;* il? f'ipf Ll:;t izhaja or Narodna i Studijska Knjižnica via Ceppa, 9 TRIESTE urzdhTs O , U, . ' TRSI; ulica Capri*/; ta 1: icbC R t S: iti |||jb . C?.. : IL, 12. in 13. septembra bo prvi pokrajinski Festival MI’Unità“ v javnem vrtu na Pončani Prispevajte v sklad našega tiska DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Leto XI. štev. 12 (525) TRST - S0B0I4 11. JULIJA 1959 Posamezne štev. 25 Lir UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST - ul. Capitolina 3 Telefon 14-046 in 44-047. Odgovorni urednik : RUDI BLAŽIČ (BIAGI) Izdaja založništvo «DELO» tiska tip. Riva ■ : m ■#* Mesec komunističnega tiska V vsako slovensko družino naj prodre glas resnice etošnja kampanja za komunistični tisk se je začela prej kot pa se je navadno začenjala Prejšnja leta. Razlogov za to, je teč. O njih se je obširneje razpravljalo tudi na zborovanju o tisku, ki je bilo 16. junija in ®a katerem so bile v glavnih obrisih izdelane smernice za sedanjo kampanjo. Na tam mestu ne bomo navajali vseh omenjenih razlogov pač pa se bomo «DELO» bo začelo ponovno redno izhajati prihodnjega septembra. Do tedaj bodo od časa da časa izhajale izredne številke lista v manjšem formatu. Tako je sklenilo vodstvo naše federacije. Za redno izhajanje našega lista so potrebna velika denarna sredstva. Zato je treba, da si tovariši živo vzamejo k srcu ta problem. Potrebno je, da se načrtno organizira kampanja za nabiranje prispevkov, tako v mestu kot na deželi. Istočasno z nabiranjem prispevkov pa je potrebno, da se pridobi za «DELO» nove bralce, nove naročnike, čimveč izvodov časopisa bomo prodali, tem manjši bodo stroški pri izdajanju in založništvo bo tem lažje poskrbelo tudi za Izboljšanje vsebine lista. Zato naj tovariši tudi v tem pogledu napravijo konkretne načrte. (Nadoljevanje na 4. strani/ ‘ feiueseun o rza v. zuru-v znamenju prija- Veselice tiska . soboto 5. t.m. bo na sede-|j v Apiari ori 17. ure dati Ve$elica tiska sekcije Ro/on. (^*drave bo prinesel tov. Erne-tladicb. Razstava o deželah ^lizma. nč d el j o 6. t.m. bodo našle-Veselice liska: j Stsljanu, na travniku pri „;%i Šue. Začetek ob 15. Ve-organizira nabrežinska h “/'ja. Na sporedu : koncert ^ rčžin.ske godbe, mladinska ^j.Titia iz Podlonjerja z Avse-°vimi popevkami, in zani-D|Je razstave. Od 16.30 dalje Pozdrave bosta prinesla ; Pescatori in Markovič. 11( r' A/ogiVo/eui od 16. ure da-p j ««»»lava tržaških slikarjev Rj °n'ja, Bertinija. Cerneja in f; a' Nastop pevcev solistov., f’ '0rda bosta tov. Vidali in Mač. % RurL/veoi domu v ul. Ma-veselica sekcije Ace-s pestrim sporedom. Zve-1' Litidski ples. Govori tov. "tiči. >,,]• ui n m je v okviru >tn h(,^eP°ročenimi ter razdelitev h#i. a,j zmagovalcem v turnirju Mn ja. *' bska na sporedu nogo-in " tekma med poročenimi omejili le na nekatera, ki so bistveno važnejša. Predvsem je treba imeti pred očmi, da vsakoletna kampanja za komunistični tisk ali mesec komunističnega tiska ni le navadna kampanja, združena z raznimi pobudami in veselicami, katerih namen je širiti komunistični tisk in nabirati zanj potrebna sredstva, temveč gre tu tudi za zelo važno politično kampanjo. Letošnje poletje nam nudi nešteto važnih dogodkov, o katerih je treba, da spregovorimo nekaj več, da jih v pravilni luči obrazložimo javnosti, kar se da najuspešnejše doseči prav preko našega tiska. Predvsem moramo podčrtati dejstvo, da je nujno potrebno letošnjo kampanjo za tisk združiti s splošno politiko, ki jo vodi naša partija v pogledu borbe za mir, demokratične svoboščine in gospodarski preporod našega mesta in ozemlja. Istočasno mora biti naša kampanja za tisk tesno združena z akcijami, ki jih vodi naša federacija za učvrstitev organizacije in za uresničitev številčno močne partje. Med nami kroži nešteto časopisov in najrazličnejših publikacij, ki na najbolj prefinjen način skušajo potvarjati dejstva in si prizadevajo spraviti tudi naše ljudi na zgrešeno pot. Poleg teh je tudi radio, ki je znano trobilo demokristjanskega monopola in ki se odlikuje po svoji pristranosti, tendenciozno-in zlonamernem potvarjanju resnice. Proti vsem tem časopisom in proti radiu vodi komunistični tisk težko borbo. Slovenski, komunisti na Tržaškem imamo samo našfe «DELO». Zato je njegov pomen tem : večji, istočasno pa je borba, ki jo vodi naš list tem pomembnejša, a obenem zelo težka. Zato, , da, bo tu.dj «DELU» lažje učin,- čno smer. uresničiti novo večino laičnih in katoliških sil. kar se da izvesti, kot nam dokazuje zrnasta avtonomističnih sil na Si-rilii in v Val d’Aosta. V zvezi s srečaniem Hm-ščev-Eisenhower ie te dni neka znana sovietska revi -ia pisala, da ie slavni raziskovalec Diaz. ko je pri iskanju poti do Indije plul okrog severnega rtiča Afrike. dal temu rtiču v znak voščila za. doher izid ekspedicije ime «Rtič dohre nade». Sovietska revija nato pripornima, da se danes voditelji dveh velesil pripravljajo na potovanje čez Ocean pod istim znamenjem. Od nas vseh j e danes odvisno, če ho «pot dohre nade» obrodila bogate sadove. odvisno ie od dela preprostih ljudi, od vztrajnega in potrpežljivega dela komunistov, ki morajo hiti prav posebno v teh tremi I kih naiboliši propagan-disti za novo usmeritev mednarodne in notranie politike. Odvisno je tudi od nas. k i živimo na o-zemliu. katero ima lahko samo