DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 8 Trst - Gorica, 22. februarja 1957 Izhaja vsak petek Razumniška aristokracija odločilen činitelj sovjetske krize Z industrializacijo komunističnih držav so se stvari za nevedne že in politične špekulante močno zasukale. Se pred leti je tržaško komunistično glasilo v slovenščini, »Delo«, z zaničevanjem i>n zafrkljivo ironijo govoričilo o »doktorjih in inženirjih«. To ne samo zaradi močno razvitih manjvrednostnih kompleksov piscev s 'pošteno priklado miselnosti faliranih študentov, pač pa tudi zaradi vestnega izpolnjevanja' direktiv, ki so v tistih časih uživale v taki obliki vso naklonjenost kremeljskih komunističnih oblastnikov >z enako pomanjkljivo izobrazbo. V tej kratki dobi pa se je vse to do dna spremenilo. Kjer koli namreč uporabljamo stroje in ljudi, ki te stroje gradijo .in jim strežejo, je nujno potrebno misliti na dvoje zadev: l)o 'tem, kaj stroj požre na kapitalu, na energiji, na surovinah in človeški delovni sili ter 2) o tem, kaj -»doktorji« in »inženirji« zahtevajo ca udobnostih, na svobodi misli in spoštovanju njihovega znanja. Vsega tega Lenin in Stalin nista vedela; dediči obeh pa so o teh stvareh že nekaj malega pozobali in vedo vsej to, da v industrializaciji ni poti nazaj in da se ta pot čedalje bolj oddaljuje od »marksizma - leninizma«. Stalinovi dediči so postavljeni pred izbiro: dogma ali tehniika, diktatura proletariata ali gospodovanje »doktorjev in inženirjev«. Proletariat namreč lahko diktira kolikor in kakor hoče. Ce je tovariš atomski fizik drugačnega mnenja, ne to nič iz »socialističnega napredka«. S sužnji je ■bilo mogoče graditi piramide, ceste, prekope, železnice, za silo tudi še jezove za električne centrale, pa nobenega betatro-na, simhrofazotrona ali kaj podobnega. Da bi komunisti na teh področjih lahko tekmovali s svobodnim svetom, jim delovni sužnji ne služijo. Za taka dela. so potrebni možje z določeno sposobnostjo in znanjem. Možje, ki. se zavedajo svoje individualne vrednosti, »kapitalisti« vede in znanosti. Tem znanstvenikom, tehnikom, profesorjem, inženirjem in podobnim noče v glavo, s kakšno pravico naj jim kakršen koli političTfir profesionalec, ki ne ve iu ne zna ničesar, razen tistih nekaj fraz, k.i se jih ;e naučil v komunističnih propagandnih pamfletih, predpisuje delo ali jih celo zafrkava! Ti razumniki se danes zavedajo, da so politiki brez njihovega sodelovanja zgolj evnuki. Od te zavesti pa do spoznanja ,da je »diktatura strokovnjakov« logična posledica industrializacije, je le še kratek korak. Od tehnike in industrializacije odvisna družta pa zahteva — prav tako logično — svojsko družbeno obliko. Ce bi bilo strokovnjakom, razumnikom kaj na tem, bi si že danes lahko prisvojili oblast. Njihovemu diktatu se mora danes pač vse ostalo pokoriti. Tudi maršal Zukov s svojimi 150 ali 200 divizijami. Tej tehniki in umski aristokraciji pa o-čitno v komunističnih državah ni zaenkrat za oblast, pač pa za udobno, zagotovljeno in človeka vredno življenje. Sem ne spada zgolj denar, pač pa njegova vrednosti, potrošno 'blago in ne kak nov Berja! To še niso zavestna stremljenja po resnični demokraciji, vendar so stvari kot: pravične plače, gotovost in človeško dostojanstvo prvi temeljni kamni demokracije. Tudi to vprašanje je sestavni del čini-teljev današnje sovjetske kriize, verjetno ne najmanj pomembno. Izvagoniranje Sepilova iz zunanjega ministrstva po tako kratki dobi ministrovanja in bliskoviti vzpon Kozlova v partijski prezidij, vse to je lahko posledica o ebne borbe po oblasti, lahko pa tudi še kaj več. Kozlov je izredno sposoben človek, ki se s strastjo in razumom ukvarja z gospo-darsko-političnimi vprašanji. Ze večkrat je z visokim strokovnim znanjem obiav-naval vprašanja avtomatije, dviganja delovnih produktivnosti, poljedelsko in industrijsko racionalizacijo. Kozlov je izraziti .zastopnik »aristokracije duha in strokovnega znanja«. •Prezgodaj je iz tega vsekakor zanimivega pojava izvajati zaključke, kakršne smo zgoraj obravnavali. Prva lastovica še ce prinese pomladi, pomlad pa se le približuje « vsakim dnem. Morda bo prav industrializacija likvidirala praktični komunizem. Nova vlada, predčasne volitve ali pa bo ostalo vse pri starem? V italijanskih političnih krogih in v javnem mnenju se že dolgo sliši vedno pogostejše in vedno močnejše glasove, ki zahtevajo spremembo sedanje vladne kombinacije, ki -temelji na sodelovanju: kDŠčanskih demokratov, socialnih demokratov, republikancev in liberalcev. Predlogi so različni. Eni, posebno desno krilo krščanske demokracije, menijo, da bi bilo najbolje razpisati predčasne parlamentarne volitve. Svoje stališče utemeljujejo s prepričanjem, da je komunistična stranka v zadnjem času utrpela tako hude udarce, da bi na novih volitvah krščanska demokracija prav gotovo izšla kot zmagovalka, in to z nadpolovično večino. Tako bi jd bilo omogočeno, da sestavi popolnoma svojo vlado. 'Nasprotniki tega predloga ugovarjajo, da je to dvorezen meč. Desnico lastne stranke opozarjajo, da bi se volivci prav zaradi nenaklonjenosti do enostrankarskih vlad znali zateči k drugim strankam v še večjem številu kakor so .to storili na zadnjih parlamentarnih volitvah. Komu-, nisti bi prav gotovo ne zamudili pirtož-nosti, da propagandno izkoristijo takšno priliko, če že ne v lastno korist, pa vsaj v škodo demokrščanom. Zato pravijo: nobenih predčasnih parlamentarnih volitev, za vsako ceno je treba nadaljevati sedanjo vladno koalicijo. Toda Se gnije vi vladi ne grozi nevarnost samo z lastne, demokrščanske, temveč tudi z drugih strani. To sta predvsem levo usmerjeni sredinski stranki, social-, demokratska in republikanska. Prihodnje parlamentarne volitve bodo najkasneje leta 1957, ko izteče sedanjim poslancem njihov mandat. To je sorazmerno blizu. In ker so danes v razprodaji predvsem komunistični glasovi, bi pač ti dve levičarski stranki bolje izkoristili to priliko, če bi bili v opoziciji. Kot opozi-cionalki bi lahko lovili nezadovoljneže, ki so siti Togliattijevega varanja, pa tudi ne marajo demokrščanov. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so nenni jevci že nekajkrat poudarili, da je izstop socialnih demokratov iz vlade, v kateri sodelujejo tudi liberalci, pogoj za socialistično združitev. Vse to igra v tem trenutku vlogo in v tej luči je treba gledati ne zadnjo izjavo prvaka republikanske stranke, La Malfe, ki je v intervjuju za list '»Europeo« poudaril, da je treba izpremeniti sedanji italijanski politični položaj ter je trete* storiti vse za vključitev Nemnijevih socialistov med demokratične sile. Po njegovem bi moralo priti v Italiji do dveh NA SESTANKU MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV EVROPSKE SKUPNOSTI EVRAT0M IN SKUPNO TRŽIŠČE Dosežen je sporazum o pogodbah za njuno uresničevanje - Skupna last naprav Preteklo sredo so se sešli v Parizu ministrski predsedniki iz šestih držav Evropske skupnosti, to je Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga, da uredijo še zadnja sporna vprašanja, ki se tičejo ustanovitve skupnega evropskega—tržišča ir. -delovanja Evratoma. Nerešeno je namreč še ostalo vprašanje vključtve francoskih preko-) morskih pokrajin, ki bi jih 'Francozi hoteli priključiti k skupnemu evropskemu, tržišču, v zameno pa zahtevajo, da čir,niče skupnega tržišča prispevajo h gospodarskemu razvoju teh pokrajin .z letnim prispevkom pol milijarde dolarjev. Večino tega bremena bi seveda mora’a nositi. Zahodna Nemčija, ki je gospodarsko najmočnejša. V splošnem članice Evropske skupnosti niso navdušene za ta francoski predlog, ker menijo, da je tudi na njihovem evropskem ozemlju še precej gospodarsko nerazvitih področij, ki bi morala pač imeti prednost. Poleg tega takšne investicije ne bi bile izpostavljene tveganjem, kakršna so danes značilna za vse naložbe v kolonialnih področjih. V tem vprašanju torej v Parizu ni bilo tako lahko najti sporazumno rešitev. Izrael trdopraino ozirala Brez jamstev ne Izprazni Oaze in sinajske obale Akabskega zaliva Vkljub jamstvom, ki so jih Združene države ponudile iza svobodo plovbe po Akabskem zalivu, Izrael noče umakniti svojih sil s področja Gaze in pasu ob A-kabskem zalivu. Izrael pravi, da ne b<) umaknil svojih čet, vse dokler ne bo E-gipt pristal na ukinitev vojnega stanja med njim in Izraelom, se ne bo obvezal, da bo spoštoval načelo svobodne plovbe za vse ladje skozi Sueški preikop in po Akabskem zalivu ter se ne bo odrekel, da bi v bodoče zopet uporabljal podroije Gaze kot bazo za teroriste, ki bi jih pošiljal na izraelsko ozemlje. Pobožaj je precej napet in neroden tako za Združene narode, kakor tudi za Združene države. Združeni narodi bi radi uredili zadevo pred zaključkom rednega zasedanja, ki ibo 26. februarja, države afriško-azijskega bloka pa postajajo nestrpne ter zahtevajo, da morajo Združeni narodi proti Izraelu uvesti sankcije. Združene države, ki so si komaj .pridobile naklonjenost nekaterih arabskih držav, med temi najmočnejšega arabskega vladarja Ibn Sauda, se sedaj bojč, da bi ti uspehi bili zapravljeni, če bi v Združenih narodih glasovale proti sankcijam. Položaj je toliko bolj zapleten, ker je pritisku parvzaprav izpostavljen samo I-zrael, medtem 'ko se popolnoma pozablja, da je bila izraeska država celih deset let izpostavljena neprestanim arabskim gverilskim napadom, da je njenim ladjam bila onemogočena plovba skozi Sueški prekop ni po Akabskem zalivu. Ce ne bi Združene države postavile veta ali se v zadnjem trenutku ne doseže kakšna drugačna rešitev, potem je po sorazmerju glasov skoro gotovo, da bi ZN odobrili sankcije