pofrninA piAčAnA vcorovmi.
e
e
e
s:
c
s:
potAMeznA fcviiKA nAne i-dio
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 8. MARCA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. Pošt. ček. rač. št. 17.1 — NAROČNINA:' nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
'548.
i.:%a
ŠTEV. 10.
Rakrana - alkoholizem
Nesreča in trpljenje se samo po sebi množita. Kaikor da se parita, kotita vedno novo bridkost. Trpljenje ni treba zato še ustvarjati in množiti.
Čeprav je v naši naravi, da teži za neprestanim veseljem in uživanjem, mnogi delajo v svoji dirki za njim taiko, da iz njihovega ravnanja vstaja vedno novo, vedno večje gorje. Pozabljajo na resnost življenja, pozabljajo na odgovornost do sebe in do svojcev. Nič nočejo računati na bodočnost, nič nočejo storiti za njeno pravo srečo. Težko prisluženi denar razmetavajo lahkomiselno za trenotne telesne užitke. V sebi rušijo pravo soglasje med težnjami duha in telesa, rušijo soglasje v svojih družinah, uničujejo svojo in njihovo srečo.
Različni so načini tega neumnega, blaznega beganja za neurejenim hipnim uživam jem. Najbolj splošen pa je v našem narodu ta mačin, da brezvestno zapravljamo svoj denar in denar naših družin v nesmiselnem, prekomernem trošenju za alkohol. Naš delavski stan pa morda tu nečastno celo prednjači.
Tako težka je iborba za življenje, talko krvavo je treba zaslužiti delavce ume mezde, taiko tesno so odmerjene, da je često komaj za vsakdanji kruh. Se za tega ni vedno. Z največjo skromnostjo in varčnostjo največkrat morejo delavske žene svojim možem in svojim otroikom vsaj za silo pogrniti mizo. Vsi dobro vemo, koliko se trudijo strokovne organizacije, ida bi ta bedni položaj izboljšale, da bi vsaj poslabšanje preprečile. Naši organizatorji prav živo čutijo, kako težka je ta borba za korist delavstva in za njegovo zaupanje. S kakšno težavo si organizacija utira pot do spoznanja poedincev, da jo je treba dejansko podpreti! Kako se zdi škoda tistih nekaj dinarjev mesečno za to organizacijo! Nič pa ni škoda pri vsej opisani revščini razmetavati denarja za alkohol. Tu gredo ogromne vsote po grlu.
Preudarjamo, kako bi rešili stanovajdko vprašanje. Trudimo se za vpoetavitev krščanskih družin, gradimo delavska mladinska okrevališča, pošiljamo vajence na razne počitniške kolonije. Ustanavljamo gradbene zadruge in vodimo razna človekoljubna društva. Težko zbiramo denar za to dobro delo. Po naših delavskih okrajih pa se brez premisleka proč meče denar naših delavskih fantov, ki naj bi bili stebri bodočih zdravih, močnih družin. Delavski očetje posedajo po zatohlih pivnicah in po žganjamah, njihovi otroci pa so razcapani in lačni. Njihovi domovi so nesnažni in neveseli. Mladostno cvetje ne dobiva pravega sonca, zato ne raste v zdrav rod. Kar mnogotere dobre akcije gradijo, to se tu kakor v potresnih sunkih ruši in podira.
Ni prav, da moramo prikazovati v našem glasilu take rane, toda potrebno je, da o njih spregovorimo. Te rane, ki jih našemu narodu, zlasti pa delavskemu stanu zadaja alkoholizem, so naše pravo ubožno izpričevalo. Potrdilo so tudi, da je v tistih, ki se čez mero vdajajo popivanju, zelo malo krščanskega duha.
Smatramo zato, da je za hitro rast in za zdrav razvoj našega pokreta ter za bolišo bodočnost delavskega stanu potrebno, da tej rakrani posveti mnogo več pozornosti. Hvaležni smo zato tistim borcem, ki so v preteklosti opozarjali na po-gubonosne posledice nezmernega in neure jenega popivanja. Mnogo dobrega so s tem storili. Z veseljem se pridružujemo v okviru našega pokreta splošnemu protialkoholnemu tednu, kateremu naj veljajo to leto dnevi od 10. do 17. marca. Postni čas je to. Za mnoge svoje grehe in še za grehe drugih porabimo te dni, da za nje zadostimo za grehe alkoholizma z odpovedjo alkohola vsaj za te dni.
Mnogi bodo po svoji stari navadi neumno smešili tudi uvedbo tega tedna. V dno srca jih bo same zase vendar sram, če svoje početje prav premislijo. Naše članstvo naj to zamisel sprejme, kakor zasluži, in stori v teh dneh prostovoljno to, kar je prav. Zase in za stan preživimo ta teden tako, kakor je prav za vernega slovenskega delavca, za kristjana, v dneh pred tiho nedeljo v tako resnih časih, v kakršnih živimo mi.
Stavbinci so stopili na plan
Kljub dolgotrajni zimi se vendar že pokažejo znaki nastopajoče spomladi. Narava se probuja in z njo tudi človek in se veseli nastopajočih toplejših dni in cvetočih livad.
Tudi stavbinski delavec težko pričakuje spomladi, vendar ne zato, da bo užival njene naravne blagodati, ampak zato, ker s spomladjo prihaja gradbena sezona in stavbinski delavec, ki se je moral v tej hudi zimi s svojo družino stisniti v mrzel kotiček1, bo zopet prijel za svoje težko delo, da sebi in svojim otrokom zasluži skromen košček kruha. Stavbinski delavec najtežje čuti itak že težak socialni položaj našega slovenskega delavstva in je zato razumljivo, da se oklepa svoje stanovske strokovne organizacije ter si potom nje skuša priboriti pravičnejše življenjske pogoje.
Veliki stavbinski shod, ki se je vršil v soboto dne 2. marca 1940. v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, je jasen dokaz, da doslej vedno teptan stavbinski delavec stopa na plan, da si pod praporom ZZD pribori to, kar mu gre.
V nabito polni dvorani je otvoril predsednik stavbinske zveze ZZD tov. Kralj France manifestacijsko zborovanje ter navzočim v klenih besedah objasnil razloge, zakaj slovensko stav-binsko delavstvo danes nima kolektivne pogodbe in nasprotniki ZZD zaman skušajo s svojimi demagoškitmi sredstvi odvaliti odgovornost za mizemi položaj delavstva, katerega voditi so smatrali skozi cela dva desetletja za svoj izključen monopol. Obrazložil je tudi, kako se ZZD neustrašeno bori za pravice najbednejšim med našim delavstvom in kako delavstvo z rastočim zaupanjem v vedno večjem številu pristopa v ZZD.
Za njim je nastopil kot zastopnik
centrale ZZD tov. Breznik Albin in v temperamentnem govoru izvajal, da je kriva neorganiziranost mizernemu položaju delavstva in je zato potrebno, da se strne za obrambo svojih pravic in usposobi za boj, ki ga mora voditi organizirano na podlagi krščanskih načel. Zato je ena fronta ZZD obrnjena proti nekrščanskim in nesocialnim delodajalcem, na drugi strani pa se ZZD bori za zboljšanje socialne zakonodaje. Tretja fronta velja tuji komunistični miselnosti, ki hoče delavstvo odvračati od svojega pravega cilja in ga zavesti obljubljajoč mu rdeči raj — v neznosni rdeči pekel. Izvajal je tudi kako je delavstvo zainteresirano na preureditvi države in vspostavitvi slovenske banovine, ker je le urejena država predpogoj za dosego upravičenih stremljenj slovenskega delavstva.
Kot tretji govornik je nastopil strokovni tajnik ZZD in član ravnateljstva Javne borze dela tov. Luzar Franc, ki je podal izčrpno poročilo o delu ZZD v socialnih ustanovah, zlasti v Borzi dela in dokazoval, da ako, ta ustanova še ne služi 100% svojemu namenu, kakor bi to morala, so temu krive prejšnje marksistične uprave, ki so tam uvedle delavstvu škodljiv birokratizem, katerega pa bo ZZD iztrebila. Nadalje je izvajal, da zlasti sezonski delavci težko čutijo posledice določil čl. 74. Uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev, kateri člen se mora brezpogojno ukiniti, da bodo tudi sezonski delavci v pogledu brezposelnih podpor izenačeni z ostalim delavstvom.
Vsi trije govorniki so bili često prekinjeni s pritrjevalnimi medklici in s svojimi izvajanji želi buren aplavz, kar dokazuje, da se bo stavbinsko delavstvo v še večji meri strnilo okoli svoje strokovne organizacije ZZD.
