V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinariev mesečno
nudi v Sloveniji samo
„GLASWAMODA"
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, PreSemova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana St. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA.
SStSžšJšSSS
Današnja številka vsebuje
Otvoritev hotela Ana na Sv. Planini
Za neodvisnost naših sodnikov
Svečana otvoritev Invalidskega doma
Igralci prosijo »črnega« kruha
Naš Korotan
»Zbesneli demon«, naš novi roman
St. 145 Izhaja vsak dan V Ljubljani v ponedeljek, dne 23. septembra 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I.
Po odklonitvi predlogov oetorice
Težko bo preprečiti sovražnosti
Toda navzlic temu so Angleži in Francozi optimisti in pravijo, da še niso podrti vsi mostovi za sporazum
Pariz, 22. septembra. A A. »Havas« poroča: Vsi današnji jutranjiki priobčujejo pod velikimi naslovi vest o italijanski odkionitvi predlogov odbora petih. Večina listov misli, da bo zdaj *eIo težko preprečiti izbruh sovražnosti. Vzlic temu, da listi ne prikrivajo svojih skrbi, pa Vendarle mislijo, da italijanski odgovor ne po vsebini ne po tonu ne izključuje nadaljnjih pogajanj.
Poslednja nit še ni pretrgana
>Petit Parisien«^ pravi: Poslednja nit med Rimom in Ženevo še ni pretrgana, vendar je zelo napeta. Vse kaže, da se Italijani ne morejo lahkega srca odločiti, da bi napravili konec z DN. V drugem članku tega lista se bere: V poučenih krogih izjavljajo, da tudi italijanski pohod na Abesinijo ne bo povzročil hujših mednarodnih zapletljajev. Dogodki, ki se pripravljajo v Vzhodni Afriki, ne bodo nevarni za evropski in svetovni mir.
Niso še podrti vsi mostovi
»Maline pravi med drugim: Smemo misliti, da se še niso podrli vsi mostovi med Rimom in Ženevo.
Pertinax pravi v listu »Echo de Paris«: Upamo, da bo Mussolini jasno povedal kakšne in katere so minimalne zahteve Italije, prav tako pa upamo, da bo minimum teh zahtev primerna podlaga za nadaljevanje postopka* DN za likvidacijo spora.
Ne pomeni konca...
London, 22. septembra. AA. Vtis mučnega iznenađenja, ki ga je včeraj popoldne zbudil v londonskih političnih krogih rimski komunike, so pod večer nekoliko ublažila poročila iz Ženeve in Rima, ki poudarjajo, da rimski odgovor nikakor ne pomeni konca nadaljnjih razgovorov. Po teh poročilih rimski dgovor ne pomeni prekinitve in je zdaj odvisno od posameznih držav oziroma od Društva narodov, da izdelajo nove predloge, ki naj bolje ustrezajo italijanskim zahtevam.
Nobila so pozvali nazaj
Pariz, 22. sept. AA. Današnji »Malin« priobčuje vest iz Moskve, ki jo je dobil čez London. Vest pravi, da so Italijani pozvali generala Nobila, da se takoj vrne v Italijo. — Znano je, da
je general Nobile vodil veliko letalsko polarno ekspedicijo leta 1928., ki se je tragično končala. Takrat so generala upokojili. Pred petimi leti je general Nobile pogodbeno stopil v službo sovjetskega letalstva in pomaga graditi zračne ladje. Zdi se, da namerava italijansko letalsko ministrstvo generala Nobila reaktivirati in mu poveriti važno poslanstvo v vzhodni Afriki.
Italijanski kralj posreduje?
Ženeva, 22. septembra. AA. Tu so se danes razširili glasovi, da je italijanski kralj poslal angleškemu kralju pismo, v katerem apelira na zboljšanje razmerja med Anglijo in Italijo. Tukajšnji britanski krogi izjavljajo, da ne verjamejo v to vest.
če pride do vojne...
Napoli, 22. sept. AA. če pride do vojne, bodo mesta Napoli, Palermo, Messina in Bari proglašena za vojne pasove. Pr j morebitni splošni mobilizaciji morajo biti te cone v treh dneh izpraznjene, vsi vojaški obvezane! pa morajo v tem roku biti zbrani v krajih, ki so jim za to določeni.
Kdo ve, zakaj jim gre na smeh? Eden, Laval in predsednik Odbora petorice Španec Madariaga so pravkar zapustili sejno dvorano, kjer so sestavili znane predloge Odbora petorice. Pred logi so skušali mirno poravnati abesinski spor Mussolini pa teh predlogov ni sprejel. Odločm jih je odklonil, češ da niso zadostni za uresni čenje italijanskih pravic in interesov
Narod verjame samo
neodvisnim sodnikom
Beograd, 22. sept. b. Danes dopoldne ee je na najsvečanejši način pričel kongres slovanskih pravnikov, na katerem prisostvujejo pravniki iz Bolgarske, Češkoslovaške in Poljske. Na kongresu je zbranih več kakor tisoč pravnikov.
Minister dr. Miškulin je poudarjal zlasti vprašanje o nezavisnosti sodnikov, katere je on najodloSnejši^ pristaš. Ne sme se dovoliti, da bi bili sodniki žoge, ki jih kdo premetava iz enega kraja v drugi.
Izvoljeni so bili načelniki posebnih sekcij, v prvi sekciji je predsednik dr. Rudolf Sajovic, odvetnik iz Ljubljane, v drugi sekciji dr. Ra-stovčan, v tretji dr. Šilovič, za njegovega namestnik: pa dr. Franjo Lipoid, v četrti pa dr. M. Dragovit Nato se je prešlo na dnevni red in so referirali dr. Danic, dr. Krhek, dr. Krivic o neodvisnosti sodnikov. Popoldne sta govorila bolgarski delegat Georgijev in prof. dr. Tasič. Kongres ee bo nadaljeval jutri in tudi v torek.
Beograd, 22. septembra. AA. Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je imel pomemben govor pri otvo-
ritvi 7. pravniškega kongresa. Po pozdravu gostov je med drugim dejal:
Med problemi, ki bo o njih razpravljal kongres pravnikov, stoji po svojem pomenu na prvem mestu bre;1 dvoma vprašanje jamstva sodne neodvisnosti. Ne samo sodniki, ne samo odvetniki in profesorji prava, tudi vsi drugi družabni sloji vse naše države so zainteresirani pri tem vprašanju (ploskanje in odobravanje). Avtoriteta sodnih razsodb je v glavnem odvisna od avtoritete, ki jo uživajo sodniki v svoji okolici. In na avtoriteti sodnih razsodb je temeljil, temelji in bo temeljil pravni red vsake države (plokanje). Tudi salomonska razsodba ne more imeti željenega učinka, če narod nima za-upanja v sodnike, ki jo izreko. Narod pa verjame svojim sodnikom samo tedaj, kadar je prepričan, da so neodvisni. Zato je dolžnost varovati in dvigati avtoriteto sodnikov, to se pa more doseči pravno le z zagotovitvijo popolne sodne neodvinosti.
Kongres pravnikov, naš najširši pravniški fo-je brez dvoma poklican, da da meritorno sodbo o tem vprašanju (viharno ploskanje in vzkliki živijo).
Izdeluieio načrt za nov 0	.	tiskovni zakon
Predlogi novinarjev in grafikov, da se zagotovi svoboda tiska, določena po ustavi
Zagreb, 22. se
Pod predsedstvom predsednika Jugosk pega novinarskega udruženja Slave Jutriš P danes vršila v Novinarskem domu konfer anov zagrebške sekcije JNU o računskem {■Ju sklada Novinarskega doma in o novem *°vnem zakonu. p0 izčrpnem poročilu čl; .Prave sklada Novinarskega doma in blag 3 sekcije Steve Stojanoviča so na konfet «glasno odobrili važne in odločilne sklepe u sklada Novinarskega doma ter se bode •redlog podpredsednika sekcije Sokolića t pT^h uvajati v tistem vrstnem redu, kako J11 sprejeli na konferenci.
i'opariedsednik "llr"*enia Jutriša je nato JNtt ° dosedanji akciji, ki jo je centrala up ga z f*cela -!erle na sprejetje novega tisko prPp?-?na' Na seii centralne uprave v Zaffi Povrni’1- tnesec 80 določili predloge in zah kovnßr,o,ev ,glede 'spremembe dosedaniega loge -ffa za,{°na. ki ne ustreza, in so te p Pika' odve?n--i,Bne s Podlogi in mnenji preč Poslal;	zborrlice v Zagrebu dr. Poli
«6mie r,«,,-	, "u presDiroui, k]er se zel;
‘."l"	O. JnlriSa i. n;
issr".'« * i ;»!r
Vn' zakorb Prav tako pa 'udi s pre
glede na sedanji tiskovni režim (cenzuro), ki ga je treba ukiniti in z novim tiskovnim zakonom odrediti, da se razen tega zakona ne sme predpisati nikak-drugi (izjemen) tiskovni režim. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je obljubil, da bo novinarske predloge proučil, nato je pa sporočil, da se pravkar izdeluje načrt novega tiskovnega zakona in da pričakuje tudi °d najbolj prizadetih činiteliev in njihove organizacije, od novinarjev, da tudi predlože načrt 58 nov tiskovni zakon. Ker je ta politični zakon velikega pomena ne samo za tisk. temveč za vse naše politično življenje, je JNU rade volje prevzel pobudo za sodelovanje pri tem delu, ter je kakor doslej nadaljeval proučevanje gradiva. Zveza grafičnih podjetij kraljevine Jugoslavije in zastopniki grafičnih delavcev, oba foruma, ki sta prav talio zelo in neposredno prizadeta pri tem vprašanim bosta tudi sodelovala pri sestavljanju načrta tiskovnega zakona.
