Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Cliini Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni} X Cene inseratom po 20 li od enostopne petit-vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 h. T insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143 V Ljubljani, 25. aprila 1900. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Poljedelstvo. O pridelovanji lucerne (nemške detelje). Velicega pomena za vsako kmetijo, ki se peča intenzivno z živinorejo, je, da pridela po letu dovolj sveže krme. Najceneje in najtečneje krmilo nam daje lucerna, ki jo lahko v enem letu 4—5 krat kosimo in raste na enej in is tej njivi do 10 let ali še več. Koliko pokrajin je bilo edino po lucerni osrečenih, da jim je bil omogočen obstanek kmetij. Pri pridelovanji lucerne je glavna stvar, da so spodnje plasti predorne za razvoj koreninic in da ne pridejo v površje talne vode, kajti lucerna izkorišča zemljo le v spodnjih plasteh radi svojih globokih korenin. Ta detelja je posebno važna krmska rastlina za suhe in gorke kraje, kakor domača detelja za hladne in vlažne! Ktere redilne snovi lucerna odvzame, naj nam kaže kemična preiskava. A ko 1000 kg lucerncga sena v začetku cvetja sežgemo, dobimo v pepelu 34‘9 kg apnenca, 2V9 kg kalija in 7‘3 kg fosforne kisline, poleg tega pa ima še lu-cernino seno 23’6 kg dušika. Iz preiskave razvidimo, da se imamo ozirati pri pridelovanji lucerne na to, da hna zemlja od narave dovolj apna ali pa moramo skrbeti za umetno dovažanje. Zemljo obogatimo na apnu z živim apnom ali s Tomaževo žlindro, ali z gipsom. Včasih sploh ni bilo moči na kaki njivi lucerne pridelati ali morebiti še sedaj ne in ljudstvo občuduje njivo, kjer raste lucerna, ker ne pozna pogojev za rast te prevažne krmske rastline. Pogostokrat se vidi na njivah obsejanih z lucerno veliko praznih prostorov, komur je vzrok raba domačega gnoja ali pa pri setvi lucerni pridejana laška ljubka, ki raste prvi dve leti prav bujno in zatopi s svojo rastjo lucerno, po preteku tega časa pa iz-mrjc, po tem pa ni ne ljulike ne detelje in ostanejo le prazna mesta, katera kažejo nepravilno ravnanje z lucerno. V drugej vrsti ima lucerna posebno potrebo za kalij, kakor nam kaže preiskava. Glede kakovosti zemlje treba kalija na ilov-natej za 1 ha 1 q kalijeve soli; na peščene) rabimo do 3 ^ za isti prostor. Fosforna kislina pride še le v tretji vrsti v ozir. Najumest-neje je pri lucerni trositi Tomaževo žlindro 5—7 q za 1 ha in dovažujemo v njej 2 važni redilni snovi: fosforno kislino in apno. Za dušik pa nima lucerna nobene potrebe, ker si preskrbuje to važno redilno snov z svojimi gomoljčnimi glivicami. Lucerna spada k metulj-nicam, vrsta stročnic, ki dušik iz zraka jemljejo in je vsaka gno-jitev za te rastline z drago redilno snovjo, dušikom, potratna. Da s stročnicami zemljo na dušiku obogatimo, se že davno v poljedelstvu uvažuje, kajti pšenici v deteljišče se nič ne gnoji in je letina veliko lepša na takej njivi kot na vsakej še bolj pognojenej. Za lucerno naj se vzame njiva, katero smo dobro pognojili prošlo leto z domačim gnojem, kaka oko-pavina. Naravnost domači gnoj uporabljati pri setvi lucerne ni umestno, ker bi se s tem zaneslo preveč plevela in malovrednih trav. Najbolje je z umetnimi gnojili gnojiti, kakor se je že preje omenilo: lucerno je naj umestneje sejati skupno z ovsom, ki naj se v manjši meri zažene. Oves varuje lucerno pred mrazom in pred raznimi bolhami. Glede semena se mora priporočati, da imajo razna semena lucerne različno vrednost za naše kraje. Ako ima francoska lucerna vrednost 100 glede dohodkov košnje, se cenijo lucerne družili krajev sledeče: italijanska 85'G, ogerska 8V7, amerikanska G1'6, rusovska 55‘4. Iz tega razvidimo, da je najbolje za naše kraje francosko lucerno sejati, če hočemo, da imamo naj obilneje dohodke. Pri semenu temno rujavc barve kali komaj izmed 100 zrnje v 30, proti temu pa svetlo rujavo seme 90. Za 1 ha oziroma 10 mernikov prostora naj se vzame 25—30 kg lucerne, glede boljšega izkoriščenja zemlje in boljše krme naj se primeša še 6 kg pasje trave. Z ozirom na razvoj lucerne se ima pripomniti, da se ta prekorištna krnska rastlina še le prav dobro razvije v drugem, tretjem in četrtem letu, kakor nam kaže sledeča poskušnja. Baron Grud je pridelal 1 2 3 4 5 6 7 leto. 40 170 180 180 116 100 80 q sena. Prvo leto nas ne sme dohodek prestrašiti, ako je še nizek. Glede rasti naj bodi omenjeno, da naj se jeseni nikar ne popase ali čisto proti zimi pokosi, ker s tem se uničijo bodoči poganki in se škoduje razvoju rasti v prihodnjem letu. Lucerna je največjega pomena kot zeleno krmilo, za pridobitev sena je bolj malo umestna, ker pri sušenji listje odpade, ki ima največ lahko prebavljivih redilnih beljakovin v sebi. Tudi je treba paziti, da se pokosi v cvetji za seno, ker takrat je še največ redilnih snovij lahko prebavljivih. V 100 delih v cvetji košena lucerna ima 34 delov lahko prebavljivih redilnih snovij, po cvetji oleseni in ima še komaj 14 delov redilnih snovij. Za pridobitev lucerninega semena naj se vzame ona njiva, na katerej raste lucerna že mnogo let in se hoče že v kratkem preorati. Neumestno je, lucerno z domačim gnojem ali gnojnico gnojiti, ker s tem dovažujemo detelji v največji meri dušik, kojega pa rastlina ne potrebuje. Razim tega pospešimo posebno rast raznega plevela in nekoristnih trav in zamorimo razvoj lucerne, katera polagoma iz-mrje, ako jo več let z domačim gnojem gnojimo. Z ozirom na gospodarsko stališče naj se pretvorijo njive v bližini gospodarskega poslopja, da se po letu ne trati čas z daljnim vsakdanjim dovaževanjem krme. Lucerna je važno krmilo za vsakega živinorejca, če hoče, da ima največji dohodek od svojih ži-vinčet in da dovolj druge krme prihrani za zimo. Po lucerni dobimo dobro tolsto mleko in fino surovo maslo. Mlekarske zadruge naj priporočajo svojim zadružnikom lucerno v obilnej meri sejati, da se mlekarstvo izdatno pomnoži in zboljša blagostanje ljudstva. Na 1 ha naj se poseje 30 kg lucerne, kojej naj se primeša 6 kg pasje trave. Živinoreja. Koristi knjigovodstva pri reji plemenske živine. Ako odberemo za pleme najsposobnejše živali, po izkušnji upamo, da bodo dobre lastnosti in zmožnosti prešle tudi na zarod. Ge si ta po pametni in primerni reji pridobi novih zmožnosti za delo in jih zopet prenese na svoj naraščaj, v teku nekaj rodov dobimo končno precej zboljšano in požlahtneno živino. Toda poleg zmožnosti za delo ne smemo prezreti telesne oblike pri živini, ki jo izbiramo za pleme. Kajti na gotove telesne oblike so navezane gotove zmožnosti, od nje zavisi nadalje v veliki meri zdravje. Le zdrave živali zapuste v posebni meri svoje lastnosti zarodu in le od takih smemo pričakovati trajne sposobnosti za delo. Zdravje plemenske živine je prva podlaga, prvi pogoj za vsak na-daljni uspeh. Telesna oblika in zmožnosti se podedujejo tem goto-vejše, tem verjetnejše, čim dalje so te lastnosti imeli žc predniki. Iz telesne oblike in vnanjih znakov, kakor iz nežnosti kože in ustroja kosti, iz velikosti in oblike vimena itd., sklepamo na dobrost molznih krav. Vendar nam le vesten plemenski izkaz daje zadostno poroštvo o moči, zapustiti svoje lastnosti zarodu, in o pravi plemenski vrednosti dotične živali. Ge imamo o živini