Na koncu zborovanja je tov. Kralj
Monopolski delavci zahtevajo svoje pravice
V nedeljo dne 25. februarja t. 1. se je v Nišu vršila vsedržavna konferenca delegatov monopolskih delavcev, članov Jugorasa in ZZD. Na dnevnem redu je bilo vprašanje revizije pravilnika in delovnega prava in socialne politike uprave državnih monopolov ter reorganizacija strokovnega gibanja mo-nopolske stroke.	'
Konferenci je predsedoval podpredsednik Jugorasa tov. Ljubomir Mitič, ki je po brzojavnem pozdravu, ki je bil poslan predsedniku Jugorasa in predsedniku kr. vlade g. Dragiši Cvetkoviču, podal obširno poročilo o položaju monopolskega delavstva in akciji Jugorasa za njegovo zboljšanje. Navajal je tudi kako so posamezni členi nove redakcije pravilnika proti interesom delavstva. Ker uprava državnih monopolov tako nepovoljno in počasi rešuje vprašanje revizije delovnopravnih in socialno-političnih pravil za. svoje delavstvo, ne morejo delavci več imeti zaupanja, da to nalogo us pesno zaključi.
Za tov. Mitičem so se priglasili k besedi posamezni delegati, ki so objasnili konkretne zahteve monopolskih delavcev iz raznih krajev in kritizirali mo-nopolsko upravo ter označili njeno delo škodljivim narodnim in državnim interesom, ker 50.000 monopolskih delavcev, ki bodo jutri stali na braniku domovine, vsekakor več veljajo, kakor par desetin državnih uradniov...
Na konferenci je bila sprejeta tudi
RESOLUCIJA
ki se glasi:
Vsedržavna konferenca monopolskih delavcev, organiziranih v Jugorasu, ki se je vršila dne 25. februarja 1940 v Nišu povodom novega projekta o delu v monopolskih ustanovah in rešitve državne uprave monopolov o povečanju mezd stalnim in nestalnim delavcem v monopolskih upravah, kakor je bilo objavljeno v beograjskih dnevnikih dne
24.	februarja 1940. po zaslišanju namestnika predsednika Jugorasa in delegatov tobačnih tovarn iz Ljubljane, Sarajeva, Banjaluke in Niša ter monopolskih ustanov v Bitolju, Velesu, Prilepu, Radovištu, Kočanih, Kumanovu, Bujanovcu, Preševu, Leskovcu, Nišu, Zitkovcu, Smederevu, Vranju, Djevdje-liji, Skoplju, Kruševcu, Kreki in Simin Hanu.
ugotavlja:
1. Da nova redakcija pravilnika o delu v monopolskih ustanovah ne odgovarja spremembam in dopolnitvam predloženih upravi državnih monopolov od strani ankete monopolskih delavcev, ki se je vršila leta 1939 v Centralnem tajništvu Delavskih zbornic v Beogradu. Nova redakcija tudi ne odgovarja stvarnim potrebam monopolskih delavcev in je celo v popolnem nasprotju z zakonskimi določili, posebno kar tiče plačanega letnega dopusta, ker ne daje delavstvu niti pravic predvidenih po obrtnem zakonu.
2. Da povečanje mezd od 5 — 25%
predlagal, da se pošlje z zborovanja resolucijo z zahtevami stavbinskih delavcev ob nastopu spomladanske sezone: g. predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, gradbenemu ministru dr. Kreku M., ministru za socialno politiko, g. banu dr. Natlačenu in glavnemu odboru Jugorasa. Njegov predlog in vsebina resolucije sta bila sprejeta z viharnim odobravanjem.
Resolucija se glasi:
Stavbinski delavci, zbrani dne 2. III. 1940 na manifestacijskem zborovanju Strokovne zveze stavbincev v Ljubljani po razmotrivanju svojega socialnega položaja ugotavljamo sledeče:
I.
Da se je stavbinsko delavstvo po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe iz leta 1938 znašlo v najkritičnejšem času v skrajno obupnem položaju. Zadržanje delodajalcev stavbinske stroke zasleduje očiten namen prevaliti vsa bremena in posledice gospodarskih pretresljajev, katere vsled vojnega stanja v Evropi čuti tudi naša država, na ramena najbednejšega sloja.
Smatramo to za nesocialno razredno usmeritev, ki ustvarja med delavstvom ne-razpoloženje in je zato v škodo celotnemu narodu in državi.
Zato apeliramo na vse merodajne čini-telje, da zastavijo vse svoje sile, da dobi stavbinsko delavstvo draginjskim in socialnim razmeram odgovarjajočo kolektivno pogodbo, ki naj stopi v veljavo čim preje in naj obsega vse stavbinsko delavstvo, tudi ono, ki je zaposleno pri javnih delih ter naj zato država in banovina za že prevzeta javna dela priznata povračilo nastalih višjih izdatkov delodajalcem iz naslova povečanja mezd.
II.
Da je skrajni čas, za vspostavitev banovine Slovenije tudi iz vidika socialnih interesov slovenskega delavstva, ker le dokončna preureditev države more normalizirati razmere, predvsem, kar tiče delavske socialne zaščite, decentralizacije socialnega zavarovanja in ureditve odno-šajev med posameznimi stanovi naroda na način, ki zagotavlja delavskemu stanu take eksistenčne pogoje, da bo mogel brez bojazni za sebe in svojo družino gledati v bodočnost.
III.
Da so določila čl. 74., 86. in 94. Uredbe o preskrbovanju brezposelnih delavcev v veliko škodo zlasti stavbinskim delavcem ter napravijo iluzoren celoten značaj te v ostalem modemi socialni zakonodaji odgovarjajoče Uredbe. Zato zahtevamo, da se navedeni členi razveljavijo in sezonske delavce izenači z ostalimi.
VI.
Da se Javne borze dela demokratizirajo in iz njih izrine ostanke okostenelega birokratizma in delavstvu daje možnost kontrole tudi nad njih administrativnem poslovanju, ter po socialnih vidikih načrtno organizira zaposlitev pri javnih delih.
S strogo kontrolo cen se naj prepreči vsako špekulacijo in nadaljnje naraščanje cen ter družinam vpoklicanih sezonskih delavcev brezpogojno zagotovi eksistenčni obstoj na način, ki jim bo dal dovolj moralne moči, da tudi z orožjem v roki stojijo na braniku svoje domovine, države in kraljevskega doma.
za nestalne delavce in 10% kot začasno doklado stalnim delavcem, kakor tudi zvišanje draginjske doklade od 120 — 150% delavcem solarne — Kreka — Simin Han in sekcije za globoka raziskovalna dela za nafto in sol ne odgovarja podražitvi življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih, niti življenjskim potrebam monopolskih delavcev.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Reorganizacija centr. tajništva DZ
Skupni urad DZ
Pretekli petek je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov vseh Delavskih zbornic in osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Sestanka so se udeležili tajnik osrednjega tajništva Zarja Popovič, tajnik belgrajske Delavske zbornice Ljubomir Mitič, predsednik novosadske Delavske zbornice Vasa Ber-menji, predsednik skopljanske Delavske zbornice Trifun Despotovič, tajnik sarajevske Delavske zbornice Jovan Jakšič in predsednik Viktor Galinec in tajnik dr. Vinkovič od zagrebške zbornice, dalje pa tudi zastopniki splitske Delavske zbornice. Na tem sestanku so razpravljali o organizaciji osrednjega tajništva Delavskih zbornic in o spremembi njegovih pravil. Po razpravi je bil podpisan sporazum, po katerem se osrednje tajništvo Delavskih zbornic pretvarja v skupni urad Delavskih zbornic kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu. Izdelan je bil tudi nov pravilnik, ki urejuje delovanje te skupne ustanove vseh Delavskih zbornic v naši državi.
V pravilniku je sprejeto načelo enakopravnosti narodnih skupin Delavskih zbornic tako da imajo v ravnateljstvu tega skupnega urada Del. zbornic vse grupe enako glasov, tako Slovenci, Hrvati in Srbi.
V zvezi s proračunom te ustanove je sprejet sklep, da je najprej treba z ozirom na novi pravilnik točno omejiti delokrog in šele na podlagi tega napraviti proračun, ki bo pa precej zmanjšan. Doslej so Delavske zbornice prispevale za vzdrževanje tajništva 8% od celotnega svojega proračuna, zdaj, tako je bilo sklenjeno, pa naj ta prispevek nikakor ne znaša več kot 6%. Od strani slovenske Delavske zbornice se je pogajanj udeležil tajnik Delavske zbornice Hafner Andrej.
Vloga Centralnega tajništva DZ
Glede na važnost vprašanja reorganizacije Centralnega tajništva DZ smatramo za potrebno, da naše člane in čitatelje podrobno informiramo o vlogi tega tajništva in njegovem doseda-
njem delu ter odnošajih do posameznih Delavskih zbornic.