Konferenca ie odobrila, da naj se v najkrajšem roku skliče anketa zainteresiranih -činite-iiev, da se bodo slišala mnenja in predlogi in da se na podlagi rezultatov te ankete s sodelovanjem strokovnjakov izdela liberalnejši in koristnejši tiskovni .zakon in predlogi kraljevski vladi, k?!erih Pričakujejo novinarji in druafi prh' deti činitelji, prav tako pa tudi vsa naša javnost pravilno ureditev tega vprašanja, da se ragotovi svoboda tiska, določena po ustavi.
Svečana blagoslovitev Invalidskega doma
Beograd, 22. sept. b. Danes dopoldne ob 10. se je izvršila na svečan način blagoslovitev novega Invalidskega doma v Beogradu. Palača stoji nsproti beograjskega kolodvora. Neven-lijve zasluge da je prišlo do zgraditve doma ima blagopokojni kralj Aleksander, Zedinitelj, nadalje bivši dolgoletni minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj. V znak hvaležnosti je postavljen v Invalidskem domu bronast kip pokojnemu kralju v naravni velikosti, v dvorani pa poldrugi meter visoka oljnata slika portret bivšega ministra Ivana Puclja, ki jo je izdelal znani slikar-umetnik Veljko Stanojevič.
Blagoslovitev novega doma je opravil sam patrijarh srbske pravoslavne cerkve Varnava z osmimi protojereji. Ob tej priliki je imel patrijarh Varnava tudi daljši govor, ki se je v njem spominjal padlih junakov, ki so pripomogli k ustvaritvi naše lepe države in predvsem našega blagopokojnoga kralja Aleksandra, ki je padel in dal svoje-življenje za mir in svobodo.
Shodi opozicije in JRZ
Beograd, 22. sept. b. Danes popoldne je bil v Kladovem velik nianifestacijski shod združene opozicije. Na shodu je govoril šef bivše demokratske stranke g. Ljuba Davidovič, odvetnik Dukanac dr. Vlajič in drugi. Narod je je sprejel g. Davidoviča z zastavami in godbo. V splošni tišini je nato pojasnil g. Davjdovič sedanje politične smernice združene opozicije in se pri tem izjavil proti dvodomnem sistemu in pozival narod pod prapor demokracije, edino kar more zagotoviti pravilen razvoj političnega življenja. Združena opozicija je imela svoj shod tudi v Bosanskem Brestovcu, na katerem je govoril dr. Milan Gavrilovič. Čeda Kokanovič, dr. čubrilovič, dr. Mile Balaban, bivši narodni poslanec Kecmanič in drugi.
Beograd, 22. sept. b. Tudi pristaši JRZ so porabili današnjo nedeljo za svojo politično akcijo. Minister za šume in rudnike Djura Jankovič je imel shod v Virovitici, na katerem je izjavil, da vlada misli preko svobode priti do uresničenja narodnega in državnega edinsiva. Shodi JRZ so bili tudi v čačku, na katerem je govoril narodni poslanec Svetolik Stankovič in v Nišu, kjer je govoril znani prvak JRZ Dragiša Cvetkovič, bivši minister in narodni poslanec.
Nastop mariborskega Sokolstva
Vsa mariborska in okoliška sokolska društva so imela danes na telovadišču tezenskega Sokola velik jesenski telovadni nastop, ki je docela uspel. Okoli 14. ure je krenila s Kralja Petra trga mogočna sokolska povorka z godbo sredi-škega Sokola na čelu. V povorki so bili vsi oddelki sokolskih društev v krojih in civilu. Ta-km po prihodu na Tezno je sledil telovadni nastop, ki je naravnost zadivil številne gledalce, ki niso sledili s priznanjem. Vzorne so bile proste vaje, ki so jih izvajali posamezni strumni oddelki, a tudi orodna telovadba je pokazala, da naše Sokolstvo stalno napreduje in se izpopolnjuje. Nastopu je sledilo prisrčno sokolsko rajanje.
Otvoritev novega planinskega hotela
Že na vse zgodaj so včeraj romale množice k otvoritvi »Hotela Ana« na Sv. Planini nad Trbovljami.
V poldrugi uri smo prispeli do vrba Sv. Planine, ko se je nad vrhovi razlilo toplo jesensko solnce in so zvonovi cerkvice pri Sv. Ani s pritrkavanjem vabili vernike k planinski maši ob 9. Sv. Planina zlepa ni imela toliko gostov, kakor ta dan, ko je g.. Gvido Počivavšek, gostilničar v Trbovljah, slavil uspehe svojega štirimesečnega truda, ko je postavil krasen planinski hotel, ki bo nudil oddiha in počitka željnim za 30 Din dnevno vso udobno preskrbo.
Slovesno sv. mašo ob 9. je opravil trboveljski žujinik duhovni svetnik g. Gasparič. Po maši pa se je ob 10. pred hotelom zbrala vsa množica, g, župnik je dal blagoslov novi planinski zgradbi irt je z lepimi besedami nazdravil veličastni pla-nirtaki misli. Zaigrala je nato « pravim planinskim doživetjem delavska godba iz Trbovelj, katero sestavljajo sami delavci in je ena naših najboljših godb, pod vodstvom g. Hudarina nekaj pravih koncertnih komadov, pevsko društvo »Zvon« iz Trbovelj pa je 5 a pelo pesem »Na planine«. Ob igranju delavske godbe se je nato razvila j)rava ljudska zabava. Ljudje od blizu in daleč, ki niso mogli dobiti orostora ob mizah, so se posedli po bližnjem griču !n tu s svojo prisrčno zabavo dajali izraza slavnosti, ki jo je ta dan doživljala Sv. Pianina in ki pomeni v našem turizmu pravi mejnik. Saj pa je Sv. Planina z novim planinskim domom toliko pridobila, da se z njo ne more meriti skoraj noben naš planinski kraj. Pozimi so tu krasni smučarski tereni, poleti pa ie tu čudovita razgledna točka po vsej trboveljski in zagorski dolini, proti Savinjski dolini in po bližnjih in daljnih gorskih vrhovih. Stavbo samo ie izdelalo po načrtu Produktivne zadruge ridarskih nmistrov v Ljubljani stavbno pod K'V Anton Rožič samo stroški za stavbo pa zna?" o'danes okrog 300.000 Din. G. Počivalnik misli v novem hotelu urediti ele-triko na veter, drugo leto pa po možnosti zgraditi boseben bazen. Za udobnost gostov ie preskrbljeno tudi s primernim številom nosteli (59) v novi zgradbi, v stari zgradbi r>a še s 60. Poudariti ^moramo. da je zdaj Sv. Planini kot lepi izhodiščni točki za lepe izlete omogočen poeMn razmah, saj ie planina komaj dobm uro oddaljena od Trbovelj, Zagoria ali od Savin iške doline. Gostu tega planinskega doma se odniraio lepi sprehodi in izleti po smrekovem gozdu tja do Čemšoniske planine in v Savinisi-o dolino.
Z novim planinskim hotelom na Sv. Planini je pridobil ves okraj na svoij izletniški vrednosti in privlačnosti, g. Počiv^'-’i na iskreno čestitamo k požrtvovalnemu pr • Waniti za povzdigo našega turizma in mu želimo mnogo uspehov
Albanski revolucionarji pomiloščeni
Tirana, 22. sept. AA. Albanska agencija poroča, da je kralj Zogu izpremnil smrtne kazni v ječo pri obsoienoih,.ki jih je obsodilo sodišče v Fieriju zaradi revolucijonarnega pokreta. Izjemo je storil le pri Hekuanu Maneku. ki je že prej dva človeka ubil in tudi sodeloval pri umoru generala Giljardija.
Sport £
Uublianski „derby“
Ne belega, samo črnega kruha orosilo... Uf^ot
guie članom opera in drame honorarje za dve leti
Primorje : Ilirija 1:1 (0:0)
Ljubljana 22. septembra.
Danes popoldne je bila odigrana na igrišču Primorja prva skupinska tekma med Primorjem in Ilirijo. Z o/.irom na prvenstven značaj tekme, je zanjo vladalo med našim športnim občinstvom zelo veliko zanimanje. Tako je tekmi, ki je pričela s četrturno zamudo prisostvovalo okoli 2500 gledalcev.
Prva se poajvi na igrišču Ilirija v postavi Herman — Svetic, Žitnik — Unterreiter, Sočan, Jenko — Kihar, Žitnik, Zupančič, Slapar, Jug. Takoj nato pa Primorje: Logar — Jug, Bertoncelj — Kukanja. Slamič, Boncelj — Janežič, Pupo, Pepček, Vrhovnik, Uršič.
