- GDK: 267 Neupravičeno prezrti gozdni robovi Unjustly ignored Forest Edges Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M. : Neupravičeno prezrti gozdni robovi. Gozdarski vestnik, št. 3/1994. V slovenšči­ ni, cit. lit. 13. V besedi in sliki je orisan pomen gozdnih robov, njihove funkcije, tipologija in arhitekturna zgradba. Zaradi pretirane zagledanosti v ekonomijo nismo posvečal i dovolj pozornosti gozdnim robovom. Racionalno in trajno vzdrževanje teh obveznih sestavin sonaravnega gospodarjenja zahteva po- sebna znanja in načine dela. Ključne besede: gozdni rob, funkcije gozda, gojenje gozdov UVOD INTRODUCTION Stičišča dveh ali več združb niso ostro razmejena, temveč zabrisana in tako neja- sna, da med njimi ne moremo vselej poteg- niti nedvoumne ločnice. Take prehodne biocenoze srečujemo na morski obali, ob vodotokih, komunikacijah, na robu močvirij, jezer in na stičišču gozdov s kmetijskimi ali urbanimi površinami. E. P. Odum je take prehodne ekosisteme imenoval ekoton. Na- vadno obdajajo v ozkih in dolgih pasovih večje, enotno grajene združbe. Med raz- novrstnimi ekotoni izstopajo gozdni robovi, ki so se med vegetacijskim razvojem, zlasti pa v obdobju civilizacije, izoblikovali na dotikališču med gozdnimi in odprtimi površi- nami. Potek gozdnih robov v malo spreme- njenih kulturnih krajinah ni premočrten in stalen. če preneha vpliv človeka, se lahko celo "premikajo"; zaraščanje kmetijskih zemljišč prikazuje svojevrstno dinamiko gozdnih robov. Kultura hominidov izhaja iz gozdnega roba, kjer se je pred približno 5000 leti * Mag. Mitja Cimperšek, 63250 Rogaška Slati- na, Ulica 14. divizije 19, SLO 122 Gozd V 52, 1994 Abstract Cimperšek, M.: Unjl(stly ignored Forest Edges. Gozdarski vestnik, No. 3/1994. ln Slovene, lit. quot. 13. The significance of forest edges, their functions, typology and architectural structure have been presented in written and graphical form. Due to an approach which excessivly takes into account economy, forest edges have not been paid enough attention. Rational and permanent main- taining of these obligatory component parts of naturalistic forest managing requires special know-how and approaches. Key words : forest edge, forest functions, silvi- culture odigrala "neolitska revolucija", s katero je našim prednikom uspelo, da so se osvobo- dili priklenjenosti na naravo in se spremenili iz nabiralcev ter lovcev v agrarno družbo. Po vsej verjetnosti so naši davni predniki živeli in preživeli na gozdnem robu, kjer je na odprtem zemljišču ob obilju sončne svetlobe in toplote uspevalo več užitnih rastlin in se zadrževala večje število živali kot v temačni in vlažni notranjosti gozda. Povsem po naključju so ugotovili, da lahko z manj truda uničujejo gozdove, če dreve- som poprej odstranijo skorjo, vsled česar se posušijo. Pozneje so z naostrenimi kam- niti mi in kovinskimi sekirami posekali dre- vesa in jih uporabili za ogrevanje in kuho. Sočasno so spoznali, da je zemlja na krče­ vini rahla in bolj rodovitna. Za prehra!lo pomembne rastlinske vrste so sadili eno- stavno tako, da so v zemljo naredil luknjo, vanjo vtaknili sadiko in jo rahlo zagrebli. Vse drugo je opravila narava. Delo je bilo še bolj uspešno, če so poprej izruvali kore- nine posekanih dreves in grmov. V tako pripravljeno zemljo so zarezovali brazde. Pokončno vejo so trdno tiščali proti tlem, medtem ko jo je drugi vlekel. Pozneje je vejo nadomestilo raJo, vlekla pa ga je Neupravičeno prezrti gozdni robovi vprežna živina. Zato v Indiji še dandanes častijo govejo živino kot svete ~ivali. Na- daljni potek je znan, odkritje železa v Salo- mononvih časih je še povečalo potrebe po lesu, železni plug pa je bil tisti ledenodobni mejnik, ki je omogočil, da je zemlja prehra- njevala več ljudi. Ti so se množiti in potre- bovali novih površin za bivanje in pridelova- nje hrane. Zgodovina civilizacije je zapore- dje stalnega' naraščanja sprememb v krajin- 'skem prostoru, in to nenehne na račun gozdov. Spremembe v naravnem okolju so dejansko posledica sprememb v rabi pro- stora, te pa se spreminjajo v