proti Izraelu. Na drugi strani pa je popolnoma goto- vo, da bi ,se Sovjetska zveza s pravico veta uprla vsakemu sklepu, s katerim bi se skušalo pritisniti na- Egipt, naj prekine, svoje vojno stanje z Izraelom. Tako bi bil krivec ene kršitve mednadodnega, prava (Izrael, ki je napadel Egipt) eksemplarično kaznovan, . medtem ko bi bi.o firugemu (Egiptu, ki je blokiral Sueški prekop in Ak&bski. zaliv in organiziral gv rilsko vojskovanje proti Izraelu) vse oproščeno. Jedro rešitve je zdaj v tem: kako prepričati Izrael, da se umakne z vsega egiptovskega ozemlja, Egiptu pa istooasno onemogočiti, da bi pričel novo, oziroma nadaljeval staro vojno proti I-zraelu. Znani ameriški komentator Lippman pra.vi, da bi bilo zaenkrat najbrž najbolje, preprečiti da bi Združeni narodi zdaj sprejeli kakšen koli sklep, nakar bi pridobljeni čas morali izkoristiti za tajna pogajanja med Naserjem in Izraelom. Sam predsednik Eisenhower je včeraj z'uitraj po televiziji obrazložil stališče Združenih držav do vprašanja umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja in poudaril, da OZN nima druge dzbi.re, kako da pripravi Izrael na popuščanje. Arabske države so z zadovoljstvom sprejele to izjavo. Noče domov Egiptovski general D.igwy, bivši vojaški guverner v Gazi, sedaj pa vojni ujetnik v Izraelu, je zavrnil možnost repatriacije 'v Egipt. General hoče ostati še 'naprej v ujetništvu, ker se boji Naserja; predsednik Egipta je namreč generala Digwyj» proglasil za izdajalca. Vkljub temu pa je konferenca, na kateri zastopa Italijo ministrski predsednik Se-gni, začela v optimističnem razpoloženju, in je tudi dosegi^ kompromisno rešitev. Drugi nerešeni problem je bilo vprašanje lastništva atomskih naprav, surovin in splrrii.•7alng.»FtV.r£Cama,^te„jg usta-' nove za skupno evropsko raziskovanje in izkoriščanje atomske energije. Po predlogu nekaterih članic Evropske skupnosti bi namreč vse to moralo biti last včlanjenih držav, po mnenju drugih članic pa neposredna last Evratoma. Vsekakor pa je bito to drugo vprašanje manj važno, in čim so ministrski predsedniki, zunanji ministri in njihovi sodelavci dosegli sporazum glede vklju-; čitve francoskih in belgijskih prekomorskih ozemelj v enotno tržišče, je bila s tem odstranjena zadnja resna ovira za pripravo dokončnega načrta, iza uresničenje obeh zamisli. • Splošni sporazum o pogodbi za evropsko tržišče je bil dosežen v sredo dopoldne, potem ko so sodelavci šestih ministrskih predsednikov delali vso noč na sestavljanju besedila, katero bi odgovarjalo načelnemu sporazumu, do katerega je prišlo že v torek zvečer. Kakor poročajo, sta diose.go sporazuma omogočili Belgija in Francija', ki sta zmanjšali svojo zahtevo po prispevku za gospodarski in socialni razvoj svojih prekomorskih posesti od 500 na 100 milijonov dolarjev letno. (Italijanski prispevek naj bi znašal 8 milijonov dolarjev letno.) iNa tej predpostavki so se dogovorili, da pogodba o ustanovitvi enotnega evropskega tržišča ibo vsebovala določila, iz katerih bo razvidna volja šestih držav, da priključijo k skupnemu tržišču tudi prekomorska ozemlja,. Prvi dogovor za izvajanje teh načel pa bo veljal pet let, nakar ge bodo še pred potekom obnovili. Kar se tiče Evratoma so pa sklenili, da bo atomska skupnost lastnica vseh a-toms.kih naprav in zalog, ne pa posamezne države. 'Dokončni pogodbi o skupnem evropskem tržišču in Evratomu bodo čimprej. podpisali v Rimu, vendar pa datum še ni bil določen. Vsekakor pa so bili na pariškem sestanku ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov šestih članic Evropske skupnosti ustvarjeni dokončni pogoji za postopno uresničenje enotnega za-hodno-evropskega trga, ki bo obsegal 170 milijonov prebivalcev ter bo s tem omogočal evropskemu gospodarstvu, da se razmahne ter uspešno tekmuje z gospodarstvi ameriškega in sovjetskega sveta. je bil — predno je postal predsednik — majhen farmar in uradnik. Ce ne bi po svojem odstopu začel pisati in predavati, od česar uživa precejšnje dohodke, bi najbrž bil piav tako zagrenjen, kot so bili na stara leta drugi bivši neimoviti predsedniki Združenih držav. Popolnoma nemogoče bi bilo tudi, da bi si Truman vzdrževal pisarno in prena.-šal druge stroške, ki so v zvezi s skoro jav-im položajem, katerega ima kot bivši predsednik. Cenijo, da ima v ta namen okrog 150.000 dolarjev letnih dohodkov, zaradi česar mora vkljub svojim sorazmerno visokim dohodkom presneto varčno gospodariti. Da bi se to v bodoče ne ponavljalo in da bi se najsposobnejši možje v bojazni, da gospodarsko ne propadejo, je ameriški s nat že izglasoval zakon, po katerem 'bodo uživali bivši predsedniki Združenih držav po 25.000 dolarjev letne pokojnine. Brezplačno jim bodo stavili na razpolago prostor za zasebni kabinet, država jim bo plačevala odgovarjajoče osebje in o-proščeni bodo plačevanja poštnih pristojbin. za Predsedniki Združenih držav niso doslej, potem ko so nehali opravljati svojo funkcijo, uživali nobene državne podpore ali dohodkov. Posebno težko je to občutil' predsednik John Adams, ki je dočakal visoko starost 90 let in se je moral boriti z materialnimi težkočami, potem ko je svoja ■najboljša, ustvarjanja- polna let'' žrtvoval domovini in s tem delu za domovino. Nekateri predsedniki Združenih držav so sicer bili bogati, kot n. pr. Herbert Hoover. Toda drugi, kot U.S. Grant, so vkljub skromnemu načinu življenja po smrti zapustili velike dolgove. Zadnji je primer Harryja Trumana, ki velikih političnih formacij: na eni strani naj bi bila- Krščanska demokracija, na drugi pa koncentracija republikancev, radikalov in socialistov. Ti dve formaciji bi se lahko izmenoma vrstili na oblasti ali pa bi oblast izvajali skupno, tako kot vidimo v marsikateri evropski državi. Zato je tudi napovedal, da 'bo ne prihodnjem zasedanju glavnega sveta svoje stranke predlagal, naj republikanci izstopijo iz sedanje štiričlanske vladne koalicije in se začno pogajati z obema socialističnima strankama in radikali za ustanovitev omenjenega bloka. Tu je treba pripomniti, da ima tudi La Malfa v lastni stranki krilo, ki nasprotuje temu načrtu. Vodi ga Pacciardi. Tode če bi La Malta s svojim predlogom prodrl, potem bo pač sedanja vlada morala pasti. iZato se v Rimu že na splošno govori o morebitni vladni krizi, glede katere naj bi prihodnji teden prišlo do razčiščenja. Ce bi vleda morala pasti, potem, pravijo, da bi krščanska demokracija skušala sama sestaviti vlado. Na ta način bi si o» hranila odprta vrata za morebitni sporazum z desnico, kakor tudi z demokratično levico. Prvega naj bi na svoj način posredovali liberalci, ki bi v tem primeru tudi izpadli liz vladne kombinacije, a bi, skupno i monarhisti še dalje podpirali demokrščansko vlado. Navajajo se celo imena demokrščanskih osebnosti, ki naj bi prevzela mesta sedanjih socialdemokratskih in liberalnih ministrov v vladi. To naj bi bili Pella, Scelba in Togni. Predsednik nove vade pa bi biil sedanji minister za proračun, Zolli. Prihodnji dnevi bodo torej prinesli razčiščenje v ta notranjepolitični položaj, ki se je precej zapletel. Madžarska vlada ne mara Združenih narodov Potrjujejo se vesti, po katerih naj bi madžarska vlada zavrnila novo zahtevo posebne komisije Združenih narodov, ki bi hotela obiskati Madžarsko, da izvede preiskavo o oktobrski revolucijo. Po nalogu, katerega je dobila od glavne skupščine ZN, bi morala komisija obiskati Budimpešto. Čeprav ji ibo to zdaj nemogoče, to komisija vkljub temu prišla čimprej v Evropo ter se bo najbrž nastanila v Ženevi. Resnico bo skušala odkriti z zasliševanjem beguncev in drugih o-čividcev, ki šo osebno doživeli revolucijo. Varšavski humor Po volitvah so začele na- Poljskem krožiti domislice in šale, ki jedko in duhovito podajajo tamkajšnje vzdušje in mnenje. Po varšavskem »Pro proštu a povzemamo dve. O lansikih revolucionarnih dogodkih menijo Poljaki takole: »Madžari so se oktobra obnašali taiko, kot bi to pravzaprav pristajalo junaškim Poljakom. Poljaki pa so ostali v mejah dane stvarnosti, s čemer so ravnali tako, kakor bi to pravzaprav pristojalo realističnim Cehom. Toda Cehi, ti so se pa svinjsko ohnašali.« Malo krepak je ta izraz, celo žaljiv. Toda upoštevati je treba, da vlada med Cehi i;a Poljaki staro sovraštvo. V ostalem se pa; Cehi oktobra meseca res niso niti zganili, čeprav ni s tem niti najmanj rečeno, da so to storili napak ali' pa, da bi bili navdušeni za komunizem. Druga se pa tiče poljskih razmer. Nočni čuvaj neke tovarne je razmišljal, da pravzaprav tudi njegov volčjak čuva državno domovino. Ali je torej prav, da ga vzdržuje iz svojega žepa? Nikakor. Ta svoj utemeljeni zaključek je sporočil svojemu predpostavljenemu, ki ni mogel u-govarjati pravilnosti takšnega sklepanja,. In res so v bilanci podjetja predvideli mesečni izdatek 480 zlotov za štirinožnega tovariša in pomočnika nočnega čuvar ja. To pasjo plačo je seveda prejel njegov gospodar, skupno s svojo. Nekaj časa je bil zadovoljen. A misel da misel in tako je na lepem postavil vprašanje: »Kako je to vendar mogoče, te pes samo žre, pa prejema za to 480 zlotov, jaz moram pa hraniti, oblar čiti in plačevati stanovanje zase, za ženo in za dva otroka ter dobim samo 560 zlotov na mesec. Kako bi bilo, tovariš direktor, če bi kar sam prevzel še lajanje?