Ilirija ima začetni udarec in igra proti soncu. Začetkoma je igra jako živa in ostra ter prehaja zelo ngalo s polja v polje. 8 minuti prodre Pepček pred gol, vendar pa se iz tega izcimi le kot za P., ki pa se konca v Hermanovih rokah. Kmalu nato naglo prodre napad I. toda brez uspeha. Prvi kot za I. strelja Rihar v 16 minuti v aut. V 27 min. ima P. prvič čisto pozicijo pred golom Ilirije. Toda nespretni Vrhovnik jo upropasti. Dve minuti nato ima Primorje zopet priložnost potresti mrežo Ilirije toda zopet ni nihče na mestu. V 24 min. Janežič močno strelja proti golu; žoga uide Hermanu iz rok in Janežič sam pred praznim golom jo pošlje v aut. Malo za tem doseže Ilirija drugi kol. Nato pa še P. v 30 in 36 min. Igra se za tem razvija na sredini igrišča in brez vsakega smisla, ter je zelo malo zanimiva. Tako se polčas konča neodloče-no. 0 :0.
Začetek drugega polčasa je zopet boljši. Že v 2. minuti ima Ilirija lepo šanso da zabije gol. Toda tudi ta ostane kljub vsej enostavnosti izvedbe neizrabljena. Za tem se igra za kratek čas prenese na stran-Ilirije. Toda že v. 6 min.' dobi Pikič pas od zadaj, potegne malo pred gol in iz 15 m posije žogo neubran-
Po tem uspehu Ilirije, postane igra zopet bolj živa in hitra. Situacije se neprestano me-
Prvenstvo drugega razreda
Grafika : Svoboda 3:0 (3:0)
Reka : Sloga 4:2 (4:0)
Slovan : Korotan 3:1 Jadran : Mars 5:0 *
Moste : Zalog 2:0
Podsavezno prvenstvo
C’SK : Maribor 4:0 (1:0)
Čakovec, 22. septembra.
V mariborskem podsaveznem prvenstvu je bila danes odigrana v Čakovcu tekma med I. SSK Maribor in CSK. Končala je z' visoko zmago domačinov. Tudi tokrat se je pokazalo dejstvo, da so Cakovčani doma zelo nevaren nasprotnik, ki jo zna zagosti tudi močnejšim zunanjim nasprotnikom, kot je bil danes Maribor.
Rezultat je nekoliko previsoko izražen in ne predstavlja pravega razmerja sil. CSK je bil v veliki prednosti, ker je igral pred domačo publiko, ki v navijanju ne pozna mej in je spravila popolnoma pod svoj vpliv sodnika. Mariborčani, so podali rajtrgano igro, igrali so brez prave volje. Precej je k takemu razpoloženju pripomogla publika in sodnik. Vratar Koren je bil najboljši mož enajsterice, v napadu pa Vodeb. Ostali so igrali slabše kot običajno.
CSK je igral igro na hitre prodore, sijajen je bil tudi start nekaterih igralcev. Odličen je bil vratar in oba branilca, v napadu pa desno krilo.
Sodil je g. Lukežič iz Ljubljane, kot rečeno zelo pod vplivom publike.
Prijateljska tekma
SK Atletik (Celje) : SK Rapid 4:4 (2:0) 'Maribor, 22. sept.
Danes dopoldne se je odigrala na igrišču SK Rapida prijateljska tekma med SK Atletikom iz Celja in SK Rapidom iz Maribora. Tekma se je končala z rezultatom 4:4 (2:0). Igra je bila mrtva, zlasti v prvem polčasu, in je nato najbrže vplivalo premajhno število občinstva. Sodil je objektivno g. Bizjak.
njavaj». Zlasti Primorje začne bolj pritiskati ter obstreljevati vrata nasprotnika. Toda večina žog gre v aut ali pa poslane plen izbornega Hermana. En lak Pepčkov strel pa odbije Žitnik z roko in sodnik prisodi enajstmetrovko, ki jo Slamič sigurno prelvori v 21 minuti v gol.
I : L
Za taro postaja igra ostrejša. Primorje prihaja v lahko premoč. Toda streli njegovih napadalcev gredo večinoma previsoko. Proti koncu se Ilirija zopet nekoliko opomore in preide v napad, ter doseže v 40 min. kot, ki ostane neizrabljen. Sledi še par napadov Ilirije, še ena prav zrela pozicija za zmago in sodnik odpiska konec.
Igra je bila zlasti v prvem polčasu prav slaba in malo zanimiva. Začetek je bil sicer mno-goobetajoč, vendar pa je v nadaljevanju zelo popustila. Drugi polčas sta moštvi zaigrali sicer malo bolje vendar kakih smiselnejših akcij nista izvedli. Mestoma je Ilirija zaigrala dosti lepše. Med tem pa je Primorje imelo nepri-mnerno več zrelih situacij, katerih pa ni znalo izrabiti. Pri Primorju sta bila najboljša vsekakor Pepček in Boncelj. Leva stran napada je bila izredno slaba zlasti Vrhovnik. Kukanja na desnem halfu pa se je vedel kot bi prvič igral. Slamič bi pa vendar že enkrat lahko opustil neumestne izpade, ki ne koristijo niti njemu niti njegovemu klubu.
Ilirija je razmeroma prav dobro zaigrala in je bila neprimerno boljša, kot v zadnjih tekmah. Ugodno je presenetil Unterreiter na desnem halfu, ki je bil najboljši v moštvu. Dobro in požrtvovalno je igral tudi Žitnik, v napadu pa je bil Zupančič še najboljši.
Tekmo je sodil g. Rakič iz Sarajeva dobro.
V predtekmi »ta odigrali prvenstveno tekmo Grafika in Svoboda. Zmagala je zasluženo Grafika, ki bi bila njena zmaga po poteku igre lahko še višja. Le sterilnemu napadu G. je pripisati, da je bil končni rezultat samo 3 :0. Pripomnili bi še, da so bili Svobodovci zelo nedisciplinirani. Sodil je dobro g. Camernik.
Prvenstvo j unior je v
Pri. orje : Korotan 4:1 (2:12 Ilirija : Reka 2:1 (1:0) Hermes : Svoboda 2:2 Mars ; Jadran 3:2 Slavija : Mladika 4:0
Za vstop v ligo 1936.
BSK : Jugoslavija 1:1 (0:0)
Beograd, 22. sept. b. Komaj je državno prvenstvo končalo in že so tekme za novo prvenstvo po grupah v polnem teku. Beograd je imel danes' kakor tudi Ljubljana svoj derby s tekmo BSK : Jugoslavija. Oba kluba sta bila v zadnjem času na turneji in je zato za njihovo današnjo igro in formo vladalo veliko zanimanje. Igra je začela pred 9000 gledalci zelo nervozno, oba napada sta imela že v prvih desetih minutah par šans, da dosežeta vodstvo, ali zaradi nervoznosti nista izkoristila danih prilik. Igra se je hitro prenašala od enega gola do drugega in pred goli je pogosto prišlo do naravnost dramatičnih scen, ali radi zelo dobre igre obeh golmanov je končal prvi polčas neodločeno 0:0. V drugem polčasu je začel BSK igrati bolj povezano in je v šesti minuti dosegel po Vojadino-viču zelo lep gol. Jugoslavija je izenačila v 15. minuti z enajstmetrovko. BSK je potem igral zopet bolje, vendar ne more odločiti igre v svojo korist. V timu BSK se ni nihče posebno odlikoval, slabo pa sta igrala Tirnanić in VujaJinovič-Od Jugoslavije sta bila prav dobra centerhalf in golman Platz.
Zagreb: Gradjanski : Hašk 6:1.
Novi Sad: Bask : Vojvodina 2:0.
Sarajevo: Hajduk (Split) — Slavija (Sarajevo) 3:0.
Niš: Gradjanski (Niš) : Radnički (Kragujevac) 2: L
VeL Kikinda: Sparta (Zemnu) : Železničarji (Vel. Kikinda) 1:0.
Volitve za jesen ------------- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
V grozno smrt pod fov. avtom
Strašen karambol zaradi neprevidne vožnje
Maribor, 22. septembra.
Snoči okoli 18. ure se je dogodila na cesti med Slovensko Bistrico in Konjicami huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala tudi življenje komaj 28-Ietiie kmetice Gradišnikove.
O smrtni nesreči smo doznali naslednje podrobnosti: V kritičnem času se je vračal s tovornim avtomobilom iz Konjic v Polskavo posestnik Mohorko s Poljskave. Dober kilometer pred Slovensko Bistrico je vozač zagledal pred seboj knietiški voz, v katerega |e bil vprežen vol, voz pa je vodila 28-letna Gradišnikova iz Slovenske Bistrice. Mohorko ni niti slutil, da se bo pripetilo kaj tako strašnega, kajti vozil je na odprli cesti, le kmetica je vozila po desni njemu nasproti.
Tik pred avtomobilom pa je Gradišnikova zavila z vozom na levo prav pod kolesa vozila in nesreča je bila neizogibna. Avtomobil je sunil najprej v vola, nato pa še v Gradišnikovo, ki je stala tik za živaljo. Vpreženj vol je na mestu poginil, kmetici pa je sprednji del avtomobila zadal na čelu smrtno rano in je mlada Gradišnikova nekaj minut nato izdihnila.