Centralno tajništvo DZ je bilo doslej skupni organ Del. zbornic in. ustanovljeno zato, da opravlja skupne posle vseh zbornic pri vrhovnih oblasteh, da olajša delo zbornicam, ki je predpisano z zakoni in pravilniki, da zedi-njuje delo in ustvarja skladnost delovanja vseh zbornic za vsa aktualna vprašanja izdelanega prava in socialne politike sploh. Nadalje pomaga razvoju socialno-politične književnosti in delavskega zadrugarstva, prirejuje ankete in podvzema vse potrebno za zboljšanje gospodarskega, kulturnega, moralnega in socialnega položaja delavcev in nameščencev ter gospodarskega in kulturnega napredka sploh. Posebna dolžnost Centralnega tajništva DZ je, da v državi in izven nje vzdržuje vezi z delavskimi in drugimi javnimi socialnimi institucijami, posebno kadar vzdržuje pravne zveze z Mednarodnim uradom dela v Ženevi.
Poleg tega ima Centralno tajništvo DZ z zbiranjem podatkov o gospodarskih in socialnih razmerah v drugih državah možnost, dati iniciativo, da se posamezni zakoni in uredbe spremenijo in spopolnijo ali izdajo novi in da sploh stalno deluje na izdelovanju našega delovnega prava in socialne zakonodaje radi zboljšanja gospodarskega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev na ono stopnjo, ki odgovarja življenjskim potrebam kulturnega človeka.
Centralno tajništvo I»Z zato ni administrativna ustanova in tudi ni nadzorna ali upravna oblast, temveč je pretežna znanstvena ustanova za delovno pravo in regulator sodelovanja delavskih zbornic ter posredovalec med njimi samimi, vrhovnimi oblastmi in socialnimi ustanovami v inozemstvu.
Vloga Delavskih zbornic
Ta funkcija Centralnega tajništva DZ je rezultirala iz sestava in razdelitve naših Delavskih zbornic, katerih naloga je začrtana v zakonu o zaščiti delavcev. Vsaka Delavska zbornica ima določen delokrog in vrši na svojem
Monopolski delavci zahtevajo svoje pravice
(Nadaljevanje s 1. strani.)
3. Da higijenski pogoji v monopol-skih ustanovah ne odgovarjajo stvarnim potrebam dela ter zato delavci v velikem obsegu zbolijo na tuberkulozi in drugih težkih boleznih.
4. Da veliki del starešin in uradnikov monopolskih ustanov grobo krši jasne predpise delavskega zaščitnega zakicv-nodajstva in predpise delovno-pravnih in socialno-političnih pravilnikov mono-polske ustanove.
5.	Da se z ozirom na počasnost reševanja revizije delovno-pravnih in socialno-političnih pravilnikov s strani uprave državnih monopolov, kakor tudi ostalih problemov, ki se tičejo delavskih interesov, ne more pokloniti upravi državnih monopolov polnega zaupanja, da ona sama odločuje po vseh vprašanjih, ki so v ozki zvezi z delovnimi plačilnimi in socialnimi vprašanji
Zaradi tega državna konferenca monopolskih delavcev enoglasno
sklene:
1. Da se še enkrat preko organizacije in Delavskih zbornic zahteva od uprave državnih monopolov, da v novih redakcijah pravilnikov osvoji predloge ankete monopolskih delavcev in da se novi pravilniki revidirajo ter od pristojnega g. ministra podpišejo v teku 15. dni.
2. Da se priznano povečanje mezd stalnim in nestalnim monopolsldm delavcem sprejme s pripombo, da uprava državnih monopolov v roku 15. dni izvrši naknadno zvišanje mezd z veljavnostjo od 1. januarja 1940 in sicer tako, da bo znašalo zvišanje povprečno najmanj 40% zaslužka monopolskih delavcev.
3. Da uprava držatvnih monopolov nujno pod vzame v svojih ustanovah
vse potrebno, da se zdravstvene razmere uredijo tako, da bodo odgovarjale zdravstvenim potrebam delavstva in predpisom delavske zaščitne zakonodaje.
4. Da uprava državnih monopolov izda strogo naredbo starešinam in uslužbencem svojih ustanov, da se imajo točno držati predpisov delavske socialne, in zaščitne zakonodaje, kakor tudi delovno-pravnih in socialno-političnih pravilniov monopolske ustanove.
5. Da se v primeru, da uprava državnih monopolov v navedenem roku ne izvrši revizije vseh pravilnikov po pred. logu ankete, monopolskih delavcev v Centralnem tajništvu Delavskih zbornic in ne odredi novo povečanje mezd, zahteva preko glavnega odbora Jugoslovanske delavske zveze — Jugoras, postopanje za rešitev vseh spornih vprašanj in problemov, ki se tičejo ekonomskih socialnih in kulturnih interesov monopolskih delavcev potom direktnih pogajanj in sklenitve kolektivne pogodbe z upravo državnih monopolov.
Monopolske delavce bodo pri pogajanjih zastopali: Čira Todorovič iz Velesa, Jovan Milenkovič iz Leskovca, Vo-ja Stojkovič iz Niša, Božidar Dinič iz Beograda, Sadik Bečarevič iz Sarajeva, Franc Jemec iz Ljubljane, Milan Lekič iz Kreke-Simin Hana, Branko Radulovič iz Banjaluke in
6. Da se radi uspešneje povezave akcije monopolskih delavcev radi zaščite in zboljšanja njihovih interesov pristopi k ustanovitvi strokovne zveze monopolskih delavcev v sestavu Jugoslovanske delavske zveze — Jugoras.
Po konferenci se je vršil velik shod monopolskih delavcev v Nišu, katerega se je udeležilo okoli 3.000 monopolcev in tudi drugi delavci.
področju in območju težko in odgovorno službo za sprovedbo praktične zaščite delavcev in nameščencev.
Po svojem namenu in naravi posla je delo vseh delavskih zbornic medsebojno povezano, posebno če je vprašanje tarifna politika, sprememba obstoječih zakonov in uredb in izdanje predpisov delovnega prava in socialne politike sploh.
Razen vprašanj iz delovnega prava obstoja tudi več važnih vprašanj iz splošne socialne politike, gospodarstva in prosvete, ki se nanašajo na življenjski interes delavcev in nameščencev. Tudi obstoja cela vrsta odprtih pra-šanj, ki so prepuščena privatni iniciativi in za katera se morajo Delavske zbornice brigati, ker so predstavnice gospodarsko najšibkejšega stanu. Vprašanja, katera reševati ni dolžmost nobene druge javne ustanove, so sledeča vprašanja:
Zaščitna socialna higijena:
Ta obsega v glavnem pobijanje vzrokov težkih bolezni in sicer radi uživanja alkohola, nehigieničnega življenja in s tem povezanega razširjevanja tuberkuloze in vsled slabega skrbstva za delavske družine pred infekcijoznimi boleznimi. Ta problem zaščitne socialne higiene je v toliko težji in večji, ker bolniške blagajne v glavnem zdravijo le že nastala obolenja in vsled omejenih finančnih sredstev nimajo možnosti pobrigati se za to, da bolezni tam ne bo, kjer je še ni.
Delavska prosveta:
Naloga delavskih zbornic je tudi, da se delavstvo kulturno povzdigne in vzgoji v narodnem duhu. To se doseže z širjenjem rodoljubne književnosti, gojitvijo narodne pesmi, glasbe in špor" ta za telesno jačanje delavcev ter strokovnih šol za strokovno in splošno izobrazbo delavcev in nameščencev. Sploh je treba organizirati prosti čas, da se s tem doseže kulturni napredek delavskih množic, ker delavci radi svoje nizke mezde nimajo možnosti, da obiskujejo meščanske kulturne prireditve in je zato baš naloga te delavske ustanove, da se zato zanima.
Delavsko zadrugarstvo:
Delavske zbornice se morajo zanimati za izgraditev delavskega zadrugarstva v praksi in to hranilnega in posojilnega, nabavljalnega konzumnega, kakor tudi stanovanjskega.
Vsi ti problemi zahtevajo temeljito proučevanje na strokovni in znanstveni bazi in se to proučevanje ne more vršiti brez znanja gospodarskih in socialnih pojavov v inozemstvu, posebno v sosednjih deželah in se tudi tako uspešno delo ne da zamisliti brez preciznega poznanja celokupnega našega zakonodajstva. To je vsakdanja potre-treba za stvarno in uspešno sodelovanje z delodajalskimi zbornicami, ministrstvi in zakonodajnimi oblastmi. In za vse te potrebe nimajo delavske zbornice posamezno niti tehnične, niti materialne možnosti ter morajo svojo akcijo posvetiti predvsem delo na terenu in uporabi obstoječega delovnega prava. Če bi vsaka delavska zbornica podvzemala na svojo roko iniciativo pri posameznih ministrstvih za spremembo in spopolnitev socialnih zakonov, bi se to vprašanje samo kampli-ciralo.