« Kakor poročajo, so kmalu zatem ukinili bilančno postavko za vzdrževanje psa nočni čuvaj pa še vedno opravlja svojo službo za 560 zlotov mesečno. komisije Nevtralnost Nemčije? Nevtralizacija je pogoj, ki ga je Sovjetske zveza doslej vedno postavljala kot svoje izhodišče vsake morebitne združitve Nemčije. Ko Nemci zdaj vidijo, kako se vsa najdelikatnejša sporna vprašanja med Vzhodom in Zahodom rešujejo ma osnovi težavnih in dolgotrajnih kompromisov, so začele tudi vladne stranke Zahodne Nemčije razmišljati o tem, ali ne bi morda vkljub svoji naklonjenosti Zahodu v primeru združitve, le pristale na nemško nevtralnost. Tako vsaj lahko sklepamo iz izjave, ki jo je te dni podal zahodnonemški obrambi ni minister -Strauss. Omefitl je namreč, da združena Nemčija ne bo avtomatsko prir stopila k Atlantskemu zavezništvu, čeprav je iz varnostnih razlogov bolj naklonjena zahodnemu kot vzhodnemu o-brambnemu sistemu. Strauss sodi, da bi se mogla Nemčija iz politične potrebe sprijazniti tudi z nevtralno ureditvijo, podobno'kakor je to storila Avstrija. Ta izjava, ki prihaja iz vladnih krogov Zahodne Nemčije je zelo zgovorna in nakazuje, da bo Adenauer morda le izkoristil roko, ki mu jo je s svojim 'nedavnim pismom ponudil Bulganin. V tem primeru bo še pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami stopil v osebni stik s sovjetskimi državniki, da bi tako še enkrat poskusil rešiti nemško vprašanje. SveEan pogreb Toscaninija Italija, prijatelji in častilci so se pretekli torek na dostojen način poslovili od velikega italijanskega glasbenika Artura Toscaninija. Pokojnikovo truplo, ki so ga najprej prepeljali z letalom iz New Yor-ka v Rim, so nato prepeljali z vlakom v Milan. Težak kovinski kovček, v katerem je bilo spravljeno, so najprej iizpo-stavili v foyer-u milanske Scale, ki je bila Toscaniniju tako pri srcu. Tam mu je v tihem, dve uri trajajočem mimohodu izkazala poslednjo čast množica Milančanov, med njimi tudi osebnih prijateljev. Ko so se zbrali predstavniki in depu-tacije, se je od Scale do stolnice razvil veličasten pogrebni sprevod. Verske obrede v stolnici je opravil sam nadškof Mon-tini. Toscaninijeve zemeljske ostanke so nato položili k večnemu počitku v družinsko grobnico na milanskem Monumentalnem pokopališču. Tako je italijanski narod svojemu velikemu možu in glasbeniku svetovnega slovesa izrazil poslednjo čast. VESTI z G O R I Š K E G A S prve seje občinskega sveta Dr. Avgust Sfiligoj pozdravlja v slovenščini - Programski govor predsednika S DZ V torek 19. t. m. zvečer se je vršila seja goriškega občinskega sveta. Bila je to prva redna seja po izvolitvi župana in odbora. Seje sta se udeležila tudi naša svetovalca gg. dr. Sfiligoj in prof. Kacin. Se vedno odsoten zaradi bolezni je bil tretji naš svetovalec g. dr. Birsa, katerega se s tega mesta spominjamo in mu želimo skorajšnjo popolno ozdravitev. Gojimo v tem oziru najboljša upanja, čeravno se bo zdravljenje morda še nekaj časa zavleklo. Seje pa se je udeležil tudi g. Rudi Bratuž. Uvodoma je župan dr. Bernardis pod-1 nekako programsko izjavo odbora, se spomnil umrlega velikega umetnika, genija muzike, Toscaninija in izrazil željo za plodno delo odbora in sveta. Za njim je povzel besedo prof. Zuccal-li od Saragaiovih socialistov, ki je sicer govoril stvarno, toda precej obširno in župan je razumel, kot da so puščice namenjene njemu osebno, zato je tudi takoj reagiral in zadeva se je zavlekla v osebno polemiko. 'Sledila je; programska izjava komunistov Battella in Battija. 'Nato pa je besedo povzel dr. Sfiligoj, ki je, sporazumno s svetovalcem dr. Kacinom, kratko pozdravil župana, odbor in .svetovalce v slovenščini. Pri tem sta reagirala monarhist Pedroni in župan. Poslednji je. pozval dr. Sfiligoja. k spoštovanju pravilnika, toda ta pravilnik ne izključuje slovenskega pozdrava in sploh ne slovenskega jezika. Dr. Sfiligoj je županu dejal v italijanščini, da je sledil naravni sili, ki je višja od pravilnikov in da bo njegova skupina, kar zadev, jezikovnega občevanja, predložila redni predlog, opirajoč se na ustavna določila. Nato je dr. Sfiligoj, vedno sporazumno s svetovalcem dr. Kacinom, izjavil, da ima njegova skupina namen lojalnega in resnega sodelovanja z županom, z odborom in sploh z vsem občinskim svetom, vedno pa na podlagi stroge pravičnosti in za blagor vse občinske skupnosti, brez diskriminacije. Le pri .posameznih točkah, ki pridejo na razpravo, bo njegova skupina lahko nasprotna odboru, toda ne namerno, ampak samo stvarno! Poudaril je važnost razpravljanja glede prostega pasu (zona fnanca) in deželne avtonomije in izrazil željo, da bi ,se, to razpravljanje v občinskem svetu vršilo prej ko mogoče. Prejšnji občinski upravi pa je dal priznanje, kar zadeva stanovanjske gradnje, in želel, da se z gradnjo stanovanjskih hiš nadaljuje. Pri posameznih točkah dnevnega reda je dr. Sfiligoj med drugim prosil odbor, naj poskrbi za razsvetljavo tistega dela Tržaške ceste, ki gre od gostilne Nanut do gostilne Komel, ker se zaradi teme. ponoči tem dogajajo pogoste nesreče, zlasti ko pešci im kolesarji zaidejo v obcestni jarek. 'Pri točki glede pomoči novi podgorski župniji, ki je do sedaj bila le kuraeija, je namigovanju in pridržku svetovalca Pe-dromija ugovarjal, da so v Podgori versko oskrbljeni tud italijanski verniki, in je, skupaj z dr. Kacinom, za to pomoč, ki je bila odobrena, tudi glasoval. Zupan dr. Bernardis je dr. Sfiligojeve izjave vzel na znanje in izjavil, da bosta on in odbor vedno skrbela za to, da bo tudi upravičenim potrebam in zahtevam slovenskih občanov ustreženo. Le zahtev in nastopov, ki bi žalili njihov nacionalni ponos, si ne želita niti on, niti odibor. Svetovalec g. Rudi Bratuž je na seji izjavil, da ne pripada nobeni stranki, rm-pak da je in ostane neodvisen in Slovenec; da je globokega verskega prepričanja in da naj mu svetovalci dovolijo, da s tistega mesta pozdravi svoje volivce. Pozdravil jih je res v slovenščini, toda nestrpneži v občinskem svetu so njegove slovenske besede pokrli s protestom. Drugo zasedanje občinskega sveta to v petek 22. t. m. ob .šestih zvečer. HaSa narodna zauest Slovenci na Goriškem in Tržaškem smo narodnr: manjšina, in prav ta položaj mam svetuje, da se vedno in povsod, doma in v javnosti zavedamo, da smo del slovenskega naroda, ker smo sinovi in hčere slovenskih mater, ker se po naših žilah pretaka slovenska kri, ker govorimo slovenski jezik, ker smo v vsem svojem načinu življenja in mišljenja Slovenci. Slovenec, ki ga je sicer rodila slovenska mati na slovenskem domu, ki je v slovenskem okolju vzrastel in slovensko govori, pri tem pa ne čuti-v sebi ponosne zavesti, da je Slovenec, in svojo narodnost za skledo leče proda, ta ni Slovenec! Je izkoreninjenec, je suha veja na našem narodnem drevesu. Te besede, ki jih narekujejo tukajšnje razmere, so namenjene v prvi vrsti naši mladini, z vročo željo, da bi o njih resno razmišljala,' zlasti naša dekleta, ki se tako lahkomiselno potapljajo v tuje morje, naj se ob teh besedah spomnijo,, da so se zato rodile Slovenke, da se bosta slovenski rod in slovenska kri še dalje ohranila na tem koščku zemlje, ki nam je neizmerno drag. B. Ode sto milijonov lir 20 šole Iz časopisov posnemamo, da je ministrstvo za javna dela določilo nakazati znesek preko dve sto milijonov lir iza šolske zgradbe, in potrebščine na Goriškem, in sicer ra podlagi zakona št. 645 od 9. avg. 1954 ter za računsko leto 1956-57. Poleg drugih pridejo v poštev: poprava, in oprema slovenske osnovne šole v Skri-Ijevem (1,200.000 lir); poprava in oprema slovensko-italijanske šole v Mirniku (2 milijona lir); otroški vrtec v Rupi, občina Sovodne, dopolnitev (1,650.000 lir); poprava in oprema otroškega vrtca- v Doberdobu (2 mlijona lir). Obvestilo beguncem V sredo 27. februarja ob 8.30 bo delitev živeža za begunce od abecedne črke A do L vključene. Ostali 'bodo prejeli živež v četrtek 28. februarja ob 2130 pop. Vsi naj se oglasijo naravnost v skladišču. Nemci na Tirolskem Borba med pripadniki nemške manjšine na Tirolskem in državno oblastjo se je zadnje čase močno zaostrila. Policija je namreč odkrila več skupin, ki so .povečini operirale s poizkusom atentatov proti železniškim napravam in javnim stavbam. Naleteli so tudi. na voz streliva. Po zaslišanju prijetih Nemcev so zaprli tudi bivšega, poslanca in soodgovornega urednika lista »Dolomiten«, dr. Volgger-ja, pod ovadbo, da je pri atentatih sbde-1-oval in jih podžigal. Vendar, že sami italijanski listi, poročajo, da se je ovadba proti dr. Volggerju izj lovila in da ostaja od njegove strani le neka moralna odgovornost, češ da je list »Dolomiten« zaradi njegovih ostrih člankov vzbujal pri nemški mladini odpor proti državi. Na diplomatsko noto avstrijske vlade glede položaja nemške manjšine na Tirolskem pr je Timska vlada, potem ko je prejela zagotovilo prejšnje, da smatra mirovno pogodbo s priloženim pariškim Ds Gasperl-Gruberjevim dogovorom glede 'Pcadlžja za veljavno, odgovorila preveč p'om'rlj.ivo in obljubila ustreči neka-term zahtevam manjšine. Tako je rimska vlada obljubila, da bo določeno število mest javne službe, rezervirano državljanom, pripadnikom nemške manjšine. Tudi v pogledu nekaterih drugih 'zahtev manjšine je rimska vlada obljubila, da jih bo vzela v poštev in jim po možnosti ugodila. 