čas, skrijte se, ker ameriške ladje ne bodo mogle vseh vzeti na krov! PREROŠKE BESEDE Iz slovenskega «Piccola» 14. t. m. posnemamo naslednji odlomek iz knjige Luisa Adamiča o Titu: «Broz se je zahvalil Dimitrovu... in je pristavil: «Prepričan sem, da bo naše partijsko članstvo znalo izbrisati madež Gorkičeve tolpe z obličja naše Partije». Dimitrov se je nakremžil in pripomnil: «Nikar se ne hvalite prezgodaj». Kakšen dober prerok je bil tov. Dimitrov! Kako je poznal «tiča», ki je stal pred njim in kakomu je naložil krepko klofuto. Čudno je le, da se ta žaba s tem celo hvali po knjigah in časopisju! ZNANE SPREMEMBE Jugofašistična revija «Mednarodna politika» je v zvezi z italijansko politiko napisala: «Mogoče ni daleč dan, ko bodo politiki v Rimu razumeli, da je treba resno upoštevati spremembe, ki so nastale na vzhodni obali Jadrana in da morajo svojo politiko do Jugoslavije postaviti na sodobne temelje». Sedaj so se Litovci začeli celo bahati s svojo fašistično diktaturo. Zato vabijo De Gasperija, naj vendar spregleda, da v Jugoslaviji ni več ljudske demokracije in da je postala kapitalistična dežela fašističnega tipa. Zato ga pozivajo, naj se z njimi poveže, ker mu bo koristilo, saj se mu ponujajo za «obrambo Milana» in Severne Italije. iluzije PAMETNJAKOVIČEV «Demokracija» 13. t. m. in «Katoliški glas» 12. t. m. objavljata članka pod naslovom «Poraz v Franciji naj bo konec komunizma v Evropi?» in «Poraz in kriza komunizma». — Verjamemo, da si ljudje okrog teh dveh listou prav vroče želijo nekaj takega, a smo si kljub temu predstavljali, da so pametni ljudje, ki imajo tla pod nogami in ne plavajo v obla-kih. «Konec, poraz komunizma v Evropi» — ali niso morda že pred sto leti pisali nekai takega tudi njihovi predniki? In kljub temu obstaja blok 800 milijonov svobodnih ljudi. V svojem «ljudožrstvu» smo le tako liberalni, da jim prepuščamo pravico do pobožnih želja, medtem ko se mi «zadovoljujemo» z vsakdanjimi dejstvi, sile začele spoštovati mirovno pogodbo z Italijo in pristale na ustanovitev STO. Zato se v reakcionarnem tisku toliko govori o skrbeh Tita in Gruberja glede prisotnosti sovjetskih čet v Avstriji, medtem ko se čete ostalih velesil niti ne omenjajo, kar pomeni, da nameravajo ostati, kjer so. Avstrijsko - jugofašistični razgovori v Beogradu predstavljajo nevarnost za mtr v Evropi, ker imajo namen, da koordinirajo beograjske in dunajske sile. Ub tej priliki je jugofašistična vlada iz «višjih atlantskih ciljev» pozabila celo na sramotno preganjanje Slovencev na Koroškem in na njihovo načrtno raznarodovanje. Beograjska vlada je te dni izvedla novo provokacijo proti Bolgariji. V treh notah je zahtevala, naj bi bolgarska policija izročila zločinca Seferoviča, ki so ga hoteli titovski diplomatski organi v Sofiji rešiti pred pravico s tem, da so mu nudili zatočišče v diplomatskih prostorih. Ker se bolgarska vlada ni uklonila nesramnemu pritisku jugofa-šističnih banditov je Beograd ukazal svojim vohunom in tolovajem v diplomatski obleki, naj se vrnejo v Jugoslavijo. S tem je Beograd dejansko prekinil diplomatske odnošaje z Bolgarijo, kot je pred časom napravil z Albanijo. Gonja jugofašistov proti Bolgariji pa prav gotovo skriva temne namene. Ali hočejo najti kako pretvezo za evropsko Korejo? S. NOVAK 3 milijone stavkajočih na Japonskem TOKIO — V sredo je na Japonskem stavkalo skoro 3 milijone delavcev v znaku protesta proti nameravanemu vladnemu zakonu, s 'katerim hočejo militaristični krogi omejiti sindikalne svoboščine. To je četr. ta mogočna stavka v tem zadnjem času. sprejeli le mrki obrazi tisočev pričalo «generala-kugo», da je Francozi in Italijani, Belgijci in Nemci, Evropejci na splošno ne bodo borili pod njegove zastavo, ki je umazana s krvjo Korejcev V torek je tov. Togliatti spre. govoril v nabiti dvorani italijanskega parlamenta, pred člani vlade, občinstvom in celo pred večino iposlanikov tujih dežel, V svojem govoru je obtožil vlado sramotnega hlapčevstva do ameriških vojnih zločincev in jo razkrinkal kot slepo in poslušno orodje Ameri-kancev; ki hočejo ugonobiti Italijo, Francijo, vso Evropo in ves svet. iS citati iz ameriških listov, z neovrgljivimi dokumenti je tov Togliatti dokazal, d aso Amerikanci začeli bakteriološko vojno in dejal, da te ljudi čaka nov Nuerember-ški proces, ki se bo slej ai; prej vršil. Dejal je, da se italijanski narod ne bo prestrašil diktatorskih metod sedanje vìa de in da bo do zmage nadaljeval svojo borbo za mir in vlado, ki bo zastopala njegove nacionalne interese. Pozval je vse ljudi dobre volje, naj pristopilo v fronto miru, dokler ne bo prepozno. OD TEDNA PETEK, 13. junija: Angleški vojni minister Aleksander je dospel v Korejo — Na Kožedu je krvnik Boatner preselil v manjša taborišča 3.000 vojnih ujetnikov; ti so korakali v nove mučilnice, prepevajoč korejske borbene pesmi — Bolgarska vlada je zavrnila provoikacijsko moto, s katero ie Titova vlada poskušala protestirati zaradi aretacije špijona Seferoviča — Vlada ZSSR je imenovala Gromika za novega po policistov v civilu in uniformi. ! slanika pri angleški vladi — Ame-Od letališča do Rima je obče- «da sti gjadal le postrojene policij- je važen faktor pri obrambi za-ske čete, in žrela topov oklop- b°da, da pa je «/premalo oboro- žena...». I stacije, ki jih velikanska policijska sila ni mogla preprečiti. V Napoli se je «igeneralu-kugi» zgodilo isto, v Firencah se slika ni menjala, medtem ko ga je v Vidmu ob vstopu v hotel sprejela večja skupina javil: «Ne bomo sledili ZDA pri napadu na LR Kitajsko» — Policija v Havani je streljala na BatlLstove nasprotnike — 12 ameriških vojakov je utonilo v Rumenem morju — Iz Bciruta poročajo, da se je tamkajšnjemu kralju porodil 64. sin; tako je ta mož dosegel svetovni rekord v em pogledu. PONEDELJEK, 16. junija: Tov. Ducios zahteva interpelacijo Pi-nayevi vladi ob navzočnosti parlamenta: tako postaja praktično tožitelj francoske vlade, ki je morala zaradi pritiska javnosti izpustiti na svobodo Ì00 priprtih patriotov. TOREK, 17. junija: Predsednik italijanskega senata De Nicola je podal ostavko, ki pa je sena: ni hotel sprejeti — Zunanji minister LR Koreje je protesi irai pri OZN zaradi nečloveškega ravnanja z vojnimi ujetniki na otoku Kožedo, šele danes se je izvedelo za srdite boje med korejskimi patrioti in Američani ter sigman-rheejevci pri Fusanu, kjer ie bila razstreljena tudi neka velikanska ameriška smodn išnica — Sigmanrhee vedno bolj preganja opozicijske poslance južnokorej-ske zbornice; o tem so danes poročali skoraj vsi časopisi — Na Kožedu nadaljujejo s preseljevanjem vojnih ujetnikov SREDA, 18. junija: V rimski poslanski zbornici je bil z veliko večino izglasovan zakon proti fašizmu — Odbor za proslavo 500-lelnice smrti L. da Vincija je protestiral pri italijanski vladi zaradi oviranja priprav za proslavo ter zato, ker onemogoča številnim svetovnim učenjakom, da bi se te pro-slave osebno udeležili — v Lipnici so otvorili «Dimdrovljev muzej» v počastitev 70. obletnice rojstva velikega antifašističnega borca. — V Beograd je dospel aV-avstrijski minister Grubertzuna njegov obisk v tem trenutku je strijski zunanji minister Gruber: zelo značilen. —Avstrijski dirigent orkestra E. Kleiber. je bil imenovan za dirigenta znamenitega berlinskega orkestra, ki se nahaja na področju DR Nemčije — Pred kazenskih sodiščem v Vidmu je bil proces proti odgovornima urednikoma listov «II Corriere della Sera» in «Messaggero Veneto« zaradi obrekovanja slovenskega duhovnika Kračino, župnika v St. Lenardu v Slovenski Benečiji; tožitelj je umaknil tožbo, toženi stranki pa bosta poravnali sodne stroške, I ČETRTEK. 