16. številka. Ljubljana, y petek 20. januarja 1905 XXXVIII. leto l*ka;a vsak daa zvečer, izimši nedelje in prasmike, ter vetfa po posti prejema* ms avstro-ogrska dežele ss vae lete 26 K, za pol leta IS K, ms eetrt leta 6 K 60 k, ss en mesec S K SO h. Za LJubljano ■ poslanjem aa šest ma vas •m 24 K, sa pel leta 12 K, sa četrt leta 6 K, za en mesec s K. Kdor kodi aam ponj, plaea ss vze leto 22 K, ss pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 50 h, za en meeec 1 K 90 h. — Za tujo dežele toliko vee, kolikor znala poštnima. — Sa šareča« »res iztodobne vpozitfatve naročnine ze ne oaira. — Za oznanila za plačuje od peteroatopne petit-vrete po 12 h, ee ze se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, ae ie dvakrat, in po 8 h, Je ze tiska trikrat ali večkrat. — Denisi saj ae isvele frankovati. — Rokopisi ze se vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflevik ulicah zt 6, iu sicer uredništvo v L nadstropja, upravniitve ps v pritličju. — UprsvniStvu naj ze blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. i« Narodna tiskarna" telefon št. 85. K indnstrialnemu vprašanju. Ako ne varajo znamenja, pripravlja ae tudi pri nas preobrat na polju sarodnega gospodarstva. V vedno širše kroge prodira namreč spoznanje, da nam je napredek in trajen razvoj zagotovljen le na trdni in solidni gospodarski podlagi in da je za temelj dobrega narodnega gospodarstva neobhodno potrebna domača industrija. — Č mbolj občutimo pritiak v tujih rekah zbranega domačega kapitala in čimbolj skeleče rane reze v naše narodno telo tuji kapital, ki se je ojaČil od naših žuljev in z našimi naravnimi zakladi, tem jasnejše uvidevamo, da je edina sila, s katero se lahko uspešno branimo proti tujemu navalu, v domačih rokah zbrani narodni kapital. Na jasnem smo torej, da ae mora tudi pri nas nekaj storiti v indnitri-alaem pogledu, toda v nejasnosti smo Še dezdaj, kaj naj se zgodi. Ker nimamo previs nadlišnjega kapitala, zato moramo postopati jako previdno, ker se nam siaer lahko pripeti, da zabredemo na pota jako nevarnih eksperimentov. — Karkoli se bede torej v industrialnem oziru podvzelo, podvieti se bode moralo irezno in premišljeno, k>r le tedaj, »ko bodemo natanko začrtali pot, po k&teri nam je bed t . bodemo prišli do zaželje-nega cilja in gotovih uspehov. Ko bodemo torej Bnovali iadu-strialna podjetji, vprašati se bodemo morali predvsem, kam s proizvodi teh podjetij? Pri sedanjem mogočnem razvoju moderne tehnike se namreč lahko t ver- marsikaj, kar razpečati ni mogoče. Zato pa denar in tehnik nista prvi in glavni pogoj uspehu indu»trialoega podjetja, ampak uspeh je zagr tovljen š«-I* tedaj, ako ae proizvodi podjetja lahko razpeČajo. Se poprej, prtdt-n bodemo osnovali in iustrialno podjetje, poiskati bode reba popriiča, kamor bode možno LIS lil) K. Čudna zaroka. Humoreska Jura) LubiC. iDat*) K dnevu je zvonilo, potem je vabilo in skupaj zvonilo k rani maši. Kvartopirei ae Še niso ganili od svu jih sedežev in tako je tudi rana maša minula. BI je dan. 01 zunaj se je čulo šepetanje ljudi, glasno govorjenje, bukanje, klicanje, cel trušč. Pred Bobenčkovo gostilno je prodajal Hrvzt svoje šČe tince s posebno sredo. Kmalo je bil ob velik del svojih rivoev, potem pa se je po starem običaju pil likof. Kar prigromelo je ljudstva v BobenČ* kovo gostilno in na mah so bil*- vse vise zasedene. B kal je odganjal bokal in kako se ob takih prilikah, fie glede na dnevni čas, pije, to ve samo tisti, ki je to te sam gledal. Vino se mora razlivati po mizi, po tleh, sieer ni veselega ulitka. Naši kvartop rci so morali z igra ■jem prenehati, ker so morali od ■topiti dober del svoje mize novo-•ošlesem in ia karte ni bilo vel prostora: vendar se niso dali pregnati, oddajati proizvode nameravanega pod jetja. Na zdravi podlagi in brez velikega rizika bode osnovano podjetje samo tedaj, ako se bode oziralo v prvi vrsti na potrebe lastnega naroda, ker potrebe tujih narodov pridejo v peštev šele potem, ko se tvori proizvodov čez domače potrebe. — Kakor se je namreč le na podlagi domačih potreb dvignilo naše mlinarstvo do viška moderne tehnike ter postalo sposobno za konkurenčni boj s tujimi enakimi podjetji tu in inozemstva, in kakor se razvija naše pi-vovarstvo na domač h potrebah, ravno tako ae bode morala osnovati tudi naša bodoča industrija na trdni podlagi domačih potreb. Le pri tistih proizvodih, katerih sirovine se nahajajo pri nss v pretežni množini, kakor so leseni izdelki, mislili bodemo lahko na takojšnji izvoz. Naša bodoča industrija bode morala biti torej osnovana na potrebah našega naroda. In kadar bodemo mislili na katerokoli novo industrialoo podjetje, vselej bodemo morali proučiti domače razmere in potrebe, da nam bode mogočo spoznati, ako ob-stojijo predpogoji zdravega razvitka za dotično podjetje ali ne. — Predvsem se bodemo morali ozirati na potrebe našega kmetskega ljudstva, ker tvorijo kmetovalci še vedno pretežno večino našega naroda. Ozirati pa se bodemo morali tudi na potrebe obrtnikov, trgovcev in meščanov vobče. Ako se ozremo na potrebe našega kmeta, opazimo kmalo, da potrebuje že zdaj marsikaj, kar proizvaja industrija in da je na podlagi teb potreb mogoče osnovati cvetočo industrijo. Naš kmetovalec je namreč močno zaostal za napredkom tehnike, in ravno radi tega se mu tako slabo godi. Ako bi bil naš kmetovalec korakal sporedno z razvijajočo ae tehniko, sprevidel bi bil, da je čest mogoče nadomestiti delavca a ceneje in hitreje delujočim strojem in imeli bi gotovo že ovetočo in dobro idočo industrijo za kmetijsko gospodarske stroje. Toda naš kmetovaleo je zaostal in zato čuti pomanjkanje delavskih sil in občutil bode kmalu tudi potrebo stroja, posebno tedaj, ako bode rodilo kmetijsko zadružništvo še dalje tako lepih sadov, kakor jih vidimo pri produktivnih mlekarskih zadru-gsh. Zato pa že zdaj labko z vso resnostjo mislimo na veliko industri-alno podjetje za kmetijsko-gospodar-ske in druge stroje. Za raoionalno kmetijsko gospodarstvo pa ne zadostuje samo stroj ampak zato so potrebna Še druga sredstva, kakor umetna gnojila. In kar se ravno umetnih gnojil tiče, so po zaslugi kranjske kmetijske družbe potrebe v našem narodu že tako velike, da tudi v tem oziru lahko mislimo na ustanovitev kemične tvornice za supei fosfate. Ia z ozirom na to, da je tvorba superfosiatov združena a tvorbo žveplene kisline, ki tvori zopet podlago za vsekupno kemično industrijo, pridemo lahko ▼ primeroma kratkem času na podlagi povsem domačih potreb do velikanskega kemičnega podjetja. — Z racionalnim kmetijskim gospodarstvom dvignila se bode produktivnost kmetijstva in tako dobimo sirovine za kmetijsko kemično industrijo, h kateri prištevamo tvorbo sladkorja, špirita itd. Z boljšim gospodaretvom pa se bode dvignilo tudi obče blagostanje in kultura v narodu tako, da bodejo nastale nove potrebe in a temi ped laga za osnutek novih industrialnih podjetij. Potrebno je, da gledamo z odprtimi očmi in našli bođemo v svojem narodu še marsikatero potrebo, ki lahko služi za podlago razvoja domače industrije. Videli pa bodemo tudi, da prihaja vsako leto na stotine vagonov blaga iz tujine k nam in da bi bilo mogoče velik del tega blaga