Ves prepaden se Mohorko spiva niti zavedel ni, kaj se je zgodilo, nato pa je odbrzel v Slovensko Bistrico ter javit oblastem strašno nesrečo, katero je povzročila edino le skrajna neprevidnost in nepoučenost Gradišikove, ki je mesto, da bi ostala na desni, krenila v zadnjem hipu na levo pod avtomobilska kolesa. Oblasti bodo uvedle preiskavo, da natančno doženejo krivdo. Vest o strašni nesreči se je že v večernih urah raznesla tudi po Mariboru in je pretresla vse prebivalstvo tako v Slovenski Bistrici kakor tudi v okolici.
Posl. Koman operiran
Ljubljana, 22. septembra.
Včeraj je po zelo uspeli operaciji zapustil »Šlajmerjev dom« narodni poslanec g. A. Koman. Upati je, da bo v kratkem docela okreval v domači oskrbi. G. poslancu čestitamo k uspeli operaciji z željo, da bi skoro zopet zastavil vse svoje sile, voljo in sposobnost za blagor naroda, ki ga je izvolil za svojega zastopnika.
Ljubljana. 22. septembra.
Danes dopoldne je imelo Udruženje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, v zborni sobi Ope-nega gledališča svoj 17. redni občni zbor.
Otvoril ga je predsednik Drenovec. Spomnil ee je mučeniške smrti kralja Aleksandra I. Ze-diniiulja in predlagal n d mostno l:zoja'ko Nj. Vel. kralju Petru II. Nato se je s toplimi besedami predsednik spomml med letom umrlega tovariša Rada Železnika, nakar je poročal o delovanju in stanju Udruženja.
Za predsednikom je poročal tajnik Jerman, ki je pregledno orisal delovanje Udruženja v minulem poslovnem letu, vse njegove uspehe in neuspehe.
Posredovalno delo
Za njim je poročal blagajnik Udruženja nakar je predsednik Drenovec poročal o posredovalnem delu ljubljanske, sekcije v korist članstva. Odbor se trudi, da bi od uprave Narodnega gledališča izposloval izplačilo zaostalih honorarjev, ki jih uprava dolguje posameznim članom že celi dve leti. Prav tako je odbor dosege), da dobi vse kontraklualno in tudi vse razvrščeno članstvo, ki ima manj kakor 4000 Din mesečne plače, poseben letni prispevek za šminke. Isto dobe tudi dnevničarji nečlani. V kratki in trezni debati »o nato poedini člani predlagali, naj ee odbor potrudi za ureditev delovnega časa. Predsednik je sporočil, da je za dramsko oeobje to vprašanje že urejeno in da upa, da bo urejeno v kratkem tudi za operno osobje. Revizijsko poročilo je podal jevizor Er-klavec s pripombo, da sta revizorja knjige pregledala in našla v najlepšem redu. Zato je predlagal, naj občni zbor blagajniku za njegovo veslno in požrtvovalno delovanje izreče posebno zahvalo. Navzočni so predlog soglasno sprejeli in je občni zbor tudi celotnemu odboru izrekel absolutorij. Tajnik Jerman je nato omenil, da obhaja letos predsednik Drenovec 10 letnico, odkar deluje v društvu. Poudarjal je njegove zasluge in v imenu Udruženja poklonil predsedniku primerno darilo. Predsednik se je zahvalil za to pozornost in dejal, da je bil pač najsrečnejši, kadar je videl Udruženje kot enoto in da mu bo tudi v bodoče v največje zadoščenje,. ako bodo vsi člani enotni in eložni S skupno poštenostjo se bo Udruženje lahko postavilo v bran proti vsem, ki bi hoteli slovenskim igralcem škodovati. Nato se je razvila daljša debata o reorganizaciji socialnih ustanov v okviru Udruženja, zlasti bolniškega fonda in rezervnega fonda.
Umestni predlogi
Po izčrpni debati je bil sprejet predlog odbora, da se prispevek družinskih članov za bolniški fond nekoliko zviša, med tem ko ostane mesečni prispevek članov samih isti, kakor je bil doslej. Glede rezervnega fonda je bil prav tako »prejet predlog odbora in je dal zbor novemu odboru pooblastilo, da sestavi za razpolaganje s »redstvi rezervnega fonda poseben pravilnik, ki ga doslej ni bilo. Obširna debata se je razvila tudi glede koncertne poslo-
valnice Udruženja gledaliških igralcev. Tajnik Jerman je predlagal, naj bi vse sodelovanje članstva zunaj gledališča bilo mogoče samo preko koncertne poslovalnice, ker bi na lak način članstvu bilo delo olajšano in bi bilo tudi zavarovano pred izkoriščanjem, hkratu bi pa Udruženje imelo v tem nov vir dohodkov. Med debato je bilo »prošenih več prav umestnih predlogov. Tako je g. Primožič predlagal, naj udruženje pri odločilnih činiteljih oosre-duje, da mora biti najmanj eno tretjino :m-portiranih gramofonskih plošč opremljenih v našem jeziku. Pri sledečih volitvah, ki so se vršile na željo zborovalcev z vzklikom, je bil soglasno ia z velikim navdušenjem zopet za predsednika izvoljen g. Drenovec, v ostali odbor pa z malimi izjemami dosedanji odborniki, tako da tvorijo eedaj odbor gg.: Drenovec. Ce-sar. Krklavec, Nefat, Janko. Jerman. Jan. Men-«in *u Ribič. Pri slučajnostih je bilo sproženo vprašanje prispevkov za damske toalete. Ob sedanjih plačah igralke nikakor ne morejo na svoje stroške nabavljati potrebnih toalet. Zato naj odbor posreduje pri upravi, da ali ona nabavlja potrebne toalete, ali pa uravna repertoar tako. da članice na odru 'nastopajo v običajnih oblekah. Predlagateljice so poudarjale, da bi toalete, ki bi jih napravila uprava, lahko ostale last gledališča in naj bi bile tudi v gledališču shranjene, da bi tako sihče ne mogel članicam očitati, da se morda žele razkošno oblačiti na račun gledališke ' uprave. Več članov je apeliralo na novi odbor, naj zastavi vse sile, da doseže od uprave izplačilo honorarja za male vloge, nadalje honorar za članice zbora, ki nastopajo hkrati tudi v baletu, in več drugih perečih vprašanj.
Proti tujim režiserjem
Predsednik Drenovec je posameznim predlagateljem zagotovil, da bo skušal napraviti vse, kar bo mogoče, vendar je trpko pripomnil: »Ne belega kruha, samo črnega prosimo in še tega ni!« Uprav zaradi neurejenih in gmotnih razmer jc g. Primožič protestiral, zakaj uprava vabi tuje režiserje, ki ne pokažejo nič boljšega nego domači, dokler niso dolgovi domačim igralcem za njih pošteno delo porav-nini. Predsednik Drenovec pove, da je Udruženje že protestiralo proti temu. Poleg mnogih drugih predlogov je pri slučajnostih g- Cesar predlagal, naj se udruženje zavzame za ,0» dovoli uprava ob nedeljah popoldne in zvečer predstave za siromašne sloje za ceno od 15 Din navzdol. S tem bo prišel denar v gledališko .blagajno. Gmotno 'šibkejšim slojem, kamor je po najnovejših dogodkih treba prištevati vse državno in samoupravno uradništvo, pa bo na ta način omogočen obisk gledaliških predstav.
Z zagotovitvijo, da bo odbor zastavil vse svoje sile za uresničenje upravičenih teženj svojega članstva in s pozivom, naj_ članstvo vzlic "težkim razmeram ostane disciplinirano, je predsednik Drenovec zaključil ob 13. občni zbor.
Novice reducirane za 99 odst.
Slovo od Jadranske Straže
Ljubljana, 22. septembra.
Tiha in spokojna jesenska nedelja in topla, kakor zavita v najmehkejši žamet. Zunaj višek blagega »babjega poletja« z vso razkošno pisanostjo in z vso sladkostjo dozorevajočih vinogradov, z vso opojno romantiko zadnjih toplih noči. Povrhu pa še polovična vožnja na železnici in vsa Ljubljana je samo en dolgčas.
Parade so minule in kongresi, z velesejma sla se njegovi atrakciji s Svojo smrtno spiralo in teleskopom preselili na Kongresni in Marijin trg, le Jadranska razstava še sameva tam in se tudi dolgočasi. Smili se človeku, saj je bilo zanjo treba leto dni napetega dela, teden dni po velesejmu je pa že zapuščena in pozabljena.
V Dantejevih časih gotovo še ni bilo lepil) jesenskih ljubljanskih nedelj. Drugače bi bil v svoj inferno med najhujše muke gotovo tudi postavil posebno hud krog s pravim ljubljanskim dolgim časom, kakršen je danes. Privoščim jim, da so se prav vsi razlezli na vse strani in me pustili samega v hiši. Služba te pa drži in zahteva od tebe z vso gotovostjo in jamstvom napovedanih senzacij. Pa niti mlada mačka ne pade v Ljubljanico, da bi se vesoljni firbec zgrnil na tromostovje, ker tudi Ljubljanice ni nikjer, z mladimi mačorji je pa stvar tudi taka ino laka. Bedna in mizerna je takale novinarska nedeljska služba, ko namesto posebnih izdaj gledaš popolnoma na čislo pometene cesie brez sprevodov in razburkanega valovanja gneč — edina tolažba v tej gluhi samoti je tu in tam kak od dolgega časa obupan policaj.
