15. številka.
Trst, v ponedeljek 20. januvarija 1902.
Tečaj XXVII
SeUn c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorgko.
%
j	T edinosti Je ■•$!
,,2dtBMtu ziaia tkkrat aa 4««. razu» o*dal) ta
rutniko*. ot> 4. uri rvećei, >aro*altia ma«n :
ra celo leti........... kroa
za pol teta.........13 „
7* -5etrt leta........ 6
i« ho me*ec........ 3 kroal
.►»ro'ri'no e p.ačeva:! japre;. £»a .
- *« orpr priiot«<ir n«r>»£mi« ajcavi ne »tiri	_
P tobakarnah ▼ Tre*u se prr,da»ajo po-lia-rif številke po 6 stotmk (3 hvČ.i, i u m Trat*	po 8 ritotink (4 svć.t
Telefon Stv. *70.	i
Oflaal
M rafionaio po vrstah v petitu. Za veC-kratno naročilo s primernim popustom Poslana, onmrtnice in javne zahvale domaČi oflaui itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se pošiljajo ured»!fttv» Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije lu oglase »prejema apravnlStTo. Naročnino in oglas«
plačevati loco Trm.
UrediMtvo ln tiskarna se uabnjata 1 a.lci Carintia 5tv. 12. 1'pravulltvo, In sprejemanje inseratov v ulici Molia piccoio 4tv. il. nad-u.
litjaielj is odgovorni urednik Fran Oodoik.
Lutnik konaorcij lista Edinost*4
Natisnila tiakarna konaorcij* lista „Edinost1* v Trstu
Javno zborovanje
političnega društva „Edinost" na Opčinah dne 19. januvarja 1902.
Zborovanja se je udeležila večina zavednih openskih možakov, pa tudi mnogo rodoljubov iz sosednih v a-* i. zlasti iz Padriča in Bazovice. Krasni »salon« Vovkove gostilne je bil do malega napolnjen. Od tržaških voditeljev smo opazili gg. Rvbara. dr. Abrama in dr. tJrneta. Razume se samo po sebi, da je prisostvoval tudi poslanec openskega okraja, g. Ivan Goriup.
Ob 4. uri in ~jA je gosp. dt. Rvbar otvoril v imenu pol. društva »Edinost« zborovanje, prisrčno pozdravljaje vse navzoče. Koje predsta\il udeležencem vladnega zastopnika, poverjenika za tržaško okolico, g. dr. Pabrizzija, je nadaljeval blizu tako-le: Shodi pol. društva »Edinost«.
Gospoda moja ! Preti okolo 3—l leti se je začelo politično društvo »Edinost« nekako bolj živahno gibat:. Napravljali smo izlete v tržaško okolico, in skoro vsako nedeljo smo priredili kje kak shod, na katerem smo skušali razlagati našim okoličanom, kakšne pravice imajo in kako bi prišli do tega, kar jim gre in česar si želijo. Zlasti je bilo to gibanje živahno vsakikrat pred volitvami, dočim je po volitvah vselej kolikor toliko zaspalo. Vendar pa je pol. društvo »Edinost«, oziroma smo mi poslanci tudi v tem času skušali neprestano ostati v dotiki fce svojimi volilci in, če nam Bog ohrani zdravje, priredimo tudi prih. nedeljo, in tako naprej, shode po okolici.
llavno zdaj je to potrebno, da zamorejo poslanci oziroma mestni svetovalci povedati svojim voliieem, kaj so delali v mestnem svetil in kaj ne je tam godilo.
Mestni proračun.
Znano vam je, da se vsako leto razpravlja v mestnem svetu tržaškem o dohodkih in stroških mesta tržaškega, o potrebščinah in delili, ki se imajo izvršili itd. l ako se je tudi prešlega decembra meseca razpravljalo v mestnem svetu o proračunu ter o tej priliki govorilo o marsikateri stvari, ki je potrebna za tržaško okolico. Da se ni vse doseglo, kar se je želelo, teinu se ne smete čuditi, ako pomislite, kaki gospodje gospodarijo na magistratu. Saj nam celo takih stvari nočejo dati, ki se zdijo jako potrebne in pravične celo naš m nasprotnikom, nočejo nam jih dati, če se še tako ponižamo pred
gospodo na magistratu, kakor se je to v nekem slučaju, ki vam je gotovo znan, zgodilo.
Kako se je vršila vsa ta razprava o proračunu, o tem ne bom na dolgo razpravljal ; tistim, ki čitajo časnike in se s prijatelji menijo o političnih stvareh, je to že znano. O nekih stvareh pa moramo vedno zopet in zopet razpravljati, da tako opominjamo gospode na magistratu, da nam dajo, kar nam gre.
Kaj je proračun ali »preventiv«, veste; to je nekak izkaz, nekaka »specifika« vseh stroškov, ki jih ima mesto v svojem gospodarstvu, dohodkov, ki jih dobiva iz mestnih doklad itd. Kedar se razpravlja o proračunu, predlaga delegacija, kaj se ima prihodnje leto potrošiti, in pove, kako se ima pokriti te stroške za določena dela. Takrat je čas za okoličanske poslance, da povejo, kaj bi bilo potrebno in koristno za njihove volHce. Mi nimamo druge priložnosti, tla bi razodeli svoje želje. Kajti v delegaciji ni nobenega ' nas, in to nalašč, ker se razpravlja tam tudi o nekih važnih stvareh, o katerih gospoda nočejo, tla jih rai zvemo ; eeveda, nazadnje morajo žnjimi na dan, in tedaj imamo i mi priliko, da povemo svoje.
Koncem lanskega leta smo razpravljali o proračunu za rekoče leto, ki končuje kakor vgako leto, s primanjkljajem. To bi sicer še ne bila taka nesreča, kajti znano je, da se pri nas v Avstriji tudi drugim občinam in sami državi v tem oziru ne godi bolje. Žalostno je pri tem le to, da, akoravno se toliko troši — več nego znašajo dohodki — da se pri tem tako malo stori za okolico. Vse se potrosi za mesto, na okolico se niti ne misli ; od okolice se zahteva samo to, da bi plačevala.
Ker se je pozabilo na okolico tudi v letošnjem proračunu, so se okoličanski poslanci oglasili o razpravi ter stavili razne j predloge. Toda predno govorim o tem, moram omeniti še neke druge stvari, ki se tiče vas, Openci, edino vas.
Sejmi na Opčinah.
Pred nekoliko meseci so vam nekateri svetovati, da bi vi prosili za sejme na Opčinah, češ, v Sežani so sejmi ustavljeni in sedaj bi bila lepa priložnost, da se zopet oživijo sejmi tukaj.
To je bila vsekako dobra misel in veselo znamenje za vas, da se zanimate za svoje koristi, toda gospodje so vam svetovali še
nekaj drugega. Rekli so vam : ako hočete kaj vdobiti, morate biti prav pohlevni, kakor da ste pripravljeni gospodi tudi - - noge poljubiti ... In sestavilo se je neko prošnjo, v kateri je bilo rečeno, tla ste strašansko pohlevni, da hočete živeti v ljubezni in slogi z mestno gospodo ter ji služiti. Moram to povedati, da boste videli, kako se daste včasih speljati na led, pa vendar ne dosežete ničesar.
Sklicali ste tudi shod v tej stvari. Prva stvar bi pač bila, da bi se na ta shod povabilo tudi vašega poslanca ; toda on je zvedel o shodu kakor vsaka druga postranska oseba, n. pr. kak cestar. Vendar je prišel zraven in bil za to, da se napravi korake za sejme, toda svetoval je, tla se stori to v obliki, kakor se spodobi za može, za davkoplačevalce, ki imajo pravico zahtevati, kar jim gre, torej v dostojni formi, ne pa da bi se pokazali kaker sužnji mestne gospode ali »ščavi«, kakor pravijo Lahi.
Nisem prišel, da morda branim vašega poslanca, vendar to sem vam moral povedati, ker je čudno, da se je vso stvar delalo za našim hrbtom ter se nam o njej reklo še le potem, ko se je vse že zgodilo.
