Z33. številno. Pavšalni feankh v tSrfTAti I iijHeijBit, i toriH h oktobra mm. Lil. loto. Iahaja vsak dan vratar, imaamsi aoacljt in pramnika. arati s Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne i* male oglase 40 vin., za madne razglase 60 vin., za poslano in reklame 1 K. _ Pri naročilu nad 10 objav popust 9 Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprvvništvo „Slov. Naroda" in ,,Narodna Tiskarna11 ulica št. 5, pritlično. — Telefon st 90. Kna!lo?a „Sioveneki Narod' ve*!« v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 84 — polletno ....... m 42-— 3 mesečno ....... 2i'— 1 .........T- Novi naročniki naj pošljejo v prvić naročnino vedno QV P° nakaznici. Na samo pismena naročila brei postave denarje se ne moremo ozirati. v L*ubl|a is ia po pošti : V inoaematvo: celoletno K 95 — polletno.......„ 60-— 3 mesečno ..»...„ 26'-1-..........9 — Uredništvo „Stov. Naroda'« Knailava ulica it S, L Telefon £iev. 34. Dopise »prejema le podpisane in zadostno Rokopisov ne vrača. Pczzrnezna Številka velja 40 vinarjev. Beograd,.5. oktobra. Dr. Marko T r i f k o v i ć je sestavil danes sledeči kabinet: Dr. Marko T r i f k o v i č„. predsedstvo (radikalni disident); dr. Ante Trumbić. zunanje posle (nevtra-lec); Stojan Protić, notranje zadeve (radikalec); dr. Anton Korošec, promet (Jugoslovanski klub); dr. Fran Jankovič, verstvo (Jugoslovanski klub); Velizar Janko-viČ, finance (radikalec); dr. Meh-med S p a h o , socijalna politika (demokratski desident, musliman); St. R i b a r a c , trgovina (srbski liberalec); dr. Ivan Krnic, prehrana (Narodni klub); dr. Mate Drinko-v i č, pošta in brzojav (Narodni klub): dr. Vlaaislav Polic, konsti-tuanta (Narodni klub); dr. Momčilo N i n č i ć . agrarna reforma (radikalec); Joco J o v a n o v ić , zgradbe (radikalec): Velja V u k i č e v i ć, šumarstvo in rudarstvo (radikalni disident); general Steva H a d ž i č, vojna (nevtralec); dr. Dušan Pele š, pravosodje (demokratski disident); dr. Slavko M i 1 e t i ć , zdravstvo (radikalec iz Vojvodinje). Beograd, 5. oktobra. Danes popoldne ob 3. uri je predložil g. Trifkovič novo kabinetno listo prestolonasledniku. Kakor se govori v parlamentarnih krogih,, prestolonaslednik te liste še ni potrdil. Jutri dopoldne ob 11. uri bo prestolonaslednik sprejel zopet g. Trifkovića v avdijenci. Beograd, 6. oktobra. Včeraj ob 16. je predloži! Marko Trii ko Vič prestolonasledniku Aleksandru ministrsko listo. Vsi disignirani ministri so biii zbrani in nestrpno pričakovali vrnitve svojega predsednika, da nemudoma prevzamejo vladne posle. Prestolonaslednik Aleksander pa je, kakor se zatrjuje v političnih kro?i!i. predvsem pozval Trifkovića. naj mu pojasni, kakšnega značaia so dogovori, ki lih ?e sklenil z »Narodnim klubom«. Trifkovič je bil radi tega vprašanja v nemali zadregi in stiski, ker se on v podrobnostih ni bavfl s tem vprašanjem ter je kratkomalo prevzel dogovor, ki ga je preje Stojan Protić sklenil z »Narodnim klubom-. Vsled tega tudi ni mogel dati podrobnih pojasnil, zlasti pa ni mogel regentu predložiti zapisnika, ki je bil sestavljen o onih dogovorih. Zato je regent Aleksander naročil Trifkovi- LISTEK. Dr. Al. K—Ij- »Nov zarod prihaja, prerojen, ves nov.« Zopet so bili zbrani naši znanci v »Zvezdi«. »Našo belo Ljubljano čaka najlepša bodočnost,« je otvoril zasedanje poštni Cok od sjaje Adriie. »Tehniko že imamo in sfcoro dobimo še popolno vse-učil^C«. To bo potem življenje po Ljubljani* ČJoveku se srce kar širi veselja, če v se radikalci iz egoističnih motivov, iz neut. ; . i hrepenenja po oblasti in \!adi. v zadnjem času iz-pozabili tako daleč, da so se izneverili celo oni točki, ki so jo preje pro-glašali kot prvo in najvažnejšo v svojem programu. Znano je namreč, da je Stojan Protić sklenil z »Narodnim klubom« pakt. ki naravnost ugreza državno edinstvo. Marko Trifkovič se s Starčevi-ćanci ni posebe pogajal, marveč je enostavno prevzel dogovor, ki ga je zaključil preje ž njimi v imena radikalnega kluba Stojan Protić. Da se za tak pakt, ki posega globoko v državni ustroj, in državni organizem, mora zanimati tudi krona, je samo obsebi umljivo-, saj je krona najvišji čuvar in varah ustave, torej tudi sedaj veljavne ustave, ki določa izrecno, da se v nobenem oziru ne sme prejudicirati končnoveljavnim sklepom ustavotvorne skupščine. Ako sedaj regent ne pusti, da bi tajne pogodbe, ki so nastale zgolj iz gospodstvaželjnosti kake posamezne stranke, prejudicirale pravi narodni it. ki se ima uveljaviti šele v kon-stitnanti; je to ne samo njegova pravica, marveč naravnost njegova vladarska dolžnost. Zato je tudi regentova odločitev, da se mu mora pred-loziti zapisnik omlnoznega med radikalci in »Narodnim klubom« sklenjenega, federativni državni preustroj baje uveljavljajočega pakta, izraz najglobljega demokratskega nazira-nja, ki hoče preprečili, da bi posam-ne stranke narodovo voljo in demo-kratizem izigravate za strankarske koristi in interese. Ta regentov korak pa nomema tudi toliko, kakor da krona nima več v osebo g. Marka Trifkovića tistega zaupaKja, ki fe neobhodno potrebno, da se mu definitivno poveri sestava nove vlade. Ta prestolonaslednik.ov ukrep je — nezaupnic a g. Trifkovfću.' AH se Marko Trifkovič tega ne zaveda? Vsak*drugi državnik bi to takoj u videl in izvajal iz tega tudi nujne konsekvence, g. Trifkovič pa ima*očividno tako debelo kožo. da a ne čuti in se tega tudi ne — za-\ c da. Zato bo njegov fiasko tem večji in r a blamaža tem občutnejša, ko se mu bo od kompetentne strani, o tem smo prepričani, naravnost povedalo, da je padla v vodo njegova misija in to zaradi nedostajanja potrebnega zaupanja v njegovo osebo, v njegovo politično taktiko. Že danes lahko rečemo, g. Trifkovič je b i 1 de-si^niram ministrski predsednik! n rojstni shod v Balonu. V soboto 4. t. m. se je vršil v hotelu L'nionu ob pol 20. uri zvečer velik protestni shod proti sedanji draginji in proti činiteljem, ki povzročajo draginjo in pomanjkanje živil. Protestni shod je sklicala zveza narodnih društev, ki se je pod pritiskom sedanje draginje kon-stitu;rala. Shod je otvoril predsednik ZJ2. gospod D e r ž i č. V svojem pozdravnem govoru ie predsednik pozdravil pred vsem župana mesta Ljubljane g. dr. Ivana Tavčarja ter vse zastopnike narodnih stanovskih -organizacij za Slovenijo, ki so se v tako obilnem številu odzvali pozivu. Tudi vlada je bila o shodu obveščena, nj pa smatrala za potrebno, da pošlje svojega zastopnika na zborovanje. (Silno ogorčenje.) Predsednik poživlja na to zborcvalce na red in disciplino ter poda besedo predsedniku društva državnih nastavljencev g. Lille-gu. Ta je v svojem govoru podal kratko sliko sedanjega obupnega položaja državnega in zasebnega uradništva ter zahteval železno roko, ki bo posegla med producente, verižnike in prekupčevalce, da končno vendar enkrat znižajo cene živilom ter preprečijo pogubno izvažanje iz države, med tem ko uradništ-vo trpi pomanjkanje. Glavni referat, kateremu je sledilo občinstvo z velikim zanimanjem, je podal predsednik ZJ2. Držie. Iz njegovega temeljitega in velc-zanimjvega poročila posnemamo tole-Mnogo nas je bilo med vojno navdušenih Jugoslovanov, ki smo z gnjevom in srdom prenašali vsa preganjanja po-Se le dvakrat ali trikrat sem mu moral nekaj priskočiti na pomoč, da ie mogel v kavarno. Tam so imeli namreč tehniki svoje posvetovanje. Morebiti vas bo zanimalo, o čem se posvetujejo naši mladi tehniki.« »Le povej!« je zarezal vipavski Curk. »Saj tako vem, da ne bo nič prida. Le predobro čutim, da se od tedaj, kar smo pokopali dobro Avstrijo, še nf nič pametnega reklo ali storilo —« »Molči, vipavska suša!« zaleti se prijateljsko vanj ižanski Grbec. »Iz tvojih ust še ni nikoli prišla kaka pametna.« »Za božjo voljo vaju prosim,« začne ju pomirjevati jadranski Cok, »nefaajta vendar! Kdo vaju bo poslušal? Kašman naj nam rajši pove o tistih posvetovanjih. Bo gotovo zanimivo.« »Posvetovanja so se najprej tikala strogo soJ^k;h vprašani, knjig in predavani. Na to so na drobno pretresli še. druge slične reči,« je pripovedoval Kašman. »Predvsem pa so vzeli v pretres, ali jim je slediti vzgledom nemških bur-šakov. Soglasno za zavrgli misel, da bi si vzeli nečedne burševske razvade za vzgled in jjh posnemali. Od vseh strani se \e nasprotno nasvetovalo, da nni bode našim tehm.kom vodilno načelo: Mens sana in corpore sano. Zdrava bo duša le tedaj, če bo zdravo telo, bi rekli po domače. Zato se je v najlepšem soglasju povdarjalo, da se mora vsled tega gojiti vse panoge športa, da se utrdi telo. Za gojitev sporta ima ravno naša bela Ljubljana vse predpogoje in naravnost idealno lego. Predvsem naša, po krivici premalo uvaževana Ljubljanica kar kriči, da» se posvetimo vodnemu sportu Najbrž ni v vsej Jugoslaviji reke, ki bi bila po svoji naravi boli ustvarjena za vodni sport Zato porabi slovenski tehnik svoj prosti čas za to, da bo ob Ljubljanici doma kakor v svojih učnih knjigah. Ustanovi se posebni veslarski in plavalni krožek. Oba krožka naj delata smotreno in strumno na to, da se bojo v doglednem času vršile na vodi od strani visokošolske mladine take tekme kakor na Angleškem. Ljubljana mora v tem ozi- ru postati Oksford ali Kembrič. Ravno-tako hvaležno polje naj išče in najde slovenski tehnik v planinstvu Slovenski tehnik mora poznati slovensko gorovje, višje, srednje in nižje, ravno tako, kakor pozna svoje .rodno selo. Vsako nedeljo poleti iz Ljubljane, če dalje ne, vsaj na Šmarno goro, Katarino, Grmado ali Krim. Slovenski narod je narod pevcev. Zato pristopi sleherni tehnik, ki ima glas in posluh, k naši »Glasbeni Matici« in pomnoži število njenega moškega in mešanega zbora. Namesto da bi zvečer posedal v zadimljenih kavarnah in zatohlih bezni-cah, hodi slovenski tehnik vsaki večer telovadit v sokolsko telovadnico. Iz vrst tehnikov mora iziti ona vzorna vrsta najboljših sokolskih telovadcev, ki bo nastopala pri mednarodnih tekmah in — zmagovala. In naše Narodno gledališče, naša drama, naša opera, najde v slovenskih akademikih vroče ljubitelje. Tudi v Pragi, Zagrebu, Beogradu in po vseh visokošolskih mestih je akademska mladina najboljša, najinteligentnejša gledališka publika. Taka bodi tudi v Ljubljani! Vsi sklepi so bili soglasni in takoj izvoljeni posamezni agitačni odbori, ki naj delujejo za gojitev vodnega sporta, planinstva, petja, sokolstva itd. Po mojem mnenju so naši tehniki na pravem potu. Komaj čakam, da nam letošnje leto prinese še popolno vseučili- Prišel je čas preobrata, dosegli smo naš ideal Jugoslavijo, a kaj imamo od nje sedaj? Verižništvo, prekupčevalstvo in navijanje cen nas je dovedlo tako daleč, da si ne vemo več izhoda. In kdo je temu kriv? Kriva je temu naša vlada, ki je v marcu tega leta proglasila prosto trgovino. Posledica tega dejstva je bila, da so vojni dobičkarji, ki so se v bivši Avstriji zadovoljili s 25% dobička, sedaj povspeli tako daleč, da so se vsled bojazni pred davkom na vojne dobičke ojunačili zahtevati nad 100% in so mislili, da morajo kar čez fioč obogatett. Ti bivši avstrijski patrijoti, ki so v bivši Avstriii podpisovali milijonska vojna posojila in kričali ob vsaki priliki v svet, da je avstrijska stvar pravična, ti patrijoti hočejo danes igrati isto vlogo tudi v svobodni Jugoslaviji, samo s tem razločkom, da si mislijo, da jim mora ta posel sedaj temveč nesti. Pričele so se ustanavljati razna kapitalistične družbe za uvoz in izvoz iz države. Prosta trgovina, ki je bila proglašena, je rodila tudi pri nas svoje izrodke in ustanovila se je centrala za uvez in izvoz v Ljubljani. Stvar sama na sebi ni bila napačno mišljena. Ker pa je bjlo pri tem uradu zaposlednih premalo oseb, ker jim ie raslo delo čez glavo, ker so prihajali razni špekuantje, katerim se njihovih spletk ni moglo brati kratkomalo iz obraza, pričelo se je pri tem uradu s protekcijo in končno je nastal pravcati kaos. Prišlo je tako daleč, da dandanes nihče ne ve več, katere izvoznice so prave. Ali so prave one, ki jih izdaja centrala ali od Boga postavljena vlada (ogorčenje) ali izvoznice, ki jih izdajajo posamezna ministrstva, bodisi ministrstvo za socijalno skrb ali katero drugo ministrstvo. Tem žalostnim razmeram so v prvi vrsti krive razmere po železnicah, zlasti v Banovini, v drugi vrsti pa nejn-formiranost in nekompetentnost naše vlade. Kakor se je poročalo v časopisih, posebno v »Slovenskem Narodu« z dne 23. in 24. septembra't. 1., bila je izdelana kompenzacijska pogodba z Nemško Avstrijo v Beogradu. Ta pogodba, ki je Že stopila v veljavo, urejuje uvoz in izvoz iz naše države in proglaša vse izvoznice, izdane od nekompetentnih oblasti po 2. septembru za neveljavne. Pri nas se na te določbe ne ozira. Nebroj vagonov z živil} se ne izvaža samo v Nemško Avstrijo, marveč tudi v Italijo. V zadnjem Času se ie vnela po Časopisju živahna debata o pomanjkanju krompirja, moke jajec itd. Pisalo se je, da bo v kratkem, t. j. tekom letošnje zime poskočila cena krompirju na 2 K za kg, šče. Potem se bo na vseh poljih začela plemenita medsebojna tekma med našimi tehniki, pravniki, medicinci in -filozofi. Morebiti še doživimo, da. se med tekmovalce pomešajo še bodoči slušatelji teologije...