natančen plemenski izkaz, to brez dvoma zelo zviša njeno plemensko in s tem tudi njeno denarno vrednost. Imeti takega plemenjaka, zlasti plemenjaka s plemenskim izkazom in z odlično prenosljivo močjo je za slehrncga živinorejca izredne vrednosti. Tako delajo Angleži, prvi živinorejci sveta; v stanu so dokazati izvir potomcev nazaj do sedmega ali osmega rodu. Zato pa tudi dobe za posamezne plemenjake velikanske svote. Kako si napraviti plemenski izkaz? Edino le z natančnim vestnim plemenskim knjigovodstvom, brez katerega se zdi dandanes nemogoča smotrena reja z ozirom na zmožnost za delo. Iz tega vzroka na Tirolskem deželni kulturni svet najbolj ceni in podpira one živinorejske zadruge, katerih plemensko knjigovodstvo v natančnosti in vestnosti odgovarja vsem zahtevam. Izpolnjevati te zahteve ni težko, ker knjigovodstvo, dasi zelo priprosto, podaja vse potrebne, posameznih plemenjakov se tikajoče plemenske dogodke na preprost, toda pregleden način. Plemensko knjigovodstvo obsega namreč glavno knjigo in dva pomožna vpisnika, vpisnik o pripustitvi in vpisnik o mlekovitosti. V vpisnik o pripustitvi zaznamuje posestnik, ki ima zadružne bike, vsako pripustitev obenem s številko, ki jo ima dotična krava vžgano na rogu in je zapisana v glavni knjigi. Vpisnike o mlekovitosti oskrbuje vsak posestnik krav, ki so vpisane v glavno knjigo. Prvega in šestnajstega vsakega meseca se množina mleka posameznih krav zmeri in vpiše; na ta način se lahko ve za množino mleka od celega leta. Ti seznamki se lahko narede na prazni strani v koledarju, zabeležijo se tudi druge podrobnosti : barva, velikost, teža, vpo-raba teleta, čas za pašo, bolezni, prodaja itd. Natančno in vestno vpisovanje o množini mleka je zelo važno, ker se iz tega razvidi zmožnost za delo od posameznih molznih krav, izražena s številom litrov na leto namolzenega mleka. Vestno vodstvo zapisnika o mlekovitosti je za živinorejca častna zadeva, ker za vpisane številke ne jamči on sam, nego vsi člani živinorejskih zadrug. Glavna knjiga ima na vsakih dveh straneh s tekočimi številkami vpisano po eno plemensko žival, bike in krave ločene v pododdelke. Predno se kak plemenjak vpiše, ga ogleda, zmeri in zaznamuje na rogu poseben odsek, ki vpiše podatke o njem v ogledni zapisnik. Sele od tam se prepišejo oglcdani plemenjaki v glavno knjigo, kjer se tudi dostavijo ime, izvir, do-koder se more določiti, in važnejši podatki o meri in znamenju. Zadružniki morajo potem knjigovodju poročati o nadaljnih plemenskih dogodkih, kakor o storitvi, vporabi teleta, o paši, množini mleka na leto itd. Dočimje vpis plemenjakov na podlagi ogleda še precej pomanjkljiv, se na ta način rodovnik izpolni in v teku nekaj let je mogoče iz glavne knjige spoznati vse zmožnosti in prednosti, cel življenjepis dotične živali. Zdaj je še težko, kupiti od tirolskih živinorejcev plemenjake z natančnim plemenskim izkazom, ker živinorejske zadruge poslujejo šele nekaj let. Toda upati je, da bodo na podlagi potrjenih prepisov iz glavne knjige dajali popolne rodovnike in plemenske izkaze ter tako veliko dražje prodajali svojo živino. Tak prepis obsegal bode ime roditeljev in predroditeljev, letno množino mleka, prednosti z ozirom na telesno obliko, moč, prenesti svoje sposobnosti na zarod, od kakšnega bika so, njih izvir od takih in takih krav, z eno besedo vse podatke, ki jamčijo za plemensko vrednost in prenosljivo moč glede na zarod; zato bo imel plemenjak s takim izkazom tudi večjo denarno vrednost. V rokah tirolskih živinorejcev je torej s snovanjem živinorejskih zadrug zagotoviti si te koristi in s pravilnim in vestnim plemenskim knjigovodstvom postaviti podlago novemu razvoju in požlahtnenju že danes v domači deželi in izven nje visokocenjene tirolske živine. In to bodejo dosegli na podlagi reje z ozirom na zmožnost za delo. „Tiroler landivirt. Bldttcr11. Vinogradništvo in vinarstvo. Kako se branimo proti pomladanski slani. V vinogradu, pa tudi na polju, napravlja pomladanska slana, če se prikaže, ko so rastline že pognale, lahko strašansko škodo. Posebno na trti ni vničen samo sad dotičnoga leta ampak poškodovana je tudi trta sama lahko za več let. Ni čuda tedaj, da se je umni trto-rejec poprijel vsakega sredstva, s katerim bi zamogel odgnati tega hudega sovražnika. Največkrat pomrznejo trte v vedrih in mirnih nočeh meseca maja, ko so deloma že pognale. Posebno 13., 14. in 15. dan maja (trije ledeni možje) je jako nevaren a bolj pozno ni več nevarnosti. Ce je noč oblačna, se pridržuje gor-kota prejšnjega dne pri zemlji, a ta se ne more tako močno razhla-diti, da bi rastline pomrznile. Če pihlja nekoliko vetra, ne škoduje slana v isti meri kakor če je mirno. Zato pa vidimo, da je slana v dolinah in rečnih strugah jako pogosta, med tem ko je v viših legah bolj redka. V kraje, ki so podvrženi preveč slani, ne smemo tedaj zasajati svojih vinogradov. Da sc deloma ubranimo škode, katero nam prouzročuje pomladanska slana, je več sredstev. Med temi se je najbolj sponeslo kadenje ali naprava dima nad trtnimi nasadi. V ta namen je treba, da se združijo vsi trtorejci dotičnega kraja ter žgejo v nevarnih nočeh tvarine, ki napravljajo mnogo dima. Dim ima namreč namen, da naredi nad vinogradi nekakov oblak, ki varuje gorkoto pri zemlji. Ta oblak varuje pa tudi prve jutranje solnčne žarke, ki prouzročajo, da se trta hitro razstopi in na ta način pomrzne. Skušnja nas namreč uči, da se tudi pozebla rastlina lahko ohrani pri življenju, če se počasi otopi. Radi tega vidimo, da zmrznejo rastline v vshodnih legah povprečno mnogo bolj pogosto nego v zapadnih. Tudi drevesna debla so navadno le na jutranji strani ozebla in zamrla, med tem ko so na večerni še zdrava. Kdor ima sadovnjak, se o tem prav lahko prepriča. Da dosežemo pa s kadenjem dober uspeh, napravljati moramo dim na več krajih tako, da se vleže ta še predno se zemlja raz-hladi nad vsemi vinogradi. Če je prostor le majhen, ni ga mogoče braniti na ta način, ker uide dim še predno doseže svoj namen. To delo napravljati je tedaj le z združenimi močmi. Kadenje se pričenja na strani od koder prihaja veter, kateri raznese dim nad vinograde. Dim se napravlja lahko iz vseh tvarin, ki počasi gorijo in se močno kadijo. Te dobivamo v vinogradu ali pa si jih priskrbimo od drugod. Glavna stvar je, da so za časa, ko jih potrebujemo na mestu. Zato jih moramo že prej pripraviti v vinogradu in kadar se bliža nevarnost, jih je samo prižgati. Tvarine, ki sc v ta namen navadno rabijo, so: listje in plevel iz vinograda, trtno rožje, staro čreslo, žaganje, kotran, premog itd. V tvor-nicah se napravljajo zato tudi posebne tvarine, ki dajaj o dosti dima. Kadar se pali, paziti je, da se tvarine kadijo a ne gore s plamenom, kar se lahko doseže s tem, da se primeša nekoliko zemlje, ki brani zraku do goriva. Zadnje čase se ponujajo posebni inštrumenti, ki kažejo sami kedaj se bliža nevarnost. Vendar so pa navadno predragi, da bi se mogli povsod kupiti, posebno pa še zato, ker dosežemo z dobrim * termometrom ravno to, kar nam kažejo take priprave. V glavnem naj povem, da je tem bližja nevarnost, čim nižja je toplota in čim bolj suh je zrak. Ce znaša zvečer toplota samo 2°C in je nebo vedro in zrak miren, lahko se računi, vsaj v nižinah, na ponočno slano. Čim viša pa