Potem se je poslalo to prav ponižno prošnjo na magistrat in vam se je reklo : sedaj ste se pokazali tako pohlevne, da ne more izostati uspeh in da morate doseči, kar želite. Prošnja je prišla v mestni svet in kdo, mislite, da se je o nji oglasil? Vas poslanec! — In sklenilo se je, da se prošnja odstopi delegaciji, da se ista o njej posvetuje. Delegacija pa, ta milostiva, dobra delegacija je sklenila, da se vašo prošnjo vrže v koš!
Takrat v mestnem svetu je bila priložnost, tla bi vaši prijatelji pojasnili, 'tla so sejmi stvar, ki bi ne bila koristna samo za Slovence na Opčinah, marveč tudi za Nemce in »c.korijaše«. A vkljub temu, da ni bila na razpravi samo slovenska stvar, se ni nihče izmed vaših prijateljev oglasil, tla bi jo pri-; poročal, razun vašega poslanca, o katerem se I je govorilo, da je stvari nasproten ; on je sejme toplo priporočal in povedal gospodi, kolike koristi bi bilo celo za mesto samo, če se openski sejmi zopet oživijo. A njegov glas ni našel poslušalcev ; razun nas Slovencev je prepričal samo enega, precej mirnega Italijana. — Ta dogodek vas je menda pre-i pričal, da če ste še tako pohlevni, tudi če ' pljunete v lastno skledo, ničesar ne dosežete. Če boste pa pravi možje, če boste ponosni
na to, da ste Slovenci, Če boste gospodom povedali to, kar jim gre, smete pričakovati, da kaj dosežete, kajti tistim, katerih se bojijo, še včasih kaj dajo. Oni pač mislijo, da drugim ne treba nič dati, češ : »ti so itak naši«.
Iz tega vidite, tla človeku v Trstu ni dobro, če je preponižen. To mu nič ne pomaga ; gospodje ga imajo še za norca. — Jaz tega ne govorim, da bi vas morda huj-skal proti komu, jaz vam samo povem, kako se stvar godi, da se znate ravnati.
Sol a na C*ropati i.
Kakor o tej priložnosti, tako je bilo tudi o neki drugi. Vam je znano, da se prosi, ne vem, že koliko let, najmanj deset let za šolo v Gropadi. (Glas iz občinstva : Petindvajset let !)
Ta prošnja, upravljena na magistrat, je bila podpisana od vseh gospodarjev v Gropadi in mnogih posestnikov v Padriču.
O tej prošnji se je mnogo govorilo in pisalo ; če bi se zbralo vse gradivo, imeli bi že debelo knjigo o tej stvari.
Ko se je prvikrat o tem predmetu razpravljalo v mestnem svetu, so prošnjo odbili ; rekli so, tla šola v Gropadi ni potrebna.
Mestni gospodje okoličanom vedno očitajo, da so neumni, da so barbari, ničvedni in ničvredni. Kedar pa prosijo za kako šolo, da bi se v njej kaj naučili, tla bi ne bili več barbari, takrat pa jim šole nočejo dati, akoravno so po postavi dolžni, tla jim jo dajo.
Gropajci so prošnjo ponovili in proti sklepu, s katerim je bila odbita, rekurirali; stvar je šla naprej in prišla na namestništvo. Na namestništvu so prošnji ugodili ter rekli mestni gospodi, da morajo šolo napraviti. To pa gospodi ni bilo prav. Sklenili so, da se proti temu ukazu namestništva pritožijo, kar so tudi storili, in utok je šel na ministerstvo na Dunaj. Na Dunaju, kjer menda ne poznajo ramer v tržaški okolici, so rekli, da potreba šole ni dovolj dokazana, ker imajo Gropajci dve šoli v bližini, eno v Bazovici, drugo v Trebčah. Ker je pa po zimi menda težavna pot v ti šoli, je pa šola v Gropadi morda vendar potrebna. Zato je reklo ministerstvo, da ne uniči sklepa namestništva popolnoma, marveč, da želi, da bi se še poizvedovalo,. da bi preiskala komisija, kako stvar stoji, ali je šola potrebna ali ne.
PODLISTEK. it
Vladimir.
Hrvatski	Avgust Šenoa. prevel M. C-t-č.
II.
Teta se je zasmejnla od srca, udaril:« l)obrani«:a po rami, zatrdivša mu, da jej je dobro došel in da gi ni mati lodilatako nevarnega navihanca, kakor je on. Hotela mu je pri južini na vrtu natanjčneje opisati Klaro, ali on jej je odgovoril, raahnivši z roko: »Nikar tetika ! Ne govorite mi ničesar o go-spici KleineoiVevi. Jaz sem plemič, človek vitezice nravi. Bilo bi nepravično, da mi pjbližje opišete gospico Klaro, tla mi kakor špijon opišete njene slabosti, tla jih potem tem lažje premagani. Jaz iščem največe zapieke. Borba bo tako jednaka ; ona ne pozna mene, jaz ne {►oznani nje : dve nepoznani vojski se spopri-miti iznena tla. Vi jej menda niste povedali, tla pridem jaz, ona me bržčas tudi ne ne pozna?«
»Bog obvaruj!« se je nasmehnila Kamenčka. »Da da, tako bo prav. Dve nepoznani vojski, a jaz hočem to borbo gledati od strani. Meni bo to zares haut gout.«
In prišel je dan zabave, krasan jesenski
dan. Gostov se je bilo že precej zbralo v Hrastovcu, sami ljudje nenavadne vrste, veleposestniki, sodniki, podžupanje, župniki, stare načičkane posestnice in krotke jim hčerke k temu dva trije baroniči in neka stara grofica ki je jako ponosno škilila po vršini svojega nosa. Dobranič se je dal po svoji teti predstaviti vsem velecenjenim gostom, katerih vsaki je znal reči gospodu po kako laskavo besedo. Dobranič je ob teh slavospevih grizel brke, klanjajoč se precej leseno. Vsi ti pokloni so mu bili zoprni ravno sedaj, ko mu : je neka nestrpljivost mučila dušo. Koso se bile dame spustile v najhujše besedičenje in so se gospodje zbrali okolo baroniča, ki se je bil ravno povrnil iz Pariza, umaknil se je Dobranič neopaženo ter krenil po gozdni stezici, ki se je vila nad cesto. Na višem ovinku je j sel Dobranič v senco starodavnega hrasta, kjer ga ni mogel opaziti nikdo.
Sede je gledal bregovito krajino, ki se je razprostirala pred njim, vse one čedne dvorce sredi šumskega zelenila, kjer so stare hrvatske matere skozi stotine let živele v sreči in nesreči. Bilo mu je čudno v tej gozdni Samoti, do katere je prodiral samo glasen, vesel smeh od Kameničkinega dvorca sem ; pa če tudi ta krasni prizor ni razstopil srca njegovega
I vendar se je vzbudilo v njem resneje čnt-i stvovanje. Bil se je zaglobil v čudne misli, j Kar naenkrat ga je vzbudilo neko ropatanje. Pogledši nizdolu je opazil silen oblak prahu iz katerega se je izvila visoka, tanka angle-žka kočijica, ki je strelovito drla po cesti. Četorica ognjenih belcev je poskakovalo pred j njo, a držala jih je na vajetih krepka ali : nežna roka tanke hI i polne devojke črnega očesa, črnih las, finega, skoro španjolskega : lica okolo madjarskega klobučiča se je vil v ! zraku siv, svilen pajčalon, a goste kite sijajnih las bo jej bile zadej zavite v klopčič. Kraj gospice je sedel debeli sivolas gospod aristokrati čnega iica, a od zadej na kožnatem sedežu angležke kočije je jahal sluga, oblečen po raadjarsko. Ker je ce<?ta šla nizdolu, trebalo je sedaj voziti počasneje, in tako je imel Dobranič Časa za opazovanje gostov na vozu. No, njegovo oko je malo maralo toliko za starega, kolikor za slugo, temveč za plemenito kočijašico, ki je s toliko spretnostjo gonila in vodila vitke belce. Slutnja mu je govorila, da je to tista ženska kurijoziteta, da je to Klara.