odvisnosti od vsakokratnih sprememb proizvodnih tehno- logij. Smer teh sprememb vodi v vedno večjo denaturizacijo. Večina slovenske pokrajine naj bi bila razmejena med obdelovalnimi, naselbin- skimi in drugimi površinami že v času kovinskih dob. Vendar lahko upravičeno predpostavljamo, da je bila zlasti meja med obdelovalnimi in gozdnimi zemljišči v prete- klosti dokaj dinamična. Premikala jo je pri- delovalna tehnologija, zlasti požigalništvo, vojne, epidemije kuge, načrtna kolonizacija, populacijska dinamika in različni migracijski tokovi. Prostorski vzorec slovenskih gozdov je rezultat negativne selekcije rabe kmetij- skih tal (Anka 1987). Njegovemu dinamič­ nemu spreminjanju lahko sledimo, če pri- merjamo karte Franciscejskega katastra (leto 1825) z današnjim stanjem v naravi ali če se z Vischerjevimi grafikami trgov, mest in gradov vrnemo za tristo let nazaj, v čase, ko je bila naša krajina bistveno bolj razgozdena. Gradovi ali njihove razvaline so edini krasili izkrčena in gola pobočja, danes pa so že tako zarasli, da jih marsikje opazimo šele iz neposredne bližine. Najbolj radikalne spremembe, kakršna so krčenja gozdov, so se dogajale v preteklih desetle- tjih intenzivne urbanizacije in industrializaci- je, v prihodnosti pa lahko pričakujemo opuščanje kmetijske pridelave in njihovo ponovno zaraščanje z gozdom. Gozdove so krči li in jih zmanjševali, tako da so od njih marsikje ostali samo še gozdni robovi. Umetni gozdni robovi so pri nas nastali v 5. stoletju pr. n. š., ko so se na našem ozemlju naselili noriški Veneti. Poznavalci ocenjujejo, da je dolžina goz- dnih robov v Sloveniji približno enaka dol- žini ekvatorja (40.000 kilometrov). Za Veliko Britanijo je značilna majhna gozdnatost, saj je ohranila komaj 5% gozdov, vendar so razumni zemljiški posestniki varovali go- zdičke, zasajali okras no drevje ter vseskozi skrbeli, da so se med njivami in pašniki ohranile žive meje, šopi grmičevja in posa- mezna drevesa. Spoznali so namreč, da ti ostanki nekdanjih gozdov preprečujejo iz- hlapevanje, izsuševanje zemlje in odnaša- nje prsti, kar na koncu prispeva k večjim donosom. Podobne izkušnje imajo tudi drugi narodi, ki so na velikih ravninskih predelih gozdove spremenili v kmetijske površine (ruske stepe, Danska). Na splošno lahko zaključimo, da je pomen gozdnih robov tem večji, čim bolj izrazito je človek preoblikoval naravo oziroma čim več go- zdov je izkrčil in zemljiščem spremenil pr- votno rabo. Z zmanjševanjem ali droblje- njem gozdnih površin dobivajo robni učinki večji pomen. Osvajalne moč gozda, ki se izraža v nenehni težnji po ponovni zasedbi ozemlja, iz katerega je bil pregnan, pripisujemo pio- nirskemu značaju lesne dendroflore in zna- čilni dinamiki gozdnih robov. Robnim in pionirskim vrstam je skupna skromnost glede razvojnih dejavnikov, velika prilagod- ljivost, odpornost proti mrazu, vročini, suši, eroziji ter velika razmnoževalna moč. Pio- nirsko grmičevje je sposobno brez zaščite dreves začeti novo življenje na robu stepe, puščave, pustinje, plazišča ali udornine. V njihovem zavetju se zadržita organska snov in vlaga, ki omogočata poznejšo naselitev zahtevnejših vrst. Postopek naravnega osvajanja je v naravi počasen, toda vztra- jen. Zaraščanje opuščenih zemljišč je eko- loško cugodno, toda videz take krajine ni lep. Spontano zaraščanje poteka namreč 'prek plevelnih sosledij, ki vizuelno ustvar- jajo vtis nekulture. Gozdarji se tem neugod- nim procesom izognemo s predkulturami in sadnjo klimaksnih vrst. Na ta način dose- žemo cilje v krajšem času. Sonaravnost n<3;_r:nreč ni suženjsko posnem8ilje- narave, 'femveč upoštevanje ekoloških usmeritev. GozdV 52, 1994 123 Neupravičeno prezrti gozdni robovi 2 GOZDARJI PODCENJUJEJO POMEN GOZDNIH ROBOV 2 THE SIGNIFICANCE OF FOREST EDGES HAS BEEN UNDERESTIMATED BY FOREST EXPERTS Smotrno oblikovanje gozdnih robov je obvezna sestavina filozofije sonaravnega ravnanja z gozdovi. Z umirjeno sestojno klimo vplivamo na najpomembnejšo rastno sestavino - humus, s tem zvišujemo vred- nostne donose in krepimo samoohrani- tvene sposobnosti