je toplota, tem manjša je nevarnost. V takih dneh in nočeh naj se toplota večkrat opazuje in iz spremembe lahko preračunimo nevarnost. A. Št. Sadjarstvo. Sajenje sadnega drevja. Mnogokrat se je že pisalo o pravilni saditvi sadnega drevja, vendar je še mnogo kmetovalcev, ki tega dela malo ali pa prav nič ne razumejo. V sledečem sestavku sem se namenil popisati našim gospodarjem, kako se pravilno za-saja sadno drevje. Prva reč je, da imamo dovolj prostorno t. j. globoko in široko jamo; njena globokost naj znaša vsaj 50 cm t. j. pol metra, širo-kost pa v premeru okrog jednega metra. Pri kopanju jam gledamo, da razdelimo zemljo v tri jednake dele in sicer denemo na prvi del zgornjo (rodovitno) plast, na dražega srednjo in na tretjega spodnje (nerodovitno) plast. Ko imamo tako jamo skopano, moramo drevo za saditev pripraviti, t. j. pravilno obrezati na kroni in koreninah. Kako se drevo ob-reše, o tem nimajo naši kmetovalci še pravega pouka. Iz drevesnic dobivamo navadno drevje z dvoletno krono t. j. da se je vrh dve leti vzgojeval. Tako drevo obrežemo na sledeči način: Najprej obrežemo glavno voditeljico (tisto vejico, ki naj raste naravnost kvišku) nad popkom, ki stoji lanskemu ravno nasproti, vse druge stranske vejice skrajšamo tako, da je zadnji popek vedno spodaj. Tako skrbimo, da se krona bolj širi, a glavni vrh pa ravna. Seveda vejice, ki se križajo ali pa v krono na znotraj rastejo, vse odstranimo. A ko imamo drevo z enoletno krono, potem ohrežemo glavno voditeljico ravno tako, namreč, da raščo zravnamo, stranske pa vse na spodnji popek. Kako pa korenine? Vsako koreninico obrežemo ravno pred saditvijo tako, da je rana proti zemlji obrnjena. Ko imamo drevo tako obrezano, ga zasadimo. Za saditev sta neobhodno potrebna dva človeka in sicer eden, da drevo drži in ga trese, drugi pa zasuje s zemljo. Da bo drevo pravilno zasajeno, moramo sledeče izpolniti: 1.) Drevo mora priti ravno tako globoko v zemljo, kot je bilo poprej v drevesnici; 2.) korenine pridejo v isto lego, kot so bile poprej (da jih ne vijemo itd.) in 3.) korenine moramo bolj ko mogoče z zemljo obdati, da ne ostane prazen prostor okrog korenin; sicer na takih mestih začno korenine plesneti in usihati. Da izpolnimo prvo točko, storimo najbolje, ako imamo pripravljeno kako ravno palico, katero položimo prek jame. Potem primeri saditelj drevo tako k palici, da se križata s koreninskim vratom. Ko je drevo v pravi visokosti, začne pomagač koreninice obsipati z najrahlejšo in najrodo-vitnejšo prstjo ter spravi korenine v pravo lego. Saditelj med tem delom trese drevesce, da se prst okrog korenin bolj vleži. Ko so korenine zasute, se zemlja še malo z nogo pohodi in potem sc dene okrog kraja rušo in potem še z ostalo zemljo zasuje. Na vrhu denemo najslabšo zemljo (spodnjo, nerodovitno plast) in sicer v podobi latvice, da ostane deževnica pri drevesu, ali pa če v suši zalivamo, da voda proč ne odteče. Kakor delajo nekateri, da zemljo, ki preostaja k deblu v podobi hribčka nasujejo ni pravilno. Kaj pa kol? Pravilno mora stati kol prej nego drevo, to zato, da potem, ko ga zabijamo, ne ra- nimo korenin. Ako pa kol potem zabijemo, bodisi da prej nismo imeli pripravljenega ali iz kakega drugega vzroka, ko je drevo vsajeno, moramo to storiti z največjo previdnostjo. Kol postavimo na jugovshodno stran drevesa, ali pa tje, odkoder piše navadno najmočnejši veter. Ko še drevo k kolu privežemo, potem smo storili, kar treba. Ko bi vsi z drevjem tako ravnali, koliko lepša rast bi bila in tudi večji vspeh glede vkoreninenja. Marsikdo skoplje z motiko jamico, v katero vtakne drcvce, da še korenine ven gledajo; h koreninam pa prisuje rušo. Jeli mogoče, da tako zanikerno vsajeno drevo lepo raste, — če se sploh prime. Potem tožijo taki zanikerneži, pri nas drevje ne raste, ni zemlja, podnebje itd. zanj, a pravega vzroka ne najdejo, namreč svoje — nevednosti. —n— Splošno. V državnem zboru na Dunaju stavil je gospod državni poslanec Viljem Pfeifer dva važna predloga, katera podajemo tu čitateljem: 1. Predlog, da se odstrani takozvana vinska klavzula iz trgovinske pogodbe, ki se ima na novo skleniti s kraljestvom Italijo ter da se primerno poviša uvoz-nina na laška vina. Točka 5, III. završilnega zapisnika h kupčijski pogodbi s kraljestvom Italija z dne 6. decembra 1891 vsebuje takozvano laško vinsko klavzulo, vsled katere se carina za uvažanje laškega vina v Avstro-Ogersko zniža lahko od 20 gld. na 3 gld. 20 kr, — Dopustitev te na 3 gld. 20 kr. znižane carine vznemirila je resno takoj s svojim postankom producente (proizvajalec) vinorodnih naših dežel ter jim s svojim nad-osemletnim obstankom močno škodila. Kajti upanje, ki ga je gojila naša vlada pri posvetovanju kup-čijske pogodbe z dne 6. decembra 1891. namreč, da se laška vlada sploh ne bo posluževala dopuščene ji carinske olajšave, zlasti, ker tudi prejšne, na 3 gld. 20 kr. znižane carine z dne 7. decembra 1887., uporabila ni, se žal ni izpolnilo. Izkoristila je Italija vinsko klavzulo jako močno, kakor pričajo statistični pregledi o vnanji kupčiji avstro-ogerskega ozemlja. Uvoz-nina laškega vina po, na 3 gld. 20 kr. znižani carini v našo monarhijo, je znašala: V letu od 27. avgusta do 31. decembra 1892 473.415 met. cent. 1893 1,185.794 „ „ 1894 884.001 „ „ 1895 774.904 „ „ 1896 845.601 „ „ 1897 1,398.431 „ „ 1898 1,505.203 „ „ skupaj 7,067.409 met. cent., ki tvorijo trgovinsko vrednost 70,000.000 gld., teh 70.000.000 gld. pa je romalo v Italijo. A ko uva-žujemo, da je svota stroškov za obdelovanje vinogradov v Italiji v primeri z visokimi našimi produkcijskimi izdatki jako majhna, da nastopajo trtni in grozdni škod-livci v Italiji mnogo milejše, in so torej tudi stroški v njih zatiranje mnogo manjši kot v naših krajih, dokazano je dovolj, da nikakor ne morejo naša vina konkurirati z laškimi, ki jih vedno bolj izpodrivajo. Proizvajanje avstrijskih vin zavarovati je torej proti tej konkurenci na ta način, da se do-zdajšna 3 gld. 20 kr. znašajoča uvozna carina za laška vina zadostno zviša. Ker obstaja kupčij-ska pogodba z Italijo še naprej do 31. decembra 1903 in se morajo torej, še predno poteče rok veljavnosti, vršiti pogajanja, stavimo predlog: Visoka zbornica skleni: „Vlada se pozivlje, da odstrani pri zopetni vredbi kupčijske pogodbe z Italijo takozvano vinsko klavzulo ter da primerno zviša uvozno carino na laška vina v našo monarhijo.