koristi od pomiritve in gospodarskih odnosov z vsemi državami. kovitejše vodilo svoje poslanstvo, je potrebno, da prodre v sleherno slovensko delavsko in kmečko družino. Mestne sekcije prirejajo ob nedeljah razne prireditve v okviru kampanje za tisk. Nekaj podobnega, četudi v manjšem obsegu, naj organizirajo tudi slovenski tovariši na podeželju. Tam, kjer ni mogoče organizirati praznika tiska, se lahko organizira razne druge pobude, družabne večere, izlete itd. Zato, tovariši in tovarišice, pristopimo čimprej k uresničevanju načrtov, ki so v okviru meseca komunističnega tiska in to v zavesti, da je kampanja, ki je v teku, velikega političnega pomena. Prazniki liska TRŽAČANI udeležite se praznikov komunističnega tiska! V nedeljo, 12. julija bo praznik sekcije TOMAŽIČ v ul. Sette fontane in sekcije BARRIERA v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19. Prihodnjo nedeljo, t. j. 19. julija bo v istem ljudskem domu praznik tiska sekcije SV. JAKOB Istega dne bo praznik tiska tudi pri SV. BARBARI Povsod bodo na pro-ramu razne šaljive točke in zabavne igre. Pridite in ne bo vam žal! : R/ ...., m m______________ìss..__ T: ’■-« I se vsi : 9 9 Ko je pristaniško poveljstvo izdalo ukaz o odhodu «Saturnie» izpred pristaniške postaje, so prišle na obrežje številne policijske sile. Te so s svojim brutalnim nastopom povzročile nerede. Stavkajoči pomorščaki so protestirali proti odhodu ladje, saj hi obstajalo nobeno jamstvo, da gre zgolj za navaden premik v Tržaški arzenal. Dejstvo, da so se na ladjo vkrcali nekateri telegrafisti in celo zdravnik posadke, je dalo povod za upravičen sum, da gre za odhod in ne za premestitev v dok Tržaškega arzenala. Daljšo reportažo o teh dogodkih čitajte na 4. strani. e staci j e ’am pokrajinski festival «l’Unitàd, o postala slavnostna manifestacija prebivalci in vsemi, ki hočejo mir, Trsta. za naš tisk in kritje stroškov Fe-stov. nami in prijatelji prišli na Festival o« in «Lavoratore», ki so bili vedno krepitev bratske enotnosti, ki so jo dih trenutkih podpirali in branili n zaupanjem na srečanja miru, ki ristanek pobudam, ki lahko za ved-k s tem, da se strnete okrog listov, Dobrodošli na Festivalu „V Unità" Spored Festivala Petek, 11. septembra Otvoritev Festivala ob 17. uri. Sv ira orkester s Pončane — kotiček plošč. Ob 20.30 nastop orkestra, ki ga sestavljajo nekateri godbeniki od RAI-TV pod vodstvom Gina Cancellija. Poje UIDE MAURI. Nastop diletantov in novincev. Na sporedu znane stare in novejše tržaške popevke. Na drsališču ples do 23.30. Sobota, 12. septembra Vrt bo odprt od 9. do 13. za ogled standov s brezplačnim vstopom. Otvoritev ob 17. Ob 18. uri predstava za otroke. Ob 20.30 PLES ob spremljavi orkestra pod vodstvom G. Cancellija. HILDE MAURI bo zapela popularne pesmi, ki so žele največ uspeha na zadnjem festivalu v San Remo in Neaplju. V teku večera bo posebna žirija kritikov, slikarjev in žumalistov izvolila «Miss Vie Nuove». Bogate nagrade za dekleta, ki se bodo odele«, žila tekmovanja. Ob 23.30 zaključek večera. Nedelja, 13. septembra Otvoritev ob 9. uri. Ob 10. uri turnir «briškole«, 1. nagrada pršut, 2, zaboj steklenic piva, 3, dve steklenici prvovrstnega vina. salama in slaščice. Vpisovanje (400 lir za vsaka dva igralca) se sprejema v uredništvu «Unità» do četrtka 10. septembra, pozneje pa v standu 7 na Festivalu. V jutranjih urah bo tekma v peš hoji po okraju Pončana. Oh 15. uri ho šla godba Rinaldi po okrajih Sv. Jakob, Barriera in Pončana. Ob 16. uri nastop godbe na pihala, pevskih zborov in solistov. Ob 18. žrebanje velike tombole, ki jo organizira pokrajinski ANPI. Dobitki so naslednji : I. tombola 50,000 lir, II. tombola 25.000 lir. cin-k vin a 15.000 lir, kvatema 10,000 lir. Kartele, ki stanejo 50 lir, bodo dane^v prodajo čet nekaj dni. Oh 19. uri Zborovanje Od 20.30 do 23.30 PLES ob spremljavi orkestra pod vodstvom Gina Cancellija. Vstopnica (100 lir na osebo, otroci do 14 leta brezplačno) daje pravico prisostvovati vsem predstavam, do vstopa na plesišče in pravico do bogatih nagrad, ki bodo izžrebane vsak večer z vstopnicami. A — H — D — 7 — .V. — 4 — 6 — 8 — 9 — 10 — 11 .. 12 — 13 — 14 — 15' — 16 — 17 — 18 — 19 — 20 — 21 — Kažipot po Festivalu Glavni vhod v ulici Ori-andini. C — Vhod v ulici Orl andini Vhod v ulici D Alvi ano risane preglednice o borbah za gospodarsko obnovo Trsta realizacije v Sovjetski, zvezi srečelov, ki »r/ organizira ANPI stand tipičnih italijanskih in jugoslovanskih vin v steklenicah stand z vinom, pivom, mrzlimi in toplimi jedili stand z vinom in grozdjem iz M H juhi h hribov .stand knjig in tiska igra ulov na gos» razne igre stranišča oder za predstave plesišče fotografije iz socialističnih dežel oder za orkester razni sfondi: cvrte ribe. tipična vina. pršut, kava itd. oder za orkester s Pončane stand s prodajo napoletanske »pizze» in sladkarij stand, s hladilnimi pijačami plesišče kotiček plošč stand z raznimi pijačami Razpored standov na festivalskem prostoru IMF»! ^ R* Denarni prispevki za komunistični tisk V okviru kampanje tiska so sekcije poslale naslednje zneske : Curici 32.830. Pratolongo 37 885. Barriera 63.100, Tomažič 14.370, Magdalena 10.300, Skedenj 50.000, Sv, Ana 66.060, Sv. Jakob 74.125, Rolonkovec 11.290, Sv. Ivan-Podlonjer 35.110, Sv. Alojz 22.930, Greta 5.630, Rojan 18.210, BarkcvJje 10.340, Sv. , Križ 23.SOO, Trebče 20285, i Milje 111.530, Ricmanje 1250. Boršt 900, Arzenal 2.000, A cegat .33.625, VOM 3.100, Ra r.ni ! ,650, Sekcija Pončana je prese, gl a cilj s 101 odst. z zneskom 121.580 lir, Log, 231 odst. z zneskom 4,924, Dom jo 11.980 lir (119 odst.). Gropada-Pa-ririče 2.260 (113 odst.). Prihodnja številka „ DELA " izide v petek !8. septembra. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Komunisti že deset let vzorno upravljajo občino Milje Kako se razvija kampanja denarnih prispevkov tisk TD oleg dolinske slavi letos ^ tudi miljska občina de. setletnieo nepretrgane komunistične uprave. Naš tovariš Giordano Pacco vodi že deset let eno izmed največjih podeželskih občin, ki je v obdobju od prvih občinskih volitev leta 1949 pa do danes korenito spremenila svoje lice. Zato gledajo lahko naši upravitelji z zadoščenjem in ponosom na delo, Tov. Giordano Pacco, župan občine Milje ki so ga opravili v desetih letih. Izpolnili so vestno mandat, ki so jim ga pred desetimi leti zaupali in nato še dvakrat znova potrdili miljski občani. Pred desetimi leti so i-mele Milje eno samo staro šolsko stavbo, poleg še par drugih v nekaterih bližnjih vaseh. Na šolskem področju je manjkalo tako reč vse, od primernih prostorov pa do didaktičnih sredstev. Zato so kandidati liste «Frausin» postavili v svoj volilni program obvezo, da bodo zgradili nove šole v Miljah, Božičih, Sv, Barbari in Žavljah in to obvezo so tudi izpolnili, bodisi kar se tiče novih šol, kot tudi potrebnih sredstev. Komunistični upravitelji so nadalje temeljito uredili vprašanje občinskih cest, ki so bile pred desetimi leti v zares obupnem stanju, bolj podobne kozjim stezam kot pa cestam. Danes so skoro vse ceste asfaltirane, vasi so povezane z Miljami z rednimi avtobusnimi progami, ki jih prej ni bilo. Edini avtobus, ki ga je imelo občin sko podjetje ACNA, je bil neuporaben, medtem ko ima danes podjetje osem avtobusov, ki vozijo na rednih dnevnih progah. Trst-Čampore in Trst-La-zaret. Po zaslugi naše u-prave ie bila v središču Milj zgrajena nova moderna avtobusna postaja in vse vasi imajo pokrite čakalnice za potnike. Lela 1949 je bilo treba rešili tudi vprašanje doma počitka za onemogle starčke, ki so imeli takrat svoj dom v neki stari in bigi'enakim pogojem ne-odgovarjajoči stavbi. No-va uprava si je toliko prizadevala, da je dosegla gradnjo nove moderne stavbe, kjer biva danes kakih sto starčkov za katere je vsestransko preskrbljeno. Tudi vprašanje preskrbe z vodo je bilo v desetih letih naše uprave rešeno v splošno zadovoljstvo. Med tem ko je prej vodovod oskrboval samo središče občine, imajo danes napeljano vodo povsod. Nova uprava je zgradila tudi javne pralnice in moderno javno kopališče v Miljah. Sedanji upravitelji so posvetili veliko pažnjo tudi problemu kanalizacije in javne čistoče ter razsvetljave tako, da je danes v ♦ Velike spremembe od 1949 do danes ♦ Nove šole, asfaltirane ceste ♦ Skrb za onemogle starčke Osem avtobusov za redno zvezo s Trstom V Miljah bo že letos dograjena nov» modema šolska stavba, M bo služila za razrede nižje srednje šole občini na cestah trikrat več žarnic kot jih ie bilo pred desetimi leti. Kanalizacija je bila urejena v Miljah, Žavljah. pri Sv. Boku in Sv. Barbari, pokrili so potok Fugnan ter tako odpravili neznosen smrad, ki se je širil iz u-mazane vode. razen tega pa se vile danes nad pokritim potokom nova cesta. Prostor nam žal ne dopušča, da bi nadaljevali z naštevanjem velikega šte. vila večjih in manjših rea. lizacij. ki so bile izvedene v zadnjih desetih letih. Predilo zaključimo bežni pretrled tega kar so komunisti uresničili v desetih letih v Miljah, moramo še omeniti — kar je brez dvoma isto tako važno kot že omenjena dela — novo ozračje, ki se je ustvarilo v tej občini, lahko rečemo takoj po prvih volitvah, ko so prišli komunisti v u-pravo in sicer ozračje tesnejšega stika med upravitelji in občani, ki so se kmalu z lastnimi očmi prepričali o poštenosti, vest- nosti, požrtvovalnosti in čutu odgovornosti tistih, ki jih je ljudstvo izvolilo. Ustvarilo se je ozračje zaupanja in spoštovanja, solidarnosti in sodelovanja, kar je sad demokratične in ljudske politike, ki jo vodi komunistična uprava nepretrgoma že deset let v korist občine in vseh občanov brez razlike. Tjl den od poglavitnih ciljev. ki ga moramo doseči, da bo kampanja tiska res uspešna, je nabiranje denarnih prispevkov. Naši listi: «l’Unità», «Delo» in «Lavoratore» nimajo za sabo ne bank in ne monopolov ki bi jih podpirali, kot podpirajo določene liste. Edini naši podporniki so delovni ljudje. Zato je potrebno, da dajo vsi tovariši svoj prispevek, da bomo čimprej dosegli letošnji cilj v tej akciji, ki je 3 in pol milijone lir. Tudi pri nabiranju prispevkov kot pri drugih akcijah kampanje so velike in male sekcije, ki so se lotile tega dela z vso resnostjo in po točno določenem načrtu, zato so tudi dosegle prve dobre rezultate. Imamo pa tudi sekeije, k" so z nabiranjem prispevkov v zastanku. Tovariši v Logu so n. pr. že dosegli in presegli cilj z 231 %, sledita Domjo s 119% in Gro-pada-Padrii-e s 113%. Kar -< tiče .mestnih sekcij imamo Pon čano, k jer niso več daleč od cilja 120 tisoč lir; nabrali so že 104.470 lir in se obvezali, da