tvoriti doma. Moje skromno mnenje je, da pridemo do domače industrije na podlagi domaČih potreb in da samo na teh lahko zasnujemo industrijo, ki se bode polagoma razvila za izvoz. Pri ustanovitvi industrialnih podjetij bode, k»kor smo slišali, v prvi vrsti potrebno misliti na po-prišče za razpečevanje proizvodov dotičnih podjetij. PopriŠče samo pa tudi ne zadostuje, ker za razvoj industrije so potrebni tudi drugi činitelji Eden teh činiteljev je denar in tega imamo. S 33 milijoni kron, ki so zbrani v domaČih denarnih zavodih, je mogoče osnovati vsaj dvajset manjših industrialnih podjetij. Poleg teh dveh činiteljev pa sta za vaako industrialno podjetje potrebna tudi tehnik in trgovec, in sicer tehnik za proizvajanje, trgovec pa za razpečavanje proizvodov. S trgovsko akudemijo, ako se kmalu ustanovi, dobimo dovolj sposobnega trgovskega naraščaja. Težje bode šlo a tehniki, ker teh nimamo niti sa prvo silo. Na to pač misliti ne moremo, da bi dobili kdaj svojo tehniško vi soko šolo, in zato bodemo morali skrbeti, da si na tujih tehn kah vzgojimo potrebno število inženerjev iz mehanične in kemične atroke. Poleg tega pa bodemo morali skrbeti tudi zato, da dobimo vsaj višjo obrtno šolo z mehanično in kemično stroko, ker tudi srednje naobraženih tehnikov bodemo potrebovali. S tujimi tehniki nam namreč ni pomagano, ker le ti ne poznajo naših odnoŠajev in je poznanje razmer, ki pridejo v poštev pri ustanovitvi industrialnih podjetij, neobhodno potrebno, da se ne zavozi podjetje takoj v začetku. Industrije kar Čez noč osnovati ni mogoče. Zato je potrebno mnogo časa in trezno premišljenega dela. S tem pa tudi ni rečeno, da domače industrije sploh osnovati ne moremo. Ce bodemo namreč pravočasno izravnali tla, kjer bodemo oddajali svoje proizvode in ako bodemo obenem skrbeli tuđi za potrebni teh niški in trgovski naraščaj, tedaj marveč so oblegali mizo s vstraj-nostjo Japoncev pred Port Ar-turjem. V gostilni je nastal cel sejm. Upilo se je, pelo, zabavljalo, pušilo, pljuvalo, trkalo in razlivalo, vilice in noži s krožniki pa so tvorili svojo posebno glasbo. Na kmetih si je težko misliti gostilne brez musike, osobito pred-puBtom. Tudi kmet potrebuje vese h ga razvedrila, da uduši v nedeljo misel na tedenske muke in na gorje svoje žalostne usode. Zibavatl se pa zna, ha! Kzkor kmeta med tednom lahko pomiluješ, tako ga ob nedeljah in praznikih lahko zavidaš, on ima to svoje v boljši meri nego gospod. Tudi pri Bobenčku ni manjkalo muzike. Djlgopeti krojač, pred pustom le nnizkonter«, privleče svoj naduš-ljiv mešiček v sladki nadi, da se ga bo danes zopet enkrat zaman do dobrega naužil in pričel ae je ples, plev, kakor je videti le na kmetih. Fant pleše • fantom, dekle a dekletom. To pa ni ilo prav n č po taktu, s tem je imel sam mutikani dovolj posla in je morala noga pomagati, ako se je baa ustavljal. Vsak je ple- sal, kakor mu je najbolj šio. Pari so se med seboj buta i in marsikateri je odletel v našo slavno »mevtrgo«, ki je vsled tega svoje ne baš trdno stališče venomer preminjala, posnemajoč pobesnele plesalce. Ta divji direndaj je trajal ljubi dan. Ko ae je približal večer, so sedeli še štirje gosti pri peči, vai drugi so se bili razšli. Ni nam treba praviti, kdo ao bili ti ljudje. Kartanje se je nadaljevalo, kakor da bi se šlo za najvišji rekord, vina pa tudi ni zmanjkalo na mizi. Vse prigovarjanje, vse prošnje Metkine so bile bob v steno. Ona je na tihem zdibovala, nemir se je je poloteval. Nervozno je skakala po sobi in navidezno prijazno stregla nenasitnim gostom, v istim pa si jih je želela v deveto deželo. Vsake stvari je enkrat konec, tukaj pa, kakor bi bilo zakleto, ga neČe biti. Ura aa uro je prošla v večnost in bilo Je že aopet precej pozno, ko se je še zmerom kartalo pilo in po mizi raabijalo. Na mah pa ae je obrnilo. Med igralci Je nastal aaradi ene ksrte prepir, na katerega je sledilo ruvanje, dokler niso zletele vse karte Žagar jevemu lončku v obraz. Ta ne bodi nemaren, dvigne svojo debelo pest proti nasproti sedečemu tovarišu, hoteč mu posojilo a obrestmi takoj vrniti. Nasprotnik pa se udarcu izogne a tem, da ae odmakne v stran. Ker se je Žagarjev Tonček bal, da bi se Železo ohladilo, plane vkljub posredovanju prestrašene Metke, kakor zmaj na mizo, da bi ae vrgel svojemu žaljivcu v lase. Trhljena plošča pa se brešče prekolje, vse skoči kviško in Tonček je komaj še odskoČil na tla. Steklenica in kupice a vinom so hipoma zginile v prepadu. Sedaj se je zgodilo nekaj, kar je kvartoptroe tako osupnilo, da so pozabivši na srd in maščevanje vsi trdi obstali vsak na svojem stojišču Metka je bolestno zakričala. Pod razvalinami stare »mevtrge« se je začelo nekaj premikati, kosi pokrova so ae vadigovali, prikaže se izpod njih — človeška glava, potem dve krvavi roki, naposled pa zleze mlad fant, pravo meso in kri, iz groba. Pa kak je bil ta siromak. RazmrŠeni lasje, prepaden obraz, iirazujoč ne joka ne smeha, grtovo pa grozno za- lahko računamo s popolno gotovostjo in resnostjo, da dobi naša slovenska domovina v kratkem času popolnoma drugo gospodarsko lice, kakor ga ima sedaj. Križem rok pa držati ne smemo, ker se nam sicer labko izmuzne ugodna prilika izpod rok. Na noge torej predstavitelji slovenskega kapitala in skušajte dobiti t svojo posest one vodne sile, kar jih še premore naša lepa Gorenjska, ker sicer bodejo prešle v tujo last in nazaj dobiti jih ne bode več mogoče! Taji kapitalisti se zanimajo aa našo Gorenjsko, kar je pokazal lanski shod avstrijskih industrialoev na Bledu, in to nam je dokaz, da se a novo Železnico, ki poteče še letoa čez Gorenjsko, odkrivajo ugodna tla za razvoj industrije. Ne odlašajmo torej, da ne bode prepoeno! Pred-stavitelji slovenske podjetnosti pa se združite v skupno kolo ter se posvetujte, kako bi prišli Slovenci po najkrajši poti do svoje industrije. Tuji podjetnosti moramo postaviti naaproti avojo in tuji aili kapitala, ki tlači naš slovenski živel j, odporno moč Blovenskega ali pa slovanskega kapitala in šele potem bodemo sposobni za nadal|ni razvoj. Vprašanje o slovenski industriji sili z elementarno silo na površje. Zadržavati se torej ne more več, paš pa se rešitev tega vprašanja lahko pospeši in Čim prej se ugodno reši, t- m večjih koristi bode imel vseku-pen narod slovenski. Ing. ohem. J. T. Vojna na Daljnem Vztokn. Japonsko poročilo o kozaškem pohodu. Ii Tokija se poroča: Ie poročil o zadnjih bojih v Mandžuriji bi bo dalo skoro sklepati, da podpira Raae mnogo regularnih k tajskih vojev. Izgube, ki so jih imeli Rasi 14 t. m. pri Sanhinu zapadno od Ntučvanga. znašajo 300 m ž. Oddelek generala Mščenka je štel 5000 do drego, poškropljen od vrha do tal, smrdeč po vinu, v laseh, po obrazu in po celi obleki polno paprike, popra, soli, drobtinic in rasnih jedilnih ostankov — usmiljenja vreden. Mrtka misli pobegniti, pri vratih pa se buti ob svojega očeta, kateri je, sluteč nevarnost, pritekel v nočni opravi z avbo na glavi gledat, kaj pomeni nensvadni ropot Oče potisna hčerko v sobo nazaj ter vstopi, da pomnoži okamenelo skupino okolo »mevtrge« za eno osebo. Ko so se vsi prepričali, da ae ni prlgodil kak svetopisemski čudež, ao najprvo kvartopirei bruhnili v glasen smeh, ki je pa v pričo strogega gospodarja takoj prenehtl; očka Bo-benček pa ni vedel, pri čem da je. Dasi je bil oel prizor tako smešen, da je bilo težko obdržati resnega obraza, se je Bobenček vendar boril s plaho skrbjo, z nedoločeno jezo v zvezi a radovednim razočaranjem. Metka ae je skrila v kot in bi bila rajrajša zginila a površja. Dotle) neinan čut jo je prešinil, bilo je Je aram, sama ni vedela zakaj in sdelo se je) je, kakor da bi jej bii neviden duh zašepetal v uho: G resnica! (Konecprih.) 