19. Junija: ZDA ho-i čejo prekiniti pogajanja v Pan Po Resoluciji I.U. je titovska banda, ki je v marsičem nado- : Mun Jonu — Tiskovna konferen- mestila italijanske fašiste, razumela, da mora na vsak način ?a gen- Templerja, krvnika Ma--.......... i lezije se je sprenemila v prav- cati proces — Truman napoveduje nove davke za oboroževanje — Vietnamski patrioti so nih avtomobilov in tankov. Ves . dan so se do Rimu vršile enot 1 . .pUBOTA, 14. junija: V Rimu je 1 iu be mmu vrsue enot" : bil dosežen sporazum o povišanju ne stavke in ljudske manife- družinske doklade in o ureditvi odpravnin za delavce industrijske stroke — V Washingtonu so objavili vest, da ameriške čete. ki so nastanjene na Koreji in v Nemčiji imajo na razpolago tudi atomske bombe — Atenski list «Allagi» piše o nevzdržnih razmerah, v katerih živijo politični - —, jetniki v zloglasni ječi v Larisi: mladincev, ki mu je v brk za- ! to vest je sporočilo 150 jetnikov, ' ki so podpisali pismo, naslovljeno časopisju — V Tunisu so hoteli zastrupiti tamkajšnjega Be-ya; kot je znano, imajo francoske vojaške oblasti Beya zaprtega v palači Kartagine. NEDELJA, 15. junija: Glavni stan italijanske vojske je odstavil gen. C appo in Castiglionija — Angleška javnost zahteva mir na Daljnem Vzhodu; Bevan je iz- pela garibaldinsko pesem «Va fuori o stranieri). Po vsej Italiji je bilo na tisoče in tisoče protestnih stavk in na deset tisoče protestnih manifestacij, ki so se jih udeležili državljani vseh političnih mišljenj. Odgovoru Francije je sledil odgovor Onemoglo sovraštvo titovcev proli «Lavoratori!» Zgodovina «Lavoratora» je zgodovina tržaškega delavskega razreda, njegovih borb, njegovih zmag, njegove slavne poti kljub vsem sovražnikom, kljub vsem oviram in preganjanjem. Nihče ne more razdvojiti poti tržaškega delavskega razreda od poti njegovega borbenega glasila, ki je bilo vedno na barikadi, vodilo ljudske množice v vseh najtežjih dneh teh poslednjih petdesetih let. Fašisti so to dejstvo dobro razumeli in so napravili vse, da bi onemogočili Izhajanje tega ‘lista, ki je v letih po prvi svetovni vojni odločno in /uspešno kiju-boval naraščajočemu reakcionarnemu valu. zadušiti glas tega slavnega lista, ker ai je mislila in si misli, da bo taiko zadušila tudi glas tržaškega delavskega razreda, kot si želijo njeni ameriški gospodarji. Zato zahteva konkurz «Lavoratora», iker hoče nadaljevati stojTnkì^blWnT Sa?gonak—P° in dopolniti delo italijanskih fašistov. Kar niso oni dosegli s požigi, napadi, atentati in prepovedjo, hočejo jugofašisti doseči z zahtevo po konkurzu. A to jim ne bo uspelo, kot ni uspelo fašistom. Naše ljudstvo, slovensko in 'italijansko, bo to preprečilo. Oklenilo se bo svojega slavnega glasila, oklenilo se bo te slavne in zmagovite zastave delavskega gibanja v Trstu in preseklo roke jugofa-šističnim rokovnjačem. Bogote poročajo, da je policija v •Colombiji v zadnjem mesecu pobila 137 ljudi — V Turinu je bilo ubitih 5 delavcev zakadi eksplo zi je v tvornicl Montecatini — Na železniški prog: Turin-Milan je vlak povozil ava železničarja, ki sta bila zaposlena pri popravilih tračnic — Francoska ekspedicija na Himalaji je dosegla višino 7.138 m nad morsko gladino. t BAKTERIOLOŠKO OROŽJE ZA UNIČEVANJE LJUDI V KOSOVU 1944SO TITOVCI UMORILI na tisoče albanskih prebivalcev Samo po osvoboditvi Jugoslavije izpod titofašis-tične-ga razbojniškega • režima bomo lahxo zveaeii za vse zločine, ki so jih sedanji beograjski vladarji izvršili za časa NOB in po 1845. Kijub temu pa se od casa do časa pride na sled kakemu večjemu titovskemu zločinu. Že večkrat je tisk L. R. Albanije objavil neizpodbitne dokumente o napadalnih načrtih titovcev. V marcu t. 1. pa je glasilo Albanske partije dela «Zeri i Populit» objavilo članek, ki obtožuje titofašiste genocida, t. j. množičnih poko-ijev, izvršenih proti albanski manjšini v Jugoslaviji. Genocid proti albanski manjšini v Jugoslaviji se je začel že leta 1944. ob osvoboditvi ozemlja, ki meji z Albanijo. Titovci 'so že za časa vojne mislili na podreditev Albanije in so, da si olajšajo delo, začeli množične pokolje. Za ta zločinski «posel» so pred Titom odgovarjali: znan 'trockist in imperialistični špijon Vuk-ma-novič - Tempo; (Lazar Kolišev-ski, ministrski predsednik Makedonije; general-lajtnant Uzo-novski; general-lajtnant Apostolski; Sava Joksi-m-ovič, tedanji komandant makedonskega korpusa in sedanji notranji minister Makedonije; Jesili Marko, namestnik notranjega ministra Makedonije; Pavel Jovičevrč, 'bivši sekretar pokrajinskega komiteja titovske fašistične stranke za Kosovo; Medenič, komisar titovskega štaba za Kosovo; polk. Drlevič komandant štaba za Kosovo. Poleg njih je bilo še številno drugih najetih kriminalcev. Ti ljudje so množično iztrebili na tisoče in tisoče Albancev, jih žive -pokopali, mučili in mrcvarili aretirance, -katerim so odrezali noge, roke nosove, ušesa, ženskam grudi, oslepili; v rane s-o vtikali žerjavico, posiljevali žene, ubijali nosne žene. Vse to so delali v prisotnosti sorodnikov na smrt obsojenih ali mučenih ljudi. Delali so to, da ibi terorizirali Albance in zlomili v njih vsak odpor. Vedli so se hujše kot Turki in njih grozote s-o bile slične in v nekaterih -ozirih še slobše kot nacistične. Največji zločin, ki so ga v tem času izvršili proti albanski narodni manjšini v Jugoslaviji, pa je nedvomno uporaba bakteriološkega orožja. Sedaj lahko razumemo, zakaj titovci ne protestirajo proti bakteriološkemu orožju, ki ga je Ridgway — general-kuga — začel uporabljati v Koreji. Sedaj prav dobro razumemo, zakaj skušajo titovci z večj-o vnemo kot vsi drugi ameriški hlapci zakriti ta ameriški zločin v Koreji. Ne poteš-tirajo proti bakteriološkemu orožju in hočejo zakriti njegovo uporabo, ker 50 ga tudi oni uporabili v času, ko so ga uporabljali Japonci na Kitajskem. V Kosovu so titovci pripravili posebno ječo, v katero so pahnili vse elemente, ki so jih mislili uničiti. Po celicah te ječe s-o razširili bacile tifusa, tako da -so vsi pripornik: prav v kratkem poginili. Toda to jim ni bilo dovolj. Oni niso imeli veliko časa «na razpolago». Zato so raztrosili po n-e-Katerih «upornih» vaseh bacile tifusa, ki se je zaradi 'težkih življenjskih pogojev, v katerih je takrat vse ljudstvo živelo, z bliskovito naglico razširil in tako uničil veliko ljudi. Titovci niso pu-stili, da bi kdor koli podvzel ukrepe proti razširitvi te nalezljive bolezni. Namerno so zanemarili vsak zdravniški ukrep, ker so hoteli, da se tifus iz okuženih vasi razširi po vsej pokrajini. Na ozemlju albanske narodne manjšine se je zaradi teh pretresljivih zločinov dvignil val protestov in ogorčenja. Novembra 1944. je albanska komisija, ki sta jo sestavljala Akif Leči (poznejši jugoslovanski poslanec) in Nedjat Agoli (poznejši podpredsednik Makedonije) šla h Koliševskemu, ki je izjavil, da ne ve nič. Apostolski je cinično postavil na laž svojega predstojnika in dejal, da gre za «epuracijo» V-ukmanovič pa je 5 še večjo nesramnostjo dejal, da je preveč ljudi v koncentracijskih taboriščih. «Te ljudi — je dejal Vuk-manovič — je treba čimprej likvidirati!». Po tem razgovoru s-o še množični pokolji nadaljevali. Očividec Kaban Hadja pripove- °REIS6ej tiial ati Am '»tel *sVo|fc Un "»sta !%io "‘Uje te fei, Znana titovka naše vasi ^ s.cušala z raznimi svojimi G d s stimi čenčarijami 'blatiti1 ^ variš a Pirca. Ker so vse ni 6, ne govorice proti njemu t>; jey zaman, je začela z govori* ■njem o nepravilnem delo1 ii, nj-u tov. Pirca na občini izja-vila celo da je tov. zadolžil občino za več n1' jonov. Ne vemo, ali se je 11 vedena titovka zavedala s1 jih besed, ki jih je javno rekla proti tov. Pircu. ■stvo je, da jo je tov. P' pozval, naj svoje bes?: idruj javno prekliče, posebno I >se s tiste o «milijonskih pri-m»1 %i0ll kljajih na občini». V nasproti nem -primeru bo proti ni h 0. nemu obrekovanju sodnij5' ^dg postopal. O kakšnem otk'1 skem primanjkljaju se -sp1' ne postavlja vprašanje. Ce A izv zagrizena titovka ve, da < "tej za kakšen primanjkaljaj, oz se je najhrže porodil le ,.atr njeni ,b urtici na ukaz titovd bo vsekakor lahko imela liko, da to dokaže. Na Vi1 način priporočamo tej gO’ž naj se ne igra s takimi «n1 lenkostnimi» zadevami, ki; lahko v vročih dnevih, ki pred nami, spravijo na dno Kar se pa tiče občinS* zadev, ki jih je tov Pirc dno redno ter v korist Pj bivalstva upravljal, prepu5* mo vsak komentar razsodi' ^ občanom zgoniške občine- 5§tor "“eri v> p!‘lStiČ, Ge tr. Go Ulivi , A ili %6(J >, < Sle S; Sul S j BOLJUNEC Ki Ms, tot p -S S Vemo, da so’se titovci, časa volilne kampanje v linski občini posluževali poleg ostalih podlih in ,6«, -tudi te C ki so Prč lì T1 ■Kt' zko-tnih dejanj riziranja ljudi, ki so mali ali ki bi morali P{l -«ig mati pokojnine po padli*1. ^ 1 NOB.. Tistim ljudem, ki so%t časa do časa prejemali yiiy kojnine, so tito-vci pred . U lit vami začeli dajati pokj. % 1 redno; tistim, -ki so J Ul0 d obijali, so jih c t N. ne redno povišali; tistim pa, ki S0 Usili) leta in leta imeli vložene ? ' šnje za pokojnino ter cA ,’S na njih rešitev, rešili i11. tudi že dobili določene v\ V ^ te. Vse to v znamenju PT t(U t volilne kampanje. Do tu 'AMt v redu. Kaj so pa titovci5 - ‘a rili Ker /Ji> je titovska zmaga šla . G cr» 4-11/11 imroennifi ’ -po končanih volitv‘p vodi, so tudi vprašanje » Irninin //vo.