“ 2. Predlog, da se dovoli državni prispevek k stroškom pri streljanju proti toči. Zc veliko število let čujejo se v tej visoki zbornici od zastopnikov raznih kronovin tožbe vsled občutljive škode, ki jo provzroča toča in vihar, ter da naj bi odpo-mogla država stiskanemu prebivalstvu. Prizadetim dovoli se za prvo silo podpora iz državnega zaklada, ki deloma olajša stanje pomoči potrebnega. Povodni se z regulacijo rek in zasipanjem hudournikov sicer niso odstranile, ven-der v njih silovitih učinkih močno zastavile, dočim doslej toče še nobeno sredstvo zadržalo ni. Šele leta 1896. poskusili so štajerski vinorejci zbirajoče se hudourne oblake razganjati s streli iz mož-narjev. Imeli so vspeh, da v dotičnih krajih navedenega leta in naslednji čas ni bilo nikake toče, dasi je obiskavala prej redno vsako leto one kraje. Vspodbujeno po tem izvanrednem učinku sklenilo je takoj tudi sosedno Kranjsko postaviti si postaje zoper nevihto in točo ter oskrbeti jih z vsemi potrebščinami. Poročilo deželnega odbora kranjskega z dne 30. decembra 1899 govori, da je na Kranjskem vsega skupaj tačas 180 strelnih postaj, da pa jih je potreba še kakih 220, če jih stavijo samo v krajih, kjer raste trta ter v medsebojnih presledkih 1 ^2 hn zračne razdalje. Tudi potrjuje to poročilo, da so bili vspehi jako dobri, da so razgnali streli preteče oblake in točo vsekdar, ako se je streljajo še pravočasno. Stroški za tako štacijo znašajo 200 kron, moštvo in smodnik nevračunano. V pokritje dosedanjih stroškov pripomogli so dežela, občine in zasebniki s precejšnimi svotami. Na Ogerskem in v Italiji dovoljuje država precejšne prispevke v napravo tacij štacij, da obvaruje s tem plodna posestva nezgod ter si zagotovi zajedno zemljiški davek. Ker je torej državi mnogo do tega, da obvaruje nasade in posestva kolikor mogoče poškodovanja vsled toče, stavimo predlog: Visoka zbornica skleni: „Cesarska vlada zagotovi naj si potom naknadnega kredita še za tekoče leto zadosten znesek v svrho državnega prispevka k stroškom pri streljanju proti toči.“ Vprašanja in odgovori. Vprašanje 18.: J. B. v N pri T. Nameravam za deteljo, ki jo hočem v oves sejati, poleg hlevskega gnoja tudi žlindro in kalijevo sol rabiti. Ali smem mešati ta umetni gnoj z domačim gnojem ? Odgovor 18.: Večina umetnih gnojil se sme poleg domačega gnoja trositi in se s tem letnina zdatno zboljša. Tudi se priporoča nekatera gnojila, kakor kajnit, trositi na gnojišče, da ne izhlapi važni amoniak iz hlevskega gnoja. Nadalje se sme superfosfat štupati poleg domačega gnoja, ki izdatno poveča letino, posebno glede teže zrnja. Toda gnojila kakor žlindra in živo vapno se ne smeta mešati z domačim gnojem, ker s tem se ugonobi dušik v hlevskem gnojilu, in vapno se ugasi in postane neredilno. Tudi superfosfat z žlindro in vapnom se nima mešati, ker pri tem ravnanji se pretvori lahko raztopna fosforna kislina v težko raztopno. Ako mesto žlindre v polovičnej meri vzamete superfosfat in mešate lahko raztopljivi superfosfat in kalijevo sol z domačim gnojem, bo vspeh jako lep , ako ni zemlja revna že od narave na vapnu. Vprašanje 19.: A. N, v T. pri M. Ktere vrste trav naj bi primešal do-mačej detelji, ki mi sama j^ko slab pridelek donaša in v kakem razmerji? Odgovor 19.: Ako sc trave med deteljo sejejo, imate gotovo dobro košnjo, ako ena rastlina ne vspeva, pa druga. Poleg tega je tudi krma veliko boljša. Izkoriščenjo zemlje je bolj popolno, ker trave imajo površne kratke koreninice in tu izsesavajo redilno moč za svojo rast, detelja pa seže globoko v zemljo in izkorišča spodnje plasti. Najbolj prikladne primesi domačej detelji za 2—3 letno rabo so švedska detelja, laška ljubka in mačji rep. Vzame naj se za 1 ha domače detelje 14 kg, ostalih semen pa radi zelo drobnega zrnja izdatno manj, kakor švedske detelje 3 kg, mačjega repa 2 kg in laške ljubke tudi 2 kg. Štacuno, S«L odda na deželi poleg farne cerkve pod jako ugodnimi pogoji. Stanovanje prosto. V. Jcžovnik, župan v Velenju (Štajersko). Zanesljiva valilna jajca 0pdlevm2 italijanskih gosi ima na prodaj po 40 kr. komad Fran Ksaver Mrkun, posestnik na Studencu št. 77 — 185 p. Studenec, bodisi s predplačilom ali po poštnem povzetju. Za varnost jamči; manj ko pet jih ne odpošlje. Odpošlje vsa naročila z obratno pošto in na vprašanja takoj odgovori. Mehove za žveplanje grozdja proti plesnobi, kateri so od deželne šole na Grmu preskušani in priporočeni, izdelju-jeta in imata na prodaj Jos. Hudaklin v sv. Jerneju in Fr. Ruech v Kostanjevici, Dolenjsko. Cena za kos je šest kron, pri večjem številu 10°/o—15e/o popusta. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vrtna in poljska semena vsake vrste. 2. ) Za vinarstvo: Zajamčeno žveplo in modro galico, škropilnice, mehove, gumico. 3.1 Cepiino, vrtno in drugo orodje. *.) Po članih društvenih trgovcih vse gospodarske in gospodinjske potrebščine. Jajca za valenje Velike grahnate Plymouth Rocks eno po 40 h. Velike Houdan z čopom . . . „ , 40 „ Velike Dorking z srebrnim vratom „ „ 40 „ Creve-Cveur modre z čopom . , „ 50 , Črne Holandke z belim čopom „ „ 50 , Bele Leghorn ...................„ „ 50 „ Laške kure jerebično progaste . , „ 50 , Domači Fazan (Maloy) . . . „ , 50 „ Hamburški veliki Fazan . . . , „ 60 , Velike laške gosi . . . eno po 1 K 20 „ in 3 meseca stara plem. piščeta teh vrst eno po 4 K. Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za dobro došlost in postrežbo jamči Ivan K ranj c veleposestnik v St. liju pošta Velenje, Štajersko. 30 lepih mešano jakširskih nrfl«lPPV 'ma na prodaj Jožef Murnik, r' posestnik, Velesovo,postaCrklje. Pasem je jako rodovitna, svinje skote po 10 prascev, in se jako dobro upitajo. Stari svinji sta tehtali 5 centov 77 funtov in 5 centov 58 funtov. Sir, gnjati, plečeta, klobase i.dr. razpošilja kmetijsko društvo v Dobre-poljah. 135 vsakovrstnih hrastov intrče^e še več, je na prodaj. Kje? pove uredništvo. Jajca za valenje hann“, dobre jajčnice prodaja po 15 kr. Jan. Stele, posestnik, v Zalogu pod Ljubljano. Dva hrama c;kr ^ebce'f: e?er} p®1 le‘ mi Min« star, 1 o pesti visok, drugi dve leti star, IS’/a pesti visok, ima na prodaj Martin Pirc, Matena št. 28 pri Tomišlju. 100 lepih mladih orehov P0ned™ in čez dolgih ima na prodaj Nace Buh, posestnik v Zadobji št. 2, fara Lučine, pošta Gorenjavas. Cena po dogovoru. Največje zajce, domačih kuncev, in sicer štirimesečne samce, kakor tudi mladiče ima na prodaj Luka Habat v Zagorju ob Savi. Trgovina in obrt. Trgovina. Iz trgovskih krogov. Kako dobra in zdrava je misel, združiti tudi trgovce v „Gospodarskoj zvezi", kaže najbolje sledeči slučaj: Trgovski strokovni list „Der oster-reichische Kaufmann* razpisal je posebno nagrado za najboljšo posnemanja vredno idejo za trgovce. Iz vseh krajev našega cesarstva odzvali so se temu pozivu in stavili različne predloge. V jedni zadnjih številk omenjenega lista predlaga nek J. Z. in Nove Moldove sledeče : Jako zaželjeno, za manjše in večje trgovce po krajinskih mestih še posebno važno bi bilo, da se trgovci sporazumijo slednjič med seboj ter si skupno ustanove trgovsko konsumno društvo, ki naj bi imelo nalogo nabavljati si blaga v večjih množinah ter zajedno sklepati neposredne sveze z re-elnimi viri. Seveda bi moralo društvo naročati večinoma le blago, ki se v konsumu potrebuje, in bi s tem pri večjih množinah mnogo pridobilo tako na popustih kot na vozarini. Ko bi bilo tako društvo že ustanovljeno, naj bi vsak društveni član (trgovec) nemoten kupčeval kot doslej, edino le s tem razločkom, da preskrbi društvo gotove vrste blaga na debelo, katero bi potem v komisiji prodajalo svojim članom. „Društvo za korist trgovcev* zatrlo bi mnogo škodljive konkurence ter bi zboljšalo dejanski položaj mnogoterih trgovcev, ki se morajo' dandanes boriti itak že z mnogimi netrgovci, ki izpodkopujejo tla izvežbancem. Vsakdo, ki je kot trgovec mož na svojem mestu, deluje naj na to, da se ustanovi tako društvo. Gotovo se bode upiralo temu mnogo trgovcev, kljub temu pa naj voditelji ne prezro te misli ter naj jo vsaj za poskušnjo izvesti skušajo*. Tako trgovec J. Z. Slovenci pa imamo uže v „Gospodarski zvezi* tako središče tudi za