'Kot znano se Nemci v Poadižju opirajo na pariški De Gasperi - Gruberjev OB DlfHJSETI OBLETHICI IKIUCEHISKE SIH1RTI IOJZETH BRHTUŽH TAKO SO UMIRALI SLOlfENCI! V soboto 16. t. m. je minulo dvajset let odkar je blagopokojni Lojze Bratuž preminul mučeniške smrti zaradi nasilja, ki so ga italijanski fašisti izvršili nad njim samo zaradi .tega, ker je bil zvest sin slovenske matere in požrtvovalni vodja 'Slovenskega rodu na poprišeu izobrazbe in glasbe, zlasti cerkvene. V verigi neštetih zločinov, ki jih je italijanski fašizem zagrešil nad slovenskim narodom na tem ozemlju, štejemo tudi zločin nad predragim Lojzetom Bratužem, priljubljenem slovenskem izobražencu. Bil je- še zelo mlad, srečen zakonski mož in oče dveh nebogljenih otrok, pa je v radosti svojih mladih let moral leči v grob, ker je bil Slovenec in mlad požrtvovalni in nadarjeni vodja slovenskega ljudstva, iz katerega je izšel in med katerim je živel. Izdihnil je svojo mlado mučeniško dušo, potem ko je okusil več grenkih kelihov tistih, ki so se ponašali s svojo tri-tisočletno omiko! . . . Preganjali so ga po zaporih, jemali so mu še celo zrak in ga tudi do krvi pretepali, da bi ga le uničili, ubili! Slednjič so si izmislili umazano strojno olje, ki ga je mora-l izpiti globoko, .polno čašo. Kelih gorjš kelih smrti, ki jo je fašizem prisodil slovenskemu rodu in Lojzetu Bratužu med prvimi. Morilci pa so se bali ne le Lojzeta Bratuža živega, ampak tudi Lojzeta Bratuža mrtvega. Bilo jih je strah svojega lastnega zločina, svoje lastne žrtve, pa so skušali prikriti truplo in ga naskrivaj pokopat iZvesti .narod se je temu uprl in Loj- NGVI ViIN.OOR.ADI IN SADOVNJAKI Postavljanje .novih nasadov ni enostavna stvar, temveč zahteva nekaj znanja in prevdanosti. Vedeti moramo, kako se pri drevju razvijajo korenine in, vejevje, in temu primerno moramo odmeriti razdaljo pri saditvi. Predvsem je statistika' pokazala, da se da na enaki površini vinograda pridelati več, če je vinograd zasajen z manjšim številom trt kakor v vinogradu, ki je 'zasajen z večjim številom trt. Temu je vzrok dejstvo, da se pri redko nasajenih trtah korenine krepkejše razvijajo. So taki vinogradi tudi odpornejši proti suši, bolj zračni in zato manj podvrženi raznim 'boleznim. Pred nasaditvijo vinograda — kar naj se vrši le, ko je zemlja dovolj suha — moramo prekopano ali preorano zemljo dobro izravnati. Nato odmerimo vrste, ki naj .bodo oddaljene 2,40 m do 3 m ena od druge, kakor je pač ravna ali strma lega vinograda. V strmi legi, kjer bodo vrste 3 metre ena od druge, bomo za vrstjo zorali gredico, pod vrstjo na pustimo malo grivico, tako da je vinograd v terasah. V tem primeru bomo trte upogibali navzven v obliki latnika. V tem primeru bomo- tudi sadili trte bolj na gosto, in sicer: če sadimo takoj, bo razdalja trta od trte 1,80 do 2 m. Z enako razdaljo 'bomo sadili še kabernet in razna namizna grozdja. Vse druge vrste sadimo pa v razdalji 1,20 do 1,50 m trto od trte. V bolj ravnih legah sadimo vrsto od vrste 2,40 m ali več, če je lega manj ravna. Trto od trte pa sadimo v razdalji 2 do 2,20 m, če bomo sadili takoj, kabernet ali namizno grozdje. Vse druge vrste pa 1,20 - 1,40 m. Pri takih vrstah bomo upogibali počez. Zelo važno je tudi, da izberemo pravo podlago za določeno zemljo. V hribovitih, suhih ali celo opočnih zemljah moramo saditi samo .take trte, ki so cepljene na divjaka »monticole«. V ostalih vrstah zemlje, to je v srednje težkih in težkih, pa. bomo sadili trte, cepljene .na divjaku »kober bb 5«. Razdalja pnri sadovnjakih je odvisna od' vrste sadja, podloge .im načina vzgoje. Breskve sadimo v razdalji 4-5 m, in sicer v obliki trikota. Češplje sadimo v razdalji 5 - 6 m, tudi v trikotu. Jablane in hruške, cepljene na- divjak 6-8 m; češnje, cepljene na divjak 7 - 8 m. Hruške, cepljene na kutno, lahko vzgajamo v o-bliki špalirja ali pa piramide. V prvem slučaju sadimo vrsto od vrste 3 m, drevo od drevesa 1,50- 2,50 m, kakor je pač, zemlja težja ali peščena, tako da sadimo v večji razdalji, če je zemlja težja. Ce bom-o pa vzgajali v obliki piramide, moramo zasaditi vrsto od vrste v razdalji 4 m ter drevo od drevesa v razdalji 3 m in v obliki trikota. Na splošno: za vse vrste sadja moramo upoštevati kakovost zemlje in lego. Zato moramo saditi v hribovitih, suši podvrženih legah le zgodnje vrste sadja, da nam to dozori, predno bi mu suša škodovala. Poleg tega pa v hribovitih, sončnih legah sadje prej dozori, je lepše po zunanjosti in boljše po okusu, kar vse gre v dobro cene pri prodaji. V nizkih, vlažnih legah bomo sadili »pozno sadje« in predvsem jablane. ze Bratuž je bil deležen tistega priznanja od strani rodnih bratov in sester, ki si ga je resnično in pošteno .zaslužil; izkazaii so mu poslednjo čast in mu izročili poslednji pozdrav, kljub policijskemu aparatu in vsem zaprekam! Sledila ie tragikomična uprizoritev kazenskega postopanja proti nekaterim morilcem Lojzeta Bratuža. Fašistični sodniki so namreč ugotovili, da so Lojzetu Bratuže. dali piti »zdravilpo tekočino«, da bi ga odvadili od grdega greha ki ga je delal s tem, da je bil Slovenec In se v svojem materinem jeziku javno udejstvoval! Ni dvoma, da je za mučeniško smrt nosil odgovornost tudi tedanji glavni go-riški stan fašističnih hierarhov, pa so nekateri člani še danes na vodilnih mestih v Gorici. Vdovi in otrokom pokojnega slovenskega mučenika Lojzeta Bratuža pnitiče po zakonu pokojnina. Se danes ji jo .niso priznali! Priznali pa «0 jo in jo tudi plačujejo družinam deportirancev iz maja 1945, ne glede na to, ali so med njimi pristni zloglasni fašisti. Morda pa bodo v Rimu preučevali, ali res ni šlo za »zdravilno tekočino«, ko so Lojzetu Bratužu dali izpiti čašo strupa! Mučeniška smrt Lojzeta Bratuža pa ni bila in ne bo .zaman. Zgodovina je že spregovorila, vsaj deloma. Spregovorila bo še enkrat! Živimo v časih, ko žrtev fašizma ne priznavajo samo zato, ker gre za Slovence. Bivši fašisti pa imajo vse pravice v javnih službah in javnih nastopih, čeravno pod prikrito obliko! * * * Slovensko KPD v Gorici je v soboto 16. t. m- priredilo spominsko proslavo skladatelja Lojzeta Bratuža ob 20. obletnici njegove smrti. Tpda Lojze Bratuž je bil v službi go-riške nadškofije, saj je bil nadzornik cerkvenega petja. Kako d~ se ga škofija prav nič ne spomni, . kako da nimajo visoke cerkvene oblasti nobene besede nad njegovim mučeniškim trpljenjem in izdihom? Slovenci pa častimo Lojzeta Bratuža in vse neštete žrtve zločinskega fašizma. Iz spomina nanje črpamo moč, in vero za boljšo bodočnost. Slava spominu Lojzeta Bratuža, slava spominu vseh paših žrtev fašizma!- V naslednjem pa priobčujemo pesem »Tožba umirajočega«, ki jo je spesnila pokojnikova vdova, gospa Ljubka Šorli: V okna veter se težak zaganja — oh, kako nocbj je dolga noč . . . Modra luč po stenah sence riše, v me zajeda smrtna se nemoč . ., »Monotono pojejo kraguljčki . . .« Pesem moja? Ali slišim prav? Moji fantje, moji dobri fantje zadnji mi pošiljajo pozdrav . . . Ni za sveto stvar težko umreti — a še mnogo, mnogo dal bi rad . . . V grob s seboj po sili hudobije neizrabljen nesel bom zaklad . . . Ljubka Šorli 1937 kot žrtev fašističnega nasilja, kot Slovenec in slovenski naobraženec ter kulturni vodja. Kruta roka fašizma je njegovo veliko in pomembno kulturno delo med našim ljudstvom tudi v Steverjanu, zločinsko pretrgala. Nato so svetovalci prešli k dnevnemu dedu in izvolili tri razne odbor?, odbor treh članov za pregled in potrditev občinskih računov iz leta 1956, odbor za občinske podpore (ECA) in odbor za reševanje davčnih, utokov. Potem so svetovalci, razpravljali o županovi plači, ki so jo tudi priznali v višini mesečnih osem tisoč lir. Sklenili so tudi, da bo ob nedeljah in' praznikih vozil avtobus: pozimi ob de- setih ponoči, poleti pa. ob enajstih. To pa zato, da ga bodo imeli na razpolago tisti Sieverjanci, ki se radi pomudijo v mestu do tiste ure, in tisti meščani, ki se radi pozno v noč ustavijo v Steverjanu. Na seji pa so govorili tudi o potrebi nastopa pri oblasteh za dosego razsvetljave v Jazbinah in sploh za vse kraje občne, kjer je še ni. NOVICE IZ SLOVENIJE VIRUSNI LABORATORIJ V LJUBLJANI Zaradi otroške paralize, ki se po Sloveniji in zlasti v okolici Ljubljane vedno bolj širi in s tem ograža zdravje vseh prebivalcev, zlasti pa mladine, bodo zgradili v Ljuhljani virusni laboratorij. Naloga tega laboratorija bo ugotoviti splošno stanje glede na infekcije ,z virusom otroške (paralize v vsej Sloveniji. Ta ugotovitev bo dala jasno sliko o celotnem položaju, na podlagi česar .bo možno primerno ukrepati. Druga naloga virusnega laboratorija 'bo pa cepljenje. V .začetku se v laboratoriju, ne bodo bavili z znanstvenim raziskovanjem cepiv, pač pa bodo zasledovali izadevne izsledke v svetu, na osnovi katerih bodo pripravili vse, kar je potrebno za zdravljenje 'bodisi z doma izdelanim cepivom, bodisi, s 'tis-tufi, ki ga 'bodo uvozifi. , Sredstva iza -izgradnjo virusnega'' laboratorija so že zagotovljene. Z obEitishe sefe v Steuerjanu V soboto 16. t. m. se je vršila seja šte-verjanskega občinskega sveta pod vodstvom župana, g. Podveršiča. Ob otvoritvi seje so svetovalci proslavili 20. obletnico mučeniške smrti, učitelja im nadzodnika cerkvenega petja, g. Lojzeta Bratuža, ki je umrl 16. februarja VELIKE MOŽNOSTI ZA IZVOZ Posamezna podjetja mariborskega o-kraja imajo velike možnosti za izvoz svp-jih izdelkov v letošnjem letu. V kovinski industriji bo letošnji izvoz predvidoma dosegel 194,5 milijonov deviznih dinarjev, medtem ko je lanski izvoz dosegel le 45 milijonov. Glavni odjemalci so države Bližnjega in Daljnega vzhoda, kljub veliki konkurenci ZDA, Nemčije in Anglije. Industrija kovinskih izdelkov v Mariboru -bo letos izvozila dvakrat toliko kot lani. Tovarna termoelektričnih proizvodov v Bistrici bo pa izvozila skoro ;za trikrat več .kakor lani. Se druga podjetja bodo povečala izvoz, kot »Oprema« iz Maribora, ki ima za naj-večjega odjemalca čete Atlantskega pakta. NAFTA TUDI V DALMACIJI IN ISTRI Na podlagi lanskih raziskovanj domnevajo geološki strokovnjaki, da se nahajajo precejšnja ležišča nafte tudi v obmorskih pokrajinah države. To dejstvo je zelo pomembno, ker so strokovnjaki do sedaj mislili, da se nahajajo