Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXI. flev. 230.
v soboto 24. novembra 1928.
Cena Din l
LOfEN
Izhaja vsak dan
popoldne, izvzemši oedeljo in praznike. — Inserati do 30 pcrit h Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.-— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek pot»cbcj
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din, Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje, — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Bolgarija na pragu državljanske vojne
Danes bo bržkone proglašeno za vso državo obsedno stanje
Pred krvavim obračunom med vlado in makedonskim odborom - Razburjenje v Sofiji - Vse trgovine in banke zaprte - Vojaštvo koraka proti glavnemu taboru makedonstvujuščlh
— Sofija, 24. novembra. Zadnje dni Je zavladala v vsej Bolgariji skrajno napeta situacija. Terorizem makedonskega odbora, v katerem je popolnoma prevladala skupina Vanče Mihajlo-va, je postajal od dne do dne hujši. V nekaterih okrajih so državne oblasti bile brez vsake avtoritete, tako da so makedonstvujušči gospodarili po mili volji. Umori njihovih nasprotnikov so bili na dnevnem redu. Zadnje dni pa so začeli svojo akcijo tud« v vseh ostalih pokrajinah ter celo v Sofiji sami Izvršili atentat na bivšega policijskega šefa Peleva, ki je b*l znan kot pristaš umorjenega generala Protogerova.
Vse to, zlasti pa vedno večji pritisk iz inozemstva je končno prisilil bolgar-
sko vlado, da odločnejše nastopi v zaščito državne avtoritete in javne varnosti. Vlada ie zadnje dni izdala več odredb, s katerimi skuša preprečiti na-daljne teroristične akcije makedonstvujuščih. Vanče Mihajlov je nato odgovoril z objavo «Črne liste», to je seznama ljudi, ki jih ie obsodil na smrt. Med temi so tudi vsi oni člani vlade, ki so znani kot nasprotniki makedonstvujuščih.
To je izbilo sodu dno. Vlada je včeraj izdala vojaštvu nalog, da z vso strogostio nastopi proti makedonstvu-juščim. Močni vojaš. oddelki so bili odposlani zlasti v okraje Petrič in Džu-maja, kjer je glavni tabor bolgarskih komitov.
Kakor poročajo najnovejše vesti, so makedonstvujušči sklenili, da se postavilo v bran. V Sofiji so razširjene najrazličnejše verzije, ki Hh pripovedujejo o krvavih pokolih. V mestu vlada splošno razburjenje. Trgovine, banke in drugi poslovni lokali so že tri dni zaprti. Vsa iavna poslopja ie zasedlo vojaštvo, članom vlade in drugim eksponiranim osebam pa so prideljene posebne straže. Kakor se zatrjuje, bo še tekom današnjega dne objavljeno obsedno stanje. Vsi znaki govore za to, da stoji Bolgarija na pragu krvave državljanske vojne. Zaenkrat je vlada še gospodar položaja.
Politično mrtvilo v Beogradu
Radi pravoslavnega praznika je danes v Beogradu vse počivalo. — Nov škandal v niš ki oblastni skupščini*
— Beograd, 24. novembra. Radi pravoslavnega praznika ie vladalo danes v Beogradu absolutno politično zatišje. Ministri večinoma sploh niso prišli v svoje urade, a tudi v Narodni skupščini ni bilo nikogar. Edino Ljuba Davidovič ie imel na svojem stanovanju daljšo konferenco z dr. Angjelino-vičem in Pero Markovičem. Razpravljali so o raznih zakonskih osnutkih, ki jih forsira Ljuba Davidovič.
Listi se še vedno obširno bavijo z afero ministra Cvetkoviča in poročajo o novem škandalu, ki se je včeraj Pripetil v Nišu. Niška oblastna skupščina se ie včeraj prvič sestala po znanem nastopu m'nistra Cvetkoviča. Poslanci
večine so predlagali resolucijo, s katero se njegovo postopanje najstrožje obsoja. Proti temu so se dvignili pristaši ministra Cvetkoviča, ki so vprizoril? tolk hrup, da se sploh ni mogla vršiti nikaka razprava. Tekom prepira, ki se ie stopnjeval od mmrAe 3o nmi«te. so pristaši ministra Cvetkoviča zagrozili, da bodo doživeli nasprotniki še kaj hujšega, kakor je bil 20. junij v beograjski skupščini.
Ta nastop je izzval v političnih krogih splošno razburjenje in z vseh strani se slišijo zahteve, nai vlada končno napravi red in prisili ministra Cvetkoviča k odstopu.
Kralj odpotoval v Topolo
— Beograd, 24. novembra. Kralj je danes opoldn« nepričakovano odpoto-toval v Topolo. Pred svojim odhodom je sprejel v nastopni avdijenci novega švedskega posUnika Torfen - Undena, ki mu je pri tej priilki izročil svoja akreditivrta pisma.
Demanti „Slovenčevih"
Otočac, '-4. novembra. Dne 23. t. m. je objavil ljubljanski ^Slovenec« iz Beograda datirano vest o razpadu SDS ter o ogorčenju hčkih Srbov proti Pribičeviću. V zvezi 8 tem je poročal, da je predsednik organizacije SDS v Gospiču stopil v radikalsko stranko ter da mu namerava slediti tudi narodni poslanec dr. Gjorgje Brankovic. I'oblaščeni smo od dr. Brankovića, da to vest ^Slovenca« najodločneje demantiramo, ker je od konca do kraja izmišljena. Če hoče dr. Korošec vedeti, za kom stoje prečanski Srbi, naj razpise svobodne volitve, ki bodo njegovega »Slovenca c najočinejše postavile na laž.
Gaida nadaljuje svojo pomirjevalno kampanjo
Kim, 24. nov. Gaida nadaljuje s svojo serijo člankov o položaju slovenskega prebivalstva v obmejni Julijski Benečiji- V zadnjem Članku ostro napada slovenske duhovnike, ki ščuvajo s tajno propagando slovenski narod proti italijanski državi. Gaida navaja primere očitnega upora duhovništva poti Italiji. Med drgim naglasa, da se slovenski nadškof v Gorici ni hotel udeležiti posvetitve nove stolnice. Gaida meni končno, da izvira upor proti razvoju italijanstva med jugoslovenskim prebivalstvom od mladine, ki študira na jugoslovenskih univerzah, kjer jo vzgajajo za protiitalijansko propagando.
Potres v Rumuiji
Bukarešta, 24. nov. Davi ob 6.24 so čutili po vsej Romuniji potre«. Središče potresa je bilo v okolici Foxsanija; potres je trajal tri sekunde in so ga čutili tudi v Jassvu, Kišinevu. Konstanci in Bukarešti. Stvarne škode ni bilo.
Bolezen angleškega kralja
— London, 24. novembra. Zdravniški bu-letin, ki je bil izdan davi pravi, da ie prebil kralj noč zelo nemirno. Temperatura kaže še vedno 101 stop. Fahrenheita. Vnetje na pljučrh se je razširilo, vendar se kralj ne počuti slabega. Včeraj popoldne se je vrnil yorški vojvoda in je takoj posetil kralja. Valeški princ in gloucesterski vojvoda so s kraljem v stalni brzojavni zvezi. Dosedaj ni prekinil valeški princ potovanja v Afriko
Zopet neurje nad Anglijo
— London, 24. novembra. Točno po enem tednu ie divja] zopet danes nad Anglijo silen vihar. V Londonu je divjal z SO miljami hitrosti na uro. Zračna služba med Anglijo in kontinentom ie bila zopet ustavljena. Morje je bilo zelo razburkano in več ladij je kFcalo na pomoč. Iz Ramsgata in drugih krajev so bili odposlani v pomoč ponesrečenim ribičem motorni rešilni čolni.
Kolo se vrti, ustavi ?a!
Fašistične sleparije s starinami
— MIlan, 24. novembra. V italijanski javnosti so izzvala veliko pozornost in ogorčenje razkritja obširnih mistifikacij inozemskih ljubiteljev umetnin, ki so kupovali izdelke novejšega datuma za starinske umet-ine. Kakor poroča »Coriere dela Sera« je neki trgovec s starinami v Florentini prodal v inozemstvo številna dela nekega v Rimu živečega rezbarja kot dela toskanskih mojstrov iz renesančne dobe za milijonske zneske.. V inozemstvu so odlični poznavalci starin priznali pristnost teh del in nekatera celo razstavili v muzejih.
Atentat na italijanskega
generala
— Turin, 34. novembra. Na generala Bertolea Je bil te dni izvršen atentat z bombo, ki so mu jo neznani storilci poslali po pošti. General Je prejel včeraj zavoj, čigar vsebina je bila označena kot milo. Ko ie general zavoj odprl je sledila strašna eksplozija. General in niegova žena sta bila precej težko ranjena. Preiskava o povzročitelju atentata doslej ni imela uspeha.
Podrobnosti železniške nesreče vGSR
Praga, 24. nov. O železniški katastrofi v Nvmburku se poroča uradno: Na progi Praga - Znojmov je zadel brzovlak št. 34 v Nvmburku v tovorni vlak št. 8821. Pri tem je bil usmrčen vlakovodja tovornega vlaka in dve potnici brzovlaka. Razen tega je bilo deset oseb težko in 27 lažje ranjenih. Oba stroja sta bila poškodovana, razbita pa sta dva službena voza, voz III. razreda in dva tovorna vagona. Vzrok Irv.nja je brez dvoma ta, da je strojevodja lovornega vlaka prezrl signale.
Med strašnimi podrobnostmi je predvsem omeniti hladnokrvnost vlakovodje tovornega vlaka, ki je skočil z vlaka, da bi obrnil kretnico in tako preprečil katastrofo. Prispel je prepozno, tako sta sta ga zagrabila oba stroja in ga razrezala na dvoje. Poznejše vesti o vzrokih katastrofe zatrjujejo, da so bile signalne naprave na kolodvoru v Nvmburku zelo pomanjkljive. Luči na signalih niso bile dobro vidne, tako da tovorni vlak ni mogel videti, da je kretnica postavljena za drugi vlak. Značilno je, da se je že pred šestimi tedni pripetila na istem mestu slična nezgoda. Sreča v nesreči je bila, da brzovlak ni privozil malo kasneje, ker bi bila sicer nesreča zahtevala gotovo še večje žrtve.
Dve krvavi svatbi
— Varšava, 24. novembra. V vasi Rošin so se na neki svatbi udeleženci, med katerimi ie bilo več vojakov na dopustu, zabavali tako, da so metali ročne granate skozi okno. Tri granate niso eksplodirale in so jih pozneje našli otroci, ki so se z njimi igrali Granate so se razpočile in popolnoma raztrgale štiri otroke v starosti od sedem do 15 let. — Pri neki svatbi v vasi Lendovi pa je prišlo do spora med udeleženci, ki so pričeli drug na drugega streljati z revolverji. Dva udeleženca sta bila mrtva, več pa težko ranjenih, med njimi tudi ženin.
Rublje že - boljševikov pa ne!
— Berlin, 24. novembra. Ameriški konzulat je odklonil sovjetskima gospodarskima zastopnikoma Osinskemu in Necblanku dovoljenje za potovanje v Ameriko. Kakor znano, je Osimski zastopal sovietsko Rusijo na svetovni gospodarski konferenci in je bil sedaj na tem, da skupno z Necblankom odpotuje v Ameriko, kjer bi sklenil pogodbo z dvema velikima avtomobilskima tovarnama pogodbo, da zgrade sovjetski Rusiji veliko tovarno za avtomobile. Tovarna naj bi stala 20 milijonov dolarjev in bila zgrajena v Moskvi. Dosedanja pogajanja z zastopniki ameriške avtomobilske industrije v Berlinu so potekala zelo ugodno.
Rudarska stavka na Madžarskem
— Budimpešta, 24, novembra. Te dni je pričelo v premogokopih v Pečuhu in Salgo-tarjanu stavkati 5000 delavcev, ker niso sprejeli njihovih zahtev za zvišanje mezd. Finančni minister je sklical zastopnike delodajalcev in socialističnega posl. Eszter-galyosa na konferenco, kjer je prišlo do spora-zuma. Po tem sporazumu bodo imeli delavci vsako leto osem dni odmora, dalje božično nagrado v višini 20 do 25 odstotkov mesečne plače in doklade za stanova, nje. Če bodo delavci na te ponudbe pristali, bo v ponedeljek stavka končana.
Nova nemška nota o reparacijskem problemu
Danes fe bila zavezniškim vladam izročena nova nemška nota, ki obrazifcga stališče Nemčijj gede komisije strokovnjakov
Berlin, 24. nov. Memorandum nem* ške vlade o reparacijskem vprašanju je bil danes izročen po isti diplomatični poti, po kateri je državna vlada preje* la memoranda francoske, angleške in belgijske vlade. Dasi po diplomatskem običaju o vsebini memoranduma ne bo* do znane podrobnosti vse dotlej, do* kler ne bodo dostavljeni prizadetim vladam, poročajo demokratski listi, da izraža memorandum predvsem okol* nost, da ni združljivo z značajem ko*
msije strokovnjakov, da se že pred sc= stankom komisijen sestavljajo določe* ne zahteve posameznih vlad. Naloga komisije je, da brez predsodkov in brez obveznosti prouči plačilno zmožnost Nemčije, ter na podlagi tega rezultata izdela svoje predloge. Kakor izve «Ber-. liner Tageblatt» je verjetno, da bo memorandum poudaril tudi potrebo čint* prejšnjega sestanka komisije, kar ni samo v interesu Nemčiie, temveč ravno-tako v interesu njenih upnikov.
Zanimive Bethlenove izjave o kraljevskem
vprašanju
Monarhistična propaganda je sicer nezakonita, vendar pa še
ni nsvari.a.»
— Budimpešta, 24. novembra. Na včerajšnji tedenski konferenci vladne stranke in interpeliral poslanec Erdely ministrskega predsednika zaradi Iegitimistične propagan« de in posebno zaradi legirimističnih govorov na banketu, ki se je vršil ob priliki rojstnega dneva dednega kralja Otona. Ministrski predsednik grof Bethlen je odgovoril, da madžarska vlada nikakor ne bo trpela, da bi bil problem kralja rešen preko zakonodaje. Banket na čast kralju je v nasprotju z zakoni Madžarske, ki se je izrekla za to, da izgube Habsburžani prestol. Banket je bil samo demonstrativnega in popagand-
Iz ljubljanske kronike
Lfo&ftaaa. 24. novembra.
V četrtek je prišel v Ljubljano Jože z Dolenjskega. Šel ie po Kolodvorski ulici, sempatja postaval, si ogledoval oštarije irt prenočišča, toda presenečen ie ugotovil, da ie povsod na vratih napis: Sobe že oddane! Jožo je malo zaskrbelo. Temnilo se je že in Še vedno ie bil brez sobe. Kje naj siromak prenočuje v Ljubljani, ko pa nimajo nikjer prostora? Bil je v vidni zadregi, iz katere ga je pa rešila njegova stara znanka Francka.
»Serbus Pepe«, je dejala, ko ga je zagledala. »Kaj pa ti v Ljubljani? 2e sedem dolgih let te nisem videla!« Jožetu je kar odleglo. Ni mnogo pomišljal. marveč je kratko in jedrnato pojasnil, da nima nobena sobe, niti stanovanja in da vse kaže, da bo moral vedriti pod milim nebom. »O, ti si pa res tepček,« je zagostelela Francka. »Ne boš vedril pod milim nebom, preskrbim ti toplo gnezdeče. Obraz je Jožetu zažarel veselja, ko mu je Francka hitela pojasnjevati, da ima dobro znanko, ki ima vedno sobe na razpolago in kar tajal se je. ko ga ie Francka predstavila svoii intimni znanki Marički. ki baje stanuje nekje v Alešoli ulici In je od samega veselia naročil buteljko najboljšega.
Francka in Marička sta mu od navdušenja kar padli okoli vratu. To je Joži neznansko dobro delo. In je dal za še eno buteljko in še eno. Marička in Francka sta točili, da je vino kar teklo z mize, sem pa tja sta se tudi pokrepčali z dobrim grižljajem in sladko torto. Tako so ostali skupaj do polnoči, na kar se je Francka pos'ovila. Jože fe ostal z Maričko sam.
Kaj je bilo potem, kronika ne more povedati. Dejstvo je. da se je drugo jutro Jože zbudil s precejšnjim mačkom. Glava mu je bila težka in šumelo mu je po nji kakor v panju. Spomnil se je burnih dogodkov prejšnje noči, in zahotelo se mu je dekleta.
Ves omamljen in brljav je rekel: No, Marička, pojdi k meni! Molk! Jože je vzkipel: >Ali ne slišiš, kanalijalc Še vedno molk. Jožeta je to hipoma streznilo. Kakor bi ga pičil sršen, se je pognal iz mehke pernice in naglo v svoj suknjič. O groza in strah 1 Njegova listnica, lepo rejena listnica, je izginila. Izginila je tudi Marička, a ostal je samo silen maček ...
Tončka iz Begunj, Tončka v Begunje
LJubljana, 24. novembra.
Pa ne smete misliti, da je Tončka iz Begunj doma. Kaj še! Tončka je iz zelenega Stajerja, tam kjer raste dobra vinska trta in kjer je najboljša kapljica doma. Na Bi-zeljskem ie njen dom. Tam biva njena mati, ki ima nekoliko grunta in mal vinograd, ki nese toliko, da se preživljata mati in manjša Tončikina sestrica, ki bi pa tudi za-doščal, da bi se Tončka pošteno preživljala.
Toda Tončki to ne prija. Kdo bi se vedno ukvarjal z delom in se potil v znoju svojega obraza? Tako si je misKla, ko je
nega značaja. Madžarska vlada mora na-stopiti proti vsaki propagandi, ki ni v skladu z obstoječimi zakoni. Izjave raznih govornikov na banketu, da je treba smatrati Otona za madžarskega kralja, so v nasprotju z ustavo in jih zaradi tega ni mogoče trpeti. Res pa ie na drugi strani, da teg;timi-stična propaganda ni tako pomembna, da bi se bilo treba zaradi nje razburiat! Če Hi hoteli energično nastopiti proti niei. bi s tem samo dobili mučenike in dali propagandi nove hrane. Če pa bi propaganda resno ogrožala notranji mir, se bo seveda sedanja popustljivost prenehala
bila stara 17 let in ko jo je ubrala v svet ter se vrgla v vrtinec življenja. In tako malo misli še danes, čeprav je od onega dne minilo že osem let.
»Da, osem let.« je smeje pripomnila na policiji. »Eh fletno ie bilo v teh osmih letih, mnogo sem preživela, veliko burnega in pestrega.« »Znajte gospod komisar« je nadaljevala v mešanem slovenskem, prleškem in hrvatskem jeziku. »Beograjčani so fejst fantje. Vsi so me imeli radi. a še bolj fejst je policija. Dve leti sem bila v Beogradu, pa me še noben agent povohal ni. Ne tako, kakor v Ljubljani, ko še pred kinematografom ne smem pogledati slik in plakatov, pa je že stražnik za hrbtom. In tudi v Zagrebu so dobro in pošteno ravnali z menoj. Imela sem kar bukvice in sem hodila dva ili jen-put na vizit, pa je bilo basta.«
»No, če so bili Zagrebčani tako galantni, zakai so te pa potem poslali v Begunje?«
»Ej. to je opet nešto druga. Znajte, imela sem fanta. Ta je pa škilil tudi za mojo prijateljico, ta švedrasto Mico. Nanjo sem bila ljubosumna. Zato sva se vedno prepirala. Večkrat sem bila na policiji. Končno je fant neprevidno bleknil, naj me dajo v prisilno delavnico. Potem, ko so me odgonskim po* tom odgnali, mu je bilo žal.<
In zahehetala se je Tončka zadovoljno, kakor bi imela res življenje z roiiCMim posuto. Odkrito je priznala, da v osmih letih ni enkrat prijela za delo, marveč se je preživlja ja izključno s tajno in tolerirano prostitucijo. Imela je srečo, da je kljub svojemu burnemu življenju ostala zdrava.
Na policiji so ji zagrozili, da bo morala zopet v Begunje, če jo še enkrat zasačijo pri nočnih pohodih. Tončka je s večamo obljubila, da se ne bo več potikala zvečer po mestu in da bo hodila že ob osmih spat. Prosila je samo, da ji dovolijo vsako nedeljo svobodo do polnoči. Sedaj je namreč nekje zaposlena in zato ji je nedeljski »feie-ramt< vse na svetu.
»Rada plešem do polnoči, pa magari da imam nahod in migreno. Ampak me ne bo vrag vzel.«
in se je zopet zahehetala. Odšla je zadovoljna in prepričana, da ji policija ne bo pogledala tako strogo na prste in da ji zaenkrat vendar še ne bo treba v Begunje.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 0 —22.85, Berlin 18.5625, Budimpešta 0— 9.9265, Curih 1095.6, Dunaj 8.00. London 276.03, Newyork 56.91, Pariz 222.40, Praga 168.77, Trst 298.20
ZAGREBŠKA BORZA.
Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 0 —22.85, Berlin 13.5625, Budimpešta 0_ 9.9265, Curih 1095.6, Dunaj 8.00. London 276.03, Ne\vyork 56.91, Pariz 222.40, Praga 168.77, Trst 298.20.
Efekti : Vojna škoda 438.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Beograd 9.125, Berlin 123.78. Dunaj 73.03, Budimpešta 90.60, London 25.1875, Newyork 519.20, Pariz 20.29, Milan 27.20o! Praga 15.39.
35
Strm 2L *S L* O V F*N SK)   N A R O D» djie 24. novembra 1928. Stev. ^70
Razširjenje mestne elektrarne v Ljubljani
Poročilo upravnega odbora mestne elektrarne o priprajrljalnih deli za razširjenje - Izvedeniška mnenja - Kako so se oddala razna dela in nabave
Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta se je obSirno razpravljalo o razširjenju ljubljanske elektrarne. Nebata o tem je zbudila večjo pozornost v Ljubljani in zato objavljamo v naslednjem glavne podatke iz poročila upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne, ki je bilo na seji odobreno in iz katerega je rasvMno, kako so se vršile priprave in kako so se oddala dela za razširjenje mestne elektrane v Ljubljani. Poročilo navaja med dragim:
Sedanji rektor ljubljanske univerze inž. dr. Vidmar je predložil mestni občini ljubljanski 11. februarja t. 1. spomenico o elektrifikaciji mesta Ljubljane, v kateri pravi m^d drugil. da Ljubljana nazaduje, da izkazuje statistika gibanja prebivalstva številko, ki mora prestrašiti vsakega opazovalca v zadnjem letu, ker je število prebivalstva v L 1927. naraslo le za pet glav. V tej spomenica pravi, da Ljubljana rabi predvsem industrijo, industrija pa išče energijo, predvsem pa cen^n električni tok.
Mestna elektrarna zastarela
Rektor tir. Vidmar vidi v prvi vrišti ne-odicžljivri nalogo, izdatno razširili mestno elektrarno in razširiti omrežje cestne železnice. Treba je. da s« Ljubljana iztrga «z letargije, ▼ kafro je zašla zadnja leta. Dne 20, marca t. 1. je poslal mestni občini zopet rektor dr. Vidmar poročilo o stanju mestne elektrane in o potrebnih njenih razširitvah. \ tej spomenici navaja že znano stva-, da ie sedanja mestna elektrarna zastarela naprava, ker je stara nad 30 let in že dolgo nezadostna. Pravi tudi, da bi bile razmere danes naravnost obupne, Si ne bi v zadnjih letih d. d. lEIektra^ prevzela precejšen del preskrbe mesta z električnim t»-kom. — M~»£ja tudi uporabo tox.i ma leto v kilovatnih urah, koliko jih je v L 1927. dobavila mastna elektrarna, koliki d. d. >Elekrra< in koliko bi se jih moglo p«) njegovem mnenju na leto doseči.