« Po poslednjih besedah se je učitelj Kašman malo zamislil. To je dalo vipavskemu Curku priliko, da je napravu' opazko: »Ma, tega ue verjamem. Kar ne morem si misliti visoko ocilindranih bogoslovcev z vesli v rokah. Sicer bi pa tudi prišla takoj s cesarskega Dunaja prepoved —« »Molči že enkrat, vipavska suša, o tvojem cesarsk. Dunaju f« prestreže mu nadaljno besedo ižanski Grbec z osornim glasom. »Jugoslovan, teologi sploh ne bodo nosilj več cilindrov, in drugič nam Dunaj nič več ni mar! Danes piha drug veter, tudi med našimi teologi!« »Bog daj! Bog daj!« je vzdlhnil učitelj: Ižanec bi se bil rad Še prepiral, a vzel je iz žepa piPico in si jo počasi za-palil »Lepo bo še v naši Beli Ljubljani! ,Nov zarod prihaja, prerojen, ves nov!' kakor je prorokoval naš Vodnik,« je kimal sprevodnik Hude. »Lepo... lepo ... Ce bi bil človek še mlad!« je vzdihnil Curk. »A vendar: srečni smo pa le tudi mi starci, da smo vse to doživeli!« 055 fee bo korupcija z izvoznicami pa trajala se v enaki izmeri naprej, ne bo minulo 14 dni, ko bo cena kg krompirja narasla na 5 kron. Kako malo se ozira pri nas pri tem za uvoz in izvoz iz naše države na določbe kompenzacijske pogodbe z Nemško Avstrijo, dokazuje tn prediežečih 12 izvoznic, izdanih za izvoz krompirja iz Škofje Loke in Kranla po 2. septembru t. 1. Na teh izvoznicah, izdanih za tvrdko >Impex«, je podpisan neki g. Težak, izvoznice pa nosijo dvojne Štampilije in sicer: »izven kontin-• genta št----in štampilijo kompenzacijsko b^go«. To protislovje si ni možno tolmačiti, če se vzame v poštev tudi brzojavko, ki jo je prejel in objavil »Slovenski Narode v svoji številki 4. oktobra in v kateri poroča dr. Olip, da so izvoznice, izdane po 2. septembru, neveljavne. Drugo dejstvo je, da se namerava še vedno kupčevati s krompirjem z Nemško Avstrijo potom izvoznic da je prejelo vodstvo Južne železnice iz Nemške Avstrije poročilo, da je pripravljenih v Leibnizu 30 vagonov, namenjenih v Ljubljano za prevoz krompirja v Nemško Avstrijo. Ta krompir bi izvozila Zadružna zveza. Očividno je, da obstoja med Zadružno zvezo in »lmpexom« zveza. Nebroj vagonov se je izvozilo v Nemško Avstrijo, polnih živi! jn poljskih pridelkov, vlada se je opozorila od vseh strani, da se izvaža blago na vse mogoče izvoznice, a ni se ji zdelo potrebno, da bi zaplenila ali ustavila samo en vagon. Ni čuda, da se povsod, še celo po vseh gostilnah govori, da je ta dan zaslužila Zadružna zveza 10.000 kron, drugi dan zopet še več. Kar se tiče jajec, treba je konstatirati, da se je samo iz Ljubljane izvozilo v času od 25. septembra do 1. oktobra 6 vagonov jajec, 5 vagonov jajec. opremljenih z izvoznicami št. 27.820, 27.821, 27. 822. 27.823 in 27.824 odšlo je v Nemško Avstrijo v Bux. En vagon jajec in sicer oddanih dne 25. septembra, odšlo je v Trst, oddala ga je Vojna zveza, namenjen pa je bil na naslov: Fratelli Oionfre, Trst. (Silno ogorčenje.) Ta vagon se je vsled raznih intervencij ustavil v Borovnici, vlada pa je dne 1. septembra ukazala, da se mora ta vagon spustiti naprej. Za ta vagon jajec je interveniral na železnici tudi zastopnik tvrdke Pollak, ki je izjavil, da so ta jajca kompenzacijsko blago z;i 60 vagonov cementa, ki se ga bo poslalo iz'Splita. Torej za blago, ki pride iz našega jugoslovanskega Splita, je treba poslati v italijanski Trst cel vagon jajec. Danes se je zahtevalo zo pet dva vagona za izvoz jajec in sicer enega za 110, drugega za 104 zaboje jajec pod številko izvoznice 27.659 od 23. septembra t. 1.. naslovljeno zopet na Pratelli Oionfre, Trst. kot kompenzacijsko blago za obleko, katero smo mi prejeli, ki se pa ni nikjer razdelila. (Silno ogorčenje.^ Tako daleč nas je dovedla prosta trgovina, da smo izvozili v teku tedna okrog enega milijona jajec, pri nas jih pa primanjkuje. Krivi so tem razmeram urad za uvoz in izvoz, tvrdka »Im-pex«, Zadružna zveza. Vojna zveza, spedicijska tvrdka Balkan in slični drugi spekulantle. Prizadeta pa je tudi tvrdka Pollak, ki poleg tega, da se bavi s tako umazano kupčijo z jajci, še nezaslišano navija cene usnju. Tako kupujejo ti veleusnjarii po 28 K komad kože, za ustrojeno kožo pa zahtevajo 100 do 150 kron. Ce se o vseh razmerah, bodisi o navijanju cen, bodisi o nepostavnem izdajanju izvoz povpraša in pritisne pri vladi, ta kratkomalo izjavi, da v vseh teh ozirih ni kompetentna, da o celi zadevi ničesar ne ve in da so krivi drugi. Smešno pa je, da ljubljanska vlada, ki je odvisna od beograjske vlade, ne ve, oziroma noče uveljaviti sklepe beograjske vlade. Istotako je nezmisel misliti, da bi se morda sedaj izvažal krompir iz leta 1918. kot blago izven kontingenta, marveč se izvaža letošnji krompir, ki je stavljen pod zaporo in torej ni kompenzacijsko blago. Zahtevala se je od predstavnika svobodnega stolnega mesta Ljubljane preiskava v tem oziru (odobravnje), vlada pa, kakor se čuje, do sedaj še ni storila nobenega koraka, da bi izvršila katerikoli korak, da uvede preiskavo. (Silno ogorčenje.) Mj pa zahtevamo, da se izvede takoj kar najstrožja preiskala in naj se krivci postavijo pred sodišče, pa naj pripadajo katerikoli stranki. (Silno odobravnje.) Nikakor ne moremo dopustiti, da bi krvosesi in pijavke naredili iz poštenega ljudstva, ki je preneslo ob času prevrata najhujše nadloge, ne da bi pri tem omahovalo, narod goljufov. Naša naloga je, da ukrenemo vse, kar je potrebno, da preprečimo zle namere naših notranjih sovražnikov. (Odobravanje.) Nato je govoril predsednik Zveze poštnih organizacij g. Ur-bančič, ki je podal pretresljivo sliko našega bednega uradništva ter izjavljal, da uradniki odklanjajo vsako povišanje plač, ker imajo od tega koristi le navi-jalci cen, zahtevajo pa od vlade, da naj zniža cene živil in blaga Končno izjavlja v imenu vseh poštenih in zavednih poštnih uradnikov in uradnic, da ne bodo dopustili, da bi odšlo v inozemstvo, bodisi v Nemško Avstrijo ali kam dru-fltti eno giS£K) ali e,na brzojavka, ki bi imela s pijavkami in spekulant! le najmanjšo zvezo. (Odobravanje.) Govoril je na to v imenu NSZ. g. Brandtnet, katerega govor pa bi bil lahko izostal, ker ni bil ne ktvaren, ne okusen, še manj pa umesten. Predsednik g. Držič je prečita! na to naslednje resolucije: Na javnem protestnem shodu dne 4. septembra v hotelu Union zbrani zastopniki narodnostanovskih organizacij: Zveza jugoslovanskih železničarjev, Zveza poštnih organizacij, Zveza jugoslovanskega učitejjstva, Društvo državnih nastavljencev, Narodna socijalna zveza, Društvo zasebnih uradnikov in zborovaleev vseh slojev mesta Ljubljane: 1.) protestiramo najodločneje proti nezaslišani korupciji in navijanju cen, kj jo hočejo razni vojni dobičkarji tn brezvestni prekupčevalci ob popolni pasivnosti in direktni podpori vlade uveljavljati v naši domovfni. 2.) Zahtevamo takojšnjo konfiskacijo nakupljenega krompirja in eksemplarično kazen z zaporom vseh, ki so v samopašne namene nalašč povišali cene, in izgon tujih špekulantov. 3.) Zahtevajo takojšen preklic vseh, po 2. septembru izdanih živilskih izvoznic iz Slovenije in natančno kontrolo teh, s sodelovanjem akcijskega odbora narodno - stanovskih društev. 4.) \ es izvoz in uvoz naj vzame država v svoje roke s sodelovanjem akcijskega odbora na podlagi nove trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo. 5.) Skrite zaloge moke naj se, ako jih razne družbe in veletrgovine tekom treh dni prostovoljno ne naznanijo, eruirajo in zaplenijo. 6.) Za živila, ki so v Sloveniji« odveč in se bodo izvozila, naj se kot kompenzacija preskrbi obleka in usnje. Službene obleke vseh onih državnih nastavljencev in onih v velikih podjetjih, katerim po zakonu ista pristoja brezplačno, se morajo še pred zimo nabaviti in razdeliti. Mestne aprovizacije in one industrijskih krajev v celi Sloveniji se morajo preskrbeti z najpotrebnejšimi živili za celo zimo in to po cenah, katere bo predlgal akcijski odbor. Vlada mora dati potreben kredit na razpolago in prispevek za prehrano ubožnih slojev. 7.) Cene vseh žjvljenskih potrebščin morajo se takoj znižati s sodelovanjem akcijskega odbora. S.) Vsa imenovana narodnostanovska društva se strnejo v enotno falango v obrambo domovine in naroda pred notranjimi izkoriščevalci in vojnimi dobičkarji in zunanjimi špekulanti in pošljejo po dva člana v skupen akcijski odbor, ki se proglasi do udefstitve vseh zahtev za permanentnega. 9.) Vlada prizna akcijski odbor narodnostanovskih društev za sond ločujoč faktor pri vseh izvoznih kupčijah z živili in kurivom. Ako vlada tekom osmih dni na to resolucijo ne da popolnoma pritrdilnega odgovora, izjavi jao zastopniki imenovanih koalira-nih društev, da bodo z vsemi razpolož ijivim sredstvi delali na to, da se korupciji in navijanju cen naredi konec in tudi preko vlade varujejo koristi in čast naroda. Hočemo biti pošteni in delavni stanovi poštenega, treznega in delavnega naroda in ne naroda goljufov in ve-rižnikov. Ako vlada tega noče podpirati, potem bodo 1 narodno-stanovska društva na lastno pest preprečila vsak izvoz in vsako korespondenco verižni-kov, prekupčevalcev in vojnih dobičkarjev. 10.) Zastopniki narodnostanovskih društev poživljajo vse svoje člane in zborovalce k miru in redu. Članstvo združenih organizacij se mora strogo držati navodil in ukrepov akcijskega odbora. — II. Zastopniki koaliranjh narodnostanovskih društev zahtevajo, da pokrajinska vlada izposluje pri centralni vladi takojšnje izplačanje od posameznih društev zahtevanega enkratnega nabavnega prispevka. (Viharno odobravanje pri vsaki točki.) Gospod Deržič je izjavil v imenu 7)2. svojo solidarnost z vsemi v resolucijah stavljenimi pogoji. Isto so izjavili zastopniki Zveze poštnih organizacij, zastopniki drjštva državnih nastavljencev, zastopniki zvez jugoslovanskih učiteljev in zastopniki NSZ. kot delavske organizacije. Govorili so na to še razni govorniki več ali manj posrečeno in vzbujajoč na eni strani zadovoljstvo, na drugi pa smeh. Prj glasovanju o resoluciji je bila ta sprejeta soglasno brez ugovra. Na to je poročal predsednik o raznih dopisih in pozdravih raznih narodnih društev, ki so se priklopih tej akciji, in o dopisu vlade, da se bo sprejela v nedeljo dopoldne ob pol 11. uri pri predsedstvu deželne vlade deputacija te novo ustanovljenje zveze narodnih društev, o katere uspehih bomo še poročali. Po zaključnih besedah se je zahvalil predsednik g. DeržiČ vsem zborovalcem, osobito pa g. županu ter ga prosi! še nadalj-ne naklonjenosti in posredovanja v tej zadevi. Na shodu je bilo zbranih nad 3000 oseb in se je shod zvršil v najlepšem redu. Ronim lagoslov. ženo. V ponedeljek se je pričela seja s čitanjem pozdravov došlih društev iz Zagreba, Ljubljane jn drugod. Predlog gdč. Kasnarjeve, profesorice ženske gimnazije, naj se v delujoči kongresni odbor izvolilo kot častne članice ga. baronica Turkovič, ga Frangeš in gospa dr. Debelakova, bil je od izvr- zvečer. pravila in sklenilo se je, da ostane odbor, ki je načeloval kongresu, še nadalje kot upravni odbor do spomladi leta 1920., ko se bo na prvi glavni skupščini v Zagrebu izvolil pravi upravni odbor, v katerega pridejo tudi Hrvatice in Slovenke. S tem se je zaključil stvarni del kongresa dne 23. septembra ob 7. uri šujočega odbora odklonjen. Ta dan poročalo se je o delovanju raznih srbskih ženskih društev. 