Tudi moj skrivni plamenček me je zapustil in je šla s fantom, ki ima avto, nabirat jurčke. Je sedaj visoka sezona zanje, ponoči so pa spet polhi v modi. Še moja preljuba zofa me v tem dolgem času ni mogla zapeljati in sem šel na velesejem v Jadransko po slovo.
Plemenito Ujelo bokeljske mornarice s svojima pozlačenima stražarjema, srebrnega orožja in s spomini prepletenih relikvij jo je že zapustilo, edino stric Marjanovič še zvesto varuje s takim trudom zbrano bogastvo. Fantiči kakor admirali razpravljajo o raznih tipih bojnih ladij in teta!, a ponosen kaplar hiti s svojo zardelo punco skozi paviljon, da ji čimprej pokaže kra-pe-velikane v podzemeljskem akvariju. Tudi morski akvarij je osamel in tih, kakor v smrtni slutnji. Že jutri pride komisija s finance in »propisno« uniči vso morsko vodo do zadnje kapljice. Ribe bodo lepo oželi, vrgli v olje in spet zalili, edino enega jastoga sem si pa vendarle izgovoril. Največjega, ki ima škarje trdno zavezane z žico. V redakciji ga bomo gojili z vso
nežnostjo in skrbjo kot svetal simbol napredka sodobnega novinarstva.
Tudi v umetnostno razstavo sem še pogledal. Srčkana Mirkovičeva »Devojčica pred ogledalom« je nova. Škoda, da tudi ta s tisto svežo »Burjo« zapusti Ljubljano. Tudi korčulanska šola za ladjedelstvo je že odšla, men prostor so sj pa uzurpirale slike, ki niso našle milosti pn razsodišču. Pravijo, da so .zmed odklonjen,h del izbrali najboljše za prazno sobo. čudmi se, da so ori presojanju ostalih slikarij ostali vsi člani razsodišča pri življenju.
Vsaj razstava, ki nam predoča promet z morjem, mora ostati in kar tako' naj to sijajno delo docenta dr. Nagodeta preneso v Mestni muzej Seveda naj deno tja tudi Florjančičevo karto Kranjske, ki je poleg Barbovega topa edina spominjala, da smo bili Slovenci nekdaj primorski narod. Dosli smo videli nemške literature, le Valvasorja, Prešerna, Jenka, Aškerca, Ketteja, Zupančiča — le lepe Vide ni bilo nikjer.. • Pač — v novi zastavi JS!
Na policiji ves dan ni nič novega. Ali verjemite mi vendar, da policija res ni imela opra: viti prav nič in niti za najmanjšo figo. In tudi reševalna postaja se ves dan ni premaknila, če mi verjamete ali ne! Prav tako pa tudi v bolnici nimajo nobene novice. Samo da bi ne bito večje nesreče, brez novic bomo že obstali.
Torej, novice so reducirane za 99%. Ni čuda, saj so imeli na kolodvoru toliko opravka, da smo navzlic mili prošnji, naj nam jiovedo, kako je bilo s prometom in koliko Ljubljančanov je odšlo z vlaki »na lepše«, tudi še na ponovno, seveda nekolkovano prošn jo dobili le nagel odgovor: »Imamo drugega dela dosti in nimamo časa govoriti!« Pač najboljši dokaz, da je bila Ljubljana prazna do zadnjega kovača!
Vrata so mu padla na glavo
Maribor, 22. septembra-'Ja koroškem kolodvoru je včeraj popoldne o ela 40-letnega Henrika Vebra selo nenava« nesreča, ki bi bila lahko zanj postala usod n • ber je bil zaposlen na kolodvoru. Tam 1» 11 ;al na vagon deske. Ko je bilo delo ^on'ail.). so bile že vse deske naložene, je Veber P il vrh vagona še stara vrata, ki so bila P težka. Veber je bil že na tleh in je stal ; vagona, ko je nenadoma zaropotalo in ^ mu vrata padla na glavo. Samo zasvetilo i je pred očmi in zgrudil se je nezavesten n . Poklicali se reševalce, ki so poškodovan
Modemi zastori
Po pranju včasi gospodinja z največjo | žalostjo opazi, da njeni zastori niso več za rabo. Polni so lukenj, ki jih tudi še tako spretna igla ne more dovolj skriti. Tedaj so začne delo Škarij, ki izrežejo iz še uporabnega dela ljubke zastorčke za 1 kuhinjo ali predsobo. Toda v jedilnico je treba vendar — novih. Treba je dobiti praktične, moderne in poceni stvari. Spretna gospodinja lahko kupi beli ah indan-trensko pobarvani »voile« in si sama sesije zastore, če se ji zde narejeni zastori | Predragi. Saj je zdaj to delo tako eno- I stavno. Pri kratkih zastorčkih za sipe je treba le širokega roba, skozi katerega la- I hko vtaknemo leseno ali medeno palico, I Pri dolgih zastorih se dobe medeni obročki s ščipalkami, ki drže blago, ne da bi bilo |
treba kaj šivati. Tako se zastor lahko obeša in snema za pranje. Ako izberemo barvast zastor, moramo paziti, da je v skladu s prevleko pohištva in slikarijo na stenah. Ako je soba dovolj svetla, je čedno, ako obesimo nad okensko zavezo ob robu okna še barvasto zaveso iz kretona ali kotenine. To je poceni in prijazno. Seveda ne smemo preveč zavesiti okna v temni sobi. Pri majhniji manzardnih oknih je bolje, če jih le napol zavesimo z batistom ali tilom, da ne oviramo preveč svetlobe. Dobro je, ako že pri nakupu pazimo na to, da se da zavesa lahko zakrpati tako, da luknja ni vidnač Saj mora dandanašnji vse trpeti čim dalj in vendar hočemo imeti čeden dom.
Vsakovrstni zanimivi vzorci za jesen
Levo popoldanski komplet, obleka s položenimi gubami. Poleg rjav kostum, katere Poldolga jopica je obrobljena z nutrijsko prevleko, k temu se nosi svilena bluza topazove barve, črn suknjen kostum z zapeto perzijansko vestijo s pravtakšnimi '"ižuhovinastimi našivi. Zelo elegantno učinkuje plašč z velikim ovratnikom v obliki
šala.
Najnovejše modele za jesensko modo kažejo dekleta na nekem dirkališču v Berlinu. So namreč manekinl največjih berlinskih modnih trgovin.
Paberki iz Rogaške
Slatine
zdra-
zvo-
vi|.'v;ir blagega predjesenskega večera. Na li-1 promenadi pestro vrvenje, laskajoči cv kiraussovih valčkov razigravajo srca, m jJTJiimih tratah plamtijo salvije v žarkih zaha-C?ga solnca ko živ rdeč ogenj. Smeh, vese-lu*1 lahka, brezskrbna misel... ah, lepo je življe!
'n^jkaj se je zdajci — v odmoru godbe — s« eSnilo tam na zgornjem koncu parka, kjer b0]p hribovja stekajo pota? Ali ni bilo kakor ipr stna tožba, iz človeških grl zavpita v ve-oii,.0 nebo? Selajoča se gospoda posluhne, se kraju, odkoder prihajajo zdaj pojoči
Robarji, so, s pobožno pesmijo na ustih. Iz hitu Ca se je prikazal križ, z vencem ovit, slok nosi. Za njim koraka tropa žensk in >,jj ’ siromašni kmetski ljudje. y v ' Se> da bodo zavili tja na levo, na cesto, 'Vj s, 1 ?;adaj naokoli, mimo zdravilišča. A te-«riž kakor sam od sebe zaokrene, pokaže ln "aravnost ddl.
r. vni a'a fomarska procesija vzame pot po promenadi, sredi skozi množico zdravi-jX806*™, ki so se odmaknili v špalir in J 'bajtu;0 zro na ta nenavadni, duše čudno do-1 ^raj! ?rizor-
VnU(*ni, i.^°i .l.'0,nai'.ii za križem, bosi, prašni, v,;n('“ir,	drsa sključen starec, z rožnim
0« ig0rečn„r?. 0PIe.taie po tleh... korakajo, z a» vo 1? pojoč, ne ozirajoč se ne desno in ,?oč’n« ,7?^ .oži 88,110 v križ, ki jih vodi. čala °kolii.„ i?k,uie silni kontrast med to sliko f«vi'vlva ,vo-,„Kak°r.da s.ta 66 tu nenadoma sre-d,'lcna	*®ko si različna, kakor sta si
« spde,vl br>'rin,°v v uhanih elegantne »a [T.h kann;! m n? Promenadni klopi, in blesk Indern. J na ge,u revne starke, stopajoče
eem se reenijo obrazi, nihče ne reče
nič, nekaj potrkava na srce kakor opomin, in zamišljeno spremljajo vse oči to nenadno bežno prikazen ubogih pobožnih romarjev.