Nastal je torej problem, ali je priklof.iti ljubljansko cmrežje na 2palo< »li na elektrarno Majdič v Kranju, ali naj se morda mestna cbčm.j izreče za sodel »vjinj«1 z d. J. *Elekiro< edioči za postavitev novega !u:bo-gei»cralcrja ah končno za zgradi*-^ f&.t'iO tlektrlčne h c*ro-centrale.
Finančni ocfek obč. iv^ij s<» je v ?voji seji dne 31. maja bavil z najet-em posojila za razširjenje mestne elektrarne in za zidanje poslopja za upravo elektrarne in vodovoda. Sklenil je predlagati občinskemu svetu, naj se najame posojilo 20 milijonov dinarjev v ta namen.
Potrebna je nova parna turbina
V peti redni seji občinskega sveta ljubljanskega je prišel ta predlog finančneoa odseka v razpravo. — V poročilu se navaja da je neobhodno potrebno postaviti novo parno turbino za 30(H) konjskih £il. Predlog za najetje posojila 20 miljonov dinarjev v svr-ho razširjenja mesrne elektrarne je bil soglasno sprejet ob navzočnosti kvalificirane večine.
Ob tej priliki se je določilo z oziroin na to, da je umv. prof. Boncelj svoje mnenje že podal, na poziv vladnega komisarja dr. Mencingerja, da naj se zaslišita še univ. profesorja inž. di. Vidmar in inž. Sernec. S tem je prešel dsJjai razvoj cele zadeve na upravni odbor mestue elektrarne.
Vodstvo mestne elektrarne je že prej uvidelo, da jc »azširjenje mestne elektrarne neobhodno potrebno in sicer le na način, da se postavita eden ali dva turbogeneratorja, vsled česar je pozvalo razne tvrdke, naj predlože svoje ponudbe. To je storilo iz razloga, da bi bilo mogoče zadevo hitreje rešiti, ako se občinr-ki svet izreče za tako napravo.
Vse ponudbe so se najprej izročile univ. r>rof. Bonclju v presojo, ki jo podal poročilo 9 ponudbah za strojno električni del razširitve ljuo'janske električne centrale, datirano s 15. februarjem. To poročilo sloni na povsem  tehnični podlagi.
Ponudbe so vložile tvrdke: A. E. G. Union, škoda, Breitfeld-Danek-Kolben, Krup-Germania-\V«rftt Biovn-Bouvieri, S. S. \V. Escher Wys, S- S. W. Prva brnska, Elin prva brnska. Vse ponudbe so bile sestavljene na popolnoma različnih podlagah za strojno opremo, razne velikosti in različne izvedbe. Iz skupnih cen se ni moglo točno sklepati, katera ponudba je najugodnejša, ter je bilo v to svrho presojati cene posameznih glavnih objektov iz tehničnih in gospodarskih vidikov To vse je izvršil univ prof. Boncelj v svojem poročilu, ki obsega 15 strani. Vsa izvajanja so strogo tehničnega značaja. — Dne 14. maja je podal vodja ljubljanske električne centrale direktor Ciuha uradno poročilo glede nabave ene turbine za 3000 konjskih sil, ker so se merodajni krogi odloČili zanjo. V tem uradnem poročilu se navaja, da bi ena parna turbina z generatorjem, stikalno napravo in vso opremo veljala najmanj 1,100.000 Din manj kakor pa 2 turbini po 1500 konjskih sil in to brez carine in pr©-voznine, kar bi razliko Še povečalo celo na 1.500.000 Din.
Mnenje dr. Vidmarja
Dne 6. julija t. 1. predložil je g. prof. dr. Vidmar svoje končno izvedeniško mnenje glede razširitve mestne elektrarne, v katerem ponovno ugotavlja, da ne kaže mestni občini ljubljanski priklopiti se na žalsko omrežjec. Predvsem pravi, da >Falat skrbi pri vsaki priliki, kadar se prične govoriti o razširjenju mestne elektrarne, samo zase, in da je popolnoma naravno, da bo >Fali< vsaka razširitev in vsako povečanje ljubljanske elektrarne neljubo iz jasnih razlogov.
Elektrarna >Fala< ni vezana oddajati Rušam več kakor 5000 kilovatov, vsled česar je njen eminenten interes placirati večje mno-
žine toka v Zagreb ali Ljubljano. Zato podvoji vse svoje napore, kakor hitro pride v debato povečanje elektrarne v Zagrebu ali Ljubljani. D. d. »Elektra s ne pride v po-stev, ker je baje vso svojo električno energijo že oddala, elektrarno Majdič v Kranju pa bi ne bilo priporočati, ker bi mogla nuditi le-majhno množino električne energije in bi mogli kriti le tako zvane špice.
V tem poročilu priporoča razširitev mestue elektrane s parno turbino. Izreka se za nabavo ene parne turbine s 3000 konjskimi silami in ne za dve parni turbini po 3500 konjskih s:l} Češ, da so di.^ašnji iurbo agregati zelo sigurni stroji, tako da havarije sploh ne pridejo v poš*ev. Daleko važnejši kakor oziri na delno rezervo, so vsled tega obratni stroški obeh varijant. Res je, da bi se pri postavitvi dveh turbo-agregatov po 1500 konjskih sil, dokler se ne doseže popolna izraba enega turboagregata per 3000 konjskih sil, prihranilo pri trboveljskem zdrobu, ko upoštevamo ceno po 190 Din, letno ca 42.750 Din. Toda na drugi straui je treba obrestovati in odpisovati poldrugi milijon dinarjev več, če se postavita dve manjši turbini. To povzroča pri 8 odstotnem obrestovanju in odpisovanju skoti 25 let približno 180.000 Din več na leto. Ne glede na dražjo produkcijo pa govore še rugi ;>omi-sleki za eno samo večjo turbino. — Takoj se stari stroji seveda ne morejo izmenjati, že vsled tega ne< ker ženejo generatorje za enakomerni tok, ki ga parna turbina direktno ne more proizvajati. Dokler novo omrežje za vrtilni tok ne prodre globoko v sredino mesta, toliko časa morajo stari stroji teči naprej. Dokler ne teče novi turbo-generator, ni misliti na demontažo starih strojev, ker bi drugače v dobi demontaže in nove montaže elektrarna priSla v veliko nevarnost. Mestni elektrarni pa je treba tudi šte-diti s prostorom, kar tudi govori za to, da se postavi en večji agregat, ki rabi dosti manj prostora kakor dva majhna- —
Tvrdke, ki pridejo v poštev pri oddaji del, navaja dr. inž. Vidmar iste kakor piol Boncelj in tudi on poudarja, da ima vsaka firma svoj sistem, svoje nazore in svoje principe in da so ponudbe stavljene na zelo različnih bazah, predvsem pa določajo različne opreme. Vzlic temu se gibljejo celotne vsote vseh ponudb v razmeroma zelo ozki meji. Najnižja ponudba je 6300.000 Din, in najvišja 8,250.000 Din.
Končno predlaga, naj se naroČi turboge-nerator in električna oprema, izvzemši stikalno napravo za nizko napetost, pri tvrdki Siemens Schuckert, p-irna turbina in ves ostali mehanični del pri tvrdki Brovn-Bou-vieri. — Nadalje predlaga, naj se formalno poveri celotno naročilo tvrdki Siemens-Schuckert kot generalnemu podjetniku pod jK)gojem, da odda parno turbino in ves ostali mehanični del tvrdki Brovn-Bouvieri kot subliferantu, vsled česar pa prevzame tvid-ka Siemens-Schuckert neomejeno garancijo za celo napravo. —
Mnenje prof. Serneca
G. univ. prof. Sernec je podal svoje mnenje 19. septembra.
Predvsem je omeniti, da se tudi inž. Sernec sklicuje na izvajanja prof. Bonclja, da ni vzeti agregatov z zobatim pogonom ter da je primerna velikost agregata 3000 konjskih siL Opisuje izčrpno napravo, primerja razne ponudbe in pride do končnega zaključka, da naj bi se vse delo oddalo Škodovim 7«ivo-dom. —
Preden pa je dobil upravni odbor to poročilo, je bilo sklenjeno potovanje dveh članov upravnega sveta ter inž. Sonca v inozemstvo. Te trem se je pridružil iz prijaznosti še univ. prof. Boncelj, ker je imel prav takrat namen napraviti študijsko potovanje.
Udeležencem je bila dana prilika prepri* eati se o raznih fabrikatih tvrdk rn ogledali so si» tudi razne slične naprave, kakor jo bo imelo mesto Ljubljana.
Po vrnitvi s študijskega potovanja se je sklicala seja upravnega odbora za 4. sep* tembra t. 1. K tej seji je bil povabljen tudi župan. Na željo inž. Bevca je inž. Sonc podal poročilo, v katerem podrobno obrav* nava vso napravo, ki jo je treba nabaviti za razširjenje mestne elektrarne.
Inž. prof. Boncelj se je v svojem poro* čilu prvotno izrekel za nabavo strcnocevnih kotlov. Temu nazoru sta se pridružila v svojih poročilih tudi oba druga izvedenca, prof. dr. inž. Vidmar in prof. inž. Sernec, dočim je mž. Sonc vedno zastopal nazor, da so poševnocevni kotli boljši in da so gle* de efekta enakovrstni s strmocevnimi. Pro* fesor inž. Boncelj se je o tem na študijskem potovanju prepričal in je svoje tozadevno prvotno mnenje revidiral.
Ker izvedeniška mnenja niso edina, ka* teri tvrdki naj se odda dobava posameznih strojev, je upravni odbor naročil ravnatelj* stvu mestne elektrarne, naj izdela po svoji uvidevnosti in tehničnem ra-zmotrivan ju predloge, pri katerih naj se ne ozira toliko na ceno, kolikor na kvaliteto materijala.
Tvrdke, ki naj dobavijo materijal
Inž. Sonc je predlagal nato sledeče tvrd* ke kot najbolj zaupanja vredne:
1. Za kotle in vse k temu pripadajoče stroje in aparate «Prvo Brnsko*. Ker pa v proračunu kotla niso pregrejevalec zraka, čistilec vode in cevi, naj bi se oddala na* bava teh naprav isti tvTdki. Sistem bo pred* pisalo ravnateljstvo mestne elektrarne.
2. Stikalno napravo naj se odda tvrdki «Brovn-Bouvieri», ki je že enako dobavo napravila mestni elektrarni.
3. Za dobavo turbo*agtegata predlaga
klasificirano po kakovo-ti sledeče tvrdke:
a) Prvo brnsko tovarno skupno s Sie* m en s-Schu ckert,
b) Brovn*Bouvieri,
c) Š kodovi zavodi, č) A. E. G.
4. xMotcrgenerator naj bi se oddal t vid* ki Brovn-Bouvieri, če dobi turboagregat Prva brnska skupno s Siemens-Schuckert. Če pa dobi turboagregat tvrdka Brovn-Bouvieri, pa tvrdki Siemens-Schuckert.
K temu predlogu je pripomnil ravnatelj Ciuha, da bo tvrdko «5kodovi zavodi» pri dobavah težko izločiti. Končno se je po daljši vsestranski razpravi soglasno skleni* lo oddati dobave sledečim tvrdkam:
1. Parno turbino tvrdki «Škodovi za* vodi»;
2. Kotla in vse zraven spadajoče napra* ve tvrdki «Prvi brnski»;
3. Stikalne naprave in motorgenerator tvrdki Brovn-Bouvieri;
4. Turbogenerator tvrdki Siemen^Schu* ckert.
Plačilni pogoji
Vse- tvrdke pa morajo sprejeti sledeče plačilne pogoje;
1 Naplačila so ne da nobenega.
2. Prvi obrok, eno tretjino vsote se pla* ča, ko so stroji v tovarni gotovi in priprav* Ijeni za prevoz.
3. Drugi obrok, zopet ena tretjina vso* te, zapade v plačilo po dokončani montaži in zadovoljivem začetnem obratovanju.
4. Ostala vsota, t. j. tretji obrok, se iz* plača po preteku garancijske dobe, eno le* to po zadovoljivem obratovanju. Ta vsota se do izplačila obrestuje po 6 %. Obenem se je tudi ravnateljstvu naročilo, da skuša s posameznimi tvrdkam i doseči še povolj* nejše plačilne pogoje. Ako bi kaka tvrdka ne pristala na zgoraj omenjene minimalne plačilne pogoje, se dotična dela oddajo v prihodnji seji upravnega odbora drugi tvrd* ki. Dobavni termin se je določil na 1. okto» ber 1929, ko mora biti vsa naprava sposob* na za obratovanje in ko mora pričeti obra« rovanje.
Ravnateljstvo je nato stopilo v stik z navedenimi tvrdkami, ki so po daljših kon» ferencah sprejele zgoraj navedene pogoje. Poseben uspeh je bil, da se jim za celo leto dni tudi zadnji obrok ne obrestuje po 6 % in da čakajo na plačilo tega obroka leto dni, ne da bi se zahtevalo kake obresti
Končno ugotavlja poročilo upravnega odbora mestne elektrarne:
Uprava mestne elektrarne
Za upravo mestne elektrarne in vodovo* da obstoji poseben statut, ki je bil sprejet v eni izmed občinskih sej že 1. 1914, tik pred izbruhom svetovne vojne pod župan« s tvom umrlega g. dr. Tavčarja, Ko je vojna izbruhnila, se seveda ta Statut ni uporab« Ijal. Ko je bil po vojni prvi redni občinski svet izvoljen in s tem tudi upravni svet mestne elektrarne, se je po večini upravni svet ravnal po tem Statutu. Ne glede na ta statut je pripomniti, da se je tudi prej, ko še tega statuta ni bilo, smatral upravni svet še pod županom g. Ivanom Hribarjem kot nekaka samostojna institucija z večjo avto* nomno pravico, kakor jo imajo drugi odse* ki, ki so le v pomoč upravljanju poslov prenesenega delokroga.
To je tudi povsem razumlivo, kajti upra* va mestne elektrarne mora imeti trgovski značaj, ker je mestna elektrarna podjetje, čegar uprava mora imeti veliko več prož* nosti. Pa ne samo to. Pri tej upravi pri* de jo v razpravo gospodarski in tehnični momenti. V vsa ta vprašanja se mora upra* va hitro in globoko zamisliti. Ce je mogo* ča tedaj komu prava presoja o raznih na* bavah izreči, je to gotovo bolj mogoče upravnemu odboru kakor pa morebiti ma* gistratnemu gremiju, ki bi moral zopet pri* četi študirati vso stvar od začetka, da bi si mogel ustvariti jasno sliko ter pravilno odločevati. To bi pa bilo zavlačevanje cele zadeve.
Jasno pa je, da je elektrifikacija mestne občine ljubljanske tako nujem problem, da ga ni bilo mogoče odlašati in da bi vsako odlašanje in zavlačevanje cele zadeve lahko imelo katastrofalne posledice za mestno ob* čino in njeno gospodarstvo.
Reasnme
Ako se vse navedeno reasumira jc u^o* tovljeno nastopno:
1. Za narpravo parne turbine se je izre* kel občinski svet v svoji seji dne 5. junija t. I., ravnotako mestna elektrarna glasom raznih poročil in vsi trije za to določeni izvedenci, to je rektor dr. ing. Vidmar, pro« fesor Boncelj in prof. ing. Srnec, končno pa upravni svet mestne elektrarne.
2. Za napravo ene parne turbine per 3000 konjskih sil in ne dveh po 1500 konj* skih sil so se izrekli zopet vsi trije izve* .denci, upravni odbor in mestna elektrana, ker bi naprava dveh turbin stala približno poldrug milijon dinarjev več. mestna obči* na pa mora Štediti, ker ima le malo kapi* tala na razpolago.
3. Dela so se oddala posameznim v po* štev prihajajočim tvrdkam po upravnem odboru soglasno, upoštevajoč le prvovrstne svetovne firme.
Hotel .MMl' Beo$ra«
Krali a Petra 70       Tel 55 27
Hotel 1. reda z najmodernejšim
komfortom. Cene sob od Din 50-— napref.
Radioprogram
Nedelja, 25. nov.: 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 11.: Otroška matineja, izvaja oddelek žen. op. zbora pod vodstvom g. Nefata; 15: Lahka glasba (tercet Šiška); 15.30: Humoristično čtivo, recitira pisatelj Milčinski; 16: Lahka glasba (tercet Šiška); 16.30: Pokret jugoslov. pro* stovoljcev v Rusiji, spomin vojnega ujetni* k a, predava g. Grčar; 17: Reproducirana glasba; 17.30: O gledališču, predava prof. Šest; 18. Veseloigra; 20: Slov. akad. oktet: 1. Mirk: Jutro, 2. Foerster: Spak, 3. Ada* mič: Kmečka pesem, 4. Jereb: Pelin roža, 5. Adamič: Lucipeter ban, 6. Prelovec: 5kr* jančku, 7. Dev: Še ena; Lahka glasba: Ra* dTO»orkester; 22: Poročila.
Ponedeljek, 26. novembra: 12.30: Repro* ducirana glasba in borzna poročila: 19. Fran* coščina, poučuje dr. Leben; 19.30: O trans* fuziji krvi, predava prof. dr. A. Za lok ar, ravnatelj 2enske bolnice v Ljubljani; 20: Večer komorne glasbe, izvajajo člani kr. opere: a) kvartet pihal, b) angleški rog*sok>, c) radio-kvartet; 2. Poročila.
Torek, 27. nov.: 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila; 17. Lahka glasba — Radio orkester; 19.: Nemščina, poučuje ga, dr. Piskernik; 19.30: Človek in žival, predava prof. Pengov; 20: Drama «Othelo». Nato Radio orkester. 22. Poročila.
Kolo se vrti, ustavi ga!
Sokol
Sokolska manifestacija 1. decembra v Ljubljani
Bratje! Sestre!
Dne 1. decembro bo Sokolstvo Ljubljane in bližnje okolice slovesno praznovalo državni* n sokolski praznik, ki bo letos spojen s proslavo desetletnice obstoja naše države.
Ljubljana je sedišce Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, zato smo se odločili, da tukaj skupno manifestiramo za vso svojo državo, za svobodo m bratstvo, za vzvišenost In lepoto sokolske misli. Na to manifestacijo so pozvana ljubljanska sokolska društva z vsemi oddelki svojih pripadnikov. K sodelovanju pa pozivamo tudi bližnja sokol-sfca druStva, In sicer: Ježioo, Moste, SfSko, štepanjo vas in Vič. Pridruži naj se nam občinstvo, ki hoče z nami proslaviti ta praznik.
Bratje in sesfcre v slavnostnih krojih se zbero 1. decembra ob 10.20 pred NarodnJm domom. Društva, ki imajo zastave, iih pri-neso s seboj (nairaščajskrh zastav ne!) Ob 10. 30 odide izpred Narodnega doma sprevod s konjenico in godbo Sokola I. na čelu na Tabor po tej poti: Aleksandrova, Šelen-burgova, Kongresni trg, Vegova. Emonska, Cofzova, šentjakobski most. Sv. Jakob*, Stari trg, Mestni trg, Stritarjeva urica, Marijin trg, Sv. Petra cesta, Vidovdanska cesta, Tabor.
V sokolske m domu na Taboru se zbere ob 10.45 vse članstvo, ki nima slavnostnega kroja, naraščaj in deca (za vse te crvitoii kroj z znakom), kjer čakajo na sprevod. Ob 11. se začne v veliki dvorani rrranifesta-cijski zbor Sokolstva po tem sporedu:
1. Godba Sokola L: Fanfare iz opere »Libusa«.
2. Nagovor staroste JSS br. C. Gangla.
3. Pevski zbor Sokolov: Bože pravde.
4. Deklamacija (naraščajnik): Naša zastava.
5. Godba Sokola L: Zovi. samo zovi!
6. Deklamacija (naraščajrcica): Naši zem-
Iji.
7. Pevski zbor Sokolov: a) Na Adriju! b) Naša Marseljeza.
8. Zaobljuba novega članstva ljubljanskih sokolskih društev v roke brate saveznega staroste.
9. Godba Sokola I. in pevski zbor Sokolov: Hej, Slovani!
10. Razhod ob 12. uri.
Odhod, razvrstitev v dvorani in razhod točno po navodilih bratov rediteljev!
Ob skrajno neugodnem vremenu spre vod odpade, kar bo javljeno v dnevnikih dan prej in 1. decembra zjutraj. V tem primeru tudi vsi, ki bi bili v sprevodu, v civilnem kroju z znakom ob 10.45 na Taboru.
Kdor je naš, kdor misli z nami in čuti za domovino — na plan!
Zd ra vo!
V Ljubljani, 19. novembra 1928.
Bratje, sestre!
Sokolski praznik — 1. december — se bliža. Mislite na to, da proslavimo ta dan povsod kar najslovesneje in veličastno, dnevu primemo. Prireditev naj bo dostopna najširšim plastem, vendar s povsem sokolskim programom, po možnosti združena S telovadno prireditvijo. Proslaviti nam je ta dan lOletnico ujedinjenja jugoslovanskih treh plemen v eno celoto, eno državo.
Predzadnji »Sokolski Glasnik c prinaša oklic starešinstva JSS, iz kojega se lahko določi in sestavi celoten progTam za vsako posamezno društvo. Vsako društvo je ta -»klic še posebej prejelo. Brat prosvetar naj skrbi, da se ta program izvede v celoti. Slavnostni govor naj bo prožet one naronne borbenosti, ki jo vsebuje sokolska ideja. Malenkostne, oziroma trenotne ovire naj ne preprečijo ali zatrejo ljubezni do domovine, laj ne zmanjšajo borbenosti za dosego nacijonalnih cilji v. Nasprotno! Pokažimo, da smo tu, ki zahtevamo in hočemo našo državo res svobodno na znotraj in zunaj, kjer naj prevladuje enakost in bratstvo. Ako dosežemo izpolnitev teh sokolskih gesel, postane r.aša država tudi gospodarsko krepka, zaslužka bo za v©e nas državljane dovolj in podjarmljenim bratom onstran začasno nepravilno začrtanih državnih mej bomo v pomoč in krepko oporo do bližnjega trenutka, ko po-deremo varljive sedanje državne meje tako na severu, kakor na zapadu, vzhodu in jugu naš ljube domovine.
Sokolska mladina! Ogrevaj se pri ognju
ljubezni do domovine, krepi si mišice in vež baj duha, da boš pripravljena na svečan trenutek, ko poderemo varljive sedanje 'ceje, ko pogazimo vse one tlačitelje, ki more danes naše brate onstran državnih granic. Mi starejši, ki smo in ostanemo prožeti ljubezni do naroda in do sokolske ideje, hočemo biti sokolski mladini zgled in vzor nesebičnih š-ckolskih delavcev, ki nam je sreča domovine prvi ukaz.
Pozivamo vsa bratska društva, da se 1. decembra spomnijo grobov naših zaslužnih mož in žena v smislu saveznega poziva in opozarjamo na zadevni Članek brata savoz-nega staroste, ki ga objavlja Sokolski Glasnik št. 22 z dnem 15. novembra t. 1.