1. Savez srpskih žena, kateremu je, kakor smo posneli iz poročila, naloga skrbeti za osirotelo deco, ustanovilo je več zavetišč in vzgojevališč, pod imenom: 2. Kolo srpskih sestara skrbelo je predvojnem času za preganjane srbske brate izven Kralievine, med vojsko pa se je posvetilo oskrbi bohrh vojakov in njihovih zapuščenih družin, ustanavljalo bolnice in invalidne domove. 3. Žensko društvo (najstareje društvo v Srbiji) ima nalogo osnovanja gospodinjskih in obrtnih šol, oziroma pospeševanje poduka v šivanju, pletenju i, izdelovanju klobukov 4. .Društvo knjagjnje Ljubice ima namen vzdržavat? srbske cerkve, posebno v oddaljenih krajih, obenem je podpiralo siromašne Srbe »zven Kraljevine. 5. Materinsko udruženje ima cilj in namen skrbeti za otroke umrlih in bolnih mater in nezakonske dece. Društvo vzdržuje država in občimi. _ 6. Gevreisko žensko društvo in 7. Gevrejsko žensko društvo »Dobrobit« — skrbe za siromašno deco j in onemogle in bolne stare liudi. 8. Dom učenje srpskih Škola je internat za učenke srednjih šol. V inter- I Ob 8. uri zbrale so se vse delegatke na banket v Grand hotelu, katerega so se udeležili razni ministri s soprogami, vojaški dostojanstveniki, velika do-brotnica Srbov in prijateljica Jugoslovanov, Amerikanka dr. Miss Mor ton Tn ruska amazonka dr. Marija Siebold. Udeležencev je bilo okoli tristo. Predsedu'ca kongresa je tu napila Nj. Vel. kralju in prestolonaslednika, na kar so peli vsi navzoči. Vrstili so se mnogoštevilni govori m zdravljice tudi od stram Hrvatic in Slovenk, ki smo se zahvalile za lepe dneve, ki so nam jih priredile sestre Srbkmje in ki smo jih preživeli v naši gostoliubni prestolici. Jugoslav relief v Cblcagu. Osvobojenje Jugoslovanov in združenje v kraljestvo Srbov, Hrvatov In Slovencev ie našlo tudi med Jugoslovani v Zedinjenih državah globok odmev. Z velikim navdušenjem so snovali pomožni odbori; tako se je osnoval tudi pomožni odbor Jugoslav relief v Chicagu, ki je Imel namen, zbirati v Zedinjenih državah Severne Amerike pri ondotnih Jugoslovanih darila za njihove sorodnike in svojce v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pokroviteljstvo Jugoslav reliefa v Chicagu Je prevzel poslanik v VVashingto- nu, gospod minister Slavko Gruić. Osred-natu je vsako deseto mesto brezplačno, j nji odbor je sestavljen iz gg. major Franc 9. Društvo Srpske majke skrbi za ! Jager .predsednik; Vladimir Predović, taj- poduk mater za časa nosečnosti, poroda in prve dečje nege. 10. Društvo za prosveto žene in zaščito njenih prava. To društvo je naj-mlaje in največjega zanimanja vredno. nik; Harrv Merrcik. blagajnik; dr. Anton Biankini, predsednik finančnega odbora; Jovan Palandić, predsednik novinarskega odseka; Ivan Mladinec, vodja pisarne. Eksekutivni odbor je bil izbran od 17 jugoslovanskih narodnih jednot, in sicer iz in Ono dela v vseh smereh na izenačenju j 3 Srbov, 3 Hrvatov in 3 Slovencev: dr. ženskih pravic z moškimi. Niegov na- j Anton Biankini, Luka Grkovič, major Franc men je tudi širjti prosveto med prepro- ; Jager, Peter Mladinec, Jovan R. Palandić, sto ženo. Ta dan posetil je kongres minister prosvete g. dr. Pavle Marinkovjč in general RašiČ, kateri se je v imenu naše vojske zahvalil jugoslovanskim ženam. Gospod dr. PopovjČ, vstrajni gost kongresa, je naglašal, da bo mogla država, koje dolžnost je skrbeti za svoje državljane, to svojo nalogo izvršiti s pomočjo žene. Klub zagrebških učiteljic opisal je svoje delovanje proti raznarodovanju hrvatske dece po Madjarih, Nemcih in Italijanih. Gospa Zlata Kovačevič - Lopašič opisala je delo odbora SHS žena za siročad na Hrvatskem. Opisala je, kako je ta odbor skrbel za gladno deco iz Istre, Dalmacije in Bosne — brez razlike ve-roizpovedanja. — Odbor je deloval pod ^eslom: Hranit ćemo tiče ždraloviće Naše pleme izginiti neče. V ponedeljek popoldne izvolila se je enketa, ki je v posebni sobi pregledala in predelala »projekt pravil«. Savez je tu vsled popustljivosti Hrvatic in Slovenk ^dobil naziv: »Narodni ženski savez kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Istočasno je v dvorani, kjer se je vršil kongres, poročala gdč. Marija Baj-tova iz Ljubljane o delovanju slovenske žene na polju dobrodelnosti, posebno o delovanju za jugoslovansko siročad ter vojne invalide. Slovenke niso pozabile srbskih sirot. Poslale so v Beograd, Sa-bac in Kragujevac mnogo obleke, perila ia obuvala. Navedla je količino darov, ki so se poslala na razne kraje, osobito v Srbijo. Isto popoldne obravnavalo se je tudi invalidsko vprašanje, pri katerem se je naglašalo, da je poleg siročadi prvi, ki zasluži našo največjo pomoč — invalid. Razpravljalo se jc o prostituciji, poživljalo se je v resolucijah javne in zakonodajne oblasti, da naj se nijhove odredbe obračajo tudi proti moškemu, a ne samo proti ženskemu svetu. V zvezi s tem vprašanjem stalo je vprašanie alkohola in njegovih posledic, dnlie tuberkuloze in ženske higijene. Tu so se razkrile posebno žalostne slike iz Dalmacije. Bosne in stare Srbile. Pri razpravi o analfabetih bila so zanimiva predavanja o različnih načinih, ki se vporabljajo po Srbiji in na Hrvatskem za pouk prostega naroda. Veliko in mnogo se je razpravljalo o gospodinjskih šolah. Torek. 23. zjutraj, prišla so na dnevni red najzanimivejša ženska vprašanja in sicer o ženj kot javni delavki, njene državljanske pravice, nasledstve-no pravo, katero je v Srbi j i jako pomanjkljivo, skoro bolje rečeno, da ga ni. Razprave o teh točkah bodo tvorile zelo vporabno podlago pri *stvarjanju no- Vladimir Predović, Eliza Rapaič, Josip Sitar, Ivan Žagar. Ta eksekutivni odbor je imel celo akcijo v rokah, on je tudi izbral 22 zastopnikov v posameznih državah. Vsi zastopniki, člani odborov, kakor tudi njih pomočniki so delali popolnoma brezplačno. Zastopniki v posameznih državah so bili: j Jurij S. Brozić, Ely, Minn.; Vincenc Bu-drović, St. Louis, Mo,; Stojan Galić, Garv, Ind.; Nicola Macela, Galveston, Tex.; M. J. Marković, Duluth, Minn.; Matej Ozanič, Calumet Mich.; Rev. Ivan Perše, Kansas Cirv, Kan.; Franc Plene!, Ročk Springs, "Wye.; Daniel Predovič, Pueblo, Colo.; Franc Sakser, New York; Pavel Schneller, j Cleveland. O.; Josip Sitar, Joqliet, M.; S. P. Stambuk, Tacoma, Wasch.; Tomo Toni Ć, Butte, Mont; Peter Tornić, San Fran-cisco, Calif.; Gjorgje Trazivuk, New Orle-ans, La.; Kosto Unkovic, Pittsburgh. Pa.; Peter Vlasić , Detroit, Mlch.; Leo Zakraj-šek, Mihvaukee. VVis.; Ivan Zalar, VVauke-gan, 111; Rev. Ciril Zupan, Pueblo, Colo.; Ivan Zvetlna, Chicago, I1L Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti dveh Amerikancev, ki nista bila sicer Jugoslovana, sta pa kljub temu s svojim osebnim vplivom podpirala vsestransko celotno akcijo in to sta Hon. Edvard Kea-ting iz Colorado in Harry H. Merrick iz Chicaga. Jugoslav relief je za kritje stroškov prevoda, zavarovanja in uprave zahteval od pošiljavcev 15 centov za vsak funt teže. Na ta način se je nabralo 42.000 dolarjev, od katerih se je porabilo 20.000 dolarjev za nabavo blaga za siromašne sloje. Ostali znesek je še sedaj naložen v blagajni Central Trust Company of Illinois. Po odbitku stroškov, ki pa sedaj niso še končno določeni, se bode tudi preostanek porabil v dobrodelne namene. Pomožni odbor jc podpiralo jugoslovansko časnikarstvo v Zedinjenih državah-med temi je treba posebno omeniti: »Glasilo Jednote«, »Amerikanska domovina«, »Jugoslovanska zastava* itd. Zbralo se le 1774 zabojev v skupni teži 340 ton in vrednosti 350.000 dolarjev. Zaboji so bili naloženi na parnik »Argentina«, ki je odplul iz New Yorka dne 11. junija 1919. Takoi prvo noč po odplovitvi iz New Yorka je »Argentina« zaradi goste megle trčila s premogovnim parnikom »Yankee«, ki se je takoj potopil.^Argentina« Je bila le malo poškodovana, da je lahko nadaljevala pot v Trst, kamor ie dospela dne 3 .julija. Pošiljatev je spremljal gosp. Vladimir Predovič. Gosp. Josip Sitar in Peter mladinec .sta pa došla na drugem parniku čez Francosko v Jugoslavijo, ker jima italijanski poslanik v VVashingtonu nI hotel potrditi potnih listov za italijansko ozemlje. Gosp. Vladimir Predović je naprosil dva ameriška Častnika, ki sta imela namen, spremljati ameriško posadko Iz zasedenega ozemlja v Zedinjene države, naj bi ona kakor zastopnika Zedinienih držav mu olajšala prevoz čez zasedeno ozemlje. Gg. poročnika Edvard Murphy in C. S. Puff sta bila takoj pripravljena ter sta res požrtvovalno posredovala pri zastopniku ameriške misije v Trstu, majorju Mc. NI-chols, ki Je tudi pri italijanskih oblastih ukrenil vse potrebno, da so ista dovolila prevoz pošlliatve do Logatca. Italijanske Spominjajte se zaklada »Slov. sokolske zveze". vih zakonov Za te točke so se najbolj <*<*f so delale namreS gosp Predovieu I skozi 9 dni izvanredne sitnosti m, ako ne zanimale mlajše tnocj^ • ! bi imei prmo« od omeB|enlli dveh Castn!- O vseh zadevah, o katerih se je razpravljalo, vložile so se potom kongresa na merodaina mesta po različnih deputacijah tozadevne resolucije. Ko-nečno je kongres odobril popravljena kov ter od predsednika ameriške misije v Trstu, bi bil orevoz pošlljatve resno ogrožen. Le požrtvovalnosti In neprestani paz-Hivosti teh treh gospodov se je zahvaliti, da je prišla ta pošiljatev tako malo okra- dena v LJubljano; pa kljub vsej pazljivosti ni bilo mogoče zabraniti da nI bilo okrašenih 8 zabojev, tatovi so bil! sami italijanski vojaški strainild. Skoda al bila velika, ker Je zmanjkalo samo nekaj čevljev in drugih stvari. Stroške prevoza 'od New Yorka od Trsta je plačala naša država; znašali so po poročilu gosp. Predovića 15.238 dolarjev. Pošiljate v je ospela dne 13. Julija v Ljubljano v 14 tovornih vozovih Id so bili razloženi v skladišču »Balkan«. V tem skladišču so bili zaboji sortirani tn oni, ki so bili namenjeni izven Slovenlle v ostalo kraljestvo SMS, so se odposlali takoj naprej. ZaSlovenljo Je ostalo 1013 naslovljenih in 38 nenaslovljenih zabojev. Naslovljeni zaboji so se pod nadzorstvom gosp. Predovića in Sitarja oddajali naslovljencera iz Ljubljane in ljubljanske okolice v skladišču »Balkanc, naslovljeneem ostale Slovenije so se pa poslali na odnosna glavarstva, v katerih stanujejo. Omeniti je treba, 4a so bili naslovljeni zaboji namenjeni v prvi vrsti sorodnikom odpošilalcev. Razven tes:a pa Je bilo 63 naslovljenih na druge korporacije, in sicer: magistrat Ljubljana 5, župni uradi 25, županstva 14, šolske sestre v Mariboru 1 Marijanišče v Ljubljani, 1, siromaki v Ljubljani 1 In Narodna vlada 16. VeČino teh 63 zabojev so darovale jugoslovanske žene in dekleta v Zedinjenih državah, Id so najbolj delovale za omožno akcijo; noč te dan so zbirale darove, šivale obleke* sestavljale imenike iid. Nenaslovljenih zabojev je bilo 158. Od teh je ostala lA v Ljubljani za Slovenijo, drugi zaboji so se odposlali naprej in sicer JA v Zagreb za Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino, tretja V« v Sarajevo za Bosno, Hercegovino in Dalmacijo in četrta Vi v Beograd za Srbijo, Makedonijo ta Crno goro. Eden nenaslovljen zaboj Je bil v skladišču »Balkan« ukraden In pomotoma odposlan iz Ljubljane naprej, kar pa še do danes ni ugotovljeno tako da je ostalo za splošno razdelitev poverjeništvu za socijalno skrbstvo 37 nenaslovljenih zabojev In 15 zabojev Narodne vlade. (Eden zaboj za Narodno, vlado je bil po gosp. Predovlču oddan mestnemu magistratu. V 37 nenaslovljenih zabojih so bile sledeče stvari: 248 parov moških čevljev, 280 parov ženskih čevljev. 