Saj je vedel, da so bili sedaj v dvorcu zbrani že vsi gostje, same Klemenicevih ni Še bilo. Tu ni dvoma, to sta ona, oče in hči.
To je torej Klara ta osvojljiva trdnjava. Dobranič se je nasmehnil na lahno. Resnica, forme so dovršene, rekel bi zlite, mišice kakor da so železne; to je poznati po krepko-sti, s katere drži vajete; glava je ponosna, črte pravilne brez prigovora, vsa vitka, gibka i — ali vsega tega je tudi pri drugih. Na angležkih bakrorezih vidiš dosti tacih devojk na konja in na sedežu lahke kočije. Kočija je že zginola iz-pred oči »Don Juana« ter zakrenila na dvorišče hrastovitega dvorca. Dobranič se je začel jeziti. Bil je trdno prepričan, da se je teta sama pošalila, tla ga je le izmamila v to zoperno družbo, kateri bo on moral biti »maitre de plaisir«. Klara, si je mislil, ni druzega, nego ona od tistih stotin plemiških devojk pans consetjuance, ki iz samostanska šolske klopi skoči na konja, iz ur-šulinskega vrta na parket plesne dvorane, kjer se devojke vrte na ogled, dokler ne pridejo poti kapo in streho plemiškega dvorca da rode prav take hčere kakor so one same bile.
Za nekoliko trenotkov se je spustil nizdolu in krenil proti Hrastovcu, vstopil je skozi zadnja vrata kraj čebelnjaka na vrt ter stopal proti dvorcu, pred katerem je v senčnati lopi od bršljana sedela družba. (Pride še.)
Prišla je na lice mesta komisija, v kateri so imeli prvo besedo seveda gospodje iz mesta, i o je rekla : Ceste so dobre; otroei lahko liodijo v šoli v Trebčah in v Bazovici.
Namestništvo pa je ia to odgovorilo, naj komisija se enkrat pogleda in se prepriča, je-li po zimi mogoče za majhne otroke, tla hodijo v šolo v Bazovico in v Trebče. To je pisalo na mestni št vo magistratu že pred štirimi leti. In kaj se je zgodilo?
Od takrat čakajo gospodje iz komisije še zmerom, da pride sneg in burja, da bi prišli pogledat, ali je res sneg in ali res razsaja burja. Med tem časom je menda že pihala burja in sneg srn > tudi že imeli, toda nesreča je ta, da takrat, kedar bi se oboje dalo najbolj videti, da fc takrat tudi gospodi ne ljubi hoditi v okolico, in tako se ne morejo prepričati, je-li šola v Gropadi potrebna.
Stvar je nekoliko smešna, a tudi žalostna. Gospodje imajo skrbeti, da se ustanovijo potrebne šole, da bi majhni otroci ne bili izostavljeni burjam, a ti gospodje se čakajo dandanes, da bi prišli gledat, kako burja p.ha. Jaz ne vera, koliko časa bo to ?e trajalo.
No, v zadnji seji mestnega sveta se je vaš poslanec oglasil o tej stvari ter vprašal, kaj je s šolo v Gropadi, in stavil predlog, da se ta š >\a ustanovi.
Tukaj moram še nekaj omeniti, da boste videli zopet, kako vas imajo ti gospodje za norce. Pred tremi leti. ko se je šlo zato, da bi tržaško mesto najelo veliko posojilo 24 milijonov kron in ko so hoteli v to svrho dobiti tudi glasove slovenskih poslancev, so rekli .- Mi moramo za ta denar napraviti mnogo važnih velikih del n. pr. norišnico, šole itd. Ta dela bodo koristna tudi za vašo okolico. Da vidite, da smo pripravljeni tudi za vas kaj storiti, napravite nam seznamek, specifiko vsega, kar bi bilo za okolico potrebno. Sestavil seje izkaz, v katerem seje j>ovedalo za vsaki okraj, kaj bi bilo tam najbolj potrebno. V tem [izkazu 8e je nahajalo mej drugim župnišr3 in šola na Opči-nah, razni vodnjaki in — šola v Gropadi.
Ker so hoteli, da bi slovenski poslanci glasovali za posojilo, sprejeli so tudi predlog glede gropajske šole. Šola je torej bila sklenjena in bi se imela napraviti. A kaj vidimo sedaj ? Sedaj, ko se ni imelo napraviti drugo, kakor poslati komisijo, ki naj pove, ali v zgornji okolici burja razsaja, sedaj so rekli : ne! Za predlog vašega poslanca ustali so samo slovenski poslanci in predlog je propadel.
To pa bi ne bilo mogoče, če bi namest-ništvo prisililo magistrat, da že davno ukazana komisija pregleda, kakšne s;> kliraatične razmere v Gropadi. Mislim, da bi bila dolžnost namestništva, da prisili magistrat, da l>o isti storil svojo dolžnost.
Na vas, Gropajci je sedaj, da se oglasite. Zberite se na posvetovanje, izvolite si deputacijo, ki l»o šla na namestništvo, da isto opomni magistrat, kaj ima stor'ti.
Sola na Opčfuah itd.
Kakor se je zgodilo z gropajsko šolo, tako je bilo tudi s šolo na Opčinah. Tudi to so stavili v proračun in sklenili, a zgradili je niso nego so pozneje predlog odbili. ' Zakaj, tega niso povedali, a nam je to znano, ker so že enkrat izjavili, da za slovenske šole nočejo ničesar storiti.
Da, če bi se šlo za kak italijanski šolski vrtec, za to bi že dali denar. Zadnji čas sploh rastejo italijanski otroški vrtci po okolici kar iz tal |n. pr. na Istrski cesti, v Skednju itd.», tako da izdajajo za vrtce po okolici že več kakor za vrtce v mestu samem. Ze sami Lahi jim očitajo, da gledajo samo na to, kako bi poitalijančili okolico. Sara » Piccolo« je pisal v tem smislu. No, če že tak list tako sodi o gospodi na magistratu, potem se preneha vse in ne smejo se čuditi .gospoda, če jih mi vedno kritizirano.
S tem končam svoje |n>ročilo.
(Zvrsetek pride.)
Politični pregled.
V Trstu, 20. jan. 1902.
Iz proračunskega odseka. V nadaljevanju razprave o točki »užitninski davek* poročal je finančni minister pl. Bohm-Bawerk, da se vlada pogaja z deželnim odborom češkim glede uvedenja samostojne deželne doklade na pivo, on pa da mora imeti o takih oddredbah vedno pred očmi skupne deržavne koristi.
Glede monopola na žganje, rekdl je ti nančni minister, da istega brez vsacega predsodka, da še eelo simpatično odobruje. Ker je treba premagati razne ovire, priporočati je zadevo v natančno preštudiranje, na kar bo minister o istej poročal. Minister se je nadalje izjavil proti proračunjenim dohod kom davka na pivo, ker znatno zvišanje teh dohodkov v lanskem prvem poluletju nikakor ne opravičuje zvišanja proračunjene svote za letošnje leto. O točki »užitninski davek« glasovalo se bo v jutrajsnjej odsekovej seji.
Avstrijska politika na Primorskem. Dozdevalo se nam je s začetka, da bo prihod sina nemškega cesarja, princa Adal-berta, čisto privatnega značaja, brez vsake politične primesi in se radi tega nismo posebno zanimali za ta dogodek ter nismo o vsprejemu, banketih in druzlh takih et'ket-nih zadevah ničesar poročali našim čitateljem. Ali: »Človek obrača, previdnost avstr. politike pa obrne.
Niti slutiti nismo mogli, da pride o priliki obiska nemškega princa, od strani pri morske vlade do velezanimivih izjav, katere ( je podal namestnik grof Gočss v svojem govoru na diueju, ki se je v soboto zvečer priredil na čast visokemu gostu, princu A dal-bertu Pruskemu. Ta znamenit govor primorskega namestnika glasi se v doslovnem prevodu takole:
»Čast nam je, pozdraviti te dni c. nemško vojno ladijo »Charlotte« na onem delu avstrijskega obrežja, ki ima posebno važnost za postanek pomorskega položaja nase monarhije. Kakor so vsi modri vladarji imeli vedno svojo pozornost obrnjeno na morje, tako eo si tudi vladarji iz naše cesarske hiše že zgodaj prizadevali dobiti pot iz svojih dežela do morja. S pridobitvijo Trsta in njegovega ozemlja, katera pridobitev seje izvršila rairnim potom, storila je habsburška vladarska hiša prvi korak k morju.