Zdravo!
Starešinstvo Sokolske župe Ljubljana.
železnica
Koledar.
Danes: Sobota, 24. novembra 1928; katoličani:   Ivan;   pravoslavni:   11. novembra,
Stevan
Jutri: Nedelja, 25. novembra 1928; katoličani: Katarina; pravoslavni: 12. novembra: Jovan.
Današnje prireditve. Drama: »Živi mrtvece. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Alahov vrt<. Kino Ideal:  »Pat in Parachon. filmska junaka«.
Koncert   praške   akad. filharmonije ob
2i). uri v Unionu.
Predavanje v društvu »Soča« ob 20.30 pri »Levu«.
Prireditve v nedeljo.
Drama: Ob 15. »Dobri vojak Švefk«, ob 20. »Živi mrtvec«.
Opera: »Aida«.
Kino Marica: »Alahov vrt<.
Kino Ideal: »Pat in Patachon, filmska junaka*.
FIlm ZDK: Življenje v polarnih krajin obit, v Kirru Matica.
Sport: Ilirija—Svoboda. Primorje—Hermes, na igrišču Ikrile.
Dežurne lekarne.
Danes In Jutri: Ramor, Miklošičeva ce» sta, Trnkoczy, Mestni trg.
Prosveta
DRAMA.
Sobota, 24. nov.: «2ivi mrtvec». Premijerski abonma.
Nedelja, 25. nov.: Ob 15. tiri pop. cDobri
vojak Švejk». Ljudska predstava pri zni*
žanih cenah. Izven.
Ob 20. uri «2ivi mrtvec*. Izven. Ponedeljek, 26. nov.: «Romeo in Julija». D Torek, 27. nov.: «cKrog s kredo*. Red B. Sreda, 28. nov.: Zaprto. Četrtek, 29. nov.: <r2ivi mrtvec*. Red A. Petek, 30. nov.: Zaprto. Sobota, 1. dec: «cHerman Celjski*. Ljudska
predstava.
OPERA.
Sobota, 24. nov.: Zatprto.
Nedelja, 25. nov.: Ob 15. uri pop. «Carda*
ška kneginja*. Ljudska predstava pri zni*
žanih cenah. Izv. Ponedeljek, 26. nov.: Zaprto. Torek, 27. nov.: «Salome». Red A. Sreda, 28. nov.: «Carobna piščal*. Red C. Četrtek, 29. nov.: Zaprto (generalka). Petek, 30. nov.: «Lepa Vida*. Slavnostna
predstava. Prem. abonma. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
V ?>etek, 30. novembra:    »Kraljevska visokost«.
<Abowna.) Pričetek ob četrt na 21.
V nedelo, 2. decembra:   tKrafcvska visokost«.
(Izven.) Pričetek ob 20. ari.
Spored simfoničnega koncerta, ki sc vrši danes soboto, dne 24. t. m. zvečer ob 20. uxi v veliki dvorani hotela »Union«: Smetana: ViŠe-2rad in žz Čeških lo&ov in zajev, simfonična sliki za veliki orkester. Zdenko Fiibfcto: Podvečer, simfonična slika za veKki orkester. Antooin Dvorak: Štiri leeeode in Slovanska rapsodija za vliki orkester. Orkester nastopi pod vodstvom svojega dirigenta iog. Otokarja Kozela v impo-ii mhihuii števila 66 Članov. Akademska Filharmonija ie idealno umetniško udruženje, ki oživa v Pra.gi velik stloves in Je pri vsakem svojem Javnem nastopu deležno splošnega priznanja. Občinstvo opozarjamo na ta koncert, saj le v LJubljani le redkokdaj prilika slišati simfonični orkester v močni častni zasedbi. Ciani orkestra so sami akademiki, ki se z Največjo ljubeznijo pečajo z glasbo in ves svoj prosti čas posvečajo fctradilu simonične glasbe. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Akademski simfonični orkester, imenovan • Akademska Filharmonija v Pragi«, se pripelje v LJubljano danes, v soboto popoldne ob '/t 2. iz Zagreba, kjer je imel sinoči svoj koncert. Vabimo prijatelje bratskega češkega naroda, da se vde-Iežijo pozdrava na kolodvoru, katerega priredijo odličnim gostom ljubljanska društva, predvsem Glasbena Matica in akademska mladina.
Opozarjamo  na  nocojšnji  simfonični koncert, ki se vrši ob 20. uri v Unlonsfci dvorani in za katerega se dobijo vstopnice vseh vrst tekom dneva v Ma.tični knjigarni, od 7. ure da , pa pred Unkmsko dvorano.
Pevski zbor moravskih učiteljev v Ljubljani. Na praznik 8. decembra koncertira v Ljub-tjani pevski zbor Moravskih učiteljev pod vodstvom slavnega svojega dirigenta prof. Ferd. Vacha. Moravski učitelji so najboljši svetovn pevski zbor in Glasbena Marica je prepričana, da je našemu koncertnemu občinstvu le ustregla, ako mu nudi v letošnji sezoni koncert Moravskih učiteljev. Program m vse podTobnosti se javijo tekom prihodnjega tedna.
Šentjakobski gledališki oder uprizori v pe-4ek, 30. novembra točno ob četrt na 9 zvečer velezabavno komedijo v treh dejanjih »Kraljevska visokost«. Predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu. V nedeljo, 2. decembra, sc ista komedija ponovi. Pričetek nedeljske predstave {e ob 8. uri- zvečer. Vstopnice se do-Sterka. nas!. Miloš Karničnik na Starem trgu.
Za slovanski /eden, ki se vrši v ljub* Ijanski opeTi od 30 XI do 9. XII., se dobijo od ponedeljka 30 t. m dalie pri gledaliških blagajnah kuponi za 3095 znižanje gledali* ških vstopnic. Kuponska knjižica stane 10 dinarjev in velja za pet predstav v okviru tega tedna.
Stev ?70
S L O V E N S K T   N A R O D» dne 24. novembra 1923.
Stmn 3.
Bit mestne občine liniiske za simie sleje
Reorganizacija socijalno-politi enega urada - Skrb za siromašno mladino - Podpiranje brezposelnih - Potreba izpopolnitve preskrbe onemoglih - Nujna potreba reforme magistr. uradov
Ljubljanska mestna občina ima zelo velike izdatke za socijalno skrbstvo. Pri naraščajoči bedi kakor tudi številu njenega prebivalstva, pa se je izkazala nujna potreba povečanja denarnih sredstev za socijasno-skrbstvene svrhe, zlasti Pa reorganizacija socijalno političnega dela mestne občine ljubljanske. Socijalno-politični odsek občinskega sveta se ie že bavi! s tem problemom in ie na zadnji seji občinskega sveta podal daljše poročilo o stanju socijalnega skrbstva v Ljubljani ter obenem tudi delo« ma očrtal smernice bodočega dela na tem
polju. Ker je poročilo v marsičem zanimivo In poučno, ga v naslednjem o glavnem navajamo.
Poročilo socijalno-političnega odseka
občinskega sveta ljubljanskega pravi med drugim
Pred izpopolnitvijo in reorganizacijo socijalno-političnega urada sploh ni bilo mogoče govoriti o socijalno-političnem delu mestne občine. Niti urad sam ni imel tozadevnega pregleda. Zato ie socijalno-politični odsek obč. sveta predvsem hotel rešiti to nalogo. Bile so težave z osobiem in s prostori. Finančne prilike mestne občine dovoljujejo, da bi za socijalno-politično delo mogle nastaviti nove moči. Zato je župan dodelil dva uradnika iz drugih referatov, še težje je bilo s prostori in se je treba zahvaliti le slučaju, da je Okrožni urad za zavarovanje delavcev mogel v svoji hiši v Gradišču vzeti pod streho šolski referat, s čemer sta se na magistratu izpraznile dve sobi za sociialno-politični urad.
Tako se je približno pred enim mesecem organiziral socijalno-politični urad s tc-mile referati:
Ubožni oddelek, ki ga vodi ravnatelj Ciu-ha, mladinsko skrbstvo (referent nadoficijal Sedej), oddelek za podpiranje delavcev (nadoficijal Juvan), splošna pisarna (praktikant Dolinar). Bolniško blagajno mestnih delavcev, ki je tudi dodeljena socijalno-po-litičnemu uradu, vodi uradnik Zirkelbach.
Površen
pregled posameznih oddelkov
bi bil v sledečem:
Socijalno-politični urad reši na leto približno «3000 aktov. Do 15. novembra jih je bilo letos protokol iranih 5.600. Oddelek za ubožne podpore rešuje prošnje za stalne podpore, za izredne dajatve, za sprejem v hiralnico, za znižanje oskrbnine v zdraviliščih itd. Teh prošenj je približno 500 do 600 na leto. Ta referat vodi tudi evidenco ubož-nih in šolskih ustanov. Vseh teh ustanov je 80, a so večinoma izgubile svoj smisel in namen, ker je vsled izpremenjenih valutarnih razmer kapital tako majhen, da so obresti brez pomena. Veliko ustanovnega kapitala se je porabilo za podpis vojnega posojila. Največje so ustanove: dr. Košmerlieve ustanove za dijake Srednje tehnične Šole in realne gimnazije, 13 ustanov ljubljanskega mesta za dijake Srednje tehnične šole po 1000 Din.
Letos dobiva redno podporo okrog 720 odraslih in 350 mladoletnih. Podpore odraslim se gibljejo od 50 do 100 Din na mesec, za nedorasle do 75 Din.
Kakor se čudno sliši, vendar spada v ubožni oddelek tudi vodstvo takozvane
odgonske postaje
Gre tu za tiste velike reveže, ki so brez zaposlitve ter brez sredstev in navadno tu-brez volje do dela. Dasi je posel s temi klateži pretežno policijskega značaja, je vendar prav. da to delo ostane v okvirju socijalno-političnega urada, da se mu daje stopnjema čim popolnejši socijalni značaj, ker se zgolj s policijskimi odredbami s temi ljudmi navadno ne opravi nič. Letos je imel urad že opraviti s 677 odgnanci. Velika pomanjkljivost v tem oziru obstoji v tem, da občina nima prostora, kamor bi te ljudi spravila v začasno bivališče, kakor je po zakonu dolžna. Zato mestna občina niti po zakonu določenega pritvora ne izvršuje. Ker ie to vprašanje vsako leto bolj pereče, bo občina morala misliti na zgradbo, v ka-teri bo prostora vsaj za okroglo 50 ljudi. Približno toliko jih je stalno v evidenci pri socijalno-političnem uradu.
Mladinski oddelek
socijalno-poltičnega urada je šele v začetku. Šele dva meseca se skuša uvesti inten* zivno in sitematično mladinsko skrbstvo mestne občine.
Letos Je urad organiziral in poslal v morsko okrevališče v Omišlju dečjo počitniško kolonijo. Poslal je tja 96 otrok iz najrevnejših in srednjih slojev, ki so po mnenju mestnega fizika bili nujno potrebni morskega zraka. Občina je izdala v ta namen 48.000 Din. To kolonijo je letos vodilo še Kolo jugoslovenskih sester. Pomladek Rdečega križa je na Gorenjskem poleti vzdrževal tudi kolonijo ljubljanske dece. To kolonijo je mestna občina podprla s subvencijo 5000 Din. To je majhen in nepopoln začetek skrbi za zdravje mladine med tistimi najrevnejšimi sloji, ki za zdravje otrok skrbeti ne morejo, in za tiste srednje sloje meščanstva, ki bi po materijalnem položaju sicer mogli v ta namen nekaj žrtvovati, pa reditelji nimajo prilike, da bi se sami tej skrbi posvetili ali da bi našli drugo priložnost, kamor bi otroka v ta namen mogli oddati. Občina hoče v bodoče to skrb prevzeti sama v svojo režijo in prirediti tako na Gorenjskem kakor na morju večje kolonije v lastnem delokrogu pod kontrolo zdravnikov in nadzorstvom urada, ki bo zbiral tudi podatke o uspehih teh kolonij.
Dečja zavetišča
Mestna občina je dolžna skrbeti za tiste otroke, katerih starši morajo zaradi zaslužka in najnujnejšega preživitka puščati otroke same doma. V Ljubljani imamo štiri dnevna zavetišča: v Sp. Šiški, pri Sv. Flori-jara, na Taboru in na Prulah. V ta zavetišča pohaja nad 110 otrok. Potreba je seveda najmanj petkrat tolika. Otroci so pod stalnim nadzorstvom učiteljskih moči od jutra do večera in prejemajo hrano brezplačno.
Odsek je zavrgel načelo, da sme dobivati hrano samo otrok, čegar stariši so pristojni v Ljubljano, kakor se je to prej izvajalo, ampak dobivajo sedaj otroci hrano, brez ozira na pristojnost Otroci tistih staršev, ki so po presoji urada zmožni plačila, plačujejo največ 75 in najmanj 25 Din mesečno. V zavetiščih pri Sv. Florijanu in v Sp. Šiški imajo lastno kuhinjo, zavetišče na Prulah - dobiva hrano iz zavetišča pri Sv. Florijanu, ono na Taboru pa iz zavetišča za onemogle v Japljevi ulici.
Vsa ta zavetišča ne odgovarjajo sedanjim zahtevam in potrebam. Zato je socijalno-politični odsek že sklenil, da se grade v Ljubljani štiri nova zavetišča, izmed katerih bi vsako imelo dva večja prostora, učilnico in obednico, kuhinjo in sobo za učiteljsko moč ter pritikline. Socijalno-politični odsek zahteva postavko 500.000 Din za gradnjo teh dečjih zavetišč, S tem bi bilo rešeno eno najvažnejših vprašani v mladinskem skrbstvu. Večina zanemarjenih in zapuščenih otrok bi prišla pod nadzorstvo učitelja ter bi bila vsaj deloma preskrbljena s hrano.
Svojih dečjih domov občina nima
zato se poslužuje raznih zavodov: Marija-nišča, Lichtenturnovega zavoda, v Št. Vidu, kamor spravlja otroke, ki so brez svojcev in brez sredstev, oziroma so brez nadzorstva in potrebni podpore. V teh zavodih je približno 20 otrok, za katere plačuje občina po 400 Din mesečno. V mnogih slučajih daje urad otroke tudi v rejo. Rejnina znaša 300 Din mesečno. Vprašanje rejnin se bo or~ ganiziralo sedaj s sodelovanjem oblastnega odbora, kajti ni dovolj, da se otrok odda v rejo in se zanj plačuje, potrebno je stalno nadzorstvo nad rejenci, da se onemogoči izkoriščanje od strani rediteljev. Oblastni odbor ima v ta namen organizirano nadzorno službo s posebnimi sestrami nadzornicami, ki bodo v bodoče vršile nadzorstvo tudi nad rejenci ljubljanske občine, ki bo prispevala k njihovim prejemkom.
Poleg teh nalog, daje mladinski oddelek ubožni deci podpore v denarju, obleki, obutvi in prehrani od slučaja do slučaja. Pri tem uradu svetujejo in pomagajo okrajni načelniki in občinski svetovalci.
Posebno poglavje v tem delu ie
skrb za šolske potrebščine revnih otrok
V to svrho je letos izdala občina 35.000 Din. Tudi delitev teh dejstev se je vršila po došlih prošnjah od slučaja do slučaja ter je treba v bodoče izpopolniti in vpeljati pravilnik za dajanje šolskih knjig.
Mladinski urad pripravlja za letošnji božič božićnico za približno 300 revnih ljubljanskih otrok, za kar je dovolien kredit v znesku 50.000 Din.
Delavski oddelek
opravlja predvsem tele posle: delavsko pra-vovarstvo, delavske redne im izredne brezposelne podpore v naravi, vajensko zaščito in razna posredovanja.
Letos je bilo že nad 600 prošenj delavcev in nameščencev za
podpore brezposelnim
Redno brezposelno podporo je prejelo okrog 250 oseb, izredno pa okoli 200 oseb. Značilno je, da tvorijo večino prosilcev za brezposelne podpore mladi ljudje, ki so se šele izučili ali pa so dokončali vojaško službo. Največ brez-poselnih je bilo letos v trgovski in kovinarski stroki. Predno se podpora dovoli, izvrši urad poizvedbo, ki je odločilna pri presoji prosilčeve potrebe. V naravi se dajejo podpore predvsem tistim, ki z denarjem ravnati ne znajo, in tistim, ki jim denarna podpora ne bi pomagala. Urad razdeljuje obleko in obutev, bodisi novo, bodisi staro, oziroma, če ni ničesar na razpolago, izdaja tozadevne nakaznice obrtnikom, s katerimi je v dogovoru, in nadzoruje, kako si je prosilec nakaznico izkoristil. Veliko prošenj vlagajo
prosilci, ki niso pristojni v Ljubljano
To so večinoma delavci, ki iščejo dela in so brez sredstev. Takim daje občna podpore na račun njihove domovne občine. Žal, da podeželske občine ne upoštevajo in ne poznajo položaja teh revežev in se večinoma trdovratno upirajo, da bi povrnile izplačano podporo.
Brezposelno podporo dobe rudi tisti, katerim borza dela nakaže delo izven Ljubljane. Ti dobe na račun domovne občine podpore v višini polovične vožnje. Vprašanje brezposelnosti v Ljubljani ne bo mogla rešiti mestna občina sama, sodelovati morata borza dela, oblastni odbor, zlasti pa okoliške občine, ki sedaj v to svrho nimajo skoro nobenih izdatkov in odrivajo vse svoje brezposelne občane v Ljubljano.
Delavski oddelek skrbi v najskromnej-ši izmeri tudi za
delavsko pravovarstvo
Svetuje pri raznih prošnjah in pritožbah in posreduje pri upravnih oblastih in socijalnih
delavskih zavodih. Zato je socijalno-politični urad v stalni zvezi z vsemi delavskimi institucijami in strokovnimi organizacijami. Uvedle so se že ankete, da se vzpostavijo stalni stiki med uradom in delavskimi zastopniki.
Onemogle
oskrbuje občina v svojem zavetišču v Japljevi ulici, v hiralnici sv. Jožefa in nekatere v hiralnici v Mengšu. Hiralnica na Karlov-ški cesti je sedaj zgolj stanovanjska hiša. V zavetišču v Japljevi ulici se preskrbuje 260 oskrbovancev, ki imajo v tem zavetišču popolno prehrano in stanovanje. Za gospodinjstvo skrbi 12 sester, 6 služkinj in dva hlapca. Zavetišče ima lastno svok> pekarno, pralnico in malo ekonomijo. Prehrana Je naslednja: dvakrat na dan bela kava, vsak dan izvzemš: petka goveja juga in dve prikuhi. Izdatki za ubožnico so preračunani na 1.250.000 Din letno. Zavetišče je danes absolutno premajhno, mladinski urad ima 110 prošenj za sprejem v ubožnico. To so sami nujni slučaji, k: bi jih bilo treba ta-kaj rešiti Težko se občuti pomanjkanje družinskega zavetišča. Najbolje bi bilo, ako bi se prejšnja ubožnica na Karlovški cesti likvidirala kot stanovanjska hiša. ker je treba prejšnje zavetišče za zakonske v Gradišču oddati zopet prvotnemu namenu. Pre-vdariti je treba, da občina zanemarja voljo ustanovnice Sarubenbergerjeve. ki je to hišo namenila za prebivališče ubogih ljubljanskih meščanov.
Pisarna vodi poleg vseh običajnih poslov pisarne, kartoteke in evidence podpirancev, izdaja potrdila Ln spričevala, ubožne liste in nakazila ter opravlja vse posle za bolniško blagajno mestnih nameščencev.
Povečanje denarnih sredstev za socijalno skrbstvo
Pogoj dobrega razvoja socialno-politiČ-nega dela občine je preskrbitev sredstev za nabavo potrebne literature in priložnost uradnikom, da si ogledajo podobne ustanove dni god. Socijalno-politični odsek je že napravil tozadevni sklep. Pri pičlih sredstvih občine so sklepi skromni, toda razširiti in povečati bo treba sredstva v to svrho, ker ne bo nihče zavrl toka časa, in bo mestna občina morala prevzeti nase skrb za množice ubogih Doba, v kateri je tozadevna skrb zasebnih karitativnih organizacij zadostovala, ie že daleč za nami. Ce mestna občina ne bo pravi čas izpopolnila svojih tozadevnih uradov, bo učinek samo ta, da bo razmetavala sredstva neekonomično in z velikimi Žrtvami ter ne bo dosegla zaželje-nega namena. Tako je n. pr. študij mladinskega skrbstva v občini vprašanje zase, pri katerem moramo izkoristiti drago plačane izkušnie drugih mest. Isto je z občinsko zaščito delavstva.
Reforma magistratne uprave
Nekatere reforme urada, zlasti reforme v poslovanju, so v neizbežni zvezi z reformo vsega poslovanja mestnega magistrata. Zastarela magistratna uprava naravnost kriči po modernizaciji, po novi praktičnej-ši in cenejši ureditvi. Prav posebno važno je to za socijalno politično delo, ki ima neposreden stik z življenjem in ga vsak biro-kratizem ubija. Neizogibna je reforma mestnih zavodov, uvedba socijalne statistike, vseh tozadevnih evidenc in pregrupacija nekaterih poslov.
Že iz navedena ie razvidno, da so nekateri podatki podani le aproksimativno. Socijalno-politični urad namreč podatkov nima. Razdeljuje mnogo podpor, ne da bi vedel, koliko je razdelil in koliko ima Še na razpolago. Za preskrbo podatkov je treba prehoditi vso trnjevo pot po raznih instancah tja in nazaj. Deloma ima tozadevne podatke knjigovodstvo, deloma gospodarski urad. Socijalno-politični odsek se bavi z reformo vseh poslov, je deloma že stavil tozadevne predloge, deloma jih izdeluje in o njih razpravlja. Pri vsem tem delu ima pred seboj cilj, kako na najhitrejši in najboljši način pomagati naibednejšim občanom.
Uradniške razlike
Ugotovitev, da je finančni minister za pripravo izplačil vseh treh tranž vžigaličnega posojila naročil sestaviti po Čl. 65. dolgove iz prejšnjih let in je pri tem izrecno izpustil takozvane razlike, je hudo razburila s-Slovenca«. Mi namreč dobro poznamo beograjske trike. Gosp. Korošec, ki stoji pred odhodom iz vlade, kar tudi sam priznava, trdi raznim deputacijam, da bodo razlike iz 22mil i jonskega posojila izplačane. Finančni minister, ki je edino merodajen, pa o tem molči. Pač pa je v tajnem internem razpisu naglasil, da so razlike izvzete iz potrebnih poročil. Finančni minister in z njim vsa vlada nista še nikjer rekla, da je posojilo rezervirano za izplačilo razlik S tem, da se razlike že nekaj let izplačujejo po 10 milijonov letno, smatra centrala, da one niso več dolg iz prejšnjih let, ampak dolg v obrokih.