ležišča nafte le v LR Hrvatski Posavino in Podravino. dogovor, ki tvori sestavni del mirovne pogodbe med Italijo in Avstrijo in ki pravi, da bo Italija ohranila etniški značaj ter kulturni in gospodarski razvoj nemške skupine. V resnici pa, trdijo Nemci, se s prospre-šenim naseljevanjem Italijanov v nemške kraje nemška manjšina bistveno raznaroduje, odnosno uničuje, ker jo bodo prej ali slej Italijani -poplavili in udušili. Italijani pa se izgovarjajo sklicujoč se na njihovo ustavo, ki dovoljuje vsem državljanom prosto kretanje in prosto izbiro svojega bivališča in naseljevanja. In piavijo, da četudi se Italijani res naseljujejo med 'Nemce na Tirolskem, jih pa v ničemer ne ovirajo in raznarodujejo, ker imajo Nemci vse svoje pravice zagotovljene in spoštovane. Pri stvari so pritožbe Nemcev močnejše, ker predstavlja, naseljevanje Italijanov v njihove kraje resnično nevarnost za njihov obstoj, kajti številčna premoč Italijanov bo nedvomno Nemce zadušila. SOCIALNA 0PRASAN3O Državna pomoč pohabljenim V poslanski zbornici so pred kratkim razpravljali o osnutku zakona, ki ga. je predložil poslanec So.rgi, podpisali pa so ga- tudi številni drugi poslanci. Predlaga namreč, naj bi država prevzela skrb za pomoč vsem državljanom pohabljencem, ki se ne morejo posluževati udov, bodisi de so taki od rojstva ali zaradi bolezni. Gre za kakih 250 tisoč državljanov, katerim zakon do danes ne predvideva • nobene državne pomoči in so- odvisni od raznih dobrodelnih utsanov ali pa jim sploh nihče ne pomaga. Zamisel in predlog poslanca Sergija in drugih je velikega socialnega pomena in važnosti. Koliko je teh revežev, ki se težko kretajo okoli in molijo roko v iskanje kake miloščine, in koliko takih, ki. se sploh ne morejo, gibati. Želimo, da bi zakon .bil že skoro odobren in izglasovan. Občni zbor zavarovalnice živine v Štandrežu Predpreteklo nedeljo zjutraj se je vrši! v Štandrežu 38. letni občni zbor zavarovalnice živine. Predsednik g. Mirko Gulin je poročal o delovanju zavarovalnice in povedal, da šteje 41 članov, ki posedujejo vsi skupaj 149 glav živine. Blagajna da je že nekaj let zaporedoma aktivna, kar da gre v prvi vrsti pripisati tudi zmožnosti ,i.n prizadevanju blagajnika g. Leopolda Lutmana. Izrazil je upanje in željo, d ase v zavarovalnico včlanijo vsi štaindreški živinorejci in opozoril na potrebo, da so živinski hlevi stalno sr.ažni in sploh 'higiensko v redu, da se ne razvije bolezen pri živini. Stari odbor je dobil razrešnico. Pri volitvah novega, odbora pa, je bil zopet izvoljen za predsednika g. Mirko Gulin. Za tajnika je bil izvoljen g. Franc Zavadlav, a za blagajnika je bil zopet potrjen g. Leonid Lutman.. Kmečke pogodbe pred poslansko zbornico Poslanci živahno razpravljajo o novem zakonu za ureditev kmečkih pogodb, po-lovinars-kih, zakupnih itd. Novost te,ga. zakona je ta, da gospodar ne more pogodbe odpovedati pred doiočeniifi dolgoletnim (morda 12-letnim) rokom, kot samo v .slučaju »pravičnega vzroka« (giusta- causai in na vsak način vedno prot} primerni po zakonu določeni, odpravnini. Vsebino tega*zakonskega osnutki smo s tega mesta že objavili In jo pojasnili. Komunisti- pa pravijo, da mora ta pravični vzrrok veljati trajno. To pomeni: px>-godbe naj bodo1 večne, in gospjodar ter tudi najemnik naij jih' smeta- odpovedati le • v sučaju »pravičnega vzroka«. Vsakdo opazi, da gre tu ;za px>litično protezo komunistov, kajti, večnih jpogodb noben zakon, ne pozne-, najmanj pa komunisti sami. : ki ne poznajo zasebne lastnine, in ■kniete stalno preganjajo. Razpravljanje o tem zakonu je - v poslanski: zbornici ,zelo živahno, ker hi komunisti sprejem zakona kot takega radi zavlekli-in, tudi, ker jim ta razprava služi kot propaganda. ' Kljub temu. bodo zakon, v kratkem o-dobrili in te^aj ga 'bomo našim bralcem v podrobnosti obrazložili. SMRTNA KOSA V sredo 19. t. m. je v Velikih 2a;bljah na Vipavskem umrl gospod Karlo Bratina, nadučitelj v pokoju. Ostalim sorodnikom izrekamo najgloblje sožalje. * * * V pretek 15. t. m. je v Steverjanu umrla mati občinskega svetovalca g. Jožefa Tomažiča, gospa Marija Tomažič roj. Lenardič, stara 78 let. Pokopali smo jo v soboto 16. t. m. ob udeležbi skoro vsega občinskega, sveta im številnega ljudstva! G Jožefu in vsej družini naše sožalje. Duojg zanimiuih predauani SPITI 0 uzakonitvi slovenskega šolstva V sredo 30. jan. t. 1. je odvetnik dr. Avgust Sfiligoj, predsednik SDZ za Goriško,- goriški občanski < in pokrajinski svetovalec, predaval Tržačanom',vO uzakonitvi! slovenskega šolstva«. S svojim 'temeljito in s številnimi ar- • giimenti podkrepljenim predavanjem je pred številnimi šolniki, dijaki in ljubitelji slovenskega šolstva- do dna osvetlil vprašanje našega šolstva. Poslušalcem je dr. Sfiligoj najprej prikazal razvoj slovenskega šolstva na Primorskem, od prvega vzptir.a pred prvo svetovno vojno do tragičnega obdobja po končani vojni. Prešel je dvajsetletni molk slovenske šole na tem ozemlju in se ,za-drža 1 pri obdobju obnavljanj«! našega šolstva ob koncu in po končam, drugi svetovni vojni. Kronološko je obdelal številna intervencije v obrambo slovenske šole, intervencije, ki jih j e SDZ nenehno opravljala tako pri krajevnih oblasteh, posebno pa še v Rimu. Dalj časa se je zadržal pri anali,zi krivičnega zakonskega osnutka in prepriče-v lno dokazal upravičenost slovenskih .zahtev, ki jih utemeljuje sama italijanska ustava. Zavračal je tezo o recipročnosti, ki je pri dveh državah s popolnoma drugačnim družbenim ustrojem nevzdržljiva. Zal, nam pičlo odmerjeni prostor ne dopušča, da bi vsaj površno ponovili misli izredno zanimivega predavanja. Da je temu res tako so potrdili poslušalci, ki so predavatelja nagradili z. zasluženim o--debravanjem. Želeli bi le, da bi nam dr. Sfiligoj ob priložnosti z enako jasnostjo razsvetlil še kako drugo važno vprašanje, ki zanima vse Slovence v Italiji. Zakaj zaostaja Ing. Boris Sancin je dne 13. t. m. izbral za temo svojega predavanja vprašanje: »Zakaj izaostaja jugoslovanska kmetijska proizvodnja?« V odgovoru, katerega je maeorno prikazovalo in dokumentiralo 18 statističnih tabel in grafikonov, je nakazal del svoje daljše študije o povodnem razvoju jugoslovanskega gospodarstva,. S podatki je najprej ugotovil, da jugoslovanska agrarna proizvodnja res zaostaja,, kaikor tudi, na katerih področjih je to zaostajanje ali celo nazadovanje največje. Razložil je, kaj to potaeni za državo, v kateri se, v obdobju pospešene industrializacije, večata sorazmerni delež in absolutno število mestnega ter sploh neagrar-nega prebivalstva. S podatki o notranjem konzumu, o zunanji trgovini in o perspektivi bodočega razvoja, je pokazal, kako je posebno problem žitaric postal za. Jugo lavijo ključni problem ne samo njenega agrara, temveč posredno tudi industrializacije. Samo če bi odpadel uvoz žitaric, bi hila jugoslovanska zunanja trgovina, v povojnih letih lahko precej visoko aktivna, kakor je to bila pred vojno, ne pa pasivna. Kako je torej 'mogoče, da je predvojna Jugoslavija, na manjšem državnem c-zemlju in ob manjšem prebivalstvu, pridelala v zadnjem desetletju svojega življenja povprečno po 2,360.000 stotov pšenice in 4,221.000 .stotov koruze na leto, medtem iko sta v letih 1947-53 znašali isti ■količini povprečno po 2,047.000. oziroma ’3,301.000 stotov na leto in je vrednost jugoslovanske agrarne proizvodnje padla od predvojnih 427 milijard na 419 milijard din (oboje v cenah, veljavnih leta 1953)? Ing. Boris Sancin je s podatki podprl »menje, da razloga iza zaostajanje ni iskati toliko v razpoložljivih faktorjih proizvodnje, saj je agrarnega prebivalstva le malo manj kot pred vojno, razpoložljiva laemljišča so celo še večja, ker se je povečalo državno ozemlje, hlevskega gnoja itild-i ne bi smelo hiti veliko manj, saj je f* goveje živine danes celo nekaj več kot je je ,bilo prej. V kolikor bi pa enega ali drugega bilo manj, so to več kot nadomestili z večjim številom poljedelskih strojev i-i večjo razpoložljivostjo urrfttnih gnojil. Glavni razlog zaostajanja so torej gospodarsko - socialne in politične okoliščine, v katerih so ti proizvodni faktorji v povojnem času delovali. Pospešena kolektivizacija vse tja do leta 1952 in razredno, z namenom čimprejšnje likvidacije samostojnih kmetov vodena davčna in sploh vsa agrarna politika sta pri kmetovalcih ubijali voljo za delo. Reforme, ki so sledile, so sicer to deloma popravile, a niso bile tudi najbolj posrečene. Pod njihovim vplivom so se posestva še bolj razdrobila in se je povečalo število enot, ki ne proizvajajo za trg, in katerih lastniki morajo iskati zaslužek tudi izven kmetijstva. Tako je prišlo do tega, da je leta 1931 pripadalo posestvom kategorije nad 10 ha 61,2 odstotka vseh ornih površin, leta 1955 pa, po ke-lektivizaciji in raz-Iost-itvi, samo 11 odstotkov. Tako je jugoslovanska agrarna politika, ki si je postavila za, cilj povečanje kmetijske proizvodnje in ustvarjanje velikih, sodobno o-premljenih posestev, ki bi bila dovolj močna iza samostojno finansiranje, investiranje in mehanizacijo, končala pri še večjem razbitju agrara in manjši agrarni produkciji. Predavatelj! je nato še prikazal, kako je umetno "vzdrževanb nesorazmerje prodajnih cen agrarnih proizvodov vplivalo na zmanjšanje produkcije žitaric. Ing. Boris .Sancin je zaključil z ugotovitvijo, da se o vseh teh ugotovitvah in dejstvih razpravlja tudi 'v jugoslovanski strokovni literaturi, toda. ideološki in politični razlogi branijo režimu, da1 bi iz tega potegnil neizogibne zaključke in vrnil kmetu vero v bodočnost, posebno še, ker je treba upoštevati, da’je takšno vero kaj lahko