Ustroj centr. tajništva
Zato torej je nastalo Centralno tajništvo DZ, na katerega čelu stoji odbor z dvema delegatoma od vsake Delavske zbornice. Poslovanje tajništva je urejeno s posebnim statutom in je bilo doslej razdeljeno na sledeče referate:
1. Pravni posel za izdelovanje načrtov novih zakonov in uredb ter pripravljanje pravnih mnenj.
2. Dokumentacija socialne zakonodaje tu in v inostranstvu.
3. Statistična služba o delovnih in plačilnih pogojih in življenjskih potrebščinah ter vsporedna statistika gospodarskih podjetij in socialnih ustanov,
ki je potrebna za znanstveno raziskovanje vprašanj delovnega prava.
4. Zadrugarstvo in kulturno - prosvetne ustanove.	m
V letu 1939 je Centralno tajništvo DZ pokrenilo 80 problemov, med katerimi je dosti važnih in perečih vprašanj, katerih rešitev delavske in name-ščenske družine težko pričakujejo. Najvažnejše med temi vprašanji je gotovo izvajanje delovnega prava, ker vse intervencije in zakonske sankcije so v praksi odvisne od malega števila inšpektorjev dela in upravnih oblasti. Nezadovoljstvo delavstva z izvajanjem zakonskih določil je enodušno, ker se ti zakoni ne izvajajo v praksi tako, kakor treba.
Delo ZZD in Jugorasa.
Za izdajo novih predpisov, sprememb in dopolnitev obstoječih sta predvsem imela iniciativo ZZD in Jugoras. Na j več ja je bila njuna aktivnost od avgusta do decembra 1939 v zvezi z novonastalim gospodarskim položajem v državi in v inozemstvu ter po vprašanjih, ki so nastala v zvezi z vpoklicem delavcev-vojakov. Ta vprašanja se nanašajo na vzdrževanje družin, odpoved stanovanj, prisilno prodajo, pravico do mezde za čas vojne vežbe, pravico vrnitve na staro mesto po odpustu z vojaške službe, pobijanje draginje in s tem v zvezi zvišanje mezd delavcem in nameščencem radi vzdrževanja realne mezde po stanju od 1. septembra 1939.
Intervencija Jugorasa in ZZD preko posameznih DZ v Ljubljani, Skoplju, Beogradu in Novem Sadu, so prišle vse v pravem času. Centralno tajništvo je vse te intervencije in predloge dostavilo na merodajna mesta radi izdajanja novih uredb za novo nastale potrebe za zaščito delavcev in nameščencev ter njihovih družin.
Uspehi dela.
Naša vlada in resorno ministrstvo sta upoštevala nujne intervencije in predloge in so bile do sedaj objavljene sledeče izjemne odredbe:
1. Uredba o podpiranju družin vpoklicanih na vojaške vežbe.
2. Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije.
3. Uredba o odložitvi rubeža.
4. Uredba o odložitvi plačila stanarine.
V načrtu so sledeče uredbe:
1. O ureditvi službenega razmerja vojaških vpoklicancev.
2. O pravici na mezdo in plačo za čas vojne vežbe.
3. O izplačilu plač državnih uslužbencev v mobilizaciji in vojnem stanju.
4. O vprašanju revizije uredbe o zaposlitvi tujcev in tujih strokovnjakov.
5. Sprememba uredbe o minimalnih mezdah in predlog, da se državna osnovna mezda zviša od din 2.— na uro na din 3.50; nadalje reguliranje banovinskih minimalnih mezd, katere je kot prvi ban v državi izvršil naš slovenski ban g. dr. Marko Natlačen, s tem, da je izdal znano odredbo z dne 30. januarja 1940.
Iz navedenega jasno sledi, da je skupen urad vseh Delavskih zbornic v državi tudi v novo-nastalih razmerah nujno potreben in mora biti organiziran tako, da omogoči vsa upravičena stremljenja delavstva, da pride do svojih pravic kakor v okviru posamezne narodne skupnosti, tako tudi v okviru celokupne državne zajednice.
RAZGLAS!
KRAJEVNA BRATOVSKA SKLADNICA NA JESENICAH,
Razpis nedeljske zdravniške službe.
Za mesec marec 1940 se odreja sledeči vrstni red zdravniške službe ob nedeljah in praznikih.
3.	marca 1940 g. dr. Keržan Bartol 10. marca g. dr. Hafner Jože 17. marca g. dr. Čeh Milan 19. marca g. dr. Keržan Bartol
24. marca g. dr. Čeh Milan
25. marca g. dr. Hafner Jože 31. marca g. dr. Keržan Bartol.
Naša borba - naša rast
Jesenice
Pred volitvami delegatov v Bratovsko skladnico.
V četrtek dne 14. marca t. 1. se vrše v obratih KID spet volitve. Šele pred enim mesecem smo zaključili volitve obratnih zaupnikov, in sedaj stojimo spet v znamenju priprav na zelo podobne volitve. Podobnost je zlasti tudi v tem, da gredo na volitve vse štiri delavske skupine ločeno. ZZD je tudi ob teh volitvah imela pred vsem koristi, našega katoliškega delavstva pred očmi. Spet je dala ona pobudo za skupen nastop z JSZ, čeprav je pri prejšnjih volitvah s samostojnim nastopom tako izborno odrezala. Za skupen nastop so bili tudi vodilni in spoštovani strokovni-čarji od JS1Z. Zato je bilo upanje na skupen nastop zelo utemeljeno. Zdelo se je že celo, da je sporazum že dosežen. Toda na veliko presenečenje vsega našega katoliškega delavstva je JSZ kar nenadoma odpovedala sporazum in so ga njeni funkcionarji tako odločno odklonili, da niso hoteli niti pogojev za sporazum staviti. Mi to obžalujemo, čeprav vemo, da bo organizacijsko za ZZD to samo koristno. Pošteni strokovničarji od JSZ so pa tudi lahko spoznali, kako malo strokovno in svetovno nazorno odločne voditelje imajo. Mnogi to javno in glasno grajajo. V znak protesta proti takemu ravnanju je znani strokovničar Tomaž Novak, ki je bil do letošnje zime predsednik JSZ, ostal pri sporazumu z ZZD in je dal pristanek, da gre s svojim imenom na listo ZZD. S tem je pokazal smer svojim poštenim tovarišem, kako naj pri volitvah dne 14. marca volijo. Soglašali bodo s svojim tovarišem zlasti katoliški delavci na Javorniku, ki bodo radi razbitja sporazuma prikrajšani, ker ne bodo imeli svojega zastopnika v upravnem odboru Krajevne Bratovske skladnice.
Priprave za volitve so v polnem teku. Naši člani naj storijo svojo dolžnost in naj opozorijo na volitve zlasti tiste naše somišljenike, ki se pri zadnjih volitvah obče niso udeležili volitev.
Volilni red:
Volitve se bodo vršile v četrtek dne 14. marca 1940 od 5. ure zjutraj do 6. ure zvečer na treh voliščih in sicer: za obrate na Jesenicah za člane Brat. sklad, od črke A do vključene črke M v prostorih Kašte; volišče I., od črke N do vključene črke 2 v poslopju mešč. šole na Jesenicah — to je volišče I. Za vse člane Brat. skladnice zaposlene na Javorniku v vseh obratih se vršijo volitve v predsobi kopališča v tovarni.
Volilno pravico imajo vsi delavci, zaposleni pri KID, zavarovani pri Bratovski skladnici stari najmanj 21 let.
Okrožni sestanek!
Okrožje ZZD na Jesenicah sklicuje za v nedeljo dne 10. t. m. ob 9 uri dopoldne okrožni članski sestanek. Sestanek se vrši v veliki dvorani Krekovega doma na Jesenicah. Dnevni red:
I.	Volitve delegatov v Brat. skladnici. n. Poročilo o delu Del. zbornice. III. Slučajnosti.
Poroča tov. Smolej Albin, Novak Tomaž in zastopnik centrale. Važnosti tega sestanka ni treba podčrtavati.
Vabijo se člani vse hpodružnic ZZD v Goreniskem kotu, da se sestanka sigurno udeležijo.
Zveze z vlaki so ugodne, zato vsi člani — dela prosti na sestanek.
Spremembe naslovov za »Slov. delavca«
Opozarjamo članstvo, da vsako spremembo naslova javijo v pisarni ali organizacijskim zaupnikom v obratih.
S tem omogočijo redno pošiljanje lista.
Nekateri člani so zopet zaostali s članarino. Ker smo pred občnim zborom, je članska dolžnost, da svoje obveznosti poravnajo.
Trbovlje
Volitve obratnih zaupnikov v nedeljo 3. t. m. so se izvršile tako, kakor smo pričakovali, in smo z volitvami popolnoma zadovoljni. Naša mlada organizacija pa je nastopila prvič pri teh volitvah in smo šli v to volilno borbo z veseljem brez kakšnih kompromisov. Dobrih 0 mesecev je, odkar smo se pri nas ustanovili in smo lahko ponosni, da smo dobili enega zaupnika.