>Slovenec« je ves divji, ko smo ga ujeli na demagogiji. Mi pa smo le hoteli v interesu javnih nameščencev izzvati popolnoma jasne izjave in to ne urednikov »Slovenca«, ampak finančnega ministra. Te izjave doslej ni. Mi preveč dobro poznamo finančno centralno upravo, da bi se dali zavajati. Ce je stvar Čista, naj g. dr. Korošec naprosi g. Subotića, da da razpis (uraden), naj se pripravi izplačilo razlik in odredi zato potreben znesek iz posojila. Vse drugo so prazne besede. Članki > Slovenca« niso obvezni niti za SLS, kaj šele za sedanjo vlado. Za bo-
dočo pa še manj. >Slovenecs klaverno pri-znava, da v prvi tranži ni denarja za uradnike. Ko pride druga, bo tolažil s tretjo. Ko pa bo tretja tu, poreče, da ni bilo naprej določeno, da je ta denar za razlike. Tn tedanja vlada ne bo mogla dati denarja uradnikom, ker bodo nanj po besedilu zakona in pravomoćnih razporedih že imeli pravico drugi.
Zimsko zasedanje ljubljanske porote
Ljubljana, 24. novembra.
Letošnje zimsko zasedanje ljubljanske porote bo menda eno najbolj zanimivih tekom zadnjih let. Kakor znano, letos nismo imeli poletnega zasedanja in zato ie ostala večina slučajev prihranjena za zimo. Letošnje zimsko zasedanje ljubljanske porote bo trajalo baje najmanj tri tedne, ker se je nabralo mnogo materijala. Porota bo razpravljala o umorih in ubojih, roparskih napadih, tatvinah, sleparijah in drugih delik-tih. Zasedanje bo torej zelo zanimivo.
Porotno zasedanje se prične 10. decembra, Dozdaj je državno pravdništvo razpisalo sledeče slučaje: 10. decembra se zagovarja Ivan Frakelj radi tatvine. Mož je bil znan kot dolgoprstni »pater frakelj«. Verni bratec Ivana Fraklja je Viktor Gom-bač, ki se bo tudi zagovarjal radi tatvine. On pride na vrsto 11. decembra. Dne 12. decembra pride na vrsto Kresnlk ali Kras-nik Radivoj, ki ima na vesti razne goljufije. Potem pridejo na vrsto pretepi, poboji, uboji in umori. Radi trajne težke telesne poškodbe se bo zagovarjal Tomaž Dragar in sicer 13. decembra, torej na nesrečen dan. 14. decembra je razpisana razprava proti posestniku Janku KlemenČiču iz Kočevja, ki je osumljen, da je izvršil dva roparska napada na ambulančno pošto kočevskega vlaka. To utegne biti ena najzanimivejših porotnih razprav, saj so nenavadno drzni in premeteni roparski napadi vzbudili splošno senzacijo širom Slovenije.
Pred poroto pridejo tudi Ivana Žagarje-va, Anton Rousek in Slavko Deleja. Dan razprave proti tem trem, kakor tudi proti nekaterim drugim obtožencem, še ni določen. Slavko Deleja pride pred poroto radi umora svoje ljubice, katero je ustrelil v Bohinju in nato poskusil samomor. Dočim je pa njegova ljubica umrla, je Slavko okreval in sedaj* se bo za svoje nepremišljeno dejanje zagovarjal pred porotniki.
Sodišče je tudi že imenovalo predsednika porotnih razprav in nekatere zagovornike. O razpisu nadaljnih porotnih razprav bomo še poročali.
Nekaj o načrtu zakona o avtorskem pravu
»Jutro« je danes objavilo nekaj kritike o načrtu zakona o avtorskem pravu. Naše čitatelje bodo zanimale podrobnosti načrta, ki ga je vlada g. Korošca že predložila okrnjeni Narodni skupščini.
Načrt je izdelan na podlagi obstoječih vzorcev iz evropske zakonodaje, ki so v glavnem enaki. Povsod pa ima tendenco zaostriti zaščito in sprejema najbolj ostro sta-lišče. Po sedanjem zakonu, ki je pri nas veljal, so bili izven zaščite vsi govori in predavanja na shodih in razpravah v javnih zadevah, odslej pa naj bi bili izvzeti le govori in predavanja na javnih skupščinah javnopravnih teles in na javnih skupščinah sklicanih v politične svrhe. Dalie oni, ki so se izgovorili pri sodniji ali kaki drugi javni oblasti.
Važen je § 22. načrta, ki se glasi: Avtor ima izključno pravo, da objavlja, pomnožu-je in stavlja v promet svoje delo. Dokler delo ne bo objavljeno, pripada avtorju izključno pravo, da obvešča publiko o njem. Avtorsko pravo na gledališko, glasbeno in kinematografsko delo vsebuje tudi pravo javnega predvajanja in izvajanja. Avtor književnega dela ima izključno pravo, da ga javno iznaša na predavanjih.
§ 22. dodaja med drugim kot izključno pravo avtorja pravo prevoda v druge jezike in predelavanje dela iz proze v stihe in dramsko delo ali obratno. Da sme le avtor predavati svoje delo, potem ko ie izšlo, te zaščite stari zakon ni dajal. Ta predpis ustvarja absurdno situacijo.
Glede prevodov je bil stari zakon mnogo liberalnejši. Po § 28. avstr. avtorskega zakona si je moral avtor pravo na prevod izključno pridržati na vidnem mestu prve-ga izdanja. Ce ni po treh letih prevod izšel, je ta pridržek izgubil veljavo za one jezike, v katerih prevod ni izšel.
Ta predpis je dal možnost, da se je naša prevodna literatura sploh razvila. Odslej bo pokopana, ker bo, čim pristopi naša država brnski konvenciji, ogromno težkoč in stroškov, predno bo pisatelj-prevajalec dobil od tujega avtorja dovoljenje. Ako ga ne bo imel, riskira, da za prevod ne najde založnika.
§ 37. dovoljuje javno izvajanje glasbenega dela, če je dal pristanek komponist. Ni pa potreben pristanek avtorja teksta. Obstane pa vendar absurd, da se nobena pesmica ne bo smela zapeti brez pristanka komponista. V tem oziru namreč načrt ne zadržuje § 34. starega zakona, da se pravo javnega izvajanja pri glasbenih delih, ki niso za pozomico zadrži le, če je v prvi izdaji dela od avtorja izrecno pridržano. Pridržek mora biti razviden v vseh izvodih na naslovni strani ali na čelu dela.
Avtorsko pravo ima odslej trajati 50 let po smrti. Doslej je bilo 30 let. Načrt vsebuje v zakonodajstvu precej izjemno stališče rekjroativnosti. Komur je rok zaščite že potekel, zopet oživi. Vsled tega načrt izjemno dovoljuje, da kar se je na podlagi starega zakona že začelo tiskati, se lahko še doti-ska.
Po prvem pregledu načrta, ki se je doslej ogibal javnosti in so ga mogli študirati samo gg. Korošec, Grol in tovariši, izgleda.
da bo treba vprašati za mišljenje tudi kulturne organizacije. Ne sme se namreč zakon kovati po potrebah tujih narodov, marveč po potreb: lastnega naroda
Ncve knjige in revije
Šofer in -ainovoza«-. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju iu štreni in vodstvu modernega avtomobila, ki io je spisal inž. Josip Jtolfa. S to knjigo je n:iša itak zelo skromna tehnična literatura /.elo obogatela, zakaj tiike publikacije so pri nas redke. In pri tem moramo poudarjati, da je (ielo kvalitativno in kvantitativno prvovrstno iu zasluži vso j>ozornosl Avtor je zbral v knjigi ogromen materijal, ki priča, da se iti strašil ne truda, ne časa. ne (kro&kov. Avtor je porabil deloma že znane tehnične izraze, ki so mu bili na razpolago deloma je pa izoblikoval nove ter tako zelo nepopolni] našo pomanjkljivo tehnično terminologijo. Knjižica vsebuje vse. kar rabi vozač, je zelo prikladna  ur i ročna in pregledna, povrhu je pu
v   svrho   lažjega   razumevanja   opremljena z
lepimi ilustracijami. Izpopolnjuje jo razmeroma obširen slovarček tehničnih izrazno in sicer v nemško-slovenskem ter v <doveii-sko-nemškem jeziku. Nedvomno je. rla bo knjiga inž. Štolfe zelo pripomogla k nadaljnjemu razvoju avtomobilizma, zlasti pa bo
koristila naraščaju in sploh vsem vozačem, ki so bili dozdaj navezani z^rolj na tujo tehnično literaturo. Knjižica je izšla v založbi .»-Jugoslovanske knjigarne* v Ljubljani in stane vezana 140 Din. Dobi se v vseh knjigarnah.
Zbirka  zakonov  za  upravne »lužbe.
Znani in odlični upravni uradnik, bivši mariborski veliki župan, dr. Oton Pirkmajer, načelnik v ministrstvu notranjih del v Beogradu, je začel prirejali zakone za upravno službo. Vsi zakoni so sistematično urejeni in obrazloženi v svrho naglega, pravilnega ter zakonitega uradovanja. Upravno urado-vanje povzreča dandanes občinskim uradom velike težave ker je v danih razmerah skoraj nemogoče z dosedaj razpoložljivimi pripomočki ločiti veljavne zakone in uredbe od zastarelih. In tudi novi zakoni ter na-rebe vsebujejo različne nodostatke. Zato je Tiskovna zadruga sklenila, izdati zbirko zakonov za upravno službo. Te dni je izšel prvi zvezek zbirke zakonov za upravno službo in sicer Zakon o posesti in nošnji orožja, pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in streliva ter fcakon o zaščiti varnosti in reda v državi. Prepričani smo, da bodo zainteresirani krogi z zadovoljstvom segli po tej knjigi in pozrivdi je samo inicijativo Tiskovne Zadruge, ki se ni strašila lega rizika. V knjigi so avtorjevi komentarji in pojasnila nejasnih in nejasno formuliranih zakonov. Knjigo priporočamo zlasti organom političnih oblasti in občin, sodnikom, odvetnikom, vsem organom javne varnosti in drugim interesentom. Drugi zvezek, ki v kratkem izide, bo obsegal Zakon o državljanstvu, tozadeven pravilnik in komentar. Knjiga je izšla v samozaložbi Tiskovne zadruge v Ljubljani in stane Dir 65.—, po pošti 2 Din več.
Ljubljanski Zvon. Prejeli smo novem-bersko številko ^Ljubljanskega Zvona«, odličnega našega mesečnika za književnost tn prosveto. Tudi zadnja številka vsebinsko ne zaostaja za prejšjimi, marveč jih celo nad-kriljuje. Uvodoma prinaša ^Zvonc tri pesmice Alojzija Gradnika, od katerih !e ena posvečena Vipavi, ki privre iz kršnih jam in se steka v sestro Sočo, Epitaf je posvečen prerano umrli narodni delavki in soprogi narodnega poslanca in ministra na razpoložsnju dr. Gregorja Žerjava, Mileni Zerjavovi, čije obletnica smrti je bila v novembru, a tretja pesem je >Ribič pomladi«, ljubek prevod po pesmi Li-Taj-Poa. Jože Pahor nadaljuje svoj zgodovinski roman »Serenissimar, profesor dr. Janko Lavrin objavlja obširno študijo o slovitem francoskem romantiku in oesni-škem virtuozu Charlesu Baudelairu. globiko čuvstveni sta Fran RoŠeva >Misel ob grobu« in Antona Ocvirka »Elegije«. Fran Albrecht je prevel iz češčine »Graditelji svetišča« po Otokarju Brezini, I. M. Korče je prispeval novelo »Ljubezen Lovretove sence«. Angelo Cerkovnik je pa zaključil svojo dramo »Greh«. Fran EUer je spesnil pesmico o romarju. Sledi K. D-jev prevod Julesa De-maitra >Skušnje za Estero«, obširna književna poročila, kronika itd. Zadnja številka je opremljena s portretom pesnika A. Gradnika. Ljubljanski Zvon se naroča pri Tiskovni zadrugi« in stane letno 120 Din, a posamezna številka 15 Din.
Učbenik češkega jezika. V založbi Jugoslovenske knjigarne je izšel priročen učbenik češkoslovaškega jezika, ki ga je priredil in sestavil profesor Orožen. Knjižica je zelo koristna in potrebna, ima prav dobro razlago češkega jezika, ne muči nas brez potrebe s slovniškimi pravili in prinaša zelo zanimivo čtivo. Prepričani smo, da bo po tej metodi kmalu vsak učenec popolnoma samostojno čital češko knjigo. Zaklad besed v tej knjižici je res izredno pester in bogat, z berili pa so zastopani najboljši češki pesnii in pisatelji. Z ozirom na bagato vsebino ter skrbno sestavo dela. cena knjigi res ni previsoka, saj stane nevezana 40, a vezana 50 Din.
Ptičja bolnišnica
Od leta 1902. se ponaša London s posebno bolnišnico za ptice. Osnovala jo je neka bogata in mlada gospodična, ljubiteljica papig in sličnih tropskih kri-latcev. Njena hiša je bila vedno polna ptičev. Od otroških let jim je stregla, nakopičila veliko strokovnega znanja in naposled otvorila svoj zavod. Nastavila je več zdravnikov, ki so pri njej morali prestati poizkusno dobo: zdravljenje ptičev zahteva veliko de'a in potrpežljivosti. Uprava velikega londonskega državnega zverinjaka se je ponovno prepričala o koristnosti ustanove, naklonila ji je letno podporo in naslov «kra1jevske bolnice za ptice«. Časih imajo tam do 1500 «bolnikov*. Sobe naredijo čuden vtis. Svetle so in zračne, a mesto bolniških postelj vise povsod le male. mehko postlane košarice. «Človeško» izgleda edino ooeraci.iska soba. kjer imajo kirurgi v 'epih omarah za zdravljenje polomljenih nožic in pe-roti potrebno orodje. Bolnišnica s'ovi vsled uspešnega zdravljenja po vsej Angleški in ustreže vsem družabnim slojem: od preproste kokoši in skromnega goloba do dragih ptičev iz vročih prekomorskih dežel
RZ
56
Stran 4.
^^OVFN^I   NT'A R O D» dne 24. novembra 1928.
Ste v. -70
Dnevne vesti.
— Iz državne službe.   Za arhivskega
uradnika pri velikem županu Ijubl.iauske oblasti ie imenovan zvaničnik Edvin Pleni-čar. V višjo skupino so pomaknjeni upravitelj pri velikem županu v Ljubljani g. Aleksander Kuharic, politično upravn uradniki dr. Orožen v Kamniku, Franc 2nidar-šč v Črnomlju in Otmar Skale v Novem mestu.
— Iz sodne službe. Za stalne so potrjeni pravni praktikanti pri deželnem sodišču v Ljubljan dr. Valentin Benedik, Jože Ar« ko in Slavko Papež ter pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Kranju [van Ekar. Prvi trije so obenem pomaknjeni v višjo skupino.
— V naše državljanstvo   sta prejeta
mesarski pomočnik iz Ljubljane Andrija Tavčar in železniška uslužbenka iz Ljubljane irma Harson.
— Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine* št 2f>6 z dne 14. t. m. objavljajo zakon o konvencijah in specijalnih pogodbah med kraljevino SHS in kraljevino Italijo.
— Borze dela oproščene poštnine. Poštno ministrstvo je odredilo, da bodo središnje in javne borze dela kakor tudi njihove podružnice odslej oproščene poštnine za navadna pisma in dopisnice v medsebojnem občevanju in v občevanju z oblastmi, delodajalci in onimi, ki iščejo dela. Na pismih in dopisnicah je treba samo označiti »V zadevi posredovanja dela, poštnine prosto.*
— Dolarsko posojilo. V ćetrtenk zvečer je bil finančni minister pri kralju. Kralj jc podpisal zakon o dolarskem posojilu v znesku 22 milijonov dolarjev. Zakon je baje že izšel včeraj v »Službenih Novnah*. Prva tranža v znesku 5 milijonov Din bo izplačana potom Narodne banke do 1. decembra.
— Nori inženjerji. Včeraj so položili na tehniški fakulteti gradb. stroke inženjerski izpit gg. Stanko 3faček iz Ljubljanp, Živko šunier iz Škofje Loke, Gogom. Troha iz Idrije in Janez Umek iz Blatne Brezovice. Mladim inžeujerom iskreno čestitamo!
— Konferenca o hotelirstvu. Savez za pospeševanje turizma na Gornjem Jadranu je sklical konferenco o hotelirstvu, ki se bo vršila 28- in 20. t. m. v občinski posvetovalnici v Crikvenici. Hotelirstvo je važen činitelj v tujskem prometu in konferenca bo gotovo mnogo pripomogla, da se ta važna panoga našega gospodarstva še bolj razvije. Med drugim se bo na kongresu razpravljalo o stanju našega hotelirstva in njega bodočem razvoju, o pravnih odnošajih državnih in samoupravnih oblastev napram hotelirstvu, o fiskalnih odnosa jih državnih in samoupravnih oblasti napram hotelirstvu, o organizaciji propagande, o informaejski službi in odnošajih hotelirjev napram oficijelnim turističnim ustanovam, o ustanovitvi kreditne hotelirske zadruge in o izobrazbi strokovnega hotelskega osobja. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem ueležencera kongresa polovično vožnjo.
— Obnova zemljiških knjig na Dunaju. Avstrijski konzulat v Ljubljani nam sporoča: Dodatno k dosedanjim vestem v zadevi obnovitve zemljiških knjig na Dunaju opozarjam na željo avstrijskega zveznega ministrstva za pravosodstvo javnost, da je po novem oklicu višjega dež. sodišča na Dunaju otvorjena zemljiška knjiga za nadalj-no skupino vlog, uničenih pri požaru dunajske juslične palače. Besedilo oklica je interesentom na vpogled pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani.
— LTčni tečaj za poštne pripravnike HI. kategorije. Zadnji ponedeljek se je otvoril učni tečaj na ljubljanskem poštnem ravnateljstvu. V tečaju so poštni pripravniki in zvaničniki. V področju poštnega ravnateljstva ljubljanskega je pomanjkanje u radništva toliko, da bi se morali vršiti poštni tečaji vsako leto in to v večjem številu kandidatov, sicer bo točnost v poštnem poslovanju še tako trpela ko današnji dan.
— Is Tržiča: Poljudno znanstveno predavanje. Aero-klub >Xaša Krila* iz Ljubljane priredi v pouedeljek popoldne za Šolsko mladino v telovadnici meščanske šole proti enodinarski vstopnini predavanje pod naslovom >Doživljaii v zračnih višavah . Predavanje spremljajo filmski posnetki, ki so prav posrečeni. Vso tržiško in okoliško mladino uljudno vabimo, da se predavanja udeleži v polnem številu. Vsak deseti učenec je \slopnine prost. Pogajanja, da se vrši zvečer še eno predavanje za odrasle so v teku in bo skoro gotovo zvečer ob 8. uri drugo predavanje za odrasle.
— Rezervnim oficirjem, ki so dobili poziv, da naj predlože sliko v uniformi, pa še nimajo uniforme, se v njihovem lastnem interesu svetuje, naj ugode temu pozivu tako, da si za ta slučaj izposodijo bluze od svojih tovarišev, ki so že prejeli uniforme. —
Pododbor Ljubljana.
— Slovenci v Ameriki. V Clevelandu je umrla 181etna Man Samrac. Pobrala jo je jetika. — Dne 7. novembra je v Clevelandu pieininul Anton Kljun. Pokojni je bil doma iz vasi Bukovca na Dolenjskem. V Ameriki je bival že 25 let in je zapustil ženo, dva sina in tri hčerke. — V tovarni Jordan v Cle velandu je nastala 2. novembra silna eksplozija, pri kateri je bil en delavec ubit, več pa težko ranjenih. Med ranjenci je tudi Slovenec Andrej Križmančič. ki so ga morali prepeljati v bolnico.
_ Gospodinjski koledar Jugoslovanske
Matice za leto 1929 je že isšel. Naprodaj je povsod. Koledar prinaša nove kuhinjske recepte ter drugo praktično in podučno člivo za gospodinje. Cena Din 20, za Člane Ju.|0-slovenske Matice Din 16.
_ Vreme. Včeraj je kazalo, da se bo vreme poslabšale in res smo dobili dež. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, topleje s padavinami. Včeraj je bilo po vseh krajih države oblačno, po nekaterih pa tudi deževno vreme, V Splitu je bilo včeraj 14, v Skoplju 9, v Beogradu 8.8, v Ljubljani S^, v Mariboru 8, v Zagrebu 7 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v LJubljani
7oo m, temperatura jo znašala 7 stopinj. Vse kaže. da bomo imeli nekaj časa deževno vreme, potem pa dobimo najbrž prvi sneg. _ Pri upadlem, rjavesivem abraiu, utru-
enih očeh, slabostih, potrtosti, luidili sanjah želodčnih bolečinah, pritisku krvi v glavo ili kadar človek živi v mislih, da ie bolan, se priporoča, da nekaj dni zapored popije--rro na tešče    kupico    prirodne grenčice >Franz-Josef*. V zdravniški praksi zatore: )redvsem uporabljajo vodo   »Fianz-Josef■ ker na lahko odstranjuje vzreke mnogih pomenskih pojavov Dobi se v vseh 'ekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26-T
X bon tonu spada
da je dama vedno in ob vsaki priliki orimerno oblečena. To dosežete le, če S' nabavite, kar rabite le pri Urds;
P. MAGDI C Ljubljana Iz Ljubljane
— Novinarski koncert Kakor vsako leto, priredi JNU sekcija Ljubljana, tudi letos na narodni praznik 1- decembra v Uuiomi svoj tradicijonelni koncert, ki je med ljub-ljaskim občinstvom že tako priljubljen, da je vsako leto sijajno obiskan. Letošnji koncert bo izredno zanimiv, saj nastopijo naša najboljša pevska društva: >Glasbena Matica«, >Ljubljanski Zvon« in »Grafika«. Sodelovala bo tudi znana operna in koncertna pevka ga. Vilfan - Kunčeva iz Zagreba. Posebno privlačnost bo pa tvoril nedvomno nastop šolskega deškega zbora in orkestra, pomnoženega z bivšimi dijaki I. državne gimnazije. Prepričani smo, da bo občinstvo tudi letos zadovoljno s koncertom, po katerem pride mladina na intimnem družabnem večeru v polni meri na svoj račun.
—lj Usmiljenim srcem. V zadnji sobotni številki smo priobčili članek o strašni bedi, v kateri žive naši kronski vpokojenci. Med temj siromaki je tudi bivši sodni oficijal, prileten mož, ki je potrošil v delu za skupnost vse svoje moči in ki mora zdaj na stara leta živeti s svojo ženo v največji bedi. Mož stauje na Gradu in nima niti najpotrebnejših sredstev za življenje. Človeka mora globoko ganiti, če vidi tega siromaka, ki ga je pahnila grda nehvaležnost v bedo in obup. Obračamo se tem potom na usmiljena srca s prošnjo, naj mu po svojih močeh priskočijo na pomoč. Med nami je še mnogo plemenitih ljudi, ki poznajo ljubezen do bližnjega tudi v dejanju. Podpore sprejema uprava našega lista.
_lj Nova hiša na Tbnniesovem svetu ob
Dunajski cesti. Na tem svetu je zraslo v zadnjih dveh letih več lepih hiš. Te dni je bila dozidana enonadstropna Cirmanova hiša z visokim betonskim pritličjem. Danes se je zgradilo ostrešje in v par dneh bo poslopje pokrito ter zidovje zavarovano proti dežju in drugim vremenskim nezgodam. Hišo je zidal inž. Dedek.
_lj V ublažitev stanovanjske mizerije.