č fi i w A c tarlai ' kojnin «rešili». A sedaj popolnoma drug način. , V jim tudi ta mahinacija prinesla uspeha, so od^ pokojnino vsem, ki so G W 11 K. P. Tudi tistim, za * VM 'tere so bili v dvomu, K ^ prizanesli. Kratko malo^. jim odvzeli pokojnine. - (jl-nam torej tudi to dejstvo , ka/zuje, kako nizkotnih, , ^ podlih dejanj so zmožu1 ( tovci, izdajalci delavsA age», v razreda, najpodlejša agey Ju ra tujcev, -besni in zakrkf^, L ^ sovražniki slednosti. poštenosti i11 i- ‘st 0» 'Ci lit ZGONIK V zgoniški občini 56 vedno nadaljuje 0^ • i tovci prinesli razna P0- .;’ so jih placai računov, ki denarjem vtihotapljene '£f ne. Se danes se po Repnu in Zgoniku g°v°^; številnih volovih in kta ^ ki so čez noč prišle z p stran hriba. Res ne veh1 p smo radovedni, kako 's ^ ta skupnost izkazala. GPG da bo piščanec končno V J ,na dan, samo ne kakšne barve -bo: bel ali K s N Se v , L J «Hi «t «Je "Ji, G s > S t>ot sk, s6 OB DRUGI OBLETNICI IMPERIALISTIČNEGA NAPADA NA KOREJO Nikoli več Rižarn! Ni poteklo niti pet polnih oi>iet Po koncu druge svetovne ni!,0ine, ko je ameriški imperia-«d: *zem- dne 25. junija I960 s pc-; ;J°čjo fašistične klike Sing J*ana Rij a izzval novo vojno *lanje na Koreji. C*dkar se je kitajsko ijud-'*vo pod vodstvom svoje Komunistične partije in tovariša Ce Tunga osvobodilo in postavvilo svojo oblast, faieriški vojni hujskači niso Nli več miru; le predobro sc 'e zavedali, da je konec nji-!°vemu izkoriščanju kitajskega ,a4stva ter ogromnih profitov, |*tere jim- je preje omogočala J°rumpirana Cank-ajškova vla--Prav tako pa jih je bodlo ■' oči, da si je tudi ljudstvo ^Verne Koreje postavilo ljud--i 'so zločinci, ki so povzročili toliko nesr-eč in trpljenja jugoslovanskemu ljudstvu, banditi, ki s svojimi škornji gazijo in teptajo Jugoslavijo, v kateri -se nadaljuje v NOB započeta tragedija. V romanu «Jugoslovanska tragedija» so orisani svetli liki ljudskih borcev, kot so Aleksa Mušič, Jovan Miletič, Kiča Jankov, Ilija Peručič, Arso Jovanovič, Vučetin in drugi. Takšni so tudi liki junaških jugoslovanskih žena, doslednih patriotk: Ružiča Brkič in Ajša Pa-šič, ki sta pripravljeni darovati življenje za svobodo svoje ljubljene domovine. Vsi ti patrioti so se dvignili v upor na poziv tovariša Stalina. Oni vidijo sovražno roko, -ki usmerja -njihovo borbo v -napačno smer, toda ne morejo razumeti, da se je -skupina izdajalcev- polastila prav vodilnih položajev -osvobodilnega gibanja. Oni se še vedno borijo kot levi in mnogo izmed njih pade zaradi pasti, ki so jim jih postavili Rankovič, Tito m -ostali razbojniki. Z veliko prepričljivostjo je upodobljen lik nesmrtnega borca in heroja jugoslovanskih narodov Arse Jovanoviča, k-i je brezmejno ljubil svojo domovino in Sovjetsko zvezo. Ars-o z navdušenjem govori partizanskim -borcem, da se morajo učiti od Rdeče armade, kako se je treba boriti in zmagati. On uči svoje 'borce, da je usoda Jugoslavije tesno povezana z usodo Sovjetske zveze in da ne smejo dopustiti, da -bi kdor koli odvajal Jugoslavijo od velike socialistične dežele. Medt-em ko Rankovič in drugi izdajalci vidijo v Zagorja-novu -sovražnika, ki jih moti pri njihovi protisovjetski politiki, vidi Arso Jovanovič v njem- brata, tovariša po -borbi in ideji, 'sovjetskega človeka, stalinskega junaka, pripadnika vojske, ki edina lahkio zaustavi hitlerjevski pobesneli fašizem, ga uniči, reši človeštvo in 'klulturo. Ze takrat sanja Arso o d-nevu, ko bo kot mnogi drugi partizani lahko -stopil na sovjetska tla, da objame svoje sovjetske brate in -se ad njih veliko nauči. Sovjetski poročnik Zagorjanov je prešel skozi odrede, čete, bataljone; Zagorjanov je s partizani obšel mnogo krajev, se srečal s številnimi ljudmi. V zapiskih pripoveduje o svojih vtisih, o -bratski ljubezni, s katero so ga spremljali partizanski borci in ljudstvo iv raznih pokrajinah Jugoslavije, ko so v nje-m gledali predstavnika nepremagljive dežele soc-ializma, s katero se skupno borijo proti fašizmu. Zagorjanov pripoveduje o ljudstvu, ki — čeprav zasužnjeno — ni bilo nikdar premagano, ni nikdar izgubilo vere v lepše življenje, v svobodo svoje domovine, v Sovjetsko zvezo in Stalina. Vsaka stran romana «Jugoslovanska tragedija» je stran jugoslovanske zgodovine, je obtožba milijona 700 tisoč mrtvih, preko 250 tisoč sedaj zaprtih, ubitih in izginulih najboljših -sinov Jugoslavije proti Titovi kliki, ki je pahnila deželo v novo, še hujše suženjstvo. Čeprav ta roman nosi naslov «Jugoslovanska tragedija», bralec lahko razume, da je ta «tragedija» začasnega značaja: Ljudske sile, ki -so- zvesto prikazane v romanu, so neizčrpne in nepremagljive. Zato jih izdajalska klika ne bo dolgo držala v suženjstvu. Kot so se borile proti nacističnemu okupatorju se z isto silo, isto veliko vero v zmago r-esnice in svobode, miru in 'demokracije borijo proti titofašizmu. Te ljudske sile, ki so prežete z neizmreno ljubeznijo do svobode, -bratstva s Sovjetsko zvezo in v-elikega Stalina, bod-o vodile do zmagovitega konca svojo junaško bor-bo in si na trdnih temeljih zgradile novo, socialistično Jugoslavijo. se kakor koli vtihotapil in se kje nenadoma prikazal...». Ze po -prvi svetovni vojni se je hrošč razširil zlasti v Franciji in nato deloma tudi po okoliških deželah. Posebno pa se je razširil po drogi svetovni voj-ni, in tó predvsem v Vzhodni Nemčiji, na Zeškoslovaškem in na Poliskem. Znano je, da so tod Amerikanci namenoma razširili ta mrčes in da -so ga spuščali z letal, kar je omogočilo, da se je razpasel tudi po oddaljenejših pokrajinah. Se pred -par leti je bil razširjen tik ob naših mejah, lani smo ga tu v Tržaški okolici opazili tu pa tam, letos pa ga imamo že vsepovsod zelo dosti. Posebno prizadeti v tem pogledu sta nabrežinska in zgoniška občina, kjer je doslej napravil, zlasti na nasadih ameriškega krompirja, o-gromno škodo. Pravijo, da so nekatere njive že popolnoma opu-stošene. Tako veliko razširjenost hrošča je pripisati predvsem dejstvu, da se zelo naglo razmnožuje. Vsaka samica- zaleže v nekaj tednih celo do 2.000 jajčec, iz katerih se nato razvijejo hrošči. V toplejših pokrajinah more priti tudi do več rodov na leto. V Ameriki pride celo do treh rodov na leto. Ko v enem k-raju popolnoma opusto-šijo kormpirjeve -nasade, odlete v jatah v druge kraje. Navaden koloradski hrošč je dolg približno 1 cm in po obliki zelo podoben koristni pikapolon-ci. Glava i-n ovratnik sta mu pomarančaste barve, pokrovke (peruti) pa slamnatorumene, trebušna stran pa rdečkasto rjave barve. Na pokrovkah ima po 5 črnih prog, t-udi ovratnik je črno pisan. Jajčeca, ki jih zleže samica so 1,5 m-m dolga in pomarančaste barve. Odloži jih na krompirjevih listih, navadno na spodnji strani. Iz -njih se v dobrih treh tednih razvijejo požrešne pomaračasto-rdečkaste ličinke. Ličinke se nato zarijejo v zemljo ter tam zabubijo. Po -nekaj času se prelevijo v navadne hrošče. Da se je koloradski hrošč zlasti v poslednjem času v takem merilu razširil po vseh deželah za-padne in srednje -Evrope, je pripisati predvsem vojni in njenim neposrednim posledicam. Ameriški vojaki so ga prinesli iz Amerike že v -prvi svetovni vojni, zlasti pa v drugi in pozneje. Nujno je, -da se -kmetje resno lotijo zatiranja škodljivca kajti sicer se bo, -potem, ko bo požrl ves krompir, lotil tudi drugih rastlin, zlasti paradižnikov in me-la-ncan. Uničujemo ga s tem, da obiramo hrošče in odstranjujemo liste, na katerih so odložena jajčeca. Toda to je silno zamudno. Uspešnejše je uničevanje s posebnimi kem-ič-n imi preparati. Opozarjamo zainteresi-ran.ee, da agrarni inšpektorat v Trstu deli brezplačno omenjene preparate. Zaman pa bi bilo, da bi škodljivca uničevali samo -nekateri, uničevati ga morajo vsi in povsod. pomnoževala. Cim se je premostila ena ovira, se je takoj pojajiio deset novih. Tako -si je sam žup;-n prevzel nalog j, da reši vprašanje. Problem pa ni bil niti v tern primeru rešen, marveč je bil -celo na precej zagoneten način spravljen v pozabo. Leta 1950. je skupina tržaških trgovcev obnovila poskus ter zaprosila d-bčino naj ji izda koncesijo. S posebno klavzulo je ta skupina jamčila krajevnim proizvajalcem plačevanje odkupljenega mleka po politični ceni (približno 70 lir za liter). Obvezala se je nadalje, da bo po 15 letih prepustila občini centralo, ki bi jo brezplačno zgradila. Tokrat nista ne župan ne odbornik -Ceppi odgovorila na razna pisma, ki so jih interesenti poslali. «Prvemu meščanu» pa se spl-oh ni zdelo vredno, da bi pristal na razgovor, ki so ga zaprosili zainteresirani trgovci. Zadeva je tem bolj zagonetna, ker tudi občinski