Težaven je bil razvoj tega dela obrežja, vsled dosj)dkov notranje in vnanje politike sedaj povspesevan, potem zopet oviran, včasih tudi popolnoma zaustavljen, dokler je slednjič-vsled vedne skrbi naših vladarjev, vsled pridnosti in podjetnosti trgovskega stanu — v zavetju naše slavne mornarice — dospel do sedanjega pomena. Tudi čas v katerega spada obisk ces. nemške ladije, ni za Trst brez pomena, ker ravno te dni so zapričela ona dela, ki bodo takorekoč predrla mogočni okop, ki ga tvori trojno gorovje: Ture, Karavanke in Julijske Alpe in nas v malo letih močno zbližala s severnim, produktivnim delom monarhije in z nemško državo. Mnogokrat ste že nemška pridnost in u e m š k a podjetnost tu vspešno delovali, naj bi se torej, kakor sedaj sever naše monarhije oplođuje nemška pristanišča, tudi južna Nemčija potem posluževala skrajšane poti do avstrijskega obrežja ter tako uplela novo vez med mnogoštevilne medsebojne razmere obeh držav. Kakor srečo pričajoče znamenje, da se l>odo ta pričakovanja izpolnila, Bluzi nam dejstvo, da je nemška država ravno sedaj doposlala k našemu obrežju cesarsko ladijo z mladostnim členom cesarske hiše.
Nada v bodočnost je naravna čednost mladine. Tudi pred Vašim kraljevim veli - j canstvom je še vsa ainogoobetajoča priho 1- j njost na delih l>ogatega življenja, čemur so ; v poroštvo velike naloge nemške mornarice. Ako bo Vaše kraljevo veličanstvo, kakor i upamo, v poznejšej zrelej moškej dobi ta visoki poklie zopet dovel na to obrežje, naj U i takrat Vaše veličanstvo našlo to mesto, kakor mogočno razvit avstrijski e m p o r i j in v istem, kakor dragocen del trgovskega stanu: nemško kolonijo v bogatem r a z c v i t u. Mi pa želimo danes Vašemu veličanstvu iz vsega sr«-t obilo sreče in vspeha v Vašem življenju, v veselje visokim sta riše m Vašega kraljevega veličanstva in na čast in Blavo z našu državo tesno zvezane nemške države.« Po teh besedah napil je namestnik grof Go«~-»s nemškemu eesarju in eesarici ter navzočemu princu, na kar se je isti v kratkih l>esedah zahvalil ter napil našemu cesarju.
Svoja izvajanja o tem znamenitem govoru prinesemo v kratkem: za danes opozarjamo slovenske rodoljube — pa tudi naše neljube italijanske sosede na vsebino tega govora, v katerem je jasno izražena tendenca avstrijske politike na jugu ; posebej pa so v tem govoru dovolj jasno izraženi ukazi in nalogi, ki jih je dala centralna vlada eksce-lenci Goessu, kako naj vlada na Primorskem.
Italijane bi moralo upainetiti že dejstvo, da vodijo vso njihovo politiko Zidje, ki so vedno brezdomovinci, ako se jih pa sili, da morajo prijaviti svojo narodnost, tedaj pa so vedno »tajč*.
Tudi v vsem Gocssovim govoru bilo je toliko teh »tajč«, da bi se istega govora ne moral sramovati niti najradikalnejši Vsenemec.
Nauk is afere Sv. Jeronima v
Rimu. Kdor je čital preti nekaj tedni italijanske liste, zlasti pa primorska glasila naših neodrešencev o dogodkih v zavodu sv. Jeronima v Rimu, bi lahko mislil, da je v glavnem provzroČitelju onih dogodkov, v »slavnem junaku« Titu konte Alacevichu nastal Italijanom nov Garibaldi, ki je poklican rešiti ne samo zavod sv. Jeronima iz rok Slovanov, temveč kar naravnost osvoboditi »neodrešene brate« v Dalmaciji in najbrž tudi v avstrijskem Primorju iz »sužnjosti«.
Tit konte Alacevich je bil junak, mučenik, hranitelj narodnih svetinj in kar je bilo še drugih takih polnodonečih naslovov.
Iz vseh krajev neodrešene »patrije« leteli so brzojavni pozdravi in čestitke na tega narodnega junaka in to naposled niti ne moremo toliko zameriti našim sodeželanom italijanske narodnosti, kajti v pomanjkanju resničnih junakov in resnično velikih, značajnih mož jim ne preostaja druzega nego se zadovoljiti s karikaturami.
Žalostno pa je bilo, da so takrat celo vlade začele vpoštevati onega šarlatana kakor jako važno osebo, s katero so se pogajale kakor s kako vojskujočo silo.
To je bilo tem čudneje, ko so vendar celo nekateri v Italiji izhajajoči listi označili Alacevichevo počenjanje s pravim imenom. Vže takrat je na pr. veliki list »Illustrazione Italiana«, katere sotradnik je celo bil Alacevich, tega poslednjega imenoval komedijanta.
Italijanska vlada pa je vkljub vsemu temu vzela Alacevicha kar naravnost v svojo zaščito.
A sedaj se je pokazalo, da je bil konte Alacevich, ki niti konte ni, ne samo prav navaden komedijant in šarlatanu ampak da se sploh ni boril za kak idejal, temveč da mu je bil irredentizem le v pretvezo, da iz bogatih dohodkov zavoda sv, Jeronima tudi svoji nikdar siti in zelo potrebni osebiei zagotovi primeren dobiček.
Pokazalo se je, da ta »junak«, ki se je bil predstavil svetu kakor boritelja za irreden-tistične idejale, piše istočasno jako ponižne in pohlevne vdanostne prošuje italijanskemu-kralju — papežu in — našemu cesarju. Doznalo se je, da se je ta patentni irredentar lepo pogodil z avstrijsko vlado za :> maj h no« odškodnino in da je za to priznal avstrijski protektorat in pravico papeževo do zavoda.
Naravno je, da so naši Etalijančki zelo-žalostni, ko vidijo, kak šarlatan- je njihov »janak« in »mučenik«.
Pa so res pomilovanja vredni primorski neodrašenci : najprej ne je boritelj za »vzvišene idejale« slavni dr. d' Angeli tako proslavil, da je moral po noči bežati iz Trsta, potem se je n'č manj junaški garibaldinec Mauroner pokazal tako vestnega strijca in varuha, da bi ga ljudstvo najraje videlo tam gor v via Ti gor; nedavno je bil ultra radikalni, nev»»ogljivi branitelj najekstremnejših aspiracij, voditelj demokratike odkrit kakor vreden oboževatelj morale a la WollT, in sedaj se je se »konte« Alacevich prikazal kakor navaden pustolovec brez značaja in brez idejala.
Pa puhtimo Lahe v njihovi žalosti i rt vprašajmo se raje, kako se ima soditi o vladi, ki se iz znanih »viših, ozirov«,. iz ozirov na take »junake« in na njihova streaaljenja obotavlja dajati svojim najvernejšim podanikom, kar jim je sicer v teoriji po zakonih zagotovljeno. Kfidaj se vendar enkrat uveri vlada,, da take ljudi se nema vpoštevati kakor »junake«, temveč kakor navadne šarlatane.
Tržaške vesti.