Na Vodovodni cesti zida mestna občina ljubljanska 16 stanovanjskih hiš. Poslopja so pod streho, v njih notranjščini se vr5e še zadnja dela in pa stopnice pred vhodom v stanovanja so v delu. Vse hiše so zidane z visokim pritličjem, kar je v zdravstvenem oziru jako važno. Te dni so zaceli z umetnim osuševanjem stanovanj. Par hiš je že osušenih in pripravljenih za stanovanja. V vsaki hiši so štiri stanovanja. Slednje stanovanje obstoji iz čedne sobe, kuhinje, shrambe in stranišča. V vseh hišah je vodovod in pa električna razsvetljava, tako da bodo imeli stanovalci sicer skromna, a moderna in zdrava stanovanja.
—lj   Parna vulkanizacija Peter Skalar.
Pred 18 leti še skromen obrat, se je danes podjetje g. Petra Škafarja na Rimski cesti razvilo v moderno delavnico za parno vulkanizacijo, opremljeno z vsemi potrebnimi stroji, tehničnimi potrebščinami in najmodernejšimi aparati. Podjetje ima 18 strojev za parno vulkanizacijo. poleg tega pa še razne druge stroje in aparate, s katerimi je opremljena njegova mehan. delavnica. Gospod Peter Škafar se je speeijaliziral na vulkanizacijo gume. V njegovem obratu popravljajo avtomobilske plašče, predvsem pa snežne čevlje in galoše. In če mu prinesete še tako razcapano galošo, še tako zbit snežni čevelj, v njegovi delavnici ga znajo spretno popraviti. Kar je bilo strgano, postane celo J Zato ve vsa javnost ceniti delo g. Škafarja in prepričani smo, da ga bo tudi v bodoče.
lj Dr. Derč odhaja na študijsko potovanje in se vrne dne 9. decembra 1928.
_ Sanatorij  dr.  Lakatos,    Baden bei
"VVien. Dietetika, zdravljenje srca. žveplene kopeli. Jesenska sezona v polnem obratu. Zmerne cene. 811-n
—lj Akademija Sokola I- na Taboru. Prihodnji petek, dne 30. novembra priredi Sokol I. v glavni dvorani na Taboru svojo veliko akademijo v proslavo lOletnega obstoja naše države. Spored akademije obsega uove telovadne točke, ki so bile sestavljene in navežbane specijelno za to priliko in se nanašajo na zgodovinske dogodke našega naroda. Vrha tega sodeluje tudi orkester Sokola I. in društveni godalni kvartet. Po akademiji se bo vršila zabava s plesom. Cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na to prvovrstno telovadno prireditev, ki bo po svojem pestrem sporedu zadovoljila vse po-setnike. — Sokol I. bo imel tudi letos Miklavža na Taboru, in sicer za deco in za odrasle.
_lj Sokol /. vabi svoje članstvo, da v
čim večjem številu poseti nocojšnjo jubitej-uo akademijo bratskega Ljubljanskega Sokola. Zdravo! Odbor.
_lj Prodaja drv. Direkcija šum v Ljubljani odda potom pismenih ponudb 700 m* bukovih drv v Mačkovcu, šumska uprava v Kostanjevici. Natančni pogoji so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski pred hišo št. 27.
—lj čeijarska zadruga t Lubljani naznanja, da se vrši pomočniška preizkušnja dne 16. decembra t. 1. Prijave se sprejemajo najkasneje do 12. decembra t. 1. v Zadružni pisarni. — Načelstv«. 891n
—lj V sredo zvečer je bil izgubljen dekliški klobuk od Stritarjeve ulice po Prešernovi ulici in Dunajski cesti do Šiške. Kdor ga je našel, se prosi, naj ga izroči v upravi »Slov. Narodac 892n
—Ij Večerni plesni tečaji — Jenkove šole se vrše redno vsak torek, četrtek in soboto ob 8. zvečer v balkonski dvorani Kazine. — Za začetni k e-ce posebni tečaj. — Prijave in informacije istotam dnevno od 14. do 20. ure. Posebne ure po dogovoru. 895
—lj Plesni turnir za prvenstvo Ljubljane se vrši v nedeljo 2. decembra t 1. ob 5. popoldne v veliki dvorani Kazine. _ Prijave
in vežbanje pri g. Jenku v Kazini. 894n
—lj Nedeljske popoldanske plesne vaje
— šola Jenko se vrše jutri in vsako nedeljo od 3. do 7. popoldne v veliki dvorani Kazine.
— Študenti-nje znižano članarino. Začetnik i-te točno ob 3. uri. 89-ln
—lj Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani naznanja, da priredi dne 16. decembra zabavni večer pri Lozarju, Sv. Jakoba trg, ter se istočasno razdele gg. dirkačem darila in diplome od letošnjih dirk. Vsi prijatelji kolesarskega sporta so vljudno vabljeni.
Jutri
nedelja pa res!
Ne zamudite pogledati razstavo v trgovini KETTE.
gmmmmmmmmmmmmmtmmmmmm
—Ij Pozornost zasluži na zunaj sicer neznatna spec. trg. sukna Novak na Kongres-uem trgu št. 15., ki nudi po splošnem prepričanju prvovrstno blago v veliki izbiri po izredno ugodnih cenah. Ne zamudite obiskati jo — brez obveznosti nakupa. _
—Ij Razstava »Blazina« T. K. D. Atene se bo vršila od 7. do 11. decembra v Jakopičevem paviljonu. Aranžma je v roki aka-demične slikarice ge. HeL Vurnikove. 893n
—lj Svarilo! Podpisano društvo opozarja občinstvo, da g. Lončar Ivan ali kdo drugi ni upravičen prodajati čaj, milo in drugo pod pretvezo »v prid slepim«. Prosimo, da se morebitni aluSajj javijo nam in policiji. — Podporno društvo slepih. 890n
—lj Plesne vaje jutri popoldne v hotelu >Bellevue«. 889-n
—lj Ii mestnega središča TM. Danes ob 16. se bo vršila pevska vaja v Akad. kolegiju, zatem pa tečaj iz alkoholnega vprašanja. Prosim točnosti 1 — Tajnik I.
—lj Predavanje v društvu >SoČa<. V društvo »Soča« ho nredaval danes v soboto 34. t. m v salonu Pri levu, g. prof. J. Bačič o vtisih s potovanja po Južni Srbiji in Crni gori (nadaljevanje in konec). Kakor smo se preteklo soboto prepričali, je bil prvi del tega predavanja zelo zanimiv. Zato želimo, da se udeležite tudi tega predavanja vsi, ki ste bili pri prvem ter privedete s seboj še druge člane in priiatelje Začetek ob pol 9 uri sveder. Vstop prost 887-n
—lj Turneja Glasbene Matice na Poljsko. Pod okriljem Zveze kulturnih društev bo predaval v ponedeljek v mali kazinski dvorani v I. nadstropju točno ob 20. g. ravnatelj Karol Mahkota o turneji Glasbene Matice na Poljsko. Zanimivo predavanje bodo spremljale številne lepe skioptične slike. Vabljeno ie občinstvo, zlasti pa članstvo vseh naših pevskih društev k najobilnejši udeležbi  Brez vstopnine
—Ij Plesne vaje SK Ilhija. SK Ilirija ima svoje redne plesne vaje vsako nedeljo popoldne v areni Narodnega doma. Plesalci pridejo v polni meri na svoj račun, zakaj priljubljeni Cvirnov saksofon užiga, da je kar veselje. Plesne vaje so od 3. do 7. — Razpoloženje v dvorani je animirano, domače in neprisiljeno.
Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Kristofič-Bučar, Stari trg 9.
Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova ul. 12.
—lj Vsakvrstne trpežne čevlje kupite najbolje pri A. GorSe, Stari trg 15. 100-T
GRIČAR 3 MEJAČ, LJUBLJANA.
Kompletne pletene obleke 380 - 900 D Jopice, puloverji, žemperji 200—500 „ Pleteni plašči   ....    1200-1800 „
Iz Celja
_c    Preddela  za  savinjsko regulacijo.
Pod Starim gradom so te dni začeli z odka-panjem kamenja, namenjenega za savinjsko regulacijo. Torej bo venarle prišlo do uresničenja regulacije Savinje in njenih pritokov pri Celju.
—c Sokolsko društvo v Celju praznuje 5. decembra popoldne ob pol 15. uri Miklavževo v dvorani Sokolskega doma za deco in naraščaj, zvečer ob 20. uri pa v Narodnem domu za odrasle.
—c Slavnostni koncert v proslavo lOlet-nice Ujedinjenja se vrši v soboto, dne I. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma. Poleg skupnega nastopa združenih moških zborov pod vodstomv g. Al. Mihel-čiča in samostojna točke g. ravnatelja K. Sancina na gosli, izvaja pomnoženi orkester >Celjskega godbenega društva« pod vodstvom
svojega kapelnika g- Lovra Kubište Mozartovo overturo k operi >Titc in skladbo žalskega rojaka g. Rista Savina > Večerna« iz Jugoslovanske suite. Sattnerjevo kantato »V peeplnični noču izvaja pod taktirko g. Peca šegule pevski zbor CPD s 70 pevci iu pomožen orkester CGD z 38 godbeniki. Skladatelja p. Hugolin Sattner in Risto Savin se udeležita koncerta osebno.
—c Iz vojaške službe. Prestavljen je g. polkovnik Josip Šmid, ki je bil doslej pride-ljen k poveljstvu vojnega okrožja v Celju.
Poleg kronskih vpokojencev je tudi ar« mada brezposelnih eden najžalostnejšiti po* javov povojnega časa. Vprašanje breaposel* nosti dela velike skrbi povsod v Evropi in je rakrana na telasu družabnega organizma. Seveda tudi nam to zlo ni prizaneslo, in brezposelnost je tudi pri nas še nerešeno vprašanje, tem bolj, ker je naša država pre* težno agrarna in nimamo razvite industrije, ki bi zaposlila ravno tiste nekvalificirane, od rojstva za delavce in težake določene, ki se rekrutirajo iz predmestij in ki so da* nes tu jutri tam, kakor jih pač delodajalec potrebuje.
Seveda so med brezposelnimi tudi kvali* ficirani delavci, ki pridejo ob službo in mo* rajo čakati po več mesecev na zaposlitev.
Kakšno je stanje naših brezposelnih, ka* žejo najbolje pričujoče slike, ki jih je naš poročevalec dobil, ko jc pred dnevi stopil med brzposelne, ki se vsak dan zbirajo tru* moma v čakalnici Javne borze dela v pa* laci Delavske zbornice.
Nezadovoljneži
\Tiod v Javno borzo dela je od strani pri kavarni cdLeon». Že pred vhodom opa* ziš slabo oblečene delavce. Ta puši in gleda brezbrižno v tla, drugi opazuje, kako se vle* če ljubljanska megla nad njim, tretji z ro* kami globoko v žepu se prepira s tovari* sem bogve zakaj.
V čakalnici je zakajeno, dušljiva atmosfera te skoraj vrže nazaj na hodnik* ko odpreš vrata, Pri vhodu v pisarno se vrste Bošnjaki in Dalmatinci v pare, uslužbenec borze kriči nad njimi, kakor kaplar nad re* davi. Druga skupina, ki se ne gnete z Dal* matinci pri vhodu in ki predstavlja avečne nezadovoljneže», se smeje uslužbencu in se norčuje iz njega in njegove kaplarske vest* noetL
Kdo so, ki čakajo v vrstah? To so Dal* matinci in Bošnjaki, ki jih domačini ne gle« dajo preveo prijazno. Čakajo, da dobe brezplačne vozne listke. Gradbena sezija je končana, v Ljubljani jih ne potrebujejo več in vračajo se v Dalmacijo in Bosno, revni in razcapani, kakor so prišli. Ti čakajo mirno, Se besedice ne spregovore. Nekatere je premagal spanec in dremlje jo na klopi. — Uslužbenec spušča po dva iz čakalnice v pi* samo.
<cDomači» brezposelni kade, se pogovar* jajo med seboj in prerekajo. Med njimi so taki, ki se jim skrb in pomanjkanje bere z obraza in oči Molčeči 60 tudi ti. Drugi so pa živahnejši, skoraj bi rekel prekorajžni za brezposelne. Med temi so ne ravno so* čutje vzbujajoči tipi, ki se jim vidi, da jim delo ni prva briga in da jim roje drugačne misli po glavi. Je pač tako, vedno se naj* dejo ljudje, ki izrabljajo svoj trenutni po* ložaj in takih je dosti tudi med brezposelnimi. Ko zaznajo, da si od «cajteng», te obkolijo in vsuje se kakor dež in toča pritožb, napadov, izrazov ogorčenja m tudi obupa.
— To ni borza dela, to ni posredovalni* ca, to je prekupčevamica z delavci. Saj bi radi delali, a za to ceno ni mogoče.
— Koliko vam pa plačajo?
— Po 3 Din, kvečjemu 3.50 Din na uro. Kdo bo pa delal za ta denar in se mazal in trgal obleko 8 ur dnevno. Edina sreča, da sem samec.
Borza je kriva, da je tako. Zakaj pa pre* kupcu je z nami? Namesto da bi zavrnila delodajalce, ki nas plačajo tako sramotno, jim pa daje še potuho. Rekla naj bi jim: Za ta denar sami delajte. Ge pa ne gremo za ponuđeno ceno delat, pokličejo kmete, ki delajo za vsako ceno, ker hodijo domov spet in jest. Največ jih je iz okolice. Nas pa pode na kmete za hlapce.
— Kaj ste po poklicu?
— Kurjač sem. Med vojno sem bil v Nemčiji, pozneje pa v Angliji. Od kar ob* stoja SHS, nisem dobil niti pare podpore. V tujini so mi pa kot brezposelnemu tujcu dajali podporo.
— Kaj ste pa vi?
— Mizar. Za 3 Din na uro vendar ne morem delati. Ne zaslužim ne za hrano in ne za stanovanje.
— Jaz sem tudi mizar. Imam ženo in štiri otroke. Čakam, če dobim kaj podpore. Še obrtniki, ki so bili samostojni, ne dobe danes dela in gredo za hlapce na kmete.
Pa tile Bošnjaki in Dalmatinci nam tudi škodijo. Delajo za vsako ceno. Stoje ves dan do gležnjev v vodi na stavbiščih.
Ne., v vodi pa ne bom stal, se oglasi nekdo. Imam že tako bolno nogo. Potem pa pravijo, da smo delomržneži in nam prete z zaporom, kmetje naj gredo na kmete. V nekaterih ljubljanskih tovarnah je vse pob no kmetskih fantov, ki delajo poceni in nam odjedajo kruh.
— Borza ni vsega kriva, pripomni trez* nejsi, starejši možakar. Največje zlo za nas so akordanti. to so tisti, ki sprejmejo delo od podjetja. To jim plača za delavca do 6 Din na uro. Sami pa najamejo delavce po 3 Din in vtaknejo masten zaslužek v svoj žep. Ti nas najbolj izkoriščajo.
Tide Dalmatinci pa delajo za vsako ce* no; celo po 2.75 Din so jih plačali. Če gre* mo mi dol. nas pa nažene jo, naj gremo h Korošcu.
— Delavske organizacije vas ne ščitijo?
— Gospod, to je tako, se oglasi eden,
k pomočniku poveljstva vojnega okrožja v Petrinjo.
—c Smrtna kosa. V javu i bolnici so umrli: Josip Babzelj, služitelj pri upravnem sodišču v Celju v starosti 63 let, Jože Zabu-kovšek, posestnik iz Senovice v šmarskem okraju, 681etni posestnik Jakob Skorjanc iz Doberteše vasi.
—c Vlom. Neznani vlomilci so vlomili v trgovino kmet. konzumnega društva v šmart-nem ob Paki in so odnesli raznega blaga za 11.517 dinarjev.
borza nam ne da podpore, te nismo organi* zirani, od vsakega zahteva, da se izkaže, da je bil organiziran. Podjetja nam pa branijo, da bi se organizirali. Se je že zgodilo, da so delavce odpustili, ker so se vpisali v delavska društva. Naše organizacije nas pa poznajo samo za volitve in kadar je treba kak štrajk vzdržati. Podjetniki pa tedaj, ka* dar nas rabijo, da «zlomimo» štrajkarje. Od organizacije nimamo koristi.
Pa še nekaj, gospod, tudi to zapišite. Glejte, mi smo umazani in raztrgani, ker ne zaslužimo toliko, da bi se dostojno ob« lekli. In zato ne more marsikdo od nas dobiti službo. Pred dnevi je neki posestnik iskal kravarja. Borza mu je poslala šest brezposelnih. Vsi so prišli nazaj, rekli so jim, da so premalo «šimi».
Saj se iz nas norčujejo, pripomni drugi, včeraj je prišel nekdo iz Most in zahteva) «-inteIigentnega» hlapca.
Druga plat zvona
Nastopil je čas mrtve sezije, je pojasnil ravnatelj Javne borze dela, ki ga je naš po* ročevalec takoj nato prosil za pojasnila gle* de brezposelnih, ki so mu opisali v čakalni* ci svoj položaj v tako črnih barvah. Med brezposelnimi, je nadaljeval, je pa mnogo takih, ki niso hotel: delati, ko je bilo dela dovolj na razpolago. Gradbena podjetja so dokončala z deli in odpuščajo zidarje, rai* zarje, ključavničarje, tesarje in sploh vse delavce, ki so bili zaposleni pri gradbah. Zdaj so vsi prišli k nam in hočejo podpore, ker se ne morejo izkazati, da so res delali čez poletje. Mi smo pa tudi odgovorni za vsako paro.
Nekaj je tudi takih, ki delajo samo zga* go in nam povzročajo nepotrebno delo. Od polovice novembra do prihodnje pomladi je mrtva sezija, V tem Času je največ brez* poselnih. Naši delavci so pa tudi razvajeni in imajo velike zahteve. Glejte, iz bihaške* ga okraja pride k nam na stotine težakov, ki delajo za skromen zaslužek. Brezposelni kvalificirani delavci pa dobe itak podporo.
Nadalje se moramo ozirati predvsem na brezposelne družinske očete. Samci gredo iz kraja v kraj in se že nekako prežive. Položaj brezposelnih družinskih očetov, ki imajo več otrok, je mnogo težji.
Borza dela samo posreduje za delo. Nje* na naloga ni uravnavanje mezd. Res je, da sili kmetski stan v mesto in dela konkuren* co mestnim delavcem. Kmetski fantje se ra*> di sprejo doma in odidejo v mesto. Zapo* sleni so po tovarnah večinoma samo začasno. Zadovolje se tudi z majhnimi pla* čami. Brezposelnost je pri nas velika, ker se industrija ne razvija v razmerju z vsako* letnim prirastkom delovnih moči. Zato mo* re pri nas brezposelrost ublažiti le emigra* cija. Ko bo urejeno vprašanje izseljevanja
v Nemčijo, bo tudi brezposelnost manjša
V Nemčiji se zanimajo zlasti za naše prek« murske delavce. Ti so se baje v poljedel* stvu zelo obnesli.
Ko bodo po novi naredbi ukinjene tudi številne zasebne posredovalnice dela, bodo naše borze dela lažje delale. Tudi statisti* ka brezposelnih bo popolnejša. Sedaj ima* mo v evidenci tiste, ki se tu prijavijo. Lahko pa računamo, da je v Sloveniji okoli 12.000 brezposelnih.
Letos je bila izredno ugodna sezija za delavce na stavbah. Plačali so jim do 4 Din na uro. Pomisliti pa moramo, da iščejo dela pri nas brezposelni iz Prekmurja, celega bihaškega okraja, iz Gorskega Kotar j a in Dalmacije. Ti delajo za hleb kruha na dan.
V inozemstvo se ne morejo izseliti. Brezposelnost pa stalno narašča, kajti
letno imamo okoli 6000 prirastka na delov* nih močeh. Najbolj pereče je za nas torej vprašanje izseljevanja.
Nadalje je treba upoštevati, da vlada v Italiji veHka brezposelnost. Zlasti v juznjh delih. Prebivalci teh krajev silijo na sever in izpodrivajo Slovence. Tako pribeži dnev* no iz zasedenega ozemlja k nam povprečno 10 brezposelnih. Med temi so samostojni obrtniki. Če pojde tako naprej, ne bo v treh letih nobenega slovenskega obrtnika v Pri* morju.
Kar se tiče pomoči brezposelnim, je pri nas žalostno. Vsem ne moremo dati pod* pore, edina rešitev za te bi bil zakon o za* varovanju brezposelnih. Kako uradujemo? Včasi nam dajo trije zgagarji dela za ves dan. Med njimi so tudi taki, s katerimi b'I razbil vso Ljubljano, če bi jim plačal za liter žganja. Če bi pa upoštevali paragraf 104. sr. k. zakona, ki govori o razžaljenju uradne osebe, bi imeli opravka samo na sodniji. Zato pogoltnemo marsikatero.
Podpore pa delimo tako, da dobe brez* posebni delavci, ki se izkažejo, da »o bili res zaposleni, po 70 Din na teden.
Družinski očetje dobe pa po 27 Din dnevno. Podporo smejo doMvati najdi ie 42 dni.
Med podporniki so tudi notorični pijan* ci. Zato tudi pazimo na te. Ko smo imeli uradne prostore na Dunajski cesti, so podpore teh kmalu po prejetju romale v žep Dalmatinca, ki prodaja v nasprotni hiši vino. Sedaj romajo k «Leonu-». Če vemo, da :r kdo pijanec, pošljemo podporo tudi nje^«-
vi ženi ali na kak drug naČrn preprečir- ■. da je takoj ne zapijc.
Slovenija ima 12.000 brezposelnih delavcev
Tudi brezposelnost je rak-rana na organizmu naše družbe. — Kaj pravijo brezposelni o svojem položaju. — Zanimiva izjava
ravnatelja borze dela.
Siev 270
.SLOVENSKI   NAROD, dne 24. novembri 1528.
---Moda---
StT*D 5.
Kakor v značaju in navadah, tako se ljudje tudi v nastopu razlikujejo. So moški, ki se za svojo zunanjost sploh ne zmeniijo in ki so zadovoljni z vsako obleko. Drugi zopet strogo pazijo, da M) v družbi vedno elegantno in okusno oblečeni, doma pa na obleko sploh ne pazijo in so skrajno zanemarjeni. Izgovarjajo se, da so sami doma in da jih nič ne vidi. Žalostno bi bilo, če bi se oblačili samo za druge in če bi sami ne imeli za elegantno obleko nobenega smisla. Nikjer ni rečeno, da mora imeti človek polno mošnjo denarja, če hoče biti okusno oblečen. Kdor ima le malo okusa, je lahko vedno lepo oblečen tudi če ni bogat.
Onim, ki se ne znajo ali pa nočejo lepo oblačiti, bi zaman dejali nasvete. Tistih pa, ki imajo veselje do okusnih oblek, hočemo dati nekaj praktičnih nasvetov. Sicer je pa itak malo gospodov, ki bi bili doma ^ami. Večinoma so ali poročeni ali pa člani rodbine. Mučno je gledati moškega, ki sedi z odpeto srajco ali odpetim ovratnikom za mizo. To je mučno že za domače, Še bolj Pa za goste, če pridejo v posete nenapovedani.
Kdor ni navdušen za svilo in žamet, ima v flanelu lepo in ceneno blago, iz katerega se da napraviti vse, kar potrebujemo za dom. Iz flanela si damo lahko narediti lepo domačo obleko, ki je še clegantnejša, če sta suknjič in hlače kombinirana iz različnega blaga. Suknjič je najlepši, če je črnobelo kariran, hlače so pa lahko sive. Suknjič da" mo narediti kakor sako na dve vrsti gumbov, samo da je bolj izrezan. Zapenja se samo na dva gumba in sicer tako, da je gornji gumb tik nad pasom. Ovratnik je obrobljen navadno z blagom, iz katerega so narejene hlače. Hlače ne smejo biti zavihane.