ddber ni smatral za umestno, da bi -o tej zadevi obvestil občinski svet. L. 1951. je nekaj trgovcev in proizvajalcev mleka sporazum, no z Delavskimi zadrugami in bsje po zagotovitvi finančne podpore s strani zavarovalne družbe «Assicurazioni Generali», napravilo potrebne korake za nakup državnega zemljišča na Montebeilu, kjer so namera- NASVETI BRALCEM M. D. OPČINE: Rada bi napravila jagodov liker, pa ga ne znam. Ali bi opisali recept? ODGOVOR: — V 1 liter dobre slivovke (t-udi drugo žganje je dob, o) stresite 1/2 kg očiščen h gozdnih jagod in toliko sladkorja, kolikor se zdi -primerno vašemu c-kusu, nato pa posiav-Le steklenico na so-nre, kjer naj o-stane od 15 do 20 diti. Potem precedite v drugo steklenico, katero seveda dobro zamašite da stvar ne zveši. Tako je jagodov liker že gotov. V. MITJA - TRST: Rad bi vedel, kraj je najprimernejši čas za obiranje lipovega cvetja in ali se splača nabirali cvetje ter ga uporabljati za čaj. ODGOVOR: — Lipovo cvetje nabiramo v juniju. Sedaj je najugodnejši čas. Prihodnji teden bo že p epozno. Kar se pa tiče drugega vprašanja, vam odgovarjamo sledeče: Lipovo cvetje vsebuje hlapno olje in -precej sluzi. Zato vpliva posebno r..a kožo in pospešuje potenje. Poleg tega i ajša bolečine -pri krčih ,pospešuje prebavo in delovanje ledvic. Iz niega kuhamo čaj 2 do 3 gr na skodelico vode. Ko smo prehlajeni, popijemo od 2 od 3 skodelice -na dan, To je zlasti koristno pri prehladih, ki so združeni z mrzlico, in ko je potenje potrebno; t. j. pri prehladu dihal, pri kašljanju i-n hripavosti, pri prehladu prebavil in ledvic, pri revmi in celo pri vodenici. Priporočljivo je dodati lipovemu cvetju še malo bezgovega cvetja ali kamilic, a!i pa češnjevih pecljev. GROPAJC — Moja krava se zelo pogostoma liže, četudi skrbim za njeno čistočo. Rada stika tudi za odpadki, kostmi, cunjami in drugo ropotijo, medtem ko dobro krmo zametuje. Kaj je vzrok temu? vali zgraditi toliko ospor .yano p^^ojav^m ‘Vidica centralo za -pasterizacijo; i/i tokrat ne da -bi občino vprašali za dovoljenje, ker je šlo samo za tovarno brez koncesije za prodajo mleka. Očividno je, da so to napravili z nsmen-om, da preprečijo odkrito obstrukcijo občinskega odseka za prehrano in župana. Toda glej, tudi tokrat se je pojavilo žeto čudno «naključje». Nekaj dni pozneje je -občinski odbornik Ceppi predložil v odobritev občinskemu svetu sklep za odstop občin-s-kega zemljišča, nahajajočega se isto tako na Montebeilu, grofu Marzotto, ki bi zgradil centralo za pasterizacijo. Razvoj dogodkov od 1949. leta do danes ustvarja domnevo o nevarnosti monopoliza-cije mleka. To nevarnost nam še bolj potrjuje tudi dejstvo, da si je tvrdka bratov Postir, ki ima koncesijo za prodajo Marz-ot-tovega -mleka v Trs-tu, obenem zagotovila d'nevni uvoz 60 kvintalov mleka iz Jugoslavije. To mleko krade titofašistična klika jugoslovanskemu ljudstvu, ker po'irebuje italijansko valuto za vzdrževanje svojega umazanega tiska v našem mestu. Ta dnevna količina bi se v- danem trenutku lahko zelo zvišala in to pod ugodnimi pogoji za kupce. Slednji bi na ta način preprečili konkurenco drugih tvrdik, ki uvažajo mleko v naše mesto ter jih prisilili, da si iščejo druga tržišča. Tako s-tanje bi seveda težko prizadelo tukajšnje male proiz. vajalce, ki bi morali ukiniti proizvodnjo in prodati živino. Prizadete pa bi bile tudi mlekarne Slednje 'bi bile š bolj podvržene cenam, ki bi jih diktiral Marzotto. Najbolj prizadeti bi bili potrošniki, ki bi morali kupovati mleko slabše vrste in verjetno tudi dražje. Proizvajalec bi si namreč za računal tudi stroške amortizacije nove centrale za pasterizacijo, ki bi znašali približno o i 5 do ti lir za liter. V zaključku kočno lahko ugotovimo, da ima grof Marzotto, kar se tiče gradnje centrale za -pasterizacijo, docela privilegiran položaj, ki mu ga je zajamčilo povsem čudno zadržanje župana in odbornika Geppija. Ne Bartoli ne Ceppi nista hotela vzeti v poštev ponudbe drugih trgovskih skupin, ki so že prej hotele zgraditi centralo v Trstu Te ponudbe so -bile za občino in tudi za prebivalstvo vsekakor ugodne in niso predstavljale velikih nevarnosti monopoiizacije. Te. ga pa nista storila in sta popolnoma «pozabila», da obstaja občinski svet, ki je edini merodajni forum za reševanje sličnih vprašanj. Temne kotičke te zadeve je treba torej razčistiti in istočasno točno določiti odgovornosti. Javno mnenje je pri tem živo zainteresirano, to tem bolj, ker bo vse posledice moralo nositi prav prebivalstvo. M. V. dolgotrajne slabe prebave. Verjetno -pa ima tudi krma, s katero jo krmite, premaio snovi, kose nam zdi malo čudino, saj je krma v vaši vasi znana kot dobra krma. Zato vam svetujemo, da za poskušnjo za nekaj časa menjate krmo. Živali dajte klaj-nega apna ter ji večkrat potrosite soli med krmo. Vodi, s katero jo napajate primešajte dnevno do 3 žlice solne kisline. Seveda poskrbite tudi za to, da bo ži val redno hodila na pašo. Ce po nekaj času ne opusti lizanja, posvetujte se z žvinozdravnikom. Akademija slov. sred. šole v Avditoriju V soboto večer je bila v Avdi- toriju zaključna akademija slovenskih srednjih šol v Trstu. Zanjo je vladalo veliko zanimanje, kar nam potrjuje številno občinstvo, ki se je za to priliko kljub pozni uri zbralo v dvorani. Po pravici moramo reči, da je bila prireditev skrbno pripravljena, za kar gre pohvala i professorjem i dijakom. Program je bil urejen tako, da je vsaka šola sodelovala z eno točko. Ob uvodu je Drago Gorup recitiral Cankarjev: Močan si narod, zatem je skupina dijakov nižje sednje šole na-motivih: industrijska strokovna šola z zborno pesmijo «Domovina, domovino...»; nato industrijska šola z vajami ob Grudnovi pesmi Ob Adriji; trgovska akademija je priredila simbolične vaje in zborno deklamacijo pod naslovom Od morja smo doma, klasična in realna gimnazija sta nastopili s šaljivim prizorom Poslednji šolski izlet maturantov. nižja srednja šola in učiteljišče, pa sta se predstavili s svojima pevskima zboroma. Vse zborne recitacije so bile v glavnem dobro podane. Izgovorjava je bila prav dobra. Manjkalo pa je v njih več mladeniške živahnosti in ognjevitosti. O D. Gorupu se nam zdi, da se ni potrebno še posebej pohvalno izraziti, saj ga poznamo iz Številnih odrskih nastopov, na katerih se vedno izkaže kot naraven talent. Tudi pri igrokazu Poslednji izlet velja isto kot pri zbornih recitacijah. Tudi tu bi moralo biti več živahnosti in sproščenosti. Poglavje zase pa je vprašanje pevskih zborov. Medtem ko se zbor nižje srednie šole. ki ga vodi prof. Zupančičeva, šele razvija in je še razmeroma šibak, je zbor učiteljišča, ki ga vodi prof. FiLej že dovolj uglašen, izpiljen in močan. Pri obeh pa pride občutno do izraza pomanjkanje otroške, odnosno mladeniške ognjevitosti. Manjka jima še gibčnosti in prožnosti, manjka življenja! In to je nujno potrebno, kajti v nasprotnem primeru postaja zbor dolgočasen in poslušalca utrudi. Dobrih glasov je dovolj na razpolago, treba jih je samo izkoristiti. To si obeta naša javnost. V nedeljo popoldne je bila ponovitev akademije, M. K. Nastop pevskega zboia nižje srednje šole mm RESNICO JE POVEDAL — Titovski svetovalec v miljskem občinskem svetu, se je hotel v nedeljo na vsak način izkazati kot patentiran provokator in istočasno kot novorojeni «mesija», ki bo s par puhlimi frazami rešil v nekaj minutah vse narodne pravice Slovencev. Kot provokatorju mu sicer rade volje priznavamo precejšnje zmožnosti, a v vlogi «mesije» je bil zelo klavrn. Morda ga je prav zaradi tega «Primorski» poveličal nič manj kot v nekakega «narodnega mučenika». Da bo «mučeniški» venec čim veli-častnejši, je bilo seveda treba nagromaditi v članku o poteku ?