Cvetka iz vrta »slovenskih^ seefjat-nih demokratov. Zadnji »Delavec — Rdeči prapor« piše :
»Edinost« se še ni naveličala, dolgočasiti svojih ubogih bralcev s tistimi neumnimi imodrostmi», ki jih. brez vsake logične zveze in brez vsake stvarne podlage nabira pod zaglavjem, kdo med' njimi ne vidi. No, kdor najmanj vidi, to so- gospodje, ki pišejo
»Edinost", ki v svoji zaduhli redakciji mešajo ideje iz preteklih, davno preteklih, »lavno preživelih časov, pa še do danes niso opazili, da ima svet danes popolnoma drugačno lice kakor ga je imel takrat, ko so tiste ideje nastale in ko še njih ne nas ni bilo na svetu. Da je tudi zadnji lonec tega riČeta poln in-famij, nas pušča popolnoma hladnokrvne, kajti tega smo že tako vajeni, kakor da moramo opravljati opravila, katerih se noben človek ne more znebiti, o katerih pa govori k večjemu s svojim zdravnikom.«
Mi dostavljamo : In k zaključku katerih »opravil« najdostojnejše služi — »Rdeči prapor«. Basta !
Javno vprašanje. Podpisani vprašamo tu javno slavno c. kr. namestništvo: Kaj vendar mislite z rešitvijo naših utokov glede dosege domovinstva v ti občini? Koliko časa še bomo čakali, predno izvemo, na kako stališče se je postavila c. kr. lokalna vlada, proti nezakonitemu postopanju tukajšnje mestse ' oblasti in koliko časa treba še — predno se nas definitivno vsprejme v mestno zvezo tržaško, dasi je že leto dni odkar smo vložili naše prošnje l
V	slučaju, da se nam ne odgovori takoj, prosimo vsa občinska zastopstva po vseli jugoslovanskih zemljah te državne polovice, da nastopijo takoj odločne korake, proti vsakemu zavlačevanju rešenja prošenj za novo domovinstvo in ob enem prosimo vse slovanske poslance, naj v prvi seji prih. zasedanja državnega zbora odločno zahtevajo od centralne vlade, da ista zapove podrejenim oblastvom, naj ne zavlačujejo rešenja vloženih prizivov kar po šest in več mesecev!!
Ob enem naj zahtevajo, da se zakon o domovinstvu »popolni tako, da ne bo več dvoumen.
(Sleili 20 podpisov!)
I
Trsovsko Izobraževalno društvo. —
Zvršetek poročila o občnem zboru 12. ja-nuvarja 1902. —
Na to je poročal blagajnik g. Škodni k o stanju društvenega premoženja od l./l. do 31 ./12. 1901. Iz istega je razvidno, da je bilo dohodkov v znesku . «5.;">17 Iv st.
a stroškov...... 1.275 ,, 45 „
--—————-
čisti dohodki znašali so torej .'».241 K 87 st.
Obračun se je odobril.
Sledila je volitev novega odbora i i plesnega odseka.
V	odbor so voljeni *. gg. Plesničar, predsednikom, Millonig, podpreds. Perušek, tajnikom Tamajin, blagajn. Marušič, />gur, Kranjc, odbornikom. Vrtovec. Plesničar ml. ter Po-patr>ikT namestnikom.
Pri točki »Posamezni predlogi« predlagal je preds. Plesničar, naj bi se prispevki i ustanovnih udov povišali.
Na nasvet g. Uleakarja je predlagatelj ta predlog odtegnil,
G. Millonig je predlagal, naj bi društvo poprijelo inicijativo za ustanovitev »Trgovske obrtne zadruge« v Trstu, kakor deluje enaka plodonosno vže v Gorici
G. Ulčakar, vodja »Tržaške posojilnice« podal je na to pojasnila o pravilih, delovanju {in o razmerah goriške zadruge ter je pred-! lagal izvolitev 5- oseb za studijo osnove ta-: kega zavoda. Sprejeto.
G. Ulčakar je še enkrat j-ovdarjal ko-; risti temeljite stanovske izobrazbe za trgovca j ter vabil na obilen in vesten obisk večernih tečajev. Predlagal je na to še zahvalo staremu odboru za njegovo neumorno delovanje, čemur so zborovalei pritrdili.
Na to je za kl u čil predsednik zborovanje.
Društvo je torej, kakor je iz tega razvidno, po svojih še skromnih močeh vestno delovalo. Zato, in ker je za razvoj in napredek našega življa v Trstu prevažno, dolžnost je pae vsacega rodoljuba, da ga podpira podisi s |K>dporo ali pristopom.
Udje naj si bodo pa tudi svesti, zakaj se imenuje društvo »izobraževalno« ter naj pridneje zahajajo k večernim tečajem. Potem se ne bo nobenemu pripetil tak kričeč in nevaren slučaj, kakor nekemu tuk. slov. trgovcu, ki je prinesel k odvetniku neveljavno, ker nepravilno sestavljeno in podpisano mu menico.
Plesne zabave minole sobote. V soboto bilje v gledišču »Armonia« ple3 »Vzajemnega podpornega društva za vojake veterane«. Gledališče je bilo za to priliko kaj lepo in ukusno okrašeno s zelenjem, zastavicami, preprogami, grbi in drugim nakitom ter sijajno razsvetljeno.
Pies. katerega -se je udeležilo mnogo
izbranega občinstva, vodil je plesovodja g. Ivan Umek, ki je jaso lepo izvedel finala četvork. Občinstvo v gledališču bilo je skoraj izključno slovensko in se je slišala povsod slovenska govorica, kar naj služi mlademu društvu v direktivo, da bo znalo, na kateri del tržaškega občinstva se ima v prvi vrsti naslanjati o prirejevanju svojih plesov in zabav.
»Slovansko pevsko društvo« imelo pa je v soboto svoj plesni venček v »Slovanski čitalnici«. Ta pleBna zabava je izpala vsestransko izvrstno. Občinstva se je bilo zbralo toliko, da je bila čitalniška dvorana še pretesna. Zabava jc bila zelo živahna in neprisiljena in je gotovo, da ostane ta plesni večer vsakomur v prijetnem spominu
Plesni venček, ki ga je priredilo prošlo soboto pevsko društvo »Kolo«, je izpal v |>opolno zadovoljstvo vseh udeležencev. Vdeležba je bila taka, da se je moglo lepo plesati in zabavati. Od nad sto vdele-žen«*ev, je bilo 2 tretjini kolašie in kolašev, drugi so bili povabljeni gostje društva.
Imeli smo v svoji sredi med drugimi4 tu<li tri vrle Istrijane, namreč, g. učitelja Ciril-Metodove šole iz Vabrige, vrlega na- i rodnega borilca Črnogorca in Frate in še enega Vabrežana. Zabava je obstajala, iz petja, citranja. (g. Malič) iz humorističnih in resnih iger in — plesa. S to domačo zabavo, ki je izpala popolnoma povoljno so bili zadovoljni vsi vdeleženci in je želeti, da se tudi v bodoče priredi kaj stičnega.
Bila je to jako prijazna, rekli bi družinska zabava, na katerej se človek veliko bolj veseli ter mu je veliko prijetnejše, kakor na marsikaterem »sijajnem, velikem plesu«, katerega udeleženci navadno zapuščajo z vzdihom : »hvala Bogu, da je enkrat konec«.
Drobne vesti. .Junaki nožev. Ko je priplul parnik »Ellena« včeraj zjutraj v naše mesto, dal je kapitan poklicati polic, oficijala Kreiner ja, kateremu je kapitan po vedal, da je 27-letni mornar Italijan Henrik Fiorani iz Ancone (Italija) ranil z nožem 37 letnega kurilca Jakoba Gofaui iz Malte in mn tako prizadel več nevarnih ran. Ko je drugi kurilec Abdul Ali pritekel na pomoč svojemu prijatelju, je Fiorani nevarno ranil tudi tega. I- ioranija so odvedli v ulico Tigor.
Bestijalna hčerka. Ana Sagher, stanujoča v ulici Almerigo Vespucei štev. 2, je šla obiskat svojo hčerko Marijo. Ko je surova hči zagledala svojo lastno mater, jej vrgla v glavo neko steklenico, katera je ubogo ženo tako nevarno ranila, da so jo morali prenesti v bolnišnico.
