Leto um. Številka 14.
četrtek Z. aprila
Cena Din 1*50
Uhaja vsak «211 popoldne, Ismail nadeli« ta praznika. — Iaaaratt; do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji Insersti petit vrsta 4 D; norice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-aro. — fnserami davek posebej. — 9fSJovea*Ki Marotf** velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D,
i
Upr&vnistvo: KnaOoaa ulica stav. 5, prittUfa. — Telefon Ste*- 304. uredništvo: Kanilo v a mllca it. 9,1* nadntrople* — Telefon Mer. 34,
M"      Poitnlna platana v gotovini«
Socijalna država.
(Opombe k debati o dvanajstinah.)
V naš! državi se ne moremo pritožiti, da bi naše stranke ne poskrbele za velika gesla, ki vznemirjajo zapadni svet Tako nas klerikalci osrečujejo s svojim, kakor pravijo destiliranim napredni aštvom. Hrvatski republikanci so mamili z republikami. Zemljoradniki ©znan ju je jo agrarno državo. Spahovci niso zadovoljni z narodno skupščino, marveč hočejo angleško demokraciio. K tem velikim geslom, katerim so tudi komunisti dodali celo garderobo sovjetskih »idealovc, se pridružuje tudi za-ltteva po ^socijaln: državic:. Najglasnejši »zagovorniku socijalne države pa io slovenski klerikalci!
Kako ljuto so napadli našo državo, češ da je *buržujska<r, da ne pozna modernega socijalnega razvoja in bistva t socijalne države«. Venomer so trdili, da pašujejo po državi kapitalistični interes?, da se zapostavljajo ubožnejši krogi, da naš narod socijalno propada, skratka, da država nima srca s potrebami socijalnega življenja.
Ne moremo reči, da bi klerikalni politiki ne bili lepo govorili o socija?ni državi. Tudi lepe dolžnosti so ii naprtili, seve samo v demagoških svojih programih! DrŽava naj posveti prvo pažnio socijalni dobrobiti državljanov, socijali-zfra naj po mogočnosti vse, kar vleče državno plačo in eksistira pod državno npravo. Poleg: najobsežnejše socializacije, ki so jo klerikalci propovedova!! napram »kapitalistični državi«, so zahtevali še socijalno zaščito do skrajnosti.
Škoda za take programe, da so nffi Izdani! Tzdala jih je SLS, izdali so jih politiki SLS! In sicer ravno tam, kjer h; jih morali ustvarjati in zagovarjali, namreč v Narodni skupščini pri razpravi državnega budžeta in sedaj#pri obravnavi dvanajstin! Zamolčali so svoje ideale o socijalni državi! Opustili so s kompromisnimi pogajanji doseči vsaj delno rešitev svojih sociialnih zahtev! Pač znamenje, da klerikalcem z niihovimi programatičnimi gesli ni za stvari in ideale, marveč za demagogiio.
Klerika!ci pod pritiskom novih razmer kar molčijo o socijalni drŽavi in o svoiih protikapitalističnih očitkih! Tihi so kakor grob o teh stvareh, s katerimi so nekoč uganjali demagogijo in brezsrčno javno sleparijo.
Danes pritiskata na druge gumbe! Država jim je razsinna, državno gospodarstvo r.neverjetno«! V omejenosti gredo naši klerikalci celo tako daleč, da zanikajo davke! Ne zanikajo pa ori tem davkov samih, ampak vse principe socijalne države, principe socijMnih dolžnosti države! Postavljajo se na staTi-šče krutega, ne^ocralnega pojmovanja države. FIvo. kaj piše današnH »Slovenec«: Princip modeme finančne politike je, da se odvjema državiianom kolikor mogoče malo niihovih dohodkov in nfbovega zaslužka in da se davki pora* bj;o no'eg neizogibnih, neproduktivnih fzdaktov za vojsko, predvsem v produktivne svrhe!
Vntije onozicije, zlasti pa knčanie stovnskih klerikalcev proti dvanajsti-nam odkriva vse ozadje nühove >socl-jalne poetike«! Niti z besedico ne navajalo soHHnih dolžnosti države, niti 3 eno pobudo ne zahtevajo so~iia!nih dajatev države, novih sociialnih smeri v naši državni finančni politiki! Na srcu jim je samo demagogija s »nrevisokn^i davki«, »razsipnostjo* itd. Pri tem pa niti ne omeniio, kje se razsipa, kje se nalagajo previsoki davki, predvsem kje so izdatki države, ki se naj reducirajo.
S proračunsko svojo debato so klerikalci dokazali, da zatajujejo vse svoie takozvane socijalne principe, da jim je socijalna država le dobrodošlo sredstvo politične propagande in nič drugega! Sicer bi bili v Narodni skupščini drugače kritizirali dvanajstine, kakor z »razsipnostjo« in s previsokimi davki. Jasno je kot beli dan, da brez davkov ne more biti socijalne drŽave in da morajo tisti, ki zagovarjajo socijalne smeri modeme države predvsem v proračunski debati nanizati svoje socijalne programe in tem aociialrim programom primerno zalite«
Dvanajstine ? nami Hi Me.
Klerikalci razgrajalo in besne« — Slovenci v klerikalni terminologiji narod zase. — Svetozar Pribičevič o nalogah učiteljstva, univerzah in dijaških štipendijah. — Uničujoča kritika klerikalne politike. — Minister Pribičevičodklanja klerikalno plemensko
zagrizenost.
— Beograd, !. aprila. (Izv.) Glavna razprava o proračunskih dvanajstinah se je včeraj popoldne živahno nadaljevala. Zbornica je postala proti večeru precej nervozna, ker so začeli slovenski klerikalci zopet demagoško nastopati in je posl, S m o d e j izzval tak vihar s svojimi medklici, da je bil predsednik prisiljen predlagati njega izključitev od treh sej. Opozicija je končno uvidela, da ne more več voditi stvarnega boja proti proračunu in zat.» jt pri podrobni debati zapustila zborni :o. da tako izrazi na demonstrativen način svoj protest proti dvanajsfnam. Narodni blok je mirno in ravnodušno opazoval postopanje opozicije, odločen, da odstrani vse ovire za pravočasni sprejem dvanajstin.
Danes ob 3. zjutraj je zbornica s 195 glasovi sprejela v podrobnostih zakon o dvanajstin ah. Spodaj podamo sejno poročilo o popoldanski in nočni seji.
POPOLDANSKA SEJA.
Skupščina je ob 16.15 nadaljevala dopoldne začeto glavno razpravo o proračunskih dvanajstinah. O ekspozeju finančnega ministra se je razvila zelo živahna debata, v kateri je opozicija ugovarjala nekaterim povišanim postavkam in izdatkom.
Posl. dr. Voja Veljkovič (dav. dem.) je kritiziral dvanaistine ter zahteval, da ima narodna skupščina večjo možnost kontrole nad izdatki. Govornik dvomi, da bi od finančnega ministra predlagana kritja zadostovala in popolnoma pokrila vse izdatke.
Posl. dr. G o s a r (kler.) je prvič v zbornici nastopil. Njegov govor je bil političnega značaja in je še enkrat -z posebnim povdarkom navajal znane dr. Koroščeve besede o Slovencih kot posebnem narodu. Med drugim je dejal: «SLS nima razloga spremeniti svojega programa in svoje taktike. Vedno smo stali na stališču, da smo Slovenci narod zase. Nimamo razloga, da bi od tega odstopili. Za Hrvate in Srbe e stvar drugačna. Ce smatrajo, da so en narod, je to popolnoma njihova stvar. Za nas Slovence velja, da imamo svoj jezik, svojo kulturo in svoje Čustvovanje individualnega naroda. Govornik je Halje zahteval popolno ravnopravnost Slovencev ter se pritoževal, da so Slovenci povsod zapostavlieni. Slovenci plačujejo razmerno veliko davkov, nimajo pa med generali niti enega Slovenca. Slovenci imajo samo enega polkovnika (kar seveda ni res!); Slovenci so 'Jobri samo za kaplarje. Dr. Gosar je izzval v zbornici veliko ogorčenje in proiestne medklice.
Posl. dr. Ljudevit Pivko (sam. demokrat) je nato odločno pobijal iz vaji nja dr. Gosarjeva, naglašujoč, a slo-venski narod sam odklanja od kT^riki? cev zamišljeno avtonomno. Oovorrik 7** v ostrih besedah žigosal klerikal? demagogijo in ponovnokrat osvetlil dvoličnost in jezuitizem klerikalne nn^tike.
Med Pivkovim govorom i': venomer delal medklice klerikalni ^tslanec Fran S m o d e j. Skupščinski r>->Jp_j *-sednik dr. P a 1 e č e k je bil pr.morsn ukoriti Smodeia ter mu je kon;*^ zagrozil, da ga izključi iz seje. Sfttodtj se je ustrašil ter zlezel pod klop.
Posl. dr. Lorkovii (HZ) je na-
nesti, da bi temeljito pregleda1; proračunske dvanaistine. Ze v finančn .m od-
boru ni bilo mogoče dvanajstin ».rončiti. ker so morale biti rešene v 24 t:» ih. — Govornik nima zaupanja do vlade, ker še ni spremenila svojega stališča napram HRSS tudi sedaj ne po govoru in izjavi posl. Pavla Radiča. Vlada ne sme tako postopati proti HRSS. To ni politično modro. Opozicijonalni blok je šel v volitve z geslom: *Za sporazum1-Zelo obširno je govoril nato o političnem položaiu. ki je nastal po znani izjavi Pavla Padiča.
Ob 11.30 je bila seja prekinjena.
NOČNA SEJA.
Prosvetni minister Svetozar Pribičevič je po otvoritvi seje odgovarjal v daljšem in zelo interesantnem govoru na vsa izvajanja in oč;tanja opo-zicijonalnih govornikov. Njegov govor je vzbudil v zbornici veliko pozornost. Na opozicijo je vplival naravnost porazno, zlasti na klerikalce, k? so med njegovim govorom kar besneli. Stranke Narodnega bloka so ministru prirejale burne ovacije. Prosvetni minister je najnreje odeovarjal na izvajanja drja. Lorkoviča. Omenjal je, da stranke opo-z»CTJona!nega bloka napenjrjo vse stte, da bi razdvo?;le radikale in samostojne demokrate. Z najprist^inejšega mesta je treba ugotoviti, da je razmerje med tema dvema strankama najprisrčnejše in da je ne more motiti nobena spletka, pa naj si pride od katerekoli strani. Moramo reči, da sedaj splošno imenuiejo »blok Narodnega sporazuma in seljaške demokracije« (opozicijonalni blok) »prisilno poravnavo«.
DRŽAVA TWITFf.TSTVO IN UNIVFRZE.
Prosvetni minister je zelo odločno odVlanbl oč?tnm"a dr. Lorkoviča, Č>š da nregania učitelje na Hrvatskem. V dokaz, da je b»lo nostooanje vlade proti nekaterim učiteliem unravičeno, navajam gasilo učiteljev »Hrvatski učitelj«, ki je Ljenina ob njegovi smrti proslavljal kot velikega voditelja ruskih komunistov in boliševikov. Prosvetni minister je med drughn nadaljeval:
sPovsod sme bit' «eparet'zem, toda med učitelji ne!« (Vihamo ploskanje pri večini, protesti pri opoziciji, n*tb<Mj kričita r»osl. Smodej in Žebot.) Minister Pribičevič jima je precizno odgovarjal ter nadaljeval:
Dr. L o r k o v i č je izjavil, da sem krši! avtonomijo vseučTšc, ker sem Ilm odvzel podeIjev?n?e štipendij. Podeljevanje štipendij ni stv?r univerz, ampak vlade in njene politike, vladne uprave sploK To priznava tudi akademski senat Naravno je torej, da po zakonu ne moreio dobivati štipendij komunisti in drugi protldržavni elementi. Kako more pameten človek zahtevati, da podpira država s štipendijami tiste, 'a de!a*"o na to, da bi ta država razpadla? To bi Ml samomor države!
(Zopet viharni in ogorčeni medklici od strani opozicije. Posl. Smodej je kakor pobesnel in začel rovtarski napadati min-stra, kako preganja učitelje v Sloveniji).
Sejo vodeči skupščinski predsednik dr. P a 1 e č e k je posl. Sedeja večkrat opominjal ter je moral končno odločno m avtoritativno pripomniti, da predlaga zbornici post Smodeja v izključitev od
padal vlado, ker ni dala poste oc^tr? ™0ž-    treh seif, če ne zadoščajo več opomini.
Pri teh besedah je nastal v vrstah opozicije velikanski nemir in vihar. Ne-
vate države dohodke, to je davščine!!
Klerikalci uganjajo ne samo s svojimi programi grde sleparije z lahkoverno klerikalno javnostjo, marveč dokazujejo isto demagogijo tudi pri debati o dvanajstinah, kjer blebetajo nestvarno v neopredeljenih izrazih o »razsipnosti« In »neverjetnem gospodarstvu«, ne d^ morejo skonstruirati najmanjšega po* ffrej&ka dvanajstin
Mi ne pravimo, da so dvanajstine nepopolne. Ko bi v Beogradu govorilo 20 naprednih poslancev, mesto 20 klerikalnih brezplodnih in nepolitičnih krt-čačev, tedaj bi tudi dvanajstine izgledale drugače baš glede Slovenije? To« da izboljške tudi v tem oziru prinese sigurno redni državni proračun, ki se predloži maja meseca Narodni skupščini!
kateri opozicijonalci so začeli s pestmi razbijati po klopeh. Posl. Fran Smodej je kričal: 4Ne morem dovoliti, da me minioter ž aH In da mi pravi, da sem neumen.» Ko se je polegel vihar, je minister nadaljeval:
Kar se tiče pouka na naših šolah, izjavljam, da izdam začetkom prihodnjega šolskega leta nov pravilnik, ki bo predpisoval, za kat re stroke se imajo dovoljevati štipendije.
TEORIJA O TREH NARODIH.
Kar se tiče političnega dela govora dr. Lorkoviča, moram reči. da je bil zelo I zanimiv in da je napravil na zbornico ta vtis, da je hote! dr. Lorkovič oprati Pavla Radiča. Dr. Lorkoviču očividno ni všeč, da je šel Pavle Radič predaleč v svojih izjavah. Citirati moram dr. Korošca, ki je izrazil svoje nezadovoljstvo radi govora tega radičevskega p-v-Ianca. Dr. Lorkovič noče skupnega parlamenta ter zahteva tri narode in tri države. Hrvatska zajednica je stara državno-pravna stranka in je hotela imeti trajno kontrolo nad tem. da bi radikali ali ra-dičevei ne kršili njihovega državnega prava. Hrvatska zajednica je bila znana kot monarhistična. Pred volitvami je postala republikanska, da bi mogla prodreti s svojimi kandidati. (Ogorčeni protesti pri zajednicarjih.) Odkar je dejal Pavle Radič v svojem govoru, da opušča republikanski program, imamo v narodni skupščini le še te-le republikance (nokaže pri tem z roko na z a -j e d n i Č a r j e). Velik smeh v zbornici. Zasmejal se je celo ministrski predsednik Pašič, ki je z ostalimi ministri zelo pozorno poslušal Pribičevičev govor.
Pribičevič je nato ironično pripomnil :
«Zanimivo je, da je dr. Lorkovič, ki se vedno nah^ia v Zagrebu, kane': Ura! v Splitu, dr. Trumbič, ki je vedno v Splitu, pa v Zagrebu.^
KRALJKVWA SFS — BREZ ZADNJEGA S.
Daljši del svojega govora je minister Pribičevič posvetil tudi izvajanjem klerikalnega poslanca dr. Gosarja. izjavljajoč:
Ako hi Slovenci pri ostvaritvi naše države tako govorili, kakor sedaj g. dr. Pos*r, bi n;koli ne prišlo do druge črke S v of*c«jefnem Imenu naše kraljevine. (Hrup »n trušč pri opoziciji.) Prišel je g. Pavle P •> 7;č in nam je izjavil, da smo en narod in da so meje naše države obenem tudi meje Hrvatske. (Burno ploskanje. P-cikali vzklikajo: »Živeli Hrvatje!«) In sedaj pridejo zajedničaru in govore o nekaki banski Hrvatski in Dalmaciji. ZajedniČarji sedaj govore: »Mi smo veliki nasprotniki historizma. Stie-pan Rad-č bi sedaj lahko vzkliknil: >.Bog me varuj pred mojimi prijatelji! Sovražnikov se že sam ubranim!«
Ko je Pavle Radič izoregovoril nekaj nedolžnih besed o duhovnikih, so takoj skočili na noge poslanci SLS. Iz tega je jasno, kakšne razmere vladato v bloku. (Velik nemir pri opoziciii.) Hrvati niso bili nikoli klerikalni. Slovenski klerikalci se zaman trudijo, da bi pridobili radičeve mase zase. Demokratie g. Davidoviča niso svoj čas hoteli, da bi s pomočjo radičevcev strmoglavili radikale, dočr ima današnji opozicijonalni blok edino le ta cilj. Dauršnjl demokrati g. Davidoviča se družijo z onimi, ki niso za narodno edlnstvo. To je isto. kakor če bi se v Frcinsiji združil g. fleniot s klerikalci v boju zoper Vatikan.
SOLE NARODNIH MANJŠIN.
Kar se tiče narodnih manjšin, je izjavil minister Pribičevič koncem svojega govora, moram reči, da narodne manjšine v naši državi nimajo povoda za pritožbe. Avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek se je napačno sklical na moji izjavo. Ukazal sem zapreti 11 trak-vistične šol j, ki niso imele dovolj učencev, in do katerih šol niso imele narodne manjšine nikake pravice po mednarodnih pogodbah. Mi nismo dolžni vzdrževati utrakvistične šole.
Zbornična večina je sprejela z vi-. harnim odobravanjem govor ministri 1 Pribičeviča na znanje. Opozicija je ugo-variala
Ko so podali nekateri opozicijonalni
poslanci v svoji osebni stvari pojasnila k govoru prosvetnega ministra, je bila ob 2. glavna debata zaključena. Skupščinski predsednik je odredil glasovanje, Narodna skupščina je z veČino glasov proti opozicijonalnim sprejela ntt* računske dvanajstine v načelu.
OPOZICIJA ZAPUSTILA ZBORNICO,
Po končanem glasovanju je zborni ca prešla k podrobni razpravi o dv^ najstinah.
Posl. Vladimir Pušenjak Oder.} se je pred pričetkom podrobne razprav* dvignil in v imenu opozicijonalnega bloka prečita! izjavo, s katero opozicija odklanja i*sako odgovornost za sedanjo gospodarsko in finančno politiko, navajajoč, da je nastopila v gospodarski in finančni politiki vlade kriza. Prekoračen je proračun za 1300 milijonov in obenem tudi povišan za 2 milijardi.
Po prečitanju te izjave je opozicija zapustila dvorano. V njej je ostal samo posl. Smodej.
(Daljo na drvist straal.>
Borzna poročila«
Dinar v Curihu 8.35* Ljubljanska borza.