zrušiti — in v jugoslovanskem primeru so tako reko? storili vse, da bi jo zrušili — medtem ko jo je zelo težko zopet vzgojiti. Jugoslovanska povojna agrarna politika bo prešla v gospodarsko zgodovino kot naravnost šolski primer protiproduktivnih ukrepov, pri katerih bo vsakdo moral priti do sklepa, da so jih lahko izdali samo ljudje, ki se niso prav nič razumeli na kmetijstvo ali pa1 so hoteli jugoslovansko gospodarstvo načrtno ohromiti in izpodkopati njegov napredek. Ker je slednje po vsej logiki neverjetno, velja torej prvo. To bi bil skromen izvleček izvajanj ing. Borisa Sancina, ki so bila tako podkrepljena in s podatki utemeljena,, da niso bila potrebna nobenega dodatnega pojasnila in je odpadla vsaka debata. Številni poslušalci so se- predavatelju zahvalili s polnim priznanjem. Giosue CarduGci - 50-letnica smrti 16. II. Osebnost in delo Carduccija sta neločljivo povezana z zgodovino Italije, njeno vstajo in združitvijo. Carducci je velikan. Odločilno je vplival na italijansko duhovno življenje, in obilno je število njegovih učencev in sledbenikov; tistih neposrednih, ki so ga osebno poznali, in drugih, ki so mu duhovno sledili. Vse, kar so o njem priobčevali, pisma, beležke, spričevala in spomini, vse to vzbuja vedno nova zanimanja. Prostodušen, ponosen, poln nezlomljive sile stoji, pred nami pesnik. Navdušen oboževalec Garibaldija izpoveduje svoje republikansko prepričanje. V starih grških in rimskih klasikih zasluti resnično veličino, ideal svobodnega človeka: »La dignita u-mana e la piu alta cosa del mondo.« Kasneje prepričani republikanec izpoveduje monarhistično misel, kar izzove n kaj pomislekov, kar pa ne pomeni ,da je Carducci zatajil svoje prepričanje. Pesnik je spoznal, da samo monarhija lahko združi italijanski narod: »L’ Italia su tut-to!« Ta misel določa vse njegovo delo. Carducci je bil rojen 1. 1835 v Valdi-castello v Toskani. Sin zdravnika, ki ga je poučeval 'latinščine in mu odprl zaklade klasične pesnitve. Dečko je divji in neukrotljiv. Borber.a narav se izživlja že v zgodnji mladosti. Sokoli in mladi volkovi so mu najljublja bitja. Ko se je oče preselil v Firence, je mladi Carducci v tem mestu zahajal v šolo, Februarsko kratkočasje POP ČRTO j KREPOSTI IN VRilNE j komunizma in rdečih tiranov ■ Vliti' •- S Kako je Di/niti>ov v resnici mislil, je pokazal v, razgovoru s takratnim vodite- , tjfem •jugoslovanske komunistične propagande, Milovanom Djilasom, ki sedi sedaj , v zaporih v Kosovski Mitroviči. Na skupni vožnji v Prago je Dimitrov prigovar1-jal Dj-flasu, naj se drži trdo. To je bil gotovo ' dober nasvet, sam Dimitrov pa je l»fl preslaboten, da bi se tega nasvete tudi sam držal. Ni bil to več stari bojevnik, poklicni revolucionar, ki je -že leta -1921 deloval v Kominterni, ki je leta 1923 zanetil upor proti 'bolgarskemu carju-, ki je je leta 1933 na procesu v Lipskem zaradi jrognal v zrak katedralo v Sofiji in ki se požiganja nemškega parlamenta norčeval ki nacizma. Dimitrov je bil eden izmed najbolj dinamičnih figur / hnednarodnega komunizma. Petnajst let mlajši Ifostov pa je bil 1. 1948 še poln življenjskih sil. Stal }e za Dimitrovom, in tako je komunistični velemojster Bolgarije izgubil svoj kredSt pri Stalinu, ker je podpiral narodnoko-munistično politiko Kostova. Kdaj bo dospel v, Sofijo novi mož, ki bo uživat popolno Stalinovo zaupanje, je bilo samo še vprašanje časa. Novi mož je že čakal pred vrati. Imenoval se je Cer-venkov. Ta prototip stalinovca z nvzkm čelom in košatim lasiščem je bil kremeljski izbranec. Popoln bedak, zato pa skrajni oblast.než. Pamet je nadomeščal z naravnost bolezensko prepotenco. Svojo politično kariero je pričel kot osebni stre- V raju je bilo vse popolno -— tam A-dam in Eva nista kašljala. Kašelj je verjetno ena izmed najneprijetnejših nadiog, ki nam jih je naprtil podedovani greh. Leksikon pripoveduje, da je kašljanje fiziološko gibanje, s katerim odstranjujemo iz dihalnih organov trdne, tekoče ali plinaste snovi. S kašljanjem se človek vrača nazaj k naravi, saj ceio najznamenitejši operni pevci pri tem opravilu proizvajajo glasove, ki so v navadi sama še pri volkovih in hijenah. Poznamo kašelj lastne proizvodnje in nalezljive kašlje. Kašelj lastne proizvodnje je mogoče pričarati iz vsakega poljubnega prehiada, ki si ga z majhnim trudom nabavimo s kratkim prepihom in mokrimi nogami. Nalezljiv kašelj je darilna naklonjenost soljudi. Z njim nam postrežejo v vsaki trgovini, kavarni, baru, kinematografu, v cerkvi in tudi po vseh osebnih vozilih. Tudi na dom ga nam radodarno dostavljajo. To pa se dogaja takole: električni zvonček zabrni. Odpremo, in na vratih se pokaže m’ad, fant, naš znanec. »Le naprej, prijatelj! Kar odloži!« prigovarjamo, ničesar hudega sluteči. In tako smo srečno pripeljali v stanovanje trojanskega konjička, ki nosi v prsih zvijačnega sovražnika,. In ga seveda tudi odloži! Kaj je odložil, bomo zapazili šele naslednje jutro. Postrežemo mu s kozarčkom vermuta, ki ga popije kar tri porcije. Nato se dvigne, vzame plašč, čepico z dolgim cofom in gre. Nevidno darilo pa nam je velikodušno pustil v hiši. Ponoči se zbudimo. V grlu nekaj ni v redu. Zjutraj imamo občutek, kakor da smo sinoči večerjali zobne ščetka v solati, in tako proti poldnevu .sledi prvi, suhi kašeljček Pri drugem sežemo po aspirinu, in pri tretjem z lipovcem izgovorimo o ljubem včerajšnjem gostu nekaj krepkih kletvic. Približno 48 ur rabi svež, sramežljivi kašeljček, da se okrepi. Ponoči smo že ta-ko da,leč, da obsedimo na postelji, tiščimo robec in tudi blazino na ustih im se pre-kašljamo tja do jutra. Noč je postala prava, pravcata večnost. Kako prijetno! Sebe mučimo na smrt, in svojcem krademo spanje. Medtem ko je naše trpljenje dvoj- lllitintiniiinmuitiniiltiiittiiiiiiiiiitininiiiittiiitiimunimitiiniiiimimniiiitininminitinimunnrnnininnnnmmiif no, je trpljenje družine kar trojno: ker posluša kašljanje kljub robcu in blazini, ker vzbujamo v srcih svojcev usmiljenje in pomilovanje in ker živi družina v stalnem strahu, da se ne naleze kršlja. Srečni kašljavec, ki presedi noč na postelji in si je skoraj srce izkašljal iz prsi, premišljuje o marsičem, kar bi drugače prespal. Ce kašelj ocenjujemo s te strani, moramo le priznati, da deluje kot duhovno navdahnjenje. Rad bi pa le vedel, zakaj nas ta zlomek zgrabi prav.v postelji? Tega menda ne vedo niti izkušeni padarji. Zjutraj ie vse splahnelo, po kašlju niti sledu. Vstanemo, se oblečemo in prenašamo lajajočo skrivnost v prsih. Seveda ga sejemo nehote po sosednih vrtovih, kjer klije, raste, uspeva in cvete. Z gledališkim listkom v žepu si domi^ šlj,ujemo, da je samo postelja tista, ki draži in žgečka grlo na vse mile načine, zato bomo pač skrajšali noč s premiero rtNa nočnih poteh«. Pa nas takole ob popoldanskih urah, ko nam misli uhajajo po nabito polnem Avditoriju, prime v tre-, nutku, ko je v veži, mimo katere na,s je pot zanesla, zabevskal kužek. Kako bi mu ne odgovorili s krepkim kašljavskim laježem? Atavizem! Tako smo zadevo srečno privlekli tako daleč, da sedimo v Avditoriju v dvanajsti vrsti, v sredi. To mesto nudi v resnici odlično akustično središče. Pa nas pričenja takale žgečkati po grlu. Obzirni požiramo sline na veliko. Ne, kašljal pa tu ne boš! Najlepša 'zmaga — je zmaga nad samim seboj! Indijci opravljajo z avto,sugestijo še vse drugačna junaštva: sprehajajo se po noževi ostrini in si za »maren-do« postrežejo s kruhki, obloženimi s steklenimi razbitinami. Vi pa lepo sedite v Avditoriju z nudeno karamelo v ustih in z močno voljo v prsih, ter majhnim kašeljčkom. Luč za-, mre, zagrinjalo razkrije sceno, in .na o-dru izgovarja nekdo prve besede. Tedaj vas zaščiplje nekaj v sapniku. Kaj že sedaj? Da, da, prav sedaj, kajti odkašljati se morate. Nekje iz globine se odtrže prvi lajež in prodre v usta iter se zmeša z medeno karamelo. Pričenja divja roko- borba. Zobe stiskate, stresajo vas eruptivni trzaji, jabolko vam kar samo izstopa, pridržujete sapo in ste pripravljeni se raje zadušiti kot pa zakašljati. Vaša volja je močna, ali kašelj je močnejši. Z vso silo sili na dan in z enim samim sunkom 'zdrobi vsa1 okovja. Enkrat se pošteno odkašljati — tako premišljujete — pa bo vse dobro. Dobro pa veste, da temu ni tako. Smo šele pri prvem dejanju, lepo delo,, sijajno inscenirano, kar dolga tri-dejan.ka. In vaš kašelj vztrajno spremlja vsa tri dejanja. V tej noči je kašelj miroval, svojo petletko je izpolnil — v gledališču. Pepi Grinta v Pisi pa je šolanje zaključil. Kot profesor je poučeval po raznih mestih. V Bolonji je 1. 1860 prevzel profesuro na: vseučilišču. L. 1868 je moial zaradi svojega prepričanja predavanja prekiniti. Obdolžili so ,ga, da je podpisal spomenico, namenjeno Mazziniju. Bogato in z zakladi neminljive vrednosti je izpopolnjeno njegovo življenje, posvečeno veliki ljubezni do lastne domovine. V njem pa ni sledu oblastnega nacionalizma. S skoraj kmečko miselnostjo _ je vzljubil domačo zemljo in njene u-stvarjalne sile. Vstopil je v senat, in s Crispijem ga je združilo veliko prijateljstvo. Leta 1896 so svečano praznovali 35. obletnico njegovega profesorskega delovanja. Neutrudljivega kulturnega delavca tudi obrekljivosti niso ustavljale. L. 1906 je prejel Nobelovo literarno nagrado. Umrl je 16. februarja 1907. ■Carduccijevo pesniško delo obsege pol stoletja. »Rime nuove« (1867-87) so naj-obširnejša antologija njegovih pesnitev. Višek ustvarjanja so »Odi barbare«. Imenoval jih je tako, ker se mu je zdelo, da bi kljub popolnosti, Grkom in Rimljanom zvenele barbarsko. Suvereno obvlada Carducci vse pesniške oblike. Te ode so popolno uresničenje- njegovega klasicizma. Za slovitim pesnikom in vzgojiteljem, za politikom se stalno zrcali človek: »Pa-ce, mio cuore, pace. Oh, tanto breve la vita ed e si bello il mondo!