Strahovito so pa pogoreli socialisti, ki jso dobili pet zaupnikov, dosedaj so celo vrsto let samo oni vladali v II. skupini. Tudi levičarji niso dosegli tistega uspeha, kakršnega so pričakovali. Ti so menda izmed vseh najbolj razočarani, dobili so pet zaupnikov. Beli so menda od kar obstojajo v Trbovljah, nastopili prvič samostojno, dobili so tri in s preostankom še enega zaupnika. Tudi plavi so dobili s preostankom enega zaupnika.
Mi smo pri teh volitvah pridobili in vidimo, da rastemo iz dneva v dan. Zato tovariši, naprej na delo s tisto vnemo in vztrajnostjo, kot smo začeli in prihodnje volitve v Bratovsko skladnico, ki se bodo vršile 31. t. m., bodo pokazale, da tudi v tej inštituciji more biti naša ZZD zastopana.
Širšo sejo sklicujemo v soboto, dne 9. t. m. ob pol 5 pop v Društvenem domu. Poročalo se bo med drugim tudi o pogajanjih pri TPD. Pridite polnoštevilno. Tudi ostalo članstvo je vabljeno. Prav zagotovo pa naj se seje udeležijo vsi oni, ki so kandidirali pri volitvah obratnih zaupnikov.
liri
Malokdaj se sliši od nas Zirovcev. Vendar pa ne smete misliti, da spimo spanje pravičnega. V dokaz da delamo s polno paro, samo par besed:
Občni zbor se je vršil dne 7. januarja 1940. ob lepi udeležbi članstva. Centralo je zastopal tov. Arčon. Volitve obratnih zaupnikov v podjetju »Gantar« smo izvršili sporazumno z NSZ.
Zdi se nam potrebno omeniti primere, kateri dovolj jasno pričajo zavednost našega članstva. Tako pridejo tov., ki so poklicani na orožne vaje sami k blagajniku in mu v naprej plačajo članarino. To je važno za tiste, ki hočejo razumeti in vedeti, da je organizacija življenskega pomena vsakega žirovskega ali bolje rečeno slovenskega delavca.
Tovariši! 19. marca je naš praznik, katerega bomo najlepše praznovali zjutraj v cerkvi, zvečer pa ob prireditvi v Prosvetnem domu na Dobračevi, na katero vabimo že sedaj vse prijatelje delavstva.
Predoslje
Podružnica Predoslje ZZD naznanja, da bo imela svoj 3 redni občni zbor 10. marca ob 6 uri zvečer v dvorani Prosvetnega doma. Vabimo vse člane in druge delavce in delavke in naše somišljenike, da se občnega zbora gotovo udeleže. Pride tudi zastopnik iz Ljubljane.
Bohinjska Bistrica
Tovariši! Dne 17. marca, na cvetno nedeljo je naš članski sestanek. Pridite točno vsi, da se pogovorimo o našem bodočem delu. Vabljeni so tudi naši prijatelji.
Škofja Loka
Tukajšnji IZ1ZD ni zato, da se prička s svojimi sovražniki posamič, na samem ali v časopisju. Zato se ni vmešavala v posamezne incidente in spore, razen ako je sila že prekipevala.
Topot ima ZZD opravka s člankom Franceta Logonder, ki je starešina obratnih zaupnikov v tovarni Šešir, torej velika glava. Dotični članek je prinesla »Delavska pravica«; se odlikuje ne toliko po važnosti in duhovitosti, marveč bolj po smešenju, blatenju in grožnjo vsevprek. Ako se čuti prizadetega po neznanem dopisniku zaradi članka v »Slov. delavcu« vodilne 22D to ne more zanimati, ker niso dali zato povoda.
ZZD nima volje se vtikati v zadeve, katero je Logonder sam izjavil, in ne more nič zato, ako misli, da je on tisti, kateremu je »Slov. delavec« dal malo »šnopsa«. Polemizirati z njim bi bilo odveč in škoda znamke. V njegovem tonu nikakor ne!
Zato pride 'ZIZD in to svetuje tudi svojim članom, da pridejo mimo smešenja v verskem pogledu, mimo očitkov barv, mimo grožnje in mimo vsega v članku na-kupičenega. Saj to je vse, kar zna in kar rabi za svoje strokovničarstvo. značilno je to za človeka, ki si domišlja velikoduš-je, ki je starešina obratnih zaupnikov in sploh vodilni v JSZ. Kar bo naj, kar je, 'ZZD mu odreka zmožnost za vse to in se mu ne bo niti v malem pokoravala, magari da postane minister že 1. maja.
Škofjeloška IZZD šteje sicer le četrti del Šeširjevega delavstva, kar zadostuje, da je samosvoja in prav nič ne želi in ne rabi Logondrove vodilnosti. Za naprej se je bo vsak »zelenec« izogibal, da ne bo pravil, da se kdo za njim za njegovo malodušje plazi in trudi.
S tem polagamo Logandira in njegovo zadevo ad akta v pozni spomin na značilno dobo, v kateri moramo živeti in delati.
Ptuj
Niže imenovani se zahvaljujemo Delavski Zbornici za podporo, katero smo prejeli.
Vse Ptujsko delavstvo vabimo, naj se pridruži nam. Preizkusili smo že več organizacij, spoznali pa smo, da so podlage, na katerih so bile zgrajene, trhle, zato ni pričakovati od njih kakega pravega zbolj-
šanja delavskih razmer. Mi pa se hočemo strniti v našo ZZD ter po njenih načelih korakati naprej. Nočemo poslušati tistih razgrajačev in hujskačev, ki se samo bahajo, dosedaj pa za delavstvo niso nič napravili.
Špilak Matija, Sok Ivan, Volkner Martin, Klasinc Tomaž, Klinc Liza, Dražko-vič Alojzija, Jančič Jakob, Širovnik Justina.
Sevnica
V nedeljo, dne 10. marca 1940 se bo vršil članski sestanek naše skupine v Slomškovem domu v Sevnici ob y29. uri dopoldan. Dolžnost vse tovarišev je, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Saj so članski sestanki za delavce koristni in poduč-ni! Zavedajte se tega in storite brez oklevanja svojo dolžnost! Saj se že sami zavedate, da brez sloge se danes nič ne doseže! Torej — gotovo!
Vuhred
Spet se moremo oglasiti iz naše solzne doline o nas delavcih, ki gremo trebuhom za kruhom. Glejmo mi organizirani delavci, da se bo to preprečilo. Ali ni to pred Bogom greh! Mi ponudimo roke prizadetim, ki se jim krivica godi.
Tovariši iz vse organizacije ZZD nastopimo mi zoper to, da se zabrani jemati mala posestva v veleposestniško last. Zakaj že skoro cela planina je v rokah veleposestnikov, pa še vedno kupujejo posestva na dražbah. Prebivalstvo je silno razburjeno tukaj v Ribnici, ker je bilo prodano na dražbi posestvo, ki je že čez 100 let stalo pod enim imenom in to zaradi malenkostne vsote din 4000.— din. Ker posestnik ni mogel takoj plačati teh borih 4000.— din se je vse posestvo prodalo za 150.000 din, ki pa je vredno okrog 300.000 din. In tako je trden kmet postal čez noč revež na cesti.
Tovariši, stopimo tudi mi v akcijo in se borimo za tako postopanje, da bi veleposestniki na tak način spravljali naše kmete na cesto. Pa ne samo to dragi tovariši. S takimi dejanji se zaliva korenina komunizmu, ker vsak sanja o enakosti in svobodi. Taka dejanja naj se preprečijo, ker ti veleposestniki so samo navidezni katoličani, v resnici pa kršijo vse človečanske dolžnosti in pravice. In kmet, ki je bila zemlja prej njegova lastnina, sme sedaj samo še kot hlapec delati na tej zemlji in poslušati večno šikaniranje veleposestnikov. Ni čuda potem, če toliko naših ljudi gre za boljšim zaslužkom v tujino, ker jim domača gruda nudi tako trd in grenek kruh.
Tovariši iZIZD! Strnimo se in enotno zahtevajmo temu početju konec.
Celje
Vabimo vse naše člane na sestanek, ki ga sklicuje naša podružnica za 8 marec v prostorih DZ ob 6. uri zvečer.
Na tem sestanku bomo članstvu preči-tali in objasnili važne stvari, zato je udeležba obvezna.
Naklo
Članski sestanek naše podružnice se vrši v nedeljo dne 10. marca ob 3. uri popoldne. Vabimo nanj vse naše člane in prijatelje.
Kranj
Izid volitev obratnih zaupnikov v tovarnah Jugobrune in Jugočeške, ki so se vršile 2. III. ZZD je močno napredovala. V Jugobruni je dobila »zelena« t. j. ZZD 90 glasov in s tem 3 zaupnike (lansko leto 2); bela 264 glasov, 10 zaupnikov; modra pa 67 glasov in je dobila z ostankom tudi 3 zaupnike. Udeležba je bila slaba.