In srca, ki jim je dano čutiti, občutijo, da ti siromaki resnično nimajo drugega kot edino še vero, da jim je to edina tolažba in opora v težkem delu in trpljenju in ko bi še to vero izgubili, bi jim bilo obupati...
In oči, ki jim je dano videti, vidijo, da s lemi siromaki bos in prašen, a mil in dober, bodi Kristus.
*
Cerkveni zbor Št. Vid pri Ptuju pod vodstvom svojega organista (z daljnogledom čez ramo) in gospoda kaplana (z rdečimi nageljni za klobukom), se je podal na božjo pot k sv. Roku nad Šmarjem in je pri tej priliki obiskal še bližnjo Rogaško Slatino.
Pod večer je zbor dospel k templu osrednjega vrelca. Pozdravljena, Slatina I
Zdaj pa, fantje in dekleta, najprej kupico hladne slatine, da se posvežijo grla, potem pa bomo eno zapeli. Hoj, mf se lahko postavimo tudi pred teni slavnim občinstvom tukajl
Pevci se zvrstijo v krog. Prvo seveda, kakor se spodobi za cerkven zbor: A ve Maria! Mali organist intonira, preleti še enkrat z ostrim poveljniškim pogledom svojo četo, zamahne z roko —
Pesem vzkipi. Lepo ubrano. Ženski glaski so spočetka še nekoliko plahi, moški so bolj korajžni... in že se jame naokoli zbirati občinstvo, to spodbuja. In ko je pesem odpeta, — živahen aplavz. Bravo, živio!
In potem pesem za pesmijo, narodne, tožne, vesele, pa čedalje več občinstva in ploskanja. In dekletom žarijo obrazki, prav srčkani obrazki so, fantom se bočijo prsa, pevska radost se razvnema. Kar je to pravcat koncert slovenskih narodnih in cerkvenih pesmi.
Med poslušalci je neki madžarski župnik, simpatičen, eleganten gospod, ki kar ves zamaknjen uživa to petje, skoro se zdi, dä ima rosne oči. Zdaj se je prignetel k pevcem in nagovori pevovodjo, se zanima.
Hsš Ktziraian
Zakon o sestavi in uredbi r*cmh šol skih oblasti v deželi
Celovec, 22. sept.
V soboto teden je naš deželni zbor izglasoval novi deželni šolski zakon. Po tem je v deželi za vse srednje in nižje šole vrhovna oblast deželni šolski svet, za politične okraje so okrapii, za občine pa krajevni šolski sveti. Nadzorstvo si dele država, cerkev, učiteljstvo in starši. Člani šolskih svetov so imenovani. Predsednik deželnega šolskega sveta je vsakokratni deželni glavar, okrajnim oziroma občinskim šolskim svetom pa predsedujejo glavarji, oziroma župani.
Deželni šolski svet šteje 20 članov. Med njimi je poseben strokovni svetovalec za slovenski pouk. Imenuje ga deželni glavar na predlog domovinske fronte. V okrajnih odborih je po okrajih. kjer se je pri zadnjem štetju javilo vsaj 1000 .Slovencev, po en zastopnik staršev Slovenec. V krajevnih odborih je tam, kjer je ntrak-vistična šola, imajo slovenski starši po enega zastopnika in njegovega namestnika.
Tako je novi zakon naši manjšini vendar dal
možnost zastopstva v šolskih oblasteh. Ne priznava pa zakon pravice, ki bi bila nujna in bistveno važna: da bi namreč manjšinska organizacija smela stavljati predloge šolskim oblastem. Prav zato, ker nam te pravice ne.priznava, nam ta zakon po drugi plati jemlje, kar nam je po eni dal.
Vse je sedaj odvisno od deželnega glavarja in deželnega vodje domovinske fronte. Ako bosta ta dva nepristransko in pravično vršila v šolskih oblasteh svojo nalogo, potem pomeni za nas novi zakon znatno olajšanje in vsaj delno uresničenje tistih naših pravičnih in v najglobljih osnovah naravnega prava utemeljenih teženj, ki ne moremo nikoli odnehati od njih. — Ako pa tega ne bosta storila, potem bomo primorani reči, da je bilo vse le pesek v oči javnosti.
Bilo bi nam žal, če bi moral kdaj izreči tak« obsodbo; kajti prepričani smo, da to tudi Avstriji ne bi bilo v korist.
Dopisi
Milčovs. V novem občinskem odboru- imamo Slovenci 7 zavednih narodnih zastopnikov. Ostali 3 so sicer tudi Slovenci, a žal, nezavedni. Pač pa je trdna naša korenina naš župan, ki je bil izvoljen soglasno. To je g. Franc Krušič, p. dom. Hupej v Velinji vesi. Prepričani smo, da bo novi občinski odbor v gospodarskem in narodnem oziru upravljal občino v prospeh in blagor vseh občanov.
Borovlje. V naši občini imamo sedaj Slovenci 3 zastopnike. Vseh odbornikov je 20. Resničnemu narodnostnemu razmerju ta številčni odnos pač nikakor ne odgovarja. — Občinska doklada bo v naši občini znašala letos 450 odstotkov.
Šmihel pod Pliberkom. Tudi pri nas smo dobili sedaj občinski odbor po novem zakonu. Od-
bornikov je 14, od teh je 10 zavednih Slovencev. Za župana je bil soglasno izvoljen dolgoletni župan g. Janez Gril, p. dom. Hribernik' iz Bistrice, poštena in značajna slovenska duša.
Celovec. (Petnajstletnica ljudskega glasovanja in drugo.) Deželni zbor je sklenil pozvati deželno vlado, naj z domovinsko fronto poskrbi za dostojno proslavo ISletnice ljudskega glasova-oj8- Zvezni predsednik Miklas je zapustil v rbo, kjer je z družino preživel počitnice. — Dne 10. oktobra bo v Celovcu proslava. Med drugimi govori na njej tudi knez Starhemberg. ~ Celovško sodišče je te dni obsodilo 5 komunistov z zgornje Žile radi veleizdaje. Obsojeni so vsak na 5 let težke ječe.
Zbesneli demon
Naš novi roman, ki zaine v kratkem izhaiati
bo po dejanju in obliki tak, da ho zadovoljil slehernega čitatelja. Inženjerju Jensu Poduin-jinu Kneževiću se je posrečila iznajdba, ki je opozorila nase ves svet, usodno naključje pa je dalo z ustvaritvijo neslutenega svetlobnega bitja izumu pomen, o kakršnem izumitelj sam ni niti sanjal.
Od začetka do kraja drzno zamišljeno dejanje je polno zapletljajev in dogodkov, ki docela osvoje čitatelja. Mednarodne spletke, ko varstva politikov in diplomatov, vohunstvo in ves razkroj sodobne družbe, se v neusmiljeni goloti
razkrije pred nami. Vse pa spajata v enoto dve sili, ki se na življenje in smrt borita med seboj: demonska sila razdora in uničevanja in božanska sila v trpljenju verno ustvarjajočo ljubezni.
Kdo ostane zmagovalec? To je vprašanje, ki zanima vsakega mislečega človeka. Brez dvoma ste si ga tudi vi že večkrat zastavili. V našem novem romanu boste dobili odgovor nanj. Zato se požurite in obnovite naročnino, da si lahko zagotovite redno prejemanje lista.
Glasbeni vestnik
V Hubadovi pevski dvorani sta nam podala naš priznani pianist g. Anton Trost, ki stalno biva na Dunaju, in naš solo-celist g. prof. Bogomir Leskovic po sporedu m izvajanju vrlo zanimiv sonatni koncertni večer.
G. Anton Trost je naš stari znanec in je opetovano koncentriral v Ljubljani, vračal se je vedno v Ljubljano, kjer ga je publika sprejemala z odprtimi rokami, je rada po-sečala njegove koncerte ter se divila virtuoznosti njegove klavirske igre, ki je združena s fenomenalno tehniko in klavirsko
rutino. G. prof. Bogomir Leskovic se je razvil v popolnega umetnika na svojem instrumentu in smo odlike njegove igre imeli priliko že neštetokrat konstatirati. Oba umetnika sta zaigrala Brahmsovo sonato v e molu za čelo in klavir, eno najboljših Brahmsovih komornih del in razigrano Rahmaninove sonato v štirih stavkih. Sam g. Trost je izvajal ljubljenca. Schuberta b dur sonato, skladateljevo nedokončano krasno delo. S svojo dovršeno igra sta oba kontertanta poslušalce zadivila. Obisk so-natnega večera je bil velik, zasluženega aplavza mnogo.
Koncertno sezono so začeli z lepimi na-dami za njen nadaljnji uspešni razvoj. Z. P.
Nekoliko po nemško in tako dalje se sporazumeta.
; »Sveti Vid... Ptuj... Petovia, alte römische Stadt.«
»Sehr schöner Gesang..4 Bitte, noch ein Lied ... von Maria.«
In gospod župnik izvleče listnico. Gospod župnik je iz Banata, tam kjer so žitni baroni doma. Stodinarski bankovec zašušti v njegovi roki.