LESNI TRG
Tram! monte, 3/3—7/9, m dolžini
froo meja: denar 380; deske 25 mm, montefc od 16 cm naprej, media 24, iranco meia: denar 5SÖ; ielovi i a smrekovi hlodi, suhi, o<? 25 m naprej, frco Lubiiaiia, 8 vagonov: denar 275, blaso 275, zaključek 275: bukov« oglje la, vilano, frco rneia: denar 118.
ŽITNI TRG.
Pä^üIcta      ^k:i. 75 Vg, fisp. meja:  der . 505; otrobi pšeničnl, domači,   »red. £ob ico. Ljubljana blago 215: otrobi ps>v*ni£ni. drobni, pol juta. pol pen. vrečf\ fco. LJnfc. ljaua blago 2^";   toruza promptiia. rco. staj. postaja: 1 ras. 213, 21.1. 213;, k<v ruza  drobne,  mačjim,  par.  Ljubljana —> 240; koruza okrogla, promptna, Ico., medj?-nrjr. postaja: —. 230, fižol koks, Stai„ juti vreče, fco, Ljubljana —, 360; fižol mand& !on, tco. Ljubljana 300, —, krompir ra^e. kast, fco. staj. po a L —, 140; krompir bo' fco. Staj. post. —, 13Ü. krompir rumen, fcö 6taj. post. —, 110.
fclekH:
2 in po! edstot. drž renta za vojno škodo, deffiar 159, 7 odstot. in vest. pos. iz !. 1921, donar 58, Mago 62, Celjska posodica d. d., denar 2!a blago 210, zakljuZIci 210, Ljubljanska kreditna banka, denar 234 Merkantihia banka, denar 110, blago !2fc Prva hrvatska štedlonica, denar 82?, Mase S36, Kreditni zavod, denar 190, blago 200. Nihag. denar 51, Strojne tovarne in Üvar» ne, denar 120, blago 135, Trboveljska pre» mogokopna družba, denar 408, blago 41& Združen- papirnice, denar 100, blago 10$, Stavlx-ne, denar 265, blago 3Sft.
Zagrebška borza*
One 1. aprila. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.945—12.045. Praga 183—186, Pariz 325.50—330.50, Newyoiü 61.58—62.58, London 295.75—298.75, Trst 255,125—258.125, Dunaj 0.0S645—0.08845. — Valute; dolar 50.80—6LS0, lira 25630— 259.50.
Efekti: 7 odstot. invest. posoj. 19A 6275—63, 2 in pol odstot. drž. rent? za rat» nu štetu 158—159, Ljubljanska kreditna 235—.—, Centralna banka 15—16, Hrvatska eskomptna banka 105—106, Kreditna banka, Zgb. 105—106. Hipotekarna banka 58—59, Jugobanka 99—100, Praštedkmu 830—S40. Slavenska banka 72—, Eksplo-atacija 42—47, Drava d. d. OsLjtA 180—190, Seeerana, Osijck 670—690. Isis d. d. 58—60, Nihaš 50—^55, Gutman 420—430. Slaveks 170, Slavorrija 54—56, Trboveljska 410—420, Unino, parorrrUn 450.
Inozemske borze«
— Curih. I aprila. Današnja bora*..' Beograd 8.35, Pariz 27.15, London 24.775, Nowyork 518.2% Bfflan 21.37, Praga 15.3S, I>una.i 0.003705-
— Trst,   1.   aprila.   Borza: Beograd 38.85—59.   Pari*   127.60—127.80, London 115.50—115.65,  Newyork  24.15—24.20, Coi rlh 467—463.   Trag^   71.75—72.50, Dunaj 0.0342—0.0347.
— Dunaj, 31. marca. Devize: Bgo grad 11.405—11.445. London 33.90—34, Milan 101.1O—101.50, Newyork 709.35—711.85, Pariz 37.92—38.08, Praga 21.02—21.10, C* rih 136.73—137.23.
Valute: dolar 707.75—711.75, dinaf 29.20—29.40. češka krona 2Q.99-_iM.lL. Ura 2* *w v*J0
Siran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 2. aprila 1925.
Stev. 74.
Skupščina je nato pričela podrobno razpravo, ki je trajala do 3. ziiitraj. S 159 glasovi proti 1 (glas nosi. Sniodeja), so bile nato dvanajst i ne v podrobnostih sprejete.
Skupščinski predsednik le nato zbor* niči naznanil,, da se plenarne seje ud-gode do 25. aprila radi velikonočnih praznikov in da je zbornici predložen načrt novega tiskovnega zakona.
Roinnski kralj Ferdinani s odpove prestola ?
Dolgotrajna bolezen kralja Ferdinanda* — Vladne posle prevzame prestolonaslednik Karol?
— Dona), 31. marca (Izv.) Dunajski H-
pri priobCojejo senzacijonalno V2st \r. Bukarešte, da se namerava kralj Ferdinand odpovedat! prestohr. Kakor je znano, Je kralj v zadnjem časti nevarno cöotel. Bo* lezen je stopila v tak Stadij, da jo bil skU* can zdravniški konziHj. KonzUiju so bii -m-fj tegnjeni najodllčnejši prestolniškj zdravniki. Zdravniško posvetovanje je ugotovi! % da je xnača> kraljeve boiczui tak žen, da se v doglednem času ni nadejati, da bi kralj okreval. Zdravrrfki so priporoeatt vkid.< jn. da se popolnoma odpove vladarskim po-tfom, ker je sicer nevarnost, da bi se nje-
gova bolezen Se poslabšala. Z ozlrom la to se je kralj Ferdinand baje odločil, da se prt prvi priliki odpove prestolu na ko-rte* predtokinasle^nlkff Karata. Za enkrat
to Kraljevič Karot oprerflat resenT-sHa pasle,
Sedanja vlauü pt odioona nasprotnica, j da bi kralj naprav!! ta korak. Prestol- : a- \ nledaik namreč ni prljatcü Vlade ^nnistr-skega peedsedaika Bzatfaaa. Čina & pr&-vzel vladarske posle ta, bi vsekakor Izbruh-niia vtadna kriza, ki bi imela za posteuMco ne samo sprememba notranje, ■• ->u predvsem korenito spremembo zunanje politike.
»SLOBODNI DOM« REDI-
vrvus?
— Zagreb, i. aprUa (Izv.) Po rnastn so •e snočn razširile vesti, da preneha »rirvau s posebno prilogo, k\ je doslej nadomesto-vala zaplenjeni In od politične oniastt prepovedani glavni organ MRSS »Stöbcdni dom.« Danes zjutraj bi imet tefti novi »Slo* bodnl dom.* Ta ni izšel. Današnji »Hrvat« prinaša radičevsko prilogo v :.adorr«stilo «Skxbodnega doma.* Priloga ie brez vsake pomembnejše vsebine. Na dolgo razpravlja o narodni skupščini ter objavlja -! hrvatske sel Jake prikrojeno izjavo HR? S v narodni sknpščrrtf.
DR. MAČKA TU TOVARIŠEV ŠE NE IZPUSTE.
— Zagreb, l. aprila (Izv.) Po BeogTfc-<5n so bile razširjene vesti, da v kratkem Izpuste internirane člane vodstva MRSS dr. Mačka in tovariše. Te vesti na merodaj-■em mestu zanikajo. So Še pretitanjene.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
— Zagreb. 1. aprila (Izv.) Blokaški listi » prinesli vesti, da so občinske volitve raz« pisane za 26. aprila t. L Veliki župan dr. Zuccon še ni definitivno razpisal teh volitev m so vesti torej neresnične.
POTOVANJE V AVSTRALIJO
— Zagreb,, i. aprila. Angleški konzulat v Zagrebu danes Objavlja, da je potniški kontingent it Jugoslavije Za Avstralijo do» ločen na 100 potnih vizumov Za področje angleškega konzulat* v Zagrebu 30.
APRILSKA POLITIČNA ŠALA V ZAGREBU.
■mmm Zagreb, X. aprila. (Izv.) Danes dopoldne so ' 2 • * s■ <■ »Novosti« posebno 'zdajo * velikanskimi In senzacfjonainimf naslovu Objavil« so »Sporazum med radikal! in ra-dicevci«. V osmih točkan navajajo vsebino tega sporazuma. Zagrebško občinstvo je navalilo na kolporterje In pokupilo velike množine lista. Za posamne številke so *#» kar trgali. Zna&lno Je, da so nekater? zagrebški politiki stvar smatrali za re*no. Vse dopoldne so se telefonično obračali n& sagrebško »Rijeo«,      ims m opeče tndi nj*.
uredništvo kake avteatldae Informecije. — Umevno, da nastalo pöVsöd Veliko razočaranje, ko bo se začel? sa^PrJftt- da. üfl bili za 1. april r*>te«m*<VBi,
ČEŠKI ZAKON O PRAZNIKIH.
—■ Praga, k> aprila. (Izv.) Zakonodajo:
cdbor narodno skupščine je sprejel vladin predlog zakona o ure S It v! cerkvenih In dr. zavniS praznikov.
IZ ČEŠKOSLOVAŠKE OIPLO-MACIJE.
— Praga, 3t. marca. (Iz v J Zä Dunaj imenovani češkoslovaški poslanik minister 22 socijahio politiko Habefman ne ostane dolge časa na svojem mestu. 2a-ra-d* **bkega zdravja bo premeščen kot poslanik v Kairo. Njegov naslednik na t>u-naju postane predsednik narodne *kuf3sčl-ne Jan Tomašek, ki je biva! skoraj 50 let na Dunaju, ie vodi? tam socijaHstlčrco gibanje med čet>k'rn delavstvom, je bi! glavni urednik dunajskih »Delntckih listov« ter Je obenem pripada! šoc:jalist!Čni parlamentarni frakevi v avstritske^n parlamenta
TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA V FRANCIJI.
— Pariz« 31. marca (izv,) Na progi Pariz—Bordeaux }e pri pasta jI Etamps skoči! S tira osebni vlak. Prva poročila ?avi]a-Jo, dft |e bilo pr! tem teč človeška ŽrtoV. Materilalna škoda je ogromna.
RAZOROŽIT VENA KONFERENCA.
— Washington, L aprila <lzv.) Pa zatrdilu političnih vodilnih krogov je te/ko, da b; $e sestala letos razorožitvvua konferenca. Francija mora najpreje točno opredeli?? svOje sfaTI5(5e. Velik pomen rrzpisnje-Jo v beli hfši poročun, da namerava Pre-zidem Coolidge odločno nastopiti proti vsem posojilom, ki bi j!h držc-vt- najema'« v Amo-riki v svrho oborožitve.
ŽRTEV SVOJEGA POKLICA.
— Praga, 31. mnrca (IzvJ Kot £r!ev
svojega pokHca je postal docent ra nntolo-gičnoafiatotnHSttenl institutu ncn:?kc nnäver-ze dr, W interni t z. fnficiral se te ž bacilom Škrlaiinke ter k dobil v možganih tur.
Za Veliko noc
noče biti vse od nog co glavo novo I
Trgovci, ne pozabite opozoriti občinstvo na zaloge blacc *a Veliko noč ter
oglašujte v Slov. zarodu
kom primi lovali iz strah« pred izgubo mandatov; zatajili so to, kar so pop:e;. oznanjali, in baš zaradi tega morajo pri volit vari [zgubiti dosedanjo aureolo ne-ustrašvnosii ir: odločnosti. Pod lern av-spIcTTami hi sc Pasi<5 lahko odloČil za nove volitve. Toda ni sxotW tega fn \sak iskren prijatelj Jugaslovenov rrrn mora biti za 10 hvaležen. Skupščina *c verjela v lojalnost radičevske deklaracije in je z isto lojalnostjo potrdila vse sporne mandate, razen ontfi. katerih n? Mlo mogoče potrdit?. Povsem naravnrj le namreč, da za konsolidacijo razmer nt brez pomena, ako se dokaže preti r*epmfH?nsk!m sodečem, dtt f»retacTtn in internacva nekaterih hrvatskih poslancev, zlasti na f?adK*a, ni bil akt vo> lilne mahinacT.ie, marveč po^rehva obramba države. Ha dmgi strani pa takisto treba, da bi oni deli države, ki hočejo, da se rv2Žujeio njih posebnosti in njih samobHnost, ne pozabili, da :»m more prav te posebnosti in samobitnosti očuvati saffio 6?:*ia, na znotraj onot-r»a Jn močn^i &r/ava. Tako Hrvati kakor Slovenci vedo iz težke in trpke jo zgodov»rc, kaj pomenja biti v ro-tujcev. r\ nihče tako, kakor oni, .. .nujnosti oceniti, kaj pomema to, a čuva svobodo njih narodnega raz^ voja država, ki obstoja iz narodov med seboj tako bhznjih in sorodnih, da se dado današnji njih spori razlagati samo, kakor smo £e naglasali, z dolgim delc-vanjem in učinkovanjem habsburške politike med njimi . .
Preohret 0 Kraljevini SHS.
Praski ^Narodni Listy« so preteklo nedeljo priobčili velezanimiv uvodnik o političnem položaju v naši kralievini. Ako sodimo po slogu, je uvodnik naf-bi*že napisal sam dr. KramaF. Članek kaže popolno razumevanje naših političnih razmer zato je vreden, da 2 nj:tn vsaj v večjem odlomku seznanimo oa-javnost
»Narodni Listy* izvajajo: »Vedeli sino, da je avstrijska poM-tika, ki se je ravnala po geslu »divide et impera«, tekom stoletij Hrvatom vcepila gotove nade, takisto so nam znani tudi upi, ki jih je med njimi bulil Fran Ferdinand, pa načrti, o katenh rl nihče vedel, cko se kdaj izpolnijo Ta* kisto tudi vemo, da baš z ozirom na to Hrvati niso piav pojmovali marsikaterega dogodka, katerega so Srbi daleko bolj občutili iii težko nanj pozabljali. — Toda politika se ne dela niti s spomini, niti iz ljubezni, v nji marveč ob koncu koncev odločujejo državni interesi. In rato mislimo, da je za kraljevino SMS velika sreča, da ima poleg trdega in neomahljivega PaSiča svojega kralja, ki je že iz dobrote svojega srca pripravljen delovati In se žrtvovati za vse narode, ki so ustvarili jugoslovensko državo.
Ni dvomiti, da je moral nepremišljen korak, katerega je napravil Radie s tem. da je šel v Moskvo k sovražnikom Rusije, povzročiti kritično situacijo, iz katere ni bilo izhoda s sporazumom. Situaci-a je bila takšna, da se ie morala zlomiti samo s silo. Srbija ni mogla trpeti, da bi se del izvoljenih narodnih poslarcev dejanski vezal z oni-mi, ki so splavili Rusijo v največjo nesrečo, ono Rusijo, ki se je žrtvovala za svobodo Srbi;e Ne govorimo niti o blaznem Radl*evem napadu na republiko z monarhom na čelu, niti o njegovem angleškem kraljestvu brez Angležev. To vse ie končno moralo biti zlon:-eno. Da ie to vlogo prevzel Paštf» ;s
popolnoma neravno. On nam je v resnici ze osivel v borbi, prestal je Z* hujše čase ia zavedal se je, da ni, ako enkrat začne — in če tudi bi ne zmapaj pri volitvah — druge pomoči, kakor da se bori tako dolgo, da ob koncu koncev vendarle izvojuje zmago. Da je pri tem izrabil vse razpoložljive sile države, se razume samoobsebi. No, in on je zmagal.
Toda po tej zmagi pričenja tudi z novo politiko. On se ni strašil izrabiti svojo moč, EJil je odločen izvesti voljo države in žito x\ odnehal pod nobenim pogojem, da, bü je končno pripravljen h koraku, ki je morda v srcih gotovih ljudi na zapadu povzročal zgražanie. to je pripravljen je bil uničiti mandate vseh hrvatskih poslancev. Ni se plašil tega, ker je imel veliko oporo v srbskem narodu in je zaupal, da si bo srbski narod znal očuvati to, kar si je iz-vojeval v najtežjih razmerah. Takisto Pa so tudi Hrvati uvideli, da je tu trdna volja, ki ne pozna sentimentalnosti, kadar gre za biti ali nebiti države. Ker je za Pašičem z vso energijo stafa njegova stranka, so Hrvati spoznali, da gre za nek nI \eč, kakor za mandate, da
MIR -
čifc} sanei, i \i\ nazif, - z!oga potem Sr.apaj daf, pa bel že nganil • zaksi.
jeruzalemski pravoslavni nadškof v Ljubljani.
Pred dnevi smo zabeležili, da $e posetil naše uredništvo pravoslavni nadškof dr. Basilij L e v e n d i s iz Jeruzalema. Odličnemu gostu smo dali v spomin slavnosto Številko »Slov, Naroda« povodom poroke kralja Aleksandra in ono Številko, v kateri smo zabeležili njegov poset v Ljubljani.
Včeraj je sprejelo naše urednlšrro od g. nadškofa iz Sremskih Kartovce« to-le ljubeznivo pismo:
»Ne najdem dovolj presrčrtih besed, da bi se Vam zahvalil zä darilo, kakor tudi za Vašo veliko dobroto, s katero ste tako simpatično in prijateljsko zabeležili moj skromni poset v Vaši lepi prestolici.
Jaz in z mano vsi Grki, ne pozabimo nikdar ono ljubav, ki jo je Vaša pre-stolica nekoč — v Času Tpsylantija po bitki pri Dragačaniju izkazala moi*m rojakom, nudeč iim toplo pribežališče.
Od srca želim, da bi Vaša draga domovina, uiedinjena v veliki državi pod močnim žezTom Ni. Vel. kralj?. Aleksandra, stopala s hitrimi bi velikim koraki nasproti vsestranskemu ni^oreJ-ku in blagostanju, ki bo popolnoma upravičeval neumorno rodoljubno de'o sedanjih aktivnih rodoljubov slovenskih, vloženo v dosego tega vzvišenega ciiia. Dr. Basilij Le v en d is, nadškf, delegat Nj. Svet. patriiarha Damieijonos L v Jeruzalemu. V Kalovcih, 29. marca 1925.«
8
Naša pomorska uprava,
V Splitu obstoja direkcija pomorske-
ga prometa z da'ekssezirim delovnim pro-je to borba na življenje in smrt, v ka- S gramom in območjem, toda žal z malen-teri morajo pod*ečl. Odpovedali so se | kostnim!, naravnost Škandaloznim! sred-torei fantazijam, republik? in angleSkc-   stvi. Pomanjkanje gradbenih kapitalnv za
mu kraljestvu in sprejeli monarhijo takšno, kakršna je. kar jim pač ni moglo biti posebno težko, saj nihče ne more oporekati velikih zaslug kralja Petra in kralja Aleksandra za iz vo je vanje narodne svoboJe. za katero danes jamči kraljevina SHS.