V Jugočeški pa je ZZD dobila 98 glasov in 6 zaupnikov, dočim so dobili združeni beli, modri in rdeči 142 glasov in 9 zaupnikov, slednjega z ostankom. Tako je organizacija ZZ1D pri letošnjih volitvah pokazala v vsem lep napredek in uspeh. Podrobnejše poročilo bomo priobčili prihodnjič.
Podružnica ZZtD v Kranju posluje v prostorih hotela »Jelen« in so uradne ure vsak dan, razen nedelj in praznikov, od 10.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne. Člani naj se blagovolijo v raznih zadevah obračati v naznačenih uradnih urah na odbornike podružnice, ker bodo ti, zlasti v popoldanskih urah, članom na razpolago.
Članski sestanek bo v nedeljo, dne 10. marca t. 1. v Ljudskem domu v Kranju. Ako bi tega dne dvorana ne bila na razpolago, se bo sestanek vršil v prostorih pisarne ZD v Kranju. Na sestanku bo govoril zastopnik centrale iz Ljubljane in zdravnik dr. Herfort iz Kranja.
Ustanovni občni zbor Gradbene zveze
V nedeljo dopoldne se je vršil v prostorih Centrale ZZD ustanovni občni zbor gradbene zveze ZZD za Slovenijo. V to zvezo bodo včlanjene vse stavbinske organizacije IZZD širom banovine, zveza sama bo posvetovalni organ Centrale ZZD. Vse zadeve, ki se tičejo stavbincev bo proučevala in reševala zveza, vendar bo morala za važnejše zadeve imeti privoljenje centrale. V njen delokrog bodo spadala predvsem mezdna gibanja, proučevanje socialnega položaja gradbenega delavstva itd. Da bo pa lahko izpolnjevala to važno nalogo, bodo morale podružnice stalno obveščati zvezo o položaju gradbenega delavstva v dotičnem lyaju. Kot je bilo že objavljeno, se bodo pri organizacijah ZZD, kjer so včlanjeni tudi gradbeni delavci osnovali strokovni (gradbeni) odseki, kateri bodo prejemali od gradbene zveze vsa potrebna navodila.
Prva in najvažnejša naloga gradbene zveze bo sklenitev nove kolektivne pogodbe. V prihodnjih dnevih bo šla deputacija k g. banu ter ga ponovno opozorila na važnost kolektivne pogodbe. To se mora na vsak način in čimprej doseči.
V glavni odbor so izvoljeni sledeči tovariši: Kralj Franc, predsednik, Bitežnik Bogomil, tajnik; Fležaj Andrej, blagajnik; vsi iz Ljubljane, namestniki pa: Bombek Karol iz Maribora, Lužar Franc iz Jesenic in Božič Dragotin iz Celja.
Jarše
V nedeljo dne 10. marca ob pol 10 dopoldne, bo v Društvenem domu v Grobljah širši sestanek članov ZZD, na katerega pa vabimo tudi drugo delavstvo. Sestanek bo izredno zanimiv, ker bodo zastopniki drugih stanov podali jasno sliko, kako oni danes preživljajo dobo preporoda, v kateri smo in ki bo skoraj zajel vse treznomisleče delavstvo in nas združil v enoto. Le tako združeni bomo lahko nastopali v borbi proti brezvestnemu, marksističnemu komunizmu, ki se danes v vseh mogočih oblikah pojavlja med delavstvom.
Mi pa, kot mlada organizacija stopamo naprej po začrtani poti, ki vodi do cilja in končne zmage, ker naša podlaga je krščanska pravičnost in ljubezen in trdna povezanost s slovenskim narodom, katerega velik del smo in vemo, da bomo le v tej skupnosti in na teh načelih mogli priboriti delavcu pravico, boljšo socialno ureditev in boljši kos kruha. Naša pot je ravna, stranpotov ne poznamo.
/ Da pokažemo svojo disciplino in voljo do dela, zato v nedeljo dopoldne vsi na sestanek v Groblje, ker pride tudi zastopnik centrale. Sprejemali bomo tudi nove člane in zato prosimo vse naše zavedno članstvo, da na sestanek vsak privede še enega ali več svojih tovarišev. Lahko boste tudi poravnali članarino.
Kot zastopnik viničarjev bo govoril star borec in voditelj vseh slovenskih viničarjev tov. Košnik Jože. Pridejo tudi zastopniki drugih stanov.
Kamnih • Duplica
Skupni članski sestanek obeh naših podružnic bo v nedeljo dne 10. marca ob 9. uri dopoldne v Kamniškem domu. Pridite vsi!
Kresnice
Redko se oglasimo v »Slovenskem delavcu« in marsikdo je že mislil, da smo v kresniški okolici zaspali za vedno, ker ni bilo ne duha ne sluha.
Tudi mi smo občutili to hudo zimo, še bolj kot zimo pa brezposelnost. Kljub temu pa naša organizacija ni umrla. Nekaj zavednih članov je živelo z organizacijo in sklicali so tovariški sestanek, kateri je bil dobro obiskan. Vršil se je 25. II. pri tov. podpredsedniku A. Mežnarju, katerega se je udeležil tudi zastopnik centrale 2ZD tov. Luzar, kateremu smo zelo hvaležni, da je kljub tako slabi poti prišel na sestanek.
Na sestanku nam je tov. Luzar v klenih besedah orisal našo organizacijo ZZD. Delavec se mora v skupnosti boriti za izboljšanje svojega položaja, in ta skupnost je organizacija. Nato se je razvila živahna debata, nakar so bile volitve za novi odbor, v katerega so bili izvoljeni sledeči tovariši:
Predsednik: Zupančič Filip, podpredsednik: Mežnar Anton, tajnik: Franjo Zupančič II, blagajnik: Anton Zupančič H, odbornika: Ribič M. in Zupančič M. Tovariši, vabimo vas na sestanek, ki se bovršil 10. ITI. ob 2 uri popoldne pri tov. podpredsedniku Mežnar Antonu. Udeležite se ga v obilnem številu in tudi druge pripeljite s seboj. Kdor še nima legitimacije jo bo na tem sestanku dobil.
Ali si že poravnal svojo
naročnino?
Naša postojanka v Zg. Šiški
Prejšnjo nedeljo je imela naša podružnica svoj četrti redni mesečni sestanek. Pri nas smo vajeni, da so naši sestanki v moralnem oziru vedno na višku in tej naši »tradiciji«, če smemo tako reči, smo tudi prejšnjo nedeljo več kot zadostili.
Sestanek je ob odlični udeležbi otvoril tov. podpredsednik Golob Stane s posebnim pozdravom na vedno nam zaželje-nega govornika in zastopnika centrale tovariša Breznika.
Uvodoma je tov. Golob poudarjal, da se mu zdi umestno in potrebno, da od časa do časa članstvo informira o delu odbora, o tistem njegovem delu, ki se neposredno tiče interesoy našega delavca. — V kratkih potezah je orisal napore odbora za izboljšanje delavnih pogojev posameznih ekupin naših delavcev. Poudaril je, da se je naša podružnica izkazala z njenim prvim delom na strokovnem polju, ko je ukrenila vse potrebno, da se razmere v tovarni čevljev Bogataj & Co. izpremene, kljub temu, da takrat še ni imela prav nobenega delavca iz te tovarne organiziranega. S tem je podružnica dovolj jasno nakazala, da je bila njena ustanovitev nujna potreba, v življenje poklicana po nesposobnosti, brezbrižnosti in tudi brezsrčnosti nam nasprotnih delavskih organizacij. — Ravno v gornjem primeru dokazuje podružnica, da njen namen ni, da bi se zapirala med ozke zidove svojega članstva, kajti, prav dobro se zaveda, da je njeno življenje zunaj, na terenu, v borbi. Z ljubeznijo, s pravo stanovsko ljubeznijo, bo zajela naše delavstvo, ter ga s strokovnim uspehi pripravila do stanovske zavednosti, katere je prav danes tako zelo potrebno.
Delo odbora gre tudi v smeri gmotne pomoči našemu članstvu, y slučaju bolezni, brezposelnosti in smrti. V ta namen predlaga tov. Golob ustanovitev posebnega fonda, ki bi temeljil na načelu samopomoči, s posebnim pravilnikom in v okviru centrale 21ZD. Tudi tega važnega faktorja se je naše delavstvo kaj hitro zavedlo in upoštevajoč tiste najtežje momente v življenju je navdušeno sprejelo ustanovitev takega fonda.
Ob koncu svojega poročila je tov. Golob poudarjal zlasti uspeh, ki ga je podružnica dosegla po intervenciji glede razmer v tovarni Bogataj. Naše delo se pa pri tem ne bo ustavilo, temveč šli bomo naprej v borbo za namen, ki smo si ga ob rojstvu podružnice zastavili.