Organist se brani.
»Bitte, für ihre Kirche.«
»Za našo cerkev? O, to pa! Najlepša hvala, gospod župnik.«
Je videl to neki drug gospod v bližini. O, ne bomo zaostali za gospodom župnikom. Pa seže tudi on v žep. In drug metulj prileti vrlemu organistu v roko.
In prijazna dama tamle tudi že odpira svojo torbico...
Z gospodom župnikom se spustim v pogovor. Pove mi, da tako lepih pesmic še ni slišal, pri njih tam doli takega petja ni.
»Alj imate radio, gospod župnik? Igen, dal Torej poiščite tuintam val Ljubljana, pa boste take pesmice večkrat slišali.«
»Keszenem szepen, bom poslušal.«
Cerkveni zbor Sv. Vid pri Ptuju pa bo vsekakor lahko zabeležil v svoji kroniki, da je bil tisti improvizirani koncert ob slatinskem vrelcu na dan sv. Roka 1935 lep uspeh, tako v moralnem kakor v gmotnem pogledu.
*
Gori nad vrelci, v tihem gozdičku stoji cerkvica sv. Ane, zaščitnice zdravilišča.
Neka ljubezniva, prisrčna domačnost preveva ta božji hramček, saj je posvečen ženi, ki je vzor mater. In mnogo jih je, ki zahajajo sem, tud! takih, ki sicer morda le redkokdaj ali pa nikoli ne stopijo v cerkev.
»Tukaj more človek moliti, lukaj nekako topleje občutiš božanstvo,« se mi je zadnjič izrazil gospod, ki prihaja semkaj vsako jutro.
Tri altarčke ima cerkvica, kjer berejo mašo
domači zdraviliški duhovnik in drugi duhovniki, ki so gostje Rogaške Slatine.
Čarobne poezije polna so juha pri tej cerkvici, sveža, zlata, sončna jutra, ko dubtijo smreke, k cingljanju zvončkov pred alta rji pri-trkava žolna gori v visoki bukvi, in ko v zraku gode nešteto nevidnih godcev.
Svečana gozdna idila. Tu je vsak dan nedelja.
Veliko obiskovalcev ima la ljubka cerkvica.
_ Mojo pozornost pa zlasti vzbuja tuja dama, ki jo Cesto vidim tu. Opazujem jo, kako prestopi prag, plaho, obotavljajoč se... ne prikriža se — znak, da ni krščanske vere, — potem pa kakor z naglo odločnostjo sede v klop in se zastrmi v a! tar.
In tako ždi nepremično ves čas, njene velike, temne oči skoro da ne trenejo, in njen obraz je kakor obraz začudenega otroka. In kadar odhaja, je videti vsa zasanjana.
Kakšen misterij se razodeva lu duši le žene in jo vedno zopet vleče semkaj?
Ždi se mi, da je ta čudna sila ne ho več izpustila, tudi kadar bo daleč kje od Slatine in cerkvice sv. Ane.
Dnevna pratika
Ponedljek: 23. septembra. Katoličani: Tekla, dev. Pravoslavni: 10. septembra, Minodora.
DBŽURNE LEKARNE V LJUBLJANI
Dr. Pieeoli, Tyrseva cesta 6; Hočevar. Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
Vremenska napoved
Novi Sad, Jasno po vsej kraljevini nekoliko oblačno le na jušnem delu. V Sloveniji nekoliko visokih oblakov. Temperatura se je zvišala po vsej državi. Najnižja temperatura Mrzla Vodica 4 C, a na jvišja Omišalj 34 C.	„	.
Napoved za jutri: Pretežno jasno. Povečanje oblačnosti se pričakuje na zapadnem delu in severnem delu kraljevine. Sonce vizde ob 5.25, zaide ob 17.36.
Da se preprečijo spopadi z
usodnimi posledicami
Beograd, 21. septembra. AA. Glede na nekatere spopade med organi orozmstva m prebivalstvom, sta bana Savske in Primor ske banovine izdala tole sporočilo:
V zadnjem času so se med organi oroz-rištva, ki vrše uradno dolžnost, in posa-nezniki pripetili spopadi, ponekod tudi z več ljudmi. Pri teh spopadih 36 prišlo do rabe strelnega orožja in 3e.nekaj državljanov ubitih, več pa ranjenih. Pn tej pn-iiki je bilo zadetih tudi nekaj orožnikov in je eden izmed njih umrl. O vsem tem so ob svojem času izšla posebna poročila. Ona7ilo se ie da so te spopade izzvali mlajši (lahkomiselni) ljudje, ki ne pojmujejo resnosti svojega ravnanja m težje od-o-ovornosti, zapeljani po nekih nezadovoljnežih z družabnim ali državnim redom, pogosto pa tudi vinjeni alkohola. Ti podpihovalci so o pravem času izginili in se rešili odgovornosti, često so pa spravili popolnoma nedolžne ljudi, da so prišli v nasprotje z oblastvi in zato trpeli zakonite posledice. Prav tako se je opazilo, da so bili povzročitelji spopadov pod vplivom podpihovalcev največkrat v privem prepričanju, da organi varnosti ne smejo rabiti strelnega orožja, in zato so spopadi zavzeli večji obseg Da ne bodo naivni in nepoučeni ljudje še dalje nasedali brezvestnim pro voka ter-iem, ki jim je do tega, da pride do neredov in da se v bodoče preprečijo spopadi s tako žalostnimi in usodnimi posledicami, sporočamo naslednje:
1 Po 2. odstavku t. 23 zakona o orozni-štvu je vsakdo dolžan, da v uradnem občevanju z orožniki ohrani pristojnost in pozornost, ki gre njihovemu javnemu položaju. Isto odreja tudi 4. odstavek cl. 78. zakona o notranji upravi za prestopke proti ostalim organom javne uprave. Prestopki
se kaznujejo po navedenih členih z denarno globo od 10 do 500 Din, če se globa ne more izterjati, pa z zaporom 1—10 dni, ne-glede na drugi postopek, ki se ima vršiti ločeno o velikosti in značaju dejanja samega, bodisi za dejanja po čl. 127. do 134. kazenskega zakona, bodisi za dejanja iz čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
2.	Po čl. 24. zakona o orožnikih imajo orožniški častniki in orožniki pri vršitvi dolžnost in pravico rabiti orožje »samo kadar na drug način ne morejo 1. odbiti od sebe ali druge osebe ncr*herjen udarec, 2. obvladati odpor, 3. preprečiti beg nevarnega zločinca, 4. preprečiti beg vojaških oseb v skupini najmanj treh, 5. odbiti napad na objekte, ki so jim izročeni v varstvo.«
Podobne določbe veljajo tudi za rabo orožja ostalih varnostnih organov.
3.	Po točki 1. (oddelek b) pravilnika za vršitev orožniške službe, 1. del: je »najstrožje prepovedana vsaka nevojaška raba orožja, kakor streljanje v zrak. da se s tem prestrašijo odporni ljudje«' Nepredpisana raba orožja je prepovedana tudi drugim varnostnim organom.
Za nepredpisano rabo orožja odgovarjajo orožniki in drugi varnostni organi po zakonu, po velikosti krivde, disciplinsko ali sodno.
Po vsem tem so organi orožništva in drugi varnostni organi ne samo pooblaščeni, temveč tudi dolžni v interesu javnega miru in reda rabiti orožje pri izvrševanju službe na način in v prilikah, kakor to odreja zakon in pravilnik.
To se sporoča prebivalstvu v znanje in ravnanje.
Bos po zer/avici
Pred vilo v predmestju
London je te dni doživel nenavadno senzacijo. Pred vrtom neke vile v predmestju se je gnetla množica radovednežev. Policijska oblast je imela dobesedno polne roke dela. ko je zadrzevaia radovedneže, da niso vdrli na vrt. Niti novinar-ji kljub legitimacijam niso smeli tja. Slo je za Prošlo znanstven poskus, pri čemer je seveda javnost samo v napolje. Z vrta se je v goshh oblakih dvigal dim. Oddelek gasilcev je čakal z brizgalnami, da bi takoj nastopil, ako bi plamen. ki je gorel v jarku, zajel drevje in grmovje. Ob jarku so na obeh straneh stali slavni znanstveniki, zdravniki, psihologi in etnologi ter so pazljivo motrili posipanje žerjavice.
Moški v črni obleki
Na ležalnem stolu sloni črnolas suhljat moški. Oblečen je v črno. Čevlje je sezul. Pravkar si 'e dal temeljito umiti noge. Slavni kirurg prof. Panneti kleči pred njim in vestno preiskuje njegova stopala. Vse v redu. Stopala niso niti posebno utrjena niti natrta z nobenim kemičnim sredstvom. Plameni v štiri metre dolgem (n dva metra širokem jarku so se strnili v valujoče žarenje.
Odločilni trenutek
Slednjič so priprave končane. Mršavi Indijec stopi nekaj korakov od jarka, napoljenega z žerjavico. Potem obstane in precej časa srepo in skrajno napeto zre predse. Ustnice se mu komaj vidno tresejo. Premišljeno začne nato sto-nati proti jarku. Zdaj, zdaj bo stopila njegova bosa noga na žerjavico.