gozdnega ekosistema. V gozdnih robovih so zastopane tržno manj zanimive drevesne vrste, ki se poleg tega razraščajo v vejnate, tršate osebke, z manj- šim deležem kakovostnega lesa. Kljub večji lesni zalogi in večjemu prirastku je vrednos- tna pridelava na gozdnih robovih manjša kot v notranjosti sestojev. Zaradi prevladu- joče usmerjenosti v ekonomičnost pridela- ve, manjše ekološke osveščenosti, pa tudi obrobnosti gozdarske stroke v zadnjem času, v teoretičnem in praktičnem pogledu, zanemarjamo pomen gozdnih robov. Prezrli smo tudi spoznanje, da večje ekološke in druge prednosti gozdnih robov odtehtajo manjše denarne koristi. še z veliko večjimi težavami potrebo oblikovanja gozdnih robov uveljavljamo v družbi. Spom- nimo se samo na našo mlačnost pri veliko- površinskih cestnih in energetskih prese- kah, ko smo sistematično podcenjevali škode v gozdovih in k odškodnini nismo zmogli uveljaviti plačila stroškov za urejanje gozdnih robov. Zato se ne smemo čuditi oceni, da je pri nas več kot 90% gozdnih robov oblikovanih nepravilno. 2.1 Gozdnim robovom pripisujemo različne funkcije 2.1 Different functions have been attributed to forest edges a) Kulturno-zgodovinske funkcije a) Cultural-historical functions Bogato členjen gozdni rob je dragocen sestavni del gozda in najlepši okras kulturne krajine. Highly diversified forest edge is a valuable component part of the forest and the most beautiful ~ment of cultural landscape · 124 Gozd V 52. 1994 Neupravičeno prezrti gozdni robovi Gozdne robove uvrščamo v mozaik kul- turne krajine. Veliko gozdnih robov je iz najstarejšega srednjeveškega obdobja ko- lonizacije našega ozemlja, toda največ jih izvira ·iz 18. stoletja, ko se je po uničujočih krčjtvah gozdov v visokem srednjem veku, začelo vzpostavljati ravnotežje med poseli- tvijo in krajino. Z uničevanjem teh biotopov siromašimo našo domovino. Neodgovorno in kratkovidna uničevanje slovenske zemlje 'našega vodno-kmetijskega lobija je zača- sno zaustavljeno, toda ne zaradi večje ekološke osveščenosti, temveč zaradi po- manjkanja denarja. b) Naravovarstvena funkcija b) Nature protection function Gozdni robovi so pribežališča redkih ras- tlin in živali. V teh ekoloških nišah najdejo zatočišče toploljubne in svetloljubne dreve- sne vrste, ki jih vedno redkeje srečujemo v gospodarskih gozdovih (divje sadno dre- vje, poljski javor, brek, skorš, negnoj, bodi- ka, rumeni dren, čremsa idr.). Zato je obli- kovanje gozdnih robov najbolj učinkovita oblika varovanja domačih manjšinskih dre- vesnih vrst. V različnih nadstropjih goz- dnega roba gnezdijo števi lne ptice pevke. Njihova gostota je tu povprečno 3.5-krat večja, kot v notranjosti gozdov. Nemški raziskovalci so našteli okrog 1200 različnih živalskih vrst (ptice, plazilci, žuželke, nevre- tenčarji , mali sesalci in večja divjad), ki najdejo v gozdnih robovih hrano, zavetje, kritje, gnezdišče, kotišče in prezimovališča (Boenecke). Več žuželk in semen pomeni več ptic, ki niso samo okras gozdov, temveč so naši najzvestejši pomočniki pri varovanju gozdov pred škodljivci (npr. podlubniki). Z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS, št. 57 /1993) so zavarovane številne vrste, ki naseljujejo gozdne robove Idilično sožitje med gozdovi, ostanki gozdov in obdelovalnimi površinami je ohranjeno samo tam, kjer je kmetovanje še na sonaravnih osnovah (Polžarjeva domačija pod Donačko goro) ldyllic harmony between forests, forest rests and agricu/tural /and has been preserved only there w(lere agriculture is stili based on naturalistic bases (The farm of Po/žar family on the slope of 1(7e Dbnačka mountain) GozdV 52, 1994 125 Neupravičeno prezrti gozdni robovi (nekatere vrste polžev, hroščev, metuljev, dvoživk, ptic in malih sesalcev). Žal je varovanje posameznih vrst neučinkovito, če ne varujemo njihovih biotopov- gozdnih robov. c) Ekološka funkcija c) Ecologic function Robni biotopi se odlikujejo z veliko pe- strostjo in številčnostjo rastlinskih in žival- skih vrst. Navadno ne zastopajo samo vrst iz obeh stičnih združb, temveč se v njih pojavljajo še