Poročilo tov. Golob-a so sprejeli navzoči z velikim zadovoljstvom.
Nato je spregovoril zastopnik centrale tov. Breznik. V daljšem govoru nam je orisal razvojno pot naše organizacije od njenega početka do danes, ko je postala vodilna organizacija slovenskega delavstva. Ko smo ustanovili ZZD so nam nasprotniki očitali, da smo jo ustvarili le zato, da bodo delavske vrste še bolj razcepljene, ter da je to kapitalistična organizacija. ZZD je bila spočeta iz njene potrebe, ker so stare organizacije le života-
rile, delavstvo ni imelo od njih prav nič drugega, kot da je plačevalo članarino, s katero so se okoristili le žepi »voditeljev«. ZZD je rastla kot zdravo dete in se razvijala, dočim so bile ostale organizacije brez življenja, zapisane smrti. Zaupanje si pridobiš le z delom za pravično stvar, če pa je kdo zaupanje izgubil, je to le dokaz da so mase delavstva spregledale in uvidele, da so bile prejšnje organizacije le krinka pod katero so »njihovi voditelji« izvabljali iz delavstva, s krvavimi žulji prislužen denar, da so si le sami opomogli na svojih stolčkih.
Miselnost slovenskega delavstva se ni mnogo spremenila. Kaj je vedel slovenski delavec o Marksu takrat in kaj ve o njem danes! Zelo, zelo malo.
Tov. Breznik je razlagal nato podroben razvoj organizacije na terenu. Ko goreča lava je šla svojo trdno začrtano pot, naj-preje po manjših krajih in obratih in se slednjič dokopala do težke industrije. — Živo je prikazal položaj v težki industriji, kakršen je bil prej in kakršen je danes. Tako imamo na Jesenicah danes ZZD močnejšo od JSZ, ki obstoja že 40 let. V petih letih našega obstoja smo prekosili JSZ! In tako gre naša pot naprej.
H koncu govora je tov. Breznik poudarjal, da zahtevamo slovenski delavci slovensko banovino. Te zahteve nimamo iz strankarskih, temveč iz strokovno političnih in socialno zaščitnih ozirov. Hočemo bana Slovenije, ne pa samo Dravske banovine. Zahtevamo slovensko banovino, da bo socialno ministerstvo decentralizirano. Uredbe in zakone, ki zadevajo slovensko delavstvo lahko izdelamo v Ljubljani. Naš slovenski ban je bil prvi v državi, ki je uredil minimalne mezde, prvi, ki je izdal uredbo o minimalnih mezdah nameščencev, njegov znani socialni čut, da proža vso garancijo, da gre slovenski delavec boljši in lepši bodočnosti nasproti !
Za svoj res vsestransko aktualni govor, je žel tov. Breznik mnogo odkritosrčnega aplavza.
Sledila je živahna debata, nakar je tov. Golob zaključil vsestransko uspeli sestanek.
Takih sestankov ai želimo več!
Vevče
Tukajšnja e&upina ZZD v Vevčah priredi skupno s Prosvetnim društvom v D. M. v Polju delavsko akademijo s sledečim sporedom:
1. Petje.
2. Deklamacija.
3. Govor g. Andreja Križmana.
4. Finžgar je vo dramo »Nova zapoved« v treh dejanjih.
Akademija se vrši na praznik sv. Jožefa, v torek, dne 19. marca ob 8. uri zvečer v Prosvetnem domu v D. M. v Polju.
Vsi prijatelji in somišljeniki katoliškega delavstva vljudno vabljeni, da se delavske akademije na praznik sv. Jožefa udeležite!
Kočevje
Ker se podjetje »Slavoteks« intervenciji naše 23ZD ni odzvalo, smo se poslužili zakonitih sredstev in zaprosili oblast, katera je v torek 5. t. m. tudi sklicala poravnalno razpravo v smislu čl. 15. Uredbe o minimalnih mezdah na okrajnem načelstvu v Kočevju. Razprave so se udeležili gospodje, ki jim gre tudi edina zahvala za uspehe, in to za Delavsko zbornico tovariš Prezelj, inšpektor dela ing. Gorjanc in prav tako v imenu banske uprave odnosno Inšpekcije dela g. dr. Švab ter zastopnik centrale ZZD tov. Luzar. Na razpravo je prišel prisilni upravitelj podjetja »Slavoteks« g. Lovšin, notar iz Kočevja. Razpravi je prisostvoval tudi okrajni načelnik in g. podnačelnik ter dva obratna zaupnika.
V jutranjih urah je bil g. Horak še doma in je zato poslal svojega zastopnika v osebi advokata, kateri pa je na razpravi samo izpovedal, da ima druge važnejše razprave, pa naj bi vsi zgoraj omenjeni kako uro ali malo več na njega počakali. Seveda oblast ne pozna šale in je zato ponovno dostavila pozivnico, da se mora poravnalne- razprave udeležiti sam g. Horak. Ta pa je mesto odziva poslal zdravniško spričevalo, iz katerega je bilo razvidno ,da mora biti g. Horak v postelji.
Po vsestranskih proučitvah se je ugotovilo, da je za administrativno delo kakor tudi poslovanje v smislu zakonskih določil odgovoren g. Krajc, ki je tam zaznamovan kot poslovodja. Skoro iznena-dilo pa nas je, ko je ob 11 prišel na razpravo tudi g. Horak sam in se izjavil, da je lastnik tovarne, vendar pa, da pusti vse posle drugim tako, da on ni za stvar, ki se tiče te poravnalne razprave, odgovoren. Po zaslišanju je bil torej vse in nič. Rekel je, da je »tehnični« poslovodja. Rad ali nerad je moral priznati, da je kršil zakone, predvsem § 119 zakona o zaščiti delavcev, in se zavezati, da bo za naprej to opustil in da bodo delavci, ki so sedaj doma, spet vsi v delu.
Tovariši, delavci! To je ponoven dokaz, kako se organizacija za vas trudi, da vam obvaruje in pribori pravice, ki vam pripadajo ter vas ščiti pred kakršnim koli izkoriščanjem podjetja. Zato tudi vi ne ča-kaite opominov blagajnika, ampak poravnajte sami točno in vestno vso članarino, ker le tako bomo mogli še v naprej biti deležni uspehov, odnosno zaščite, ki jo vsak dan potrebujemo.
Sestanki in zborovanja:
V NEDELJO, DNE 10. MARCA 1940:
MARIBOR — STAVBINCI: sestanek ob %10. uri.
ORMOŽ: občni zbor.
JESENICE: okrožni sestanek ob 9. uri. PREDOSLJE: občni zbor ob 6. uri pop. KAMNIK-DUPLICA: sestanek ob 9. uri. SEVNICA: sestanek ob V29. uri.
JARŠE: sestanek ob %10. uri.
KRANJ: sestanek ob 9. uri.
NAKLO: sestanek ob 3. uri popoldne. KRESNICE: sestanek ob 3. uri popoldne. SLOVENJGRADEC: sestanek ob 9. uri dopoldne.
Beležke
V »Slov. delavcu« 2. febr. 1.1. sem pod naslovom »Razgovor o polnoči« priobčil razgovor, ki sem ga imel pred dvema mesecema z nekim delavcem, članom JSZ, v katerem je odkrito priznal svoje komunistične in brezverske nazore. Na koncu sem pristavil: »Vodstvo JSZ in ,Del. pra-vicavica’, kaj bosta rekla na to?!«
Čakali smo tri tedne zaman. V »D. p.« od dne 22. febr. pa se je vendar opogumil neki Z.
Najprej nehote priznava, da je tako jasna in nedvoumna izpoved člana JSZ zadela v živo. Zato so mu nekateri tovariši tožili nad tem, zakaj »Del. pravica« ne ve nič odgovoriti. Zato se je članka lotil g. Z. — Veliko si je prizadejal z njim, pa zaman; saj pravi: »Premišljeval sem in zopet premišljeval. Pa nisem mogel najti pravega pota.« Seveda, dejstvom se je težko izmuzniti. Zato tudi g. Z. v svojem pismu veže take otrobe, da bi bilo škoda papirja za odgovor, če ne bi njegovo pismo vsebovalo tudi zlobnih podtikanj.
Preden preidem k posameznim njegovim trditvam, naj opomnim, da sem pravi in polnovredni bogoslovec ljubljanskega semenišča, ne pa kak lažni, namišljeni ali za silo — »bogoslovec«.
• Glavna trditev g. Z. je: ker okoli Lukovice ni nobene tovarne (!), ni mogoče, da bi oni delavec hodil tam o polnoči drugače, kakor da je bil pijan, mesečen ali pa, da je šel od punce zelo slabe volje. Za »bogoslovca« pa je tudi najbolj verjetno, da je bil pijan, saj je znano, »da imajo prav okrog Lukovice veliko dobrega in močnega žganja«.