17.000 yard kambrika, 9000 vark kotenine 288 ducatov sukanca, 400 Škatelj masti, 2225 kvadratnih čevljev usnja, 2 zaboja gumbov. 5 zabojev stare obleke, 22 paketov šivank. V 15 zabojih Narodne vlade ie bilo: 102 funta Cat me al, 25 funtov ameriških lešnikov, 41 škatej čaja, 25 škatelj sladkorja, 194 parov različnih otročjih Čevljev, 6 škatelj različnih gumbov, 16 škatelj kon-denziranega mleka, 62 ducatov različnega sukanca, 4 škatlje elastike a 12 y, 1254 parov različnih nogavic 1175 kosov mila, 3 odeje, 7 kg riža (brutto), 233 kg kave (brutto), 50 funtov kave, 660 hlačic za dečke, 805 otročjih oblek, 633 otročjih srajc, 424 otročjih moderčkov, 250 vardov rjave kotenine, 70 yardov flaneleta, 770 yardov kretona, 144 ducatov različnih stiskačev, 78 parov trakov za čevlje, 40 pušic šivank za stroje, 64 pisem navadnih šivank, 12 kosov vezenine, 6 kosov čokolade, 4 kartone pisemskega papirja, 25 klobukov In 28 čepic za dečke, 13 zimskih Jopic, 1 zaboj stare obleke. Za podelitev tega blaga Je došlo na poverjeništvo za socijalno skrbstvo do 26. avgusta t .L 1260 prošenj, pozneje Je prišlo še 50 prošenj, torej skupno 1310, med temf je bilo prošenj sirot 28 In vdov z otroci 217. Ugodno rešenih Je bilo 896, to Je 68 odstotkov, druge so bile zavrnjene. Razen tega se je nakazalo 18 dobrodelnim zavodom sirotišnicam, zavetiščem itd.) v prvi vrsti vsa živila In druge stvari, ki so bile v tako malih množinah, da niso prišle za splošno razdelitev v poštev, potem tudi približno polovico manufakturne ga blaga. Za oropane kraje na Koroškem je namenjeno 6 zabojev stare obleke In del manu fakturne ga blaga. Industrijski kraji so se mogli le v mali meri upoštevati. Razdelitev. Komur Je bila prošnja ugodno rešena, ta bo obveščen s posebno dopisnico, ki velja za legitimacijo. Kdor se s to dopisnico ne izkaže, ne dobi blaga. Razdeljevalo se bo v Oblačilni poslovalnici. Šolski drevored št. 2 od 8. do 12. in od 14. do 16. are, In sicer od 6. do 11. oktobra za mesto LJubljano, od 13. dc 18. oktobra za ljubljansko okolico. Prosilcem ostale Slovenije se bo poslalo blago po pošti LJubljana, dne 4. oktobra 1919. Politične vesti. ss Prvi naš uspeh pri Vatikanu. Pod gorenjim naslovom poroča »Riječ SHS«, da je glasom zaupnih vesti papež sistiral bulo za imenovanje Akša-movića djakovskim in Nyaradlja kH-ževaČkim Škofom. To vprašanje se reši po končno sklenjenem miru. »Ri-ieč« poudarja v svojih izvajanjih, da je to precejšen uspeh naše politike pri Vatikanu, dasi država z njim še nima urejenih razmer, kajti prislovica veli: Roma locuta causa finita est — če je Rim odločil, je zadeva končana. = Bolgarska In Jugoslavija. Berlin, 1. oktobra- Rimski izvestitelj lista »Vossische Zeitung« poroča iz dobrega vira, da je Bolgarska uvidela, da mora iskati spas samo v prirodni zvezi, t. j., da mora na vsak način ponuditi roko Rusiji in Jugoslaviji. Ona bi bila pripravljena zmanjšati svoie nacijonalne zahteve in bi se zadovoljila z avtonomijo Makedonije pod srbskim gospodstvom, ako bi mogla brez škode za svojo narodnost sodelovati pri jugoslovanski zvezi držav. To stališče odgovarja razumevanju bolgarskih socijali-stov, ki naravno da hočejo pritesmiti v to zvezo še druge balkanske države, ki bi potem tvorile balkanski blok, ki bi bil popolnoma neodvisov = Italijanski socijalisti za sporazum z Jugoslavijo. Split, 3. oktobra. Socijalistični poslanec Turati je izjavil novinarjem, da bi se po njegovem mišljenju mogel iskati izhod iz današnje italijanske krize v direktnem sporazumu z Jugoslavijo. Ta sporazum bi odklonil \\ ilsonovo opozicijo. — Konec slave. Bivši avstrijski ministrski predsednik dr. Seidler in njegova ministrska tovariša dr. Ma-taja in dr. Redlich so se vrnili k šolskim klopem in predavajo od 1. t. m. kakor skromni vseučiliški profesorji na dunajski univerzi. Pred dobrim letom pa so ti možje še strahovali vse avstrijske narode.' Sic transit gloria mundi! — Iz Avstrije beže. Dne 2. oktobra, so odšli prvi izseljenci z Dunaja v Ameriko. Izsele se iz Avstrije, ker ne morejo živeti, saj ne dobe niti hrane niti stanovanja. So to večinoma bivši častniki, vojaški in civilni uradniki. Potujejo v Genovo, kjer se dne 8. oktobra na parniku »Indiana« vkrcajo v Santos v Braziliji. Drugi teden odide nov izseljeniški transport iz Avstrije v Brazilijo. Zdi se nam, da bodo tudi pri nas v doglednem času gotovi ljudje prenehali hrepeneti po sosedni avstrijski republiki, ker bodo le uvideli, da tam ni polnih loncev. = Državni bankrot aH oddala premoženja. To je sedaj geslo, ki razburja duhove v sosedni Avstriji. O teh vprašanjih se bavi tudi avstrijski ministrski svet. v katerem zastopa dr. Bauer radikalno stališče t. j. napoved državnega bankrota, finančni minister Schumpeter pa zmernejše* stališče t. j. oddaja premoženja. Katero stališče bo zmagalo, pokaže že najbližja bodočnost. Zdi se, da bo večina nastopila proti radikalnemu sredstvu državnega bankrota ter se odločila za oddajo premoženja. = Značilen govor socija!!stičnega ministra. Na izredni konferenci socijalno demokratskih zaupnikov v Berlinu je imel minister za državno obrano Noske velik govor, v katerem je izvajal med drugim: »Nepojmljivo lepa in veličastna bi bila nemška revolucija, ako bi bile široke mase imele v resnici socijalno in socialistično čustvo, mesto, da so samo gledale na to, da si čim največ nagrabijo. Za tisoče in tisoče je bil državni prevrat samo priložnost za krajo. To je povzročilo, da se pošteni ljudje od nas odvračajo in se zopet bližajo staremu režimu. Ako pustimo, da razmere zdrče navzdol, bomo skoraj imeli ruske in madjar-ske odnošaje. Ako se hočemo rešiti, moramo imeti pogum za neizprosnost in mora nam biti ljubše, da žrtvujemo par tisoč vročekrvnežev, kakor 60 milijonski narod. Bil je to nositelj enega iz najbolj znanih nemških imen, ki mi je v tisočkratni smrtni nevarnosti kradel in nosil puške in strelivo fz vojašnic za moje prve dobrovoljce.( klic: kdo je bil to?) Ako hočete vedeti, vam to tudi povem. (I je to eden izmed grofov Bismarckov. Ako bi ga bili zalotili, bi ga bili ubili, in sedaj naj pozabim, kar so mi ti častniki storili za rešitev naše zemlje? Stranka mi ne sme teh ljudi odvrniti, ljudi, katerim se nisem mogel odpovedati v Kielu in Berlinu in katerih se tudi danes ne morem odpovedati. Državna hramba (Volksvvehr) je trajna nevarnost, kakor vsaka najeta armada, ako ni do najskrajnejše mere dobro disciplinirana. Zato se mora stranka odvaditi večnega zabavljanja In kritiziranja. Ako bi ne bil tako nepoboljšljiv optimist, bi moral po skušnjah, ki sem jih doživel, pljuniti na vse človeštvo. Skrbite za to. da se poštenim ljudem ne bo gabilo pred prevratom in da ne poreko: »Ako je to socijali-zem. je nam vsaka poštena meščanska vlada mnogo ljubša. Strnite svoje vrste in sam vrag ne bo mogel preprečiti, da bi nam ne pripadala bodočnost.« — Seja češke narodne skupščine. Praga. 3. oktobra. Predsednik Tomašič je otvori! ob 11. uri 35 minut dopoldne sejo, na kateri se je razvila daljša debata o ekspozeju zunanjega ministra Beneša, Poslanec Laube se je v prvi vrsti spominjal znane proklamacije čeških socijali-stov z dne 14. oktobra 1918, v katerem so se češki socijalisti ostro obračali proti takrat še veljavnemu avstrijskemu režimu in zahtevali svojo neodvisno državo. Prehajajoč k ekspozeju je poudarjal, da se iz ekspo-zeja zunanjega ministra jasno vidi, kako se je zavzemal v Parizu za interese češkega delavstva ter skrbel, da se je tudi češkemu delavstvu za-siguralo dostojno mesto v družbi drugih mednarodnih proletarcev. Za češke socijaliste ne more biti ničesar večjega pomena, kot poglobitev zvez med češkim ljudstvom in ostalimi narodi. Mirovna konferenca je priznala češkemu narodu precej pravic, a glavno, to je koridor, je padlo v vodo. Istotako se je v popolnoma neoporečno čeških pokrajinah predla- gal plebiscit. Nikdar ne smemo pripustiti, da bi nam vzeli te pokrajine, kakor mora tudi Tešin postati naš. Z vso odločnostjo odklanjamo tudi razredno diktaturo desnice ali levice, ki hočeta obe spraviti naš gospodarski položaj v odvisnost svojih politični strank. — Za njim je govoril poslanec Maksa, ki je poudarjal, da se iz ekspozeja vidi, da naša delegacija v Parizu ni držala križem rok in da pomenijo njene pridobitve, ki so združile skoro vse člane naše narodnosti pod eno streho, velik uspeh. Da je bilo to delo težavno in trudapolno, je razumljivo, če pogledamo naše sosede, vidimo, da ti še dolgo niso in ne bodo dosegli take konsolidacije, kakor smo jo dosegli mi. Pred očmi si moramo imeti, da stanuje par sto kilometrov od tu narod, ki nas mrzi in ki gleda s sočutjem na svoje »neodrešene« brate, ki stanujejo v naši republiki. Tem moramo dokazati In jih prepričati, da s temi našimi sodržavljani nočemo živeti v prepiru in jih tlačiti, anipak, da hočemo skupno uživati sadove miru in smotrenega dela. — Poslanec dr. Viškovskv je v svojem govoru poudarjal, da bo Češka republika ostala sicer svojim zaveznikom zvesta, da pa ne more biti govora o sprejemanju milodarov in milostnih dobrot. Tudi zavezniki bi ne smeli pozabiti, da še živi Rusija, s katero se mora računati v bodočnosti. Brez Rusije se ne bodo dale rešiti dalekosežne važne reforme. Nas pa čakajo v bodočnost! v sosednih državah In doma še velike kulturne in politične misije. Kar se tiče gospodarske situacije čakamo vsi z veliko nestrpnostjo proste konkurence, ki bo napravila konec nejasnemu našemu gospodarskemu položaju. — Za tem govornikom so posegli v debato še razni drugi govorniki, nakar se je debata prekinila in seja ob 3. uri popoldne zaključila. Prihodnja seja se vrš'" v torek, 7. t. m. ob 2. uri popoldne. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Izložba za pobijanje tuberkuloze." V četrtek je bila otvorjena v vse-učiliškem poslopju v Zagrebu ob prisotnosti bana. ministrskega delegata za zdravstvo v Beogradu in drugih odličnih propagandistov izložba za pobijanje tuberkuloze, ki je vrlo dobro uspela. — Razstava hrvatskega planinskega društva v Zagrebu. Hivatsko planinsko društvo je priredilo v Ulricho-vem salonu razstavo fotografij društvenih članov z njihovih izletov. Zlasti mnogo slik je z Dalmatinskega Primorja, Velebita in Koroške. Najlepše slike se nagradijo. Razstava bo otvorjena samo še kTatek čas. — Stanovanjski urad v Zagrebu je baje preskrbe! gosp. Rijavcu in drugim Članom opere stanovanja, vsled česar je bila mogoča uprizoritev Borisa Go-dunova v soboto. Stara mati ruske revolucije. LDU Beograd, 3. oktobra. V Beograd je dospela takoimenovana stara mati ruske revolucije ga. Katarina Konstanti-novna Brežkovskaja, Meodrešcna domovina. — Italijani zapustili Kotor. LDU. Split, 5. oktobra. (DDU.) Danes so zapustile Belo Kotorsko vse italijanske čete in odšle po morju v Drač, kjer bodo pričakovale brzojavnih navodil iz Taranta. Jugoslovanska potrpežljivost. LDU L v on, 4. oktobra. (DKU Brezžično.) Ameriška mirovna delegacija je prejela včeraj poročilo generala Andrevsa, poveljujočega ameriškega generala v Adriji, da Jugoslovani vse poskušajo, da bi se izognili spopadu z Italijani. Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je uradno izjavilo, da so vse vesti o mobilizaciji v Jugoslaviji popolnoma neresnične. WiIson in Reka. LDU Pariz, 4. oktobra, (DKU) »Chicago Tribune« poroča iz New Vorka, da VVilson ni odgovoril Tittoniju z noto, temveč privatnim pismom, da je v reškem vprašanju samo v toliko popustil, da se odreka ljudskemu glasovanju* D' Anmmzio in italijanska vojska. LDU Haag, 4. oktobra- Holandski Nieuw Bureau javlja iz Pariza: Na sestanku poveljnika 26. armadnega zbora generala Gandolfa z načelnikom Štaba D* Annunzija je bilo dogovorjena da bodo italijanski vojskovodje v slučaju jugoslovanskega napada na Reko podpirali D* Annunzija. Ta sklep, ki je bil objavljen, ne dopušča nobenega dvorna, da stoji italijanska armada dejansko za D* Annunzijem. Tudi glasovanje mornarjev vojne mornarice v Benetkah, kjer je zasidran glavni del italijanske mornarice, je dalo ogromno večino za D' Annunziia. Postopanje Tf Annunzija se opazuje z veliko napetostjo, ker lahko povzroči vsak hip vojno. Brezdvomno je, da so mnogi pristaši D* Annunzijevi nasprotniki mo-narhističnega sistema, tako da lahko zadobi položaj revolucionarni značaj. Vesti z Reke. LDU Bakar, 4. oktobra. Danes opoldne ie zapustila reško luko francoska vojna ladja »Con-danet«. Istotako so Tanmrile reško ozemlje tudi vse francoske čete in nekaj srbske vojske, ki je bila še na Reki in Sušaku, tako da so na Reki ostali samo italijanski vojaki. Skladišča, ki jih niso mogli prepeljati na francoske vojne ladje, so bila prodana itar lijanski vojni upravi 26. vojnega zbora v Opatiji za 40 milijonov frankov. — »Popolo d' Italia« poroča, da je prinesla denarna zbirka, ki jo je samo ta list priredil za italijansko Reko, okoli 800.000 lir, v naši valuti torej 50 mili-jonov kron. S tem denarjem bo D* An-nunzijo, kakor je sam izjavil, pokril vse aprovizacijske potrebe reškega in esta D; Annunzijevi načrti. LDU B a- kar, 4. oktobra. D'Annunzio je izjavil da dela priprave, da zasede s svojimi prostovoUnimi četami vse ozemlje, ki naj bi pripadlo svobodni državi Reki po odredbi mirovne konference. D* An-nunzio hoče anektirati to ozemlje za Italijo. Lahom se že hlače tresejo. LDU Bakar, 4. oktobra. Včeraj na večer se je razširil glas, da so prišle jugoslovanske Čete na demarkacijsko črto in da hočejo preiti demarkacijsko črto. D' Annunzio je alarmiral vso vojsko in poslal močne čete na Sv. Kuzmo, Škr-ljevo in Grobnik. Italijanske čete so v strahu, da ne bi Jugoslovani prišli po železnici, pretrgale pri Dragi železniško črto. Jadransko vprašanje. LDU B er-1 i n, 4. oktobra, (DKU) »Beriiner Ta-geblatt« poroča Iz Basla: Tittoni bo šel te dni v Pariz, da doseže koflčno-veljavno ureditev jadranskega vprašanja potom poravnave in da, ako mogoče še pred volitvami poravna reški spor na mirovni način. Slovanski ml — Češkoslovaška pogodba z zavezniki. LDU. Praga, 1. oktobra. ČTU objavlja besedilo pogodbe med .čehoslovaško republiko na eni ter Zedinjenimi državami ameriškimi. Veliko Britanijo, Francijo, Italijo in Japonsko na drugi strani. Pogodba obstaja Iz dveh delov, od katerih ima vsak po več členov. Člen prvega dela določa, da se določbe pogodbe priznavajo kot temeljni zakon. Člen 2.: Čehoslovaška republika se obvezuje, da svojim prebivalcem nudi popolno in absolutno zaščito življenja in svobode, brez razlike pokoljenja, državne pripadnosti, jezika, plemena ali vere. Čl. 3.: Čehoslovaška republika priznava kot čehoslovaške podanike ipso facto in brez posebnih formalnostih nemške, avstrijske in ogrske državljane, ki so na dan, ko ta pogodba stopi v veljavo, stanovali ali bili pristojni na ozemlju, ki tvori del čehoslovaške republike ali se priznava kot tak. Čl. 4. priznava čehoslovaško državljanstvo tudi onim osebam, ki so na goriomenjenem ozemlju bili rojeni od starišev, ki imajo tam svoje bivališče ali domovinsko pravico, rudi ako te osebe na dan, ko ta pogodba stopi v veljavo, niso stanovale na tem ozemlju ali imele tam domovinske pravice. * Čl. 7. določa, da so vsi čehoslovaški državljani enaki pred zakoni m da imajo enake državljanske in politične pravice brez razlike osebe, plemena, jezika ali vere. Čehoslovaški državljani niso podvrženi nikakim omejitvam glede rabe jezika v zasebnem ali trgovskem prometu, ali pa v zadevah vere, tiska, katerihkoli javnih nastopov ali javnih zborovanj. Čl. 8.: Čehoslovaški državljani, ki pripadajo narodnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, se bodo pravno in dejanski smatrali za popolnoma enake ostalim državljanom. Čl. °.: Kar se tiče javn. pouka, bo čehoslov. vlada mestom ali okrajem* kjer prebiva precejšnji odstotek čehoslova-ških državljanov, ki ne govorijo češkega jezika, nudila odgovarjajočo enakost v pouku materinega jezika. — Drugi del se nanaša na ozemlje južnokarpatskih Rusinov, ki tvori v okviru čehoslovačke države samoupravno enoto. Ta samoupravna enota bo imela obširno avtonomijo, ki bo v skladu z enotnostjo Čehoslovaške republike. Ozemlje južnokarpatskih Rusfnov bo imelo lasten deželni zbor, ki bo urejeval jezikovne, šolske in verske zadeve ter vprašanja pokrajinske uprave. Sklepni člen določa: Čehoslovanška republika se strinja s tem, da določbe pred-stoječe pogodbe, v kolikor se tičejo manjšin, ustvarjajo obveznosti mednarodnega značaja in uživajo jamstva zveze narodov. Brez privoljenja večine sveta zveze narodov se te določbe ne smejo Izpremeniri. Čehoslovaška republika nadalje soglaša s tem. da bo v svetu zveze narodov vsak član Imel pravico, obrniti pozornost sveta na pretečo ali že izvršeno kršitev katerikoli teh obveznosti. Italija. ZaveznihL Vfilson na smrt bolan. LDU Curih, 4. oktobra. (ČTU) Kakor je razvidno iz poročil iz Washing-tona, je Wilsonova bolezen smrtno nevarna. — Glasom zadnjih vesti, Wilson vedno bljuva, vsled česar ne more zalizivati hrane, — Italija v krizi. LDU. Haag, 5, oktobra. Kakor poročajo iz Ženeve, stoji Italija pred najtežjo krizo, ki jo je kedaj imela prestati. Delovanje socialistov postaja čimdalje opas-nejše. Tudi razmere v armadi se slabšajo od dne do dne, ker postaja kršenje pokorščine čimdalje sploš-nejše. — Italijani bodo poskusili še v Albaniji. LDU. L o g a n o, 5. oktobra. (CTU.) »Secolo« javlja: Spričo ogroženega položaja v Albaniji, so Italijanske vojne ladje predsnočnjem odplule v smeri proti Valonl. Akciji ob albanski obali bo neposredno sle-dll pohod v Srednjo Albanijo._ S Koroškega. — Loški tabor. Krasen dan je privabil na ljudski tabor, dne 28. pr. m. mnogo občinstva iz sosedne nam Kranjske, kakor tudi domačega koroškega prebivalstva. Na taboru je^ bilo nad 6000 udeležencev, ki so" marljivo sledili raznim govorom prvakov Slovenije ter tako veličastno manifestirali za zjedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Narodni svet se najsrčnejše zahvaljuje vsem gospodom govorrfkom, generalu Majstru, dr. Ravniharju, poslancu Grafenauerju, dr. Rožiču, gosp. Brandtnerju in g. Ude: izbornim pevcem »Glasbene Matice«; pevskemu društvu iz Kranja, vsem vrlim članicam in članom »Sokola«, Članicam in članom »Orla«) mariborski in jeseniški godbi in vsem drugim udeležencem, ki so počastili naš ljudski tabor s svojim prihodom ter tako poveličali našo narodno slavnost. Posebno zahvalo izrekamo g. kpt. Potočniku, et. stac. poveljniku, ki je nam poskrbel s svojim vojaštvom vso dekoracijo tabora in vesel ičnega prostora. Zahvaljujemo se vsem domačim dekletom za razprodajanje cvetk in znakov) gdč. učiteljici Korošec In g. Močniku iz Ledinic za njiju požrtvovalno delo: gdč. Pavel p. d. Rutarjevi in g. Mullerju za razprodajanje srečk za srečolov; tuk. gostilničarjem in vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je slavnost vršila tako veličastno. — Narodni svet Loče. — Nemška • nasilja na Koroškem. Na praznik 8. sept. t. I. je bil na cerkvi v Gospi sveti lepak, s katerim se poživljajo tamkajšnji Slovenci, In sicer dekan, 1 kanonik, 3 kleriki in ena civilna oseba, da nemudoma zapuste Gospo sveto, ker bodo sicer na povelje socijalnodempkratske vlade ustreljeni. Lepak je bil ,baje podpisan od socialne demokratske vlade. Ta lepak je odstranil z zida^na pritožbo na plakata navedene civilne osebe neki nemški orožnik. Enega teh treh klerikov, ki bo baje nastopili službo učitelja v Jugoslaviji, so pred nekaj dnevi kamenjali v Gospo-sveti. Smrti ga je rešil kmet. ki ni dopustil, da se na njegovem posestvu človeka ubije. Ob demarkacijski črti Nemci Slovence ne nadlegujejo. Vendar so Slovenci v vednem strahu, da se nasilja, kakor v Oosposveti. tudi tu ne izvršijo. V pasu B Nemci baje občinstvo le v toliko pripravljajo na plebiscit, da jim oddajajo od aprovizaciie makarone za 3 krone pri kg ceneie. kakor jih mora kupovati deželna vlada, — Dva »Vofkswehrtnanner« v Velfkovcn. ki sta se v zadnjem času vrnila iz Avstrije, sta menila, lahko svobodno ščuvata proti naši kraljevini, menda za to. ker jih niso takoj snrva prijeli in izročili sodišču. Ker jima ie vendar le preveč zrasel greben, so uvedli proti njima sodno preiskavo, kateri na sta se odtegnila s tem, da sta jo jadrno pobrisala v Avstrijo. »Neues Orazer Tagblatt« ie sedaj silno ogorčen radi tega. Imel bi pač rad, da bi naše oblasti mirno trpele rogovilenie vsenemšk'h huj-skačev na Koroškem.__■ Sokofstvo. Telovadno društvo »Sokol II.« je zopet zadela težka izguba. Nenadoma je preminula njegova zvesta članica in neumorna telo-vadka sestra Minka K o c -j a n, soproga društvenega podnaČelnfka. Pogreb vrle sestre se vrši jutri, v torek ob V*4. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice. Sestre in brate poživljamo, da se polnoštevilno zberejo ob 3. popoldne pred deželno bolnišnico, da spremimo rajnko sestro korporativno na njeni zadnji poti. — Odbor. »Sokol« v ŠfšH vabi svoie sestre telovadke na sestanek, ki se vrši v torek, dne 7. oktobra ob V*8. zvečer v telovadnici. Sestre, poživljamo vas, da se udeležite sestanka polnoštevilno, ker se ho razpravljalo o telovadnih zadevah. — Vadite!iski zbor. Slovenska Sokolska Zveza. Seia predsedstva se vrši jutri v torek ob 6. url v Narodnem domu. Radi važnost udeležba nofnoštevilna! Vcerafšnf! družabni večer So! stavili_ Dnevne vesti. — I. Jugoslovanski novinarski kongres. Priprave za I. jugoslovanski novinarski kongres so v najboljšem teku. Sestavljen je poseben odbor, da izdela podroben program za kongres sam, kakor tudi poseben zabavni odbor za priredbo velike novinarske zabave. V svrho dogovora s srbskimi novinarji sta danes odpotovala v Beograd podpredsednik hrvatskega novinarskega društva g. Krešimir Kovačič in tajnik g. Ante Bro-zovič. Prvi jugoslovanski novinarski kongres bo eden največjih kulturnih dogodkov v naši mladi državi. — Novinarska razstava. Povodom prvega jugoslovanskega novinarskega kongresa dne 18„ 19. in 20. oktobra se otvori v Zagrebu tudi novinarska razstava. Na tej razstavi se pokaže pro-pagandističko delo časopisja za čas vojne v inozemstvu. Vsakdo, ki poseduje knjige, brošure, letake ali slična izdanja, ki so izšla za časa vojne ali kasneje v inozemstvu v svrho propagande za jugoslovansko vprašanje, se prosi, da jih odstopi za čas razstave novinarskemu društvu. Prijave hrv. novinarskemu društvu v Zagrebu (telefon št 19—92). Priprave za časnikarsko razstavo, ki se bo priredila v Zagrebu povodom prvega jugoslovanskega časriikarskega kongresa, so v polnem teku. Poleg izkaza celokupnega točasnega jugoslovanskega časopisja, bo nudila ta razstava tudi jasno sliko propagandistič-nega delovanja Časopisja med vojno v inozemstvu. Dosedaj je zbran že velik del gradiva, ki se nanaša na to delovanje. Precej gradiva bo prišlo tudi te dni iz Beograda. Razstavljeni bodo med drugim gotovi dokumenti, ki so dosedaj širši javnosti še popolnoma nepoznani. Vsakdo, ki ima kake knjige, brošure, fotografije itd., tičoče se časnikarstva,, se naproša, naj jih odstopi za Čas razstave Hrvatskemu novinarskemu društvu v Zagrebu. — t Dr. Lovro Pogačnik. Včeraj popoldne je umrl po daljši bolezni gospod dr. Lovro Pogačnik, vladni svetnik in poslanec v Narodnem predstavništvu v Beogradu. Pokojnik je Igral odlično vlogo v vrstah SLS, stal je na čelu orlovske organizacije, v dneh prevrata pa je bil poverjenik za narodno obrano. Bil je koncilijanten mož, ki je užival ugled in spoštovanje tudi med političnimi nasprotniki. Blag mu spomin! — Vprašanje krompirja t Ljubljani in mi konsunrentje. Sedaj se je razvilo živahno razpravljanje o preskrbi domačih konsumentov s krompirjem. To bo dobro za nas. Piše se o kompe-tencali in kaj in kako bi moralo biti. Pri tem se pozabi na glavni faktum, in ta je, da skoro 14 dni ob najboljšem času za krompir v Ljubljani ni bik) na trgu krompirja. In kogar si od kmečkih ljudi vprašal, je dejal, da krompirja nima in da ga je že prodal. Tudi »dobrodelna« Gospodarska zveza ni postavila ves ta čas krompirja na trg, pač pa ga zbirala za eksport. Dejstvo je. da nismo imeli koncem septembra krompirja za v pisker. V tem času se je oglasil ljubljanski župan. In dejstvo ie, da se je stvar takoj zasukala drugače. 