6000 mož in je imel sabo tudi mnogo topov. Po odbitem napada na Niu-Čvang eo ae Ruti umaknili proti se ▼eru. Japonska konjeniea je ujela 14. t m. več onemoglih Rusov pri Laohoii. Z mandžurskega bojišča. Po poročilih is Londona so Rusi ob reki Saho, odkar je kapituliral Port Artur, zelo agilni. Okoli 20000 Rusov je koncentriranih priHiihangu in Tungsavi. Njih glavne pozioije pa ae že vedno nahajajo ob reki Saho. Ruska fronta se razprostira v smeri proti zapadu. Ob fronti se nahaja 260 do 270000 mož. Ruske vojne sile v M kjlsku so se zvišale na 30 000 mož. Na železniški progi dohaja vsak dan 15 vlakov z vojaškimi transporti. »Standardu« se brzojavlja iz Odese, da je došlo poročilo iz Muk-dena, ki zatrjuje, da se najkasneje v 14 dneh vname velika odločilna bitka. Naglasa se tudi, da bo treba ogromnih sil in velikih naporov, ako hoče Kuropatkia osvojiti japonske Okope in utrdbe. Kuropatkinu je to dobro znano, a ga silijo iz Petrograd*, da naj pričae z odločilno akcijo. Dohod prvega oddelka Nogi-Jeve armade na bojišče. Dopiaaik »Norega Vremena« poroča iz Mukdena, da ao s» Japonci jeli v centru in na vzhodnem krilu zadnje dni zelo sumljivo gibati. Japonski saperji grade z največjo marljivostjo obsežne utrdbe. Ponoči alarmirajo japonski voji vsak hip ruske predstraže. Posamezni oddelki poskušajo vsako noč, da bi prodrli linijo ruskih pozicij. Po poročilih kitajskih ogleduhov so prvi vojiNogijeve armade že 11. t. m. dospeli iz pred Port Arturja v Liaojang in se takoj odposlali na vzhod. Tekom enega meseca dospe vsa No gijeva armada na bojišče. Na ruski strani se misli, da se porabi Nogijeva armada sa ojačenje Kurokijevih pozicij, odkoder tudi Rusi pričakujejo japonskega napada. Izmenjava ujetnikov. Ie Tientsina se poroča, da se je na predlog Rusije že pričelo izmenjavanje ruskih in japonskih ujetnikov. Generala Steselj in Nogi zopet odlikovana? Govori se, da bo italijanski kralj po zgledu nemškega cesarja tudi odlikoval generala Steslja in Nogi j a z najvišjim državnim redom. V pristanišču Port Arturja. Vztrajno se nadaljuje težavno delo, očistiti vhod v pristanišče in pristanišče Port Arturja samo mnogo brojnih min, vzdigniti ali odstraniti potopljene brode in vojne ladje. Ie Daljnega je prišlo v Port Artur 2000 izvežbanih japonskih delavcev. Zaplenjeni parniki. V London so prihajala včeraj zaporedoma poročila, da so Japonci zaplenili angleške parnike, ki so bili obloženi s kontrebanio. Najhujši strah je zavladal na zavarovalni borzi, ki ima večino takih parnikov zavarovanih. Potrjuje se sedaj le, da so Japonci res konfiskovali v čušimskem zalivu anorleški parnik »Vfclev«, ki je vozil 5900 ton premoga v Vladi-▼ostok. Parnik so Japonci zapeljali v Sasebo. Roščakovski odlikovan. Car je podelil poveljniku »Reši-teljna«, Rošcakovskemu, za izredno hrabrost Stanislavov red druge vrste z meči. Hullska afčra. Preiskovalna komisija v tej aferi je imela včeraj prvo javno sejo. Pre čitala sta se angleško in rusko po ročilo o znanem hullskem dogodku Dočim pravi angleško poročilo, da bo imele angleške ribiške ladje vse predpisane in običajne signale in da niso provocirale, pravi ru*ko poro čilo, da Bta se opolnoči 22 oktobra ob gosti megli dve mali ladji z uga-šeninui lučmi z veliko naglico bližali ruskim oklopnioam. Z reflektorji so spoznali Rasi, da sta torpedovki, VBled česar ao ruske oklopniee začele takoj streljati. Medtem ao ae pojavili mali parniki, ki ao bili slični ribiškim ladjicam. Te ladjice ao plule Bredi med ruske oklopniee, ki bo morale deset minut streljati, da sta torpedovki izginili. Rusi seveda niao imeli namena aadeti ribiških ladij. Poročilo zaključuje: »Admiral Rož destvenskij je imel pravioo in dolžnost, tako postopati vkljub mož nosti, da se prizadenejo nevtralni in nedolžni ribiči.« Parlamentarni položaj. Dunaj, 19. januarja. Vodstvo mladooeške stranke je izdalo okrož nioo, v kateri pravi, da je treba pre sojati sedanji politični položaj s stališča, da je izvršilni odbor proglasil svoj predlog o taktiki češkega kluba le aa začasnega. V taktiki je čakati, kako se razmere razvijejo, a nihče v češkem klubu ne misli na isključenje obstrukoije ia taktičnega arzenala. Dunaj, 19. januarja. Profesor na češkem vseučilišču v Pragi, dr. Bras, je imel daljši razgovor z mi nistrskim predsednikom baronom Gautschem baje zaradi izpopolnitve češkega vseučilišča, da bi ne bilo treba ustanav jati novega vseučilišča na Moravskem. Volilno gibanje na Ogrskem. Budimpešta, 19 januarja. Liberalna stranka, ki je imela do-sedaj 734 mandatov v državnem zboru, je postavila v 280 okrajih svoje kandidate, Kossuthova stranka v 186, ljudska stranka v 42 Banffjjeva stranka v 26, soci alno-demokratična stranka v 172. V 26 okrajih kaididujejo Ru-muni, v 9 Slovaki, v 8 radikalni Srbi. Prvi dan volitev, t. j. 26. t. m. se odloči v 70» f vseh mandatov. L v o v, 19. januarja. Tri stotnije tukajšnjega 15 polka so pripravljene za odhod k volitvam na Ogrsko. Budimpešta, 19. januarja. V >zepes S tom bati je bil velik pretep med voliloi liberalne stranke in opozicije. Kmet Baratkve je bil ubit, tri druge osebe pa so težko ranjene Tudi v komornski Županiji so bili v raznih volilnih okrajih pretepi. Pri staši opozicije nastopajo s silnim terorizmom. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 19. januarja. Poslaniki prizadetih velesil so izročili tur ški vladi spomenico, v kateri zahte vajo, da mora Turška s 14. marcem t 1. sprejeti iu iavesti načrte o bodo Čem fiaaačnem gospodarstvu v ma-cedonskih vilajet h. Tozadevne načrte z navodili so izdelale velesne v smislu reformnega programa is leta 1903 Solun, 18. januarja. V Skoplje je prišel Bultanov adjutant, brigadni admiral Tahir paša, rodom Alban. Daje ima nalogo, da se zaupno do govori z Albanci glede oborožene pomoči za slučaj, da se vstaja spomladi razširi. Gibanje na Ruskem. Petrograd. 