« To izpričuje, kako je b i Carducci vse svoje življenje tesno povezan ,z mladino. Mladina ga je ljubila v zavesti, da jo on ljubi in jo razume. Tako se je krog ljubezni in spoštovanja, ki se je začrtat okrog pesnika, stalno razširjal. Vsa ta množica prijateljev in častilcev je bila ena sama številna družina, kateri je pripadel ves italijanski narod. V njem je živelo in kraljevalo človeško dostojanstvo v svežem vzdušju svobode. Mrtvega Carduccija se spominjajo danes, petdeset let po njegovi stnrti, tudi ljudje in stranke, ki bi ga danes kamenjali, če bi še živel, prav zaradi tistih idea'ov, za katere se je boril. Ti ideali svobode, človeškega dostojanstva, ideali vzgajanja mladine v iskanju resnice, v ljubezni do sočloveka pa so večni, zato je večen tudi njegov spomin. S. K. H koncertu komorne glasbe 9. marca 1957 v Avditoriju ob 21. Slovenska prosvetna matica priredi 9. III. v Avditoriju koncert komorne glasbe. Na tem koncertu bomo slišali skladbe Josefa Haydna, Luigi Boccherinija in Antonina Dvoraka v izvedbi Sancinovega godalnega kvarteta in klavirskega kvinteta. ' Komorno - glasbena ustvarjalnost sega daleč nazaj v baročno dobo in zajema predvsem instrumentalno glasbo, ki se je razvijala vzporedno z razvojem in tehnično spopalnitvijo instrumentov na lok. Iz teh instrumentov sestavljena godalna, telesa večje ali manjše zasedbe so nastopala v intimnih dvoranah pred izbranimi poslušalci, večinoma v aristokratskem družabnem okolju. Različni instrumentalni sestavi so se vezali na razne takrat razvite in, veljavne kompozicijske oblike, kot so »sonata da chiesa« in »sonata da ■camera« (odtod je tudi ime: »mušica da camera«), iz katere se je v visoki klasični dobi razvila sonatna oblika v treh, odnosno štirih samostojnih, a muzikalno med seboj povezanih stavkih. Ta glasbena zvrst je našla najugodnejša tla V dunajskem družabnem življenju za časa skladateljev: Haydna, Mozarta in Beethovena. Kot najpopolnejše telo za gojitev absolutne glasbe, torej komorne glasbe, se uveljavlja najbolj godalni kvartet: dve violini, viola in violončelo, kvartet, kakršnega si je ,zamislil Haydn, čigar kvartet op. 42 bomo slišali na tem koncertu. Komorna glasba sloni na ustvarjanju absolutne glasbe. Ta zvrst — v nasprotju s tako imenovano programsko glasbo — zajema najgloblja doživetja prenešena v tonske podobe, ki. so strogo podložne čistim postavam tonskega sveta. Izredna ubranost čistih tonskih oblik vodi do spoznanja1, da skriva taka glasbena govorica v sebi vsestransko uravnovešen iz^z liričnih in dramatičnih doživetij. Josef Haydn velia kot oče in ustanovitelj prave kvartetne igre. V tonskem kraljestvu zavzema kvartetna glasba prvo mesto na področju komorno-glasbene poustvarjalnosti. Kakor poznamo v svetu razne znamenite orkestre, tako so v analih kvartetne igre s svetlimi črkami zabeležena imena svetovno znanih kvartet-nih združenj iz pretekle in sedanje dobe. Na tem večeru bomo slišali tudi znamenito delo Luigi Boccherinija. O tem pa prihodnjič. Vabimo že danes vse prijatelje glasbe, da se udeležijo te priložnosti umetniškega užitka- in nanjo opozorijo tudi prijatelje in znance! iHiniiiiiHiiiuuiumiiuiiiiiiiiiHiiiiimHiiiiiiiitiituiitmiiiiiiHiitiiiiiiimiiiuiuiiuiiiiHiuimniimnnRiuiuuiuuuHUiiiiuin žar Dimitrova v Moskvi. Bil je član pra-slule GHPiU, poročil je staro devico, Dimi-trovo sestro, in se tako povzpel v sva-št?vo z begunskim šefom KPB. To člove-•i4, ki- se je ponašalo s tem, da si je 1. 1947 prvič v življenju privezalo kravato s tujo pomočjo, je čakalo na svojo uro. Vrtiljak smrti Ob koncu marca 1949 je Dimitrov odpotoval na počitnice v Sovjetijo. S seboj je vzel kar celo knjižnico. Nekoč je dejal: »Ce ne bi bil borbeni pplitik, bi ,se ves posvetil kulturi in vzgoji.'« Slovo od prijateljev v 'Sofiji je očitno nakazovalo', da je to slovo, slovo za vedno. Stalin ga je »odpoklical«. To ie bil& najmilejša oblika likvidacije. Samo Dimitrovu jo je poklonil stari maščevalec v Kremlju. In no. brez vzroka. Dimitrov je bil pri Stalinu diskreditiran kot titovec. Nihče se ni tako izpostavljal za Titove načrte kot prav on. Tudi v, svoji kmečki politiki je močno nagibal k, nacionalizmu. Dimitrov pa ie bil vse pre7 velika komunistična zverina, ki bi bila pi pravna za množični proces zaradi raz-kolništva. B'" je premočan simbol mednarodnega komunizma, prevelika boliševi-šk korifeja. V takih primerih ima Kremelj na razpo^go drugačne rešitve. Na smrt bolan D:mit,rov je smel častno umreti, njegovo truplo so balzamirali in izpostavili. S tem seveda Kremelj ni ničesar pridobil. Potrebno je bilo Dlrntrovo politiko prekleti in ti.tovstvo v Boleariii iztrebiti. Pri tem pa seveda prikc zat' ljudstvu Dimitrova kot zakletega sovražnika titovstva. Kako naj izvedejo tako aziatsko potegavščino? ■Samo takole: Kostov je bil Dimitrov namestnik. Narodni komunist Kostov je bil v tujini le malo znan komunist. Zato so pognali pred sodnike prav Kostova. Pogostokrat so radovedneži spraševali, kdo pravzaprav vodi režijo pri tako od-kiSilnih ukrepih proti vrhunskim komunističnim konicam po satelitskih državah? Kdo ima v rokah vrvice komunističnih lutk? V 'Sofiji je sedela že od izbruha konflikta s Titom sovjettska komisija, ki je bPa formalno priključena sovjetskemu veleposlaništvu. Ta 'komisija pa ni bila podrejena veleposlanitšvu, initi agentom sovjetske tajne službe v Bolgariji, pač pa neposredno moskovskemu Politbiroju. To je naj višji sovjetski -oblasti. • Ko so po Dimitrovemu »odpoklicu« v Sofiji ugibali, kdo bo njegov naslednik, in so vse upe in nade polagali v Kostova, Cervenkov se je pustil imenovati .za ‘naslednika Dimitrova v partiji in je tako postal generalni tajnik partije. Njegov prvi nastop je bilo zelo ostra obtožba proti Kostovu, češ da ne vzdržuje prijateljskih odnoiov do Sovjetije in da mi- iskren nasproti Kremlju. Ponovila se je ista i-gra, kakršno je zaigral v Beogradu proti Titu Zujevič. T.n p.rav tako kakor pri Titu,' je bila po sredi gospodarska politika. Prav tako kakor Tito se je tudi Kostov upiral izkoriščevalski sovjetski politiki. Pri tem se je skliceval na tajne predpise in uradnikom strogo prepovedal, da bi Sovjetom izdajali podatke o proizvod-, nji Bolgarije. Posebno pa jim je prepovedal, da bi izdajali zavezniške ponudbe za bolgarske poljedelske pridelke. Kostov je r je bila prav ta komisija tista, ki je vrgla prvo zanko proti poslevodečemu prvemu podpredsedniku 'bolgarske komunistične vlade, Kostovu. Ta konrsija je razširjala vesti, da Kostov ne uživa zaupanja Kremlja. Te vesti pa niso povzročale posebnega vtisa. Mnpgi Bolgari so dejali, da je prav zato Kostov pravi človek. Kma'u zatem je .»Sovjetska komisija za pospeševanje sovjetsko-tolgarskih odnosov« postavka Cervenkova na fahovni-nico. Do prvega hudega prepira je prišlo v Centralnem komiteju KPB 27. marca 1949, le nekaj dni po odhodu D mitrova, kar pa so uradno objavili šele 14. aprila. namreč prodajal bolgarske pridelke tudi Zahodu, kadar so bile cene ugodnejše od tistih, ki jih je ponujala Moskva. Takih trgovskih kupčij pa Kremelj ni dopuščal. Kremeljski funkcionarji so stalno zahtevali vpogled v te pogodbe. Kostov ie te zahteve odklanjal. Skliceval se je na zakon o državnih tajnostih proti tujemu vohunstvu. Sovjetiia. ne vohuni in, tudi ni tujina, so zatrjevali kremeljski odposlanci. Pri teh prepirih se je na najbolj očiten način manifestirala kolonialna politika Kremlja do svojih pri-prežnic. Za Stalina je bila Bolgarija sovjetska pokrajina. Kostov pa je odgovar- jal, da je zanj Sovjetija — tujina. Kostov je prav tako protestiral, da bi bila bolgarska armada podrejene sovjetskim častnikom. Stalin je zatrjeval, da je ta ukrep potreben zaradi oborožitve bolgarske armade. Kostov pa je zatrjeval, da oboro-žitey ni tako nujna, pač pa, da je treba predvsem izboljšati obupno gospodarsko stanje in posebno še proizvodnjo potroš-nih dobrin. Ta interesni razkol med Sovjetijo in njenimi priprežnicami je tudi še danes — po Stalinovi smrti — še vedno stalno na dnevnem redu. 'No te način se je Kostov postavil po robu kremeljskim oblastnikom. Bil je narodni komunist, bil je titovec. Medtem pa, ko je 'Tito v svojem Politbiroju nasprotnike stisnil ob zid, se to Kostovu ni posrečilo. Ne samo, da m-u je manjkala gloriola narodnega junaka, tudi njegov nasprotnik jCervenkov je bil bolje pomazan s kremeljsko mažo kot pa Zujevič. Kostova so pognali z mesita namestnika ministrskega predsednika, ga odstranili iz Centralnega komiteja, in ga celo zaprli za en dan. Nato so ga imenovali za ravnatelja Ljudske knjižnice. Kostov je izgubil igro. Dne 20. junija 1949 so ga zaprli. Stvari so se pričele razvijati po vnaprej določenih načrtih. Kostova so 16. decembra 1949 obesili kot narodnega komunista in titovca. Nevednež Cervenkov, »volk«, kakor so ga imenovali v ljudski govorici, in kar mu je zelo prijalo, je bil v deželi mogočnejši od katerega koli 'bolgarskega vladarja. Ostal je tak do lanskega aprila: Cervenkova so kot prvega vodilnega stalinista v jugovzhodni Evropi pognali. Le nekaj dni pred tem so — kot v Rajkovem primeru — Kostova javno in z vsemi častmi rehabilitirali. (Se nadaljuje) Jdeini“ in „brezide)ni“ svet iiTCfflT!i:ž.gr3LSg Skupina slovenskih tržaških kulturnih delavcev ugotavlja, da je po poldrugem desetletju, odkar opravlja komunistična miselnost tudi. med nami, posebno pa nad našim narodom v domovini svojo krvavo, zasužnjevalno iia tiransko prakso z obilnim spre ml je vanjem laži, obrekovanj in klevet, spoznalo, »da je ideologija lahko tudi samo pretveza interesa močnejšega«. ■ Ta izpoved treh urednikov nove slovenske revije »Tokovi« v Trstu, ki so —- ne, po lastni krivdi — rastli, se krepili in zoreli v vzdušju diktatorskega okolja, najprej fašist ione ga, kasneje komunističnega, se s tem približuje spoznanju številnih kulturnikov vsega sveta, ki jim je jesen 1956 postala rese« memento. To je časten in razveseljiv pojav med našim mlajšim r-zumn iškim svetom. Zaenkrat pa deli eden izmed urednikov svoje rojake se "edno samo v: marksiste, socialdemokrate, katolike in »brezidejne« Slovence. Najbrž zaradi manjše zapletenosti vprašanja in njegove razčlembe. 