bodo dosegli cilj do dneva pokrajinskega festivala. Med pobude so tovariši s Poučane uvrstili letos nekaj izletov. V sekciji Curici se odlikuje celica občinskih nameščencev «Visintin». Tovariši omenjene celice so presegli postavljeni cilj 30 tisoč lir prav na dan veselice liska, ki je bila v nedeljo. Zadovoljivo napreduje tudi nabiralna akcija celice «Sbisa», ki je nabiranje prispevkov povezala s prodajo knjig. V zastanku je letos sekcija Barriera, čeprav so sc nekateri tovariši kot Vardabasso in še dva druga res potrudili in na brali že precej denarja pri trgovcih. Tildi v Skednju in pri Sv. Ani so tovariši že obiskali' precej trgovcev, ki jim niso o-drckli svojega prispevka. V sekciji Sv. Ane se je še posebno odlikoval tov. Giacomini. V sekciji;Sv. Jakob so dose- za nas ► Cilj 3.500.000 lir ► Log, Domjo, Gropada, Padriče presegle cilje Delo v mestnih sekcijah ► Priporočilo zamudnikom ZA VSAKOGAR NEKAJ ljajo tovariši za prihodnje dni presenečenje. Vsekakor pa je celica Morgan že dosegla svoj cilj. V Bojanu so dosegli skoro 50%, na tej poti so tudi v Sv. Križu. V Trebčah (kot tudi v Domju) so tovariši obiskali skoro vse družine v vasi, ki so prispevale vsaka po svojih močeh tako, da je trebenska sekcija tik pred ciljem. V Miljah so nabrali do sedaj 111.570 lir od določene vsote 300.000, WJ. Zaostali naj pohitijo Imamo nekatere sekcije, kot Pralolongo, Tomažič, Magdalena, Koloirkovee, Sv. Ivan-Pod-lonjer, ki so poslale le majhne vsote, čeprav imajo sekcijski administratorji nabranega že precej denarja, ki ga hočejo izročiti ua festivalu. Tovarišem priporočamo naj denar pošljejo čimprej. ker bodo njihovi rezultati služili kot vzgled in vzpodbuda drugim sekcijam, ki šc vedno... spijo. Sekcije Prosek-Kontovel, Nabrežina. Devin, Šempolaj, Dolina, Bnljuuec, Mačkovlje, Rocol. Sv. Vid, Bane in Konkonel ni. so še poslale nobenega zneska. Isto velja za večino celic v tovarnah, razen celice pri Acegat. Omenjenim priporočamo naj se zdramijo in gredo na delo ; do sedaj nabrane vsote pa naj. takoj pošljejo osrednji upravi. To je v glavnih obrisih dosedanji potek nabiranja prispevkov. Zbrati moramo 3 in pol milijone lir. Vsi komunisti se gli 37%. Zgleda pa. da priprav- morajo čutili obvezane, da do Osemnajst veselic tiska do danes v mestu in vaseh stavba doma onemoglih^ T> ri analizi ljudskih veselic, ki so jih do danes priredile razne sekcije v okviru kampanje tiska, lahko rečemo. da so se letos tovariši na splošno bolj potrudili, da so bile te manifestacije bolj privlačne, res ljudske in istočasno politične. Veseliee tiska so na splošno dobro uspele, kljub težavam, ki so jih morali tovariši sproti premostili in kljub pomanjkljivostim, ki se ponekod še opažajo. Videli smo nove pobude, ki so tako rekoč razbile slaro suhoparno shemo in nudile obiskovalcem v resnici nekaj novega. Bo nedelje. 30. avgusta je bilo v teku kampanje tiska na našem področju skupno 18 veselic, od leb 8 v Ljudskem domu v ul- Madonnina (otvoritvena veselica in veselice, ki so jih organizirale sekeije Barriera, Sv. Jakob, demokratične že- 8. sept. nadaljevanje pogajanj za delovno pogodbo kovinarjev problem obnovitve delovne pogodbe za kategorijo kovinarjev se je tik pred začetkom poletnega dopusta končno premaknil z mrtve točke, kar je brez dvoma sad vedno širše in strnjene borbe te delovne kategorije. Na zadnjih pogajanjih eo industrijci in Intersind namreč popustili na eni izmed najbolj spornih točk vprašanja obnovitve delovne pogodbe, ki se tiče ureditve akordnega dela. Sporazum predvideva širše spe-cificiranje elementov akordnega dela ob začetku izdelovanja ter priznava poseg notranje komisije pri reševanju spornih vprašanj glede akordnega dela ter v drugi instanci sindikatov. Doseženi sporazum o tej točki je vsekakor korak naprej pri dolgotrajnih pogajanjih, tudi če so ostale sporne še druge točke nove delovne pogodbe. Čeprav gre samo za eno izmed številnih točk pogodbe, je tre-ba šteti doseženi sporazum za omenjeno točko, kot značilen u-speh enotnosti in odločnosti enega milijona kovinarjev. To je obenem dokaz, da morajo še tako trdovratni in nepopustljivi monopolisti vendar popustiti spričo zavestne, enotne in odločne. borbe, kot so jo vodili kovinarji v junija in juliju. Podčrtati ie treba, da je bil prvi korak naprej storjen tik po velikanskih stavkali kovinarjev iz vse dežele in čim so sindikalne organizacije, ki začetkoma niso bile enotne v zahtevah o posameznih točkah pogodbe, te svoje zahteve sporazumno združile v eno samo. Pogajanja, ki so bila prekinjena zaradi letnih dopustov, se bodo nadaljevala 8., 9. in 10. septembra. Treba bo načeti še druge sporne točke, kot poviša, nje mezd. kvalifikacije, dopuste, enake plače, napredovanja, delovni urnik in disciplinski postopek. Odvisno je sedaj od stališča, ki ga bodo zavzeli industrijci pri bodočih pogajanjih, če bo zadeva lahko rešena v doglednem času. Toda dosedanje izkušnje kažejo, da ni mogoče preveč računati na dobro voljo iv ne na razumevanje industrijcev, ki gospodarijo v Confindustriji Isto velja na žalost tudi za tiste. ki vodijo Inlersind (sin- smel prevladovati pohlep po mestnih dobičkih, ker gre pa za državna podjetja in ne za privatne monopole. Delavski zastopniki bodo šli na prihodnja pogajanja s trdno voljo, da se zadeva