posebne vrste, ki jih ne naj- demo v nobeni od osnovnih enot. Govorimo lahko celo o posebnih specialističnih vrstah, ki se najpogosteje ali trajno zadržujejo v teh conah. Zato so gozdni robovi drago- cene ekološke niše in pomembni genski rezervoarji. Povečano spremenljivost in pe- strost vrst pojmujemo kot "robni učinek" (edge effect). Specialistične vrste, ki se pogosteje pojavljajo v ekotonih ali v njih preživijo večji del življenja, pa imenujemo robne. Zunanji plašč varuje gozdove pred vdo- rom onesnaženega zraka, vročino in vetro- vi, zato je pomemben toplotni in vlažnostni izravnalec. Gozdni robovi so tudi branik pred slabimi navadami neosveščenih ljudi (odlaganje odpadkov, gradbenega in dru- gega materiala, zasilni hlevi). V izpraznje- nih "kulturnih stepah" so gozdni ostanki prvi pogoj uspešne biološke borbe proti škodljiv- cem. Velikokrat je bilo že potrjeno in doka- zano, da je na gozdnem robu živeča "polj- ska policija" (podlasica, dihur, jež) najboljši uravnalec številčnosti mišje populacije. Na osončenih gozdnih robovih je tudi gostota mravljišč velika. Ne smemo prezreti pestre in bogate paše, ki jo kobulnice, košarice in metuljnice od zgodnje spomladi do pozne jeseni ponujajo čebelam . Zaradi navezano- sti velikega števila rastlin in živali na gozdni rob, varstvo le-tega uvrščamo med pomem- bnejše sestavine integralnega varstva okolja kot varstvo prostrane notranjosti gozdov. Gozdni robovi so tudi najbolj učinkoviti blažilci ekološko neuravnovešenega in ne- naravnega kmetijstva. Gozdni plašč vzdržuje sestojno mikro- 126 Gozd V 52, 1994 klimo in ščiti vegetacijo pred izsušitvijo. V gozdnem robu je za 5-1 O% višja zračna vlaga kot na prostem. Ta učinek je izrazit na južnih ekspozicijah in v zrahljanih, starej- ših sestojih brez naravnega grmovnega sloja. Grmičevje gozdnega roba umirja hi- trost vetrov, povečuje kopičenje snega, zmanjšuje odnašanje stelje in vetrno erozijo tal ter prispeva k večjim donosom sosednjih zemljišč (15-25%). Na zaobljenih gozdnih robovih se hitrost vetra zmanjša celo do 60%, učinek povečanja rodovitnosti pa seže do globine 1 0-25-kratnika višine dre- ves. Zaščitna klima gozdnih robov blago- dejno vpliva na razvoj sosednjih ekosiste- mov, torej tudi na rast drugih gozdov. Pove- čana sušnost in pomanjkanje dušika sta namreč odločilna razloga neuspešnega na- ravnega pomlajevanje. če drevesa s tenko in gladko skorjo, nenadoma izpostavimo sončni pripeki, skorja razpoka in v tako nastale pokline prodrejo bolezenske klice, ki razvrednotijo najvrednejše dele drevesa. Gosti robovi filtrirajo prah in strupene aerosole, kar je pomembno za urbana in med temi še posebno za zdravil iško-turi- stična okolja. Prehod od tradicionalne h kulturni krajini označuje vedno večja po- treba po prostoru. Urbanizacija, zlasti pa monokulturno, mehanizirane in s kemičnimi sredstvi vzdrževane kmetijstvo nenehno zmanjšujeta obseg naravnih ekosistemov in ogrožata obstoj rastlin ter živali v njih. Zato opažamo v razvitih okoljih težnjo po ublažitvi neugodnih razvojnih tokov s po- novno zasaditvijo živih mej, grmovja ob vodotokih in po podobnih ukrepih ekološke prenove osiromašenih predelov. V bogatej- ših zahodnonemških pokrajinah v zadnjem desetletju že množično in načrtno vračajo tehnizirane "kulturne stepe" v prvotno, na- ravno stanje. d) Krajinsko-estetska funkcija d) Landscape-aesthetic function S svojo stopničasto in pestro zgradbo, različno barvitostjo listov, cvetov in plodov, lepšajo gozdni robovi krajinski videz. Obli- kovanje gozdnih robov temelji na načelih pejsažne arhitekture. V doživljanju lepot i Ir 1 Neupravičeno prezrti gozdni robovi urbanega okolja imajo gozdni robovi vlogo izrazite vidne domin ante, zlasti, če so izobli- kovani kot atraktivna vidna smer. Kadar slonijo tudi na ekoloških spoznanjih, pravi- mo, da so s krajino v harmoniji. Tako npr. deluje mo noto no oblikovan rob smrekov ega nasada neprijetno in naravnost vsiljiva. e) Rekreativna funkcija e) Recreational function Obiskovalec, ki iz odprte krajine vstopa v gozd, dobi prvi vtis o njem na njegovem