Bos na ognju
Krog in krog vlada molk. Indijec ima usta 'ako tesno zaprta, da so videti kakor ravna črta. Oči strme še vedno naravnost predse. Brez naglice koraka Kuda Bux dalje. Dva, tri, štiri, pet korakov, vse s popolno sigurnostjo. Dosegel ie že nasprotni rob jarka. Oddahnil si je in z lahnim nasmeškom sedel nazaj na ležalni stol. Zdravniki mu preiščejo noge. Temperatura je ostala popolnoma ista, kakor je bila. Niti mali angleški obliž, ki ga je profesor Pannet prilepil na desno stopalo zaradi poskusa, ni osmojen. V ničemer se nogam ne pozna, da so še pred nekoliko sekundami stopale po žerjavici.
Še enkrat
Takoj nato ponove poskus. Tokrat seveda potrebuje Kuda Bux precej časa za osredotočenje misli.' Nato pa stopa prav tako varno po jarku kakor prvič. Zdaj je končno pri kraju s svojimi
močmi. Ko naj bi šel tretjič po jarku, izjavi, da tega ne zmore več.
Vera vse premaga
»Vera in brezpogojno zaupanje, da mi ogenj ne more prav nič škoditi, to vse premaga. Za danes pa sem to zaupanje izgubil. To natančno opazovanje vseh mojih kretenj in okolica na vrtu, ki je nisem vajen, vse to mi je vzelo mir. Po mojih mislih sem vam vzlic temu pokazal, da pri mojem poskusu ni bilo nobene prevare. Spretnost hoditi po žerjavici obvladam že izza svojega 14 leta.«
Eden izmed navzočih učenjakov je nato pripomnil, da je Kuda Bux svoj poskus izvedel res v prav posebno neugodnih okoliščinah. Jarki za žerjavico so ponavadi mnogo globlji, tako da veter ne more sproti odnašati pepela. Tudi ima fakir sicer dovolj priložnosti, da se pred nastopom v največjem miru in tišini duševno osredotoči.
Malo je izvoljenih
Žerjavica še vedno žari. Časopisni papir, ki ga vržejo v jarek, hipoma zgori. Ni dvoma, da bi si bil Indijec temeljito opekel noge, če ne bi njegovo telo imelo nekih sil, ki jih danes še ni mogoče pojasniti. To sta izkusila tudi oba znanstvenika, ki sta s svoje strani ponovila fakirjev poskus. Tudi ta dva sta se duševno osredotočila, kolikor sta pač mogla. Komaj pa sta se z bosimi nogami dotaknila žerjavice, sta že tudi z bolestno spačenimi obrazi odskočila. Njuna stopala so bila močno opečena in mehurjasta.
Tako je torej ugotovljeno važno dejstvo. Pri teku skozi ogenj, ki je še danes v navadi v Bolgariji, Novi Zelandiji, na Japonskem, na Tahitiju, na Trinidadu, v Honolulu in na Fičijan-skih otokih, morajo biti dejansko neke nepojasnjene telesne sile po sredi. Da te preišče in pojasni, to nalogo, si je zastavil psihološki institut na univerzi v Londonu. V koliko se mu bo naloga posrečila, to bo pokazal čas.
Hud potres na Japonskem in v Sev. Afriki
Iz Hakodate na otoku Hokaido poročajo, da je tamkaj nedavno divjal hud potres. Poštne in prometne zveze so večinoma porušene, zato še ni mogoče dobiti podrobnih poročil. Sklepajo pa, da mora biti razdejanje zelo občutno.
Tudi v okolici Bone, Guele in Constantine so čutili nekaj močnih potresnih sunkov. Ognjišče tega potresa, ki pa je bil sicer kratek, leži menda v Rokniji, kjer se je porušilo več hiš tamošnjih domačinov. Po nepopolnih prvih poročilih je potres v Severni Afriki zahteval tudi več človeških žrtev.
V Franesini pri Rimu so se vršile mednarodne tekme v ostrem streljanju. Prvi strel je sprožil Mussolini in s tem je tekme otvoril
Orkan na Floridi je zahteval življenje 46 bivših bojevnikov^ ki so taborili blizu mesta Snake Greek. Trupla vseh žrtev so sežgali. Slika kaže krste v plamenih.
Umor iz skopuštva
V blaznici blizu Bremgartna v švicarskem kantonu Argau je živela že tri leta mladenka z imenom Ida Rehmann. Nesrečno dekle je pred kratkim dopolnila 21. leto.
Te dni jo je obiskal v zavodu njen brat. Vodstvu zavoda je izjavil, da je prišel s sestro obiskat in je zato dobil dovoljenje, da je smel z neko damo, ki je bila prijateljica brata in sestre, ter z bolnico oditi na sprehod po obsežnem blazniškem parku. Komaj so se vsi ti trije mladi ljudje podali na pot, je brat umobolne mladenke potegnil samokres in štirikrat zapored ustrelil proti sestri. Ko je nato samokres odpovedal, se je vrgel na nesrečno sestro z mečem jn jp tako dolgo suval, dokler se ni vsa okrvavljena zgrudila. Žrtev tega ostudnega zločina je živela le še nekaj trenutkov. Morilec sam je takoj po strašnem dejanju pobegnil. Vzlic temu
ga je že drugo jutro prijela policija v nekem kraju v okolici.
Morilec ni kazal nikakega znaka kesanja. Neverjetno cinično je takoj vse priznal. Po njegovem mnenju je bila sestra samo še nesrečna bolnica in zasluži on za to, da jo je rešil trpljenja, le hvaležnost in priznanje. Poleg tega ga je vzdrževanje bolne sestre v umobolnici stalo vse preveč denarja. Rodbina trajno nikakor ni mogla prenašati teh stroškov in je le bolj važno varčevati, nego metati denar proč za duševno bolnega človeka. Morilec svoje sestre je pripovedoval, da je pred dejanjem zavžil precej alkohola, da bi se tako opogumil za umor. Imel je dovolj patron pri sebi, da bi se bil lahko branil pred zasledovalci, vendar mu je v odločilnem trenutku odpovedal samokres. Zato se mu je zdelo najprimerneje, da je pobegnil.
Društvo rejcev
malih živali
»Gorenjski rejec malih živali« v Kranju priredi od 28. septembra do 7. oktobra 1.1. sovjo prvo razstavo malih živali, katere se bodo udeležili vsi gorenjski rejci malih živali. Po pripravah sodeč, bo razstava, nekaj posebnega. Razstava bo nameščena v Majdičevem mlinu.
Društvo za rejo perutnine, koncev in drugih malih živali v Ptuju bo imelo od 28. septembra do 7. oktobra 1935 v Ptuju veliko razstavo malih živali, predvsem angorskih kuncev, ki so danes najbolj rentabilna pasma za pridobivanje volne.
Društvo rejcev angorskih kuncev kraljevine Jugoslavije v Kočevju si je pripravilo lepo potovalno razstavo za propagando reje angorskih kuncev. Ta razstava, ki prav nazorno pokazuje koristi, ki jih nudi ta reja, je bila najprej 18. avgusta 1.1. v Ljubljani v prostorih Kmetijske družbe, dalje na jesenskem ljubljanskem velesejmu, kjer je vzbudila ogromno zanimanje, sedaj pa gre v Kranj, pozneje pa po ostalih krajih banovine.
Društvo »Rejec malih živali« v Trbovljah je imelo od 15. do 18. septembra 1935 zelo lepo uspelo razstavo, ki je vzbudila med rudarji velik interes. Mlado društvo je s
tem prvič stopilo v javnost in pokazalo svoje delo za izboljšanje gospodarstva malega človeka. O božiču priredi društvo posebno razstavo kanarčkov v zvezi s potovalno razstavo društva angorskih rejcev iz Kočevja.
Premovanie rod. živine v Smledniku
Pred kratkim je bilo v Smledniku na vrtu g. Lazarinija premovanje rodovniške živine za pincgavsko govedo Selekcijskih zadrug Smlednik-Medvode. Prigon je bil velik, saj je bilo na prostoru, ki je bil okrašen z mlaji, 120 glav.
Material je bil zelo dober, pri bikih celo posebno dober in tudi pri kravah, telicah in teletih je bilo opaziti velik napredek. Premovali sta dve komisiji, in sicer so tvorili banovnski referent inž. Venko, sreski ekonom Josip Sustič, Ivan Repinc iz Broda pri Boh. Bistrici in zapisnikar Ivan Lovrac prvo komisijo, drugo komisijo pa banovinski referent inž. Ivo Jelačin, inž.. Muk, podpredsednik Selekcijskih zadrug zal Gorenjsko Ivan Ažman in zapisnikar Anton Cvetko. Po rezultatu premovanja so dobili prvo nagrado: za bika g. Lazarini, za krave Burger iz Hraš, za telice Burger iz Hraš, za teleta pa Jenko iz Medvod.
Na neki angleški slavnosti so tekmovali moški in ženske na neukročenih
ki so posebno divji. Pogumni jahačici, kakor tudi gledalcem, te vrste sport izrecm«
ugaja, kakor je videti.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga ■ o, z., predstavnik L Albreht, M uredništvi odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. vsi v Ljubljani.