- e zvrhan kup podlih in ne-sra.nnih laži, ki so sicer «specialiteta» slovenskega «Piccola». Priznati pa moramo, da je tokrat prekosil samega sebe. Besno kričanje kominformistov, neprikriti gnev župana, klici «provocatore titofašista», «venduto» itd. — vse to je le plod neozdravljivo bolne fantazije, ki se je porodila v skisanih možganih titovskega mazača papirja. V vsej tej golidi umazanih laži pa najdemo tokrat vendarle eno resnico, ki je že sama na sebi zlata vredna. Slovenski «Piccolo» pravi namreč. in to mu je gotovo ušlo, da je zakon, na katerega se je skliceval miljski župan, fašistični zakon. S tem se strinjamo tudi mi in to podpišemo z obema rokama. Toda titovski pisun je gotovo pozabil, da gre v tem primeru za... ukaz št. 183, ki je bil izdan, če nas spomin ne vara, nikjer drugje, kot prav v coni A, ki jo upravlja anglo-anieriška vojaška uprava. Zaradi tega se moramo torej nujno vprašati, kje je našel hlapec toliko korajže, da je spustil na papir to nevarno besedo. TAKO POZNA SLOVENSKE PROBLEME — Vse blebetanje titovskega svetovalca, s katerim je dolgočasil poslušalce je že pri prvih besedah pokazalo, da titovski možicelj pozna razmere slovenske šole v miljski občini najmanj tako natančno, kot življenje na Marsu. Kako naj si sicer razsoden človek tolmači njegove «svečane prisege», da se bo boril za to, da dobijo slovenske šole ves potrebni material itd. Ce bi samo enkrat pogledal v šole, bi se lahko takoj prepričal, da slovenski otroci nikakor ne sedijo na tleh in tudi, da ne pišejo s prstom. Prav tako bi videl, da učitelji rabijo kredo za pisanje na tablo in ne morda oglja ter da je v miljski občini dovolj šolskih poslopij. Sicer mu ni zameriti. človek, ki stalno živi v coni B in prihaja v Milje največ enkrat v tednu, ne more biti o vsem «natančno» poučen. Morda pa se je v svojem govoru spozabil in je zamenjal slovensko šolstvo v miljski občini z razmerami, ki vladajo na šolskem polju v Beltramovem kraljestvu. Brežaiike so volile K P Zmago v dolinski občini, ki jo je izbojevalo ljudstvo Brega na zadnjih upravnih volitvah, mo. ramo pripisovati tudi dejstvu, da je večina Brežank zavestno oddala svoj glas.KP in da vidijo žene v Komunistični partiji edinega poroka za uveljavitev mirovne pogodbe, za delo in mir Žene so torej zavestno volile KP kljub nacionalističnemu in klerikalnemu pritisku, saj so i titofašisti, liparji i klerikalci računali predvsem: na žene in na njihovo politično nezgraje-nost. V teh volitvah so se ti tovci celo spomnili vdov in mater padlih partizanov ter dan za dnem v podrobnem delu od hiše do hiše skušali nadoknaditi to, kar so v preteklih letih zamudili. Klerikalcem pa je zlasti pomagal duhovnik, ki se je posluževal vseh sredstev, samo da bi prepričal ljudi, da ne bi volili komunistov. Ima-mo primere, ko je župnik vprašal ženo nekega zavednega demokrata, koga bo volila in ko mu je ta odgovorila, da bo volila svojega moža, ji je dejal, da mora voliti skupno slovensko listo in da tega ne sme .povedati svojemu možu. ' Toda s samimi volitvami se ■še ni zaključila ta umazana politična borba, marveč jo isti ljude nadaljujejo še z večjim besom proti našemu ljudstvu. Ko je duhovnik v cerkvi pridigal svojim vernikom v Dolini, je javno pozval tri žene, naj se odstranijo iz cerkve, češ da niso vredne, da bi prisostvovale cerkvenim obredom in službi božji. Najbolj groba kršitev vseh demokratičnih načel pa je dejstvo, da je župnik razdelil pri nauku vsakemu otroku poseben listek, na katerem so bili zaznamovani vsi volilni znaki raznih političnih strank s pripombo, da bodo izvedli poskusne volitve. Vsak otrok, naj po svojem prepričanju zaznamuje znak, ki bi ga eventueino volil, če bi se znašel, ikot odrasli, pred volilno skrinjico. Obenem jim je tudi naročil, naj napišejo na listek ali so za to, da bi on ostal v vasi kot duhovni upravitelj ali pa so proti njemu. Te «volitve» pa so baje izpadle tako, da je petnajst otrok glasovalo proti njemu in da so le štirje otroci glasovali zanj. Ni treba posebej poudarjati, da je na 'ta način skušal tamkajšnji župnik preko otrok izvedeti za politično prepričanje njihovih staršev ter da skuša na ta način izvajati ne samo pritisk na otroke, marveč tudi na starše V TEM TEDNU DVE SEJI NOVOIZVOLJENIH OBČINSKIH SVETOV Tov. Giordano Pacco in Dušan Lovriha potrjena župana v Miljah in Dolini Opozicija je oddala prazne glasovnice - Spodletela provokacija titofašista Vatle v Miljah Tov. Postogna za pravice Slovencev - Osporavana izvolitev titovca dr. Adamija v Dolini V nedeljo zjutraj je novo iz-, moči voljeni občinski svet v Miljah imel svojo prvo sejo. Dnevni red je obsegal potrditev mandatov, volitve župana, občin skega odbora in dveh name-snikov. Prvo zasedanje je otvoril tov. Giordano Pacco, ki je pozdravil vse svetovalce ter želel novemu občinskemu svetu uspešno delovanje v korist vseh občanov. Razložil je nato zakonski postopek glede predsedniškega mesta na prvem zasedanju, ki pripada svetovalcu, kateri je prejel na volitvah največ glasov in v tem primeru je pripadalo predsedstvo prav tov. Paccu, kot svetovalcu z najvišjim številom glasov. Občinski svet je prešel nato na volitve novega župana in sicer s tajnim glasovanjem. Glasovalo je vseh 29 prisotnih svetovalcev, odsotna je bila le demokristjanka Amelia Postogna. Z 20 glasovi večine je bil tov. Giordano Pacco potrjen za župana. Vsa opozicija, od demokristjanov pa do titofašista Vatte je oddala prazne glasovnice. Potrditev župana je sprejelo vse občinstvo z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.. Govor tov. Postogne Z istim številom glasov so bili nato izvoljeni štirje občinski odborniki in sicer: tov. Mi-cor Pietro, Prodan Carlo, Millo Gastone in Chinchio-Santa-lesa Romilda. Za namestnika pa sta bila izvoljena tov. Lo-redan Luciano in Braini Renato. Vsa opozicija je odidala tudi tokrat prazne glasovnice. Spregovoril je nato tov. Po-s-togna, vodja komunistične skupine, ki je v svojem jedrnatem govoru predvsem poudaril, da se komunisti v polni meri zavedajo odgovornosti v zvezi z upravljanjem ljudske imovine. Podčrtal je obenem, da bo večina tudi v bodoče spoštovala in upoštevala vsa mnenja, razen seveda fašistov, pa naj se skrivajo pod katero koli krinko. Omenil je tudi, da je prav naša skupina vodila v prejšnjem občinskem svetu najtežje borbe za narodne pravice Slovencev, ko je manjšina celo zapustila sejo. Tudi v bodoče bomo storili vse, kar je v naši je naglasil tov. Postogna — da se odpravi krivični zakon, ki zapostavlja Slovence in borili se bomo z isto vztrajnostjo tudi v bodočnosti za spoštovanje njihovih osnovnih pravic. V svojem govoru je tudi 'ožigosal nesramno pisanje «Prore», ki je zlila ves,svoj šovinistični gnev prav proti slovenskim vasem miljske občine. Pobil je nato hvalisanje reakcije Vi zvezi s finančnimi sredstvi, ki jih — kot trdijo — daje italijanska vlada ter pravilno prikazal da je ta denar v bistvu sad dela in truda italijanskega delovnega ljudstva. V zaključku je še podčrtal potrebo medsebojnega razumevanja in sodelovanja v občinskem svetu, kar bo samo v korist vsega prebivalstva. Oglasil se je nato titovski svetovalec Vatta, ki je začel svoj provokatorski govor v slovenščini, čeprav je imel govor že pripravljen tudi v italijanščini. Zupan Pacco ga je taikoj povsem mirno in korektno opozoril na Obstoječe zakonske določbe, ki jih je na škodo Slovencev nedemokratično vsilila VU. Sicer je bilo titofaši-stu Vatti vse to dobro znano in prav zaradi tega je prišel na dan s to podlo provokacijo, ki je pa docela propadla. Dejstvo je, da so svetovalci opozicije nestrpno čakali, kako bodo «ogorčeno» zapustili sejno dvorano in dali s tem pretvezo conskemu predsedstvu za izvajanje ukrepov, ki bi imeli za občino lahko izredno težke posledice. In prav za tem so stremeli i titofasistl i italijanski nacionalisti. Odveč bi bilo o-meniti, da je bil ves govor, ki ga je titovec Vatta nadaljeval v italijanščini, poln običajne demagogije in praznega besedičenja o stvareh, ki jih je večinoma rešila že prejšnja uprava in to posebno kar se tiče skrbi za slovenske šole. Sejo je zaključil tov. Pacco, ki je opozoril, da se bo svet sestal vnovič na rednem jesenskem zasedanju. S svojo spodletelo provokacijo pa so se titofašisti tudi tokrat izkazali kot zvesti hlap. ci VU in sovražniki delovnega ljudstva. Nastop titovca Vatte je bil le pretveza, da se pokažejo pred javnostjo ikot «edini branilci» Slovencev. Dejstvo pa je, da sta titovski svetovalec kakor tudi «Primorski» namenoma zamolčala, kdo je v resnici kriv, da ni mogel govoriti na seji v slovenščini. Titovci niso hoteli ziniti niti besedice o tem , da je takšno za Slovence žaljivo stanje posledica nedemokratičnega ukaza 183, iki ga je izdala prav tista okupacijska oblast, ki ji titovska golazen ob vsaki priliki briiše s svojim špičastim jezikom prah s škornjev. Seja v Dolini V sredo zvečer je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta v Dolini. Po običajnih formalnostih je verifikacijska komisija pregledala akte, nanašajoče se na novoizvoljene svetovalce ter ugotovila, da za 19 izvoljenih svetovalcev ni zadržka, medtem ko je na podlagi seznama stalnega prebivalstva razvidno, da tii med stalnimi .prebivalci občine osebe, ki bi se imenovala Ada. mi Friderik od Friderika, in smatra kandidata «SS» za neobstoječega. Zato