reši čimprej in v prid delavcev. Vsekakor pa je polrebno, da se s svoje strani pripravijo tudi kovinarji in se znova mobilizirajo, pripravljeni ,|a v vsakem trenutku ponovno sprožijo še širšo borbo za dosego nove moderne delovne pogodbe. Taka borba bi bila nujna, če bi industrijci zopet zavzeli slara stališča nepopustljivosti In hotelj zapet zavlačevati rešitev problema, ki je osnovne važnosti z,a milijon Nove zanimive pobude Razstava tržaških slikarjev pri Magdaleni Kje bodo v nedeljo še druge veselice sežejo njihove sekcije cilj do dneva otvoritve našega pokrajinskega festivala. Sekcije, ki so na prvih mestih, naj z isto vnemo nadaljujejo začeto delo, da bodo pravočasno dosegle in tudi presegle svoje cilje. Doseči in preseči je treba postavljeni cilj - to mora biti geslo za slehernega komunista. Tovariši naj si vzamejo za vzgled voditelje sekcij Ponča-na. Barriera, Pralolongo, Milje, Sv. Jakob in še druge, ki so se obvezali, da bodo dali za lisk, nekateri enodnevno plačo, drugi pa večje zneske. S tem so pokazali svojo predanost našim časopisom in dokazali, da se popolnoma zavedajo važnosti, ki jo ima za naš tisk nabiranje prispevkov. Ge bodo šli tudi ostali tovariši po tej poti in sledili vzgledu. uspeh ne bo izostal in dosegli bomo gotovo končni cilj. Švedski par pride na porot1 potovanje t Montecarlo in " voporočenca gresta seveda " v igralnico. *Tvegalo bi tisoč frankei reče šena, «daj mi jih. prosi' Stavila bom na število sr«/ Mož nerad izvleče tisočak. ' na ga položi na številko 26. Številka 36 je zadela t dobitek. «Vidiš,» se razburi moz. bi bila resnicoljubna, bi i"1 zdaj kup denarja.* Srečata se dva kmeta. «Tone.* vpraša prvi. «kaj dal tvoji kravi, ko jo je penjalo?» «Pol litra terpentina.* Čez teden dni se kmeta V srečata. «Fes lep nasvet si mi “ Tone. Krava mi je poginila.» «Meni tudi.* * * * Sredi vinskega rnzpološff Pepe globoko vzdihne. «Kaj pa je?* ga vpraša Pr ' telj zaskrbljeno. «Brezupno je vse škaf* pravi Pepe. «Tukaj sedim in ' pivom, da bi pozabil na st'a poslanca katoliške slranke». Krajcarji so se naglo k°Pičili. Nekdo si je odtr-L>"d od ust desetico, drugi jc zopet dajal po štiri ^^'ajcarje, kratko in malo, ] JAROSLA V Ì I HAŠEK j I | iBiiaiiBiiBiiKuatiBiiaiiBiiaiiBiiBiiMiisiiaiiBiiBiiBiiHitauaiianBnvT moja velikanska vreča se je polagoma polnila, polnila tako dolgo, dokler ni prišlo do katastrofe. Ravno tisti dan ko sem zamenjal drobiž za debeli denar, sem ugotovil, da i-mam deset goldinarjev. V Zagaju je bilo pro-ščenje. Matej in jaz sva šla, da vidiva komedijante. Vrfečo z denarjem, ki je bila podobna pasu, sem nosil s seboj. Imel sem jo na golem telesu, celo spal sem z njo. Matej ie dobil od očeta za pro-ščenje desetico, jaz pa od strica. «Matej,» sem rekel, «predlagam, da dava vsak od svoje desetice pet krajcarjev za odkup zamorčka. Jaz bom dal. Ostalih pet krajcarjev pa bova zapravila.» «Saj nisem neumen, da si zaradi takega sužnja pokvarim proščenje, ti čisel,» mi je govoril Matej. «Ti delaj kakor hočeš, jaz pa hočem zapraviti ves denar.» Proščenje je bilo imenitno. Komedijanti, vrtiljaki, gugalnice, marcipan, strelišče, rokoborbe... Matej je zapravil desetico in odšel žalosten domov. Jaz pa nisem zapravil nič. Še sem imel svolo desetico. Ko je Matej odšel, sem začel uživati. Vozil sem se z vrtiljakom, najedel sem se marcipana... Potem sem segel po zaupanem mi denarju za nakup in krščenje malega zamorčka. Do večera sem zapravil dva goldinarja... Naš gospod katehet je rad kartal. Tistega dne, ko sem poneveril del zaupanega mi denarja, je i-gral vse popoldne «enaindvajset», in sicer z gospo-spodom učiteljem, z gospodom župnikom in z gospodom predsednikom občine v gostilni mojega strica. Karta mu ni šla. Zgubil je že zadnji goldinar, ko sem stopil v gostilno obtežen s sladkarijami in slabo vestjo. «Pojdi z menoj ven,» mi je rekel. «Rad bi s teboj govoril.» Šla sva na hodnik. Kolena so se mi šibila. Konec! Je že izvedel! On je vsevednež! «Koliko ste nabrali denarja za odkup in krščenje zamorčka?» Malo je manjkalo, da se nisem spustil v jok. «Vedeti hočem, koliko i-maš denarja?» «Osem goldinarjev,» sem izjecljal. «Daj jih sem!» je rekel gospod katehet. Od srca se mi je odvalil kamen. Potegnil sem vrečico z denarjem. V njej je bilo tistih osem belih goldinarjev. Gospod katehet me je pogladil po laseh, spravil osem goldinarjev v žep in odšel zopet kartat. Po večerji sem opazoval igro. «To pokrijem jaz,» je rekel gospod katehet. «Samo izvolite, častiti!» mu ie odgovoril učitelj. V talonu sta bila dva goldinarja. Gospod katehet je potegnil asa, sedmico in desetico. «Izgubil sem,» je rekel, segel z roko v žep in mirno položil na mizo dva goldinarja... moja goldinarja... Do desete ure j c izgubil vseh osem goldinarjev. šel je z menoj na hodnik. «Ali je res, da nimaš več denarja? Ali niste zbrali za zamorčka več? Ničvredneži nesramni! Tako ne boste nikoli dočakali kr ščenja ubogih zamorč- je Ba- vsi se za- tudi nismo doča- V morskih globinah še nepoznani viri prehrane človeštva TJ amise] o izkoriščanju rastlin, ki rastejo v morjih, je še razmeroma nova, saj se je porodila šele pred dvema desetletjema. Na to zamisel so prvi prišli Japonci, ki so, bolj kot drugi narodi sveta, navezani na prehrambene vire, ki izhajajo iz morja. Oceanske