Zase lahko izjavim, da sem bil popolnoma trezen. Ce ga je moj sopotnik morda spil kak kozarec, ne morem priseči. Ce je to storil, nič ne omaja njegovih izjav. Ko sem z onim članom JSZ govoril, se je obnašal popolnoma trezno. Saj pa tudi pijanci ne debatirajo o tako resnih stvareh, kakor o Bogu, Cerkvi itd. Pa tudi od svoje strani moram reči, da bi se mi zdelo zelo nespametno, govoriti o teh stvareh s pijanim človekom.
Res usodepolne izpovedi so bile to, kakor priznava g. Z. sam. Usodepolne zlasti zato, ker niso izmišljene, ampak resnične. Dajal jih je resničen član JSZ, poslušal resničen bogoslovec.
G. Z. mi tudi podtika, da sem proglasil člane JSZ za stoodstotne marksiste. Tega nisem zapisal za vse člane, pač pa za onega sopotnika, ki to v resnici je. Imamo pa več zgledov iz zadnjih let, ki kažejo, da one vrste član ni bela vrana v JSZ ... Da pa stavek: »O tem se sicer ne govori in ne piše, prakticira pa se« ne leti na vse člane JSZ, je razvidno iz vprašanja, ki sem ga dodal za tem stavkom: »Vodstvo JSZ in ,D. p.’ kaj bosta rekla na to?!«
Tukaj naj se g. Z. znova loti mojega članka, pa bo — če mu je kaj za resnico-— prišel do istega prepričanja kakor jaz, namreč: vodstvo JSZ in »Del. pravica« sicer o komunizmu ne govorita in ne pišeta dosti, pač pa mirno gledata v svojih vrstah tudi popolne komuniste in brezverce!
A—č, bogoslovec, Ljubljana.
Rov se je zasul
Roman.
(9)	(Nadaljevanje.)
»Tudi jaz se bom oblekel v jamsko obleko, gospod Trdin. Jutri si bom služil svojo skorjico, če mi daste mesto v skupini mojega očeta, srečen bom, poleg njega; to bo manj trdo zanj. V Tišlerjevi skupini je treba dv& nadomestiti: rudarja, ki se je javil bolnega in Poljanca.
»Dobro, pa naj bo!« je rekel. »Od jutrišnjega dne naprej lahko hodite s svojim očetom v rov. Pobavil se bom s tem. Za začetek boste za zabijalca. In, ker je Poljanec, kolikor so mu rekli le za opaževanje, bosta že vidva opravila delo dobrega delavca. Vaš oče še vedno vztraja na tem, da čuvamo tega bolnika in ga ne bomo spodili in delala bosta vidva oba«.
Zdelo se je, da vsi ljudje s cest obsojajo Jožeta, ko se je vrnil domov. Imel je vtis, da ga vsi gledajo, sosednje družine, da šušljajo o njem, zakasneli šolarji, ki so se obračali proti njemu, ker še niso nikdar videli svojega prijatelja Jožeta tako zamišljenega, tako tujega.
Sam je sedel v družinski sobi, kjer še ni bilo nikoli materino srce poleg njegovega, kajti njegova mati je umrla v drugem kraju po drugih velikih pretresih. Slika matere, ki je imela čelo še brez gub, oči sladke kakor slika svetnice, je bila obešena na častnem prostoru, Jože se je zmoslil nanjo... Čestokrat jo je gledal, toda danes si ni upal, kajti ni hotel ihteti.
Prelistaval je z odsotnim pogledom zadnje številke lista: »Delavska mladina«, ki so bile razvrščene na oglu mize in je sedel pred te liste.
Na nič več ni hotel misliti, toda njegovo življenje, ki se bo kmalu spremenilo, ga je sililo k temu. Njegova odločitev je bila trdna. To bo od začetka težko, je mislil, pa saj bo poleg oče.
Videl se je že, kako udarja s krampom v podzemeljskih hodnikih, v teh globočinah, obljudenih čestokrat od silne tesnobe, čisto blizu črnih jezer, kamor
padajo solze z obokov Ko se neizmerne stene za-
pro nad rudarji kakor pošastne zavese, nimajo klici več odmeva...
Videl se je čisto nlajhnega, kako sledi očetu po brazdah, ki se odpirajo proti zahajajočemu soncu ... tam, kjer je imel z maslom namazan kruh okus po cvetočem polju... Ko so pili svežo vodo iz studenca iz same razposajenosti, da bi spili z vodo košček nebesne modrine, bel oblak... sedaj, sedaj pa bo na dnu zemlje, ko bo jedel svoj kruh ...
Toda to je bilo za očeta in ne bi hotel več spremeniti odločitve. Kmalu bodo videli očeta Kolarja v jamski obleki iti po cestah; ne bo več nosil denarnice pod roko in ne bodo več imeli spoštovanja do njega ...
Ko mu je bilo srce ganjeno in se mu je volja omajala je Jože listal po listih svojega žosistovskega gibanja in njegove oči so srečale te strani, ki so mu še tak# često vlile poguma v njegovih težavah... In v temino je zasvetil žarek ...
Vstopiti v uličico pod zemljo, prodirati v premog, ali ni to prav tako plemenito, kot orati brazdo? Da, ti so podobni mornarjem, ki se za druge na vseh koncih sveta bore z nevarnostjo, ji kljubujejo in imajo svoj delež pred Bogom in pred ljudmi... Kadar se ladja pogrezne v globino, ali ne javijo ubogi utopljenci svojim gospodarjem: »Moje zadnje želje? Da skrbite za mojo ženo in da daste sina k mornarici.«
Šel bo v rov. Oblekel se bo v jamsko obleko in se bo plazil po zemlji proti prostoru, kjer mu je delati... puščajoč svojo čutaro in torbo. Včasih bo vzel kruh s seboj... Nikoli ne veš! Mokro truplo... pri brleči svetilki bodo premetavali kose premoga.
Od izkopanja na vozičke... z vozičkom na kupe... s kupov k prebiranju... od prebiranja na va-gončke... Izvršil bom svoj del tudi jaz... ne da bi storil komu kaj zlega, skrival bom svojo bol globoko pod zemljo.
Moji tovariši s svojo pretirano robatostjo, njihova pretirana muhavost, njihove žolčnate ali celo nesramne besede, ljubil jih bom, ker bom živel z njimi. Razumeti delavca, to se pravi ljubiti.
Poljanec in drugi, ljubil jih bom, ljubiti jih, se pravi, opogumljati jih, preoblikovati jih. Da, tudi jaz,
pokrit z znojem in premogom, hočem biti med najboljšimi med temi »začrnelimi«.
Da, to je žosist! je glasno rekel ves v navdušenju,, obrnjen proti sliki svoje matere. Pod sliko se je videl zravnan v svetlobi sobe, z glavo nasproti jutranjemu soncu, ki je vstopalo skozi okno in mu je ožarjalo oči.
Med tem, ko so v premogovniku Zrelo pri odposlanem pregledniku, pri ravnatelju, na upravi in med pocestnim ljudstvom vsi govorili o tatvini in se branili, obdolževati Kolarja, sta Jože in njegov oče, čakajoč svetlobo, vzela kramp in svetilko ter se odpravljala na dno črne zemlje.
Jožeta so še poklicali k inženirju, nihče ni vedel, kaj sta se pogovarjala, toda, ko je novi rudar odšel iz pisarne, ga je inženir spremil na. prag in mu stisnil roko, rekoč: »Pogum«!, kar so videli in slišali vsi rudarji.
n.
V SRAMOTENJU
Med tem ko vstaja ves bel dan, zvone signalni zvonci sekunde na vseh straneh premogovnika. Zrelo in vrtenje koles potrjuje naznanilo: dvigalo bo kmalu šlo v jašek na dan trdega dela v mračnih votlinah.
Skupine ljudi pridejo od vseh strani; majhne lokomotive bruhajo paro; sirene brlizgajo v dimu; vsa črna pokrajina utripa pod jasnim nebom.
Okoli jaška so se zbrali ljudje osme skupine; bolj so klepetavi kot navadno, kajti to je tatvina in nekaj novega je v skupini: navzočnost obeh Kolarjev.
Odposlanec Tišler načeljuje vsem razgovorom, ki so vedno zelo živahni pred vstopom in pred povratkom,, preden se je teža dela začela in takoj, ko je razbremenila roke in kolena.	*
Tukaj je čuti pritožbe, zahteve, nagovarjanja delavcev, besednik rudarjev mora svetovati, pomirjati* obljubljati.
Tukaj tudi pretresajo vse. dogodke, ki tro življenje premogovnika in vrega sveta.
Jože in njegov oče sta prišla, oba Kolarja, ki sta bila še nedavno tako dobrega razpoloženja v očeh, tako sveža v hoji. Toda sedaj sta nova na znotraj in na. zunaj.	(Dalje prihodnjič.)
Ust Izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.