robu, zato ne smemo biti ravnodušni, kako mu zaželimo dobrodošlico. Premalo pozor- nosti posvečamo gozdarskim oznakam (mejni znaki, oznake oddelkov in odsekov, opozorilni in sporočilni napisi), še bolj ne- kulturno pa je, če jih neredno in slabo vzdržujemo. Gozdni rob je lahko privlačno območje rekreacije za najrazličnejše starostne sku- pine ljudi in mora biti za obiskovalce ustre- zno izoblikovan. Odrasli in starejši ljudje ga pogosto obiskujejo spomladi, ko po dolgo- trajni zimi hrepenijo po toplih, sončnih žar- kih. Gozdni robovi namreč zmanjšujejo neugoden ohladitveni učinek vetra. Nas- protno je v vročem in soparnem poletju notranjost gozda osvežujoče zatočišče. V turističnih, zlasti pa v zdraviliških okoljih, so gozdni robovi pomembni blažilci bioklimat- skih skrajnosti. V bližini naselbin so v gozdnih robovih urejena otroška igrišča. Znana je navada, da si otroci določen predel uredijo po svoje in v njem uveljavljajo posebno obliko social- nega lastništva - "naše področje". Gozdni robovi so tudi priljubljena mesta za celod- nevni oddih ali piknik v naravi. V naši podzavesti so še pritajene instinktivne tež- nje po zaščiti, ki se kaže v izbiri prostora, · ki med rugim zagotavlja določeno kritje. f) Živali f) Animals Gozdni rob ne privlači samo ljudi, temveč je izredno zanimiv habitat divjadi. V predelih z intenzivnim kmetijstvom in gozdarstvom je pritisk na gozdni rob stopnjevan. Stati- stike dokazujejo ozko negativno medse- bojno odvisnost med starostjo gozda in številčnostjo divjadi. Ta je najmanjša v terminalni fazi pragozda in največja na pomlajenih površinah. Zato se ne čudimo lovcem, ki na gozdnih robovih postavljajo !ovne naprave. Žal nas arhitektura visokih prež spominja na taboriščne stražarnice in jih težko sprejemamo v krajini. Podobno moteči tujki so !ovne pasti za podlubnike, ki jih v zadnjih letih postavljamo v bližino gozdnih robov. g) Povezovalna in razčfenjevafna funkcija g) Synthetic and analytic function Kot linijske sestavine krajine povezujejo gozdni robovi različne ekosisteme. Neredko srečamo gozdne ostaline med travniki ali pašniki na meji dveh ali več kmečkih gospo- darstev. Gozdni rob je sočasno kulturna meja med gozdnimi in drugimi zemljišči. Mejo med gozdnim in kmetijskim prostorom naj- laže ohranjamo tam, kjer poteka ob zuna- njem robu gozda cestna komunikacija. Idealna je !ravna gozdna pot, medtem ko so makadamske ali asfaltne površine zaradi toplotnega izžarevanja ekološko nezažele- ne. h) Obrambna funkcija h) Defensive function V dovolj globokem in gosto zaraslem gozdnem robu najdejo kritje branilci s svojo opremo in tehniko. 2.2 Tipologija in zgradba gozdnih robov 2.2 Typology and structure of forest edges V funkcionalnem in strukturnem pogledu se gozdni robovi bistveno razlikujejo od notranjosti gozdov. Razlikujemo zunanje in notranje gozdne robove, pri vsakem od teh pa še naravne in umetne: Zunanji robovi - naravne zunanje robove srecuJemo tam, kjer naravne razmere ne dopuščajo rast drevju (močvirja, zgornja gozdna meja, mrazišča, idr.); - antropogene zunanje robove sreču­ jemo na stičišču gozdov s kmetijskimi ali urbanimi površinami. GozdV 52, 1994 127 Neupravičeno prezrti gozdni robovi Notranji robovi - naravni notranji robovi se pojavljajo ob gozdnih vodotokih in reliefnih prelomih (skalni previsi, melišča, ipd) ; - vplivu človeka pripisujemo robove med gozdovi in manjšimi enklavami ter robove ob komunikacijah, ki so si izsilile pot skozi gozdove (prometne, energetske, informa- cijske). Iz tipološke razdelitve gozdnih robov iz- haja, da so ti lahko različno oblikovani. O njihovi sestavi, razslojenosti in mozaični zgradbi odločajo rastiščni dejavniki. Poseb- nost med gozdnimi robovi so vegetacijske spremembe, ki jih povzroča človek v zapuš- čenih urbanih krajinah ter v mestnih in industrijskih okoljih. S sinantropizacijo na- ravnih sistemov razumemo prilagoditev or- ganizmov na prebivanje in uspevanje v ekosistemih, ki jih je ustvari l ali sooblikoval človek. Med temi antropofiti (ali sinantropo- fiti) so zlasti neugodne plevelne ali rude- ralne