globine skrivajo velike množine drobnih rastlinskih in živalskih organizmov, ki prosto plavajo v vodi. Za te organizme obstaja skupen izraz : plankton. Raziskovalci so ugotovili, da so nekatere zelene alge bogat vir Človeške hrane. Te alge vsebujejo organske snovi, beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate, ki so nujno potreben sestavni del človeške prebrane. Analize so pokazale, da so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati pridobljeni iz teh rastlin glede kalorij enakovredni istim snovem živalskega izvora. Japonski jedilnik vsebuje različne vrste alg. Med drugim poznajo Japonci algo «nori», ki jo uporabljajo kot neke vrste zelenjave za prikuho. Alge «nori» so po naključju odkrili japonski ribiči. Do tega odkritja je prišlo tako-le : Na bambusovem prot ju so ob neki priliki opazili, da se razvija zelo okusna zelenkasta rastlina. Neki ribič je zasadil nekaj bambusovih palic v zalivsko plitvino pri Tokju. V kratkem so bila bambusova stebla vsa pokrita z zelenimi algami, ki so se- naglo množile. Domisleni ribič je u-spešno opravil prvo «žetev». Tega ribiča so zatem začeli posnemati še drugi njegovi tovariši. V razmeroma kratkem času je postal ves tokijski zaliv veliko polje zelenih alg. Ribiči so se celo sporekli zaradi porazdelitve parcel. Ko se je ta alga razrasla po vsem tokijskem plitvem zalivu, so oblasti porazdelile parcele med posamezne ribiške družine. Te so začele smotrno «obdelovati svoja polja». Alge «nori» se bujno razvijajo oktobra, že decembra pa ribiči pobirajo zelen pridelek, katerega sušijo v zakurjenih prostorih, potem pa jih uporabljajo za pripravo najrazličnejših jedi. ki veljajo za prave slaščice in jih uporabljajo celo kot zelo izvrsten nadomestek za čaj. Vse to kaže. da še vse premalo poznamo življenje v morju in oceanih, ki je bogat vir brane. Pričakovati pa je, da bodo že čez nekaj desetletij vsi obmorski narodi pripravljati jedi, ki jih še ne poznamo. Francoski strokovnjaki v inštitutu za raziskave v Gif-sur-Yvettu so svojčas objavili zanimive podatke o tem, kako lahko sladkovodne alge prispevajo k zaščiti, zdravljenju in prebrani ljudi. V raziskalnc namene so gojili ribe. Znano je, da se branijo s sladkovodnimi alojami ličinke žuželk, s temi pa ribe. Če se v umetnih ribnikih poveča množina alg. naraste tudi količina žuželk, in je torej več brane za ribe. Poskusi so dokazali, da se poveča letna zmogljivost umetnega ribnika od 60 do 500 kg rib na hektar. če je v vodi dovolj sladkovodnih alg. Ameriški hidrobiologi so ugotovili. da se v algah nabirajo radioaktivni* elementih To je dragocena lastnost alg. ki bi lahko prispevala k rešitvi problema voda. ki so zastrupljene v velikih atomskih raziskovalnih središčih. Sladkovodne alge odpirajo tudi medicini zanimive možnosti. Odkar je znano, da imajo alge antibiotične lastnosti in da pospešujejo razmnoževanje celic, proučujejo strokovnjaki možnosti uporabe alg v medicini. Poskuse so delali doslej v glavnem na živalih, na ljudeh pa le v zelo omejenem obsegu, čeprav kaže, da bodo rezultati tudi pri ljudeh dokaj uspešni. Za razvoj in rast potrebujejo te alge le rudninske soli, značilno zanje pa je. da se na toplih področjih razmnožujejo poleti in pozimi enakomerno. Iz vseh teh razlogov ni torej nič čudno, ako strokovnjaki mnogih dežel posvečajo vedno več pozornosti mikroskopsko majhnim sladkovodnim algam, ki bodo nekoč morda v velikem obsegu ščitile, zdravile in hranile človeštvu. zvezi, so rodili pozitivne uspehe. Tiskovna agencija Sovin-formbureau poroča, da so v zadnjem času pridelali nad 40.000 limon v sovbozu Astarinsk pod snegom. Omenjeni sovhoz se nahaja v bližini iranske meje. I-sta agencija poroča tudi, da so razni poskusi, da bi na tamkajšnjem področju pridelovali južno sadje, bili dolgo časa neuspešni prav zaradi hude pozebe. S križanjem in aklimatiziranjem pa so sedaj uspeli pridelovati take vrste limon, ki jim niti pozeba niti sneg no škodujeta. Ta vrsta limon na omenjenem področju zelo lepo uspeva. Seveda je še vedno potrebna posebna nega. Tako n. pr. ovijejo, predno nastopi mraz in pretino zapade sneg, veje limonovih grmov s posebnimi ovoji. Prej-šujo zimo je bilo v Azerbaidža-nu mnogo snega in limonovo grmovje je bilo za dalj časa pokrito z neobičajno odejo, toda pod njo sc je sadje lepo razvijalo in je prav dobro dozorelo. KAREL ŠIROK: Kakor da je mrlič v hiši (Ob 29. obletnici mučeniške smrti štirih bazovskih junakov) Kal;or. da je mrlič t’ Itisi liha je in resna vsa družina. Ob polici večna luč je vžgana in pogrnjena je z belim prtom miza Okrog mize so klopi in stoli, a za goste štiri so stolice sanje štirje krožniki s police, štiri čaše. štiri žlice, vse najlepše, kar premore gospodinjil. Sedla k mizi je družina: komaj se jedi je dotaknila, gospodar vstane, raso prime: « Rijmo gostom v čast in slavo! n Prozne štiri so stolice, nedotaknjene so štiri, žlice, gostje ne sede za mizo, ali v srcih vseh živijo. Kadar čaše so spraznili, očenaše štiri so zmotili enega za Miloša, enega za Bidovca, enega za. Marušiča, enega za ialenčiča. Ob polici večna luč bila je vžgana. kal:or ranjeno srce je trepetala... Že leta 1400 so Kitajci uporabljali možnarje in topove £ Moinarji za 32 ognjenih puščic Dandanes se mnogo govori o raznih izstrelkih in