je na podlagi zakonskih določil predlagala razveljavljene izvolitve že omenjenega Adamija Friderika od Friderika. Predlog je bil na glasovanju sprejet s 13 glasovi proti 7. Na mesto Adamija pri. de v občinski svet drugi najstarejši kandidat LSS in sicei Jercog Valentin. Se pred glasovanjem je župan vprašal, ako ima kdo kaj za pripomniti. Oglasil se je prizadeti Adami ter poskuša] razjasniti neke «salomonske ugotovitve». Privlekel je na dan fašistični zakon o poitalijančenemu priimku, kot da bi to bil vzrok neizvoljiivosti. Dejal je tudi, da se ga hoče večina iznebiti zato, ker da ji je «trn v peti» in da se «boji, da bi preveč videl». Kaj naj bi videl, seveda ni vedel povedati. Zupan mu je odgovoril ter prikazal, da tu nli govora o kaki zamenjavi priimka, temveč očetovstva,. Odbil je tudi vsako podtikanje o tem, da bi preveč videl ter v 'imenu svoje skupine odločno protestiral proti takemu klevetanju. Po izidu glasovanja je župan pozval Adamija, naj zapusti sejno dvorano. Za njim so zapustili sejo tudi ostali trije njegovi priveski, titovski pristaši, ki so bili v dvorani ter do- pisnik «Primorskega dnevnika». Za tem je imel župan kratek nagovor na nove svetovalce, v katerem je podčrtal zlasti dejstvo, kako so tito-liparji podkupovali in terorizirali volivce zato, da bi izsilili od njih glasove. Orisal je vlogo neodvisne liste, ki je odvzela glasove KP in ne listi SS. Ob tej priliki '3e je v imenu KP zahvalil volivcem za izkazano zaupanje. Za tem so prešli na volitve župana in občinskih odbornikov. Za župana je bil soglasno ponovno potrjen tov. Lov- Struktura Velesejma je letos znatno napredovala Razstave kave in lesa - Prisotnost Madžarske in Češkoslovaške - Blufi in izsiljevanje jugofašistov Kot se lahko do sedaj sodi po vesteh ravnateljstva, zgleda, da se bo III. tržaški velesejem predstavil občinstvu na višji stopnji kot prejšnja leta. V tej zvezi moramo smatrati za napredek sklep ravnateljstva, s katerim se pridružujejo splošnim vzorčnim razstavam tipične specializacije, ki osvetljujejo nakatere tipične funkcije našega tržišča. S tem mislimo na razstave kave in lesa, ki sta, kot je znano, dva proizvoda, za katera se tržaški poslovni krogi že tradicionalno zanimajo. Struktura III. tržaškega velesejma shematično izgleda takole: 1. Razstava kave, ki se je udeležujejo najvažnejše dežele-proiz-vajalke: Brazilija, Kolumbija, Venezuela, Haiti, San Salvador, Britanska vzhodna Afrika. Raz. riha, za odbornike tov. Valentič staua bo vsebovala poie£, ‘j-azlič-Josip, Kosmač Rudi, Starc Josip in Zuljan Just, za njih namestnike ipa tov. Purgei Aleksander in Slavec Drago. Ob zaključku seje je svetovalec tov. Montanja Martin po. novno protestiral pnoti besedam, ki jih je izustil Adami pretino je zapustil sejno dvo rano in proti njegovemu kle vetanju občinske uprave. nih vrst kave tudi stroje za njeno predelavo. 2. Razstava lesa, ki se je bodo udeležile med drugimi tudi Avstrija, Češkoslovaška, Jugoslavija in nekatere francoske kolonij 3. Splošna obrtna razstava, ki 4. Razstave dežel, ki se uradno udeležujejo Velesejma: Avstrije, Madžarske, Francije, Svice, Maroka, Zahodne Nemčije, Jugoslavije. V zvezi z Jugoslavijo je pripomniti, da se tudi letos ni odrekla svojih metod blefiranja in izsiljevanja, ki jih je že lani poskusila. 5. Splošna razstava mehanike, elektrike in orodja. 6. Razstava šivalnih strojev in tekstilnega blaga. 7. Razstava živil in boljšega vina. ~Vse te razstave bodo nameščene v obstoječih stalnih stavbah. Številna tržaška (ORDA, Aquila, Trgovska zbornica, MM. GG. itd.) in italijanska podjetja bodo razstavljala v začasnih paviljonih vzdolž glavne poti. Takega začasnega paviljona se bo poslužila tudi «Pragotecna», ki v Trstu predstavlja kakih deset češkoslovaških podjetij. Prisotna bo tudi MSA, nadaljevalka ÉRPa pod neznano kakim vzrokom, saj je Velesejem manifestacija trgovskega značaja, medtem ko je MSA organizacija, ki so jo Amerikanci u- jo organizira «Ustanova za raz-' stanov ili za pospešitev oborožitve stavo in prodajo» iz Firenc, kar j atlantskih dežel, bi moralo predstavljati nekako j III. ponovitev Velesejma Ima garancijo resnosti. torej za naše tržišče precej ko- ristno strukturo. Samo ob sebi umevno je, da je treba prehoditi še precej poti za njegovo spreme-nitev v sredstvo, ki naj bo popolnoma koristno naši trgovini. Da postane kos svojim nalogam, je nujno potrebno, da dobi veliko več državne podpore, ker aosedanjani zadostna. Prav tako jo morajo podpreti nekatera večja trgovska, industrijska In zavarovalna podjetja. Najbolj potrebna pa je taka ureditev, ki naj omogoči ostva-ritev pogojev, v katerih se Velesejem ne bi več kot do sedaj vrtel okoli samega sebe. Zato je treba odpraviti vse tiste zapreke, ki ovirajo svobodno zamenjavo dobrin med Vzhodom in Zahodom. Te zapreke pa imajo tudi svoja imena: Marshallov načrt ali MSA, ameriške črne liste, prepoved za izvoz «strateških» materialov itd. Kako more Velesejem v nasprotnem primeru biti sredstvo za povečanje prometa naše luke, ki je naravni kanal omenjenih dežel? F. Z. Za teden dni Sobota 21 Alojz Nedelja 22 Pavlin Ponedeljek 23 Agripina Torek 24 Janez krst. Sreda 25 Viljem Četrtek 26 V irgli < Petek 27 Ladislav * * * ZGODOVINSKI DNEVI 22. 6. 1941. je Hitlerjeva Nemil zahrbtno napadla Sovjeti zvezo 22. 6. 1944. so nemški nacisti žgali v Rižarni 22 žena moških. C 25. 6. 1950. so sile lutkovne v de Singmana Rija zavratno ob podpori ameriških im jne, rialistov napadle Severno C. rejo. P° 5 27. 6. 1945. ie dobil Josip Višal 'ske novic Stalin najvišji vojaitovi naslov - generalisima Sovj k sike zveze. an 28. 6. 1948. je bila izdana zg» vinska resolucija IU. 28. 6. 1943. je padla v Trstu boju s karabinjerji ljudi junakinja Alma Vivoda. tria TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13.30 Kulturni obzfc nik - 18.15 Beethoven: Kondi v za klavir š:. 3. - 19 Pogovorno ženo - 21 Malo za šalo - malo ‘ obo res - 22. Baletna glasba. iain NEDELJA: 9. Kmetijska o» ‘n ja - 11.30 Oddaja za najmlajš' melodije do melodiji Za} 13 Glasba po željah - 16. K(la0 12.15 Od cert tržaškega komonnega ?M . - 22. Izbrana lirika - 22.10 >, 511 zet: «Carmen» - 1. dejanje. roti PONEDELJEK: 13.30 Kultu' )ju obzornik - 19. Mamica pripeti, duje - ^21.Književnost in um1 e^n PROTI NADIZKORIŠČANJU IN IZMOZGAVANJU DELOVNE SILE Odločna borba v €BDA In v tržaški konoplfanei Zveza ES kovinarjev in EIOM sestavili enoten odbor - V ORDA še vedno ukinjeno nadurno delo - V ponedeljek je bila enourna protestna stavka Tudi v tem tednu prihajajo -zaradi svoje važnosti, v o-spredje borbe delavcev ,v ladjedelnicah GRDA in delavk v tržaški konopljarni. Od ponedeljka dalje je v ladjedelnicah ukinjeno nadurno delo, razen 10 tedenskih ur, ki jih predvideva delovna pogodba, Istega dne je bila enourna stavka, ki so se je kljub razbijaštvu DZ, udeležili v velikem številu tudi njeni pripadniki, Pretežna večina delavcev je zapustila delo od 14.30. V sporazumu med zve-zio kovinarjev ES in razredno organizacijo FIOM v Tržiču, se je te dni ustanovil enoten odbor, ki bo imel nalogo, da koordinira vse bodoče akcije delavcev ladjedelniškega kompleksa GRDA v naši coni in Tržiču. Vse kaže, da hoče tukajšnje ravnateljstvo ladjedelnic vsiliti tržaškim delavcem isti sporazum, ki so ga že podpisali ražbijaškii sindikati v Tržiču katerega pa je FIOM, kot je znano, odbila. Zaradi tega se bo borba tržaških in tržiških delavcev nadaljevala tudi prihodnji teden z isto ostrino in odločnostjo. Vse delavce ladjedelniških kompleksov CR DiA vežejo tokrat iste zahteve, ki jih prav tako osporava isti sovražnik. Ker je ravnateljstvo konop-Ijarne stavilo prizadetim delavkam v oddelku za tkanje povsem nesprejemljive predlol ge, se je agitacija v tem tednu zaostrila. V soboto in ponede ljek so stavkale razen delavk pri strojih na 4 statve tudi vse ostale in pomožno osebje tega oddelka. Prizadete delavke so Ker so delodajalci prekinili pogajanja za obnovitev delovne pogodbe prehrambene stroke, je prišlo v ponedeljek v dveh tržaških tovarnah do stavke. V tovarni testenin Osojnak so stavkali vsi delavci 24 ur, dočim je bila v «Pastificio Triestino» polurna stavka in to zaradi znižanega delovnega urnika. V ponedeljek in torek so stavkali tudi delavci pivovarne Dre-her. Po dveh dneh so stavko prekinili, ker je ravnateljstvo pristalo na obnovitev pogajanj za novo delovno pogodbo *** Po dolgotrajnih -pogajanjih je sindikalnima organizacijama končno uspelo znižati število odpustov v čistilnici «Standard» in sicer od 50 na 30. Seznam odpuščenih bo dalo ravnateljstvo v pregled tovarniškemu odboru, ki bo lahko priporočal poedine, posebnega upoštevanja vredne slu-šaje. Odpuščeni delavci bodo prejeli razen predpisane odpravnine še dodatno vsoto, odgovarjajočo 12 mesecem plače. Uradniki bodo prejeli sorazmerno vsoto. Ravnateljstvo se je tudi obvezalo, da bo ostalih 20 odpustov prišlo v poštev šele prihodnje leto. Zaradi dolge i-n neozdravljive bolezni je izvršil v četrtek prejšnjega tedna samomor 69-letni Jernej Stok iz ul. delle Docce, ki si je z britvicami porezal žile na zapestjih obeh rok. Truplo samomorilca so našli na nekem travniku v bližini železniškega mostu na progi Sv. Andrej-Opčine. **« v četrtek prejšnjega tedna so prepeljali v tukajšnjo bolnico 16-letno Giuliette De Risolo iz ul. della Guardia 35. Po končanem kopanju v bližini nabrežin-skega portiča, je hotela preplezati st/rmo pobočje. Nekdo od skupine pa je nehote sprožil debel kamen, ki jo je oplazil, da je iz- ki je zaradi prenagle vožnje z motorjem zahtevala človeško žrtev, dočim je še ena oseba v obupnem- stanju. 