V tem trenotku pa jc tudi za Pr.šiča nastal hip težke pre:z!:ušnje za državnika. On bi lahko vsemu svetu rekel, da ne veruje v ta preokret svojih protiv-nikov. da so to samo besede, da bi si ohranili mandate, lahko bi samemu sebi govoril, da je šele sedaj prišel ugodni
splošne državne naprave čutijo tudi pri ti instituciji, ki je ravno za našo pomorsko osamosvojitev ter za naSo obrambeno pozicijo na Jadrana izredne važnosti. Vendar deluje ta direkcija tudi s skromnim! sredstvi, ki so j? na razpolago, prav zadovoljivo. V zadnjem času licitira ©opravila nekih naših naiboli zanemarjenih Ink in prTstanišč. K licitacijam se Je prijavilo precej tvrdk. kar dokazuje, da imamo doma vse tehnične pripomočke za izgradnlo naših Jadranskih luk. Direkcija je nadalje preuredila in izpopolnila vozni red, tako da bodo na$I parnik: pristajali tudi na otok;h, ki so se doslej zanemarjali Vozni red upošteva naše železniške zveze ter potrebe
ska direkcija posvetila ribarstvu, ki ga hoče centralizirati. V to svrho zbližuje že obstoječe ribarske zadruge in jim daje enotne pobude. Pripravlja nadalje posebne strokovne šole za strojnike in strokovno delavstvo na_Mh brodograd?li^L Vse te naloge Je začela direkcije ustvarjati z vc?iko ljubeznijo, pa s pomanjkljivimi sredstvL
KaKo dnnrače postopa rra pr. ."raiija, ki Jw pravkar dovolila za svojo četrto jadransko iuko, za Bari, pomoč 100 milijonv lir, doclm so letos vse naše luke skupaj prejele kotna! 25 milijonov dinarjev podpore. V kratkem vpelje redno pomorsko zvezo med našo jadransko kiko In Solonom. Italija deluje s potno paro ua to, da prepreči prometno pomorsko osamosvojitev našsh jadranskih krajev ter uvaja vedno nove zveze Italijanskih parnkov po našem morju. Tržaški tottf k! prej ni pristajat na Re-kT, sedat pristaja Tn od ram veže nase kra-|e s svojim? pamikl, da tzpodieda tla lr> 2os!ovenskim paroplovn;m družbam. Pojavljajo se konture velikega dvoboja za pomorski promet na Jadranu, predvsem za pomorski promet od Reke do Barija, ki bi moral po vseh ekonomskih in drugih ozirih pripadati izključno nam. Upajmo, «la naša vlada uvidi valnost teza prometa <y. naSo ekonomsko moč ter za vojaško zaščito na Jadrana in da temo primemo posveti tem krajem v bodoče kar rrajveči} pažnjo.
Boj med Trstom in HamiMir^cm
Ker skušajo Italijan? ra vsako ceno dari Trstu njegovo prejšnjo važnost v trgovanju s Srednjo Čvfopo, je postala mesto Hamburjj pred kratkim v Prago odposlanstvo, zastopajoč njegove brodarske interese, da bi proučila sedanle prometne pogoje in s£ pogovorilo o metodah, kako bi se dal uspešnejše orsan'zirati češko-sJo-vaški tranzit preko Hamburga, Nemške pa-robrodne družbe ^majo namreč namen, ustanoviti v Prasi specialni urad za tranz*.*.
Znano je, da Je Nemčija koncem 1. 1024, i prl§la do sporazuma s ČeSko-slovaŠko vlado In določba posebne tarife 22 tranzitni promet metj Hamburgom in čsl. industrijskimi središči Novi korak pa kaže, da buče Hamborg energično radaljevatl bol, ki ga je začel s Trstom. Zanmrvo Je omeniti v tem pogledu* da so zelo nizki tarifi, ki danes obstojajo med Češkoslovaško in Hamburgom, dovedli do protesta saških mest (Chemnhza, Lipskegs. Draidan itd.), ker Moralo plačevati na Hamburg mnog> visi! tarif kot Praga. Čeprav Je ta bolj oddaljena. Tud: nemška rečna plovba protestira, ker ji delajo znižani železniški tarifi veliko konkurenco.
tlamburškf brodarski krogi so zelo vznemirjeni radi energ'je. ki Jo razvija Trs*, da si osvoji tržišče Srednje Evrope. Coto-vo je, da ima Trst redne zveze, dobro preračunane tarife in Izborno organizaelio ra transoortiranje in vskladiščavanje blasa.
Hamburger Premdenblatt obrača pozornost na stremljenje Trsta, da se spremen! v uvozno luko za francosV? kolonfj-ske proizvode tako da bi ti mogli prihajati v Srednjo Evropa skoz! njegovo pristanišče. Druga novost, ki vznemirja flamburžane, je pošiljanje argentinskega zmrzlega mesa preko Trsta. Zato ni čuda. da se Is na podlag* teh prizadevanj promet med južno .Nemčijo In Trstom skoraj podvojil L 19!4. napram 1923.
S pomočjo raznih Halijanskih parobrod-nih družb se je ustanovilo udrtiženjc 7a razvoj prometa Trsta s Češkoslovaška Olavni niegov namen Je, dajati čsl. Izvoznim tvrdkam vsa potrebna poiasnMa glede transoorta preko tržaškega pristana.
Zato se Nemcem mudi in hočejo takoj ustanoviti v Pragi urad za tranzitni promet, ki bo deloval za hamburške Interese.
trenotek, da r.e mandati razvel:av*jo in \ tujskga prometa, zlasti velikih morrVfh ko-nizpišeio nove volitve;   Hrv-Ui so sc * pališS na Jadranu, Posebno oažnlo    _iit- 1
V Ljubljani, dne 1. aprila.
Agitator za repuTbfko. 24 letni delavec Gabrijel 2etko, ki sicer nima ne službe, ne premoženja, vendar nastopa kot modemi gizdalin, je bi- obtožen, da je na dan zadnjih volitev pri D. M. v Polju pred vq!*-ščem delil, ozir. vsHjeval plakate za republikansko stranko. Ker pa je obtoženi dokazal, da ni bil neporedno pred vrat! na volišče, ampak par korakov ob strani, la-to ga je sodišče oprostilo.
Povsod ne drži § 104 srb, k. z. $ro ko Potočnik je pisai tukajšnjemu oddelku trgovf-ne in industrije ovadbo proti strokovnemu učitelju pri uradu za pospeševanje obrtf Alojziju Knaflu, češ, da dela umazano konkurenco. Knafel Je namreč inserlra! v ^Slovencu«, da se prirejajo brezplačni tečaji za pri k rojevanje, plačati je le materija!. Knafel se je čuti! žaljenega kot uradna oseba, zato je bil Potočnik obtožen po f 104 srb. kaz. z. Knafel trdi da je dajal in plalj-va! inserate v »Slovenca« za uradne, a ne Pä za privatne tečaje, česar Potočnikov zagovornik dr, Brejc ne more verjet*. Sodi-
šče ni mofclo »držati obtožbe po § 104 ter
iS Potočnika Pjtfostilo. Toženec H mora" iskati zadoščenja za navadno žalitev, kat pa tudi odpade, ker je obo/eni podal p, smeoi preklic.
Preklet — pretepač. Med <am Iz Gor da in Sv. Primoža nad Kamnikom vtadr staro sovraštva. Nedavno sta obe sovražr. armadi rrcili skupaj v Osolniküvi ros4 1 v Črni. Udritmlo se jc vse križem z no2I, stoli In bikovkami. Primožanj so po lastni trditvi bili premagani, da so morali bt ati skozi okno, a v resnici je bil med nflnv glav«! junak pretepač Preklet Antorc, ki je bil sicer tudi močffM oklan. a je prizadja' Jerneju Spruku hud j rano z nožem na ro-K. Prekret, d a si star šele 2Z let, je bil žt dvakrat zaradi tepeZa kaznovan* danes jc HZ&i&l S mesrrev tf/Wg ječe. Tudi n- ra plačat« poškodovancu nad 4000 Die.
Prafctičeji branjevec Kristl Mihe lic, branjevec v Kranju, je obtožen, da ie na-ffovnrtal trg. vajenca Stanka Demšarja k tatvini ia üd njega * poceni« kupd 33 velikih zavojev užigalic. Obtoženi se prav nerodno zagovarja, da je bil mnenja, da dobiva Demšar nžigalice rz Italije, m obenem prizna, da so bile užUalice C. M. D. ia »Ja draiTsk« Straže*. Zaradi hudodelstva soudeležbe tatvine je dobil Mihelič 4 me^ect težke ječe. Mladi Demšar, ki ie še več drugega različnega blaga pokradel tvojemn gospodarju trgrjn-ca Likozarju, pride pred porotnike.
Izpred sodišča.
čas Češkoslove&i tisk o Izjavi N'a drugem mestu poročamo, kako so reagirali »N'arodm Listy« na izjavo Pavle Radiča v narodni skupščini. Tud, drugi češkoslovaški Usti so priobčili o tej izjavi obširne komentarje. Tako piše «Ceskosloveaska Politika* pod našlo-? vom «Na potu sporazuma med Jugoslo* venia: «Dasi nismo taki optimisti, da bi po naglem preokretu politične situ> acije v Beogradu takoj verovali v jasen in miren dan, se vendar lahko nadeja« mo, da se po izjavi Pavle Radiča v n* r.dni skupščini situacija polagoma raz čisti. Ce pomislimo, s kolikimi nadami je inozemstvo spremljalo notranje po* litične spore v krajevini SHS, ki so bili od samega začetka naravnost brezglavi, in če si ogledamo te nade z jugosloven^ skega notranjepolitičnega stališča, če pomislimo, da so baš te nade osiguralc simpatije politiki Radičeve stranke med sovražniki enotne Jugoslavije, tedaj vidimo v deklaraciji HRSS 5e večji po« men. Hrvati si ne Žele več n?zaj onih časov, ko so bili ponižani pod tujim re> žimom. Res imajo tudi oni svoje želje, — Priznavajo sicer politično stanje, ustvarjeno z vidovdansko ustavo, ven* j dar pa žele, da se ta ustava v sporazumu s pozitivno politiko Tevidira. To je zdaj samo vprašanje notranje poli = tike, ki nima odslej nič skupnega s komunizmom.« — Organ narodne demo kraclje »Narodna Politika« pa vidi v Radrtfevi izjavi zmago Pasiča in Pribi* čeviča. List piše: *Po tolikih političnih spremembah se vrača Stjepan Radič kot spokorjeni grešnik pod jugosloven* sko zastavo, ki je vodila jucoslovenske brate do končne zrnate vzvišene narod* ne in državne ideje. Ta ideja je morala zmagati, sicer bi se bili interesi vseh Jugoslovenov še dalje vlačili po blatu Dolžnost Radičevih pristašev in vodi teljev njegova stranke je zdaj. doka? znti, da prihaja njihov preokret iz mo* rajnega prepričanja«.
= iVov t ist v Karlovcu. V K ari o vet je pričel izhajati nov list »Glas* kot organ samostojne demokratske stran* ke za primorsko*krajiško oblast. List je tednik in izhaja vsak ponedeljek. Prvs številka tega lista je izšla na 15 stra* neh.
ä Ati se bližamo razoroženju? Take vprašuje v svojem članku o strupenih plinih Artur Möller, generalni tajnik avstrijske Lipe Društva Narodov. Na vprašanje pa tudi odsovaria. Za raziroženje se bomo morali zahvalit! ne pacifistom, ampak mi-Htarlstom, najizrazitejšim vejnim prijateljem. To se čuje prvi hip paradoksno, toda je resnica. Doseženo je uničenje sovraž-ka do zadnjega. Ni treba strojnih pušk, ne dalekosežnlh topov, ne žičnih ograj, ne tankov in ne armad, ker bo nekaj ton strupenih plinov zadoščalo, da se provzroč! neškodljivost celih vojsk, marveč da se uniči tudi organično življenje na celi pokrajini. V bodoči vojni stopijo na mesto gencralnezE štaba kemiki. V Ameriki imajo aeroplane.. ki producirajo plin. Motor dobi toliko bencina, da pride lahko na določen.! cilj. Tam sledi avtomatično izločitev naboja s strupenimi plini, ki prinese smrt daleč naokoli. Plini padejo na zemljo, vderejo pa tudi pod zemljo. V poročilu, katero je predložila mešana razoroz'tvena komisija Društva narodov petemu zborovanju, je opisano v slavnem, kako se bo vodila kemična vojna. Pred učinkom p!mov ni nobenega pravega varstva več nikjer Tako se z vporabo plinov doseže popolno uničenje nasprotnih armad in civilnega prebivlastva. Potem so nepotrebne milijonske čete, topovi in paske, ker zi uničenje sovražnika zadrstuje kemična trupa 100 do 1000 mož. Dossdanjl način vojevanja ie postavljen na glavo. Ka; store države fn narodi? Mittler vprašuj* ali se morda spametnfejo fn se dogovore za mirno sožitje vsprfčo brezsmotrenega oboroževanja ali pa bodo drli slepo v grr> je kemične vojne? MI, ki smo ,nest «M grozote svetovne vojne, Imamo dolžnost, da vse one, ki še nič ne vedo o tem, natankc poučimo, kaj imamo pričakovati od kemični vojne. To :e najboljša propaganJa za mir za oborQlevaoie in za Društvo narodov«
*1ev. /4
»SLOVENSKI
N A R OD« dne JL. aprila 1925.
Stran 3.
Verouk v francoskih šolah.
francoske državne šole so glede verouka nevtralne, to se pravi, da se v njih ■e poučuje nobena vera. Zato hodijo otroci, če hočejo stariši, v zasebni verski pouk k svečenikom dotične vere, kateri pripadajo. Razen tega so si nekatere verske sekte, predvsem katoličani, ustanovili svoje posebne ljudske, srednje in visoke šole, ki jih vzdržavajo iz lastnih sredstev, in kjer se naravno tudi predava verouk.
Edino Alzacija !n Lorena tvorite v tem oziru posebnost, ker vsi francoski zakoni še niso raztegnjeni na te dve z pet dobljene pokrajine. Tu obstojajo že iz časa nemške okupacije šole, v katerih je verouk obvezen, takozvane konfesijonalne šole. Znano je, da so klerikalni krogi v teh dveh provincah dvignili velik krik, ko so zvedeli, da se bo tudi tu, kot v vsej Franciji, nadomestila konfesijonelna šola z nevtralno Šolo. Zaenkrat se ta francoski zakon tu še ni začel izvajati, pač pa je prišlo pred kratkim do novega spora, ki vznemirja javnost in kaže v jasni luči klerikalno nestrpnost.
Občinska sveta v Colmarju in Stras-oourgu sta prosila vlado, naj se jima dovoli ustanovitev interkonfesijonalnih Šol, to se pravi, takih šol, kjer bodo otroci vseh veroizpovedanj dobivali pouk v veri, kateri pripadajo, fn vlada je to dovolila.
Otroci torei ne bodo v teh šolah brez verskega pouka, kot v Franciji in tudi ne bodo dobVali pouk samo v eni veri, temveč duhovniki vseh veroizpovedi bodo imeli vanje dostop in učili vsak zase svoje vernike.
Ist! tip interkonfesijonelne Šole, ki ga bodo sedaj ustanovil' v Colmarju in Strasbourgs pa obstoja že v nekaterih vzhodnih mestih v Franciji, med drugim v Mülhausen.
Klerikalci pa s tem niso zadovoljni, temveč trdijo, da je to napad na njih svobodo in pravice, kar je pač težko dokazati.
Ce bi hotela vlada upostaviti režim enotnosti, ki ga le premnogi zahtevajo, bi ustanovila v teh dveh pokrajinah, kot v ostali Franciji, nevtralno šolo brezverske-ga pouka.
Toda interkonfesijonelna šola ni nevtralna, kajti v njej se poučuje tudi vera: učijo jo rabini za izraelite, pastorji za protestante in duhovniki za katoličane.
Katoliški otroci se bodo torej kot doslej učili katehizma in sv. pisma in učil jih bo kot doslej njih župnik ali katehet.
To so dejstva.
Isti sistem obstoja po vsem svetu, kjer bivajo ljudje raznih ver v istem kraju. V stari klerikalni Avstriji je obstojal ta sistem na Dunaju in drugod in se nikoli katoliški krogi niso nad njim spodtikali. Tuai pri nas v Jugoslaviji obstoja in dosedaj še nikomur ni padlo v glavo, da bi nastopil zoper njega. Nasprotno, vsem se zdi pravična in praktična rešitev vprašanja verskega pouka.
Edino klerikalni krogi v Alzaciji so drugega mnenja. Nestrpni so, kot povsod, drugod. Strasbourški škof pravi na primer:
— Katoliška šola v vaši župniji je v nevarnosti, družinski očetje in matere. Hočejo vam vzeti krščansko vero. Zbirajte se, protestirajte, zahtevajte, da se zakoni in pravice vaše vesti spoštujejo. Vsak otrok, ki bo obiskoval interkonfesiionalno šolo, ne bo pripuščen k prvemu sv. obhajilu.
Ti popolnoma neoprav:čeni izpadi nestrpnega klerikaiizma so našli celo odmev v Tempsu, ki kratko, a energično zavrača njih neutemeljenost
Pros ve ta.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani«
Drama. Začetek ob 20. zvečer. Sreda 1. aprila: Izgubljene duše. Red F četrtek 2. apr.: Vdova Rošlinka. Red D ' Petek 3. aprila: zaprto (generalna va-
3*0
Sobota 4 .aprila: Liziatrata, premijera.
Izven
Opera. Začetek ob pol 20. zvečer. Sreda: 1. aprila: Don Juan.       Red B četrtek 2. aprila: zaprto. Petek 3. aprila: Boheme- Red A
Sobota 4. aprila: Mijrnon. Red C
*
— Druga številka Kritike je pravkar fzšla s velezanimivo in zelo aktualno vsebino. Na uvodnem mestu prlobčuje urednik Josip Vidmar tehten uvodnik o razmerah v ljubljanski drami s posebnim ozlrom na gostovanje igralca Hinka Nuciča m Podgorske v nešem gledališču. Dotika se ob tej priliki tudi vprašanja ruskih igral-cev na slovenskem odru. Sledi razprava skladatelja Antona Ilovica o ljubljanski operi. Pisec utemeljuje v svojem sovtavkn potrebo naSe opere in graja napake, ki se pojavljajo dandanes v tem ozira. Karel Do-bida je napisal privlačen članek »lz sta-e Ljubljane*, kjer govori o stavbnem delovanju in zlasti o restavracijah nekater h hlS po vojni. A. Sovt£ obdeluje Euripides-Brä dačevo ^Medejo« m se mimogrede dotika vprašan;* klasične naobrazbe. Josip Vidmar ocenjuje .Tplnovo dramo »Srenja.?. V beležkah najdemo zapisek o prirejanju umetniških razstav daljši sestavek o marionetnem gledališču v Mladiki, porol-ilo o Ibsenovem »Rosmersholmu«, beležko o »Novem odrua ter odgovor škodlariu. — »Kritiko« priporočamo. Naroča se v Ljubljani, Gledališka ulica 5, 23. Celoletna naročnina 50 Din, posamezna številka 5 Din. Dob? se v vs^n ljubljanskih knjigarnah.