Kdor ima pa rad domačo obleko, krojeno po raglanu, si da narediti obleko, kakršno vidimo na naši srednji sliki. Suknjič je nekoliko daljši od one-ga pri navadnem saku. Narejen e iz progastega flanela in obrobljen v zapestju in na ovratniku s črno ali pa z modro svilo. Mnogi gospodje nimajo radi širokih odprtih ovratnikov. Deloma je kriv vrat, kajti lepega vratu ni-
ma vsak mški. V takem primeru priporoča moda domačo obleko s stoječim ovratnikom, kakor jo vidimo na desni sliki. Suknjič, ki spominja na rusko vojaško bluzo, se oblači čez glavo. Rokavi so vsi ti, stoječ ovratnik se zapenja na male gube. Od ovratnika približno do konca prsnega koša se suknjič za-
Zimska moda
Časi, ko so morale dame že od začetka jeseni nositi temne obleke, črne nogavice in črne čevlje, so že davno minili. Letos se neprestano pojavljajo glasovi, da daje moda prednost Črnim oblekam. In res jih vidimo popoldne mnogo iz satena ali aksamita, zvečer ya. zelo lepe črne obleke iz čipk ail prozornega velurja. Toda o črnih obleka* velja načelo, da ne smejo biti banalne, marveč vedno po zadnji modi, zlasti kar se tiče kroja. Obleke vseh drugih barv so lahko po kroju in okraskih preproste, ker odtehta vse to že barva sama.
Elegantna dama ve, da ima lahko večerna obleka iz svetlozeleriega afi rdečenga satena samo neikaj gub na krilu in gladek, v najboljšem slučaju samo nekoliko okrašen telovnik. Obleka iz črnega satena ali čipk zahteva malo več fantazije. Pri črni obleki igra najvažnejšo vlogo krilo, ki je navadno zadaj podaljšano ali pa prehaja celo v vlečko. Toda z vlečkami morajo biti dame zelo previdne, ker se rado pripeti, da se izpremeni vlečka v rese, ki se opletajo okrog gležnjev in prenašajo blato na čevlje in nogavice. Tako obleko lahko obleče dama samo, če gre na ples ali na kako drugo družabno prireditev, ne sme pa hoditi v nji po promenadi. Zato tudi vidimo na popoldanskih oblekah podaljšek samo pri modelih za večje družabne prireditve, pri oblekah, namenjenih damam z bogato zalogo oblek, zlasti pa z avtom. Dame, ki nimajo bogate garderobe, ne avtomobila, ostanejo raje zveste mladostni liniji in gladkemu krilu.
Crne obleke so sicer lepe in praktične, toda tudi svetlih barv ne smemo
penja na dva gumba in je okrašen z našitim žepom. Rokavi so v zapestju obrobljeni s črno svilo. Rob iz enake svi le je tudi na ovratniku, spodaj na suknjiču in ob straneh na hlačah. Taka zelo praktična in elegantna domaČa obleka je lahko iz črne svile, flanela ali finega velurja.
zavračati. Zelo moderne so letos rdeče, zelene in beige popoldanske obleke iz voala, aksamita, velurja ali svile. Svilene popoldanske obleke beige barve so navadno okrašene s svilenimi resami. Klobučki so še vedno majhni in har-monirajo z obleko. Večinoma pa har-monirajo v bani s kožuhovinastim ovratnikom in le redko s plaščem.
Ples kožuhovine
V Parizu je mnogo tradicijonelnih svečanosti in plesov, na katerih se zbere vsa odlična pariška družba. Mnoge družabne prireditve se v Parizu vsako leto ponavljajo z enakim programom, enako zabavo in enakimi obrazi, med katere se le redko pomeša kak tuj obraz. Parižani pravijo takim prireditvam »gala«.
Letos je bila ena najzanimivejših družabnih prireditev ples kožuhovin v hotelu Claridge Zbrala se je vesela družba, ki se po povratku s počitnic še ni naveličala gledati vedno iste obraze. Dame so kazale najnovejše večerne modele zimske mode, pilo se je in plesalo, da je bilo veselje. Glavna točka programa je pa bil velik defile kožuhovin, katerega so se udeležile vse večje pariške trgovine s kožuhovino.
Kožuhovina igra v letošnji modi važno vlogo in bo moderna ne samo čez zimo, marveč tudi spomladi. Zato bo naše čitateljice zanimalo, katere vrste kožuhovina je dosegla na pariški reviji največji uspeh. Žal je vsa ta kožuhovina predraga vsaj za pretežno veČino naših dam.
Največji uspeh je dosegla dolga vrsta kožuhovina stih kostumov. Na reviji je bilo tudi mnogo kožuhovina-stih plaščev, ki so po kroju spominjali na kostum.   Zgornji del   ima obliko
V.B. Ibanez:
Obsojena
Rafael je sedel že štirinajst mesecev v tesni jetlrlški celici. Ves njegov svet so bile štiri stene, mračne, sivkasto bele, podobne barvi okostnjaka. Vse špranje in razpoke v stenah g poznal že do najmanjših podrobnosti. Njegovo Mjlnce je bilo visoko vzidano okence, zamreženo z železno mrežo, Ki je rezala košček sinjega neba na drobce. Po tleh je komaj napravil nekaj korakov m 1 že je bil sredi celice. Kajti priklenjen je bil na debelo verigo, ki se mu ie zajedala v gležnje.
Obsojen je bil na smrt in dočim so v Madridu zadnjič premetavali akte o njegovem procesu, je preživi jal tu ddge mesece živ pokopan. Gnil je polagoma kakor živo truplo v krsti iz vlažnega zidu in komai je čakal, da nastopi usodni trenutek, ki so ga bili okusi5i že drogi pred njim. Nestrpno jc pričakoval, da se približa ura. ko mu zadrgnejo vrat in ko bo vse končano.
Najbolj ga je v ječi jezila grozna snaga. Na živce so mu sla tla, ki so jih dan za dnem pometali fn polivali tako,
da so bila vedno vlažna in da mu ic šla vlaga do kosti. Jezile so ga stene, na katerih ni ostalo niti trohice prahu. Še nesnage mu niso pustili, da bi mu delala druščino. Ločen je bil od vsega. Da bi mogle v celico vsaj podgane. Bilo bi mu v uteho, da more z njimi deliti skromno hrano in kramljati kakor z dragimi družicami. Da bi našel v kotu vsaj pajka, s katerim bi se zabaval, ko bi predel na zidu pajčevino.
Niso hoteli, da bi bilo v tej grobnici mimo njegovega še kako živlit-nie. Nekega dne — kakor se je Rafael spominjal — se je pojavila v mreži glava vrabca, navihanega zračnega postopača. Bil je mali bohem -uči in prostora, ki se je zatekel na okno in pogledal v celico, kakor da izraža s tem presenečenje, ko je zagledal ood seboj ubogo bitje, sestradano in obupano, ki je drhtelo od mraza sredi poietia m imelo na sebi ponosen, raztrgan plašč Ustraši! se je bledega, mrtvaškega obraza in oguljene rdeče obleke. Zato je zbežal, dvignil se je na svojih krilih, kakor da se hoče rešiti grobnega ozračja in smradu po gnili slami, ki se jc širil skozi okno.
Edini izraz življenja je bil ropot, ki so ga delali sotrpini v ječi. ko so se iz-prehajali po dvorišču. Ti so vsaj videli nad seboj sinje nebo in vdihavali sveži zrak. Tudi z ljudmi so lahko govorili. Torej tudi v ječi sreča m vsem enako naklonjena. Večno človeško nezadovoljstvo je bilo tudi tu vteiešero v Rafaelu. Zavidal je onim na dvorišču rnisseč, da je njegov položaj najtežji. Drugi jetniki so pa zavidali ljudem zunaj, deiežnim polne svobode. A ljudje, ki so hodil, ta čas po ulicah, gotovo niso bil; zadovolji s svojo usodo. Hrepeiei so kdove po čem. Kako divna je svoboda. Zaslužijo, da bi jih posadili v ječo.
On sam je stal na najnižji stopnici nesreče. Ah, kako je hrepenel v trenutkih obupa, da bi mogel prekopati t!a celice! Toda budna straža ga :e neprestano opazovala in če je zaoel, ga je nali rulil a, naj molči. Hotel se je kratkočasiti s prepevanjem pobožnih pesmi, ki se jih je bil naučil od inate-e in ki se jih je spominja,] samo v odlomkih, pa tudi to so mu prepovedali. Kaj ko bi hllnil blaznost? Poskusimo. Molčal bo ko grob. Hoteli so ga ohraniti celega, zdravega na teilesu in duhu, da bi imel krv-
bšajzrcalo pravi:„$epa si potom Slide!
Toda dve kremi morata biti: Elicla Coldcream za čiščenje in hranjenje kože ponoči. — Elida Creme de chaque heure, ki jo tisoče dam čisla kot najboljšo kreme sveta. Ta se takoj vsrka v kožo ter ima presenetljivo zdravilen učinek. — Koži daje mnogo občudovano, zaželjeno alabastru enako barvo.
ELIDA KREKE
kratkega suknjiča, spodnji je pa prišit nanj od spodaj tako, da napravi vtis krila. Povsem nova fantazija so popoldanski kožuhi s kratkim plaščem. Kožuhovina je pri teh brez izjeme gladka. Največ jih je bilo iz striženega jagnjeta in hermelina. Letni hermelin ima krasno beige barvo, ki se zelo lepo prilega koži. Poleg tega je v Parizu v modi čajni hermelin, ki se imenuje tako zato, ker se pojavlja v vseh nijansah čaja. Na plesu kožuhovin so defilirali hermelinovi plašči v barvah bois de rose, svetlomodri, zeleni itd. Seveda mora imeti dama bogato zalogo kožuhov, če si hoče privoščiti tako razkošje.
Beli hermelin se nosi samo zvečer. Na plesu kožuhovin je bilo mnogo krasnih plaščev in kepov iz imitacije hermelina. Tak plašč stane v Parizu .3000 do 4000 frankov. Plašč iz pravega hermelina je seveda navadnim zemljanom nedostopen. Difile kožuhovin se je zaključil z belo pravljico kot apoteozo. Nastopila je visoka lepa dama v iresasteim hermelinovem plašču, ki je bil spredaj dokaj kratek, zadaj je pa tvoril impozantno vlečko. Bil je ves obrobljen z belo lisico. Bilo je pa tudi mnogo preprostih kožuhov in ko-žuhovinastih plaščev za vsakdanjo rabo.
Zdaj, ko smo si ogledah v treh zaporednih člankih že vso modo kožuhovine, lahko rečemo, da bo najbolj moderna kratkodlaka gladka kožuhovina, ki je deloma bolj praktična, deloma pa odgovarja vitki liniji. V Parizu segajo dame najraje po modelih, okrašenih z gladko kožuhovino.
Humoristični kotiček
V šoli.
— Janezek, navedi mi nekatera protislovja.
— Vročina in mraz, dar V tk>Č, vojna in mir.
— No, povei še kaj.
— Oče in mati.
Ljubosumna.
— Moj mož v spanju govori. Ali govori tudi tvoj?
— Ne, nikoli! Moj se samo smeje, mrha.
Zadnja tolažba.
Starmornar leži na smrtni postelji. Pride župnik in ko zagleda na mizi steklenico ruma, zmaje z glavo in vpraša umirajočega:
— Ali je to vaša edina tolažba?
— Ne, gospod župnik, v kleti jih imam še nekaj.
Preglavice s plešo.
— Cujte, gospod lekarnar, kakšnega vraga ste mi pa dali proti izpadanju las? Namazal sem se in zda i so mi izpadli še zadnji lasje.
— Nikar se ne razburjajte, mazilo je prvovrstno. Lasje vam izpadajo zato, da hoste imeli prostor za nove.
Razni nazori.
— Glej, mož i ček, tu je naju zadela lani Amorjeva puščica.
— Vnag vzemi še to puščico! Mene je moral treščiti Amor s kolom po glavi, ker sem tako znorel, da sem se oženil . . .
Dvojno naziranje.
— Za botžjo voljo, Marička, vaza, ki ste jo razbili, je bila stara nad 100 let.
— Milostiva, srečna sem, da ta vaza ni moja.
Tudi sreča.
— Križ božji, devet otrok imate! Lahko si mislirrj, koliko vas stanejo.
— Stanejo me res mnogo, zato pa prihranim izdatke za služkinjo.
— Kako to?
— Zelo enostavno. Kje pa dobite služkinjo, ki bi šla služit v rodbino, kjer imajo devet otrok?
Dober svet.
— Ta karp mi ne ugaja.
— Veste kaj, gospod, če vam je toliko do Hepote, si kupite zlato ribico.
Dovolj časa.
— Zakaj ne krmite prašičev s kuhano krmo? Rabili bi polovico manj časa za prebavo.
— Že prav, toda ne razumem, kakšen pomen ima za prašiča čas.
Detska radovednost
— Mamica, ali sta bila tudi papa in ded tepena, ko sta bila še otroka?
— Seveda, sinko.
— Povej mi torej, kdo je pravzaprav pričel glupo storijo s tem pretepanjem?
nik kaj opraviti z drgetajočim telesom in da bi se mogli gledalci naslajati.
Blaznež! Ni hotel biti. Toda vedno zaprt, pomanjkanje kreteni in tesna, strašna celica ga je gnala v blaznost. Začel je blazneti. Ponoči, ko je nenadoma odprl oči pod vplivom luči, kateri se celih štirinajst mesecev ni mogel privaditi, ga je mučila grozna misel, da inu v spanju sovražniki, ki so ga hoteli ubiti in ki jih ni poznal, obračajo želodec narobe. Cez dan je razmiš Jal o svoji preteklosti in sicer tako intenzivno da se mu je zdelo, da živi življenje nekoga drugega.
Spominjal se ie svojega povratka v rojstno vas po prvi kazni, ki jo je moral odsedeti radi nekega prestopka. Spominjal se je svojega slovesa po vsem okraju, videl je v duihu, kako so prihiteli ljudje pred vaško krčmo, kjer so ga vsi navaušeno občudovali: »To vam ie dečko ta Rafael!« Najlepše vaško dekle je sklenilo postati njegova žena. boli iz strahu in spoštovanja do njega, nego iz j ljubezni. Oblasti so ga takrat poklicale in mu stisnile v roko puško poljskega paznika, hoteč ga izkoristiti v svoje namene.   Ves okra i se mu je pokoril.
Imel je vedno na muhi one »druge« iz tolpe banditov, dokler se banditi niso naveličali večnega preganjanja in naščuvali proti njemu krvoločnega razbojnika, ki se je bil baš vrnil iz ječe.
Križ božji! Uradna čast je bila v nevarnosti. Treba je bilo prijeti tega tolovaja pošteno za ušesa, ker ga je hotel spraviti ob kruh. Neizogibna posledica je bila, da je odšel nekega dne na prežo in siguren strel, podprt s puškinim kopitom, ga je rešil te skrbi.
Konec je bil običajen. Preiskovalni zapor, kjer se je sestal z bivšimi tovariši. Razprava, pri kateri so se mu osvetili za strah vsi, ki so se ga prej bali. Strašna obsodba in slednjič teh štirinajst mesecev čakanja, da pride iz Madrida smrt, ki mora priti prav kmalu.
Poguma je imel dovolj. Mislil je večkrat na Juana Portela in na junaškega Francisca Estebana, na vse one tolovaje, o katerih je toliko slišal in čital v romanih. Bil je prtpričan, da bo tudi on kljuboval smrti, kakor so ii oni.
Toda zdaj je že več noči skakal s trdega ležišča in rožljal z verigami, kakor da ga je izstrelila skrita prožina. Kričal Je kakor dete, toda takoi ga ie
Stran &
S L O V F N S K I   N A R O D» dne 24. novembra 1928.
Ste*. V 70
Morilec Erdely pred poroto
Truplo Forgacsove dvakrat odkopano, — Zanesljivi znaki za-strtipljenja in davljenja« — Zasliševanje glavne priče
V četrtek se je senzacijonalna obravnava proti pustolovcu Erdelvju nadaljevala. Takoi spočetka je zagovornik dr. Gal predlagal, naj odpotuje porotno sodišče v Millstadt, da si ogleda kraj, kjer je bila Ana Forgacsova zastrupljena. Po njegovem mnenju je bilo to potrebno, ker mnoge okolnosti Še niso pojasnjene in ker je bila obdukcija trupla zelo površna tako, da bi bilo treba ostanke trupla znova obducirati. Državni pravdnik je nastopil proti tej zahtevi, češ da madžarska sodišča nimajo pravice uradovati v Avstriji. Obdukcija trupla >e bfla izvršena po avstrijskih zakonih pravomoćno, poleg tega je pa drobovje Ane Forgacsove pTeiskal profesor graške univerze Grager, ki je najznamenitejši strokovnjak na tem polju In je dobil lani Noblovo nagrado. Sodni dvor je zagovornikov predlog zavrnil, na kar je bil zaslišan svetnik višjega deželnega sodišča v Gradcu dr. Greil, ki je imel lani v oktobru kot zastopnik okrajnega sodišča v Millstadtu opraviti s to zadevo.
Dr. Greil ie izpovedal, da je v Millstadtu slišal, da je padla z visoke skale v prepad neka Ma d žarka, čez nekaj dni sta se zglasila pri njem ErdeTv in neki Ferdinand Galdv. ki sta ga prosila, naj dovoli pogreb Erdelvjeve žene. Sodnik je naročil orožnikom, naj ugo-tove vzrok nenadne smrti mlade žene. Orožniki so čez dva dni izjavili, da sta živela zakonca Erdely v popolni slogi tako, da ni nobnega povoda sumničiti moža. Zato ie dal sodnik dovoljenje za pogreb. Dan po pogrebu pa je dobil anonimno pismo, v katerem je bilo rečeno, da je mož svojo ženo pretepal in da ni mogla umreti naravne smrti. Truplo je bilo izkopano in oblasti so odredile obdukcijo, kateri je prisostvoval tudi dr. Grdi. Ko je ležalo truplo na ob-dukcijski mizi, se je zdeOo dr. Greihi sumljivo, da ima na vratu temne lise.
Obtoženec je sedel ta čas med oboroženimi pazniki in je z napetim zanimanjem poslušal izpoved avstrijskega sodnika.   Tu pa tam se je prijel   za vrat
Sodna kemija igra v pravosodju važno vlogo in z njeno pomočjo so pra "ki pojasnili že marsikatero zamotano za* devo. Do veljave je prišla tudi med obravnavo proti dozdevnemu morilcu Helene Vojtechovske, ki je bil nedav* no pred praško poroto oproščen. Zato ni čuda, da se je češkoslovaška javnost zanimala za sodno kemijo in da so no* vinarji naprosili znamenitega toksiko* loga dr. Emila Švagra, profesorja sodne kemije na češki tehniki v Pragi, naj jim odgovori na nekatera vprašanja glede tega važnega pripomočka v sod* ni praksi.
— Kaj je pravzaprav strup? — so vprašali novinarji profesorja?
— Na to vprašanje se z znanstve* nega stališča ne da odgovoriti v enem stavku. Sam kazenski zakon se definis cije strupa izogiblje. Vzrok je ta, da izraz strup v kemiji kot taki sploh ni* česar ne pomeni, kajti strupenost te ali one snovi se pojavlja samo fiziolo* ško, torej na polju zdravniške vede. Druga težava je, da odločuje o strupe* nosti te ali one snovi toliko činiteljev, da postane pojem strupa enostavno re* lativen. Tu odločuje kakovost in koli* čina snovi, njen kemični sestav in do* tični, ki strup zavžije. Odločuje pa tudi rasa, spol, starost, prehrana, konstitu* cija, navade, imunizacija in način apli* kaci je onega, ki strup zavžije. Strup lahko zavžijemo, lahko si pa tudi na» mažemo ž njim kožo, ga vdihavamo ali vbrizgamo pod kožo.
Zelo zanimiv je pomen kakovosti za strupenost pri kuhinjski soli. Ta snov, o kateri mnogi mislijo, da sploh ni škodljiva, lahko postane pri preve* likih dozah v fiziološkem smislu stru* pena. Kuhinjska sol lahko odločuje tu* di pri določanju starosti dotičnega, ki se je zastrupil. Pri odraslih je treba 250
postalo sram in skušal je skriti grozo, ki se ga je vedno bolj polaščala. Bilo je drugo bitje, ki je kričalo v njem. Drugo bitje, katerega doslej ni poznal, ki se je balo in plakalo in ki se ni potolažilo, dokler ni izpilo šest skodelic vroče ječmenove kave.
Od bivšega Rafaela, ki je hrepenel po smrti, da bi bilo na en mah vse končano, je pa ostala samo Še skorja. Novi Rafael, ki je nastal v njem pod to skorjo, je z grozo mislil na teh štirinajst mesecev in na to. da se mu bliža neizogibna smrt. Morda ga čaka slučajno še štirinajst mesecev strašnega življenja v ječi.
Začelo ga je tresti. Slutil je, da se nesreča bliža. Videl jo je na vseh straneh — na radovednih obrazih, ki so se prikazovali v okencu, v osebi jetniškega duhovnika, ki je prihajal k njemu vsako popoldne, kakor da je njegov brlog najlepši kraj, kjer lahko pokramlja in pokadi cigaro.
Vprašanja vsiljivega duhovnika niso mogla biti boli vzneiTriTJajoča. Ste dober kristjan? — Da, duhovni oče. — Spoštoval je <hihovnike, nikoli se jih ni izogibal. Vsi člani njegove rodbine so
in je posnemal kretnje, ki jih je demonstriral preiskovalni sodnik na zagovorniku. Cim sem opazil, da gre za davljenje Je nadaljeval dr. Greil, sem takoj odredil, naj preneso truplo iz temne mrtvašnice na pokopališki vrt. Tam se je obdukcija nadaljevala. Mraz je spre-Ietaval poslušalce, ko je preiskovalni sodnik v grobni tišini podrobno opisal, kako so truplo razrezali in kako se je vršila obdukcija. Sumljiva je bila že lega srca, iz katere je zdravnik sklepal, da je brla Forgacsova zastrupljena z veronalom. Dele trupla so položili v steklene posode in jih poslali v Gradec prof. Pragerju. Profesor je izjavil, da mora imeti tudi del črev in zato so truplo drugič odkopali.