trgovce. Obrt. O nedeljskem počitku v obrtu. Ni nas namen, v tej razpravici utemeljevati potrebo nedeljskega počitka. Navesti hočemo marveč samo sedaj veljavne predpise zakona zadevajoče nedeljski počitek. Zakon veleva, da ima ob nedeljah počivati vsakojako obrtno delo in sicer pričenši ob šestih zjutraj skozi najmanj celih štiriindvajset ur. Seveda ima ta predpis zakona dokaj izjem, katere si hočemo ogledati v sledečem. Zakon dovoljuje izvrševanje sledečih del tudi ob nedeljah: Čiščenje in snaženje obrtnih prostorov in delalnic. Tista dela za vzdržavanje obrtnih naprav, ki so potrebna, da se zamore obrt redno izvajati, katerih pa ni mogoče brez bistvenega motenja obrata ali brez nevarnosti za življenje in zdravje delavcev izvrševati ob delavnikih. Potrebno struženje obratnih naprav; dela za inventuro, toda samo enkrat na leto. Taka neodložljiva dela, katera se morajo izvršiti iz javnih, osobito varstvenih ozirov ali v sili. Osebna dela lastnika obrta, v kolikor jih izvršuje brez uporabe pomožnega delavca in ne javno. V teh zadnjih dveh slučajih, torej pri nedeljskih delih iz javnih ozirov ali v sili in pri nedeljskih delih lastnika obrti, treba, da obrtnik še pred delom naznani nedeljsko delo obrtni gosposki, ako se pa potreba dela pokaže še le v nedeljo, mora naznaniti delo takoj, ko je konča. V to zadostuje, da odda obrtnik naznanilo na pošto. Obrtnik, kateri rabi v gori navedenih izjemnih slučajih delavce ob nedeljah, mora napraviti zapisnik, v katerega ima zabeležiti za vsako posamezno nedeljo imena delavcev, kateri so delali, čas in kraj dela. Ta zapisnik mora na zahtevanje pokazati obrtni gosposki ali obrtnemu nadzorniku. Ako traja nedeljsko delo nad tri ure, mora obrtnik dotičnim delavcem dati prihodnjo nedeljo najmanje štiriindvajseturni počitek, ako pa to z ozirom na obrat ne bi bilo mogoče, pa tak počitek ob delavniku ali pa po šest ur počitka ob dveh delavnikih. (Dalje prih.) ZADRUGA Crtice iz zadružnega prava. Piše dr. I. Š usteršić. III. Davki in pristojbine. Pridotmina. (Nadaljevanje.) Popravek: V članku v 6. številki, stran 110, tretji predal 6. in 7. vrsta od spodaj se glasi: ,če se s to porabo ne združuje nadaljna od-delava\ Ta stavek je v tej obliki popolnoma nerazumljiv in to vsled pogreška tiskarja, ki je več besed iz rokopisa izpustil. Navedeni stavek se ima pravilno glasiti: .izkoriščanje snovi parifikacijskega sveta*, če se s to porabo ne združuje nadaljna obdelava' . . . Nadaljujmo sedaj razpravo o „pogojno oproščenih zadrugah11. V zadnem članku označili smo v splošnih potezah tiste zadruge, ki so pogojno oproščene. Sedaj pa hočemo tam navedene splošne določbe uporabiti praktično na naše zadruge: na posojilnice, konsumna društva, produktivne zadruge, skladiščne zadruge in kmetijske zadruge. A. Posojilnice. Vprašanje, na katero imamo tu odgovoriti, je: kako mora posojilnica poslovati, da je deležna davčnih ugodnosti t. j. da je „pogojno oproščena zadruga11 ? Predočimo si najpreje namen posojilnice. Ta je, p osoj e v ati denar in v to svrho potrebna denarna sredstva dobivati s svojim zadružnim kreditom, potom izpo-sojila, navadno v obliki hranilnih vlog. Posojilnica, ki hoče biti pogojno oproščena od pridobnine, sme posojila dajati samo svojim članom. Navadno imajo posojilnice to določbo že v svojih pravilih in je tedaj prekoračenje te določbe skoraj izključeno. Vendar je na Kranjskem še par posojilnic, * Kaj je „parifikacijski' svet ali „parilikat* ? To je tak svet, ki je vsled drugačne porabe odtegnjen prvotni produkciji n pr. njiva, senožet, gozd itd. ki se ne rabi za pridela vanje sadu, mrve, lesa — temuč v druge namene n. pr. kot Solarija, Slovnica, peščenica, kamnolom, skladišče, pot, vodnjak itd. ki posojujejo tudi nečlanom — n. pr. Vrhniška in I. dolenjska v Metliki — te seveda niso deležne davčnih ugodnosti, plačati morajo pri-dobnino v polnem znesku, od cele svote svojega čistega dobička. Posojevati toraj sme posojilnica, da je deležna davčnih ugodnosti, le svojim udom. Nasprotno pa sme taka posojilnica: 1. ) pri nečlanih jemati posojila ; 2. ) od nečlanov sprejemati hranilne vloge; 3. ) n e u d e sprejemati kot poroke za udom dana posojila; 4. ) svoj denar nalagati pri zavodih in podjetjih, ki morajo javno polagati račun: n. pr. pri hranilnicah, posojilnicah itd.; 5. ) za svoje ude izvrševati in-kaso terjatev pri neudih. Kaj je „inkaso11 ? Izgled naj to pojasni . Posojil nični član ima pri raznih ljudeh v manjih in večjih zneskih iskati denar. Nerodno mu je, da bi se sam pečal s sprejemanjem in zaračunavanjem teh zneskov. Zato poveri izterjanje in sprejemanje teh zneskov posojilnici. Poslednja sprejema od dolžnikov odplačila in jih vknjiži svojemu zadevnemu članu v dobro — bodisi kot hranilne vloge, ali pa v tekočem računu. To je „inkaso11. Posojilnica je kasir svojega člana. Menimo, da je iz predstojećega zadosti jasno, v koliko sme posojilnica stopiti z nečlani v kupčijsko dotiko, da ne zgubi davčnih ugodnosti. Pripomnimo še, da vse predstojeće določbe veljajo tudi za Raiffeisenske posojilnice, ki so, kakor smo že v zadnem članku omenili, pridobnine popolnoma proste, ki pa so podvržene še nekaterim nadaljnim omejitvam, katere bodemo razložili pri razpravi o pristojbinah. B. Konsumna društva. Smoter konsumnega društva je, preskrbovati svoje ude s potrebščinami gospodarstva in gospodinjstva. , Tega smotra smejo deležni biti le udje: toraj le svojim udom sme konsumno društvo, da je deležno davčne ugodnosti, dobavljati gospodarske in gospodinjske potrebščine. Pač pa sme z neudi stopiti v kupčijsko dotiko v sledečih ozirih: 1. ) jemati sme pri neudih posojila; 2. ) nalagati sme svoj denar pri javnemu računodavstvu podvrženih zavodih in podjetjih n. pr. hranilnicah, posojilnicah itd.; 3. ) kupovati sme blago pri neudih — t. j. tisto konsumno blago, ki je namenjeno udom i. s. tudi v slučaju, da blago v lastni režiji predelava in šele predelano blago dobavi svojim udom. Vse te določbe so lahko razumljive in ne potrebujejo nikake nadaljne razlage. C. Produktivne zadruge. Kaj so „produktivne11 zadruge? Ločiti moramo kmetijske produktivne zadruge in obrtne produktivne zadruge. Prve p omenjaj o zadružno organizacijo kmetijske — druge zadružno organizacijo obrtne produkcije. Mej prve spadajo n. pr. mlekarske zadruge, živinorejske zadruge itd. Tu izvršuje namesto posameznega kmetovalca zadruga mlekarsko produkcijo, odnosno živinorejo. Mej druge spada n. pr. žreb-Ijarska in železo-obrtna zadruga v Kropi, ki izvršuje kakor kak zasebni podjetnik, železninsko obrt. Zrebljarji v Kropi in Kamnigorici združili so se v tej zadrugi v svrho skupnega, zadružnega izvrševanja svoje obrti. Na enak način se lahko katerakoli obrt zadružno organizuje. Glede pogojev za dosego davčnih ugodnosti zakon ne razlikuje mej kmetijskimi in obrtnimi produktivnimi zadrugami. Pogoji so pri obeh enaki. Smoter teh zadrug je produkcija — pri enih kmetijska, pri drugih obrtna. Tega smotra smejo deležni biti le udje, da je zadruga pogojno oproščena pridobnine. Ta pogoj vidi zakon spolnjen v tem, da se taka zadruga ali glede porabe delavnih moči, ali pa glede dobivanja glavnih snovij produkcije načeloma omejuje na svoje ude. To se pravi z drugimi besedami : Produktivna zadruga mora a 1 i glavno snov