— »Obilic na Poljskem. Iz Vilne poročajo, da je dospelo srbsko pevsko društvo »Obilic« tja 21. marca. Na kolodvoru je bil svečan sprejem, na kar so se Člani društva odpeljali v avtomobilih na univerzo Štefana Batorije. V veliki univerzitetni dvorani so sprejele ^Obilica« univerzitetne ob]as+i bi akademska omladlna. Zvečer je prireJP »Obilic« v mestu koncert, ki le uspel sijajno. Po koncertu sta sprejela »Obilici« vojvoda in njegova soproga v svojem stanovanju.    Drugi dan so bili člani društva
gostje v gledališču. V ponedeljek 23. marca je priredil »Obilic* v Vilni drugi koncert ter odpotoval zvečer v zapadno Poljsko. V Poznanj je prispel 27. rmrca, kjer je priredil drugi dan koncert v univerzitetni dvorani. Tu je bil ustanovljen posebni odbor za sprejem »Obilica^ na čelu z rotorjem Dobrzickim. Podpredsednik odbora je bil dekan Všosek, člani pa vojvoda Ni-kodemovič, poznanjski župan Muzgal>ki, svetnik Kultis in drugi odl'cni javni čini^e-lji. Savez hotelirjev mesta Poznanj je dal »ObiliČu« na razpolago 50 brezolačnih sob. Tudi v Varšavi, Lvovu in dr^g;h mestih so
imeli člani »ObHiča« brezplačna stanovanja.
— Beethovnova VII. simfonija jo pravzaprav srlavna točka simfoničnega koncerta ki ga prireji orkestralno društvo Glas. bene' Matice v četrtek, dne 2. t. m. v Uni-onski dvorani- VTI. simfonija je ena najlepših del nesmrtnega Beethovna, ki je v vsaki svoji temi u«ko prikupljiva, melodijozna in lahko razumljiva, da navduši njena ie.
"pota vsakega ljubitelja glasbe, četudi ni strokovnjak. Iz zgodovine njenega .zvaja-rja bi omenil sledeče: Komponirana je biia leta 1812., prvič izvajana pa 8. In 12. dec. 1813. leta na dobrodelnem koncertu, h kateremu je znašla vstopnina od ~ io lö gld. T>eIo je dirigiral sam Beethoven, r.odelo-vali so pa najznamenitejši dunajski glasr><=»-niki. že pri prvem izvajanju je delo tako izredno ugajalo, da so se morali posam^r.i deli ponoviti. Na našem koncertu dirigira simfonijo šksrjanc, ki je naštudiral poleg simfonije tudi estali program tega koncer-ta. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 675 n
— Na dobrodelnem koncertu na kor st
DeČjega in materinskega doma kraljice Marije nastopi prvikrat šolski orkester Glasbene Matice v Ljubljani pod vodstv tp prof. Karla Jeraja. Orkester šteje enajst I. vijolin, deset II., štiri vijole. tri Čela !n dva kontrabasa, skupaj 30 mladih in navdušenih Matičnih gojencev, ki so velik del svojega prostega časa posvetili glasbeni umetnosti ter se s svojim prvim nastopom postavili v službo te p'emenite akcije za našo mladino. Na ponedeljkovem koncertu igrajo 5 komadov, med njimi znano Hav-dnovo otroško sinfonijo za godalni orkest"*\ Knt posebno rjovost pa izv:rno Santlovo »Molitev« za otroški zbor in godalni orkester. Občinstvo opozarjamo na ta koncert za katerega so vstopnice v predprodnii v Matični knjigarni 677/n
— Danes v sredo, dne 1. aprila ob 6 uri zvečer se vrši mladinski koncert, katerega priredi orkestralno  društvo Glasbene
Matice v Ljubljani. Spored izvaja orkester broječ 60 članov pod vodstvom skladatelja Škerjanca. Vstop je dovoljen samo dijakom ni dijakinjam proti temu, da kupijo spored, k is tan c 3 Din. Spored se prodaja v Matični knjigarni.
— Proslava Vilharieve /Otetnice v Ameriki. Naš narod v Zedinjenih državah zaznamuje v poslednjih časih vse lepše uspehe na polju svoje kulturne organizacije. Poleg mnogobrojnih pevskih društev, ki uspešno tekmujejo z domačimd ameriškimi pevci, je treba omeniti drug važen pojav, to je izdajanje muzikalnega lista »Kolo« v Newyorku. ^Kolo« je s posebno številko proslavilo jubilej odličnega našega skladatelja F. S. Vilharja ter obenem prineslo njegovo sliko. Vsi naši listi v Ameriki so proslavili 701etrJco Vilharja na odličen način ter priobčili članke o njegovem življenju in delovanju na glasbenem polju. Orne* niti moramo še proslavo pevskega društva »ora«, ki je v Gary Ind. v pevski tekmi zmagalo z Viiharjevo pesmijo -Goslim«. Vsekakor je to dokaz velikega kulturnega napredka naših rojakov v Ameriki.
— Vseučilišče Društva narodov v Ženevi. Iz Newyorka poročajo: Angleški profesor in pristaš Društva narodov Zimmern je predložil v svojem govoru pred bančniki in trgovci misel, da naj se organizira v Ženevi vseučilišče Društva narodov, da bi se mlada generacija izvežbala v mednarodnem mišljenju. Urede se prosti tečaji za mednarodne dijaške skupine v času od julija do oktobra. Izvoljen je komite, da izdela definitiven načrt
— Vojno videva »Gospodja sa sunco-kretom« se vprizori v Splitu najbrže v sredo 31. t. m. Premieri bo prisostvovali tudi avtor, povabljen od gledališke uprave.
— Glasbena Matica v Ljubljani priredi danes, dne 1. aprila 1925 ob 18. zvečer v dvorani hotela »Union« Mladinski koncert orkestralnega društva. Spored iz vaja orkester orkestralnega društva pomnožen f 6. godbeniki Muzlke Dr drv. oblasti. Dlrigeat: L. M. šksrjanc.
— O ravnanju z narodn?m? manjšinami piše list «Frotiera» znova Nasve-trje ^ooet previdno in dobroho^-o postrv nje z narodnimi manjšinami V du-hv ';bera!nosti treba ravnati ž njimi, potem že pride asimilaeiia in italijaniza-cija sama po sebi. M?»niš'ne naj dobe s^oje šole v materinščini, sai z narodno manjšino nI ogroženo italranstvo. Nevarnost za Italijo pa bi predstavljal irred^ntizem v Julijski krajini in v Po-adižju. Obmeina pokrajina ima služiti za most dobrih razmer do Jugoslavije, oziroma do Nemčije. Taki in Qličn? glasovi se ponavljajo v italijanski javnosti v -adnjem času, kar smatramo za do-1 : znamenje, da se počasi menda ven-i * le rimska vlada dokootje do izpre-membe svoje obmejne politike. Tzpre-memba v Julijski krajini, kakršno smo že opetovano nasvetovali, bi vplivala zelo ugodno na odnošaje med Italijo in Jugoslavijo. Italiji bi bila izprememba njene obmejne politike samo v korist!
= FÜL0 =
:ma vse dobre lastnost*, ki iih eo-p<^dinja pričakuje od dobreea mrla: Visoka cts'flna moč, veliko množino pen in izvanre^ne izdatnosti. Vsled te°;a napravi iz vsakega perila v nai-krai^em času snežno-bel dišeč zaklad, zato uporabljajte samo
Zitron rn8iQ.
POGREB MARKIZA CURZONA V LON DONU. Krsfo nosijo iz westmin. opati]*.
- Uoriški nadškof   pri   sprejemu vl-demskega prefekta. Dne 30. pr. m. je po-
setil Gorico videmski prefekt com. Rice«. Pri obisku prejšnjih prefektov ni bi' kne-zoškof dr. Sedej vabljen k sprejemu in ti tudi ni noben prefekt posetil. Sedaj pa je bil pri slovesnem sprejemu prefekta v mestni hiši prisoten tudi nadškof in popoldne mu je prefekt vrnil obisk v knezoško-fijski parači.
— Mladinska predstava. šolsko društvo priredi dne 5. aprila pri Sv. Jakobu v Trstu v prostorih Delavskega konsumnega društva mladinsko predstavo z zanimivim v spore dom.
— Šolski skrbnik prof. Reina se ie mudi! na Goriškem m si je ogledal najprvo mestne šole v Gorici, potem pa je obiskal tudi več šol v goriški okolici. V Renčah je prisostvoval prireditvi tamošnje šolske mladine. V Gorici se je v njegovi navzočnosti nagTašala posebna delikatna naloga, ki jo ima šola v mestu napram »drugo-rodcem*.
— V Postojni zopet ni miru. Klatili so se po mestu in okolici sumjtvi tujci, ki zmerjajo mirne domačine s »šcavi* in jih zvečer tudi napadajo. Kje je varstvena oblast? Kaj sme Slovence napadati in pobijati vsak pritepenec? To je lepa obmejna politika!
— V Št. Petru prt Gorici vprizore v nedeljo rinžgarievo dramo »Veriga«.
— V Renčah priredi društvo -Svoboda* na velikonočni ponedeljek znamenito Nu^ieevo komedijo »Narodni poslanec«. — Kulturno delovanje med goriškimi Slovenci vrlo napreduje.
— V Idrji se je vršil pred pred dnevi sestanek, ki ga je sklical občinski komisar. Izvoljen je b;l odbor, ki ima nalogo proučiti primerno proslavitev 25!etnega vladanja italijanskega kralja. Prebivalstvo pričakuje, da se napravi kaj koristnega, kakor se je izjavil kralj, ki je nasvetoval dobrodelne proslavne naprave.
— Idrijski rudnik daje državi velike dobičke. To je bilo že večkrat ugotovljeno potom visokih državnih funkcijonarjev. Te dni je imel v rimski zbornici minister za narodno gospodarstvo Nava govor, v katerem je omenil tudi idrijski rudnik, izvajajoč, da rudnik v državni upravi izbor-no uspeva in da ekonomski rezultati presegajo vsako pričakovanje. Rudnik daje državi na leto imogo denarja, ali kako pa je z rudarji? Prav bi bilo, da bi bila uprava lepše postopala z njimi m jih boljše plačala.
— Smrtna »osa. V Gorici je umrl gosp. Maks P e t r o v č i č, gostilničar in posestnik, star Šele 47 let. Pokojnik je Dil znan slovenski obrtnik in njegova gostilna v ulici Sv. Ivana je slovela daleč naokrog. Bolehal je dolgo časa. Naj poč:va v miru!
— Tržaška trgovska zbornica se trudi neprestano, da bi si utrdila trgovske stike s Srednja Evropo, posebno s Češkoslovaško, kateri bodo dovoljeni novi prometni popusti v zopetnih dogovorih v svrho pobijanja konkurence s severnimi pristanišči.
Zbornica hoče doseči tudi temerfto reorganizacijo javnih skladišč. Dosežen Je po dolgem posvetovanju sporazum med industrijalci in pristaniškimi delavci, da se ne obteži prometna kriza in se ne pospeši na* zadovanje v pristniškem gibanju. Ham-burška konkurenca je vedno hujša.
— Betonska grobnica dr. A. Gregorčiča v Štandrežn. V nedeljo popoldne se je vršila v Štandrežu pri Gorici tiha slovesnost prenosa zemskih ostankov dr. A. Gregorčeiča v novo grobnico, katero mu jo postavil iz hvaležnosti znani goriški gradbenik g. Josip Mozetič. Župnik Kosovel je opravil cerkvene obrede in blagoslovil krsto. Številna množica je v svoji notranji zbranosti molče prisostvovala polaganju krste v novo grobrdeo. Štandre-žko bralno in pevsko društvo je zapelo »Vigred«. Grobnica se je zaprla in množica Gregorčičev grob, ko se mu postavi primeren spomenik.
— Truplo nekega finančnega stražnika potegnjeno iz mrtvega kanala Rečine. V
soboto so potegnili iz mrtvega kanala Rečine truplo nekega finančnega stražnika, katero ie zagledal pristaniški nadzornik Franko, ko je prišel do prvega mosta, ki vodi z Delte na Reko. Ne ve se, al! sc je Izvršil zločin ali kako je zašel stražnik v kanal, kjer j* stala njegova puška zabodena v tla in je bil tok obrnjen proti vrhu. Nekateri mislijo na samomor, verjetnejše je, da so saražnika pahnili v vodo tihotapci, katerih ne manjka tam okoli. Utopljen« stražnik je Mile Sabliak, rojen v Dol. Mo-drušu leta 1906.
Kakao Van Kaster 1 Nečak ubil strica
V Križevcih na Hrvatskem se jk dogo dil te dni krvav zločin, slučaj krvno osve« te. Gre za sledeč dogodek:
Pred petimi leti se je seljak Števo Dra< goševič s svojim bratom spri radi sveta in ga med prepirom ubil. Zato je bil obsojen na pet let ječe v Lepoglavi. Med tem časom sta Petrova otroka Mijo in Peter odrasla, eden je imel 20, drugi IS let. 2elia obeh mladeničev, da se maščujeta nad stricem, je rastla od dne do dne in komaj sta pričakovala, da prestane kaz?m in sc vrne v rodno vas. Pred dnevi Je Števa doletela osveta. Mijo in Peter te«- njihova mati Ana so počakali Števa v zajedi, na~ valili nanj s koli in toliko časa udrihali prt njem, da je nezavesten obležal. Nesrečnež, kateremu ie bila prebita čepinja, ;e po? me za tem umrl. Orožniki so mater in oba sinova takoj prijeli. Svoj zločin so priznali, izgovarjajo se pa, da so ga ubili v silobra-nu. Njih zagovor ni verjeten, ker je bü Šte-vo ubit v lastnem vingradu. Vsi trije se bili izročeni okrajnemu sodišču v Križevcih.
Oanijmo za sokolski Tabor!
OSKAR H.:
14
carstoa
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
»Eksccl^nca, to ie špijonaža, s katero se naj ba-\im.«
»Lahko imenujete stvar po njenem pravem imenu, toda v službi cesarja in domovine je nadvse častna.«
Wolkenstein se je za trenotek boril sam s sabo. *Ako se za to odločim, ekscelenca, storim to, ker hočem tudi tako služiti državi. Premlad sem, da bi me zadovoljevala rodna gruda. Ne vidim pa pred sabo nobenega poklica, ki bi odgovarjal mojim sposobnostim. Vaša ekscelenca, na razpolago sem Vam!«
»Vaša odločitev me veseli, grof Wolkenstein, s tem so razrešene vse težkoče. Takoj izdam vsa potrebna navodila. Prosim Vas, zglasite se jutri pri dotičnem resornem načelniku, polkovniku Kalini, pri katerem poizveste vse podrobnosti. Nadejam se, do bosta ta trenotek in Vaša odločitev tvorila v Vašem življenju pomemben ali koristen preokret.«
Z vljudnim poklonom je vojni minister odpustil mladega oficirja, ki     s £yd<jM**** fir^t"* ^ar^^J vaLmoio mošnjo*«
sivo poslopje vojnega ministrstva in si nato na ulici ■ vzel izvoščka, da se popelje domov.
VI
Grof in nadvojvodinja.
Tako se je odločila usoda grofa Wolkensteina. Istočasno se je vršil v palači Augarten pomemben razgovor med nadvojvodo Otonom in njegovo soprogo, v katerem je bilo v csprediu Wolkuns+eino-vo ime. Nadvojvoda je prišel v sobo svoje soproge in jo pozdravil brez vsake formalnosti. Prešerno se je zleknil na otomano in je govoril:
»Starec mi je zadnji dogodek zelo, zelo zameril in odredil, da se morava za dlje časa ločiti. Ti bi naj odšla v Persenbeug, jaz pa nekam v Galicijo. Tvoja beseda je pri starcu vedno mnogo zalegla. Pravzaprav bi ga lahko pregovorila, da me pusti tu na Dunaju.«
Nadvojvodinja se je vzravnala, da je prišla do polne veljave njena krasna plavolasa glava. Tz njenih mirnih modrih oči se ;e zaiskril plamteč pogled, poln notranjega gneva.
»Obrnila sem se že na njegovo veličanstvo s to prošnjo. Ne da bi Tebi hotela prihraniti nekaj let galiških garnizij, marveč da bi ne dali novega netiva za škandal, o katerem govori že vse mesto.
»Tako, tako! To me veseli, ker je sicer starec nadvse trmast. Bilo pa bi tudi nekoliko preveč, da bi se delalo toliko hrupa zaradi neumnosti, ki jo je povzročil šampanjec Pes, stvar je bila nekoliko neumestna, vendar pa ie bila končno le izraz tre-norne razposajenosti. Da je stvar poravnana, zato sem Ti dolžen zahvalo.«
»Zahvali se grofu Wolkensteinu, da se ni zgodilo najhujše. Njegovo posredovanje je preprečilo rajgrši zločin na soprogi.«
»Ne jemlji stvari tako tragično, Jožefa! Sicer Pa se bo moral Wolkenstein pokoriti za ta dogodek. Izstopiti mora iz vojske in oditi v inozemstvo. To sem znal starcu po posredovalcih spraviti v uho.«
Zloben nasmeh se je pojavil na njegovem licu. Nadvojvodinja je malodanc okamenela v silnem strahu.
»Ti si —?« Vprašanje ji je zamrlo na ustnicah Zadovoljno je prikimal: »Seveda sem to storil. Dasi je bil njegov nastop pravilen, vendar ie bila to predrznost, da je potegnil sabljo. Moral sem obračunati ž njim.«
**To se ne sme zgoditi!« Grenko zaničevanje se je izražalo v njenih besedah. »Ali je to zahvala za njegovo zvestobo?«
Nadvojvoda je z jahalnim bičem tolkel po svojih gamašah in pripomnil: »Jožefa, ne delaj neum-
Njegovo veličanstvo mi je obljubilo^ da bo uvaže- \ nosti! Stvar bi se s tem samo poslabšala, sumljiva
M že taka ali tako^
-Kaj je sumljivo?« je jezno zakričala.
»Wolkenstein je zastavil svoje življenje, da opravi za Te viteško službo. Zavzemaš se zanj s toplino, ki Ti ie sicer tuja. Iz tega lahko sklepant na medsebojno razumevanje.«
»Ti se drzneš namigavati tako sramotne stva-ri!?«
»Zakaj ne?! Nadvojvoda se je prisiljeno zasme. jal.. »Wolkenstein ie prav krasen dečko in rudi ti mu morda ugajaš. Zakcu bi mi sicer bil tako pre-ürano zvest?«
»Nečem izvajati zadnjih zaključkov iz Tvouf, besed, ker bi bili ti zaključki za naju oba sramotni ■«
Le s težavo je nadvojvodinja vzdržala ravno« dušnost. Leno se je nato naslonila na blazine otomani.
»Ali veš, Jožefa, da si v svoji jezi prav mikav^ na? Jeza Ti daje nekoliko ognja in Ti uliva v žil« več temperamenta.«
V njegovih očeh se ie zasvetilo nekaj kakor po. hotnost. Nadvojvodinja se je stresla.