vsemogočih raketah. Zgodovinarji pripisu, jejo odkritje raket Kitajcem in to v zvezi z njihovim odkritjem smodnika. Na raznih kitajskih praznovanjih še dandanes mečejo v zrak razne vrste «izstrel-kovu. Takoimenovano ognjeno puščico so prvič uporabljal! v vojaške namene leta 1000 po n. št. Kitajci so puščice uporabljali v bojih proti sovražnikom. V Evropo so take puščice pri nesli Arabci in tudi Marco Eolo ima pri tem svojo besedo. Leta 1400 so v bitkah uporabljali tudi možnarje, ki so tahke hkrati izstrelili 32 ognejnih pu-Mie. To je bila nekaka današnja Kaijuša. O teh puščicah piše knjiga «Razstava o vojaški opremi« ki je izšla leta 1621 in omenja tudi dve vrsti «letečih bomb». Prva se jr imenovala Kri Kung ti Tsei. kar bi po naše pomenilo «grmeči top. Vzpodbujajoči rezultati dveletnega boja proti otroški paralizi ki napada sovražnika z neba». Ta krogla je bila iz bambusa, Imela je dve peruti in je bila razdeljena v dva dela, ki »ta bila napolnjena s smodnikom. Nižji del je služil kot propeler t. j. poganjat, višji pa za ek. splozijo. Druga leteča bomba se je imenovala šen Huo Fei ja, kar bi po naše pomenilo «leteča vrana». Tudi ta bomba je bila iz bambusa in je imela obliko ptice. Spodnji del je no. sil štiri ognjene puščice, k! so bile napolnjene s smodnikom, Bomba je lahko letela v razdaljo ton m Rabili so jo v za-žigalne namene. To bombo lahko primerjamo z neko vrsto današnje bombe napalm. Neka druga knjiga iz konca 14. stoletja omenja, da je kitajski pisar po imenu Ven Hao pritrdil 47 velikih ognjenih puščic (raket) ua stol. ga zažgal in st. nanj vsedel. držeč v ro. kah dva široka papirnata zmaja, ki naj bi mu služila kot pa-dalo. Misli' ie, da ga bo ta naprava ponesla proti nebu. Poskus je seveda propadel, vendar pa je temeljil na veljavnem načelu. X en Hao je bil torej prvi človek, ki je skušal leteti z raketo. V skopih obrisih smo prikazali rasne vrste pogonske sile, ki so* > stari Kitajski doeegle velik razvoj tudi na področju socialnega napredka in civilizacije., katera bi se bila še bolj razširila, da je ni zaduši) fevdalizem. Limone pod snegom Poskusi za prevzgojo raznovrstnih kultur, zlasti za prilagoditev južnih kultur na mrzla severna področja, s katerimi se že dalj časa ukvarja večje število strokovnjakov v Sovjetski "XT prvi polovici letošnjega leta se je skoraj v vsej Evropi občutno znižalo število primerov otroške paralize, kar je pripisati množičnemu cepljenju otrok s Salkovim cepivom- Le v Franciji in Zahodni Nemčiji je bilo število primerov otroške paralize letos nekoliko višje kol lani. Zdravniki pravijo, da je Nova metoda ugotavljanja raka kov ! » ' Pa ga kali! Drugi dan, pri pouku verouka, nam je gospod katehet rekel : «Sinoči sem prejel denar. ki ste ga zbrali. Posla! sem ga in dodal še iz svojega. Čez tri dni ga bo preje! nadškof v Alžiru. Vi pa zbirajte še naprej denar za drugega zamorčka. Naj vam bog pomaga v vašem naporu, denar pa prinesite prihodnjič naravnost meni.» In gospod kalehel je oddajal denar v «enaindvajset», gospodu predsedniku občine, gospodu župniku in gospodu učitelju... Tako smo mi in naš katehet skrbeli za krščenje nesrečnih afriških zamorčkov. Clovjetski zdravnik dr. Obor-nicki je iznašel metodo za ugotavljanje prvih znakov rakaste bolezni. Sovjetski zdravnik je izhajal iz dejstva, da se nekatere sestavine krvi rakastih bolnikov strdijo prej kol pri zdravnik ljudeh. Zato je treba torej iskati prve znake raka prav v kivi. Poskuse je napravil s krvjo živali in ugotovil naslednje: če je epruveta s krvno plazmo deset minul v vreli vodi, se že pokaže. razvojna stopnja bolezni. Firn molnejša je. tekoči na, tembolj sc je rak razširil. Dr. Ohornieki je ugotovil, da zadostuje, za zanesljivo diagnozo le nekaj kapljic krvi. Novo metodo, ki jo je iznašel omenjeni sovjetski zdravnik imejujejo termokoagulaoija. V ZDA miečnozobi ...starši Ameriški časopisi poročajo, da se, v ZDA dekleta in fantje poročijo zelo zgodaj. Tako je v Dalasu (Texas) poročenih 480 fantov in deklet, ki Še obiskujejo gimnazijo. Omenjeni imajo skupilo 72 otrok. Med lemi je dvanajst zakoncev, ki še nimajo 14 let, 75 jih je pod 15 letom, 103 pari'so že dosegli... 16 let, ostali pa so stari od 17 do največ 18 let. Ameriški listi pa ne povejo kakšni «o šolski rezultati teli še miečnozobi h dijakov in ludi ne povejo kakšno vzgojo dajejo svojim otrokom. Verige iz plastike V Zahodni Nemčiji so izdelali plastične verige, ki so vsaj tako pravijo bolj odporne. in lažje od železnih. Morska kot tudi navadna voda jim prav nič ne škodila. C",c se hod o res obnesle, jih bodo lahko uporabljali predvsem v ladjedelništvu. Dr. Jonas Salk, ki je odkril svetovno znano cepivo proti otroški paralizi ♦ Učinkovitost Salkovega cepiva ❖ Upadanje primerov otroške bolezni v prvih šestih mesecih letos tega krivo izredno toplo poletje. Virusi paralize se namreč še posebno naglo širijo ob toplem vremenu. Nekaj krivde pa nosijo tudi starsi, ki so pokazali premalo zaupanja do Salkovega cepiva. Fo uradnih podatkih izhaja, -la so v Angliji v začetku letošnjega leta cepili okrog 4 mi-I lijone otrok. Število primerov pa je letos najnižje v minulih desetih letih. Na Danskem so cepili vse šoloobvezne otroke. Mladina nad 18 let pa dobi cepivo po želji in brezplačno. Na Švedskem so letos