za svoje izdelke dobivati le od svojih udov — ali pa rabiti kot delavce v svojem produktivnem delovanju le svoje ude: eno a 1 i drugo, drugače zgubi značaj „pogojno oproščene za-druge“. Tipičen vzgled prve alternative je mlekarna, ki jemlje mleko načeloma le od svojih udov. Nasproten izgled bi bil, če bi se sirarji združili v zadrugo, kupovali mleko in sami — t. j. zadružniki — skupno, t. j. na račun zadruge, izdelavah sir, surovo maslo itd. Pri obrtno-produktivnih zadrugah je izgled prve alternative, če se s troj ar ji združijo v č revij a r s k o zadrugo, ki v lastni režiji predelava usnje v čevlje — a jemlje usnje le od svojih udov; izgled druge alternative pa, če se čevljarji združijo v črevljarsko zadrugo, izdelujejo sami na račun zadruge čevlje, usnje pa seveda kupujejo pri ne-udih, v strojarnah. Seveda druga alternativa ne izključuje, da se surovina kupuje tudi pri neudih; zadruga ima v tem slučaju le p r a v i c o, kupovati surovino tudi pri neudih ■— mej tem ko jo v slučaju prve alternative sme jemati le pri svojih udih. Nasprotno pa sme v poslednjem slučaju zadruga rabiti neude kot delavce, akoravno ji seveda ni zabranjeno, v to tudi svoje ude porabiti. Iz predstoječega se razvidi, da zakon (P. 85 č. d) razlikuje dvoje vrste produktivnih zadrug: I. Prvi slučaj se tiče tistih produktivnih zadrug, pri katerih zadružniki dajejo surovino, mej tem ko predelavo surovine izvršujejo navadno nezadružniki, ali pa tudi zadružniki. Zakon pa zahteva le, da zadruga surovino t. j. glavne snovi produkcije, načeloma dobiva od svojih zadružnikov. Zadruga je torej le glede glavne snovi navezana na svoje ude — ne pa glede postranskih snovi. N. pr. zadružna črevljarna strojarjev je le glede dobivanja usnja navezana na svoje ude — pač pa sme druge snovi, ki so pri izdelovanju črevljev potrebne, dobivati tudi od neudov. Sirarnica mora mleko jemati od svojih udov — sirilo pa lahko dobiva od neudov itd. Zadruga pa tudi glede glavne snovi ni brez izjeme navezana na svoje ude. Zakon pravi, da mora le načeloma dobivati surovino od svojih udov — dopušča pa izjeme, koje natančneje označuje minist. naredba z dne 18. maja 1897 drž. zak. št. 124. Član 8. navedene minist. naredbe določa, da sme taka zadruga glavne snovi od nečlanov v slučaju dobivati, če radi neprevidc-nih ali izvenrednih razmer od členov dobavljene glavne snovi mi-mogredoč ne zadostujejo za vzdrževanje normalnega obrata; toda to dobivanje surovin od nečlanov ne sme v no-b e n e m slučaju trajati dalje nego tri mesce v letu in količina na ta način (od neudov) v enem letu dobljenih snovij ne sme presezati ljw (ene dvajsetinkc) količine od členov dobavljenih surovin. Izgled naj to pojasni. Kmetovalci so se združili v mlekarno, v kateri se navadno vdelava 400 l na dan. Krave zadružnikov dajejo navadno toliko mleka. Nastopi slučaj kake živinske bolezni — členi ne morejo več dobavljati 400 l mleka na dan. V tem hipu je zadruga opravičena, kupovati mleko pri neudih. Toda to se sme zgoditi v celem letu k večjemu skozi 3 mesece t. j. 90 dni — bodisi pretrgano, ali nepretrgano, to je vse eno — in pri nečlanih kupljeno mleko ne sme presezati */20 mleka, katero so dobavah člani. Recimo, da so člani leta 1899 dobavili 100.000 /, potem sme zadruga od nečlanov dobiti k večjemu 5000 l v celem letu. II. Drugi slučaj se tiče take produktivne zadruge, pri kateri zadružniki sami izvršujejo produktivno delo — mej tem, ko se predelovane snovi dobivajo navadno pri neudih, ah pa tudi pri udih. Zakon pa ne zahteva, da bi sc v zadružnem obratu rabili izključno le zadružniki kot delavne moči, temuč le zahteva, da se to zgodi načeloma. Zakon dopušča izjeme in te so natančneje določene v čl. 8. minist. naredbe z dnč 18. maja 1897, drž. zak. 124. Tam se določa sledeče: Zadruga je načeloma vezana na svoje zadružnike kot delavne moči le glede tistega svojega pravcatega produktivnega delovanja, ki daje zadrugi nje značaj: n. pr. glede mizarskega dela pri produktivni zadrugi mizarjev, glede črevljarskega dela pri produktivni zadrugi črevljarjev, glede sirar-skega dela pri produktivni zadrugi sirarjev itd. Pri tem delu morajo take zadruge rabiti načeloma le svoje zadružnike kot delavne moči (mojstre, pomočnike, vajence in druge delavce). A tudi od tega načela veljajo sledeče izjeme. Nečlane, zlasti tudi pomočnike in vajence sme zadruga v svoji opravičeni obrti porabiti: n) v slučaju bolezni ali druzega stalnega zadržka kakega člana in 6) mimogredoč v slučaju nenavadno močnega nakopičenja dela 'ali v sličnih slučajih. Poraba nečlana pa ne sme v prvem slučaju (pod a) trajati dalje, nego k večjemu šest mesecev v letu; v drugem slučaju (pod 6) pa število mimogre-doče porabljenih nečlanov ne sme nikdar znašati več, nego polovico števila članov, število dnin (delavnih dni) istih pa nikdar več, kakor desetino števila dnin članov, pri kojem računu se za člane šteje leto za 300 dnin. Brezpogojno pa se smejo porabiti nečlani za postranska opravila, ki so s produktivnim delovanjem zadruge le v podrejeni zvezi. Tako n. pr. ima lahko produktivna zadruga črevljarjev nečlana za knjigovodjo, korespon-dcnta, popotovalnega agenta itd. Produktivna zadruga mizarjev ima lahko nečlane za voznike, težake itd. V ostalem sme vsaka produktivna zadruga — bodisi pod I. ali II. opisane vrste — stopiti v sledečih ozirih z neudi v kupčij sko dotiko: 1. ) sme pri ncudih jemati posojila ; • 2. ) sme svoj denar nalagati pri javnemu računodajstvu podvrženih zavodih, n. pr. hranilnicah, posojilnicah itd.; 3. ) sme svoje izdelke prodajati ne udom. (Dalje prih.) Gospodarska zadružna organizacija na Nižj ea v str ij skem vrlo napreduje. Nastale so pod vodstvom članov deželnega odbora skladiščne zadruge, mlinarske, kletarske, mlekarske ter sadjarske zadruge, kakor tudi proizvajajoča zadruga združenih tkalcev. Deželni odbor se je zlasti potrudil za napravo kmetijskih skladišč. Vsega skupaj imajo tamkaj zdaj deset skladišč. Dozdaj je bilo tam zloženega in prodanega žita do 11.300 meterskih centov. Zadruge stavijo kupčijskc deleže navadno na 5 gld. z dvajsetkratnim poroštvom. Skladišče deluje na ta način, da plačuje za od članov pripeljano žito v naprej 70—80°/o tržne cene potem pa razporedi žita po kakovosti ter jih prodaja. Doseženi skupiček se potem izplača lastnikom žita, kakor ga je kdo pripeljal in ko se j© odštel znesek za obresti in režijo. Denar dobivajo zadruge, ako se ne oziramo na dovoljene subvencije ter brezobrestna posojila, od nižje avstrijske zadružne centralne blagajne. Nahajajo se namreč tamkaj zadružne centrale, te pa so zopet zadruge z omejeno zavezo ter z vodstvom na Dunaju; in sicer: 1. ) „Nižje avstrijska zadružna centralna blagajna41, pod katero spadajo vse hranilnice in posojilnice, vse gospodarske zadruge in razveli tega še vse centralne zadruge, 2. ) „Nižjeavstrijska zidanica14, h kateri centralni zadrugi spadajo gospodarske zadruge s kletarsko obrtjo ter mnogobrojni posamezni vinorcjei Nižjeavstrijskega kot člani, 3. ) „Nižjeavstrijska mlekarna11, kot centralna postajanka za mlekarske zadruge, 4. ) „Zveza kmetijskih zadrug na Nižjeavstrijskem14, katera vsebuje vse gospodarske zadruge s skladiščno obrtjo ter s skupnim nabavljanjem. Zavarovalna zadruga. V kratkem času se osnuje zavarovalna