združbe, ki rastejo na grobljah, sme- tiščih, okrog poslopij, ob prometnicah, nasi- pališčih in stičiščih podobnih združb. še veliko slabši so grobi in nasilni posegi, ki jih povzročamo z odpiranjem gramoznic, kamnolomov in rudokopov v gozdovih ter odlaganjem jalovine in najrazličnejših od- padkov. Znan je fenomen gozdnega roba na uni- čenih ekosistemih, kakršen je naš Kras, kjer osvajalno napreduje v prvih bojnih vrstah na meji med živo in mrtvo naravo in tako ustvarja pogoje, da se na ogolele skale vrača življenje (Mlinšek 1993). še bolj izrazita je njegova obrambna vloga na meji savan, puščav in pustinj, kjer na mrtvi straži do zadnjega kljubuje smrti. Gozdni robovi so navadno štirislojni in sestavljeni iz: Posebno doživetje je oddih na pohorskih košenicah, ki se počasi zaraščajo s smrekami. Robna in osamljena drevesa so vejnata do tal in predstavljajo gozd in rob obenem. Taking rest in the meadows of Pohorje, which slowly get overgrown by Norway spruces, is quite an e>rtraordinary expirience. Border and alone standing trees have branches dawn to the ground ar d .a4e.Jhe representatives of the forest and forest edge at the same time. _ 128 Gozd V 52, 1994 Neupravičeno prezrti gozdni robovi - visokih in širokolistnih zelišč, - grmovnic, - grmovnic in dreves 2. velikostnega razreda ter - dreves 1. in 2. vel ikostnega razreda z grll)ovnicami. Pravilno grajeni gozdni robovi se stopni- často dvigujejo. Kot linearno oblikovani živ- ljenjski prostori potrebujejo minimalno glo- bino. številne naloge lahko uspešno izpol- njujejo, če zavzemajo 15 do 30 metrov globine ali če je globina približno povprečna sestojna višina; na vetrni strani naj bi bili široki celo do 40 metrov, medtem ko v literaturi naletimo tudi na večje številke. Idealne širine posameznih slojev so na- slednje: sloj zeli naj zavzema 1/6 širine gozdnega roba, sloj grmovnic 1/3, medtem ko naj polovico širine roba porašča drevje različnih velikosti. Notranji gozdni robovi so Povsem zrahljan rob obrežne vegetacije zasto- pajo glavate vrbe, ki vedno redkeje še spominjajo na nekdaj zelo razš~jeno domačo dejavnost ple- tarstva (Stranje pri Smarju) Entire/y loosened edge of riverine vegetation is represented by wil/ow trees, which hardly stili remind of ance widespread home activity of wickerwork (Stranje by Šmarje). ožji in-skromneje grajeni. Kako pomembno vlogo ima globina gozdnih robov, najlepše vidimo na različnih cestnih, plinovodnih, daljnovodnih in drugih presekah, ki so se nasilno zasekale v gozdove. Nezaščitena drevesa so izpostavljena najrazličnejšim poškodbam, ki se več desetletij ne zacelijo. Tako razrezani gozdovi razkazujejo dokaj klavrno krajinsko podobo. Globina gozdnih robov se mora prilagajati naravnim dano- stim in naj bo čim bolj spremenljiva, da ne nastane nenaravna, geometrično oblikovan rob. Izkušnje nas učijo, da moramo vzdolž cest ohranjati vsaj šest metrov širok, nepo- gozden pas (divjad, varnost prometa), med- tem ko je lahko pri kmetijskih zemljiščih ta odmik manjši. Narava celi rane tudi na kamnitih cestnih breži- nah, če so oblikovani nakloni, ki so podobni naravnim. Skalnata brežina gozdne ceste v Mac- Iju (odd. 11) se je osem let po izgradnji že dodobra zarastla. The nature also hea/s the wounds on stony road shoulders on condition s/apes which resemble natural ones have been formed. A stony road shoulder of a forest road in Macelj (div. 11) has become well overgrown eight years after the construction. Gozd V 52, 1994 129 Neupravičeno prezrti gozdni robovi Na arhitekturo in sestavo gozdnih robov odločilno vplivata nadmorska višina, nebe- sna lega in geološka podlaga. Najbolj bo- gato izoblikovane robove srečujemo na juž- nih legah, na karbonatnih podlagah, v ob- močju hrastovo-gradnovih gozdov. Ti se namreč odlikujejo po velikem številu grmov- nih in drevesnih vrst. Na višjih, hladnejših legah in na kislih kamninah je izbor vrst manjši, zato so tu tudi gozdni robovi eno- stavnejši. 