19. januarja. Danes ob priliki slovesnega blagoslovljenja vode na reki Nevi, pri kateri slav-nosti sta bila tudi car in carica, je bil eden topov, s katerim se je stre Ijtlo v počast carju, mesto s samim smodnikom nabasan s karteČami. Krogle so priletele v carjevo zimsko palačo, razbile štiri okna in električne svetilke, ranjen je bil tudi neki po licaj. Ne ve se še, ali se je to zgo d.lo vsied neprevidnosti ali name noma. Petrograd, 19. janu%rja. Ruski klub, ki deluje za utrjeoje narodnega duha, je izročil car, u vdanostno adreso, v kateri se zavrača vsaka misel na spremembo samodrŠtva, češ, da avto kratija tvori poleg pravoslavja in na rodne zavesti temelj ru*ke oČetnjave. Car se je deputaciji zahvalil ter iz javil, da pošteni ruski misli v spo menici ni mogoče kaj dodati niti kaj črtati. Nemci proti lastni kolonialni politiki. Berolin, 19 januarja. Mi pro računsko komisijo državnega zbora in vlado je nastal resen spor. Prora conska komisija je namreč odklonila 200.000 mark, ki so bile vpisane v proračun aa gradnjo neke želesnioe v nemški Afriki To svoto pa je kolonialna uprava že izdala, zato je nastalo kočljivo vprašanje, kdo bo jamčil aa ta denar. K boju proti jetiki. Priobcuje »Kranjskapodružnica avstrijskega pomožnega društva aa bolna na pljučih". (Dalje.) Ko se je torej oskrbovalaica na ta način .natančno overila o zdravstvenih, imovinskih in stanovanskih razmerah dotične rodbine, potem šele se začne njeno delevanje. Če je bolnika treba strežbe v zavoda, se oskrbovalaica potrudi, da ga spravi v kako primerno bolnico; kjer se nahajajo ljudska zdravilišča, da oskrbovalaica napotila tistim belnikom, ki so sposobni za zdravljenje v takih zdraviliščih, da si dobodo prostora v njib. Tako odpraviti bolnika s svojega doma, zlasti Če je že infekcijozna njegova bolezen, je pač v vsakem oziru najboljše. Da se pa to izvede, mu ni zagotoviti samo sprejema v bolnico, ampak mnogokrat mora oskrbovalnica tudi gmotno podpirati bolnikovo rodbino, ki izgabi vsled zdravljenja bolnika v bolnici vsaj en del bolniščine, ki je daje bolniška blagajna. Da, nemalokrat mora oskrbovalnica tako ravnati, da pripravi bolnika, da gre v bolnico. S prepeljavo bolnika v bolnico pa ni naloga oskrbovalnice že dovršena. Ampak šele sedaj se začne njeno glavno delo, ki seveda obstoji v skrbi za bolnikove svojce in katero je izvrševati oskrbovalnici tudi tedaj, kadar se ji ne naznani za jetiko obolela, ampak za to boleznijo umrla oseba. Oskrbovalnica mora — v kolikor nc store tega mestna oblastva — poskrbeti, da se stanovanje dodobra desin-ficira in osnaži. Če so v stanovanju t ml i drage j etične osebe, mora svojo pazljivost njim nakloniti. Bolnim ali slabotnim otrokom naj da priliko, da ozdravijo in se okrepe ali v primernih zavodih (otroških zavetiščih, morskih hospicih, odpočivališčih) ali na ta na Čin, da jim daje mleka in drugih živil v boljšo rejo. Če ni mogoče bolnika spraviti v kak zavod, ali če je bolezen na taki stopnji, da ga ni treba oskrbovati v zavoda, tedaj je skrb oskrbovalnice še večja. Oskrbovalaica mora ne le izkušati da bolniku kolikor naj bolj mogoče lajša njegovo stanje z boljšo hrano in obleko, oziroma da mu ohrani ali zopet pridobi zmožnost za zaslužek, ampak skrbeti ji je tadi za to, da ravnajo on ia ajegova družina po pravilih, ki jih ukazuje profilaksa Včasi je mogoče, pripraviti bolniku z majhno gmotno pri pomočjo svoj prostor za stanovanje ia spanje; včasi je dovoljno, da se mu da svoja postelja. Tadi pljuvalnik, namizje in drage potrebščine dobi bolnik, v sili tadi po steljnega ia životaega perila. Za-pranje rabljenega perila skrbi oskrbovalnica. Ona da vrečo ali keblico za rabljeno perilo, po katero pride potem oskrbo valnični uslužbenec, da se primerno opere na stroške oskrbovalnice. Oakr bovalnica da od časa do Časa tadi na taoČno posnažiti stanovanje. Za bolnikove otroke skrbi „dispensaire", kakor smo že omenili prej. Ako so stanovalne razmere jako slabe, si prizadeva, da jih odstrani, če mogoče, popolnoma iz tako nevarnega jim obližja ia jih spravi v oskrbovanje kam dragam, na deželo Ali pa zadosti svoji nalogi, Če jih spravi zunaj doma kam za nekaj časa v leta (v počitniške koloaije) ali za nekaj ur na dan (v otroške vrtce, po dnevna zavetišča) in njih organizem pokrepča z obilno hrano. Seveda ni mogoče, pa tudi ni po trebno, vsa omenjena sredstva uporab ljati vselej. OskrbovalniČnega voditelja skrb bodi, da na podlagi svojega znanja vseh razmer nkreue vsakikrat prav tiste uaredbe, ki obetajo ob najmanjših stroških kar največji uspeh. Oskrboval niča pa sc mora potem po svojih usluž beucih večkrat prepričati, če bolnik in njegova družina namenu primerno uporabljajo dane jim reči, čc zaukazane naredbe tudi vestno izpolnjujejo. Kadar kaka naredba ni več prikladna vsled vnanjih razmer, ali kadar so potrebne nove in drugačae naredbe, tedaj mora oskrbovalničui voditelj odrediti, kar je treba. Voditi mora oskrbovalnico seveda zdravnik, kajti le zdravnik zna prav presojati zdravje bolnikovo in njegove rodbine in ker le zdravnik ima tisto higijensko in medicinsko vednost, ki je potrebna, da se vselej ukrenejo najpri meruejše naredbe. Večkrat je treba tudi zdravniške pomoči v oskrbovalnici sami ali od nje; to je včasi neogibno potrebno. Ker pa se delovanje oskrbovalnice razteza le na najubožnejše pre bivalstvo in ker se imovinske razmere slehernega bolnika že prej nataučoo poizvedo, zato ne more oskrbovalnica nikdar priti v navzkrižje z gmotnim prospehom zdravnikov. Povsod, koder dela jejo „dispensairiji", se jim je,p osrečilo, da so edpravili si očaj ao nezaap-nost, in razmerje med njimi in zdravniki je povsod ugodno. Oskrbovalnice so urejene in delujejo seveda v različnih deželah in mestih tadi različno. V deželi, ki ima veliko zdravilišč, morskih hospicev, od počivališč in počitniških kolonij, lahko posluje oskrbovalnica tadi kot poizve-dovalnica in odbiralnica za te zavode. Ali tadi sama zase, brez sodelovanja in pomoči drugih naprav za zatiranje jetike lahko blagovito deluje. Saj je nastal „dispensaire" v deželi, kjer je veČina dragih naredb proti jetiki le male v rabi, in baš v enakih deželah se nahaja sedaj največ zavodov te vrste. Že z malimi sredstvi, brez podpore dragih organizacij more oskrbovalaica veliko doseči ia maogo dobrega storiti. Stroški za posamezne bolnike so primeroma majhni. Pri bolnišČini znaša izguba, ki sili jetičnega očeta, da se zdravi doma, večkrat samo po 60 h na dan; podnajemnik, ki se mora izseliti, da dobi bolnik svojo sobo, pla Čaje na mesec večkrat samo po 10 do 16 kron najemščine; tej se pa rodbina ne more odreči brez kake druge od Škodnine. Stroški, ki se naberejo oskrbovalnici z rednim in primernim snaženjem bolnikovega perila in stano vanja, so neznatni. Reja in ž njo odpornost malokrvnega ali škrofuloznega otroka se zelo ojači, Če dobiva na dan po 1 liter mleka (cena na debelo 16 do 20 h). Stroški za enega bolnika znašajo v belgijskem dispensairju v Lillu po 3489 frankov na mesec. Pa tudi brez gmotne podpore, samo z osebnim in ustnim poukom se lahko mnogokrat koristi ali tudi samo 8 tem, da se bolnika in njegovim ljudem le pokaže, kako je priporočeno naredbo v tem ali onem primeru praktično izvesti (Dalje prih.) Kava „Družbe sv. Cirila in Metoda". (Tožba I« Jebačin contra Bra-daška.) Predno se je pričela obravnava, je kazenski sodnik, g. deželnosodni svetnik Vedernjak pozval stranki, da se naj poravnata. V raspravno dvorano so se poklicali člani vodstva »Družbe sv. Cirila in Metoda« monaignor Tomo Zupan, dr. Kari vitez Bieiweis, notar Svetec, dr. Tominšek, dr Svetina, toži tel j I. Jebačin s svo jim zastopnikom dr. Kušarjem in obtoženec Maks BradaŠka s svojim zagovornikom dr. J. HraŠovoem Spravni poskus, ki je trajal nad tričetrt ure, se ni posrečil in pričela se je obravnava Prečitala se je obtožnica, iz katere posnemamo: 17. novembra 1. 