»Ali še moreš z menoj govoriti po tako bre*» častnih sumničenjih?«
»Moj Bog, ne jemlji stvari za tako resne! Go* tovosti seveda nimam nobene, vendar pa sem C tem prepričan. Wolkenstein je Tvoj ljufečekJc ,
NtKamneži*
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 2. aprila 1925.
?tev. 74
Dnevne vesti.
V Ljubljani,   äne 1. aprila 1925.
Po njih delih jih spoznate«
Klerikalci so si prilaščali patent kot edini zaščitniki ljubljanskega vseučili* šča. Kričali so, da so naprednjaki so* vražniki slovenske univerze in da samo preže na to, kako bi mogli to visoko šolo uničiti in jo spraviti iz Ljubljane. Za največja sovražnika ljubljanske uni* verze so proglašali prosvetnega mini«» stra Svetozarja Pribičeviča in dr. Žer* java, katerima so neprestano očitali, da je vse njiju delovanje usmerjeno na to, da napravita pri prvi priliki konec uni« verzi v Ljubljani. Pri tem jih seveda ni nič motilo notorično dejstvo, da sta si prav ta dva gospoda pridobila največje zasluge za to,  da se je po prevratu osnoval v Ljubljani ta najvišji kulturni zavod. Venomer so vrteli to svojo laj* no in končno dosegli,  da je njihovim zatrdilom nasedla cela vrsta kulturnih delavcev ki so pred klerikalno rugesti* jo jeli zreti v dr. Žerjavu in Svetozarju Pribičeviču grobokopa ljubljanske uni* verze.
V tej hipnozi so sli pri zadnjih skupščinskih volitvah tudi v boj za dr. Korošca, smatrajoč ga za edinega, ki bo baje lahko preprečil pogubne nakle* pe samostojnih demokratov proti ob# stoju ljubljanskega vseučilišča.
Pa se je zgodilo, kar se cesto pri* godi v življenju: tisti, ki so ga gotovi zaslepljenci smatrali za zagovornika in edinega zaščitnika naše univerze, se je izkazal za navadnega žonglerja. ki je pač vseučilišče spretno izrabljal v svoje strankarske svThe, ko pa bi se moral krepko zavzeti zanje, pa je docelaodkri* to pokazal, da mu prav nič ni ležeče na obstanku tega zavoda.
Pri razpravi o dvanajstinah v fi* nančnem odboru dne 30. marca je nam« reč klerikalni zaveznik dr. Mehmed Spnho imel govor, v katerem je povdar* jal, da imamo v Jugoslaviji preveč viso= kih sol ter zahteval, da se z ozirom na to reducira njih število. Nlaglašal je, da bi zadoščala za vso državo ena medi* cinska fakulteta, ena tehniška in ena bogoslovna fakulteta. Izjavil se je torej proti nadaljnemu obšlo ju i medicinske i bogoslovne fakultete v Ljubljani, in sicer brez vsakega pridržka. Pri tej iz* j^vi so bili navzoči tudi klerikalni po* slanci in nihče izmed njih ni smatral za potrebno.da bi to dr. Spahovo stalfc šče zavrnil. Klerikalci so molčali in s tem molkom nokazali, da v vsem ob* segu odobrujejo to stališče svojega za: veznika.
In zgodilo se je, da je moral zahtevo dr. Spähe in njegovih klerikalnih zavez* nikov po redukciji viokih šol, katere zahteve prva žrtev bi bila seveda od: prava medicinske in bogoslovne fakuh tete v Ljubljani, zagovarjati tisti mini* ster narodne prosvete, Svetozar Pribi* čevič, katerega so klerikalci že leta in leta progtašli za načelnega nasprotnika slovenske univerze!
»Slovenec«, ki je imel preje polna usta ljubezni za ljubljansko univerzo in kričal kot gorjačar, ako se je kdo drznil izreči kako dobrohotno kritiko o raz* merah na naših univerzah, je ta incU dent popolnoma zamolčal. Torej tudi on odobruje dr. Spahovo stališče. Qui ta* cet7 consentit!
Radovedni smo, kaj poreko k tej »preorijentaciji« klerikalcev njihovi prijatelji na univerzi z dr. Šerkom na čelu?
Ali se bodo i oni, ki so volili drja. Korošca, da jim ohrani neokrnjeno uni* verzo. sedaj preorijentirali, ko se isti Korošec potom dr. Spaha pripravlja, da odpravi v Ljubljani kar tri fakultete — medicinsko, tehniško in celo bogoslov* no!
★    ★ ★
— Komisija za redukcijo srednjih šol v naši kraljevini prične s svojim de* lom dne 6. t. m. Takrat se odloči torej usoda naših srednjih šol. Poklicani so v komisijo, ki bo poslovala v ministr? stvu prosvete, zastopniki vseh sekcij profesorskega društva. Potrebno je, da se uredi pri tej priliki tudi vprašanje zasebnih šol, posebno učiteljišč, ki pro* ducirajo zlasti nam Slovencem preveč ženskega učiteljskega naraščaja. — V predvojni Srbiji in Črni gori bo pa na* šla komisija preveč srednjih šol, katere bi treba zamenjati s strokovnimi.
— OSTROSTRELCI. Za obči zbor Ostrostrelcev, ki se vrši jutri, v četrtek, ob 20. zvečer pri »Slonu«, vlada veliko zanU men je. — Govori se celo, da poseže vmes Orjuna. No, mi mislimo, da s/v*r ni tako estra. Nemci vendar ne morejo biti tako kratkovidni, da bi ne uvideli brezupnostt in
ti nadaljnega odpora. Druhivo mo* ra prej ali slej preiti v slovenske roke, ker je to naravna posledica po vojni nastalih razmer. Torej pamet!
— Češkoslov. generalni konzulat v Beogradu se s L aprilom ukme. Vse njegove agende pridejo na konzularni oddelek češkoslovaškega poslaništva. Trgovski oddelek bivšega generalnega konzulata bo odslej, v poslopju poslaništva, Miloša VeTi-kega ul. 37, tel. 17—81, vse ostale agendo Konzulata pa so odslej v poslopju uL Miloša Velikega 41 telefon 13—43.
— Posebne doklade invalidom. Glavni odbor Uruženja vojnih invalidov je vlažil pri ministrskem predsedniku Pašičn pismeno prošnjo, naj se sprejme v invalidski zakon še ta-Ie določba: »V znak oo-sebnega priznanja rezervnim in aktivnim častnlkom-Invalldom nad 100 % nesposobnosti se izplačuje poleg doklade po čl. 4 posebna doklada v znesku 1200 Din mesečno ne glede na čin.
— Podčastniška šola mornarice. Po naredbi ministrstva vojske in mornarice z dne 12. decembra 1924 se sprejme meseca novembra 1925 150 mladeničev za gojence v brodarsko podčastniško šolo mornarice v Sibeniku. Pogoji za sprejem so: 1.) Naše državljanstvo (domovnica). 2.) St?~16 do 19 let (rojstni list). 3.) Najmanj štiri razrede osnovne šole (šolsko izpričevalo). 4.) Neomadeževano vedenje (nravnostno izpričevalo). 5.) Dovolitev staršev (po predpisanem vzorcu). 6.) Samski stan (potrdilo Župnega urada). 7.) Krepko zdravje (izpričevalo vojaškega zdravnika). Lastnoročno pisane prošnje z natančnim naslovom prosilca je do 30. septembra 1925 predložiti komandantu brodarske podčastniške šole mornarice v Sibeniku. Dalmacija Prošnja in priloge morajo biti kolkova-ne. Pojasnila daje mestni vojaški urad v Mestnem domu.
— Promocija. V soboto bo promovlral aa graški univerzi za doktorja zdravilstva g. Stanko P e r p a r, znani športnik in re korder, član SK Primorja v LJubljani.
— Skupščina geometerskega udruženfa. V soboto se je vršila v Splitu skupščina geometerskega udruženja, v katerem je organiziranih nad 600 članov iz cele države. Navzoči so delegat je iz Ljubljane, Zagreba, Beograda m Splita. Obširno se je razpravljalo o potrebi zboljšanja roložaja geometrov v državi.
— Jugoslovanska Matica v Kranju priredi t soboto dne 4. t. m. ob pol 21. zvečer v veliki dvorani ^.Narodnega doma* s sodelovanjem kranjskih kulturnih društev akademijo v proslavo 75Ietnice T. G. Maearyka, predsednika čchoslovaške republike. Na sporedu je med drugim slav. nostni govor prof. dr. Ivana Laha in klavirska točka gospe Sosnerjeve.
— Velikonočna voščila naših vojakov. Vsem citate! je m in ČHateljicam tegi lista žeHmo vesele velikonočne praznike in »veselo atelujo« slovenski fantje (stari vojaki) s Kosovega poPa; Adolf Paučič, Novo
mesto; Anton Mile k, Črnomelj: Anton Bernard, Hosta - Škof ja Lokn: Airton FC o s. Zagreb: Rudolf Z a i c. Luibljana; Anton G v o z d a. Težka voda, Novo mesto; Alojzij Pušavec, Št. Jernej: Jakob Fortuna, Dol. Logatec: Rudolf Novak, Trebnje; Josip Vrščaj, Trebnje; Josip .Tare, M*rna; Josip Pavli:, Visoko, Kranj; Leopold D a r m o t a, Lučna, Kranj; Leopold Š e t i n a, Straža: Janez F u j a n, Polje. Kamnik: Anton F r 1 a n. Jazbirm. Kranj; Karol Bezenšek, Konjice: Maks Kranjc, Ptuj; Lovro Komar, Gorje-Bled; Anton Kreft, Radgona. — Iz Kosovske pekarske čete Priština, Kosovo polje.
— Vizumi emigrantom v Avstralijo. Angleški konzulat v Beogradu opozarja izseljence iz Jugoslavije v Avstralijo, da prične izdajati potne vizume, ki so bili v decembru ustavljeni, s L aprilom.
— 30.000 prebivalcev v Splitu. Mestni anagrafski urad v Splitu je v soboto naznanil, da šteje mesto 30.033 prebivalcev. Prvega januar;a letos jfh je bilo 29.655.
— Samomor polkovnika Pavla Jurisi-ča. Na svojem stanovanju je včeraj zjutraj izvršil samomor vpokojeni polkovnik Pavle J u r i š i 6, sin pok generala Juriš:č-Stur-ma. Pokojnik je bil navdušen nacijonalist V balkanski in svetovni vojni se ie hrabro boril za osvoboditev in bil opetovano odlikovan. Po vojni je stopil v pokoj in se posvetil politiki in žuruallstiki. Bil je dlje časa urednik »Preporoda«, glavnega glasila Organizacije jugoslovenskih nacijona'i-stov. Ko Je prišlo lansko leto do nesoglasij med Davidovičem in Pribičevlčem. se je Jurišič pridružil Davidovlču. Polkovnik Jurlšič je zapustil pismo, katerega vsebina le doslej neznana. Policija o vsebini tega pisma varuje strogo tajnost. Pravijo, da je polkovnik v pismu pritožuje, da se v zadnjem Času širilo o nJem po Beogradu popolnoma neosnovane vesti, ki mu grene življenje. Pokojniku obrani naša javnost kot navdušenemu borcu za osvoboditev fn ujedinjenie trajen spomin! /
— Samomori v Beogradu. Gobovo nima nobeno mesto v naših državi zanamo-vati toliko samomorov ksftor orestolicn Beograd. Zlasti je bil pretekli teden bogat na samomorih, zakaj v tem času je Hlo v mestu izvršenih 11 samomorov. V hotelu Petrograd so našli te dni mrtvo mlado ženo Marijo Tomaš. Zastrupila se je s sodo. Vzrok samomora je Wa PfnV»ünH!OSL
— 8tar greh. Seljak Marinkovič :"z Visokega v Bosni je ovadil seljaka Vejsila SejdiČa, da je leta 1914. v Kostanjevcu v Srbiji ubil neko žensko. Marinkovlč :n Sejale sta skupaj služila v avstrijski armadi. Na povratku «5 grlasovite Potlorekove ofenzive je Marlnkcvic videl, da je SejÜc1 zaklal neko žensko. Zadnji, ki je bil prijet zanika to dejanje.
— Največja tihotapska afera v Zagre. bu. Včeraj je bila v Zagrebu odkrita tihotapska afera, ki Je gotovo ena največjih v zadnjem času in je zato povzročila mnogo prahu. Uvedena je obSIrna preiskava- Iz Beograda je prispel generalni direkror carin Voja Petrovič in fief kriminalnega od. seka pri generalni direkciji carin, Djako-vie. Oba vodita preiskavo. V kolikor smo informirani, gre za sledečo afero: Za zagrebško odprarno tvrdTro Tahex (lastnik 21ga Hacker) je prispelo z Dunaja več vagonov papirja. Med papirnatimi valji je bflo 24 zabojev, katere sta name^cer.ca tvrdke Rude J*nl£ hi Svetozar Matic zaca.
kot papir. Blago je bilo ie natočeno
in pripravljeno za izvoz v mesto, vendar je bilo po naiogu carinika Bingasa orno. njenih 25 zabojev zadržanih, ker se je ugotovilo, da io bili na deklaraciji podpisi carinikov ponarejeni. V zabojih se je na. šla svila. Država bi bila oškodovana r.a najmanj 1 milijon Din. Matic je izginil n Zagreba. Aretiran je bil njegov oče, ki je carinski revizor. — Zdi se, da je postal Zagreb pravo gnezdo tihotapcev.
— Težka ne5reča. V Ptuju se Je težko ponesrečil 14 letni Cctelič iz Budine. Padel je z vrtečega se vrtiljaka in priletel tako nesrečno, da si je zlomil več reber ter je dobil tudi težke notranje poškodbe. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnico.
O 124 T
L E K E
NA
ROKE
MESTNI T&<3 5
E R N A T O V I C
— Velik pežar v Splitu. Pred dnevi je izbruhnil v hi^i Toma Kaliterne v Splitu velik požar. Ogenj je nastal v spadr-jili prostorih. V prvem nadstropju je srt ;nova-la rodbina CiDsi, ki pa ni vedela, da gori. Stražniki so rretaü kamenje ter streljali v okna, hoteč ra ta način stanovaic° opozoriti na pretečo nevarnost. Ko so se CIp-sijevi prebudili, je bila že vsa hiša v plamenih. Navzlic obupnim naporom p^žarre brambe se je openj bolj In bolj razširjeral ter je skoraj vse noslopje zgorelo. £al, }o katastrofalni po?ar, ki je »»ovzročil skoraj enomilijonsko škodo, zahteval tudi mlado človeško žrtev. Pogrešajo ISIetnega kuhinj. ske°:a vajenca Mata Gotovaca, ki je bival v prvem nadstropju. Verjetno je, da je deček V plnmenih zsrcrel.
— Odkrita   petčlanska tatinska tolpa.
Poročali smo, da je mariborska policija izsledila dobro organizirano petčlansko vlomilsko tolpo, ki Je na meji, kakor na av-strij?krh tleh izvršila nebroj drznfh vlomov. Predvsem so lopovi posečali zidnnice praških meščanov okoli Lipnlce. Bilo je izvrženih nebroj vlomov, vendar avstrijske oblast! tolpe niso mogle izslediti. S'ed za tatovi je vodila v Maribor in je bila mariborska policija o tem obveščena. Policiia je postala pozorna na družbo ki se je ~bi-rala pri nekem Gabrijelu Kožarju. Ta je prodnlal vsakovrstne predmete, perilo, blago ,rbieko in dr. Policija je pri nJem izvedla oh?irno hišno preiskavo ter ie našla mno-go ukradenega blaga. Kožar, njegova žena in štirje član' tolpe so bili izročeni sodišču.
— Proti odeb^elos*! deluje s kolosal-
nim uspehom samo "VILFANOV £>AJ«. Dobiva se v vseh leka-nah in droeerijah. Pro-•7vaia: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.
da eden par nogavic z žigom |S/Ql In znamko (rdečo, modro ali W\ zlato)
traja  ktkor štirje pari drugih* ako kupite eden par. Dobivajo se v vseh rroc*ah'rah-
Iz LfrWhjie.
— LJUBLJANSKI SOKOL <\\r dni dom), sporoča vsem hrafnm in sesfr-m, da predava v soboto 4. anrila ob pol 21. zvečer v veliki dvorani Narodnega dnma br. dr. Ljudevit Pivko iz Maribora o doživljajih iz dobe jngo slov e tiske ga pij o ni r st v a na f renti in v Italiji. — Ko naznanjamo to vest bratom, sestram in naraščaja, vabimo obenem ti:d: ostalo narodno občinstvo, da se predavanja udeleži. — Prosvetni odsek.
— Dru*rvo vpokojenlh Javnih nameščencev za Sloveinljo v Ljubi >ard ie imelo dne 33, marca svoj redni občni zbor. Med drugim se je z žalostjo konšratovalo, da se državni vpokojenci vse premalo zanimajo za to svojo organizacijo ter ali sploh k društvu ne pristopajo ali pa se kot člani važnih zborovanj ne ud°?ežužejo. Razmi govorniki so poudarjali, kako vlada vse upravičene zahteve držav ih vr*oko-jenoev prezira in kako velika krivica se godii zlasti starovpokojencem s kronsko p3ačo: ki so prisiljeni se obrniti m Mgo narodov. Končno se je brzojavna odposlala Nj Veličanstvu kralju vdanostna izjava s prošnjo za odpomoč. Nato je prejelo predsedstvo grori Imenovanega društva sledeč odgovor: »Njegovo Veličanstvo se srčno zahvaljuje za izjavo vdanosti, poslano v imenu državnih vpokojenceev Slovenije, zbranih na občnem rboru v L}ub!i?.ni«.
— Društvo slušateljev inženjerstva kemije na univerzi v Ljubljani priredi začetkom aprila poučno ekskurzijo v Beograd in okolico. Ob tej priliki bo priredi! vodja ekskurzije, naš mladi g. prof. dr. M. Rebe k predavanje o temi: »Narava ogljikovega atoma*. Ekskurzija bo trajala pet dni. V tem času si bodo dijaki ogledali poleg drugega tudi največjo srednjeevropsko tvornico cementa v Beocinu pod pokroviteljstvom beogradsekgi univerzitetnega profesorja g. dr. T o m i 6 a. 671
— Slovensko zdravniško društvo v Ljub* Ijani vabi na svoj tedenski seminar v petek dne 3. aprila ob 6. zvečer v centralni držav* ni ambulanti Gosposvetska cesta. Predavaš nje: Demonstracije nekaterih internih slu* čajev. Predava: dr. O. Haus. Odbor prosi za točnost.
— V društva »Soča« v LJubljani predava v soboto 4.'aprila 1925 v salonu pri Levu ravnatelj trgovske akadenrlje g. dr. L. Böhm o zelo rnteresamtno aktualni temi in sicerr: »Borba za Sredozemsko morje«. Sočanl in prijatelja društva »Soče«, ne zamudite prilike bpti deležni tega predavanja. Začetek točno ob pol 9. zvečer. Vstop vsem aro* 672-n
Iz Celja.