zadruga, katere namen bode, da zavaruje: 1.) kmetijstvu služeče ljudi za slučaj onemoglosti za delo in zaslužek; 2.) domačo koristno živino za slučaj bolezni in nezgode; 3.) poljske pridelke za slučaj škode po toči. — Da bode ta zadruga za poljedeljsko ljudstvo velikega pomena, ni treba posebej povdarjati. Zadruga bode imela tako nizke letne doneske, da bode mogoče vsakemu pristopiti. Zavarovanje ljudij bode znašalo na leto prispevek 1 do 4 krone po starosti, in letna renta onemoglih za delo in zaslužek bode 300 kron. — Premija za zavarovanje živine znaša 1 krono za 100 kron zavarovane svote, in zavarovalnina zoper škodo po toči pa znaša 1 do 4 krone po kakovosti pridelka za 100 kron zavarovane svote na leto. Da pa so take nizke premije mogoče, je potrebno, da pristopi veliko udov k zadrugi, ker v združenju je moč in se da veliko doseči. Da se v tej zadrugi vse natančno določi, se pravila odobrijo, oziroma popravijo, je neobhodno potrebno, da se snidejo kmetovalci in prijatelji ter pospešitelji kmetijstva na osnovalni shod iz vseh krajev naše domovine. V ta namen se vabijo vsi kmetovalci in prijatelji kmetijstva iz vseh krajev naše domovine na osnovalni shod, kateri se vrši v „NArodnem domu11 v Celju dne 26. aprila t. 1. dopo-ludne ob 10. uri. Ker je ta zavarovalna zadruga velikega pomena za povzdigo blagostanja kmečkega ljudstva, pričakuje se velika udeležba iz vseh krajev in stanov na tem shodu, saj se gre tukaj le za občno korist in blagor našega kmetovalca. Udeleženci tega shoda, kateri želijo udeležiti se skupnega obeda po shodu, kateri pa je vsakemu prost, se prosijo, da radi priredbe to podpisanemu vsaj do 22. t. m. naznanijo. — Na delo rojaki! V Žalcu, dne 8. aprila 1900. Ivan Kač. Razno. Kmetijsko društvo v Vipavi naznanja svojim p. n. članom: 1. Uradni dnevi določeni so ob pondeljkih in četrtkih od 9—12 in od 2—4 ure popoludne. 2. V istem času oddajalo se bode tudi blago. 3. Oddajale se bode pa samo cele vreče ali zavoji, zato naj se radi galice in žvepla združi po toliko članov, da vzemo skupno vsacega celo vrečo, sicer so navezani na društvene trgovce. V zadnjem času ustanovile so se sledeče hranilnice in posojilnice po Raiffeisenovem sistemu: Hranilnica in posojilnica v Planini na Kranjskem, hranilnica in posojilnica Skrilje, Kamnje in Čepovan na Goriškem. Denarni promet hranilnic in posojilnic v mesecu januariju 1900. Hranilnica in posojilnica v Tomaju: Prejemki 4329K 6ti h, izilalki 3846 K 38 h, denarni promet 8176 K 04 h, prejete hranilne vloge 3000 K — h, izplačane hranilne vloge —.■— K, dana posojila 1400 K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 2615 K 27 h, izdatki 1490 K 28 h, denarni promet 4105 K 55 h, prejete hranilne vloge 804 K, izplačane hranilne vloge 238 K 98 h, dana posojila 200 K, vrnena posojila 800 K. Y mesecu februariju 1900. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 2158 K 74 h, izdatki 1425 K 07 h, denaani promet 3583 K 81 h, prejete hranilne vloge 320 K, izplačane hranilne vloge 1210 K 21 h, dana posojila 200 K, vrnena posojila 490 K. Hranilnica in posojilnica v Tomaju: Prejemki 6196 K 82 h, izdatki 5668 K 22 h, denarni promet 11.865 K 04 h, prejete hranilne vloge 4710 K, dana posojila 3220 K, vrnena posojila 600 K. V mesecu marcu 1900. Hranilnica in posojilnica v Biljah: Prejemki 4644 K 67 h, izdatki 4379 K 50 h, denarni promet 9024 K 17 h, prejete hranilne vloge 2970 K, izplačane hranilne vloge 1108 K 04 h, dana posojiila 510 K, vrnena posojila 130 K. Hranilnica in posojilnica v Cirknici: Prejemki 15.350 K 49 h, izdatki 10.789 K 51 h, denarni promet 26.140 K, prejete hranilne vloge 8431 K 70 h, izplačane hranilne vloge 7607 K 79 h, dana posojila 3000 K, vrnena posojila 720 K. Hranilnica in posojilnica v Črnem vrhu nad Idrijo: Prejemki 3369 K 47 h, izdatki 2662 K 72 h, denarni promet 6032 K 19 h, prejete hranilne vloge 1893 K, izplačane hranilne vloge 1660 K 63 h, dana posojila 390 K, vrnena posojila 515 K. Hranilnica in posojilnica v Dobre-poljah: Prejemki 16.026 K 86 h, izdatki 18.165 K 47 h, denarni promet 34.192 K 33 h, prejete hrnilne vloge 5088 K, izplačane hranilne vloge 13202 K 98 h, dana posojila 4190 K, vrnena posojila 3730 K. Hranilnica in posojilnica v Gorjah: Prejemki 11.515 K 49 h, izdatki 10.043 K 36 h, denarni promet 21 558 K 85 h, prejete hranilne vloge 5690 K 66, izplačane hranilne vloge 4291 K 60 I), dana posojila 2838 K 50 h, vrnena posojila 1540 K. Hranilnica in posojilnica v Leskovici: Prejemki 1857 K 80 h, izdatki 1569 K 80 h, denarni promet 3427 K 60 h, prejete hranilne vloge 1226 K, izplačane hranilne vloge 828 K, dana posojila 730 K, vrnena posojila 400 K. Hranilnica in posojilnica v Renčah: Prejemki 1892 K 63 h, izdatki 1890 K 43 h, denarni promet 3783 K 06 h, prejete hranilne vloge 739 K 20 h, izplačane hranilno vloge 40 K, dana posojila 1619 K 20 h, vrnena posojila 246 K. Hranilnica in posojilnica v Senožečah: Prejemki 2910 K 09 h, izdatki 1790 K 94 h, denarni promet 4701 K 03 h, prejete hranilne vloge 200 K, dana posojila 1740 K, vrnena posojila 1300 K. Hranilnica in posojilnica v Šturijah: Prejemki 6170 K 54 h, izdatki 5152 K 26 h, denarni promet 11.322 K 80 h, prejete hranilne vloge 5119 K 26 h, izplačane hranilne vloge 603 K, dana posojila 270 K. Hranilnica in posojilnica r Tomaju: Prejemki 10.621 K 41 h. izdatki 7203 K 70 h, denarni promet 17.825 K 11 h, prejete hranilne vloge 6270 K, izplačane hranilne vloge —.— K, dana posojila 4720 K, vrnena posojila 1160 K. Hranilnica in posojilnica v Žireh: Prejemki 9300 K 75 h, izdatki 8473 K 36 h, denarni promet 17.774 K II h, prejete hranilne vloge 5240 K, izplačane hranilne vloge 1964 K, dana posojila 3060 K, vrnena posojila 1180 K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 2472 K 47 h, izdatki 2094 K 52 h, denarni promet 4566 K 99 h, prejete hranilne vloge 810 K, zplačane hranilne vloge 540 K 42 h, dana posojila 1550 K, vrnena posojila 900 K. Tržne cene žitu na Dunajski borzi dne 23. aprila 1900. (za 50 kg) za pomlad, za maj-junij, za jesen za pšenico . , rž . . . , ječmen . , oves . . „ turšico . , krompir „ seno za pšenico . „ rž . . . „ ječmen . , oves . . , turšico . , krompir , seno Na trgu v Črnomclju za 100 kg Na trgu v Metliki za 100 kg Na trgu v Mariboru za hektoliter 16-80 13-60 12-— 11 90 12-10 4-— 4-— 19 50 16-50 15-50 9 — 14 — 6 — 6 — za pšenico K —— rž . . . ječmen . —• oves . . 13 20 turšico . 1330 krompir 6— seno . . N« trgu v Ptuju za 100 kg pšenico K —— K \a>. 15 — ječmen » ' ^ } s » 12—, „ oves „ 13 60, „ 13 50 turšico „ 12—, . krompir m 4* f t • seno • „ —'—, , 2-60 Na trgu v Celovcu za 100 kg pšenico.........................K 16-— rž..............................„ 14-20 ječmen.............................—•— oves...............................11 60 turšico............................13-— Na trgu v Velikovcu Pšenica . K 815, K 809, K 8-25 za 100 kg Rž . . Turšiča . * 7. , * 715, * , 5.78, , 588, 7-31 za pšenico . Oves . , , 5-40, , 5-42, 5-70 9 IZ . . . „ ječmen . . Na trgu v Ljubljani za 100 kg „ oves . . „ turšico . za pšenico K 16.60, K 18.40 Na trgu v Gorici 16 20 14-20 11-60 13 — rž ... . ječmen . . oves . . . turšico. . . krompir . . seno . . . belo proso . navadno proso ajdo . . . . 