1. je imela šent peterska podružnica »Družbe sv. Ci rila in Metoda« sejo v gostilni pri »Cernetu«. Pri ti seji je bil navzoč tudi podtajnik »Družbe sv. Cirila in Metoda«, g. Makao Bradaška. Ob koncu seje je govoril tudi BrsdaŠka, ki je v svojem govoru naglasa], da se nahaja družba v zelo slabem gmot nem položaju in da bo mogla tekoče stroške pokrivati samo še en meseo Vodstvo bi z ozirom na to prosilo, da bi priredila šentpeterska podruž nioa v kratkem veselico, da bi se družba rešila iz jmotne zadrege. Da je pa družba v tako slabem tinanci-alnem položaju, je mnogo kriv.trgovec Jebačin, ker ni izročeval družbi pogojenih prispevkov od svoje kave. S tem je Jebačin oškodoval družbo in zato so na razpolaga tudi dokazi. Bradaška je poudar|al, da sta se on in dr. Svetina is ku|ig, ki sta jih pregledala pri Jebačinu, prepričala da je g Jebačin tekom zadnjih 10 let prodal morda vsako leto povprečno po 16 do 18 vagonov kave, kar bi vrglo na leto okoli 27 000 gld. dobička in če se odšteje 10000 Jd. za reklamne svrhe, še vedno ostane okoli 17 000 *ld. Štetega dobička. T*ko pa je še Jrbačin d »ižan okoli 800 K in je v celem šele dal družbi komaj 4000 K. O i tega dobička pa g. Jeba čin ni oddajal družbi pogojenih pri spevkov. In da je to resnično, je do kaz to, kaj je bil g. Jebačin preje in kaj je sedaj. Vrhu tega pa je kava še slaba, za kar je najboljši dokaz to, da g. Jebačin sam te kave doma ne rabi; kava pa je tudi predraga; stane tovarnarja samo okoli 12 kr. kilo gram, prodaja pa se po 40 kr. Ia da je g. Jebačin nameraval družbo oŠko dovati, kaže tudi to, da je jel kon kurirati proti drutbini kavi s kavo z znamko »zvezda«, ki jo proizvaja v svoji tovarni, in sicer na ta način, da je tO kavo ponujal, oz r ma pro dajal za 1 ali 2 fer cenejše. Z ozirom na to je družbeno vodstvo sklenilo, z Jebačinom pretrgati zvezo in jo Bkiopiti z d ugo tvrdko, s katero se že dogovarja. Obtožnioa naglasa, da je g Bradačk* s temi svojimi izva )an|l dolžil g. Jebačina, da p stopa proti družbi sv. C rila in Metoda ne reelno in sleparsko, vsled česar se tožitelj čuti žaljenega in dviga obtožbo. O .toženec g. M. Bradaška nastopajoč dokaa resnice je priznal, da je v bistvu govoril tako, kakor se navaja ▼ obtožnici, ne pa v posameznostih. Prišel je k seji, ker ga je odposlalo vodstvo, da bi vplival na Šentpetersko podružnico, naj bi priredila veselico. V to svrho je ob koncu seje tudi govoril ter utemeljil svoj predlog a slabim gmotnim položajem družbenim ter dostavil, da je na tem nonoaro kriv g Jebačin, ki ne plačuje družbi rednih prispevkov od družbene kave. Na poziv gosp Pr. Podira; ieka, podružničnega odbornika, in na napade gosjj. J. Petriča na družbeno vodatvo bo ie on odločil, da pojaani zadevo pod pogojena, da se mu obljubi, da ostane vse tajno in zaupno, kar bo mu je tudi zagotovilo. Dot.čna seja Be je vršila v posebni sobi, je bila vobče t»jna, da torej ni resnično, da bt bil o stvari govoril v javnem prostoru Pridno je jel o stvari sami govorit«, je že poudarjal, da pogajan a med Jebačinom in družbo še niso končana, da naj torej ostane vse tajio, ker bi sicer afera, ako bi prišla v javnost, lahko škodovala gosp. Jebačinu in družbi sami. Na to je reagiral na Petričov trditev, da je vsega razpora krivo družbeno vodstvo, poularjaje, da je razpor nastal, ko je podružnica Fran ckove tovarne v Zagrebu darovala družbi 300 K in je g. Jebačin zahteval, da se naj ta dar odkloni. Z ozirom na to se je sklicala seja na 28. septembra, na kateri se je v prvi vrsti sklenilo, da se revidirajo knjige g. Jebačina, kateri posel Be je poveril njemu in dr. Svetini. Z dr. Svetino sta pregledala nekatere knjig?, ki jih je jima dal na razpolago g. Jebačin. Iz teh knjig ae je prepričal, da Be knjige niso popolnoma pravilno vodile. To je Jebačinu tudi pri tej priliki povedal in sp^o elno naglasa), da je n. pr. leta 1902 prodal več kakor 8 vagonov kave in da bi potemtakem moral d užbi od tega blaga oddati okoli 1600 K, dejansko pa je plačal samo 6jO K I a v celem je družba od njega sprejela samo šele 4000 K. T knjigah se bile razne rubrike zamenjane ; več postavk je bilo vpisa nih na dobro istrske dražbe, mesto ni koato slovenske, ia narobe. Tako knjigovodstvo se pač ne more imenovati vzorno. O tej reviziji sta potem poročali vodstvu; v tem poročilu je on poudarjal, da je g. Jebačin oškodoval dražbo za približno 1700 K, ako se namreč vzame, da so se trgovske knjige prav vodile in ako je imel pravico prodajati kavo z znamko zvezde. To poročilo «e je odobrilo. V tej seji se je tadi raz pravljalo o Fraockovem darila. Gospod JebaČia, ki je bil navzoč, jo zahteval, da se naj ta dar brezpogojno odkloni iu da on iz svojega žepa plača teh 300 kron in še 200 K povrh. Zago var jaje svoje trditve, ki jih jc iznesel pred odborom Šentp. podružnice, je rekel obtoženec, da je glede g Je bačina samo trdil, da je prodal družbene kave, kakor je plačal prispevkov. Ako je rekel, da je g. Jebačin družbo oškodoval in da je dokaz i že to, kaj je bil g. J. preje, in kaj je sedaj, je s tem hotel naglašati, da si je g. J. 8 pomočjo družbene kave in družbene reklame utrdil svoje gmotno stališče in postal iz neznatnega trg tovarnar iu edeu izmed prvih in naj-večjih trgovcev v Ljubljani. Decidirano ni trdil, da bi 1* J. prodal 18 vagonov cikorije, satr pa je, da se iz njemu pristopnih datkov da sklepati, da je prodal I ako je pa ta trditev osnovaua, p je morala kava nesti na leto 27.000 gld. in ako se odšteje od M vsote okrog 10.000 gld. za reklamne in druge stroške, je moralo še pre okoli 17.000 gld. Čistega do bič k a. V tem slučaju pa je jasno, da g. Jebačin, ako je kava vrgla toliko Čistega dobička, ni plačal dovolj p jenih prispevkov. Kar se tiče trditve, da je od Jt bačiua proizvajana kava slaba, je obtožence, da on tega ni trdil, i -so drugi pri seji navzoči to n»; in da je g. Petnč sam, ki je vso g. Jebačinu sporočil, rekel, da je g Jebačin začetkoma dobil dva vaj nazaj, ker je bila kava slaba. L cikorija predraga, takisto ni trdil, več je splošno govoril o tem, da sta* 1 kg kave tovarnarja okoli 12 kr., I da sc na drobno prodaja po 40 kr da torej brez dvoma mora nesti I*a dobiček. Res je, da je poudarjal, da gSaj Jebačin sam škoduje družbeui kavi, utemeljil je to s tem, ker je g. JcbaČi brez vednosti družbenega fvih ul c*h ter v glavni tratiti na Mestnem trgu, kakor tudi pri društvu. Vstoonina v predpredaii znaša za dame 60 v, za gospode 80 v., na večer veselice pri b agajni pa za dame 80 v., z* g »-soode 1 K; člani plačajo samo 50 v. Napredno občinstvo naj Be blagovoli ozirati n* to prireditev. — Plesna šola pevskega društva „Ljubljana" pnredi v nedeljo, dne 22 prosinca t. 1. s sodelovanjem društvene godbe zabavni večer v društveni dvorani, Turjaški trg št. 1 (Puntigramska pivnic j. Spored: 1. Petje. 2 Godba. 3 Komični prizor. 4 Š«l|iva pošta z narodnem kolekom. 