2e v petek in soboto se je mišljenje preokre-nilo. Prav vpoštevne količine so se dale za nas konsumente na razpolago in še se bodo dale. Glavno pa je, da so špekulantje »organizirani in neorganizirani, razne Zveze in »importerji žve-plenk« videli, da se z nami konsumenti ne sme več pometati V tem prepričaju jih bomo obdržali, da ne bodo postali zopet predrzni. Ljubljanskega župana pa zagotavljalo, da ima na svoji strani vse pametne konsumente, ki se ne dajo zavajati od rx>litičnih sofistov. Vemo tudi, da bomo sedaj Ljubljano oskrbeli s krompirjem brez vsakih posebnih skladišč, zakaj skladišča bomo rabili za druge reči. Najprej za dom, potem pa za druge. Tega prepričanja mi ljubljanski pisarji, uradniki in delavci vseh vrst ne bomo zlepa odložili. — Obvestilo. Predsedniki koalira-nih narodnostanovskih društev so se v smislu sklepa javnega protestnega shoda dne 5. oktobra 1919 zglasili pri predsedniku deželne vlade gosp. dr. Brejcu in mu predali resolucijo. Tekom razgovora o vseh aktualnih vprašanjih, tikaj očih se vse občih življenjskih potrebščin, je na prošnjo in zahtevo gosp. predsednik izjavil, da je pripravljen za torek, dne 7. oktobra aJi četrtek, dne 9. oktobra sklicati skupno sejo vseh poverjenikov in predstojnikov avtonomnih skupnih uradov in akcijskega odbora narodnostanovskih društev. Poživljamo ona narodnostanovska društva, katera niso včlanjena pri raznih zvezah, da naj pristopijo k njim sorodnim zvezam, ali pa priglasijo vstop v akcijski odbor. Narodni dom, pisarna ZJŽ. — Akcijski odbor narodnostanovskih društev. — Nova kompenzacijska pogodba z Avstrijo se dobi v Narodni knjigami za ceno 50 vin,, s pošto 70 vin. — Izvoz krompirja m deželna vlada. Ljubljaris^l d^i^ u^ad oh-, javlja: Danes se je vFŠila pri deželni ] vladi seja. ki se je bavila z zastanki v aprovizaciji s kromDirjem in moko ter s tozadevnimi napadi na državne urade. Seje so se udeležili podpreti- • sednik dr. Žerjav kot načelnik, svet- j nik dr. Mam koi tajnik komisije pri podružnici centralne uprave v Ljubljani, ravnatelj dr. Senekovič za odsek ministrstva za izhrano in obnovo v Ljubljani in vodja podružnice centralne uprave Težak. Ugotovilo se je nastopno: Ko je v soboto dne 27. septembra 1919 podružnica uprave prejela dopis centralne uprave v Beogradu z dne 25 sept.. naj bi sporazumno s odsekom za izhrano stavila predloge glede tega, da se dodeli Sloveniji večji kontingent krompirja za konpenzaciiski izvoz v Avstrijo, je bilo na seji komisije podružnice centralne uprave na predlog dr. Senekoviča dne 29. septembra sklenjeno, da se radi boli slabe letine krompirja za enkrat sploh ne more sklepati o kakšnem izvozu iz Slovenije in se mu zato ugovarja. Istočasno je bilo sklenjeno, prepovedati na podlagi starih, še veljavnih izvoznic do nadaljnje odredbe vsako novo nakladanje krompirja in zahtevati za vsa živila poleg drugih omejitev še, da se za izvoz v inozemstvo ne sme nakladati brez izrecne predhodne pritrditve okrajnega glavarstva. Se isti dan je odsek za prehrano službeno izjavil enako stališče podružnici centralne uprave, ikatera je sklepe potem sporočila [centralni upravi v Beograd. Krivično je torej očitanje, da odsek za izhrano in centralna uprava nista naglo poslovala. — Glede starih še veljavnih izvoznic se je ugotovilo, da so deloma neizrabljene le Še izvoznice, ki jih je vsled tozadevne privolitve ministrstva za izhrano zaukazala centralna uprava v Beogradu (podpisan dr. Slokar) meseca julija oziroma avgusta t. 1., in sicer Gospodarski zvezi v Ljubljani za. 100 vagonov, družbi. Imoex v Ljubljani pa za 300 vagonov krompirja. Inpex je z dovoljenjem predpisanih kompenzacij uvoz galice, soli in vžigalic (za približno 3*2 milijona kron) do malega že izvršila. Gospodarski zvezi pa je centralna uprava v Beogradu z dopisom od 20. julija t. 1. predpisala enako vreden uvoz soli in vžigalic. Podružnica bo strogo pazita, da se ta predpis izvrši. Glede na kolodvoru v Ljubljani stoječih zaradi prometnih težav ogroženih vagonov krompirja je odsek za izhrano na lastno iniciativo že 29. septembra odprem-niku ukazal, da mora v določenem terminu blago izložiti, sicer bo sam ž njim razpolagal. — Splošno se pripominja, da obstoječe naredbe ne dajo oblastim pravico rekvizicije. Ker pa je brezdvomno. da se blago vsled pretiranih nad na povišanje cen zadržuje, so se oblastim prve instance zaukazali najstroži koraki proti zadrževalcem. Poudarja se naposled, da ministrska naredba v § 4. izroefto nrinoroča, da naj občinska in dru?e aprovizacije delujejo še naprej in da naj si nabavijo večje ne-prekomerne zaloge, da se morejo, ž njimi regulirati cene. — Ofsf. Državne oblasti tih bodo pri tem podpirale* na vso noč, zlasti s tem, da bodo preprečile vsako možnost izvoza iz okoliša dotičnih apro-vizacij. dokler ne bodo dovolj pokrite. — O ukrepih glede aprovizacije za moko se poroča posebej. — Zopet krompir. Prav njč se v Mostah ne čudimo, da zmanknfe v Ljubljanski okolici krompirja. Splošno znano je pri nas, da Oražen neprestano kupnje po v^ej okolici krompir ter ga plača po 1 K 80 v do 2 K. Pred enim mesecem je vozil krompir v vojaško oskrbovaljšče v Mostah, takrat nismo imel? ničesar nrotj temu. ker je samo ob sebi umevno, da se mora vojaštvo ."aJožUi z živilj. Danes pa zahtevamo, da se dožene. kam gre to blago. — Zavod za pospeševanje obrta na Kranjskem. Tz obrtniških krogov nam Pišejo: Vaše poročilo, da ie trgovsko ministrstvo v Beogradu razveljavilo svoječasno naredbo tukajšnje vlade, katera se je pečala z zavodom za pospeševanje obrta v Ljubljani, je nas slovenske obrtnike zelo razveselila. Prav od srca smo hvaležni gospodu ministru drju Kramerju, da nas je rešil takega urada, kakor ga je hotel imeti bivši poverjenik Remjc, kateri ie ob času največje moči klerikalne stranke na Kranjskem vladal z gospodom Kregarjem v zavodu za pospeševanje obrti. Okoli sebe si je zbral zanesljivo večino odbornikov, katere je imenoval stari deželni odbor. Odborniki, ki jih je deželni odbor imenoval, so bili seveda priznani strankarji. Pod novimi razmerami !e hotel imeti g. Remic urad za poapeše-vanje obrta po svojih mislih. O delokrogu, ki je bil po razveljavljeni naredbi predpisan, ne bomo nič slabega rekli. Delokrog je bil popisan po vzgledih za vse take zavode. Kar pa nam zavednim obrtnikom ni ugajalo, je to, da je bil po tej naredbi pospeševalni arad namenjen tudi veliki JBJMMfc ima Pp- polnoma druge potrebe in hoče biti zase, kakor zahtevamo mi obrtniki, obrt-nopospeševalni zavod. Za naše potrebe in le za naše naj se briga. Veliki industrije! so si v resnici že ustanovili svojo organizacijo. Se bolj pa smo bili mi obrtniki proti novi obliki, ker bi bili v njem tudi delavci. Delavci imajo svoje organizacije že zase, osnovali bodo morda še delavske zbornice, v zavod, ki naj služi za izobrazbo in za našega svetovalca, ne spadajo zastopniki delavstva. In končno nam je hotel g. Pernic naprtiti še novo posebno doklado od davka, ki ga plačujemo od svojega obrtovanja. Na tem davku, ki se imenuje pridobnina, je že tako dovolj do-klad. Na tak način plačujemo že obrtniki doklado za obrtno zbornico. Gospodu Remicu seveda ni težko plačevati, ampak nam je pa že treba drugače štediti. Sicer je pa v tej naredbi davek, od katerega naj bi se plačevala nova Remičeva doklada, imenovan obrtni davek. Za davek s takim imenom Še do-zdaj nismo dobili davčnih listkov. Gotovo je mislil g. Remic na pridobnino. Kakšne so pa take postave? Sedaj smo te skrbi rešeni. Zelo nam te ustregel naš trgovski minister g. dr. Kramer. Vidi se, da pozna naše potrebe. — Cvetlični dan Akademskega društva in ^slovanskih tehnikov v Ljubljani. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov je priredilo v zvezi z odborom jugoslovanskih žena in odborom za siročad pod pokri-vrteljstvom Županje ge. dr. Tavčarjeve v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne cvetlični dan v prid menzi in knjižnici jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani. V nedeljo dopoldne so pomagali naši aviatičarji delati reklamo za to prireiditev z metarHem tozadevnih letakov. Na večer je priredil skupni odbor veselico v Naro-1-nem domu. Gmotni uspeh cvetličnega dne do sedaj še ni znan, vendar bo po vseh sodbah oresegal svoto 20.000 K. V prvi vrsti za tako lepo doseženi uspeh gre našim narodnim zavednim damam in gospodičnam, osobito pa pol 8, aVečtf: v deželni bofcnt- nici umrla. Podlegla je opeklinam, ki jih je zadobila pri požaru Zanklove hiše na Marijinem trgu. — Nov most. 2e leta pred svetovno vojno je bil obljubljen betonski most, ki naj veže Prule s Trnovim. Tudi denar za ta most je bil že pripravljen. Namesto betonskega mostu pa se kun U tramvajski leseni most pri sv. Petru, in to že pred tneseci. Imamo pa že jesen, in mostu še sedaj ni. Ker je ta most nujno potreben, prosimo, da se ukrene vst potrebno, da se Že vendar prične z delom. — Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 9 oktobra t. L redna mesečna dražba v mesecu februarju 1919 zastavljenih dragocenosti in efektov, (blaga, perila, strojev, koles itd) od 3. do 6. ure pop. v uradnih prostorih, Prečna ul. št. 2. Posebno, se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. — Vojna prodajalna na Bledu ho radi poprave lokala od 6. do \2. oktobra 1919 zaprta. — Preminula je dne 5. oktobra ob Vi 16. gospa Minka Kočij a n, predobra, nad vse blaga soproga gosp. Vinico Kočijana .uradnika lesne trz. in industrijske družbe vSava« v Ljubljani. — Rajnka je iz splošno spoštovane narodne rodbine Šturm iz trnovske fare. — Prešlo je zopet mlado, nadepolno življenje po kratkem, a neizrečno muke-polnem trpljenju. Počival v miru, duša zlata! Preostalim naše iskreno sožalje. Umrla ie v Šmartnem pri 1 iriji ga. Anica Leskovec, stara 28 let. Pogreb bo v torek, dne 7. oktobra ob 5. popoldne. V m. p.! Umrl je v Hrastniku trgovec in posestnik srosp. Ivan Meke. N. v m. p.« Seja npravneeja odbora ?,H»-rodne tiskarne" ie v |nosede!iek ob 18. RBltara. — Repertoir Narodnega rdedali-šča. Opera: 6. oktobra ponedeljek. Zaprto. 7. oktobra torek Manon. Abon. E. 8. oktobra sreda Postiijon iz Lonjumeau. Abon. C. 9. oktobra četrtek Dijak prosjak. Abon. A. 10. oktobra petek Pikova dama. Abon. D/2. 11. oktobra sobota Manon. Abon. B. 12. oktobra nedelja Dijak prosjak. Izven abonement. — Drama: 6. oktobra ponedeljek Favn. Abon. D. 7. oktobra torek. Zaprto, s. oktobra sreda Tat. Abon. A. 9. oktobra četrtek ob 3. uri popoldne dijaška predstava Dnevi našega življenja. Izven abonement. 9. oktobra četrtek zvečer. Zaprto. 10. oktobra petek Striček Vanja. Abon. C. 11. oktobra sobota'Tat. Abon. E. 12. oktobra nedelja ob 3. uri popoldne Favn. Izven abonement. 