V spanju o k r a d e n. Ko je delavec Mihael Ple.-ar iz Celovca, prišel včeraj v naše mesto, dobil je tu svojega s'arega prijatelja letnega Antona F. iz ulice sv. Nikolaja, ki mu je med drugim tudi pripovedoval, da je brez novčiča in kar je še hujšega, da ne more že dolgo časa dobiti dela. Plesar, ganjen po prijateljevih besedah, obljubil mu je. da mu plača večerjo in za kozarec vina. Sla sta na to v neko gostilno v ulici Altana, kjer |sta bila več časa. Ple-sarja je vino kmaiu prevzelo in je v gostilni krepko zaspal. To spanje pa ]e moral ti rago plačati. Ko se je vzbudil, je žalosten opazil, da so mu ukradli 40 kron in uro vredno kakih 20 kron Plesar je stvar naznanil polieji, ki je takoj na-to dala zločinca aretirati Antona F., kateri je izjavil, da ni ukral prijatelja ter da je nedolžen. Pozneje pa je policija iztaknila pravega krivca v osebi 42-letnega natakarja Avguština L. iz Solnograda ter ga odvedla v zapor.
Dražbe premičnin. V torek, dne 21. ja nuvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. fer. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Riborgo 9, obuvala in steklena omara ; ulica della Guardia 5, hišna oprava : ulica Giulia 29, hišna oprava; Sv. Mar. Magd. zgorja 58, glasovir; Campo Marži o 6 in ulica Remota 6, krave, konji in vozovi : ob 11. uri : ulica Corti 4, hišna oprava : ulica Laz-zaretto vecchio 21, oprema v zalogi : ob 11 uri: ulica Cavana 17, hišna oprava.
Vremenski vestnlk. Včeraj: topiomer ob 7. uri zjutraj 4°.G ob 2. uri popoludn* 10.° C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 778.5 — Danes plima ob —.— predp. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob —.— popotudne.
Vesti iz ostale Primorske.
Iz Hrtlšiee v Istri, 17. jan. 1902. Za zitlanje mlekarne v Hrušici se že energično delajo priprave in če Bog da, čas ni več tako daleč, ko se prepričamo na lastne oči, kako prepotrebna je bila ta zadruga in kako bla godejno bo delovala v prospeh našega kmetijskega stanu. Će je sploh kje potrebno, pomagati kmetu, to gotovo ni v zatlnji vrsti našemu, ki ječi pod težo vsakovrstnih bremen in dolgov, a zaslužka nima v toliko, da bi si pomagal naprej. Mi smo uverjeni zato, da tudi oni, ki so sedaj takorekoč še slepi, izpregledajo in bodo ume!i blagrovati truda-(K>lno delovanje mož, ki se žrtvujejo za naš ubogi, zapuščeni narod! In to v doglednem času !
Vesti iz Kranjske.
* Realka v Idriji. Ministerstvo je mestni realki v Idriji za tekoče šolsko leto j |>odelilo pravico javnosti.
Vse je preplati
s hvaljenimi zdravili proti pljučnim in vratnim boleznim, toda nad »Pectora« ni boljega zdravila. Velikanski vspehi pri obolelih na pljučah, vratu in posebno dihalnih organih dokazujejo sledeča pisma. (Izvirniki so vsakomur na razpolago.)
Gospa justiene^a svetnika M. B. v
Prosim Vas b tem, da mi pošljete s povzetjem 5 zavitkov »Pectora«. Delovanje vedno dobro.
Gospod F. S. t D. Za vsaki slučaj pošljite mi 20 zavitkov Vašega čaja. Ze po uporabi 3. zavitka sem opazil z najveČim začudenjem izvrstno delovanje in bodite prav prijazno priporočeni.
Gosp. pastor A. S- T B. Z velikim veseljem Vam naznanjam, tla je Vaš čai pri neki 30-letni ženski, ki je bila nad 3 leta bolna na pljučah, kaj izvrstno deloval. Ona Vas ne more prehvaliti. Pošljite na moj naslov zopet po povzetju za nekega starejšega gospoda 5 zavitkov z natanjčnim navodilom.
Ch. X. dj a konica v B. Prosim Vas, pošljite mi takoj 3. pošilja te v »Pectore«. I Mladi deklici se zdravje vitino vrača ter bi le želela se korenito ozdraviti. Radi tega pošljite jej v tretjič. Ona sicer pravi, da ne bi bilo treba. Bog nam je podelil s »Pectora« velik dar.
Da se vdobi pristni »Pectora«. naroča naj se ga v lekarni „Diana" v Budimpešti, Karoly komt 5, katera ga razpošilja v zavitkih po 2 kroni.
Književnost in umetnost.
»Slovenka«. Prvi dve poli januarskega zvezka sta že tiskani; »Slovenka« torej ni izpolnila vroče želje mnogih — prizatedih, da bi prenehala. Vsled požrtvovalnosti izdajateljev bo izhajala še nadalje v strah različnim »prijateljem« našega ženstva. — Kolikor moremo soditi po prvih dveh polah, pokaže | »Slovenka« glede vsebine zopet lep napre-dek. Poleg aktuelnih razprav o položaju uČi-i teljic na deželi, o ženski v javni družbi, o ! temeljih moralnega vprašanja, o ženskih lice-jih, čeikih ženskih listih itd. prinese nam tudi mnogo ljubkih pesmi, nekaj črtic in začetek prevoda I. S. Macharjeve »Mag j dalene«.
Prepričali smo se po rokopisih, da so sotrudniki same realne osebe, ki nimajo niti podobne pisave ! Prvi zvezek »Slovenke« bo torej najlepši odgovor ofisjelnim slovenskim socijalnim demokratom oziroma anarhistom, ki lijejo svojo gnojnico na glasilo slovenskega ženstva, ker nočs trobiti v njihov, po zadnjih dežilnozborskih volitvah n* Kranjskem precej — »razglašeni« rog.
Dunajsko-praška tvrdka, za katero ,de -luje' g. L:nhar£ ,per procura', napove baje konkurz, ker ne more doseči svoje svrhe, t. j. ubiti »Slovenke« ali vsaj njene urednice !«
Cena listu : 6 K na leto, plačljiva v naprej. Plačuje se v ulici Molino piceolo 3. II. n.; na obilo naročbo vabi udano uprav-ništvo »Slovenke«.
Čestitka. Pise se nam s prošnjo, da obj avimo :
Gosp. Karol Linhart predbaciva v ,S1. Narodu' ,Slovenki', da jo ,f a b r i c i r a t a dva človeka'. G. Linhart je vsekako prepričan, da je s to nedokazano trditvijo zadel ,Slovenki' smrtni udarec ter bo se menda čudil, če mu povem, da je dosegel ravno nasprotno od tega, kar je vsekako
želel. Urednici »Slovenke4 in njenemu soprogu je le čestitati, če ,f a b r i c i r a t a' sama »Slovenko4. Saj je list tak. da ga je morala pohvaliti v ne-kntn nemškem in nekem češkem listu (po besedah istega g.a Linharta) sama gospica Zofka K veder, v katere nezmotljivost g. Linhart pač absolutno veruje. Čestitam torej ,Slovenkinemti' uredništvu ! Toda, morda je tudi gosnica Zotka ,farbala* nemške, oziroma češke čitatelje ? ! . . . Nekdo je .farbal': ali preje gospica Kvedrova, ali pa sedaj g. Linhart, ko ne pusti lasu dobrega na ,Slo- j venki' in na osebah njenega uredništva — toliko je gotovo !
Skladbe Hrabroslava Volariča. Na-prošeni v to ter v vspodbujo ljubiteljem slovenske glasbe posnemljamo tu oceno, ki jo je prinesla »Slovenka« v svoji štev, od 25. januvarja 1. 1901. iz peresa pripoznanega veščaka :
Hrahroslar Volar it- z Skladbe /. Samospevi s klavirjem. Založila Franja Volaričeva. Izdal Josip Cerin. Cena 3 K.