5 Ples in prosta zabava. Začetek oh pol 8 uri. — Ortopediški zavod, ki smo ga ža svoj naznanil«, otvori s prihodnjim tednom v Ljubljani praktični zdravnik g. dr. I v. O r a ž e o, pri katerem dobe natančnejša pojas nila stariši in gojenci vsak cUn v no g vli navadnih ord>ii'*c*i-'kih urah <>d 9—10 ure doo. in od 2— 3 u«-« pop v L ubijani \Votiove ulice št. 12, 1 nadstropje. — Sedmi obesil zbor avstrijskega društva železniških uradnikov skupina Ljubljana vrči ae v nedelj o dne 22 t m. ob 3 uri popoldne v društvenem lokalu Kongresni trg štev 12 v pritličju. Dnevni red: 1) Ver fikacij« sapianika šestega občnega zbora; 2) poročilo a) vodstva skupine, b) blagajnika, c) računskih preglednikov, d) komisije za nabavo uniform; 3) volitev odbora; 4| prediig glede predplačila pokojnine; 5.) posvetovanja in sklepi o predlogih sa glavni občni zbor; 6) volitev odposlancev k rednim in lsvanrednisn glavnim občnim zborom; 7.) slučajnosti. V smislu § 23. društvenih pravil se vsi gospodi p. t. člani nujno prosijo, da se občnega zbora mnogoštevilo ude leže. Po občnem zboru druž nski večer v hotelu »Ilirija«. — Akademija. Prav dobro ste UBp*-li javni predavanji našega priljubljenega domačina, visokošolca ar. Cirila Premruva. Prvič, dne 8 t m. nam je poljudno obrazložil tržne dneve za Žito v .sVidu v 16. in 17. stoletju. Drugič, minulo ne deljo 15 t. m. pa o vgodovini naše oarkve. Šole in »gore« na Nanosu. D e 22. t. m. nam je gospod preda vatelj obljubil govoriti o nekdanjih ob č«j h ob porokah, krstih in drugih veselicah po naši vipavaki dolini. Predavanja se vkljub mrazu udele žuje obilo ljudstva, kateremu sledi z vsestranskim zanimaniem. Posebno pa bo predavanje v nedeljo zanimalo mladino. Na svidenje torej v obilnem številu v dvorani frostiloe »Ruiolf« — Občni zbor „Sokola" V Šiški. V nedeljo dne 15. t. m. vršil se je tretji redni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v Šiški. Starosta br. Zakotni k je v svojem oflrovoru omenjal, da je osnovatelj »Sokola« v Šiški br. Fr. Dren i k se umaknil delovanju, Češ, da je sedaj društvo na dobrih nogah in naj se poprimejo delovanja mlade moči, na kar mu je občni zbor izrekel priznanje. Spominjal se je nadalje dobrotnika narodnih društev pokojnega g. Š-terjanca, ki se je v svoji oporoki spominjal tudi šišenskega »Sokola«, na kar je posval vse navzoče, naj se dvignejo is sedežev. Na to je poročal tajnik br. M oh ar o društ venem delovanju, ki kaže da je društvo napravilo v preteklem letu velik napredek. B agajoiško poročilo izka zuje, da je društvo aktivno. Na to je poročal načelnik br. Kostnapfel o telovadnem obisku Poprečen obisk br»tov je bil izmed 20 telovadcev 10 na uro, vajencev 12 in šolarjev 28 na uro. Telovadci kakor tudi naraščaj nastrpili so pri vsesokolski slavnosti v Ljubljani in pri pozneje prirejeni veselim pr Kozlerju, kjer so želi priznanje. Ustanovil se je tudi veievažni vaditeljski zbor, čigar duša je br. Bojan Dreni k, vaditelj ljub-Ijarskega »Sokola«. Hvala mu! V novi odbor so bili izvoljeni bratje: I«an Zakotni k, starosta; Franc B u r ger, p-d starosta; Aleksander Kostnapfel, načelnik; Dr ago t in Mohar, tajnik; Franjo Humer, blagajnik; odborn'ki: br. Bogomil Brinsek in br. Fran Železni k. pregledovaloa računov: br. Drago-tin Klobučar in br. Gabrijel Brinšek. Po raznih društvu koristnih *k epih zaključ'1 je starosta br. Zakotnik občni zbor, zahvaljujoč se navzočim za mnogobrojno udeležbo. — Jeseniškemu Sokolu je pristopil kot ustanovmk župan Ivan Hribar z zadkom 50 K. — Umrli« Včeraj je umrl po dolgi bolesni Anton Sever, že lezniški čuvaj v pokoju, star 80 let. — V Prečnih ulicah štev 8 pa J o-žefPanež. posestnik, star 42 let — Umrl |a v K -čeviu ondotni rdvetnik. vpokojeni višjesodni svetnik G jtfrid B r u n n e r — Več slovenskih učiteljev se udeleži razstave risanj v Zagrebu, v nedeljo dne 22 januarja t. 1. Razstavljene so risa-rije učencev, ugotovljene v moderni smeri, risane v zabaviščih, ljudskih in meščanskih šolah, v realkah, g rn-nazijah in učiteljiščih Avstrije, O/reke. Nemčije, Švice in drugih dežel. Predavalo se bo o novi metodi in kritikov*lo delo g Marina — Rešitve. C kr. namestuija v Gradcu je pripozuala rešilno talijo šo-larčku Avgustu Skerbcu iz Vidma, ker je dne 8. avgusta 1904. rešil svoja sošolca Franja Kozoleta in Dominika Zidarja smrti utopljenja v Savi. Talija v znesku 105 K se bo naložila dečku v štedilnico. — G. Jožef Peitler, uradnik iz Vidma, je rešil due 18. avgusta 1. 1. Franja Kostanjška, pekovskega po-močuika iz Krškega, smrti utopljenja v Savi, in mu je sedaj namestuija v Gradcu pripoznala rešilno talijo v znesku 52 K 50 v. — Kraška buria razsaja na Notranjskem in Vipavskem tako hudo, da je v noči od 18. na 19. t. m. med St. Vidom in Razdrtim postne konje in voz preobrnila. Konje so postiljon in držač rešili, voz pa so pustili pod cesto s kolesi navzgor ležati. Pismeno pošto in denar so komaj možje z orožniško asistenco o polnoči na poŠto prinesli, voz in druge pakete pa šele drugi dan ob 10 uri dopoldne. Včeraj so morali med Vipavo in Razdrtim možje pošto nositi, vsled velike burje in žametov. Orožniški stražmešter g. Dovžan je šel v službo pa ma jc barja zabranila pot, da se je moral vrniti. — Aksdemično tehni-ko društvo „Triglav" v Gradcu priredi dne 21 januarja ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih 5. redni občni zbor. — V Kranj je šel ovce prodajat — pa je pri&el v zapor. Sinoči se je, kakor poročamo na drugem mestu, s južnega kolodvora odpeljala a gorenjskim vlakom cela tropa Mudi različne starosti v Ameriko. M-d množico se je mešal tudi neki 18 etni kmetski fant, ki se je le skrival pred nadstražnikem Paplerjem sa ljudi, kar je ta opasil in ga poklical k Bebi. Pri zasliševanju se je mladenič pogumno izgovarjal, da gre v Kranj ovce prodajat, katerih pa ni nikjer imel, da se piše Fran Stepic in da je doma iz Podgorice v satiški okohci Ker pa nadstražnik dozdev-vnemu Slepiču ni ničesar vrjel, ga je aretoval in šele pred odhodem v zapor je piiznal, da je hotel ti v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti, da se piš - Fran Což in da je ' doma iz Velike Dobrave v litijskem okraju. — Aretovan je bil včeraj pe k vski vajenec Fran Jerin, rodom iz Jerice, ker je pred kratkim svojemu mojstru J Okornu poneveril 9 K 40 vin., katere je bil skupil za kruh. — Živeti se je naveličal. Sinoči okoli 6. ure je prišel 20letni pekovski pomočnik Ivan Miš, doma iz kranjskega okraja, v dru*bi nekega svojega prijatelja, Marije Kraljeve in Ivane Uršičeve v »Figovčevo« gostilno. Ko so pili četrti liter vina, je Miš nenadoma vsal izza mize in odšel iz gostilne. Na ulioi je parkrat pogledal proti nebu in šel v Stupicovo prodajalnico, kjer si je kupil 1 82 m dolgo vrv in šel ž njo zopet k »Fi-govou«, kjer je pa obsedel pri mizi, ki stoji v veži. Tam si je podprl s rokama glavo in tako podprt precej časa nekaj »tuhtal«. Ko mu je bilo vsega dovolj, je napravil pri vrvi sanjko in šel ž njo v gostilno. Tam ai jo je vrgel na vrat, slekel suknjič, skočil proti oknu in kričal iskajoČ kafcega predmeta, kjer bi bil vrv pri-vtsal: »Nič več nočem živeti!« Vtem, ko je nastala v gostilni panika, je skočil gDstilničar Matevž Hartman prestrašen k Mišu, ga igrabil in tudi kričal: »Holt, holt, pri men' se ne boš obešal!