Kakšen je bil po mnenju izvedencev vzrok smrti? je vprašal predsednik. Dr. Grefl je odgovoril, da ie bila Forgacsova zadavljena z roko. Na vratu sta se ji poznala dva prsta. Na predsed* nikovo vprašanje, je-Ii bilo dognano, da je zadušila Forgacsovo tuja roka, je dr. Greil odgovoril, da o tem ni nobenega dvoma, kajti sama se ni mogla zadaviti. Po tem je dr. G il opisal situacijo v sobi. kjer je Erdeivjeva umrln Sobarica mu je pripovedovala, da je pospravljala v sobi, ko je naenkrat začula neko čudno grgranje. Erdelvju je dejala, da je postalo njegovi ženi slabo, toda mož je odgovoril, da najbrž še vedno vidi v duhu svoj padec v prepad. Po tem je stopil k postelji in pokril glavo svoje žene z odejo. Sobarica je vzkliknila, da se bo gospa zadušila, toda Erdelv jo je zanioljivo pogledal, stopil je k postelji in odgrnil odejo. Po tem je odšel v gostilno in ko se je vrnil, je bila žena že mrtva. Preiskovalni sodnik si ie ogledal tudi kraj, kjer je Erdelv-jeva baje padla v prepad. S seboj je vzel damo in ugotovil, da na usodnem kraju sploh ne moreta hoditi dva skupaj. Stezica }e široka komaj 80 cm in je zelo strma. Zato je izključeno, da bi bila hodila Erdely in njegova žena skupaj.
gramov kuhinjske soli za zastrupljenje, novorojenčki bi pa ne prenesli niti 15 gramov. Nasprotno pa delujejo tudi silni strupi v zmernih dozah in v goto= vi starosti kot blaa< 4 Ilustracija navade je kaja. Začetniku, ki še ni vajen nikotina, se začne vrteti v glavi in postane mu slabo. S fiziolo* škega stališča je to slabo prehodno zastrupljenje. Znaki zastrupljenja pa izginejo, čim se kadilec privadi niko* tinu. isto velja tudi za alkohol. Pri utr* jenem človeku se meje strupenosti ni* kotina in alkohola znatno razširijo.
Važno vlogo igra tudi rasa. Med Evropci se opij še ni razširil tako, ka* kor med orijentalskimi narodi, ki išče* jo v njem utehe, ker jih zaziblje v ča* robne sanje, dočim postane Evropcu slabo in se pojavijo na njem znaki za* strupljenja, če preveč kadi opij. So pa še druge razne okolnosti. Nekatere strupene snovi vplivajo na Mont Blan* cu na organizem mnogo bolj, nego v dolinah. Tu prihaja v poštev zračni pritisk, ki igra pri zastrupljenju važno vlogo.
K relativnosti pojma strup moramo prišteti še to, da so strupene snovi, ki vplivajo na toplokrvne živali, dočim na mrzlokrvne sploh ne vplivajo. Nasprot* no so pa strupi, ki mrzlokrvne živali ubijejo, toplokrvnim pa ne škodujejo. Strašni strup atropin, ki je pri nekate* rih ljudeh smrtonosen že v znatni ko* ličini, sploh ne škoduje zajcu. Važno je tudi, kako pride strup v organizem. Ce piči človeka gad, je treba rano ta* koj izsesati, seveda pod pogojem, da nimamo v ustih nobene rane. Gadji strup lahko brez vsake škode zavžije* mo, postane pa smrtonosen, če pride v kri.
Že iz tega je razvidno, da ne more* mo o nobeni snovi kategorično trditi,
bili odšli nekoč v gore, da bi branili legitimnega kralja, ker je bil tako naročil vaški župnik. Da dokaže svoje krščanstvo, je potegnil izpod umazanega suknjiča staro cunjo, v kateri je nosil ška-pulir in medaljon s svetimi podobami.
Potem je govoril duhovnik z njim o Jezusu Kristusu, ki je bil sicer sin božji, a je vendar prišel v njegovemu podoben položaj. Ta primera je šla Rafaelu na živce. Kolika čast! Bil je sicer ogorčen, da ga je duhovnik primerjal s Kristom, vendar je pa iskreno želel, da bi se konec čim bolj zavlekel.
Napočil je dan, ko je strašna vest zadonela pred njim nalik gromu. Odločitev v Madridu je bila padla. Bližala se je smrt, toda prihajala ie zelo hitro, po brzojavni žici.
Ko so mu povedali, da sta prispeli njegova žena in hčerka, ki se mu je bila rodila ta čas. ko je sedel v ječi. ni več dvomil. Če je žena prispela tako daleč, da se poslovi od njega, je jasno, da je smrt tu.
Opozorili so ga. da lahko vloži prošnjo za pomrloščenje. Oklenil se je tega ! z blaznostjo zadnje nade vseh obsojen- j cev.   Kaj niso bih" drugi pomiloščeni? '
da je ali ni strupena. Kakor kemija sploh, tako ima v tem pogledu hude preglavice sodna kemija. Njene težave so tem večje, ker se jim pridružuje še težka odgovornost.
— Kakšna je funkcija sodnega kemika?
— Naloga sodnega kemika je ugo* toviti okolnosti, ki se zde sodišču ali kaki drugi oblasti važne, v kolikor je potrebno za ugotovitev strokovno zna* nje kemika. Tu gre v prvi vrsti za ugo* tovitev vzrokov smrti. Sodni kemik se loti dela takrat, če obdukcija ni poka* zala zanesljive diagnoze. V takem pri* meru je treba kemika dati na razpola* go potrebni materijal. Če gre za za* strupljenje, mora imeti na razpolago želodec, del črev, jetra, ledvice in vse, kar je v njih. Včasi rabi tudi dele živ* čevja. Toksikološka analiza je v prime* ri z drugimi analizami mnogo težja, ker mora sodni kemik izločiti in izolirati mnogo nečistih snovi, da dobi neznatno množino potrebne snovi. Druga težava je v tem, da dobi sodni kemik svoj materijal samo enkrat.
Ne da se povedati, koliko je stru* penih snovi. Morda jih je 300.000 ali še več, morda pa tudi manj. Iz te ogrom* ne množine snovi pa lahko sodni kemik z veliko verjetnostjo mnoge že vnaprej določi. Popolnoma zanesljiva ni anali* za nikoli. Zato si mora sodni kemik često pomagati s sodnimi akti. Tudi obdukcija trupla je za sodnega kemika često zelo važna, kajti razne izpremem* be v organih ga lahko opozore na go* tove snovi.
Da bo ves kompleks vprašanj, tičo* čih se sodne kemije, bolj razumljiv, naj navedem praktičen primer. V zakotni vasi, daleč od večjega kraja, je nena* doma umrla žena, ki je najbrž izvršila samomor. Obdukcija ni mogla ničesar dognati. Sodni spisi govore, da je bila brez šolske izobrazbe in da še nikoli ni bila v mestu. Dalo bi se torej skle* pati, da se je zastrupila. Po dolgem in napornem kemičnem preiskovanju se je izkazalo, da se je ženska zastrupila s paraformaldehidom. Diagnoza je pa naletela na skepso vseh činitelj ev. Na* stalo je vprašanje, od kod paraformal* dehid v zakotni vasi? Poznejša pre* iskava je dognala, da se je bila poja? vila v dotični vasi pred leti nalezljiva bolezen in da je dal zdravnik neko hi* šo desinficirati. Dotična ženska je naj* brž skrivaj vzela strup in ga spravila.
— Kako se vodi kemična preiskava?
— Kar se tiče dela kot takega, je odgovor kratek. Del organov se zmelje v prah in strup se išče najprej potom destilacije z vodno paro. Destilate je treba temeljito preiskati da se ugotovi, če ni morda v njih tekoči strup. Zmle* ti organi služijo kemiku za ugotovitev ekstraktivnih strupov. Toksikološki ke* mik se ne sme zadovoljiti s tem, da naj* de samo en strup. V organih so lahko še drugi strupi, ki se jih na prvi pogled ne opazi. Najden strup je morda proti* strup, ki ga je dal dotičnemu zdravnik. Tako se daje proti strihninu kot proti* strup morfin.
— Kako nastanejo zmote, o katerih se toliko govori?
— Vzrokov je lahko več. O subjek* tivnih vzrokih nočem, odnosno ne mo* rem govoriti. Drugače se pa da zmota pojasniti s tem, da niso bile dovolj iz* črpane vse kemične reakcije, ki jih ima kemik na razpolago, da napravi zanes* ljivo analizo. Morda igra pri zmotah vlogo tudi pomanjkanje kemičnega ču* ta. Sicer moram priznati, da je kemija še nepopolna. Ko sem promoviral, sem mislil, da vem vse. Zdaj, ko imam že sive lase, sem pa prišel do spoznanja, da vem o kemiji zelo malo.
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
Zakaj bi on ne bil? Sicer pa ono blago signorino (kraljico) v Madridu nič ne stane, če mu podari življenje. Zadostuje, da mu ne odreče podpisa.
Že so ga začeli posečati vsi funkci-jonarji, nekateri po opravkih, drugi iz radovednosti. Prihajali so odvetniki, duhovniki in novinarji in vsi so ga iz-praševali, dasi je drhtel in prosil, kakor da ga hočejo rešiti:
— Kaj mislite? Ali bo kraljica odrekla podpis?
Že drugi dan ga morda odpeljejo v rojstno vas, uklenjenega in dobro zastraženega, kakor rejenega ovna k mesarju. Morda bo krvnik s svojimi pripomočki že tam. V pričakovanju trenutka, ko se pojavi, je stala njegova lepa žena napetih grudi in prepasanih bokov, ki so dišali po staji, čim se je premak-nilo njeno krilo in ruta, ki jo je ime1 a ograjeno.
Zdela se je vsem začudena nad tem. da je naenkrat tu. V njenem, še dekliškem pogledu je bilo prej presenečenje j nego bolest In samo če se ie ozrla na nežno bitje, stiskajoče se k njenim buj-' nim nedrijem, so ji pritekle solze iz oči.
Zastavljeno dete.
Nedavno se ie vršil na Dunaju mednarodni kongres hotelirjev. Po kongresu so imeli udeleženci banket, na katerem so si pripovedovali razne zanimive zgodbe iz svojega življenja. Med njimi je bi'la najbolj zanimiva zgodba o zastavljenem dojenčku, ki jo je pripovedoval neki dunajski hotelir.
Neki moskovski zdravnik je prihajal vsako leto na Dunaj in vedno se je nastanil v istem hotelu tako, da sta bila s hotelirjem že dobra prijatelja. Zdravnik ie jemal navadno s seboj svojega sina ali hčerko in tako sta se tudi rodbini zbližali. Nekoč je prispela zdravnikova hčerka iz Moskve brez očeta. Spremljal jo je eleganten mladenič, ki ga je predstavila kot svojega moža Petra Semlajoviča. Hotelir je bil presenečen, da ni prispel tudi oče, toda mlada Rusinja je izjavila, da se je poročila brez vsakega pompa in da je oče ni mogel spremljati, ker ima v Moskvi važne opravke. Mlada zakonca sta preživela medene tedne zelo dobro in ko ju je hotelir diskretno opozoril, da bi bno treba poravnati račun, sta izjavila, da naj malo počaka.
Lahko si pa mislimo hotelirjevo presenečenje, ko je prejel namesto denarja novorojenčka. Hotelir je energično zahteval denar in je zagrozil, da obvesti moskovskega zdravnika. Sledilo je posvetovanje mladih zakoncev, ki ie končalo s prepirom in Peter Semlajovič je izginil. Odpotoval je baje v Nizzo po denar. Ko se je hotelir informiral pri policiji v Nizzi, so mu odgovorili, da mladega Rusa ne poznajo. Hotelir je hotel obvestiti o tem njegovo ženo, pa je našel sobo prazno. Na postelji je ležalo samo dete. Rusinja je pustila hotelirju tudi svojo prtljago. Moskovski zdravnik je na brzojavko odgovoril, da mu niti na misel ne pride poravnati račun za svojo hčerko, ki je pobegnila z njegovim magistrom. Hotel je torej obdržal novorojenčka v trdnem prepričanju, da materino srce ne bo dolgo vzdržalo brez otročiča. Dete je pa kmalu zbolelo in hotelir je poklical zdravnika. Po dolgi bolezni je nebogljenček okreval in tudi mati se je vrnila. Hotelir j« bil tako vesel, da ii je dolg črtal.
Zakonodajna antropologija
Uradnik kongresa v Washingtonu Ar-tur Mac Donald je poslal češkoslovaškemu ministrstvu narodnega zdravja pismo, v katerem pravi, naj bi češkoslovaški antropologi uvedli po njegovem zgledu tako zvano zakonodajno antropologijo, to se pravi, naj bi antropološko izmerili vse člane parlamenta. Ugotovili naj bi njihovo fizično stanje in skrbeli za njihovo zdravje, kajti samo tako bi lahko dali dober zgled drugim državljanom. Mac Donald je priložil pismu skrbno sestavljena navodila za zakonodajno antropologijo, ki obsega zakonodajni .politični, socijološki, psihološki in fizični status članov zakonodajne zbornice.
Zakonodajni status obsega števMo zakonov, resolucij in druga zakonodajna dela članov parlamenta. Politični status obsega politično stranko, kateri pripada član parlamenta, njegove politične sposobnosti, čas službe v parlamentu itd. Socijološki in psihološki status obsegata podatke o rodbini, rojstnem kraju, poklicu in vzgoji. Fizični status obsega rezultate antropološkega merjenja telesa, zlasti pa zdravstveno stanje člana parlamenta.
Mac Donald meni, da predstavlja antropološko merjenje članov parlamenta stanje cele dežele mnogo bolje, nego merjenje članov katerekoli druge korporacije. Poleg tega lahko smatramo antropološko merjenje tudi za osnovo pri presojanju narodnega zdravja. Člane parlamenta bi morali preiskati strokovnjaki in sicer njihove želodce, srce, pljuča, ušesa, nos, grlo, lase, spolne organe, živčevje, kožo, kri, oči in sploh vse dele telesa. Vsak strokovnjak bi moral podati točno poročilo in član parlamenta bi dobri osebni popis, ki bi bil velikega pomena zanj, zlasti pa za njegovega domačega zdravnika.
Vodilna misel predloga je ohraniti člane parlamenta zdrave in jih obvarovati vseh bolezni. Tako bi jim omogočili, da bi v službi javnosti še intenzivneje delali. Radovedni smo, kaj bi porekel Mac Donald o članih našega okr-
Bože moj! Kakšna sramota za rodbino! če bi bila vedela, da bo ta mož tako kmalu končal! Da bi se ji vsaj hčerka ne bila rodila!
Jetniški duhovnik jo je skušal potolažiti. Prigovarjal ji je, da se bo lahko poročila z drugim, s katerim bo srečno živela. Zdelo se je, da to blagodejno vpliva na njo. Začela je govoriti celo o svojem kavalirju. lepem fantu, ki je že zdaj lazil za njo. kakor da ji hoče nekaj povedati.
— Ne! Dovoli je teh dedcev! — je pomislila in se nasmehnila. — Kristian-ka sem in drugič se poročim samo na božje povelje.
Čim je pa opazila grozo v duhovnikovem in paznikovem pogledu, se je zavedla in začela prisiljeno plakati.
V mraku je prišla težko pričakovana vest. Da. Kraljica je podpisala akt o pomilostitvi. Dama, ki si jo je misil Rafael tam v Madridu z vsem razkošjem in ornamenti, ki jih ima večni oče na oltarjih, je uslišala prošnjo in podaljšala obsojencu življenje.
Pomilostitev ie vzbudila v jetnisnici krik tisočerih zločincev, kakor da je do-
njenega parlamenta? Tudi pri njih bi bilo antropološko merjenje zelo umestno, samo da bi se moralo nanašati v prvi vrsti na možgane.
Vroča bolgarska kri
V ponedeljek se je vršil v bolgarskem mestu Haskovu kongres podčastnikov in nihče ni mislil, da bo končal s krvo-prelitjem. Dva delegata, Stanko Apostolov in Peter Petkov, sta se vračala pozno ponoči v prenočišče in sta srečala dva pijanca, ki sta se majala iz krčme proti domu. Pijanca sta lovila črno mačko, ki je skočila pred njima čez cesto. Znano je, da mnogi ljudje verujejo, da jih čaka nesreča, če jim črna mačka preskoči pot. Tako ta mislila tudi oba pijanca, ki sta hotela mačko ujeti in ubiti.
Podčastnika sta stopila k pijancema ter ju vprašala, kaj počenjata tako pozno v mestu. Pijanca sta odgovorila, da ju to nič ne briga. Prvi pijanec, Oceta-rov po imenu, je zagrabil Apostolova za vrat in ga začel daviti. Tovariš je priskočil Apostolovu na pomoč, toda Ocetarov je ustrelil in ga ranil v nogo. Ranjeni Petkov se je zgrudil na tla, njegov tovariš je pa zbežal. Ocetarov ie začel streljati za njim in ga je zadel v vrat tako, da se je nesrečnež zgrudil mrtev na tla. Morilec in njegov tovariš sta pobegnila. Policija je morilca kmalu izsledila in aretirala.Tovariši nedolžne žrtve so na kongresu sklenili zbrati za njegovo rodbino 25.000 levov. Apostolov ie bi'1 uradnik intendantstva. Zapustil je ženo in dva otroka.
Porast prebivalstva Švice
Prebivalstvo Švice se je v zadnjem stoletju podvojilo. Do 19. stoletja je bila Švica zelo slabo obljudena. L. 1817 je imela 1,680.000 prebivalcev. Pozneje je pa število prebivalstva hitro naraščalo. Leta 1850 je imela Švica že 2 mil. 400.000 prebivalcev, 1. 1S88 2,900.000, 1. 1900 3,300.000, 1. 1910 3,700.000, 1. 1925 pa 3,936.000. Švica lahko preživlja s svojimi pridelki samo 2 milijona prebivalcev. Skoro polovica Švicarjev se mora torej preživljati z uvoženimi življenjskimi potrebščinami. Porast prebivalstva gre na račun mest. V zadnjem stoletju se je pomnožilo zlasti prebivalstvo Curiha (na 400.000). Ženeve (127.000), Berna (127.000), dočim je prebivalstvo Fribourga naraslo samo neznatno tako, da šteje mesto zdaj komaj 20.000 prebivalcev.
V vseh švicarskih mestih je opažati prizadevanje, da se priključijo mestu okoliške občine. Tudi kanton Basilej — mesto se namerava spojiti s kantonom Basilej — provinca. Oba kantona sta faktično že zdrružena. Elektrarna, plinarna in pristaniška mesta Basileje je na ozemlju kantona Basilej — provinca. S populacijskim problemom je v tesni zvezi tudi stavbni problem. Švica potrebuje letno 20.000 hiš. Od teh rabi samo Curih 1000 hiš. Pretežna večina švicarskih delavcev stanuje v neposredni bližini tovarn.
Življenjski nivo švicarskega prebivalstva je znatno višji, nego prebivalstva sosednih držav. Od leta 1876 do 1925 se je znižalo število smrtnih slučajev na polovico. V istem času se je pa znižalo tudi število porodov od 33 na 18 pro mille. Nevarnost preobljudenosti Švici ne preti in populacijski problem bo rešen na ta način, da se bo število prebivalstva naravnim potoni skrčilo.
Omara in kredenca
Izraz omara izvira najbrž iz latinščine. Arma pomeni v latinščini orožje in armarium se je nazivala pri Rimljanih skrinja z orožjem. R in 1 sta pa črki, ki ju ljudje radi zamenjavajo. Od armaria do omare ni daleč.
Drugačna je stvar s kredenco, ki služi za spravljanje posode in jestvin. Praški toksikolog dr. Švager omenja kredenco v nepričakovani zvezi. V nekem predavanju je omenjal tudi zastrupljenja v srednjem in novem veku, ki so bila zelo pogosta. Zato so imeli razni mogotci iz strahu pred zastrupljen jem posebne uslužbence, ki so se morali tik pred obedom ali večerjo prepričati, da jed ni zastrupljena. Ti uslužbenci so se nazivali pokušalci. Jed so morali pokušati v jedilnici, predno so jo postavili na mizo. Na mizi stoječi jedi so gospodarji zaupali. Latinski izraz credere pomeni zaupati. Ni torej izključeno, da izvira tudi izraz kredenca iz latinščine.
bil vsak jetnik povelje, naj ga takoj izpuste.
— Veseli se, žena, — je dejal duhovnik. — Moža ti ne usmrte. Vdova ne boš.
Mlada žena je molčala, kakor da se bori z mislimi ki so ji rojile po glavi.
— Dobro, — je odgovorila mirno. — Toda kdaj ga izpuste?
— Izpuste? Kaj se ti blede? Nikr Naj bo vesel, da si je rešil življenje. Odpeljejo ga v Afriko in ker je mlad in krepak, bo lahko živel tam še dvajset let.
Prvič je mlada žena bridko zaplakala. Toda v njenih solzah ni bilo žalosti, marveč samo obup in besnost.
— Pojdi, žena! — je dejal duhovnik srdito. — Boga izkušaš. Podarili so mu življenje, razumeš? Usmrčen ne bo. A ti se še pri rož u ješ?
Mlada žena je zadržala solze. Oči so se ji srdito zaiskrile.
— Dobro! Veseli me, da ga ne usmrte. On je rešen. Kaj pa iaz?
In po dolgem presledku je globoko vzdibnila rekoč:
— Zdaj sem obsojena jaz!
Sodna kemija kot pripomoček sodne prakse
Znameniti češki toksikolog dr. Švager o vlogi sodne kemije v pravosodju. — Kakor kemija sploh, tako je tudi sodna kemije šele v povojih.
Štev. 270.
•SLOVENSKI   NARO D. dne 24. novembra 1928.
Stran 7.
Edgar VVallace:
Kdo je morilec ?
Roman. I. ♦
Sokrat Smith.
— Umor ni ne umetnost, ne veda, marveč nesrečno naključje, — je dejal Šokrates Smith. Njegov mlajši brat, njegov naivdanejš: občudovalec in najdražji vzrok njegovih skrbi. Lex Smith. se ie prisiljeno zasmejal.
Težko si ie misliti, kako zelo sta se oba moža razlikovala. Sok Smith je bil mož petdesetih let, suh. visoke postave in pegastega obraza. Človek bi mislil, da ga je okorna roka izrezljala iz suhega lipovega lesa. Kratki, srebrnkasto sivi brki pod orlovskim nosom so dajali njegovemu obrazu še resnejši in strožji izraz.
Lex. njegov petindvajsetletni brat, je bil dobra dva palca manjši, toda njegov hrbet je bil tako raven, da so mnogi mislili, da sta oba brata enako visoka. In če bi bilo treba namah določiti, kateri je večji, bi po kratkem premisleku gotovo pokazali na postavnega, lepega mladeniča.
— Striček Sok, — je dejal Lex svečano, — tvoji aforizmi so imenitni.
— Temu praviš aforizmi, ti lisjak? — je dejal Sok smejč. — Daj mi marmelade.
Sedela sta za mizo v veliki jedilnici z razgledom na Regenfs Park. Brata sta stanovala v drugem nadstropju velike hiše tik ob Regent's Parku. Hiša je bila last Sokrata Smitha. Kupil io je, ko je bil star 30 let.
Takrat je še mislil na ženitev. Kupil je sicer hišo. zaljubil se pa ni nikoli in njegova očetovska« ljubezen ic veljala zdaj mlajšemu bratu.
Življenje Sokrata Smitha ie bilo tako posvečeno delu, da ni ime! kdaj dvoriti damam. Bili so časi, ko je navdušeno pozdravil slučajni umor — šlo je za umor Tollemarsha — kajti nudila se mu je ugodna prilika, da napne vse svoje misli in premaga izkušnjavo. To je bilo v času, ko je njegova žena, mimo Lexa edina sorodnica, ki jo je imel na svetu, sklenila oženiti ga. Spretno je pripravila vse, da ga spravi v zakonski jarem. Toda izbrana dama je bila že trikrat ločena in znana po vsem Londonu.
Zato se je Sok posvetil študiju zločina kot član policijskega ravnateljstva. Ni bilo in najbrž tudi ne bo detektiva, ki bi delal noč in dan. kakor je delal on.