Obsega 10 pesnij: »Oj rožmarin« (A. Pin), »Biserji« (Simon Gregorčič), »Ne žaluj« | (Svojmir), »Dekliški vzdihi« (Fran Gestrin),; »Pregovorjena otožnost« (Pavlina Pajkova), »Dekliška 'tožba«, »Pogled v nedolžno oko« (Simon Gregorčič), »Ledene rože« (Anton ! Aškerc), »Zopet solzč« (Josip Stritar) in »Zvonček« (Janko Leban (op. 10, 14 in 23).!
Te ljubeznjive popevke bodo v kratkem znane in priljubljene širom slovenske domovine, kajti vseskozi ljubke, prikupljive, zložene v jednostavnem, lažjem slogu, so kakor vstvarjene za domače glasbeno razvedrilo in za javno predavanje na pevskih večerih, zabavah, manjših koncertih itd. Mej njimi gotovo vsakdo najde nekaj, kar mu bode ugajalo in se poda njegovemu glasu, bodisi višjemu ali nižjemu, ženskemu ali možkemu : spremljevanje na klavirju tudi ni težavno in tako je proizvajanje omogočeno najširšim krogom, vspeh pa je tem samospevom vzpričo ujiu prisrčnosti in melodijoznosti zagotovljen v največji meri. — Res da v teh skladbah ni Bog ve kake originalnosti, res, da nas nikakor ne vodijo na doslej neznana, nova pota, in vendar smo jih prav od srca veseli, kajti delo so mladega, velenadarjenega in navdušenega skladatelja, kateri je moral, žalibog, le prezgodaj umolkniti na veke. — Volarič je bil pač umetnik po Božji volji, in kakor ptici-pevki so mu pesni vrele iz prsij neprestano, neprisiljeno! Ze pričujoči zvezek njegovih zbranih skladb nam mej drugim n. pr. kaže, kako pazno je Volar'č zasledoval slovensko pesništvo, kako je povsodi iskal za uglasbenje prikladnih tekstov. In sam Bog vedi, kakšne glasbene zaklade so nam žnjim zakopali v hladni grob, sam Bog vedi, kaj bi nam še vstvaril, da mu je milejša osoda dala živeti, spopolnjevati se in delovati v. ugodnejših razmerah ! — Da se je ga. Franja Volaričeva (vdova pokojnikova) odločila izdati vse skladbe rajnega Hrabroslava Vo-lariča z veščo pomočjo gosp. Josipa Oerina, i je čin pijetete, za katerega ji bodi ves slovenski narod dolžan srčno in dejansko hvaležnost. Upajmo, da se ta prvi zvezek kmalu razproda, in da čim preje izide tudi drugi zvezek, ki bode po naznanilu na zadnji strani obsegal pet šaljivih Bamospevov.
Zunanjost je lična, tiBk razločen, papir posebno močan in trpežen, cena pa (za 22 stranij !) izredno nizka.
Volaričeve skladbe naj ne manjkajo v nobeni hiši, kjer se goji slovenska glasba l
—t.
_
Brzojavna poročila.
Izsrredi na Ogerstem.
BUDIMPEŠTA 19. (B.) Uradno se poroča: V sasko občino Alsoidecs došla je včeraj neka komisija, katero je fanatična množica napadla. Moralo je poseči vmes orožništvo. Jeden orožnikov je bil ranjen na glavi, drugemu pa so iztrgali puško. Oro- j žniki so na to začeli streljati ter težko ranili j trinajst oseb, od katerih je jedna že umrla, druge štiri pa leže na smrtni postelji. Dogodki na Kitajskem.
LONDON 20. (B) »Standard« javlja iz Slianghaia, da so Tungfusianga uBmrtili v uradu guverneja dežele Kansu.
Katastrofa v Mostu.
MOST 19. (B.) Rešilna dela v »Jupitrovem« rovu se vedno nadaljujejo. Razmere poti zemljo in nad zemljo so neizpre-menjene. Stanje vode se je v vseL rovih znatno znižalo.
MOST 20. (B) Požar, ki je včeraj nav-stal v rovu »Julij IT.« so pogasili s tem, da so rov zamašili. Nesreče ni bilo nobene, ker se v tem rovu ni delalo in ni bilo v njem nobene osebe.
Velik požar.
STUTGART 20. (B) O polunoči je aavstal v tukajšnjem dvornem gledališču požar, ki je upepelil velik del istega. Ponesrečil ni o tem nihče.
Vojna v južni Afriki.
KALKUTA 19. (B) Od tu se je odposlalo 6000 vojakov v južno Afriko.
KUMDER 19. (B) O napadu na neko utrjeno stališče Burov v bližini Gritjuan-to\vna, je bilo 5 Angležev ubitih — med njimi jeden major — in 5 težko ranjenih.
GRAAFREINETH 18. (B) Reuterjeva pisarna javlja : Burski vodja Sheepers je bil, ko je lord Kitchener potrdil obsodbo, danes popoludne ustreljen. Preiskava proti Kruitzin-gerju zaprične prihodnji teden.
Poslano*)
Gosp. K. Linhartu & Cie.
V »Poslanem« mojemu možu v »Slov. Narodu« z dne 17. t. m. se nahaja mej drugim stavek : »Mislil sem si: uboga urednica Ivanka!« Ta pesem mi je že znana in ja vsekakor ni zložil mladi Karol Lioha^t. No, n- j ep-šega napeva se človek končno naveliča.
Zato najnujneje svetujem vsem skrbnim prijateljicam in prijateljem a la g. Linhart, ki bi mi na vsak način radi sugerirali uiogo nesrečne žene, naj svojih drznih nosov ne utikajo v moje zakonske rar.mere. Tu ui gnoja in smradu, ki bi jim prijal, — - to jim z vso resnobo zatrjujem. Vsak se brigaj zase in za svojo >srečo« in ne stikaj za »inte-resantnostmi« na tujih tleh ! Tako zahteva že — omika.
Trst, dne 20. jan. 1902.
Ivanka Klemeneič,
urednica „Slovenke«.
*) Za članke pod tem naslovom uredništvo le toliko odgovarja, kolikor zakon veleva.
Inteligenten mladenič
i
išče službo pri kaki tukajšnji (ali tudi na deželi) večji trgovini, kakor praktikant; iz začetka tudi brez plače. Govori in piše tri jezike. Pismene ponudbe, pod naslovom »Stalno«, naj se pošljejo na apravništvo » E li-nosti« — Trst.
Aleksander Levi Minzi
Prva In največja torama pohtStva TBeh vrst.
-•{ TRST 2«-
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa, i Piazza Rosario it. 2
vogal I (šolsko poslopje) Via Liraitanea j in Via Riborgo it. 21 -NOM ——
Velik irbor tapecarij, zrcal in slik. Ir-vršaje naročbe tndl po posebnih načrtih.
Cene brez konkurenoe.
ILOSTROViU CEI IK ZASTONJ II FE Al KO Predmeti postavio se na oai obrod aH železnico fnnKo
prodajalnica izgotovljenih oblek
= „Alla cM ili Trieste" =
tvrdke
EDVARD KAI.ASCH
Via Torrente št. 34 nasproti giedaiišču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri.
Velikanska rastava pohištva in tapecarij. Izvenredno ugodne K KM cene. M M M
VILJEM DALLA TOKRE
v Trstu, trg Giovanni 5. (Palaca Diana.) MoJe pohištvo donesesre&o. ™ ■
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eraab. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno miža. Cgla«i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plaruiejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu.
Z«Iop» likerjev v sodeih in buteljkah.
Perhauc Jakob ^tiZ^
vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
»presorljive mrežice.
v lit-lt. J'f.?7f> >"rpr7;irti
W I iCfc U. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druee priprave za plinovo luč „Aner.u
Kavarne.
Anfnn *snrli prip°roča sv°Ji tavam
J-IIIIUII VUI II »Commercio« in »Tedefco«
ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drutri časniki.
Offlje in drva.
Muha Incin v ulici dei Torro 5tev- 15
mUlICt JUOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega |
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe s*e toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla -svoji k svojim.a Andrej Jug v Tratu ulica S. Lueia V2 7ndej c. kr. deželne sodnije.l
lolš PprhmiP Ulica Stadion št. 20, pe J d IV. IĆI liaut karna in gladfičarna.