—c Cerkveni koncert. V nedeljo dne 5. t. m. priredi Glasbena Matica v Celju s sodelovanjem pevskega zbora Prosvetnega društva in godalnega orkestra Glasbene Matice v Celju ob pol 20. zvečer cerkveni koncert v Marijini cerkvi. Na sporedu so skladbe za mešan zbor, godalni orkester in zbor z orkestrom. Predprodaja vstopnic v trgovini Goričar cc Leskovšek. — Istega dne se vrši ob pol II. dopoldne v Marijini cerkvi mladinski koncert kot generalna skušnja za večerni koncert, krajih že v cvetju.
~ NE KUPI
pre: blaga za moško oMeko, dokler si ne ogledaš špecj-Tino zalogo češkega in angleškega sukna
na Miklošičevi cesti št. 4 v Ljubljani.
Cene tovarniške. Največja izbera.
Na veliko. Na malo.
Ez Maribora
—m Detomor. Poročali smo včeraj o detomoru, ki je bil odkrit v Gajevi uHci. Služkinja ki je umorila svoje dete, je 20 letna Štefka Haupmann. Zanimivo je, da v isti sobi stanuje starka, ki ni vedela, da je služkinja porodila. Hauptmanova je priznala, da je b:lo dete živo rojeno In da ga je nato v porodniški vročici zadušila, ae da bi vedela, kaj dela. Izročena je bila sodišču.
—m Iz šolske službe. Na mesto pokojnega profesorja msgr. dr. Antona Medveda je bil za provizornega učitelja verouka imenovan g. Pavel Z.vortnik.
—m Premeščenje. Dr. Radovan Bren-čič, obmejni komisar in gledališki Intendant v Mariboru je bil imenovan za Šefa železniško - policijskega komisarijata v Gornji Radgoni.
—m Državna borza dela. V času od 22. do 28. marca je b:lo pri državni borz: dela razpisanih 163 službenih mest, 178 oseb je iskalo dela, v 64 slučajih ie borza posredova z uspehom in 7 oseb je odpotovalo. V času od 1. januarja do 28. marra je bilo razpisanih 1550 službenih mest. 271 s oseb je iskalo dela, v 239 slučajih je borza posredovala z uspehom in 123 oseb je odpotovalo.
Sport.
SVETOVNI REKORDI.
InternaclJonami komitet v Newyorku. ki vsaki dve leti sestaviia listino svetovnih rekordov, je pred kratkim objavu sledeče zadnje oficijelno priznane svetovne rekorde:
100 m: Paddock 10.4; 200 m: Paddock 21.2; 300 m: Paddock 33.2; 400 m- Lidell 47.6; 500 m: Lundgreen 1 : 05 : 6; 800 m: Meredith 1 : 52; 1000 m: Lundgreen 2 : 28 : 6; 1500 m: 3 : 52.6; 2000 m: Nurmi 5 : 26.4; 3000 m: Nurmi 8 : 28.6; 5000 m: Nurmi 14 : 28.2; 10.000 m: Ritola 30 : 23.2; 15.000 m: Bouin 47 : 18.6; 20.000 m: Steen-ross 1 : 07 : 11.2; 25.000 m: Kohlemainen 1 : 35.20; 30.000 m: Kohlemainen 1 : 47 : 13.4; 1 uro: Bouin 19.21.9 m; 100 y Kelly, Drew. Paddock 20.8; 300 y: Weiers 30.6; 440 y: Meredich 47.4; 600 y; Sheppard 1 : 10.8; 880 y; Meredith 1 : 52.2; 1000 y: Brown 2 : 12.2; 1320 y: Coneuft 3 : 02.8; 1 mtljo: Nurmi 4 : 10.4; 2 milji: Schrub 19 : 23.4; 5 milj: Schrub 24 : 33.4; 6 milj: Schrub 29 : 09.4 ; 7 milj: Schrub 35 : 04.6; 8 nw^j: Schrub 40.16; 9 milj: Schrub 45 : 27.6; 10 milj: Schrub 50 : 40.6; 15 milj: Ap-pelgart 1 : 20 : 4.4; 20 milj: Crosland 1 : 51.54; 25 milj: Green 2 : 29 : 29.4; 1 uro: Bonin 11 milj, 1442 y, 190.21 m; 2 uri: Green 20 milj, 952 y, 33.056 ra.
Stanje prvenstva  v Zagrebu. LA razred.
Gradjanski	7 7	0	0	33: 5	14
Hašk	7 4	1	2	22:11	9
Concordia	7 3	2	2	12:14	8
Zeljeznlčari	8 1	1	6	7:23	3
Sparta	7 1 I. B razred	0	6	7:27	2
Croatla	8 5	2	1	14: 8	n
Tipografija	7 4	2	1	15: 9	10
Derby	6 2	1	3	6: 7	5
Viktorija	6 1	2	3	8:10	4
Makabi	7 0	3	4	3:12	3
— Savinsktt podružnica SPD Ima ▼ soboto dne 4. aprila t. 1. ob 8. zvečer v Narodnem domu v Celju svoj redni obč. zbor z običajnim dnevnim re.lom. 673
— Tennis sekcija društva »Atena« naznanja, da se vrši vpisovanje za ietošn}c sezijo dne 2. in 3. aprila od pol 6. do 7. v Ortopedičnem zavodu v Mladiki. 625-n
— Celovški Sport-Verein v Ljuboani. Ta klub gostuje v nedeljo dne 5. aprila v Ljubljani ter nastopi s svojim kompletnim I. moštvom proti Primorju. Z ozirom ra skorajšnjo revanžno tekmo med Ljubljano in Celovcem bo ta tekma zanimiva. Tek-nn se vrši na igrišču Primorja ter pričru* >b 15. uri. 674 r
Črnci postanejo beli-
V newyorskem predmestju Harlem jč vse črno. Tam je središče črncev. Okoii 400.000 jih je v tem predmestju. Tu dob;š črnce vseh tipov. Stisnjeno žive v predmestju, ali vzdrže, ker je osredotočeno tam delovanje vseh črncev Z]edin]enih držav. Črnci se prilagodujejo življenju belih ljudi in posnemajo vse njihove dobre in slnbe lastnosti. V Harlemu imajo črnci svoje liste, svoje zabavne In naučne lokale, v svojih cerkvah čnjejo, da so bili Mojzes, Jezus, Salomon in David etloprkcga rodu. Imajo pa tudi razne veselice, plešejo in se zabavajo po hotelih kot vel'ka elegantna gospoda. Imajo varietčje, glcdnMŠČa itd. Izobražujejo se po vzorcu belih. Zato bi pa tudi radi dobili belo kožo.
Smith in Jones se imenujeta moža, katera jim hočeta pomagati. Smith je učenjak, Jones pa kemik. Ona dva bosta rešila črni problem. Iznašla sta način, kako postanejo črnci beli. V glavnem treba, da prično jes'i ribe. Trikrat na dan ribe z zelenjavo. Onim, ki so manj črni, bo zadoščala dvakratna riba na dan. 2enske naj se pridno pudrajo. Poročila pravijo, da se je podvrglo mnogo črncev Smith-Jonesovi metoodi pobeljenla črne kože in da Žreic ribe tako, da jih ribiči komai sproti dosti nalove.
Šarlatana Smith in Jones živita mec črnci izborno in pobirata od njih denar, kajti po ribah se bo nadaljevala druga metoda pobeljevania črne kože — ako tačas »učenjak« Sm'th in »kemik« Jones ne izgineta, zadosti obložena z dolarji, katere jim plačujejo Črnci za njune »recepte«. a
Po svetu.
— Nedeljska tekma Ilirija - Primorje.
Športni klub Ilirija nam pošilja sledečo izjavo: Na ponedeljkovo poročilo o tekmi Ilirija : Primorje v »Slov. Narodu*, iz katerega bi se moglo sklepati, da leži krivda na mučnem incidentu popolnoma ali dzloma na strani SK Ilirije, prosimo, da sprejmete nastopno pojasnilo: Tekom napada Iliriian-skega forwarda na gol Primorja sta se for-ward Ilirije in vratar Primorja istočasno pognala za na gol ustreljeno žogo. V boju za žogo sta omahnila oba v gol, rakar je vratar pTimorja zadel na tleh ležečemu forwardu s pestjo več udarcev v obraz ter je šele takojšnji nastop ostalih Igralcev m publike oprostil onesveščenega forwarda iz rok vratarja. Odbor SK Ilirije obžaluje v interesu našega športa in športne vzgoje ta čin, ki je absolutno neopravičljiv in kateremu nI primere v športni kroniki leta nazaj ter Ijavlja, da krivda na incidentu ne zadene napadenega igralca. Potrebno je, da se z energičnimi ukrepi vseh poklicanih faktorjev onemogoči ponovni tak slučaj. — Odbor SK Ilirije.
— Durrschmiedu, znanemu igralcu dunajskega W. A. C, bivšemu članu celjskih atletikov, je bila pri nedeljski prvenstvena tekmi z Vionno zk>mljena noga.
— Nogometna sezona v LJubljani. Mednarodna nogometna sezona v Ljubljani se otvorl 5ele v aprilu. Kakor čujemo, igra baje graški Sturm o veliki noči proti Iliriji, dalje se vrši tudi revanš-tekma z reško Olimpijo, vrše se pa obenem pogajanja z raznimi zagrebškimi klubi. Po veföki noči igra Ljubljana proti celovški reprezentanci v Cdovc*
* Kdaj se podere stolp v Pisi? Francoski list »Le Matin« prinaša razgovor z nekim članom vladne komisije, katera preiskuje solidnost visečega stolpa v Pisi. Do-tičnik Je rekel baje, da se stolp podere po 1600 letih. Nagibanje tolpa je od leta 1913 narastlo za 5 milimetrov. Ako se računa s tapim naratkom nagibanja, se stolp podere takole okoli leta 3535. Chi vivrä, vedra, kdor bo živel, bo videl, pravi Italijan.
o P!es degenerirancev. V Berlinu se Je vršil pretekli teden v prostorih nekega stranskega hotelskega podjetja ples, na ka terem se je vrtelo 500 parov, ženskih oblefc je bilo le malo . . . Prišla je policija ln raz. gnala »pare« ln »ženske«, ker v resnici sc rplesali« sami perverzni moški. Policija Jo hotel zaprla.
* Beraškl vinarji. Viscount Hambteden lastnik velike angleške oglasne tvrdke, pripoveduje v svojih spominih o dogodku, značilnem za njegovega očeta, ustanovitelja podjetja. Nekoč je prišla k njemu neke stranka in se je precej glasno in nevoljnc pritožila, da se ji je postavilo v račun tud« par beraških vinarjev, ki naj se črtajo Podjetnik je stranko pomenljivo pogledal h vsklikinil: Berank? vinarji! Kaj mislite pravzaprav, gospod? Vse moje podjetje je zgra jeno na takih beraških vinarjih!
* Egiptovski pomlajevafec starcev Profesor Breasted v Čikagu, ki slovi ker. Izboren egiptolog, je našel kratek zdravniški spis iz dobe kakih 1600 let pred Kristusovim rojstvom, ki ima naslov; Kako iz-premeniti starca v mladeniča 20 kt? Zgodovinsko društvo v Newyorku trna om zdravniški spis m prof. Breasted se trudi; da bi mogel razrešiti vso vsebino spisa. Sedaj je še le pri začetku. Torej že takrat v oni dobi 16^ let pred Kristusom pomlaje-valec starih ljudi. Nič novega ni svetu! Vse je že bilo tu, vse se le ponavlja, pravne veliki učenjaki.
* Strahovit čin svečenika. V občino Gyernömonostri je grško orijentalski sve-nik Viktor Giurgica z britvijo prerezal svoji ženi vrat, nato smrtnonevarno ranil 15letno služkinjo Ano Dan in se nato z nožem sunil v prsa. Vzrok te strahovite tragedije je lju* bosumnost. Svečenik je osumil svojo ženo, da je imela ljubavno razmerje z vaškim učit teljem. Zato so bili prepiri v hiši na dnevs nem redu in duhovnik ie večkrat grozil svo* ji ženi, da jo umori. Ko je tc dni žena ne« kega večera legla spat, je Giorgiuca zaha* rikadiral vrata spalne sobe ter se oblečen vlegel med dva skopaj položena stola. Žena ga je vprašala zakaj da ne gre v posteljo, na kar ni ničesar odvrnil. Nekako okoli 4. zjutraj se je žena vzbudila in je nenadoma opazila pred seboj moža z britvijo v roki. Ta je navalil na svojo soprogo in ji z enim sami sunkom prerezal vrat. Služkinjo, ki je priskočila na pomoč je smrtnonevarno ranil ter je tudi ta podlegla poškodbam. Težke ranjenega svečenika so prepeljali v bolnico, vendar ni upanja, da okreva.
* Klobuki za oženjene na Koreji. O že« njeni moški na Koreji se loči od neoženje« nega s tem, da mora nositi k'obuk, ki je zabranjen neomenjenemu moškemu, pa četudi je star. O žen jen] moški nosijo črn visok lakiran klobuk, ki je privezan pod brado z dolgimi trakovi. Lase nosijo zavite v mrežo iz konjske žime. Neoženjeni pa mora nositi lase zvite v kite.
* Taflnstver.a epIJemija v člkagu. Ameriški listi poročajo, da se razširja že dva tedna v Cikagu neka čudna bolezen, kateri je prvi teden podleglo 279 oseb. Obolelosti se javlja dan na dan. Nastopi nekaka pljučna hripa, pojavijo pa se še drugi simptomi, o katerih zdravniki šc niso prišli «u iasno.
»SLOVENSKI  NAROD* dnt 2. aprila 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo.
I
To in ono.
Zloraba carinskih zaščit.
V našem listu smo že poročali o kampanji,  ki   jo   vodi   beogradsko radikalno »Vreme«  proti domači kartelirani velein-dsstrfjf. Znano ie, kako vplivajo te karie-Iiiane industrije na naše državne oblasti k? kako   so    znale   izposlovati nezaslišano ugodne zaščitne carine Navedli smo n. pr. da znaša zaščitna carina za sladkor 60 do 70% inozemske cene in da je za te odstotke sladkor d itnačc produkcije, domačega Izvora draži'. Kljub temn pa postopa ta industrija tako napram domačfcm produccn-fom sladkorne repe, kakor napram trgovcem, ki razprodajajo slaükor konzumentom, skrajno nekulantno.     Trgovcem ne ori voščijo niti poštene, človeške provizije, produ-eentom repe pa kažejo že štiri mesece fige] Prisilile so jih. da so nehali sejati sladkorno repo v velikih delih Vojvodine. Kakor s sladkornim kartelom, tako je tudi z drugim! karteli. Tudi ti, «takor karte! železne industrije, piva, kož ln usnja, špiritne Industrije itd , so si zasiguraU kolosalne zaščitne carine. Našo državo so vodili z ne-prodirnim carinskim zidom. Na ta načm po mil! volji navijajo cene na notranjem irgu odrrajo jugoslovenske konzumente. Pri tem je treba še pomisliti, da je ve-€»na karteHranih industrij v tujih rokah, torej da dovoljujemo pravzaprav tujcem zaščitne carine ter jim poklanjamo brezplačen notranji monopol neoviranega konzu-nrentskega otfdfranja. Pr! tem ne trp? semo konzument, trpi tudi trgovina, trpe številni srednji fn mali  trgovci, ki pri kartelirani fedustriji ne zaslužijo tako, kakor zaslužijo, kakor kupujejo v sv obodni konkurenci in pri konkurenčnih nodjetjih. Kier karre! določa za vse karrelirane industrije enotno ceno, tam določa tudi enotno provizijo malemu in srednjemu trgovcu in ta provizija je naravno malenkostna. Cesto naravnost JMovska* Posledice take politike ne izostanejo.    S pretiravanimi zaščitnim! carinami se dvignejo cene produktov na notranjem trgu, konzument čedalje redkeje kupuje do-•rače prcizvode. Konzum bo nazadoval in rrg bo kmalu stal prazen. Na podlagi takega naravnega gospodarskega razvoja bodo Baše industrije prej ali slej doživele velika razočaranja, Trg, k« ga rnonopollzi-rtjo, bo posta! prazen. In vendar bi morak> za vsako Industrijo veljati načelo večanja tn dviganja konzuma, ne pa načelo trenotnega Izkoriščanja konzumentov. Na vse to opozarja beogradsko glasbilo in poziva vlado, da zavzame   napram   tem gospodarskim stremljenjem karteliranlh industrij ostrejše stališče v smislu zaščite nacijonamoeko-romskih interesov ter iugoslovenskm kon-rumentov.
Tržna poročita.
(T'žensko poročilo borzne agentuxe f No» vem Sadu.)
DomaČa rrŽiSČa. Z malimi spremembami jc bila situacija začetkom minulega tedna, ko je dinar padal, precej labilna. Izjemo dela pšenica, ker so minimalne ponudbe. — Dovaža sc na trg zelo malo. Promer je zna» ša! 378 vagonov. Pšenice je bilo prodane 12 vagonov. Povpraševanje je dokaj ograni» ceno in so kupovali poedini mlini, ki rabijo :cno-ko. Ponudba je pa tako majhna, da nc more kriti citi tega neznatnega povpraše* vanja. Koncem tedna se je povpraševanje povečalo, ker je bil večji promet i moko. — Backo pšenico so plačevali koncem tedna po 462.50, dočim je notirala začetkom tedna 455. Labilna tendenca na inozemskih tržiščih nima nobenega vpliva na naš« tržišča, ker so zaloge pšenice v državi neznatne. Sr» bijanska pšenica slabše kvalitete je na raz* pokgo v večijh količinah. Kupcev je bilo Mnjo doslej malo. Koncem tedna pa so se zsčeli zanimati tudi zanjo ter jo plačevati po 405 pariteta Klenak ali Beograd. Staro srhijansko blago 78—79 težko in 1—2 odst. pariteta Beograd je dosegla ceno 465 Din. Ameriška pšenica »Rosafea 80 gr tečka je lila končen tedna na razpolago po 467.50— 470 Din. Postojna je sklenila na tej borzi par zaključkov.