« Med tem, ko sta se ru-vala po gostilni, je hotel Miš gostilničarja v roke obgristi, gostje pa so preplašeni pobrali z miz nože in vrčke, priskočili gostilničarju na pomoč, potem pa poklicali dva stražnika, ki Miša nista mogla drugače ukrotiti, kakor da sta ga morala zvezati sa noge in reke. Med ruvanjem pa so njegovi spremljevaloi hitro plačali vino in se neopaženi smucali iz gostilne. Miša so petem odpeljali s od-gonskim vozom na magistrat, kjer se je same jeze, da se nt m »gel obesiti, ves penil. Prepeljali so ga potem v deželno bolnišnico. M š je bil komaj preet«l IS nesečni zapor v Gradiški in bode moral sedaj i.i k vojakom, kar mu najbrže greni življenje. — Izpod policijskega nad« zorstva je pobegnil Jožef Vra-tanar, doma z LjUbnega na štajerskem. Vratanar je srednje, močne po* stave, rjavih las. govori slovensko in nemško ter je zelo nevaren tat. Oblečen je v kmetsko obleko. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega aolodvora v Ameriko 82 Slovenoev, nazaj pa je prišlo 45 Črnogorcev. — Izgubil je g mnaz;jeo Vladimir Levstek den»ruico b 4 K. — „Finland", pi štni parnik »R-»d Star L nit« v Ant»erpnu, je, kakor se brzojavlja, 10 januarja srečno dospel v Ne\v York. — Najnovejše noviee. — češko narodno gledališče v Brnu je zagotovljeno. S*mo na Moravkem je nabralo v ta namen 619 000 K. — Češko ro dol j u bje V Olo-mucu je umrl aktivni Štabni zdravnik dr. H)dhajcby, ki je odredil v Bvoji oporoki, da mora (?;db* igrati na njegovem grobu »Kle domov muj«. Ker pa je vojaški godba prezirala zadnjo pokojnikovo rodoljubno željo ter zaigrala cesarsko pesem, so navzoči Čehi i tonirab češko himno, da je morala godba ut hmti. — Vsled rudarskega štrajka ob K u h r i seje angleški premog že pidražil za 3Vi šilinga. — Veliki Atrajk bo začeli snovati na Ruskem v vseh strokah. V Petrogrartu so se štraj-kujočim v raznih tovarnah še pri- druidi delavci v ladjedelnici na Nevt, 12000 po številu — Zaradi premestitve lovskih bataljonov iz Galicije bo poljski klub interpeliral v prvi aeji državnega tbora : 4 Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20. januarja Uradoma se razglaša, da so pogajanja z astra n trgovinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo končana in dase je doseglo poprejšnje soglasje. Budimpešta 20 januarja Hra nilnični ravnatelj Albert Dober-zer je poneveril 200.000 K in je ž njimi pobegnil. Varšava 20. januarja. Kipar Dunikovzkv je znanega slikarja Pavi i čka v neki restavraciji v prepiru z revolverjem ustrelil. Petrograd 20. jau. O ^atentatu" na carja so razširjene vsakovrstne neresničnosti. Doslej se je dognalo samo naslednje: Car se je s cesarico in z velikimi knezi udeležil blagoslov ljenja Neve. Ko je metropolit Anton j končal službo božjo, je izročil caru kelih z vodo iz Jordana in mclil staro zgodo vinsko molitev. Nasproti zimski palači in sicer tik borze je bila postavljena baterija, ki ja na dano znamenje oddala salutne strele Ko je vstrelil tretji top, so na-vzoČni oficirji takoj spoznali, da se ni ustrelilo s prazno patrono. S Čim se je ustrelilo, še ni dognano. Če bi se bil rabil pravi šrapnel, bi bil vsekako strahovito učinkoval. Verjetno je, da je bilo ustreljeno z navadno patrono, v kateri je bilo le nekaj krogel j. Kako so prišle notri, to ni pojasnjeno. Tudi ni dcgnano, če je bil top res namerjen proti paviljonu ob Nevi, kjer je bi car. Verjetno to ni, ker sicer bi ne bilo nekaj krogelj moglo prileteti v višje^ le žeča okna zimske palače. Šest šip je bilo zdrobljenih. Ea orožnik je bil baje ranjen in je že umrl; ranjen je b>l baje tudi neki pop, ki je stal le nekaj metrov od carja in neki paž. Nekaj krogel je obtičalo v zidu zimske palače. Petre grad 20. januarja. Začela se je velika preiskava. Vsi vojaki, ki so bili pri bateriji, so bili aretovani in odgnani v trdnjavo Schlusselburg Med areto-vanci je tudi vojvoda Karel Miha el Meklenburg Str el i t z, L 1863 rojeni sin vojvode Jurja in velike kneginje Katarine Mi-hajlovne. London 20 januarja. Tukajš mji listi trde, da se je zgodil atentat na carja in da je prišla ruska vlada na sled vojaški zaroti proti carju, v katero so zapletene razne, visoko stoječe osebe. Petrograd 20 januarja. Mesto je popolnoma mirno Car niti za pazil ni, da je bilo vstreljeno s krogi jami in je to šele izvedel, ko je bila ceremonija končana. Peljal se je 8 carico k svoji materi in bii pO vseb ulicah prijazno po zdravljen. Berolln 20. januarja. Navadno jako dobro poučena nKoln. Ztg.u poroča, da o kakem atentatu na carja ne more biti govora. Gre se ali za nesrečen slučaj ali kvečjemu za demonstracijo. Javna zahvala. Da ja prvi ciklus javaih predavanj, ki jih je priredilo akad. fer. društvo »ProBveta** v LjnbJjanl, vspel tako vsestransko zadovoljivo, je poleg predavatelja tor. P. Groilja, ki mu gre naša prva zahvala, k temu pripomogla tadi naklonjenost mestnega magistrata, ki je prepustil dverano .Mestnega doma", njeno razsvetljavo in kurjavo brezplačno, in razni zavodi, ki se posodili demeastracijska sredstva. Župana It. Hribarju, ravnatelju I. drž. gimnazije A. SsaekoviČn, vodstvom višje dekliške šole, dež. mnaeja, kirurgičaega oddelka de 2. bolnice, uredništvom »Slov. Naroda" in .Laibacher Zei-tuag" izreka tem potem iskreno zahvale O d li o *- akad. fer. društva „Prosvete". Borna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka-1 v Ljubljani. Uradni kani dua. bon« 19. januarja 1906. ai 4*, najeva renta..... 4*/, srebrna renta..... 4' # avstr. kronska renta . . ••/. , ulata . . . 4*/, ogrska kronska „ • • « !•/■ . alata „ . . . 4°/9 posojilo dešele Kranjbke . *' *" • posojilo mesta Sp t«.t • U4% . „ Zadar . *'/»•/• bos.-herc. iel. po«. 1*02 4*/9 Cefika dež. banka k. o. 4% . n . «• o. . 4'V . sst pisma gal. d. hip. b. ix t\ pest kom. k. o. i. 10°/. pr....... 4l/l"/9 »a»t. pisma Innerst. hr. 4 V.V, • • ogrske cen. dei. hr....... 4 Vi9/« P**- °KT- bip. ban. 4V,'7# o bi. ogr. lokalnih ie- lesnio d. dr..... 4« ',•/. ob I. češke in d. banke . 4*/c prior. Trst-Porec lok. Žel. *•/, prior. dol. iel..... 8% . Jon. šel. kup. «/,«/» -41 , avst poe. aa iel. p. o. . Srečke od L 1H601 . . . . . • * * 1W4 • • • • • „ tiaake...... B aem. kred. I. emisije . n ■ i» n. „ • „ ogr. hip. banke . . • „ srbske a fra. 100'— ■ ...... Basilika srečke .... Kreditne Iaomoške Krakovske Ljubljanske Av»t. ni krila Ogr. „ b m • • • Rn do l/o ve » . . . Salcburške n . . . Dunajske kom. „ . . . Juine železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne delaloe Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ „ . . Zivnoetenske „ . . Premogokep v Mostu (Brtlz) AJpinake motan .... Praške žet indr. dr. . . . Bhna-Muranyi..... TrbovUske prem. družbe Avstr. orožne tovT. družne . Češke sladkorne dražbe . . Vedama. C. kr. cekin...... SO franki....... tO marke....... Sovereigne...... Marke........ Laški bankovci..... Bablji........ Dolarji........ D*u*r 100'2< 100-40 100 2« > 100-40 100-30 100*50 lU»-ei 119+5 »8-76 9895 119-5* 119-76 99-60 101-— 100 — 101«— 100- 100 — 10185 102 35 lOu--- lOO SO 100 — 100 30 10140 10240 10760 108-50 100-10 101 — 100-50 10120 100 — 100 90 100 — 101 — 100-75 101*76 99-— 99-50 100 — 317 26 319 25 10070 101-70 187-— 189-40 876 279 — 164 60 16 7— 308 — 318 — 300*— 308 •- 276 — 282*— 98 — 102 60 135 — 186-— 21 — 22 — 477*- 487 — 78- 82 — 89 — 93 — 67- 71 — 63 65 66-66 29 — 30 — 65 — 69 — 74 — 77 — 629 — 639 — 89 45 9005 661 25 652 25 1630 — 1639 — | 680-— 681*— 792 50 798 50 260 — 260*76 678 — 684 — 616 75 617 75 2479 2489 - 632 50 633-50 809 — 312 — 635 — 636 — 189-— 191 — 11-38 11*38 1910 lf-12 23-60 23*56 2?