»vež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vpprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Pekaru e In sladčičarne.
H04II%Z*>| Piazzetta S. Giacomo St. 3 (Corso ■ OIIUIOI ima veliko pekarno in sladčičarno.
Vedra zaloga vsakovrstnih tort. krokandov, konfetov, i raznovrstnih sladčič v kosih in v Skatljicah, finih biSkotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja j. o pogodbi in naročilu franko ca dom in trgovcem \ razprodajo. Domač mali-novec po nizki ceni.
Stroji in tehnični predmeti
\>:ike vrfte iz najboljših tovarn se vdobivajo po to varn?ki ceni v jakj:i tvidke Schivitz &t'cmp., inže riija Živica v Trstu ulica (^hega 10 nasproti kavarn Fabris.
ClnuanOA priporoča svojo veliko prodajlnico OlUVvllCls in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele £t. 2.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo st. 17. Slavnemu občinstvu se uaz-nanjs. da se od dane* naprej točijo sledeča vina: refcšk črn po 28 nove., bela rebnla iz Brd po 28 novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa F o novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsi-k z; more moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena' vdobi 100 gld. nagrade.
. Ces. kr. priv. civilni. voja-ki in uradnica krojač M. Poveraj. trgovee v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča ^BBj čaMtiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrpte in vfe potrebščine k oblekam za vsaki stan Vstreza vsakemu naročilu in po modi.
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki ;«beri pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno. razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. !
Ikriti! Ponte	*a!,l)ra žt- 2. vogal ul.
OdSdnill.Torrente. Podružnica _Alla citta di
Jx>ndra- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nu^ve 3. »Brune rje vh hiša). Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke Velik izbor oblek za moške od g. i fij>0 do 24. za dečke od gl. 4 do 12. sukneue jope v velikem izlKsru od gld. 3. do 55. zimske močne in j podšite jope z ovratnikom od astrahana od gld. 5 — 14. ravno t«ke podšite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izbora od gld 18 — 32. Jopice za dečke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejše od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let eni gld. 2.50 — 10. Haveloki za moške in dečke po j naj^ižiih cenah. Hlače od moleškina izlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu.
Crtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške obleke na oieter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke po nieri ter se ~e posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah in merah za moške in dečke.
Konrad Jacopich Vi'":
Piaz/a Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-
nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah. Kazpo^ilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
Skladišče vina
23. Prodaja vina v j
sodih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in konkurenčnih cenah.
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
-u lekarne B. Fraper-ja v Pragi —--
je že več kakor 30 let obče znano domače je staro, najprej v Pragi rabljeno do-zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z mače zdravilo, katero varuje in ohrani redno uporabo istega se prebavljanje krepi rgne	vnetje in bolečine olajša
in ohrani.	- t i j-
m hladi.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. v pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti po pošti 20 nvč. več.	6 nvč. več-
Svarilo! Vsi deli embalaže nosijo	_	aa
y en stoječo, postavno |n>lo-ženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Marca B. Fraper-ja c. in kr. ilvornep zalaplelja „pri črnem orlu"
Fraga. M al a stran 203, vogal Nerudove ulice.
Vsakdanje poštno razpošiljanje.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiaui, E. Leiteiiburg, _	]>. Prendini, S. ^erravallo. A. Suttina, t. Zanetti. A. Pra\marer.	—
3MT SREČA TUKAJ.
Spodaj označeni krasu i predmeti :
33 komadov „franko" samo za g\. 3.30
vdobijo toliko čas2, dokler zaloga traja, naravnost od
J. VANBERER, lovama za are, Krakov. Stradoiii 2
vdobijo se
nikaka stenska ura!	nikake igrrače !
samo rabljivi predmeti od niklja, doublfe pozlačenih in od pristnega srebra s pečatom c. !ir.
ptmcovnega urada. 1 nikeljasta rem. žepna ura, 54 ur idoča, jamčena za dober tek.
1 podoba cesarja Frau Josipa I. ali Njeg. svetosti papeža, tudi socijalistična na pokrovcu vre 1 mošnjiček od usnja za to uro.
1 verižica od niklja ali pozlačena z lepim navedkom. 1 jnko fino žepno ogledalo, okovano, dvojna šipa. 1 par finih gumbov od dublfe zlata, patento»».ni.
6 parov	., .. „ - za ovratnike in prsuike z podlago od biserne matice.
1 elegantna škatlja za cigare ali cigarete. 1 par uhanov od pristnega srebra s Škatljico. 1 kravatna spila od	„
1 prstan	„ „	za gospode ali dame.
15 razglednic iz Krakova, Prage ali Dunaja.
g^* Brezlačno in franco
pošljem moj velik ilustrovani cenik od ur in dragocenosti. — Ta garnitura velja mesto srebrnega prstana
z enim zlatim prstanom od 14 karatov gld. 5'50.
Ces. kr. priv. tvornica strojev, brizgaliiie, čelad, eevij, pasov 111 prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
R. A. SMEKAL-A MMm
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori nYennore!" po l«i kron. „Avstrija" po 20 kron 1'ranko na vsako pošto
Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno.
— ~7godni plačilni pogoji —
.Podružnica K. A. 8 31 E K A L v Zagrebu.
ŠTEFAN CRUCIATTI
ornamentalni kamnosek.
TRST. — Via della Pieta št. 25. — TRST. j izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega.
Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor.
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih
cenah.
3van ^ngeli
ulica Canale 5
zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar eopičev vseli vrst in šeetk, nahajajoč se 11a tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur.
VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah.
Gostilna „Al Tran$waal".
prej »Antseo Gobbo«) Via dello Scoglio 205.
(nasproti Drejevi pivovarni). Podpisani priporoča J. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzensko in Spaten v botiljkah.
Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogi j išče. Svojim rojakom se toplo priporoča
Fran Benčič, krčmar.
„Anino ie Frauz"
krčma
v ulici Geppa štv. 14. 7o£i vina prve vrste:
Bela vipavska . - . liter po 36 kr. Crna istrska .... „ 36 „ Istrski refošk .... „ „ 48 „
Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-i kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. ; Družinam se pošilja na ilom od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 28 kr., črno istersko liter po 28 kr.
Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vinood 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni.
Josip JFurlan, lastnik.
Novi tržaški
pogrebni zavod!
Podpisani imam čast javiti slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovaui \ ogrebni zavod po raznih zaprekah, zopet v mojih rokah
Oprave iman take in toliko, da zamorem prirediti vsakovrstnih pogrebov. A* prodpjalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) imam strankam na razpolagi* vse potrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se postreže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi.
Nadejajoč se, da me sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se belježim udani
Mozetič Vekoslav.
i
Važno oznanilo!
Podpisani smatrajo si v dolžnost javiti slavnemu občinstvu, da so dalmatinska črna, bela, Opolo in istrska vina, ki se prodajajo v njihovi zalogi v Trstu, ulica • lelle Legna št. (> (v dvorišču), analizovana
in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva za notranje stvari. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka za pristnost vina. To določbo je izdalo visoko c. kr. ministerstvo za notranje stvari radi pregostega k varjenja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kdor si torej vkupi vino v naši zalogi, je gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in in konvalescentom, vsled česar se mora za-r htevati vedno le garancijsko znamko.
Z vsem spoštovanjem
Braća Buj,
Split-Trst.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Havasinijev
letati liili.
Sestavljen je iz raeijoualno izbranih potrebnih kol čin železa in delujočih prvin kinina.
Steklenice po kron 1*20. 2 — in 360.
Vdobiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu. Piazza della Stazione 5tv. 3.
Postne po^iljatve s (jovzetjem.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljanje in prevažanje joMštta
Rudolf Exner
Trst. — Via della Stazione 13G6 — Trst. Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje
pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši ua najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve " vsake vrste in kamor si bodi.
Proda se I. brač
po zeio nizki ceni. Več se izve v našej tiskarni.
Lepo liiria šola
za eno osebo je oddati v neki narodni družini, ulica Uossetti. Več se izve v miši tiskarni.