12. oktobra nedelja zvečer delavska predstava Dnevi natega življenja. Izven abonement. »Tat«. Igra v treh dejanjih. Francoski spisal Henri Bernstein. — Ta drama, ki so jo pred leti že predstavljali v ljubljanskem slovenskem gledališču, uporablja dvoje motivov: Marie Louise Voysin hoče biti lepa, da si ohrani ljubezen soproga Richarda, In zato izmakne soprogi Ravmonda La-gardesa, na čigar gradiču sta v pose-tih, dvajsettisoč frankov; mladi Fer-nand Lagardes, strastno zaljubljen vanjo, pa vzame njen zločin nase in se hoče žrtvovati- zanjo. V duševne globine igra ne poseza preveč; glavna stvar so ji efektni prizori in teh je dosti. Posebno učinljivo je drugo dejanje, kjer Richard z neizprosnimi vprašanji prisili ženo do popolne izpovedi. — Predvčerajšnja predstava v prvem dejanju ni bila na višku, ker osebje po večini ni zadostno živelo z dogodki na odru in ker se je temu in onemu beseda zatikala: pozneje se je prvi nedo-statek popravil, a drugi, nepopolno znanje posameznih vlog, se je pojavljal do konca, deloma v slovensko - hrvaški mešanici. V igralnem oziru se je gospodična Kavčičeva kot Marie Louise izborno obnesla, ker je zlasti v velikem prizoru z Richardom jasno uveljavljala nervozni strah zaradi izvršene tatvine,^iskreno ljubezen do soproga in naposled morečo brezupnost ob priznanju storjenega zločina. Do-jem njene fino ubrane in zmiselno stopnjevane igre je bil globok, tako da je občinstvo koncem dragega dejanja simpatično igralko nekolikokrat poklicalo pred zaveso. Richarda je pred-stavbal gospod Rogoz, igralec elegantnega ponašanja, s potrebno energijo ter je vrlo očrtal razkrajajočo bolest, ko se Marie Louise obtoži nečastnega dejanja. Z gospodično Kavčičevo vred je bil deležen zaslužene pohvale. Kot Femand je gospod šest s toplimi toni izražal strast do hubljene žene, z uspešno pogojeno mimiko in presekano govorico pa požrtvovalnost zanjo. Gospa Rogozova ie bila dosti všečna IsabeUe, samo da njeni stvaritvi ne bi bila škodovala subtilnejša modulacija; Ravmond gospoda Pre-garca ponekod ni imel one jeklene neunogJLirvosti. ki mora biti znak tega značaja ne samo v afektu, temveč tudi v mirnih momentih. Gospod Danilo se ni bil preveč zavzel za svojo epizodno vlogo, a spreten, kakor je, jo je vendarle odigral brez posebne nesrećo. — Koncert za invalide in vojaštvo. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo v nedeljo ob 15* uri v veliki dvorani hotela »Union« koncert invalidom in vojaštvu ljubljanske garnizije. Kljub pravočasni objavi in kljub temu, da je društvo dalo komandi mesta ob pravem času brezplačne vstopnice na razpolago se tamkaj menda stvar ni prav razumela in zato tudi posetnikov n! bilo. Slaba udeležba (okrog 200 oseb) ni bila ravno vspodbuda za pevski zbor. Prireditve se je udeležil tudi g. general Smiljanič, od invalidov pa najrevnejši izmed revnih, naši slepci. Kljub slabi udeležbi je moški in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« rešil svojo nalogo nad vse častno. Spored, obsegajoč za moški zbor D. Jenkov: »Što čutiš« in O. Devovi oesmi koroški narodni »Dober večar luba dakle«, »Dečle to ml povej«, za mešani zbor slovenski narodni O. Dev: »Pojdem v rute« in »Po Savci, po Dravci«. katera ie najbolj ugajala je sledila St. Premertova »Zdravica«, E. Adamičev: »Mlad junaka ki je žel obilo odobravanja in končno D. Jenkova himna > Bože pravde« je bil izvajan od pevskega zbora prvovrstno in le žal da ni bilo večje udeležbe. Pevovodja g. Zorko Prelovec je tudi pri tem nastopu pokazal kako zna obvladati svoje izurjene pevce. Koncert se bode. če bodo dani za to pogoii. tekom 14 dni ponovil. Rataoreift *w?\te (Naša poročila.) H KRIZI. Beograd, 6. oktobra. V klubu De-:ske zajednice je bilo včeraj vklfab nedelji živahno vrvenje in razpoloženje. Ze okrog poldneva se je izvedelo, da drzni Trifkovjčev poskus, sestaviti manjšinsko vlado, nič kaj ne uspeva. Iz radjkamega kluba se je culo, da je tamkaj izbruhnila mala revolucija, katero je provzročil designi-ran! minister za agrarno reformo dr. Momčilo Njnčič. ki ni nič kaj zadovoljen z njemu namenjenim portfeljem, in ki sploh ne prikriva, da je bila Proti-četa politika v zadnjem času malo srečna. Razpokljne v Radikalnem klubu se množe zlasti zategadelj, ker smatra velik del tega klnba. da se je Protič zagrešil proti proeramu državnega jedinstva z koncesijami, ki jih je dal Narodnemu klubu. Kmalu na to se je izvedelo o ponesrečeni intrigi, s katero je skušala deateftftana vlada sneliati krono v zmoto s tem. da vsaj do podpisa ministrske Ifste vzdrži pri njej vtisk. da ima nova vlada v narodnem, predstavništvu pičlo veČino, z indirektno pomočjo socijahvh demokratov pa celo pičel kvorum. Razkritje te mahin?.. jje je globoko omajalo zaupanje v Trjfkovičevo misijo. Med tem so že v vseh izložbah visele slike novfe ministrov, ki so sprejeli že mnogo čestitk od svojih som imenikov. Vsi v kombinaciji se nahajajoči politiki so se že smatrali za definitivne ministre. Tem večie ?e bilo njbovo razočaranje, ko je prinesel Trifkovfč z dvora najnovejšo vest, da mu je regent naročil, da mu mora pred vsem predložiti zapisnik o sklenjenem paktu med radikale! in Narodnim klubom. Narodni klub je takoj skr*cal plenarno seio. kj ie trajala pozno v noč. Med tem so hudomuš-neži delal« najrazličnejše dovtipe na račun novih nrnistrov, zlasti pa na osebo novega ministra za promet. V ko-luariih so pripovedovali, da se je der signirani minister saobračaja na vrat na nos jel učiti železniške predpise in da* se je. držeč se avstrijskega parlamenta, že prvi dan na pamet priučil za vsakega sprevodnika %velevažm službeni kffc: »Atzkersdorf afles aus-steigen!« NINCTC NEZADOVOLJEN. Beograd. 6. oktobra. Minister Nin-čfč s portfeljem agrarne reforme ni zadovoljen ter hoče imeti enega glavnih resortov. BLOKADA REKE UKINJENA. Bakar. 5. oktobra. Blokada Itatiie proti Reki je ukinjena. Sedaj prihajajo redno vlaki iz Trsta in Italije pomj živeža municije in vojaštva. ANGLEŽI OKUPIRAJO MADŽARSKO. Pariz, 3. oktobra. Kakor se dozna-ie jz dobro poučenih političnih krogov, bodo Madžarsko zasedle angleške čete. Vesti LDU. POJDIMO V CELOVEC! Vefikovec, 5. okt. Dne L t. m. so se vršile v Celovcu demonstracije radi pomanjkanja živil. Ljudje so klicali pred deželno vlado' »Wenn es nicht besser wird, gehen; wfr die Tugoslawischen -holen!« (Ce ne bo bolje, poidemo po Jugoslovane). Nekaj mesarjev je reklo, da se ne dobi meso preje, dokler, ne pridejo Jugoslovani. Z druge strani se javlja, da pričakujejo CelovčanI nase čete danes ob treh popoldne. WILSONOVA BOLEZEN. Milan, 5. okt. (Brezžično). Glasom poročil iz" Washfngtona je zdravstveno stanje \Vilsonovo, po sodbi zdravnikov zbranih y kon^ujt, slabo, PrejdsednjLk 1 * boleha na močni zrahljanosti živčevja. WiIsonova hčerka je bila pozvana h bolniku. LDU. Pariz, 5. oktobra. (Di::i. kor. urad.) »Echo de Pariš« poroča iz Washingtona iz VVilsonu blizu stoječih krogov, da predsednik vsekakor dalje časa ne bo zmožen popol- # noma opravljati svojih uradnih poslov. Vsaj za nekaj časa se bo moralo poveriti kornu drugemu reševanje nujnih stvari notranje in zunani^ politike. V to pozvani uradnik bi bil podpredsednik. Seveda pa se do sedaj še ni zgodilo, da bi se moralo predsednika nadomestovati za časa njegovega uradovanja. ZOPET CENZURA V ITALIJI. LDU. Berlin. 5. oktobra. (Dun, kor. ur.) »Deutsche Allgemeine Zei-tung« poroča tz Bazla: Ministrski predsednik Nitti je v vsej Italiji zopet uvedel cenzuro. S to naredbo je do končnoveljavnega sklepa mini prepovedano širiti vesti, ki ogrožajo obrambo države ali mednarodne od-nošaje. Prepovedano je tudi psovati in žaliti armado. BospodirshB vesti. — Ustavljen železniški promet v Avstriji. LDU.-Dunaj, 5. oktobra. (CTU.) Nemško avstrijski državni urad se je po temeljitem poudarku v soglasju z drugimi državnimi uradi in upravami zasebnih Železnic odločil, osebni promet na vseh železnicah Nemške Avstrije od 12. t. m. dalje popolnoma ustaviti. — Trgovina z Avstrijo. Neki časopis prinaša notico, da daje ravnatelj firme M. Člfer na Dunaju g. Schreier, ki se sedaj mudi v Ljubljani, pojasnila glede dobave kemikahi. olja, firneža itd.na podlagi kompenzacijske pogodbe z Avstrijo. Interesente opozarjamo naj bodo pri eventualnih sklepanjih kupčfi s to tvrdko previdni. V spomin kličemo manipulacije te firme, s katerimi so se listi pred leti obširno bavili in vsled katerih so imel' tudi naši trgovci neprilike in škodo. Promet s čehoslovaško državo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja vse trgovce, ki želijo uvažati blago iz Čehoslovaške republike, da ji blagovolijo takoj naznaniti približno množino, vrednost in vrsto blaga ter po motnosti tudi od kod. Materijal potrebuje zbornica za novo kompenzacijsko pogodbo naše države s Cc-hoslovaško, za katero /o pogajanja že v teku. Izvozniki, ki /ele izvažati naše pridelke in proizvode na Češko naj enako prijavijo tozadevne podatke. — Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca septembra 1910. 1802 stranki sta uložili 4,925.729 K 22 v. 1578 strank je dvignilo 2.445.729 K 09 v. torei več vložilo 2.480.000 K 13 v. Stanje ulog Qj 212.780 K 74 v. Število uložnih knjižic 42,458. V III. četrtletju 1910 se je pipotečnftl in občinskih posojil izplačalo 14.762 K, vrnilo Mp.663 K 58 v. Stanje posojil 20]922.425 K 78 vin. — Urad za pospeševani* obrti namerava nabaviti zopet 1 vagon mavca, ako se priglasi dovolj interesentov. Urad sprejema pružaše do 12. t. m. in se na poznejše ne bo mogoče več ozirati. Društvsne vetti 'm prireditve. — Člani pevskega zbora Z. J ?. in Zveze po?*n!h organizacij se vabi*o. da se poInoStev-MO ndejofflo v ponedeljek dne 6. t. m. ob S. uri zvečer pevske vaje, katera se bode vršila v prostorih ZJz*. v Narodnem domu. Tem potom se javno pozivajo vsi oni tovariši, kateri imajo veselje do petja, da se brez razlike Čina priglasijo oziroma pristopijo kot člani k pevskemu zboru. Zbor se namerava reorganizirati in v to svrho se bode izvolil nov pevski odbor. Z bratskim pozdravom Pevovodja. Društvo inženirjev v Ljubljani vab! vse svoje člane na sestanek, ki se vrši dne 7. oktobra ob 20. uri v posvetovalnici na, mestnem magistratu. Na dnevnem redu ie poročilo odbora in poročilo o poteku in sklepih beograjskega kongresa, ki se je vršil dne 27. in 28. septembra. Društvo tehrHkov v Ljubljani ima v sredo, dne 8. oktobra ob 20. uri v društvenem lokalu važno od borovo sejo. Navzočnost vseh odrx«rnikov neobhodno potrebna!___, Izgubljena je bila v mestu rdeča ftstnica z večjim zneskom in dvema železniškima avisama. Prinašalec dobi 1000 kron nagrade. Prinese naj v hotel »Slon«, soba št. 72. Najden je bH včeraj pod Tfvolijem damski dežnik. Dobi se pri LavrenČiČu, Poljanski nasip 10, II. — Našel se je dežnik. Dobi se pri Marili Pogačnik, zeljarici, Vodnikov trg_- _ Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, i i aannna in unk »Narodna ttikanaaa« Društvo deželnih uradnikov v Ljubljani na« znanju svojim članom, da je njega bivši odbornik in soustanovitelj, gospod vladni svet tik, poslanec Narodnega predstavništva v Beogradu i. t d. dne 5. oktobra 1919 preminul. Pogreb dragega tovariša se vrši dne 8. oktobra 1919 ob 4. uri popoldne, iz Ahacljeve ceste št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. 9939 Odbor. Potrtim srcem javljamo pretužno vest, da nas P^JI je naša predobra soproga, hčerka, teta, gospa \ IN. Ši po kratki mukepolni bolezni v 26. letu svoje dobe dne 5. t. m. za vedno zapustila. Prenos k poslednjemu počitku se vrši v torek ob polu 4. uri popoldne iz deželne bolnice. Ljubljana, dne 5. oktobra 1919. Globoko žalujoče rodbine: Kocijan, Šturra, Škerjanc. mm ' ■ ■ -——----- !1! Potrtega srca naznanja Gizela Meke roj Zima v svojem in v imenu svojih otrok Stefi in Ivana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svoiega blagega soproga ozir. očeta, brata, svaka in strica, gospoda I trgovca in posestnika, ki je dne 2. oktobra po dolgi, mučni bolezni v 62 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika se je vršil dne 4 oktobra na pokopališče v Dragi. 9963 Sv. maša zadušnica se bere 6. oktobra 19ia v Dragi. Hrastnik, dne 2. oktobra 1919. 