-96 24 04 117-42 117-62 95-45 96 65 253 60 254-50 4-84J 6-— Marija Papež roj Jeuniker naznanja v svojem ter v imenu svo-jeg brata Antona, tete Ivane in svakinje Frančiške Jeunlker vsem drugim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nje ljubljeni soprog, gospod Jožef Papež h i Sni posestnik danes, dne 19. januar,a ob 8. uri zvečer po zelo hadi in mučni bolezni, previden s sv sakramenti v 43 leta svoje starosti, izdihnil svojo blago dušo Pogreb dragega rajnika se vrSi v soboto, dne 21. januarja t. 1. ob 3. un popoldne iz hifte žalosti v Prečnih ulicah St. 8. 253 V Ljubljani, 19. jan. 1905. Brez posebnega obvestila. Stenografinja : ki je že skoro 3 leta delo ala v odvetniški pisarni, iŠŽe službe. Gre tudi na deželo. Po udbe pod „Stenografinja" na upravnidtvo „Slov. Naroda14. 210—2 (M (M ii Žitna cene v Bu Dne 20. januarja Termin. Pšenica sa april .... ca Pšenica . oktober . . . . dimpešti. 1906. &ž april Komna . maj Oves , april 100 kg. 100 , 100 . 100 . 100 . 1958 17-18 15 36 14 96 14 — 5 via. višje. ffleteorologično poročilo ViMaA a»d mor)en 80« 1. Srednji %r%6ni tUk 710-0 m »4 ■6 0 0 Caa opazo- Stanje barometra Is Vetrovi Nebo c= vanja v mm 19 20 9. sv. 7. aj. 2 pop 743 2 744 6 744 8 — 42 — 30 — 12 brezvetr. si b 7 ah od si. vahod •neg oblačno oblačno Srednja včerajšnja temperatura — 4 3' oormale- —2 4*. Padavina 3 3 mm. Stanovanje na „Zelenom hribu na Dolenjski cesti št 23, obstoječe iz 5 sob se s februarjem t. I. odda. Več se izve v pisarni G. Auer-jevlh dedićev, \V.»ilove ulice št. 12. Kovačnica 8 potrebno kovaško opravo in prijetnim stanovanjem se pod zelo ugodnimi po goji odda takoj ali po dogovora v najem spretnemu oženjenemu kovaču, ki ima koncesijo za kovaško obrt. Ponudbe sprejema Karel Lenče, posestnik in vin. trgovec na Laverci pri Ljubljani. 178-6 Zgodovinska povest nulnvrvls. (ponatis iz BSlov. Naroda") 9mT ja izšla! *W Ta povest je, izhajaje v „Slov. Narodu", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi se edino le pri L. Schvventnerju v Ljubljani. Izt!s po K I-60, po poŠti K I-80. O. 3rx. priv. tovarne za platneno, namizno in damastno blago NORBERT LANGER & SINOVI Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n./M. aEamloflram Antonu Šarcu v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste. T7"©I izćLellatl se predajajo po tlstlU cenah., l^atlror tt tovarni sami. 1289 - 38 Učenec Lepa zračna soba iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj Razredno ljudsko šolo in ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom. 227—3 Ponndbe sprejema tvrdka Janko Popovič v Cerknici pri Rakeku. Jutri v soboto, dne 21. januarja 1905 bo v restavraciji - pri „Črnem orlu" v Gosposkih ulicah 3 domača plesna veselica Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. K tej veselici vljudno vabi z velespo-Stovanjem 190 J> Sefer. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakopa se odda za to nizko ceno: par mofikih in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par Ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. \Tml 4 psnrl msris S K. Za naročite v zadostuje dolgost. 243 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Neugajajoče rad zamenjam. se odda sa enega ali dva gospoda a 1. februarjem. Več se poizve aa Rimski cest štev. 7. vrata 5. 237—8 s popolno opravo se proda zaradi od-potovaoja prav ceno. — Več pove portir v hotela „Ilirija". 248-1 Stanovanje t) hrano se išče za dijaka trgovskt šole v kaki boljši rodbini. Ponudbe pod šifro flL. K. 33" na upravništvo „Slov. Naroda". 249 Sani iia vozovi na izbero se dobe fino izdelani in za prav nizko ceno v zalogi P. Keršiča tovarna za loiove 242-2 Šiška-Ljubljana. Ces. kr. avstrijske gg| državne železnice. C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku. Izvod Iz Trozr^egrsi xed.su. Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari «4 m peno« osob-vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Inomost, Mooakovo, Ljubno, čez Selitaal v Aoatee Solnograd, čea Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 n zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno. Dunaj, čea Sehrtkai v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Marij ne vare, Heb, Francove vare. Prago, Lipsko. cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selathal Solnograd, Lend - Oaatein, Zeli asa See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. ari 66 m popoldn* osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Monakovo, Ljubno, eea Kle Reifling v Stevr, Line, Bndejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vure, Prago, v direktni voz I. in II razr. , LipBko, na Duna) čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči oeobu* vlak v Trbiž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voa I. in H razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m ajatraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m svečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jaž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob S. on '23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stejr, lschJ, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljsk (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. oh 10 m dopoldne osobni vlak s Do* nsja čez Amstetten, L psko. Prago (direktni voz I. in II. razred*), Francove vare, Karlove vari, Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Id mosta, Franzensfeeta, Pontabla. — Ob 8. ari 44 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljak.s Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnotrrada čez Klein-Reifling, is Stevra, Lin ca, Badejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, France vi h varov, Prage in Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m, zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK, Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. ari 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra, — PRIHOD V LJUBLJANO dri, kol. IZ KAMNIKA, Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjatraj, ob 10. ari 69 m dopoldne, ob S on 10 sa zve er. Ob 9. ari 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem časa. ki *e sa 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljana 1 Ernest Hammerschmidta nasledniki MADILE, WUTSCHER * k.. trgovina železnim iti kovin Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. Velika zaloga poljedelskih strojev in orodja. Jtfzke csas! ^Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, ereCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 1,000*000*— ZMNajtn ti ItstMituli Daje pranjrit u vftotttN pnlrla. isžrebane vrednostne papirje in Zsvvevr-oo* sir«<5Ja:e> jproti vnovCuje sapale kupone. 3srcLrzxxl lzBra.tdl. Vinkuluje in devinkulujs -vojaške ženitninske kavcija. ihnaipl In lik>Mtt nanule. "SJO fkjT Sortna Barofll* Podružnica vSPLJETU. Dfnsrn« tlogr sprejema v tekočem računa ali na vložne knjžice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadi ga. 8—M Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Ta v t ar Lastnina in Uafc .Narodne oakarne". MV JQ 26