Ves prosti čas je pa prebil o odličnem londonskem klubu.
Imel je šest tisoč šterlingov letnih dohodkov, ker pa je bil dostop k protokolom kazensko-preiskovalnega depar-tementa dovoljen samo policijski uniformi, je moral služiti nekaj časa tudi kot navaden redar.
V prvih štirih letih je bil nekaj časa uradnik, pozneje pa aktivni policaj v činu seržanta, ki ga je zek> hitro dosegel. Nato je odložil svoj črn in se posvetil izključno študiju inozemskih policijskih metod, zlasti pa študiju antropologije, ki ga je še bolj mikala.
Scotland Yard ie zelo ljubosumen in okostenela ustanova. Postrani gleda začetnike in navdušenim amaterjem ni kaj ne zaupa. Toda Sok je zapustil Yard z dobrim priporočilom in postal je strokovnjak v policijskih zadevah.
Ko ie bil uveden sistem odtisov prstov, so povabili Soka k sodelovanju in vedno, kadar si detektivi niso znali pomagati, so se posvetovali z njim- Tako je Šokrates spoznal, kai je slava. Bil je priznan poznavalec odtisov prstov in krvavih sledov .obenem pa inicijator spektralnih in kemičnih preizkušenj krvi na obleki.
— S katerim vlakom se odpeljeva?
— je vprašal Lex.
— Ob dveh s kolodvora Waterloo,
— je odgovoril brat in odložil servijeto.
— Ali se bom dolgočasil? — je vprašal Lex.
— Da, — je odgovril starejši brat in se hudomušno nasmehnil. — Toda tvoji duši bo to koristno. Dolgčas je edina kazen, ki je mladina ne odkla* nja.
Lex se je zasmejal.
— Danes si poosebljena modrost,
— je dejal. — Niso se zmotili, ko so ti dali ime Šokrates.
Šokrates Smith je bil že davno od* pustil svojim roditeljem, da so mu dali tako Čudno ime. Njegov oče, bogat lastnik rudnikov, je bil zelo navdušen za klasicizem in samo materin odpor je rešil Lexa imena »Aristofanes«.
— Kdor se piše Smith, dragi moj,
— je dejal stari Smith ženi, — mora imeti pred tem priimkom nekaj poseb* nega in dostojanstvenega.
Odločili so se torej za ime Lexing* ton, kajti ko je bil deček rojen, so sta» novali Smithovi v Lexingtonovi hiši v Regenfs Parku.
— Sem torej pooseblana modrost —■ je li? je ponovil Sok Smith in se za* smejal tako, da je pokazal svoje drobs ne, bele zobe. — Torej ti povem še
eno modrost: Bližina jc mnogo bolj nevarna, nego lepota.
Lex ga je začudeno pogledal.
— Kako to misliš?
— Mandljeva hčerka jc čudovito lepa in k njim odpotujeva za tri dni — verbum sapientL
— Neumnost, — je dejal mlajši brat ogorčeno. — Saj se ne zaljubim v vsako deklino, ki jo srečam.
— Da, toda doslej si jih še malo srečal, — je odgovoril Sok.
Proti poldnevu je Lex prekinil pri* prave za pot in stopil v bratovo sobo. Šokrates je baš flegmatično preklinjal svoj kovčeg, ker je bil premajhen, da bi spravil vanj vso robo, ki jo je hotel vzeti seboj v posete.
— Zakaj pa ne vržeš iz kovčega nepotrebnega orodja? — je vprašal Lex in pokazal na šatuljo. v kateri je bil spravljen bratov mikroskop. — Kaj potujeva v Hindliead, kjer je treba preiskovati kak umor?
— Človek nikoli ne ve, kaj se lahko pripeti. — je dejal Šokrates v nadi, da mikroskopa ne bo rabil. — Gotovo bi se kaj pripetilo, če bi ne vzel seboj svojih stvari. Če jih pa vzamem, imam jamstvo, da preživim teden dni v miru.
— Kdo pa ie ta Mandle? — je vprašal maljši brat, ki se je šele zdaj spomnil, čemu je prišel k bratu.
— Bil je zelo dober policist in si* jajen detektiv, — je odgovoril Sokra* tes. — Mož sicer ni posebno prijazen in simpatičen, vendar je pa izgubila policija dobrega pomočnika, ko se je umaknil v zasebno življenje. Obenem z njim je dal policiji slovo tudi Stone. Ktone se je nasel'1 blizu Mandleja.
— Stone je bfl torej inspektor v ka-zensko-preiskovalnem departementu?
— Seržant. — je odgovoril Šokrates, — in bil je Mandlejev prijatelj. Sledil mu je, ko je začel Mandle igrati na borzi, in zaslužila sta mnogo denarja. Mandle je to odkrito priznaval. Svojemu predstojniku ie dejal, da dvema gospodarjema ne more služiti, in sklenil je dati policijski službi slovo.
Policijska služba mu je šla tudi na živce. Mislil je, da izsledi in aretira De-verouxa, ki je vlomil v Lvonsko banko, toda dečko se mu je izmuznil tik pred nosom in pobegni!! v Južno Ameriko. Temu neuspehu so se pridružili še dva ali trije in predstojnik mu je namignil, da z njim ni zadovoljen. Vendar je bil pa stari gospod ves iz sebe, ko je Mandle odšel.
— A tudi Stone je bil zelo spreten detektiv tako, da je izgubil Scotland Yard istočasno dve zanesljivi moči in sicer
v času, ko mu je dobrih detektivov primanjkovalo.
— Tri, moi dragi, — je dejal Lex in potrepljal brata po rami, — kajti tudi ti si odšel približno v istem času.
— Ah, da, — je dejal Šokrates smeje, — toda sebe ne štejem.
II.
Pastorka Johna Mandleja.
VVoodland, dom Johna Mandleja, je stal ob vznožju griča sredi smrekovega gozda tako, da se s ceste ni videl.
Od Hindheada je bil oddaljen dobro miljo in John Mandle je imel krasen razgled na romantično pokrajino.
Madle je sedel v salonu, na kolenih je imel debelo odejo in zamišljeno je zrl skozi francosko okno na divno pokrajino. Bil je mož sivih las, energičnega obraza in močnih čeljusti. Njegova zamišljenost je vplivala na vso okolico.
Dekle, ki mu je prineslo pošto, je stalo ponižno, dokler se ni ozrl na njo.
— Smith ni brzojavil? — je zagodr-njal.
— Ne. oče, — je odgovorilo dekle mirno.
Šokrates Smith ni pretiraval, ko je trdil o nji, da je lepa. Običajna lepota se nam zdi nekam mrtva, toda iz tega dekleta je odsevala dobrota. V prisotnosti svojega očima je bila vedno plaha, prestrašena, brez življenja. Jasno je bilo, da se očim abojl. Morda ga je tudi malo sovražita, zlasti kadar se je spomnila težkega življenja svoje matere in tlranstva, ki ga ie morala prenašati po materini smrti tudi ona.
Mandle ni imel svojih otrok in zdelo se Je, da ni nikoli hrepenel po njih. Z dekletom je ravnal tako. kakor gospod z boljšo služkinjo. Ves čas, kar ga je poznala, je bil z njo vzoren in strog.
Vzel jo je iz dobrega zavoda, kjer je imela mnogo tovarišne svoje starosti, in jo odpeljal v Woodland, kjer je morala živeti v družbi živčno bolne žene in vedno mračnega moža, ki včasi po cele dneve ni spregovoril besedice. Čutila je, da jo je osleparil — osleparil za srečo, ki ji jo je nudila šela. On je bifl kriv, da se ni mogla osamosvojiti, da ni več verovala v ljudi, pa tudi v boga ne več tako, kakor poprej.
— So sobe pripravljene? — ie zago-drnjal.
— Da. oče, — je odgovorila.
— Ala si se potrudila, da bo vse v najlepšem redu? Šokrates Smith je moj dober pkrijatelj, — njegovega brata ne poznam.
V kotičku dekličinih oči ie zaigral plah smehljaj.
— Čudno ime ima, — je dejala. '
— Če je dobro zanj, se mora tudi tebi zdeti dobro. — ie zagodrnjal John iMandle.
Dekle je molčalo.
— Deset let že nisem videl Sokrata,
— se je razgovoril Mandle.
Čutila je, da samo misli na glas. kajti mož ni imel navade kramljati z njo.
— Da, deset let. Prebrisan dečko je to. Čudovit dečko.
Skušala jc zagovoriti z njim.
— Znamenit detektiv je, kai ne? — ie vprašala .misleč, da jo nahruli. Toda bila je presenečena, ko je očim pritrdil.
— Največji in najgenijalnejši na svetu, — ali vsaj v Angliji. — je dejal, — in od njega sem slišal, da postane tudi niegov brat znamenit detektiv.
— Ali je njegov brat mlad?
John Mandle je namrši] obrvi in jo srepo pogledal.
— Petindvajset let je star, — je dejal.
— Zdaj pa, Mollv, čuj in zapiši si za ušesa, da ti koketiranje odločno prepovedujem.
MoIly je zardela rn okrogla brada jI je zadrhtela.
— Ni moja navada koketirati z vašimi gosti, — je dejala in glas se ji je tresel od jeze. — Zakaj ste vedno tako osorni z menoj?
— Zato, ker mi tako ugaja, je dejal in prikimal z glavo.
— Vam morda to ugaja, meni pa ne,
— >e dejala pastorka ogorčeno. — Prenašala sem vašo tiranijo do materine smrti, zdaj je pa moje potrpežljivost: konec. Ta divni kraj ste mi spremenili v peklo. Sita sem tega neznosnega Življenja.
— Saj 'lahko greš, če ti tu ne ugaja,
— je dejal, ne da bi jo pogledal.
— Saf se baš pripravljam na pot, — je odgovorila mirno. — Počakam Še, da odidejo vaši gostje, potem pa odpotujem v London In si bom sama služila kruh.
— Srečno pot, — je zagodrnjal. — A kaj znaš?
— Po vaši zaslugi ne znam ničesar, je odgovorila zaničljivo. — Če bi me bili pustih v šoli, bi lahko postala učiteljica.
— Učiteljica^ — se je zasmejal zaničljivo. — Kaj pa čvekaš! Zapomni si, da po moji smrti ne dobiš niti beliča, Če me zapustiš.
čitajte „Ponečleljek"
Naznanilo preselitve.
Cenjenemu obči istvu naznanjam preselitev moje elektrotehnično podjetje iz Lepi pt»t $t. 12
na Borštnikov trg št. 1.
Za cenjeno naklonjenost se najvljudneje priporočam, ter zagotavljam  7a i7delavo  vseh v mojo stroko spadajočih del po
solidni n cenah.
Ivan MihelčiČ
elektrotehnično podjetje.
znižane cene!!
nm Kongresnem trgu
pni NOVAK-U
v spao. trgovini sukna
NAJBOLJE NAJUGODNEJE IN NAJCENEJE 1
Doubl štofi za suknje od.....Din 132 —
Mandarin in črna sukna od   ...   .    „   165*—
Marengo in kamgarni črni za plesne
in večerne obleke od   „ 224*—
Modni kamgarni za obleke od  .  . .    „ 148*—
Športni ševioti volneni od     .   .   .   .    t,    72*—
Kasha in velour za damske plašče
(prej Din 195'—)   „ 142*—
Schrollov šif jn, 80 cn širok
komadi po Din 23*—,   m h Din 13"50
Primerna in praktična Miklavževa  in  božična  darila !
Za dom!
ia  šivilje.   krojače,  čevljarje Itd
3TOEWER šivalni stroj
Le   ta   VajD   >jir&    Šivanja entis iobiivi).   vere   (Stika),    krpa perilo   la   soffavice.     Brca vsaJcega premfajaaja    plošč*    bi    dr aro Je stroj    t    mlaati    prtpravkjes aH za vezenje  ia  ravno   tako hitro rop« ea oavadno Sivaaje   — Potez   rstb   (ređoosti,    ti    Jih ta-rmrai   SrvalnJ   »tro* SrOEVVrZR, te todl oalceael&l N-  tam adi t«  aff^dn«  priiflc« *> 3Zl»jT«   «1   bo   fcsrednos* Dri
Lud. Baraga,
LJubljana   ^etenbargova t, I.
Brezplačen poni  ? ? srenjo, ratt
iua_-d.ro v  itd.  —    Ugodnf p***11"* >oeoli   —  tSletno jamstvo.
Stroj za spajanje kartonov
(lieftmaschine) malo rabljen ali nov, krapi Ivan Presom, tov. čevljev v Kranju. 2288
Stroj za izdelovanje zareznih strešnikov
(Doppelkastenpresse, sistem Stein-farOck) za ročni pogon, skoraj nov, poceni prodam. — Pojasnila daje v Ormoška opekarna v Ormožu.
2287
Ljutomerska vina
najboljša, kakor tudi slivovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anton ŠJJk, Gornja Radgona. 2286
Gospod
star 28 let, s stalno službo ju premoženjem, žeti resnega znanja s simpatično gospodično aH vdovo v starosti od 18 do 25 let, ne zlede na premoženje in poklic. Ponudbe s polnim naslovom je poslati do 28. t. m. na upravo tista pod »Jesenski večeri 2384«.
Klavirji
BUDILKE
z 3-1 etno garancijo ž Din 60«—
dobite samo pri
Ivan PaklŽ, Ljubljana Pred Škofijo 15.
Komfortno stanovanje
v novi hiši (2 sobi, kabinet, kopalnica in vse pritikline) oddam za Januar. Cen j. ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Mir«. 2290
Stanovanje
dveh sob, kuhinje in pritiklm, v Rožni dolini ali na Tržaški cesti. i55e mirna stranka. Plača event. za pol leta v naprej. Ponudbe na upravo tega tista pod »Suho stanovanje 2256«. 2256
Pozor!
Smederevsko grozdje, paketirano v košarah po 5—6 kz, prodamo, košara po 25 do 30 Din, na trgu.
2295
Stalno službo
z mesečno plačo 1500 Din nudim onemu,   kateri   posodi 10.000 Din
proti popolni garanciji. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Trtfcoj v Ljubljani«. 2293
Prodam
staro ANTIČNO POHIŠTVO Bre-dermayer barok, miza z zvezdo vdelana, divan, šest stolov, omara z ogledalom (Spiegelkasten). Naslov pove uprava tega Jesta. 2272
Prodajalka
Dvokolesa, motorji, šivalni »troti, otroški in igračna vozički, tri-cUdiJi, bol en de rji, sksro, otroški avtomobiđi. Prvovrstno blago po najnižjih cenah. Velika izbira — cenfki franko — prodaja na obroke.
«TRBBUNA» F„ B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska c. 4.
Uradnica
vestna knjigovodinja, zlasti uma pisarita na stroj, perfektna hrvatska in nemška korespondenc inja, dobra stilistika ter vešča nemške aH hrvatske stenografije, se takoj išče 2a Sušak. Samo prvovrstne, spretne, okretne moči naj pošljejo ponudbe na upravmstvo »Slov. Naroda« pod »Uradnica 2257«. —
Kozo mlekarico
kupim. Ponudbe na naslov: Henri-Jeta M a J e r, Drenov grič, pošta Vrhnika. 2283
I
izurjena v mešani trgovini, zmožna slovenskega m nemškega Jezika, žeti premeniti službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo teza Usta pod »Izurjena 2248«.
Opremljeno sobo
elegantno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom v centru mesta išče solidna gospodična. Ponudbe z navedbo cene na upravo Usta pod «Mirno»/2240.
30,000 Din posojila
in nekaj najemnine plačam za stanovanje dveh sob in kuhinje. — Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo tega lista pod »Snažno 2254«.
Brivski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče službo v večjem kraju na deželi. Ponudbe na upravo tega Esta pod »Dežela 2265«.
Za Miklavža
Oglejte si novosti. Vsaki dan zvečer in ob nedeljah razsvetljena razstava s pogonom na elektriko. Razne novosti otroških in igračnih vozičkov, bolendarfev. skiro, tricikeljnov, malih dvoko-koles In malih avtomobilov pri Tribuna F. B. L. Ljubljana, Kar-tovska cesta 4. 223-4
Sostanovalca
z vso oskrbo sprejme boljša družina. Ponudbe na opravo tega tista pod »Čistost 2263«.
Uradnica
izurjena za vsa pisarniška dela, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo tega lista pod »Stalno 2250«.
Smučke
dobro ohranjene, kupim. Ponudb-: z navedbo cene na upravo tega lista pod »Smučke 2275«.
Blagajničarka
z večetno prakso išče službo pri večjem podjetju. Nastop 1. Januarja. Ponudbe na upravo Hsta pod »Vestna 2273«.
5
t
Mehanično umetno vezenje, entlanje   ažuriranje, tambu-rlranje in predtiskanje
najcenejše in najfinejše
pr
Maiek & Mike ž
Ljubljana,  Dalmatinova \6
piani ni Bttser. onfer, HSIzl A Heitzmann
so nesporno najboljši' Dobite jih za najmanjše obroke le pri Ivrdki
Alfonz Breznik
Ljubljana, Mestni trg 3.
Krušno moko
najboljše vrste dobite vedno svežo pri
A. & M. Zor man
Ljubljana, Stari trg 32.
Blago dostavimo tudi na dom. Prevzamemo v mlev tudi vsako množino domače ali banaške plenice — pri manjših množinah jo takoj zamenjamo za moko in otrobe.
Z ozirom na vsako leto se ponavljajoči naval pred na tem, da si nabavijo zares prvovrsten in preizkušen moderno urejeno
prazniki, vabim vse cenjene interesente, katerim je aparat, naj si že te dni vzamejo čas in obiščejo mojo
§*T" specijalno trgovino
n.aynovejših, tehnično dovršenih tovnih znamk kakor:
»COLUMBIA«, »GLAS SVOJEGA GOSPODA«, »ODEON«, »POLY-DOR«. CARUSO. BATTISTINI, PLETA. GIGLI, SCHIPA, ŠA-LJAPIN, JERITZA, TAUBER in druge svetovne pevce slišite samo na naših ploščah.
GRAMOFONOV in električno  posnetih GRAMOFONSKIH PLOSC, sve-
Krasne slovenske posnetke naših ameriških rojakov.
(Šaljivi in resni posnetki iz življenja Slovencev.)
Lepo markantno petje Donskih kozakov, srbske in tirv. skladbe.
Krasni orkestralni klasični in drugi posnetki. »Moderni plesi«
Pridite in poslušajte!
A. RASBERGER, LJUBLJANA,  MIKLOŠIČEVA 34.
Palača Pokojninskega zavoda. V bližini glavnega kolodvora. Vsak aparat je preizkušert in se odda z dveletnim jamstvom. Lastna delavnica za mehaniko in popravila.
Katalogi in seznami brezplačno. — »Prodaja se tudi na obroke.«
Stran 8.
•5I.U.V.ENSKI   NAROD* dne 24. novembra 1028.
Mev. 27U.
coo To je moja delavnica! °°°
Vulkanizacija avtomobilskih plaščev, popravila snežnih čevljev in galoš
PETER ŠKSFHR, Ljubljana. Rimska cesta št. U
Kvalitetni Šivalni stroj je
uGRiTZNER" ,„,, ADLER"
najlepše opreme, edina tovarniška zaloga pri
LJUBLJANA Nizke cene.
Plačljivo tudi na obroke.
Pletiltli Stroj kompleten in
n^ictLvr° „DUBIED
od dobrega najboljši pisalni Stroj
URANJA"
v 3 velikostih. Nizke cene, tudi na odplačevanje pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
Telefon 2913 poleg Prešernovega spomenika
»I
vseh vrst za mesene, krvave m jeunc klobase vedno na prodaj po najnižjih
dnevnih cenah. Kupujem surovi in stopljeni ioj.
BERGMAN JOSIP
-iubijana, Poljanska c.85/87
Za krojače!
NOVA VELIKA
Za krojače
ji
Tovarna umetnega cve ja in mrtvaških prtov
f.ŠTERN, Zagreb
BLICA 44. preje Mira
Pajčolani (šlajere) za neveste.
Slabi zobje
gkvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-šČetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter obstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8*—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za pospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo za Jugoslaviju: Tvornice Zlatorog, Maribor.
Zahtevajte povsod.
12023 T © B L E R
Svetovna tovarna
čokolade, bonbonov, kakaom
Patentirane po celem svetu: TOBLERONE: z alpinskim medom in mandlj NIMROD: s sladom in biskvitom. TOBLERIDO grenka čokolada za gurman-
9 O B
IBM
E
Za Mi
v t e v a d«*r*tir*
O e   e * i* i a <* a
Vplilf51 I7hir^ * žepnih robcev, rokavic, NOUAViC rlOK in VOL-VcllKd \LlJ\\(\* NENIH  triko perila za dame in gospode. Volneni puloverji, jopice za dame tn gospode, svileni šali. Srajce, ovratnike, kravate, DISECA MtLA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevliarie in tapetnike. — Vezenine in čipke
pri Josip Peteline, Ljubljana 83
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) ———————   Oofette *.   <a»oo■"» tn se boste orenrićaM I ■
Knjiga krojaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A. KUNC, Lfnbljana, Gosposka ulica 7
9@@@®0©Q0GG)0GQQQQQGXx)G
Puškama Kaiser
Naznanilo
se je preselila na
Kongresni trg štev. 9
v poslopje Kina Matice (desn   ioka/
aHSSlFSI5Hr3B3HBHrT- . .^HS
a&u*aturni papir
a Oin 4'—
r»eocf&*a *fW*M»» ..Slov. N^y*da"
Objava.
V ponedeljek 26. t. m. otvarfa se zopet
trgovina s čevlji kakor tudi čevljarju
v Selenburgovi ulici 1 (preje Fr. Szantner).
Sprejemajo se kakor preje naročila po meri in vsa druga popravila po znatno znižani ceni. Vsa dela vrše tudi nadalje bivši na-stavljenci prejšnje tvrdke.
i
Bolni na pljučih!
TISOČI ŽE OZDRAVLJENIH!
Zahtevajte   takoj   knjigo o moji novi UMETNOSTI PREHRANJEVANJA.
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vseobčem   poapnenju skrajša bolezen.
RESNI MOŽJE zdravniške vede potrjujejo prednost te moje  metode in jo radi priporočajo. Čim preje pričnete z mojim načinom
prehranjevanja, tem boljše.
POPOLNOMA ZASTONJ
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. PIŠITE TAKOJ! Zadostuje dopisnica — na spodnji naslov GEORG   FULGNER, Berrn-Neukdmi Rinebahnstr. 24. Abt. 615.
Ofilfetli   (karbon) papir, indigo papir, barvne trakove, barvo za stampiljke, paginirke in blagajne dobite vedno ■ najceneje pr-   L U d. Baraga,  Mllbljaiia, SeletlblirgOVa  61    feleton 2980
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
_===s—   (JUBLIA1NA  Prešernova alica SO       »astnero ooslopiur =—
Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirie v de viz in valut, borzna naročila, oreduim-in krediti vsake vrste, eskomol in in-Uaso menic ter nakazila v to- In inozemstvo safe - <*~*»a«;»fc Hd ftd Rr7.njatrk«:  Kredit  LJnMfana   — T»lpfr*n H    ?04H   94*7   *K49    »ntflrnrh^n ?70f
UroioJe: Joto Zapao&C « Za »Nacrti* tiskamo*; frao Jezcraca, mm Za oprava la iaser.ud dd Usta; Oton Chriatot -» Val f LJubljani
BY
VS$++/M