beležili samo dvajset lažjih primerov te bolezni. Tudi v tej deželi so cepili vse otroke. Švica jo imela letos 50 primerov paralize. Nizozemska 33, Belgija pa samo šest primerov, kar kaže izredno dober uspeh množičnega ceplienja, do upoštevamo. da so beležili lani v prvih šestih mesecih 82 primerov. Množičen boj proti otroški paralizi se ie začel dejansko pred dvema letoma, ko ie prišlo na trg znano Salkovo cepivo. Znano je. da zagotovi cepivo popolno odpornost proti tej bolezni šele po sedmih letih postopnega cepljenja. Dokončni rezultati se bodo pokazali torej šele čez pet let. Vendar pa smo že danes lahko zadovoljni s prvimi rezultati, ki pričajo o učinkovitosti iznajdenega cepiva. Tako lahko rečemo, da se je pred dvema letoma začel ti-spešen boj proti tej nevarni o-troški bolezni. marveč bi jih po radiu pošiljali na naslove naročnikov. Že pred kakimi dvajsetimi leti so lo misel uresničili v Ameriki. Izdelali so sistem brezžičnega prenašanja časopisov. Naročnik montira ua svoj sprejemnik posebno napravo, ki ponoči sprejema znake oddajne postaje in jih črko za črko prenaša na papir. Zjutraj vzame bralec iz naprave list. na katerem so tudi slike. To se je najbolj obneslo za bralec, ki so stanovali v krajih oddaljenih od središč. Vse je šlo v redu, dokler niso začeli časopisov prevažati z letali, ki so jih nabavile skoro vse večje ameriške tiskarne: od takrat je sla za- misel o brezžičnem oddajanju popolnoma v pozabo, ker je bil prevoz z letali cenejši in večkrat tudi hitrejši. Seveda je v dvajsetih letih tehnika mnogo napredovala. Faksimile, ki itak niso bili za množično uporabo, so nadomestili drogi, «orazmerno preprostejši in seveda tudi hitrejši sistemi. Tako prenesejo po radiu v nekaj sekundah celo stran časopisa. S televizorja se ta stran projektira na fotografski papir. S postopkom suhega razvijanja je mogoče posnetek v nekaj minutah spremeniti v normalno stran časopisa. Nekateri nemški časopisni koncerni že proučujejo, da bi radijskih časopisov ne izdajali le enkrat dnevno, marveč v roku do 7 septembra 1959. naslovljeno na Pokrajinsko kmetijsko nadzor-riištvo — uliea Ghega, 6/1. iz katerega je razvidno zdravstveno stanje hleva ter potrdilo o zakolu goveda, ki ga želijo nadomestiti : poleg tega morajo dati pismeno izjavo, da bodo še pred prihodom nove živine izvršili potrebno razkuženje hlevov. Istočasno s prošnjo mora rejve položiti za vsako naročeno govedo zne-ek 200.Ó00 lir. Za kokošerejo I Prošnji je Ireha priložiti izkaz S sredstvi, ki jih je stavilo na razpolago Ministrstvo za kmetii-tvo in gospodarstvo ima Pokrajinske, kmetijsko nadzornišlvo v načrtu sledeče pobude v prid kmečke kokose rej e : Prispevki bodo za sledeče o-premet umetne koklje, družinske baterije za rejo piščancev za zakol, dalje rac io nel ne krmilne .posede, napajalniki, zaklop-na va lisca, stojišča, mali mešalniki itd. Za nakup montažnih kokošnjakov (25 do 30 kokoši ) bo dan prispevek v znesku do 50% nakupne ernie kokošnjaka. Tak kokošnjak, rr-oionelno in higiensko bivališče perutnine je primeren za malo kmečko vrrejo. Za omenjene pobude se kmetovalci lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo (urad za živinorejo), ulica Ghega, 6/1 - (tel. 23.9.27) SOLSKE VESTI Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da traja vpisovanje za šolsko leto 1059-60 do 25. septembra. Vpisi se sprejemajo vsak dan od 9. Ho 12. ure. Potrebna pojasnila daje tajništvo šole. Piazzale V. Gioberti št. 4. * * * Tajništvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu ( pri Sv. Ivanu) ' sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sre. do in petek od 10. do 12. ure. Zn vpis v prvi razred so potrebne še naslednje listine : 1. rojstni lisi. 2. izpričevalo o pre-cepljenju, 3. izpričevalo o zdravili očeh. 4. zadnje šolsko izpričevalo. * * * Ravnateljstvo Državne nižje jmlustrijskr strokovne šole v Trstu. Rojan — Ulica Mentor-sino 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1959-60 do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Opozarja nadalje, da se prie-nò vsi popravni izpiti ( razredni in nižji tečajni ). v ponedeljek 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in urniku, ki sta objavljena na oglasni deski sole. Za vpis v prvi razred so potrebne še sledeče listinež 1. rojstni lisi. 2. izpričevalo o pre-cepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna pojasnila daje tajništvo. * * * suvanje za vse tri razrede ža vo šolsko leto 1959-60 do V septembra vsak dan od 9. i2. ure. Ostala potrebna obvestila da) tajništvo šole. * * * Ravnateljstvo dvoletnega st’1 kovno industrijskega tečaja Sahreiini z oddeljenimi raz*6', v Sv. Križu obvešča, da se v*' vpisovanje za novo šol«ko lpl 1959-60 vsak torek, sredo in Pf sis |lfr ki 1'0; f>0; tek od 10. do 12. ure in to m Rt, U 9*2 kit "ji 25. septembra. V «a potrebna p" potrebnih dokutOel 1 1. n»'1' jasnila tih so na oglasni deski v 1 -tropin šole v Nabrežini. Trg -Roka. * * * Ravnateljstvo slovenske adì* srednje šole v Trstu pri Sv- i" koku obvešča, da se bodo vsi P1 pravni izpiti pričeli 7. sep«" i bra s pismeno nalogo iz slo'1’ lj Scine. j, ' 1 " Obenem sporoča, da se, je 'T suvanje r vse razrede že prV j lo. Vpišete «r lahko dnevne n 9. do 12. nre. Učenci. ki im8"’ ti.it 'lij -!o jih ho H E