'Verjetno pa tudi -zato, da reviji odpira mejne zapornice v matično državo, kamor je vstop svobodni besedi najstrožje prepovedan. Na drugi strani ustvarja mir sel demokracije in svobode še vedno nemajhne zadrege, ker je ta misel last »brezidejnih« Slovencev. Idejna pest, za-rojena v mladosti na njivi slovenske u-sodnosti, še ni povsem izgubila svoje privlačnosti . .. In vendar moramo mi, ki — hvala Bogu -— nismo zaman skozi polno desetletje ne;P. N.« vse premalo omenja, pod čigavim vodstvom so godbeniki 'takoj po maju 1945. leta s tako pospešenim tempom začeli z vajami, da so mogli uspešno nastopati. Saj domačin Josip Devetak, ki še danes vodi društvo, ni prav nič manj zaslužen za godbo, kot so njeni osnovatelji. Nepriznanje njegovih tudi že zgodovinskih zaslug ne deluje ravno spodbudno, kar je opaziti v društvu samem, saj mu ni tako lahko najti naslednika. Postavlja se torej vprašanje, čemu to vse služi? Clan, društva Pretekli petek se je občinski svet spet sestal na svoje zasedanje. Glavna točka te seje je biia nadaljnja razprava in odobritev občinskega proračuna*. Se pred to razpravo so svetovalci zavrnili zahtevo obe. babice .za povrnitev raznih prevoznih stroškov. V isti zadevi je že prejšnji odbor pretresal to zahtevo ter je že takrat odklonil priznanje za povrnitev prevoznih stroškov. Nato je začel občinski svet razpravo o proračunu, in sicer postavko o izdatkih. Po daljši razpravi so svetovalci, razen e-nega, soglasno odobrili predloženi proračun. O proračunu ssmem bomo prihodnjič kaj več poročali. • « • V, zadnem gospodarskem načrtu je bi; za našo občino odobren večji znesek za gradnjo raznih šolskih slavb, in sicer v Slivnem, Cerovljah, Stivanu v vasi in Stivanu v begunskem naselju. Za vsa ta dola bi se moralo pričeti s pripravami za gradnjo, t. j. načrti, zemljiščem itd. Toda kar naenkrat je šola v Slivnem in Stivan-u v vasi zadela na težkoče. Zemljišče je bi-, lo že pripravljeno, toda višja oblast je sklenila drugače. Ker s-e, je (izkazalo, da je število otrok v teh dveh vaseh premajhno ter da se letno tudi to število niža, je višja oblast preklicala svojo odobritev za obe šoli ter je dotično vsoto stavila občini na razpolago za druga javna dela. Tako bodo sedaj gradili le šolo v Cerovljah in v Stivanu v begunskem Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje svoj velikonočni literarni natečaj. Najboljša dela v vezani ali nevezani besedi bodo objavljena v velikonočni številki »Demo; kracije«. Prispevke je poslati najkasneje do torka 9. aprila t.l. na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11. Posebna žirija bo razdelila nagrade, in sicer: prva nagrada tri tisoč lir, druga na; grada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadaljnje pa v obliki knjižnega daru. 1 ODBOR S P M V TRSTU na-elju ter šolo v Sesljanu in otroški vrtec v Nabrežini, kar je bilo odobreno že v prejšnjih .načrtih. Za vsoto, ki ostane na razpolago, bodo pa gradili novo obč. kopališče v Nabrežini, kar ostane, pa za asfaltiranje poti po raznih vaseh v občini. 'DAiNES PREDAVA Dr. SFILIGOJ OB 20.30 V DVORANI S D Z NA TRGU Glasbeno-literarni nečer SKR Preteklo soboto je Slovenski kulturni klub priredil svoj V. glasbeno-Iiterami večer. Na njem so nastopili spet trije slovenski mladi pisatelji. Zanimivost teh večerov ;e ravno v tem, da nastopajo vedno drugi člani in s samimi neobjavljenimi deli. Poslušalci slišijo zato vedno novo vrsto proze ali pesmi, zato so tudi ve-če-i tako pestri in privabljajo toliko mladih študentov, ki ljubijo in želijo ohraniti slovenski duh v svojih srcih. Svoja dela so predstavili občinstvu: Evica Žnideršič - Ukročena trmoglavka, v katerem je v prijetnem stilu in v živahnim pripovedovanjem pokazala -tragično-komičen dogodek iz ljubezni mladega in muhastega dekleta. M'ada pisateljica je znala prav dobro označiti dekle, ki ji je glavna, in edina- skrb ljubezen. Marij Maver je -prispeval tri razpoloženjske pesmi. Najboljša je »Ra.zpoLolže-nje na Krasu«. Njegov izraz je močan, vendar pa poln miline. Upajmo pa, da bo Maver svoja dela objavljal in da jih ne bo obdržal samo zase. Skoda bilo. da bi se izgubile tako pristne pesmi. Zadnji je nastopil Aleksander Rudolf s črtico »Sam v sebi«. V njej opisuje razpoloženje fanta, ki ga je dekle zapustilo. Jezik je bogat in pripovedovanje prijetno teče. Edino to nekoliko moti, da je, skušal rešiti problem s tem, da se je postavil na stališče, o katerem ni v duši prepričan in ne čuti tako. Vendar mu je treba priznati, da je ta problem reševal na zelo originalen in nevsakdanji način. Med sporedom sta nastopili pri klavirju Marija Klakočer in Marija Offiz.ia, Prva je mojstrsko izvajala zahtevno Rahmaninov« skladba Moskovski zvonovi, druga pa Griegov Erotik. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V soboto 23. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 24. t. m. ob 16.30 na KONTOVELU John Patrick lfroča kri ■V soboto 23. t. m. ob 20.30 v SV. KRIŽU; v nedeljo 24. t. m. ob 16.30 na OPČINAH Renata L e 11 i Na nočnih poteh V ponedeljek 25. t. m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 III. BLEORLlSHI ponedeljek V četrtek 28. t. m. ob 17.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj« premiera mladinske igre Srebrna lilija •Spisal HANS FITZ avtonomija- v okrilju Beneško - julijske krajine z ozirom na njih posebne potrebe. In končno pooblašča občinski odbor* da stori vse pri vladi in pri parlamentarcih, da se upoštevajo tržaške zahteve pri sestavljanju krajinskega statuta. Proti avtonomni krajini so misini (sno-vofasisti). Tudi komunisti, liberalci in monarhisti ji ni.so naklonjeni. Na prihodnji seji bo govoril svetovalec dr. Josip Agneletto in izrazil naše stališče. Komisija za prosta cono je izglasovala prvi in glavni člen besedila o svobodni coni, ki se glasi: »Tržaško ozemlje je izvzeto iz carinske črte in tvori, prosto cono.« Ta člen je bil odobren tudi od občinskega sveta. Proti prosti coni so misini z vso odločnostjo. Nasprotujejo ji tudi liberalci in monarhisti. Derookrščani so glasovali za prvi člen toda imajo proti popolni prosti coni razne pomisleke. Tako se danes bori Trst na življenje in smrt za boljšo bodočnost. V sredo 20. t. m. se je moral zagovarjati dolinski župan, g. Dušan Lov riba, pred sodnikom zaradi kršitve čl. 405 kazenskega zakonika, ker je 24. oktobra 1. 1. ob pogrebu pok. g. Josipa Cuka motil v cerkvi verske obrede. O zadevi smo svoječasno obširneje poročali. Dne 24. dfctohra 1956 je v cerkvi spregovoril dolinski župnik, č. g. Fran? Štuhec, ki je pokojnika počastil kot dolgoletnega člana cerkvenega zbora, kot poštenega katoličana in zavednega Slovenca. Ko je g. župnik dokončal svoj. govor, se je. oglasil dolinski župan kot glavni -zastopnik KP. Pri tem je župan očital župniku, da je odstranil pok. g. Cuka iz pevskega zbora. Dolinski pevski zbor je vse do pred letom dni pel tudi pri cerkvenih slovesnostih. -Nekateri člani zbora pa so še peli v cerkvi, ker se je škofova okrožnica, da komunisti ne smejo peti v cerkvi, nanašala samo na tiste člane zbora, ki so člani KP. Zupan Lovriha se je med razpravo branil, češ da s svojim nastopom ni nameraval motiti cerkvenih obredov. Sodnik je; dolinskega -župana obsodil na mesec d-n-i zapora. Preklical pa mu je tudi -pogojno kazen enega meseca in deset dni, na katero je bil obsojen leta 1954 zaradi telesnih poškodb. SLOVENSKO AKADEMSKO DRUŠTVO Vabi na Predpustno zabavo s plesom ki bo v nedeljo 3. nuirca ob 19.30 v dvorani v ul. Machiavelli 22-11. Vljudno vabljena mladina. — Posloval bo dobro založen buffet. Igral bo orkester. ODBOR PRODAM DOBRO OHRAiNJNNO STARINSKO SKRINJO, INTTARZIRANO Z NARODNIMI ORNAMENTI. —. Naslov v upravi lista. BOLJŠA GOSTILNA na deželi išče dobro kuharico. Plača dobra. —- Naslov v ■upravi lista. GOSPODIČNA prijetne zunanjosti, temperamentna, srednjih let, z lastnim stanovanjem išče znanje z -boljšim gospodom. — Ponudbe na upravi lista pod .značko »Premožna«. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, 4.4,. v Tr*Ui V NEDELJO 24. febr. ob 18. uri v Avditoriju Zabavni pustni popoldan Sodelujejo: »Avsenikov kvintet«, pevski duet Sonja Hočevar in Marija- Ahačič * narodnimi pesmimi ter Frane Milčinski - Ježek in Pavle Kovič. 'Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 ter v nedeljo v. Ul. Roma 15-11 od 15. do 17.30 NECCHI B. U. Supernova autamatica je šivalni stroj, ki uživa popolno zaupanje in z neomejeno dobo jamstva. Prodaja na 24-mesečna obročna odplačila in tudi z odkupom starih strojev katerekoli znamke. Z nakupom stroja si pridobite pravico na brezplačni tečaj za vezanje. NECCHI ,,E 8 P E R I A “ v omarici stane 62.000 lir Siva, krpa in plete moderne vezenine. Konce s ioni ra na trgovina: TULLIO NATALE TRST, ul. Battisti 12, tel. 365-33 TRZIC, Corso del Popolo 28, tel,. 2772 MILJE, Calle Tiepolo 6 CERVIGNANO, Piazza Uni-ta 17, tel. 217