Koruze je bilo prodane 343 vaqonov. Ctna blaqa za april in maj je dosegla 190 D, aaai-junij pa 205 Din. Kupčije so se sklepale samo pod vplivom padanja dinarja, dočim inozemskih interesentov ni bilo. Pozneje se jc situacija znatno spremenila in je padla koruza vseh vrst za 10 par. Ponudbe so bile zaretkom večje, koncem tedna pa manjše. Va=j->nsko prompt blago je ostalo povsem zanemarjeno, kupcev ni bilo, prodajalci so se držali rezervirano. Kupčije so se sklepale za bačko blago na bazi 170—175 Din, srem* sko 177-50—175. V vagenskem blagu na ter» tslne ra imeli inozemski špekulantie precej rrometa. Aprilsko blago so kupovali po 185, majsi-io po 192.20 Din, koncem tedna po 190 liw. Ponudba ie bila znatna. Z inozemstvom je bilo nekaj prometa v prompt blagu. Situ» 3cija se jc stalno menjala, koncem tedna so plačevali plavajoče bla<?o Bratislava največ ro 122, Dunaj pa 123. Aprilsko blago so-pla* cevali r»o 124, majsko po 128. za junij po 2M—132 Din,
Moke je bilo prodane 15 vagonov. — fina moka sploh ni šla v promet. Največ je Wo povpraševanja po moki *6«, ki jo kupiH -•ojaški dobavitelji. Plačevali so jo koncem tedna po 505—510, torej porast pri kg za 45 para. Fine moke ponujajo mnogo, dočim ostalih vrst moke sploh ne ponujajo, kes manjši mlini vslcd pomanjkanja pšenice ne delajo.    Moka »O« jc notirala 660—655,
o00—605, *5* 565 ponudba, kupljena po 5*0- »7«, kupljena no 400 Din.
Oves nonudba in povpraševanje sta* bo. Kupčij klenienih za 150 met. stotov. Ce* ne hački 310 Din. Ječmena je biTo pro* danega 5 vagonov 63 težak par, Beograd 340. Povpraševanje po ječmenu tudi slabo; * promet gre težji ječmen. 64 težak se pU* čtfje po 350 Din. M e k i n eč Prodanih 2 va» <ona debelih mekfn po 190—200 Din. Droh* le mekine gredo slabo v promet. InozemcI « se minuli teden malo bol!   zanimali z«
mekine Backe so plačevali paritet Kekbi« po 100 Kc, ex plovba Bratislava po 105—107 Kč, ponudba po tej ceni slaba.
Inozemska tržišča. V Avstriji nori rajo cene za 100 kg v šilingih brez davka na bla* govni promet in carine: domača pšenica 2.53—54, madžarska 55—55.50. jugosioven* ska .54—54.50, »Rosafe* 53—54, domači ječ» men 47—52, češkoslovaški 58—62, rž doma* ča 48—50.50, budimpeštanska 50—5030, koruza. 27.25—28.25 Kč, pšenična moka »O« domala 88—91, madžarska "5—89. jugoslo* venska 84—87. Na češkoslovaških tržiščih je tendenca čvrsta, prometa pa malo. Rž je poskočila za 1—2 Kč, oves za 2—3 Kč. Cene noti-ajo: pšenica 240—260, rž 209—217, oves 162—163, ječmen 240—250 Kč za 100 kg ah domača postaja nakladanja. Koruza 12$ Kč zi 200 kg ab Bratislava. V Solunu notirajo cene: pšenica 1 kv. 15, I. 13, rž 10.50, oves 9, ječmen 930, koruza 800 tona, nšenične moka IS funt, mekine 200 tona.
★    ★ ★
—g Jugosfa venska banka d. d, Zagreb.
Dne 25. marca t. I. vršila se je pod predsedstvom g. O. Weiszmayerja, oredsedm-ka Jugoslavenske banke d. d.. XV redna ■»lavna skupščina tega zavoda. Glavna skupščina je odobrila poročilo ravnateljstva o poslovanju minulega leta in predložene Jej predloge glede razdelitve čistega dobička. V smislu stvorjerrega zaključka votiralo se je na  račun   čistega dobička Din 1,000.000.—   davčnemu    skladu, Dm 850.000 rednemu rezervnemu fondu in Din 600.000 pokoininskemu skladu. Nadilje se je odobrilo izplačilo 12^ dividende na delnico (kakor za leto 1923) ter se vnovčuje kupon št. 16 po Din 12.— rta vseh zavodskih blagajnah od 27. marca t. 1. dalje. Po razdelitvi čistega dobička ostali znesek od Din 625.146.85 se prenese na nov račon. V nastopnem naj bodo podane ooglavrtne bilančne postavke: a) aktiva: gotovina, device :n valute Din 34.720.22754, menice Din 86.931.846.49. vred. papirji Din 40,744.439.49, dolžniki in razno (izvzemši lombanira posojila In konzorcitalne In sindikatne udele-ležbe) Din 491,298.178.26, lastne nepremičnine Dm 29.284392 16: b) pasiva: delniška glavnica   D?n   100,000.000,   rezerva Din 24.256.004.55. povišana z novo dotacijo na D*n  25,106.044.55.    pokojninski skMi Din 2,333.042.70, pmrišan z novo dotacijo na Din     2.933.042.70.     hranHne   vloge Dm 232.54S.457.6«   upniki Din 329.021.9S8 07. — Cisri dobiček znaša Din 16.025.665 68. Celokupni promet Je dosegel ca. 61 54 miHiarde dinarjev. Po poročilu ravnateljstva se je oromet v vseh strokah /natno povečal ter so tudi podružnice fei  aiHlJrana podjetja tega zavoda dosegla v minulem letu povsem zadovoljive uspehe. Poslovno !n računsko poročilo tega zavoda se pripošlje interesentom na zahtevo. 679 —C Naš izvoz   v   februatfu je znašal 313304 ton v vrednosti 693, 019.742 Din, la^ ni v februarju pa 228,43r>   ton v vrednosti 646. 073382 Din. Porast v primeri z lanskim letom znaša torej 85.128 ton (37.26 odst.) v vrednosti 46.948.16C» Din (7 26 odst-).
—g Bolgarske reparacije. Ministrski svet je te dni pristal na predlog bolgarske vlade, da dobi naša država namesto koruze in pše» niče 229.000 dolarjev.
—g Velesejera v Parizu, Za velesejeur v Parizu, ki se bo vršil ?etos od 9. do 2-t. tnala, se dobijo prijavnice za razstavljaice ln oiospekti v pisarn! Trgovske in obrtni-?ke zbornice.
—g Mednarodna delovna konferenca. Sedma serija mednarodne dciovne konference se sestanek v Ženevi meseca maja. Pečala se bo v glavnem z vprašan)! socialnega zavarovanja Posebno se bo proučevala zadeva odškodnine za deHvne nezgode z ozirom na predloženi načrt.
—g O nezaposlenosti na Angleškem je bilo govora v seji londonske spodnje zbornice dne 27. tttafca. Liberalni poslanec Simon jen pripovedm-al, kako je dobivalo teden za tednom do 1.210.000 oseb podporo za brezposelnost Državo stane brezposelnost od premirja dalje že 194 milijonov fantov šterlingov. Delovni minister *e naglasa! na to, da je Anglija Izgubila po vojni mnogo trgov, zato pa so nastale težko-če, katerih prej država ni poznala. Menil je, da ne more nobena vlada sann po sebi rešiti vprašanja brezposelnosti. Labourski poslanec Snouden je Izvajal, da upade brezposelnost le, ako bi mogla Anglija svojo zunanjo trgovino spraviti zopet na predvojno višino.
—g Upadanje brezposelnosti v Italiji.
Uradni podatki ugotavljajo, da je bilo leta 1921. nezaposienlb v Italiji do 431320. lansko leto največ 252 995 m najmanj 117.502. Koncem februarja *fetos je bilo nezaposlenih 156.659.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertaine licitacije: Dne 23. aprila t. 1. ?ri Inctendantttri Dravske divizijske oblasti v tiubljani glede dobave 7000 m3 drv. Dne 2?. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v .Tagrebu giede dobave 3000 ton angleškega premoga. — Dne 29. aprila t. L pri upravi držvnib monopolov v Beogradu glede dobave desk itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v I juhi JUHI interesentom na vpogled.
—g Dobava moke. Dne 6. aprila t. L se bo sklenila pri intendantur! Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba za dobavo 280.000 kg krušne moke. PredmerrH oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske ln obrtniške zbornice v Ljubljani mteresntom na vpogled.
—g 2lvinjski sejem na Dunaju dne 30. marca. Na sejem je bilo prignanih £043 komadov živine ki sicer se je uvozilo fz Mnd-Žarske 1739, iz Romunske 689, iz Jugoslavije 253. iz Češkoslovaške 58 glav. domače živaii pa je bilo prignano 304 glav. Cene za kg žive vage v Sümgih so bile sledeče: voli Ta. 1.70—1.90, voli srednji 1.60—1.70, voli slabi 1.20—1.45, bušaki 1.05—1 20. biki 1—1.50, krave 1.10—1.40. mršava žMna 0.60—0S0
Kdo je Ijubosumnejsi, mol ali
žena?
V Londonu se je vršila razporejena obravnava, pri kateri je predsedujoči sodnik označil ženo za ljubosumni spol. Neki časopis Je porabil to priliko, da je naprosil za izjave, kdo je Ijubosumnejsi, -di mož ali žena?
Prišlo je mnogo odgovorov. Eni dolže moža, da je bolj ljubosumen nego žena, drugi trde obratno. Pismo jc poslal tudi neki psiholog, ki pravi: Možje so navadno v kupčilskem življenju drug na drugega ljubosumni, žene pa so Uubosumne drusu na drugo v ljubezni. Naletel sem na žen*\ ki ^o bile napram svojim možem popolnoma brez vsake trohice ljubosumnosti, Imel pa sem opraviti z možem, kateremu }e neopravičena ljubosumnost zastrupila celo njegovo življenje. Poročil je bi zelo lep^ žensko, katera mu tekom 15 let zakona ti dala prav nikakega povoda za ljubosumnost, toda zlo ljubosumnosti je moža razjedalo, trpel je po nepotrebnem ln ni se mogel otresti misli, da mu ie žena morda vendar le nezvesta. Nikomur pa si nI upal povedati svojih čustev. Zato se je razvila v njem težka živčna bolezen in šele zdravniku je vse povedal.
V poeziji $e predstavlja moža ko: pravega reprezentanta ljubosumnosti. Treba se spomniti le Othella. Ženske pa trde. da ljubosumnost ne more pri moškem doseči nikdar tako visoke strasti in nikdar ne more igrati zato obvladaioče vloge, kakor nri ženski. Odlična dama Lady Aleksander Je hotela to nižjo moško ljubosumnost ome-jfti na Angleže in zapisala ie stavek, da so InozemcI po nlenem opazovanju mnogo Ijubosumnejsi nego Angleži. Poprečni Anglež je po njeni sodbi ljubosumen v čisto posebnih slučajih, takrat pa se tako! po-služi samopomoči
Pomagajte štediti
vašim zrouicem in priateljem. Svetujte jim vendar, naj se ne oblačijo tako
drago in nemolemo. Povejte jim, da se ceno in najmodemeie preskrbijo z oblačili pri tvrdki
Drago Schwab, f'nbljana.
24 L
Tragična smrt treh boljševiških prvakov
22. marca se je mipetila biten didubij-skexa aerod roma v TifHsu na Kavkazu letalska nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. Aeroplan ^Junkers«, na katerem so poleteli namesmik predseIn-tka so-vjeta ljudskih komisarjev, člaen predsedstva centralne vlade in član vrhovnega revolucionarnega vojnvg2 sveta Aleksander Mjasnikov. predsednik zakavkaške črezvi-čajke Solomon Mogilevsklj. zastopnik ljudskega komisarja Georgrj Marbekov m dva !etalca, Šptij jn Sagaradze, je odlttel 22. marca opoldne z aerodromom blizu postaje Navtiug v Suhumu na kongres sovjetov Abhazlje. Ko so letalci pasiraü Tiflis, se je aeroplan naerrkra: vnel in ker nI bilo daleč naokrog primernega prostora, da bi se spustiü. je padel na zemljo. Aparat je hipoma zgorel. Vsi potniki so naš!i v plamenu smn. Aeroplan je padel v predmestju Ti-ilisa Didubc blizu nemške kolonije ob železnici. Ko se je aprat vnel. sta skočila !z njega dva pomika. To sta bia Mogilevsklj in Atarbekov. Aeroplan se je razbil na drobne kosce. Mjasnikov in letelec Sagaradze sta bila ubita med padcem, ker sta popolnoma zgorela, ko je eksplodiral bencin, ki ju je oblil. Mogllevskii s! je zdrobil pri skoku iz aeroplana roke in noge, Atarbekov pa glavo. Letalec Spilj, ki je skočil iz aeroplana za MogHevskim in Artabeko-v;m. je predstavljal že v zra-k«i bakljo. Njegovo truplo je podobno kupu obžgane-ga mesa jn kost!. Katastrofa je trajala par minut
skfh vasi rtosi zdaj Imena Karla Marksa. Llkbnechta, Rose Lukscnburg ln df-.igih revolucionarjev, toda   med   ljudstvom na
kmetih, med prebivalci istih vasi bi zaman iskali človeka, ki ve. kako se uradno Imenuje sovjetska Rusija. Kmetsko ljudstvo ie popo'noma apatično in še bolj zabito, nego ie bio pod carskim režimom. So kraji, kjer na 8000 prebivalcev ne naidete nobene tiskane besede in če se slučamo pojavi kak Ust. ga kmetje takoj raztrgajo m porabijo za cigarete. V kratkem Izginejo zadnji ostanki intelience v valovih igno-rance "n strankarskega fanatizma, »sovdu-raki* pa bodo deklarirali v snrtn" tišini nad razvalinami nekdanje moči ruskega naroda odstavke iz Karla Marksa.
Tako sodi o razmerah v Ru^ij1 Dem-?an Bjedni. ki Ima med vsemi boiiševiškhr?"! književniki edini privilegij, da sme zabrusiti sovjetom resnico v obraz. Njegove satire so znane sirom Rusije in Ij'jistvo jih tako navdušeno čita, da jih mora k« afiSfrati po vseh mesrin. Njegovo pero zadene vedno bistvo problema, ki se ga loti. Tako je tudi v tem slučaju zapisalo bridko resnico o žalostnih razmerah na boljševiških univerzah ki o obupnem stanju ruske inteligence.
Vsem, ki hočejo djbro kavo piti, pripo' ročarno izvrstno našo  pravo domačo
Kolinsko
ciko-rijo. g
Spomladanska utrujenost.
Človeka se zdi, da spomladansko soln-ee, k! obnavlja prirodo fn kliče stvarstvo v novo življenje, nI posebno dobro za človeški organizem. Spomladi, večinoma že začetkom marca, so vsi ljudje slab>-> razpoloženi In nekam utrujeni. Veselimo se obnovljenega življenja in zdi se nam- kakor da smo se sami prebudili po dolžin zimskih mesecih vz težkega sna. Obenem pa čutimo v vseh udi-h utrujenost Jn slabost in cesto ne moremo zbrati dovolj energije za delo. V tem času se množe slučaji obolelosti vsled pomanjkanja krvi, razne živčne bolezni in napadi dosežejo v času od marca do iunija svoj višek.
Novejša opazovanja teh pojavov so pokazala, da somce, ki prinaša osiaii prirodl novo življenje, ne škoduje Človeku. Hel-slngforšk: učenjak Erstrüm trdi. da m* soln-ce krivo spomladanske utrujenosti In slabosti, temveč dejstvo, da je imel človeški organizem pozimi zelo male solnčne svetlobe In toplote in da zato pomlad rako slabo vpliva nanj. Organizmu nedostaja v tem času vitaminov. Poleti, ko se lahko svobodno gibljemo na prostem ter Izpostavljamo vplivu solnčne svetlobe ir zraka, se vitamini nakopičijo v našem organizmu. Jeseni In po/iml porabimo to zalogo koristnih snovi. Ko se pa zima, ki jo pre-živimo večhioma v zaprtih prosto^h, bližn koncu, je ta zaloga izčrpana. Spomladi Čuti naš organizem- pomanjkanje vitaminov in posledica tega je utrujenost 'm slabost
„Sovduraki"
2nani ruski pesnik - satirik Demjan Bjecftn, ki je v Moskvi zelo popularen ter mu gledajo boljševlki zato skozi trste, je napisal obširno satiro o sedanjih razmerah na ruskih visokih Šolah in skoval izraz ^Sovdurak« (sovjetski tepec) za tipičnega prcdstavitelja boliševiške znanosti. Za takega *sovduraka? ie marksizem vsa veda o svetu. Vse druge panoge znanosti zaui ne eksistirajo. »Sovdurak« zna na pamet deklamirati cele odstavke iz Marksovega ^kapitala« ter prezira vsako drugo znanost. On trdi, da je bil Evgenij Onjegin pesnik, da je Švedska v Afriki, reka Don pa v Španiji. V državi »sovdurakov« so univerze monopol komunistov - proletarcev. Inteligenca tvori posebno vrsto nižjih bitij. Kdor ni komunist, sploh ne me na univerzo. Ce pa hoče postalati predavanja, mora plačati visoke takse. Pa to še ni vse. Napraviti mora izpit Iz proletarske antireligfjoz-nostl.
Na univerzah funkdjonirajo Inkvizitor-ske komisije, ki preganjajo neproletarsko omladsno. Med akademiki vlada strašna beda. Samo agitatorji m vohurd. kf dobivajo brezplačna mesta, lahko Žive dVbro. Od 4000 akademikov, Id posečajo Petrovsko akademijo, nočuje 2500 v razvalinah zapuščenih hiš, v čakalnicah" in po u^'cah na klopeh. Akademiki izgledajo kot raztrgani berači brez strehe rn krajcarja v žepu. Se večja nego fiziöna je Intelektualna beda akademske onriaditie v Rusiji. Praznina misli tekmuje z lačnimi želodci. Celo o so-cljalnih problemih nimajo sovjetski akademiki nobenega pojma. Neki akademik je pri izpitih izjavil, da je Bakumn zastopal sovjetsko vlado na ženevski konferenci, drugI je pa trdil, da je Karo! Marks vrhovni poveljnik boljševiške vojske, Mnooo ru-
Velikani in pritlikavci.
Razlike v velikosti In normalno razvitimi ljudmi ne opazimo tako, kakor razliko med velikani i pritlikavci. Ta razlika je včasih zelo velika. Največji orjak, ki ga pozna doslej človeštvo, je bil visok 27S cm. najmanjši pritlikavec pa .38 cm. Največji rroškl je bil torej 7.3krat večji od najmanjšega. Lahko si mislimo, kako bi izgledala ta dva moža. če bi stala ramo ob rami. Ta velikan je znani Friedrich Wmkelhcim iz Avstrije. Ime pritlikavca je Hilani Agibe s Sinajskih otokov. Ko je bil star 60 let, je meril točno 38 cm. Znani so tudi drug! velikani, ki se pa ne morejo meriti z Winkel-heimom. Tako n. pr. je meril potsdarrtski •dotgi moc 253 cm, Anglež O. Brun, ki si je prižgal pipo na londonskih cestnih sve-tiljkah. pa 26S cm. Alzaean Ha«ns Krav je dosegel 275 cm, torej samo 3 cm manj nego največji orjak. Tudi doslej znani pritlikavci ne morejo prekositi Hilan* Agfba. Neka ženska v Avstriji ie merila samo 66 centimetrov. Pritlikavec H. Hudson je bil visok samo 45 cm. LHiputanka MUlv ie dosegla 12 cm.