27-letni Mihael Flajban iz ul. S. Servolo 5 in njegov 29-1 ebni prijatelj Galliano Dolci iz Scala Bonghi 59, sta se vračala na motorju proti Proseku. V bližini križišča, ki pelje v Gabrovec, pa se je vozilo, verjetno zaradi prenagle vožnje in ovinka, zaletelo v telegrafski drog. Sunek je bil tako silovit, da je motor izrul in prelomil drog kar na treh mestih. Nesrečni Flajban, ki je vozil motor je obležal na kraju nesreče mrtev, dočim so prijatelja prepeljali v bolnico v obupnem stanju. Pri usodnem trčenju si je revež prebil lobanjo. *•* Pri gradbenih delih novega kinemotografa na Greti sta se v torek ponesrečila 33-letni Tranquillo Sommariva iz Skedenjske ulice in 57-letni Rudolf Legiša ul. Commerciale, ki sta padla s 3 metre visokega zidarskega odra. Sommariva si je pr.i padcu poškodoval hrbtenico, Legiša pa si je zvil desno nogo in verjetno zlomil kost. c Zakaj se ni sestavil v Trstu enoten odbor za počitniške kolonije V sredo, 11. junija sta ste zglasili pri prof. Schiffrerju tov. Karleta in Vera v zvezi z organizacijo počitniških kolonij, ki jih organizirajo v Trstu 'tukajšnje oblasti pod pokroviteljstvom raznih sloven- da obstoja tudi letošnje leto poseben odbor za slovenske kolonije, v katerem pa so zastopani le predstavniki slovenske klerikalne in liberalne stranke v Trstu. Ko sta predstavnici demokratičnih žena skih in italijanskih aaciona- protestirali proti temu dejstvu gubila ravnotežje in zdrsnila 40 m v globino. Na srečo pa je kljub nevarnemu padcu odnesla le lažje poškodbe, ozdravljive v 3 tednih. *** V soboto popoldne se je pripetila v bližini železniške postaje v Križu težka nesreča. Misleč, da se vlak nahaja že na postaji, je neki Cesare Dezzoni nenadoma izstopil iz vagona. V istem trenutku pa je pridrvel iz nasprotne smeri lokomotor, ki je zadel ob odprta vrata vagona in ta so z vso silo udarila potnika, da se je zgrudil na tla. Z istim lokomotorjem so ga takoj prepeljali v Tret. Iz postaje ga je prepeljal v bolnico avto RK. Na kirur.gičnem oddelku so ugotovili, da ima počeno lobanjo, pretres možganov in druge manjše poškodbe. *** Na cesti med Križem in Prosekom se je v torek popoldne pripetila težka prometna nesreča, V dneh od 12. do 18. t, m. se je v tržaški občini rodilo 46 otrok in 1 mrtvorojen, umrlo je 61 oseb, porok je bilo 35. lističnih in klerikalnih organizacij. Kljub temu pa, da je predhodno Schiffrer izjavil, da bi zelo rad izmenjal s predstavniki naših organizacij nekaj misli glede kolopij, je na sestanku izjavil, da ni o tei stvari nič obveščen in da je predsednik odbora za počitniške kolonije prof. Palutan, ki bi jima tozadevno dal lahko točnejše podatke. Vendar pa je prof. Schiffrer povedal nekaj zelo zanimivih podatkov zlasti v zvezi z organizacijo slovenskih kolonij Najprej je poudaril, da bo letošnje leto na razpolago več mest v kolonijah za one, ki bi bili pripravljeni nekaj plačati ■ter izjavil, da se vrši izbira otrok za v kolonije na podlagi zdravniške kartoteke, ki jo vodi vsaka šola posebej. Glede slovenskih kolonij ipa j .e dejal, in zahtevali, da bi morali biti v tem odboru tudi predstavniki naših organizacij, jima je prof. Schiffrer sicer dejal, da prizna, da smo komunisti na podlagi njegovih osebnih statistik res dobili večino Slovencev, da pa v tem odboru ne morejo biti kof taki zastopani Materialno namreč vzdržuje slovenske kolonije Zavezniška vojaška uprava in ima torej edino ona možnost odločati o tem komu se ta denar izroča v upravo in torej tudi odloča o .tem, kakšni predstavniki so zastopani v vodstvu teh kolonij. Nadalje je prof. Schiffrer tudi izjavil, da je to edino pravično, kajti če bi bile slovenske kolonije finansirane od italijanski!) oblasti, kot so to italijanske kolopije, bi Slovenci oziroma predstavniki obeh V enem tednu so v Mholapili iz Jugoslavije 12 glav živine Vtihotapljeno govedo so gnali skozi Mali Repen - Glavno vlogo igrajo titovske oblasti same - Ali je šel izkupiček za titovsko propagando ? V Malem Repnu in po drugih vaseh zgoniške občine kroži še danes govorica o dveh primerih tihotapstva z živino, ki sta se pripetila pred in po volitvah. V četrtek 22. maja je šlo v poznih nočnih urah skozi Mali Repen 7 glav goveje živine in sicer 6 volov in 1 krava. Govedo sta spremljali dve osebi, ki sta v kraju nepoznani. Očividno je, da je bila živina pretihotapljena iz Jugoslavije in prepeljana v našo cono po stranskih poteh v obmejnih gričih. Sličen primer se je pripetil v četrtek 29. maja in tu-ti tokrat v poznih nočnih urah. Tokrat je šlo skozi vas v neznano smer 5 volov. Dejstvo je, da drugo jutro ni bilo v vasi ne duha ne sluha o pretihotapljeni živtnt ne o spremljevalcih. Ljudstvo je mnenja, da ne gre samo za posamezni primer, marveč za dobro organizirano In široko razpleteno mrežo tihotapstva z živino, prt katerem nedvomno igrajo glavno vlogo titovske oblasti onstran meje. Drugače M sploh ni mogoče zamišljati, da bi v enem samem tednu lahko prešlo nemoteno jugoslovansko mejo kar 12 glav živine, ko pa je vsem znano, s kakšno pazljivostjo prežijo titovske obmejne straže na vsako muho. Ni izključeno torej, da je prav izkupiček prodaje pretihotapljene živine precej pomagal titoja-šistični volilni propagandi v zgo-niski občini, Sedaj si človek lahko marsikaj razlaga, posebno še. veliko število paketov z živili, ki jih je titovska sodrga razdelila p zgontgkl občini. 12 glav živine, ki so jih titofašisti ukradli kmetom v Jugoslaviji, je imelo torej tudj j voj delež pri «zmagi» v Zgoniku, političnih organizacij imeli vso pravico odkloniti 'ta denar, kei prihaja iz Italije. Zato je po njegovem mnenju najbolj moralno in seveda tudi pravično, da sta obe slovenski politični skupini vezani na Vojaško u-prayo, Mislimo, da je s tem y zvezi nepotreben vsak komentar in da bodo naši ljudje iz gornjega lahko sami spoznali da gre tukajšnjim oblastem predvsem zato, da ločijo Slovence od V posebni izdaji «Lavo. ratora» je izšla brošura «BIOGRAFIJA UBEŽNIKA IZ TITOVEGA PE. KLA)i; v kateri so izpod peresa pisatelja EZIJA TADOEJA opisani doživljaji tov. POCCECAIA. Uvod je spisal tov, Vittorio Vidali, Brošuro dobite v vseh sekcijah KP in v Domu pristaniških delavcev. Sožalje V soboto je preminul tov. Josip Sirk iz Križa, oče našega zavednega tovariša Viljema. Člani sekcije KP iz Križa, 'demokratične organizacije ter vaščani izrekajo tov. Viljemu iskreno sožalje. Sožalju se pridružuje uredniški kolektiv «Dela». ZAHVALA — Družina Maver iz Boljunca 20 se iskreno zahvaljuje vsem, ki so ji pomagali ob priliki nenadomestljive izgube očeta Ivana ter vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna , , zahvala pevcem in godbi, g. žup- nobenemu jugoslovanskemu niku in darovalcem cvetja. I troku mesta v kolonijah. skupne uprave počitniških kolopij, ki bi jih po našem mnenju vzdrževati morala mestna občina, ki bi bila zato pajbolj poklicana, Tako bi 's.e izognili raznim krivicam bodisi pd strani slovenskih, kot italijanskih političnih in klerikalnih organizacij ter se ne bi ločilo na ta način 'Slovence ipt drugovrstne državljane na našem Ozemlju, marveč hi imeli prav vsi iste pravice kot že imajo iste dolžnosti. Tako bi lahko tudi preprečili titovcem, da 'bi pošiljali tržaške otroke v kolonije v Slovenijo, kjer dejansko izpodjedajo počitek in okrevanje jugoslovanskim otrokom, ki so tega prepotrebni. Obenem bi jim tudi preprečili vsako možnost propagande, ki jo s tem v zvezi vrše celo po šolah, kjer njihovi agendi agitirajo za to, da bi poslali starši čimveš pjrok na oddih v Slovenijo. Prepričani smo, da bodo nase matere vedele kaj jp njihova dolžnost in da bodo v prvi vrsti poslale svoje otroke v kolonije, ki jih zdržujpjo tukajšnje oblasti iz javnih sredstev in da ne bodo izpodkopale o- v stavki že nad mesec dni, kar predstavlja težko gospodarsko žrtev. Kljub temu pa so na zborovanju, ki je bilo v četrtek, sklenile, da nadaljujejo borbo z isto odločnostjo, dokler ne bo ravnateljstvo stavilo bolj človeških predlogov. Na tej podlagi bodo sindikati vodili tudi bodoča pogajanja. MjiichkaPu'bmta n ost - 22. Bizet: «Carmen» fcva TOREK: 13. Glasba po željatoeri 18.15 Rahmaninov: Koncert št. bili7 19. Kraji Jn jjudje : 20.30 ^ Sldvensko-hrvatska prosvetna zveza poziva svoje člane in vse, ki jim je pri srcu razvoj in napredek kulturnega delovanja našega ljudstva, ki sta mogoča edino le v miru, da se udeležijo velike protifašistične manifestacije, ki bo v 22. t m. v Rižarn' -1 aJ ■ 1 " ijuujtr - .u.ou - . tualnosti - 21. Dramatizirana I bl vest - 21.45 Bizet: «Carmen» 2ad SREDA: 13. Koncert sopra'daj stke Rožice Kozem - 13.30 K" a -ževnost in umetnost - 19 Zdr’ m niški vedež. 