7-s Brez posebnega otvesttla. + Mesta! pogrebni zavod v LJubljani. Slava dr Pogačnikova roj. Pešjakova javlja v svojem in v imenu svojih nedoletnih otročičev Marije, Marjana. Božene, Sonje in Lije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je Bog vzel k sebi najblažjega soproga in najboljšega očeta, gospoda (3 Proda «popolnoma nova, lepa kredenca Sela it 38, »ve 9896 Brada ta P°P°lnoma nova apalna Plula oprava iz mehkega lesa. Po-izve se Tu o viki pristan 4, Ciril Primožič. Branki mm te sprtim Ćade a Sia nasproti glavse peste ? LJablJaii. W33 Kro'aškeoa pomotntka . s^reime takoj. Anton Zavedal*, krojaški mojster t Kranjski gori. iti inmle oovele maslo ^r« poštnemu povzetju, ori h kg naprej Matija Sbil trgovka v Mokronoga. 9912 Hllhnrifn ve^° n samostalno, ne UUlidlllH Dreka 40 let staro, z dobrimi spričevali se i§fe o* dobri pla<*' Naslov Doktor Vinski Karlovac. 9928 ?ohpfira "arljiva n vešča kota neko-vJUtlild 'iko tđdl ivat rnirme =e išče za trajno rb dnhn oHči »n p -storku Ad e a D ktor Vinski, Karlovac hnr'nn famr za po,n 'iarmenik se iSče. Um Ki! ZGjJdl Reflekt ra s- slm^ n « orvovrstno moč z večletno prakso. Naslov rove upravništvo teea l>sta. OflTO ViihariM poštena pr:d i in zanesljiva ilUlIdllll, samostojna m č, ki se razume tudi na vrtna dela. s? sprtim** a. Prodaja se do ponedeljka naerej v Kolodvorski ul. 32 Poslanje kJSm« rivno za tovarno se i vzame v najem. Re-fleKtlra se na vodno moč ali električen tok. Ponudbe na .Ljubljana, poštni predal 162". 9x94 Usnjarske pomočnike E£ bri plači. Vstop v najkrajSem času. Ponudbe pod ,308 9815" na upr. Slov Naroda. 9815 Krepak detek poštenih starcev, biva-ioč v L'tj bi j a m*. m% spre me v pouk v manufaktrno trgovino v Ljubljani. Ponudbe poštno ležeče .Mannfaktnrist 9817*. 9817 Proti dobri odikodnini van e 2 sob Poiasmla v Anonćnl ekspediciji Al Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3 9863 se spretna in inteligentna prodajalka za modno in konfekcijsko trgovino, zmožna nemškega aH zna-bitl hrvatskega jezika. Oferti Zagreb. Dvorana blusa, Ilica 21. 9884 RnnnrtPr ^'v^j Častnik sedaj vojaSčine UCljiillfcL prost, išče mesto konterista najraje v Ljubljani. Nastopi lahko takoj. Dopisi pod .Begunec** na upr SI. Naroda.__,_9784 ftaaft tajat &>3S pisarni za popoldanski čas, da oi lahko nadaljeval svoie študije. Ponudbe od .B. Akademik 9891" na upravništvo Slovenskega ^arod.i. 9891 Vnniiinm cmmlrnu lat jelka, hrastov !\ll|llljl!!li alllliSnlJf Iti, in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vaeon se naj naznanijo na V. SCAONETTI, parna Žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana. 2048 Cltrfhfl fffa kot skladiščnik ali kaj sli-dlu£UC WX čnefa, ali tudi kot spremljevalec blaga po železnici, zanesljiv in spreten mladenič. Ponudbe pod .Poštenjak" na Anončni zavod Drago Bcseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. ^tev. 5. Ište se dobra kuharica, a K be s hrane in drugimi hišnimi nosli, prednost imajo one osebe ki znajo ši vati ali Imajo veselje do čevljarske obr ti oziroma znajo že Stepati, zgornje dele čevljev, ter bi pomagale prr prodaji v trgovini z usnjem in čevlji. Plača po dogovoru. Starost od 20 — 40 let. Naslov pove uprav Slov. Naroda. 9895 r „CR0ATIJT zavarovalna zadruga v Zagreba ustanovljen* od mastne občino Zagreba leta 1884. sprejema T elementarnem In terenskem oddelku vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Jlovenifo =*= LJubljana, — Stari trg štev. 11. Sprejemam« sposobne potnike In maatopnlke, katerim ae and! prilika vel-Ikefa taslnika. Stauraijt i todoati °«&b predsobe, kuhinje 10 drvarnice, snažno, na novo pleakano, z elektr. razsvetljavo, se radi obiska Šoloobveznih otrok v mestu, zamenja proti enakemu v mestu. Stanovanje se nahaja v bli. fini garnizijske bolnice. Pismene po. nudbe pc d .Zaneejava staaavasja tSM« na npr Slov. Naroda. 983g Kupuje po najvišjih cenah blode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru._9919 DRVA mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V. SeagMttl« parna žaga za državnim kolodvorom. 9921 Pri vojnem skladišču se prodajo SODI cd 2 do 8 hekto posamezno ali v osi« tljah. Vpraša se vsak dan od 10—12. ure dopoldne v vojaškem sklad'šču v Mostah pri Ljubljani. 9931 DobauIIom raznovrstno moko, otrobe, grah, oves, koruzo, lanena semena in druge deželne pridelke. M. J. Nlkša, trgovac, Gjurgjevac, Podravina. 9917 ! Trgovci ! SLANINO dobavlja najceneje tvrdka B. Šurjak 1 drug, Zagreb, Gonduličeva ulica 58. Zahtevajte ponudbe. KAVARNA ! zopet otvorjena I Posebno pripravna za zaključene družbe in zabavne večere. — Pianino na razpolago. Priporočata se L. Al. Tratnik. Išče se na pripravnem kraju v mestu-ali v Šiški dober hlev za par kenli če mogoče s shrambo za vozove, kakim skladiščem In večjim dvoriščem vred« Plača se dobra najemnina. Ponudbe na tvrdko Janko Popovii, Bleiweisova cesta 32.__9901 Naprodaj je 73 kom. traverz in sicer: 27 komadov 6*60 m dolgih pr. 26 13 13 4 4 2 2 2 1 1 2 2 680 625 3-95 335 325 450 400 5.50 1- 50 560 2- 60 26 26 26 26 30 30 26 20 26 26 16 Apno, zidno in streino x opeko ter drva :■: v celih vagonih ponuja Ljnblj. komerc.drnžba Ljubljana. Bleiweisova cesta 18. Preprodajalci! c garetnega pap-rja Golub, Raily, Club Patent in raznih drugih vrst, cigaretnih tuli cev, kreme in lastila (biksa) za čevlje, toaletnega mila,papirnatega blaga kakor pismenega papirja v mapah, papirja za police, svilenega papirja ter raznega drugega blaga dobite po nizkih cenah pri firmi Mahler e Oplttka, Zagreb, Jelačićev trg 28. poleg (Narodne kavarne ) 959S S 5 [ElIsIlEllelisIlElSKsIlsIIal mr Priporočam fino kavo, čokolado, kremo za čevlje pravo fino angleško milo, pošiljam tudi v poštnih zavitkih po povzetju in nizki ceni "Fran Bergant L j obijan a sv. Jak asa trg. [DiiHirsii5ir5irsi(oirsira Cene po dogovora« Z odličnim spoštovanjem Mirko Korenčan, Bled. sa trgovino parfnmasi|o na veliko lice Zagreb. 2ele se reflektanti s perfektnim slovenskim in nemškim govorom in dopisovanjem. Treba je dokaza prejšnjega poslovanja odgovarjajoča jamčevina in kateri so slični posel že vodiliali drogisti. Postopek in plača vrlo dobra. Nastop takoj ali pozneje. Pismene ponudbe s prepisanimi svedočbami pod šifro: .Poslovodja* na Bioknerjev zavod za ogla-Sivanje, Zagreb. Jurjevska al. SI. 9867 PRODA SE Parni stroj s kompletno napravo, obstoječo iz treh kotlov, dytiamo stroj izstomernitok, kompletna pretikaina ploiča polnilo (Ladeaggregat) 13 kompletnih elektromotorjev. Dopisi pod „ELEETRO. iOTOfi" na Anončno Eskpedicljo Al. Mateijc, Ljubljana Kongresni trg. 3. 9864 Stojanović Milisav k. art. kapetan Stojanović Radmila roj. Glinšek poročena 6. oktobra 1919. Ćačak Ljubljana Janko Meznarić Francka Legatova poročena 6. oktobra 1919. Jeseniee Žirovnica Krožne žager jaremske, trakovne, kovinske žage, Spiralne svedre, orodje, nože, itd. za vse inustrije za eksport dobavlja WENDEB A Co*f tver-nlea eolfelnn rata Dana], (Wlea)v VI. Hasernengaeee 4. mM G. F. Jurasek ▼glasovalec klavirjev in trgovao i " iab""' glasbili i Piani, Mm m. it u. Prva Jugoslovanska ipacIJaJna tvrdka sa vglalavaa>|a In popravila giaaoH. 01 4382 QC^D 6 OG 74 M Srna 66 znamka Jamči nedo-sežno kakovost mila. IfiHAC FOCK, tovorno milo in sode KRANJ. v kosih za obrtnike je došel. Naroči se pri drogeriji ,Sanitas' Celje. Aktivne udeležbe išče za sedaj s 100.000 K izkušen trgovec pri industrijskem aH trgovskem podjetju, če le mogoče v Mariboru. Kapital se ob kon-veniranju lahko bistveno poviša. Ponudbe pod „Expori 117iu na Kienreichs Annoncen-Expedition Gradec (Graz), Sackstrasse. 9903 Kupujem živila vse proti izvoznici proti vsaki zaželjeni kompenzaciji. Ponudbe samo zanesljivih dobavateljev z navedbo referenc Isinort n- £xpor£-haus Halpern, Dunaj, (Wien) Schwarzenbergerpl Čudotvorno sredstvo za rast las. Nai-*4fHSnKBnSK! liair PeirOS. čistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Williamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe 'asje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Wtll;amsona in tako rešite svej ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr S 18-—). Saj pesnik ne poje zastonj: , Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko*. Te štiri stvari so najnaravnejši . izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošilja „URANUS"-PAaF!JMEBlJA. . Kosmeiiška parfumerija, Ljubljana Mestni trg 11. 9494 pno prvovrstno, žgano, ponudi po najnižjih cenah iz lastnega apneni-ka v Rečici ob Paki. Veletrgovina M. Osaratitsch, Ceife. Kupuje^n tudi bukovo oglje v večjih množinah. 9922 Razpošiljam v vagonih fresana jabolka za sadjevec in namizna jabolka. — Cene nizke, dobava takoj •'. Ueletrgovha Franc Oset, Vransko pri Celju..'. TO* antiseptična zobna pasta s kisikom. Elegantna oprema — pristne cinaste tube. Proizvaja lekarna pri »Srebrnem Sokola" Brežice. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah i. t. d. 9645 V M A B I B O H se je preselil bivši asistent profesorja Metnitza na Dunaju 9892 in ordinira od 8. t. m. naprej Grajska nta (Burggasse) 9 v hiSi Ufpgerer od lh 9—12 hi 7»3 (Vi 15) do 5 (17) Prepornčamo gg. trgovcima 1 preprodavačima novo ————— izafilu sllkn ■ ■ izradjena od umetnika V. Dodera, veličina slike 49X68, ista je izradjena otmeno po originalu u jednom od najboljih grafičkih zavoda. Cjena po kom. K 20.— a preprodavačima i trgovcima dajemo 40%" popusta. Naručbe prima izdavalačka knjižara Celap i Popcvac, Zsgreb, Berislavićeva nlioa 17. 9307 NaznanilOe Ms R. Niklau se je preselila iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore Pred Škofijo št 3 Lingarjava - Medarska nUca tik iko&jgke palačo, bjer aa naEiafa trgovina 8 ŠKOFU". Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča za mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe. Spoštovonjem «9520 R- Miklauc* METNE CVETKE vseh vrst, iz blaga, voska, papirja za vence in dekoracije, dalje mirte, < mirtovo cvetje, mirtove vence ter oranžne popke in cvete dobavlja v vsaki kako-osti in najlepši izvršbi KUNSTBLUMENFABRIK Rudolf Zwinnert Dunaj (Ha) VI. UliriL 27. ====»F==--i U1 Večerni tili za francoščino i (direktna metoda izpopolnjeni Berliz-glagolni sistem) tanko umUivo in zanimivo se otvarjajo na moškem učiteljišču, Reslieva cesta soba št 24, :-: z nastopnim sporedom: a) Francoščina: ponedeljek, sredo, petek, od 6.—7. ure za začetnike in od 7.-8. ure za višjo stopnjo. b) Laščina: v torek, četrtek, soboto od 6.—7. ure za začetnike in od 7.—8. ure za višjo stopnjo. Učnina 20 kron na mesec, za učiteljiščnike in učiteljiščnice 10 kron mesečno. — Poduk se prične v ponedeljek, 6. oktobra za francoščino, v torek 7. okt. za laščino. — Udeležniki naj se zglasijo točno ob označenih urah v sobi štev. 24. Predprijave sprejema šolski sluga. — Vodja tečajev dr. R. Eržen, učitelj na I. državni gimnaziji in drugih učiliščih. 9882 Za Jugoslavijo oddati: J3nf£i^ (Wellen, Simensovo Martinijevo jeklo svetlo) od 30 do 65 mm premera in 7000 mm dolžine. ĐV3 Ifl PfH V30OD3 ll3BIII0S6Sk6Q3 0ICDJ3 soookgkromo^ T. Y. 3 W v šibikah 36 do 65 mm premera in 2 in pol do 3 m dolžine, ca. 2500 kg —*—"--------jekla- Vse točno dobavno z Dunaja. Ponudbe v največjo ponudbo na Jadransko hotelsko m Hišno Clon. društvo SuSak-Reka, Zvonimirova ulica štev. 102. Lastnik sledečih hotelov in ssaatonliev: Hotel Pension ..SPERAMZA' , IMPttlAV Opatija. ^anatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica. Palače - Hote i „MIRAMAHE" Crikvenica Tekfon iottrvh. 11. Hotel-Pension in morsko kopališče JUUT Sišah-Reka Telefon interurb. 2-14. Hotel-Pension in morsko kopaHSče .JADRAN" _lakar. L.JU-H- ■ 'U..L. Vs. hoteli in sanatoriji so naj mode meje z vsem konfop >rn urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .Sao-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji cred društva, Snšak-Reka. — Naslov za brzojave Jadran-centraiz Saiak-Raka, latenirtaa Mzn HE 94-9. Hotei-Kension „SAff-MARIlfO*' Hovi fiaoatlski Tel. Ma«. 5. Hotel - Peision ia veliko mersko kopališče .LISANJ- Novi Viitdoliki DU 277700 FB