Znanost 5c ni pojasnila, odkod ta velika ra*Hka v telesni strukturi. Prevladuje na« ziranje. da ie to posledica notranje sekre* cije in nenormalnega delovanja nekaterim žlez. Zato da se tudi organizem ne more normalno razvijati. Zanimivo je, da so pri velikanih in pritlikavcih nemoralno razviti tudi poedini organi, ki so redkokdaj širne* rični- ♦
Conrad Veidi
e
ll
Njegovo ime je razširjeno po vsej Ev ropi. on  je  eden  izmed  ljubljencev ktno-publike. Vsekakor je zanimiva karijera te-ga Igralca, ki se je moral žilavo borit! za svoj življenskl obstoj. Mnogo je ljudi, ki
velikim igralcem zavidajo njih udobno življenje, pozabljajo pa pri tem, da s« ti morda žrtvovali svoj poklic in stradali, da pridejo do zaželjenega cilja.
Conrad Veidt se je rodil leta 1893. v Berlinu. Posečal je gimnazijo, bil pa je obenem velik prijatelj gledališča. Cesto gft je bilo opažati na galeriji ^Deutsches Theater*. Potom gledališkega vratarja se je seznanil z gledališkim ravnateljem, k; ga je sprejel med statiste, obenem pa se je učil govor za na oder. Dolgo časa se Je učil Veidt In le s težavo je zmogel novce, da je plačeval poučevanje. Kasneje je režiser Veidta vtihotapil med ostale dijake, da re-cituje. Profesorju je nadarjeni mladenič Izredno ugajal In ga je v gledališču stalne-"umestil. Veidt je menil, da mu je karijer* zagotovljena, toda bridko se je zmotil. Četa tri leta ni imel nikake vloge ter j> samo statirai. Ko je izbruhnila vojna, jc moral Veidt zapustiti umetnost. Moral je v vojake ln je služil da1 je časa pri trenu. Bil je kasneje dodeljen pešadijl ter je sodeloval pri zavzetja Varšave. Ker je bil bo.'j nežne narave, ni Izdržal vojnih naporov, obole! je in moral je v Tilsit. Cim jc ozdravel, je igral na tilsitkem gledališču. Igral je Heroda, Fausta in je postal kmalu priljublje::-Leta 1016. je odšel v Lkibau na teater na fronti, kjer ie odšel na dopust v Nemčije in se sploh ni več vrnil v Rusijo. Končno se ga je spomnil znani režiser PdmuncJ Reinhardt in ga reklamira! za nemško gledališče. Sedaj je dobi4 Veidt velike vloge-kakršue so igrali Jannings. Richter, Krause in drugI. Vsa kritiki mu ie izrekla priznanje.
To b! bil kratek opis življenja velikega umetnika Veidta. Ce ga vprašate, kaj najraje igra. odgovarja: vse, kar je bizarno, nenavadno, vse. kar izpada običajno !z okvirja zakonov. On stremi za neč?rr nepoznanem v umetnosti. Išče nova pota, nove osnove ustvarjanja In zato potrebuje fantazije ter vsega onega, kar nedostaje po vprečnim ljudem.
Conrad Veidt vpliva v svojih filrml neobičajno, zakaj izbira si ncobiČa.Te vloge. On je v ostalem lep človek, dočim v filmih cesto ni. Vendar je vedno interesar.-ten in privlačljiv, v splošnem pa :e zagoneten fn mističen prjfcv. — Ljubljanska publika rada poseča Conrad Veidtove filme, ki so vedneo režijsko ter tehnično nc odlični višini. Naj omenimo samo nekatere: »b»-driski grobni spomenik«. »Orlacove roke »Viljem Teli« L dr.
PAT IN PAT A C HON PRIDETA V t-JUR LJANO.
Znana glasovita komika Pat tn Pata-chon, ki sta bila pretekli teden na Dunaju, posetita prihodnje dni tudi Zagreb, od tn pa prideta naravnost v Ljubljano, kjer bosta prisostvovala v enem ljubljanskih kinov svoji predstavi. Seveda je to potovanje združeno z ogromnimi srroškl, vendar je omenjeno podjetje ta riziko prevzelo popolnoma nase. Torej bodo Ljubljančani »melf priliko, da vidijo oba originalna komika popolnoma od blizu, ne da M b'^r to spojeno s kakfrni neprilikami.
Karijera „bakrenega kralja"
Znani mulrimilljonar ln kralj bakra V Ameriki W. Clark je napravil sijajno kari-iero čisto po amerikansko. Začel je kot uči* telj. Pozneje je zašel med Iskalce zlata. Slednjič se je začel zanimati za rudarstvo m kmalu je postal bankir, glavni delničar bakrenih rudnikov, železniških delniških družb, sladkornih tovaren, mineraliih vrelcev, listov itd. Njegovo premoženje je znašalo tik pred smrtjo do 1 milijarde dolarjev. Splošeuo znan ni postal toliko s pomočjo svojih velikih trgovskih operacij, kolikor po ljuti borbi, ki jo je imel n svoiim bivšim kompanjonom M. Dailyem.
Ta konflikt je imel za posledico burne polemiko v ameriških Kstih, ko je eil Clark izvoljen za senatorja In mu je njegov nasprotnik javno dokazal, da je podkupi! vo-Iilce. Clark se je moral umakniti iz senata. Leta 1901. se mu je slednjič vendarle posrečilo zopet v senat, kjer je ostal do leta 1907., ko je umrl njegov sovražnik. W. Clark je umrl v 83. letu starosti. Bil je pl-jonir zapadnih pokrajin Zedinjenih držav rc odločilni faktor newyorskih borznih in fi-načnih krogov. Svoja zadnja leta ;e posvetil zbirantu starin in umetnrln. Imel ?e eor najlepših zbirk, polno znamenitih originalov francoskih in italijanskih slikarjev. Njegove zbirke slove po vsem svetu.
• Rabe!] Lang — humorist. Znani du-najski komik R. Waldemar pripoveduje, kako se je peljal leta 1902 z Dunaja v Zagreb z rabljem Langom, katerega so pretekli teden pokopali. Waldemar ga ni poznal. V vlaku sta pričela razgovor In Waldemar se je moral neprestano smejiti izbornim šalam svojega neznanca, s katerim je govoril. Končno ga je vprašal Waldemar, ah morda napravi tudi on artistično turneio? Lang se mo je zasmejal v obraz ln rekel: Res, tudi jaz sem nekak krvnik. Ali moje Šale bolj režejo kot vaše. Vi potujete v Zagreb na artistično turnejo. Jaz pa sem na potu v Trst. kjer dam kratko predstavo. Jaz sem rabelj Lang. Waldemar je vstrepeta!.
• 18.980 žrtev divjih zveri v Indij. Pe statistiki oblastev v Indiji je pogMo lansko leto 18.980 oseb, ker so jih pičile ali pretis-rnie kače in raztrgaii tigri aH druge zveri. Največja nevarnost za prebivalstvo so kače, ki so provzročile smrt 17.120 osebam, tigri raztrgajo nriogo lovcev. Lov na tigre je vedno hujši fn je tiger 'rzgrrHl že v celili indijskih pokrajin.
Glavni urednik?
RASTO PUSTOSLEMšEK. Odgovorni urednik; VLADIMIR KAPUS
-F
I
>S L O V C NT S K 1 K A ROl>« unt ^ aaaja 13^
Barvni trakovi, oglffnf, indigo in povoščeni papir, hektografi&ii zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Sarahs, Selenburgasa 6ji
Za velikonočni nakup
se r^poroča otoeraa trgovina
PETER   Š T E E K 958
Lfubllans, Stari trg 18
Blago prvovrstne. — Cene solidne. — Postrežba točna
M. KRISTOFiČ - BUČAR, MttW|-"^--f *r" 9
Priporoča
lr r a 9 n • t Cone imevna,
BLUZE
ravno cloSle najnovelšena
kreia.
otrcs&ke oblekice, PLASčKE.
Veiifca IcMra.
Sanatorium Dr. R. Szejs
u odraslo I iljoe«. — Abbulft (Italija).
Dietno lljecenje £* deWJanje i krenijenje. Prvorazredni ?avod za bolesne n« srcu. na ovapnenja 511». — Promjene ^Sioff-•veche«n M Senske i živčan« botest!    Djeca od 7 ^odins prfmaju se i bsc prfitnfc. 69 T
¥oS|o tadnstrifsko g»oAjot£o
Pozor, SiÄ
PH* Stranje vseh vrst ak«ri-raitj*, «irtlonje in preoble-1c«e gumbe ixdelule najceriejSe in nnjliitreje 37
8EIIHAR i VELEPIč
t gvrno iros<3*r^£e sa ftvl&a v*G princtalft SarsHIh. oees. lenega voadcnis, bi so vaicac; samostojno deLitt* — ös^iai sc n?cs!«0 sod j altro  »PSOPAGAMJ*. 31-166* na Interre Islam d. d.« t pasa' xsvod, Zagreb I-7S. 906
r;
Mistta Is HDüsr
se priporoča ceni. tiarn«:»! -ia spomladansko sesijo. — Sprejeme vsakovrstna preoblikovanja in popra-Hi po
acm —etwg
!l»j!ees€o
napmrt    tra&ašm y«*a
{HMteniorrnerl. tedefan oh
En=o2nlb cenah v ateljeja
v hia lekarn« Pfccolf.
Blago za prevleko divanov in di^zega pohištva ? veliki izberi priporoča tvrdka j
74-t UVtUMM, HmM trg Ift
19 let *
nr?snsne jlav^t.-^* plluie naj-sigurneje ozdravijo 1 apavico (Tripper). — Dobiva se ro vseh lekar. ran po 20 Hiti žkjtfp. Po poŠti azpos»:«.-- teataarttai B 1 u e», Su^>af3e*. li5L
j sa+aaeeeee
fct se želčla it^n^nlti v svrbo dopisovanja al* aknmdti fefe-tav na ptaniue resn^gs, ana-
Pgentnega gospod;! v sisrosti od 35 tet no">rei. Slika za-iePena. Meanon. d:>pisi pod .Globoka deia 961" nä upravo Slov. I^&toda.
1ää   Zo5mo pasto
Katodont, Odo!, IH« Elida, - Sotot, Glbfos itd., kobni pra-|šek, lobm milo, ustno vod« ter prvovrstne zobne ščetke priporoča
PariBflKFih Strraoli
Užs&liafsi - Pod Trsnfo 1
Sprof
■d zna raz ver* slovenščine, 3r!x5ferv3£čint\ tnd: nopo!-notr.ä nensško, italijansko aii francosko !er r>o mo<?oc-
tudi ^•ylL,;?et*5:o,.
!8!
<7
im .mastni siavb^»!k
EI^^Br^ cesta
2
izvrfeajt; im^iCc in prora^rje5 pre-vrerna stavbna dela vseh vrat, kakor tudi presotevsnja in cenitve
Eksportni akademiki imajo t vsakovrstnih posestev pod solid-
PORlldbe pod: S. T. ¥. na Fgh 1astf:e opekarne na ViC«4 pri-t>pravo Slov. Narcda.     | cnant kot najboffti kakovost, n
•od fikia'lisca. Opekarska cesta 18 ponamiiHi c?nevnl cen'.
Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo 2 vknjižbo in z zastavo zalog blaera, liöafa pošalila oztr. tfm^a^»^k« au ko^oa« Ponudbe
sprejema in pojasnila dajr
J
Zahvala.
r^a rzraierKj socirstvovanje in izkazano nwtt soZalje ob prerani smrti na^e nepozabne soproge In mamice, gospe
MARIJE TEKAVČIC
roj. NIGRIN
kakor todl srn tako mnogoštevilno spremstvo na njen! poslednji poti Izrekamo vsem in tsakemn nafto naj prisrčne j§o zabvato.
Posebej pa nas veže dolžnost, izrett javno zahvalo gospe dr. Rossy Bleiweisovi, ki nam je v dneh največje tuge ln bolesti stala brez-primerno požrtvovalno na strani in nam lajšala neskončno bol, dalje vsem darovaleem prekrasnega cvetja, s katerim so počastili blago-pokojno, ki j« cvetje tako prisrčno ljubila.
Žalujoči ostali.
ms
r a 8 t   las Z&JAlBŠtME
jgfHHfMni tzitllttio aredttvo proti otešavesti, irpadar.ji! ?ss !n r>rht}fi^n Dobiva ä£ v vseh iekarnuii, drwgerjjal-,  brivnicah sli po povzellu za 100
dinarjev rta 10 dinar ev r -»š;r.■;:••■=.■ re-r.-js««. Rozntet« laboratorij j,LEP*"i Zavrab. MifcollOev« f.' 29 L
Naiboljia
„PUCH" kolesa
po selo  uajodftllt  conah dobit« f« pr
Ign. Vok, Liubljana, Sodna ul.7
„Opeka"
porvcvis*«:?" ^Idskf; priporoča
„EmonaM d. d.
v L|ub1!an!. — Tovarna na Vila (Brdo). — Pisarna v Pra-žakovi nlid 3, prUlifije.
Enpl ae tabol dobro ohranjen
s parniaote
jdrka !000 (iisoč> litror vode, ! 14 m1 kurilne ploskve. Ponudbe
z opisom pritiska itd. do Inki.
6. anrila na. FOststi prodal s64.
Lnbl ana. »59
Renaold » automobil!
naicenejši, najbolj ekonomični, nojsolidnejši in najeleganinejai.
Cena 4 sedežnemu vozu fr. 14.550'— franco Paris.
ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO i
L HALHAPE, LiuDDono, KreKov trg itev. 10.
Samo 14 dni lil
Parfumerija VLA FLEUR DE FRANCE- je ravnokar prejela iz Pariza svoje novitete v parfumskih in kolinskih vodah, cremi, pudru
Da seznani tvrdka svoje cenj. odjemalce s temi izdelki, prodajali so fcotfo lati »kozi 14 dni v detajlni prodaji po en gros ceni
Cena in kvaliteta brez konkurence
Velike izbera v vaporizaterjih in toaletnih predmetih po reklamnih cenah — Ne zamudite ugodne prilike
Parfumerra Mla Fleur de France" Krekov trg 10
in v laboratoriju, Subifeva ulica 3
e
Narodna knjigarna
tiaBBMNaaBBNBBBNBaaBDaBBBBBBBKKL.^.
priporoča uradni, konctptnt, pisemski, zavojad in banrttai a
- Kasete s pisemskim papirjem - Trgovske knjige v vseh velikostih trtane z eno, dvema in tremi kolonami, amer. Journal, vezane v po platno fn celo platno - Odjemalne knjltice In indekse po različnih cenah - Zaloga šolskih zvezkov in risank - Zavitke za nrede vseh velikosti - Velika izbira vseh pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov. radirk, kamenčkov, tablic, gobic, gum!, črnila itd.
- Risalna Sestita - Barve za Šole In umetnike - Razglednice pokrajinske, humorlstlčne, umetniške vseh vrst najnovejše - Albumi za sil* ke in dopisnice • Spominske knjige * Risalne deske, trikotniki, paleta, ravnila, položna ravnila, čopiče, neresnice, torbice, jermena • Velika izbira vsakovrstnih notezov v vseh oblikah in tlntnlkov
Ljubljana, Prešernova ul. 7
So*bni slikar
Franc Ambrož sprejme
\ a j e n c a. Rimska cc« sta 11.
Knjigovodstva
rpcljnje in rcvidir* ter
sc&tavjja in revidira bilance po lastnih strokovnjakih. —- Gospodarska p:š>srna, družba z o r.. v Ljubljani, Wolfova ulice št  1, II. nadstr.        4!/L
Suhe mavrohe ali
smrčke
Kupci smo rudi ra 3uhe go~ b~t jurčke.
& COMP.,
SEVER
73 L L|ub?Jana.
Naprodaj imam
dve breji koblK. h—8 let stari, en par lepih vo!< 9 '.Ive leti starih, fri breje svinje o Jork«- in »rleŠ i ter osla r opremo tn w zom. — Uprava veleixvr čustva Slatna, p. Šmartno pri Litiji. 958
leksikon
nO"'. 20 knjic-. t?r»vejJe i_- = daje — ceno narodni- — n :«-fo'- pove upravi *^ Naroda«.
Predam
rr.di «Jclirve salonsko £ar» mt'^ro, dve salonski sva« tilki, preprogo — Našlov-novc  -jorava  »S!ov. Ma*
• - ^. ^ 056 Vrtne stole
px »claja najceneje Rož« -n c n c &. Komp.. Lt*'ba Ijana, Mlrje 4. 78/L
(leposlovne) riovetiske ir» nemške, muzikaBje — vsv doSr«'- ohranieno — os" r>rodai. — Naslov poi"c oprava »Slov. >:»--.r.*. "V.M
damsidh kJobnkov
5tev. 10 ra Vodnikovem t rti t! je «Mprta oti /;u trat.  č*     opoldan, do 5. rvečes 960
Prostovoljna lavna dražba.
Skoro nova sobna in kxihJnjska or?>:va, ca. 2 «59 V1af^v': ^ zrezanih bukovih drv 5c bo \Tgila
T soboto, dno 4. aprila ob dovetlb dopoldn«
t Hrenavf «H«1 10, or9i3. tmwty* &
Makuiaturni papi
a &g Din %,
prodaja
uprava .Slovenskega Marodaf
Objava.
936
Uprava Državnih monopola c B^gradu razpi suje ofertalnu Hcitaciju za nabavku:
Tri komada specijalnih malina za žigosanje karata za igranje u paketima.
Licitacija če se odrzati na dan 16. maja ove sredine u kancclariji Uprave Dr. iMonopola u 11. ča~ sova prepodne.
Svaki je ponudjač dužan položiti kauciju Depo-sitnoj blagajni Uprave Državnih monopola najdalj? do 10. časova dana, označeno^ za Hcitaciju. Kaucija iznos! za državljane SHS 5%, a za strance 10% po nudjene cene.
Uslovi u bliža obave§tenja toogu se dobfü usmeno (ili pismeno) svakosr radno^ dana od 8, do 12. časova.
Iz katicelarije Industrijsko? odefienja Uprave držav, nih monopola uz h M. Broj 9959 od IL febr. 1925.g.
I Popolnoma wamo nololite denar ? |
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg šle?. 6
ker ima 2e tt»d 11,000.000 Din  jaimsfirett« alavnic«.
Vloge na hranilne knjižice rtt tekoči rafrtn <>brc-sttje
najugosliia]aa
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuj* po cbeovoro Sprejema v Inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila da*e Ie proti polni varnosti rsa vknitebo In proti poroStvn.
Telefon štev. 9.
23 l
Tele/on Stev. 8.
I
j   Mag. št. 7501.25
S
?
'i
J
t
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
dobavo 1b pols^anje fteramltnlh plošč za tlak ia dobavo ter oblaganje »tea % emajllr^filml kaollaskiiiti
ploščami
v novi strojnici mestne električne centrale v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urarot v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica IflSL
Ponudbe bo vložitt najkasneje do 15. mprila "*t25 opoludne v imenovanem uradu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
9S»
Lastnin«
tisk  »Narodno tiskamo^
62