20.30 Sola in vzg1 ,«i - 21. Vokalni kvartet 22.30 K1 iva] cert pianista Gojmira Demšar ČETRTEK: 13 Šramel kvinti in pevski duet - 19 Slovenšč' 4 a za Slovence - 20 Koncert ztijdlor ! Tržaški zvon - 21. Radijski ob * * * prireditev Sem- Iz pofaoljševalnice bodo napravili kasarno V upnedeljek je VU sporočila, da namerava izprazniti nekatere prostore, ki jih je v teku časa rekvirirala v mestu. Iz omenjenega sporočila je razvidno med drugim tudi, da je ista VU od januarja 1949 pa do maja 1952 rekvirirala v Trstu 120 vil in 85 stanovanj, v njem je tudi govora o gradnji 100-120 stanovanj v Trstu in na Opčinah, katera bodo na razpolago pripadnikom oboroženih sil in njihovim družinam. Zato je pričakovati nadaljnjih rekvizicij zemljišč zlasti na Opčinah, že preteklega marea smo pisali v našem listu, da namerava VU novo poboljševalnico pri Padri-iah spremeniti v kasarno za ameriške vojake. Nismo se zmotili. V že omenjenem sporočilu VU je med drugim tudi to potrjeno. Torej nove zgradbe pri Pa-dričah bodo v kratkem času postale kasarne okupacijske vojske. Danes prav lahka zatrjujemo, da hiš sploh niso gradili za poboljševalnico, temveč za kasarno. Titovci in liparji, ki se često radi ponašajo kot «branitelji slovenstva» seveda nimajo k temu nič kaj pripomniti. Naše ljudstvo je sito do grla vojske in njenih objektov; sito ie rekvizicij in odvzemanja zemlje. Tega naj se zavedajo odgovorne oblasti. Zato naj se neha s takimi dejanji! Kulturna polaju V nedeljo, 22. t. m. ob 18. uri bo kulturna prireditev v Sempclaju na prostem. Nastopil bo pevski zbor P. D. «Rdeča zvezda» iz Saleža in dramska skupina P. D. «Vesna» iz Križa s trodejanko «Tuji kruh» ter kriška godba. * * * V soboto, 28. junija t. 1, ob 20. uri gostuje v PD «Haas» na Vrdeli prosvetno društvo «Zvezda» iz Podlonjerja z veseloigro «Idealna tašča», skečem «Dve glušci» in z raznimi zabavnimi točkami. Prihitite na ta vesel kulturni večer.. Slovensko hrvatska prosvetna zveza izraža svoje globoko sožalje družini Maver iz Boljunca štev. 20 ob izgubi dragega očeta Josipa - 11 Osebnosti in usode naših jčne nedeljo t - Àmton Medved: «Ža pravdo ; V i srce», drama v 5 dejanjih - nT"11-Pri svečanostih bo sodeloval Ve^aULe pevski zbor «Veiesda» iz Sked-1 PETEK: 13' Glasba ha ] po želj ray _____naših j - 20.30 Tržaški kulturni razgled 22. Beethoven: Simfo,nija št. v roda 'isti foto Publ j . c KOLESARSKA DIRKA Jutri iv nedeljo bo druga 6s lesarska dirka miru» na sled1 Mis progi: Odhod iz Cedaisa, nada';tt, ' v di,je pu imramarsKi cesti sr- ^ -Grljan, Sesljan, nato po avtori e ki mimo Nabrežine, Križa, Prosetirsv Opčin, Trebč in Padrič ter rnir; B-„ Mitnice v Ključu, mimo Riempi tw° Boršta, skozi Boliunec, Doti 1 ti; Novo mitnico, Zavije; pono'’1 Sej, skozi Zavije, Boljunec, Boršt j-Ključ, po avtocesti do Seslja:ln. J in po miramarski cesti do Ceda ttlst Dolžina proge 110 km. , Ba Zbirališče ob 7. uri pred CpvaTt mom pristaniških delavcev. , 1 SPORED i"6 1 TEKEM V BALINCANJU > Jutri bodo naslednje teM cei0 Pertot - Bar Sportivo, igr}’ jn, Pertot, ob 16.: Javna skladišč*; 61 Costalunga B, igr. Baldon ob 1 rihb Bar Guglielmo A - Tovarna sEl Resr jev, igr. Pavan ob 16:: Postati grafonici - Sv. Alojz Tonda, ‘ti, a Ronchetto ob 1 . uri. '«ti] ________________________ >a ni smatralo za potrebno, da "u-pošteva konkretne dokaze, s katerimi je odv. Uglesaich, ki je branil tov. Violo, docela pobil kup izmišljotin, nanizanih v ovadbi. Dejstvo je, da je bil tov Viola že v prvi instanci oproščen obtožbe «poškodb», ker je dokazano, da si je Veljak povzročil poškodbe pri padcu s kolesa po odhodu iz krožka pri SV. Bàrbari,’ kamor je prišel provocirati. Tov. Viola ga je samo piojval naj zapusti krožek. Zaradi tega je bilo pričakovati, da bo prizivno siodišče oprostilo tov. Violo tudi neutemeljenih obtožb «žalitve» in «nasilja». Prva krivična sodba pa je bila v celoti U. 'hi lik % se »fin Vi t potrjena in celo brez vsa!1, ‘bi(v olajševalnih okolščin. , Sodišče ni hotelo upoštevaj da je titofašistična sodrga ganizirala proti voditelju j mokratičnega gibanja v ih' !°lu( skih hribih že pet napadov ; da je bil 9. maja celo areti1"' jhlu eden izmed titovskih napad, cev in sicer neki Euge11' » b0l Brapko iz Pirana, kateri JMt gotovo ne bo prišel pred s°i šče. Tako pridemo do atosuv Me, da se še danes obsojajo a,1ti0 -c fašisti, dočim se titovski šlMko dristi lahko nemoteno kretM JMa: provocirajo in napadajo Mi tovariše. Nič čudnega torej. Mač se bo ob sodbah, kot je P1, „S'U; mer tov. Viole, Fona in dri^1 Naj se dovoli pašnja v «Robidi» in «Hrstavcu» Leta 1950, je gozdna policija prepovedala pašnjo na gmajnah «Robida» in «Hrstavgc», ki so skupna last vaške srenje v Borštu. Ta korak je napravila, da obvaruje mlada drevesca ir), grmičevje ki je pričelo že takrat kar samo pogagjati. Gozdna policija je smatrala, da sta navedeni gmajni primerni za pogozdovanje in da jih je treba prav zaradi tega ščititi z ukrepi, ki so bili tudi izvedeni. Kmetje iz Bonšta gotovo ne nasprotujejo temu, da bodo nekoč imeli namesto puste gmajne, lep gozd. Vendar je treba pri tem vzeti y obzir še" drugo, nič mapj važno vprašanje, ki pride v poštev posebno letos, ko je začela suša neizprosno pritiskati. 2-iivini bo začelo primanjkovati ipaše in zaradi tega bi bilo potrebno, da se v naslednjih mesecih dovoli pašnjo tudi v «Robidi» in («Hrstavcu». Drevesca in grmičevje so se v aveh letih že tako utrdila, da jih živina ne bo več objedala. Ni torej nevarnosti, da bi se s pašnjo prejudiciral uspeh pogozdovanja. Zveza malih posestnikov, ki je bila pred kratkim obveščena s strani nekaterih .vaščanov p tej neodložljivi potrebi, je takoj posredovala pni merodajnih o-blasteh. Pričakovati je, da bodo slednje vzele v poštev tehtne potrebe Borštanov in ugodno rešile to vprašanje. titofašistična klika iše bolj .........................V gumila v svojih provokacij’ a, k - ........ de?; ^ in fizičnih napadih na krate in antifašistične bo*'1' Šolska prireditev P» na Opčinah ^ii; Slovenska osnovna in s? jM kovna šola na (k Opčinah vat’», na šolsko .prireditev, ki Adititi t. m. ob 20. uri v RltM torek, 24. t. m. on 20. uri v 1 svetnem domu na Opčinah-sporedu so baleti, razni priz°,; recitacije ter petje. S odelo'; bo tudi učiteljski orkester. ‘,fjr | vstopnino prostovoljni prisP' ki. :?s i N: N S dsjj ZAHVALA — Družina Otti Ik ) Boljunca 32 se zahvaljuje 'tis I Sestanek žena v Ricmanjih Jutri 22 t. m. ob 16. uri foó v Ricmanjih sestanek ZD2 za izvolitev novega odbora. Ob tej priliki bosta prisotni dve članici Glavnega odbora. Vabljene so vse žene iz Ricmanj. in Loga. ki so na kateri koli način Py stili spomin očeta Josipa, if sebna zahvala domačemu v skemu zboru. Demokratično preb iv ati N Magdalene se toplo zahva1J *. «te skupini tovarišev iz Modenč..! ‘6g so ob svojem obisku prispeti‘o t ’ 3.000 lir za gradnjo LjudsK • Qq doma. l/en Odgovorni urednik k. RUDOLF BLA2IC (Biag>> Založništvo «DELA» .Just.. Tiska tip. Adriatica, Rismond0 -povoljenje A IS -----------------------V f N PREKLIC j Podpisana obžalujem, da y ‘%v v zadevi zlate verižice po vici obrekovala tov. Svetlič in Saleža. Ker je «ti njena tovarišica v zadevi stena,- obžalujem nevref/Na " obrekovanje ter preklic1^ izrečene besede. Škerlj Mariti Salež .št. K N V'