14 40, 13-60, 12- 40, 13- 20, 5.60, 4-40, 19-, 14- , 17 60, 15 60 14-— 13 60 14 40 660 18-40 za 100 kg ,__. domačo pse o jnostransko K 19- rž . . ječmen . oves . . turšico . krompir seno . . 13— 1370 6-20 5-40 Na trgu v Kranju za 100 kg pšenico............................K 17-50 rž................................. „ 15-60 ječmen..............................16— oves................................„ 17'— turšico............................., —•— krompir............................„ 5-68 seno ...............................„ 4'40 proso hektoliter....................10 72 Tržne cene surovih svežih kož za mesec april: Goveje kože, težke k kg............K —-88 » » l«hke .................„ —'80 Telečje , „ ..............„ 114 Prešičeve čiste „ ...............„ —-70 , , slabe „ „..............„ —-54 Pristno seme edino pravega Kašelskega zelja katero naredi lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji, prodaje 30 gramov za 1 krono l(/n. Mercina, posestnik v Zvo.M»» » k N. HEID Stockeran a Dunaj a Čistilnice in stroji za sortiranje različnega žita. Special-trierji za čiščenje leče, graha, fižola, ogerščice, lanenega semena, prosa itd. s patentovano pločevino; izborno čiščenje, brez vsake zgube dobrih zrn. Trier za čiščenje detelje od pre-denice in drugih škodljivih primesi. Excelsior-mlini za razdrobljenje (Patent Heill) za razdrobljenje in mlenje rži. ječmena, ovsa, koruze, fižola itd. Ti stroji so zelo lahko gonljivi, (ročni na gepel in na par), so zelo po ceni ter se le počasi izrabijo. Popolna oprava, za skladišča, po najnovrjšem sistemu. S S 1 S*; > Re ' m • • j © e e • • • Centrala za nakup in prodajo! • • • • • • • • • • • • ^OoJJOUcil o!\ti »»»»»»»»»»»»»»» Ljubljani e posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. • ; . Posredovalnica za Zvezine trgovce! S IVTTVTTVTVTVVTT Za vodnjake najboljša sesalka na vsem svetu! Vsaki gospodar, kateri potrebuje dobro, trajno in praktično črpalo za svoj vodnjak, kupi naj si genijalno sesalko iz češke tovarne Cenike in prospekte na željo prosto in brezplačno. AISTT. KUNZ Tovarna za vodovode lit sesalke Bela cerkev (Weisskirchen) na Moravskem. gAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAH AVGUST REPIC, sodar v Ljubljani Kolizejske ulice št. 16, Trnovo izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne 4 po najnižjih cenah. Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. 1II|I lllllIII I II Anton Pečenko Vrtna ulica 8 Gorica Via Giardino 8 zalagatelj in pridelovalec vina priporoča Pristna pristna bela vina črna vina iz vipavskih, furlanskih, dalmatinskih isterskih in briških vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Cena zmerna. Postrežba poštena. - — - - - - - - 4* © >50 pozor! # Najboljša kisla voda £ O 6a J-u-rij l^.©gQ-36'š©$s=©v 8] s „a N 5 C •g1! »Marijin studenec« Si. CO o Su C. ii fr.—« — v okraju Rogatec. — a B 8’. o 50 •s: rS' 5 Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. Gottliebu v Gradcu v. C:. ^ ° a S *co t analizo vana in soje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1. 1858 <3. ~i> o o ^ 'tš © fij sejnega poročila matematično-pri rodoznanskega razreda ces. akad e- S” 3033aa3Q.cK).()ooaoo.Q3aa33.o.Q.33.c)ooooo.O:: @ ° @ ° © ° © ° © 0 © Kmet. društvo v Vipavi priporoča preč. duhovščini in drugim odjemalcem zajamčeno pristno vino iz svoje zaloge in svojih članov pridelke po zmerno nizkih cenah, in sicer: 1. vrste belo vino po 24 do 25 gld. ali 48 — 50 K za 100 litrov, loco Postojna; 2. vrste belo vino po 21 do 23 gld. ali 42—46 K za 100 litrov, loco Postojna; 3. vrste belo vino po 19 do 20 gld. ali 38—40 K za 100 litrov, loco Postojna. V zalogi so tudi desertna vina, in sicer: renski rizling za buteljke po 45 ali 90 K Hi. ozir. 7/8 Itr. buteljka po 60 ali P20 K Vrhpoljec črni po 2 K buteljka in Pikolit po 2 K 40 vin. Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov. Na zahtevanje pošljejo se vzorci. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat. Kmet. zadruge ! Svoji k svojim ! © 6 © 0 © ° © ° © ° @ r0f.j[jt iutjot T.ir.r~XT jicjr'Tjnnr Jt jf irrTir^TTTTi. it j *«> Odlikovan s 400 zlatil, srebrnimi in bronastimi kolajnami, o Ph. Mayfarth & dr. c. kr. edino priv. tovarna kmetijskih strojev, livarna in fužina na par d--*- DUNAJ II., Taborstrasse 71 ima v zalogi ročne, na gepeljne in na par patentovane mlatilne stroje, gepeljne, najnovejše čistilnike za žito, trijerje, rebljače za koruzo. Samodclujočc patentovane brizgalnice za vni-čenje njivne gorčice, „SyplioiiIa“; premakljive parne kotle za napravo živinske krme; stiskalnice za seno in slamo, ročne, premakljive ali nepremakljive; jeklene pluge, brane za travnike, za mah, na člene in diagonalne; najboljše stroje za sejati, „Agricola“; stroje za košnjo detelje, trave in žita; grablje za seno in za žito. Patentovane aparate za sušenje sadja, zelenjav i dr.; stiskalnice za grozdje in sadje; rebljače za grozdje; stroje za rezanje krme; ročne mline za žito; stroje za rezanje repe. Vse se izdeluje po najnovejših napravah. Obširne cenike in mnogoštevilna pviznauska pisma zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. t: JIX XT J J J l.l l S J J 1.1 J m T T T p 3I JI IX XX 11I TjTa JL f2aiS Šivalni stroji in kolesa —^ -----------------------—--------- Tovarniška zaloga Ivam Mmm-m V Ljubljani x Dunajska I? cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa! Ceniki se dopošijejo na zaiitevaiije zastonj. "V- T„ ZBott T7- ^ra.g'I Staro mesto, Malrž namesti, č. 142—I. Trgovec s stroji in kovanim blagom za vsakovrstne rokodelske potrebe priporoča stroje in orodja za vrtnarje, gospodarje, sadje-tpj rejce, gozdarje, vinorejce in čebelarje; jeklene kopače, lopate, ^aj grablje, motike, rovke, plevke, slrgalkc, prahu Ike za konje, nože, zobovje k žagam, cevi za vodovode, demante za stek-■ cjj, larje, pasti za krte, miši, podgane itd., škarje za konje, go-vejo živino in ovce, ostrine k rezalnim strojem, amerikanske vile, podajalnike, merila, vage, lote, stroje travoreznike. Potrebe za dom in kuhinje, mesarje in prekajalce mesa, škarje za brke in lase, angleške britve; domače telegrafe in njih posamezne dele. ..... Cenike na zahtevanje. __________________im Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. i Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani registfovana zadruga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodili in fino vino v steklenicah. Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. % \ C. in Ter. priv. tvornica za gasilno in kmetijsko orodje B, 4 SmeM-a v Čehu na Moravskem nudi vsakovrstne brizgalnice za gasilna društva najnoveje sestave s sesalno in tlačilno o prtino na obeli straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti peronospori, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje gospodarske stroje vsako jak ih vrst. Ceniki brezplačno. gagET" Plačilo tudi na obroke. Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. Slovenci, kupujte doma! Kmetijsko društvo v Dobrepoljah ima v zalogi dobro obležan S I R 1 dvojne vrste, masten in pust za delavce. Razpošilja se po pošti ali železnici v celih hlebih od 25 do 30 kg, pa tudi v manjših kosih. Razpošilja in odgovarja se točno. tovarniška zaloga Za$tcpniK kr. ' tovarna papirnega papirja * * a tovarne papirja na Hel