3 OBLIKOVANJE GOZDNIH ROBOV 3 FORMATION OF FOREST EDGES Ravnanje z gozdnimi robovi mora postati sestavni del trajnega gospodarjenja z go- V bukovih gozdovih redkeje srečujemo grmovne robove, ker na robu rastoča bukova drevesa ohranijo žive veje in z njimi do tal zapolnijo prostor (Belevue nad Rogaško Slatino). Strnjeni robovi varujejo pred erozijo, neugodnimi pogledi ter čistijo zrak umazanije in strupov. ln beech forests shrub edges can rarely be found because beech trees which grow on edges pre- serve vital branches and entirely complete the space dawn to the ground (Belevue above Roga- ška slatina). Serried edges prevent erosion, hide the forest inside and ele an pol/ut ed and to x ic air. 130 Gozd V 52, 1994 zdavi in mora biti trdno vpeta v vse načrto­ valne postopke. Gozdarji zaostajamo za sodobnimi trendi; ker nimamo zadostnih naravovarstvenih in ekoloških znanj (kogni- tivna disonanca) pa tudi sredstev in motiva- cije za oblikovanje gozdnih robov, se pre- pad med dejanskim in deklarativnim ureja- njem teh prehodnih con še poglablja. Pov- sem je prevladala ozka usmerjenost v lesno pridelavo ter prepričanje, da se zeleni zid na centimeter natančno in navpično zaključi na meji parcele. · Gozdni rob mora biti grajen iz avtohtonih vrst, med temi pa naj prevladujejo grmov- nice in redke drevesne vrste. Prednost ima potencialna in ne aktualna vegetacija. Pe- strost naše vegetacije omogoča bogato strukturiranje robov po načelih sonaravno- sti. Na gozdnem robu so pomembne po- drqbnosti, izstopajoča posamezna drevesa Preseka za 11 O KV daljnovod na Dobovcu pri Rogatcu ima vse vrline najneugodnejšega tujka v krajini, ki vedno oblikuje dvojno dolžino robov. (Vse slike: mag. M. Cimperšek) Forest aisle made for a 11 O KV transmission line in Dobovec by Rogatec has all the characteristics of the most unfavourable intruder with a landsca- pe, always forming a double length of edges. Neupravičeno prezrti gozdni robovi ali skupine le-teh, različnih velikosti, oblik in vrst. Kjer opažamo vdore v gozd s škodljivimi posledicami, so zaželene trnate vrste (Rubus sp., Rosa sp., Crataegus sp., Prunus spinosa, Robinia pseudoacacia, Rhijmnus cathartica, Genista germanica idr.). Gozdni rob mora biti stopničasto izo- blikovan, zadosti gost in v vsej dolžini čimbolj zaprt. Ob prometnicah moramo upoštevati izpostavljenost imisijskim obre- menitvam, ob cestnih prometnicah pa še dodatno soli in težkim kovinam. Nega gozdnih robov mora biti skrajno racionalna in ekstenzivna. z nego odstra~ njujemo osebke, ki imajo enostransko raz- vite krošnje in na ta način oblikujemo stop- ničast razvoj roba. Pri rahljanju ali "mehča­ nju" gozdnega roba odstranjujemo senčne vrste v korist svetloljubnih. Robovi, ki so izoblikovani tudi po načelih prebiranja, trajno ohranjajo razgiban in pester videz. Ekološke niše gozdnega roba (Zundel): Za nemoten razvoj favne je pomembno, da ukrepe omejimo na zimsko obdobje, to je med oktobrom in februarjem. Drevesa, na katerih so gnezda, pustimo nedotaknjena. Tudi opada ne odstranjujemo. Nov gozdni rob osnujemo najlaže tam, kjer sestoj posekama na golo (končni po- sek, ujme) in pri tem hkrati posežemo v robno območje. Pogosto pri tem grešimo, saj pogozdimo površino do zunanje meje roba, namesto da bi ta del prepustili narav- nemu sosledju (sukcesije). Rob lahko po- mladima tudi tako, da v 5-1 O-letnih obdo- bjih postopoma odstranjujemo drevje; naj- prej prvo vrsto in nato postopoma druge, tako da navajamo osebke na večjo odpor- nost proti vetrovom in sončnim opeklinam. Podoben učinek dosežemo z resurekcijsko sečnjo v 1 O-letnih obdobjih. Poganjki iz panja imajo prednost pred semenskimi osebki. Pomladitev dosežemo tudi tako, da 1 -Skrivališče malih sesalcev, 2- Kritje za srnjad, 3- Preža za srakoperja, 4- Ogrodje za pajkovo mrežo, 5 - Gnezdišče na tleh, 6 - Gnezdišče v grmičevju (siva penica), 7 - Gnezdišče v drevesni krošnji (golob griv ar), 8 - Gnezdišče duparjev (škorci), 9 - Počivališče nočnih ptic (sove), 1 O - Počivališče dnevno aktivnih ptic (fazan), 11 -Sončno mesto plazilcev, 12-Senčna skrivališče dvoživk, 13 - Zimovališče polhov, 14 - Kotišče malih sesalcev Ecologic niches of the forest edge (Zundel): "'- 1 - A hiding place tor small mammals, 2- A cover for deer, 3- A lookout for a shrike, 4- A framework for a cobweb, 5- A nesting place on the ground, 6- A nesting place in shrubs (Sylvia communis), 7- A nesting place ina tree crown (ringdove), 8- A nesting place for birdsliving in hollows (starling), 9- A resting place of night birds (owl), 10- A resting place of the birds which are active during the day (pheasant}, 11 - A place in the sun for reptiles, 12- A shady hiding place of amphibians, 13- A place to spend a winter for a dormouse, 14 - A whelping place for small mammals GozdV 52, 1994 131 Neupravičeno prezrti gozdni robovi Izkušnje in proučevanja potrjujejo, da je največja gostota gozdne zoocenoze na prehodu med po- mlajencem in začetnimi razvojnimi stadiji gozda. Divjad ima v teh ekotonih bogato pogrnjeno mizo z najboljšo beljakovinsko hrano, kritje in mir. Based on experience and studies, it can be confirmed that the highest concentration of forest zoocoenosis is at the transition from a regenera- ted forest and the initial developmental forest stages. The wild has diverse nutrition possibilities of high protein food, she/ter and peace in these ecotones. Na meji med gorskim smrekovim gozdom (Picee- tum subalpinum) in visokim barjem ( Sphagnetum) se oblikujejo globoki, mehki in slikoviti naravni robovi. Gozdna struktura se postopoma rahlja, drevesa so vedno manjša, dokler se vedno večje vrzeli ne stopijo z rušjem in drugimi polgrmi ter tekoče preidejo v šotišče ali jezersko okno. At the transition between Piceetum and Sphagne- tum deep, soft and picturesque natural edges are formed. Forest structure eventually becomes /oo- ser, trees become smaller, large openings merge with dwarf pines and other semi shrubs and go over to peat bog or a lake window. 132 GozdV 52, 1994 Dinamično sožitje med vodo in kopnim je izobliko- valo dragocene gozdne robove, v katerih so redke rastline in živali. Kjer vodarji in kmetijci niso uničili naravnih vodotokov in njihove obrežne vegetacije, lahko še občuduj emo slikovite pejsaže in ekološko dragocene biotope. Dynamic coexistence between water and /and has formed precious forest edges where rare plants and animals can be found. Picturesque sceneries and ecologically valuable biotopes can stil/ be admired where natural riverbeds and their riverine vegetation have not been destroyed by hydrologists and agriculturists. Z romantizmom in domišljijo obdarjeni poznavalci trdijo, da je arhitektura gotskih katedral našla vzore v temačnih in skrivnostnih bukovih gozdo- vih. Visoka, vitka in bela bukova debla spominjajo na kamnito stebričevje , ki nosi obočno oblikovan zeleni baldahin. V nadaljnem razvoju gotskega sloga so v stene vgrajevali vedno večje, čipkaste steklene vitraže, ki so tako oslabili stene, da so morali stranski oporniki prevzeti del pritiskov kro- va. V stranskih opornikih visoke gotike najdemo podobnosti z gozdnimi robovi. Those inclined to romanticism and phantasy cia im that the architecture of Gothic cathedrals followed the example of dark and mysterious beech to- Neupravičeno prezrti gozdni robovi rests. Tal/, slender and white beech trunks remind of a stony collonade, carrying a green arched baldachin. With the development o( the, Gothic style, large face-like glasswork was built into walls because of which walls became weaker and some of the pressures of the roof had to be taken over by side props. The side pi/lars of High Gothic resemble forest edges. Med krajinsko najugodnejšimi tujki so preseke daljnovodov, ki so z ravnimi in ostrimi linijami zasekani v gozdove. Gozd kot naravni in daljno- vod kot tehnični element sta si še v večji opreki, če gozdni rob ni natančno izoblikovan (zgoraj). Narava vztrajno zarašča neobdelane robove (spodaj) in počasi popravlja pohabljeno krajino. Among the most severe interferers with the land- scape there are transmission line forest aisles cul into forests with their straight and sharp lines. The forest as a natural element and a !and line as a technical element are in even greater opposition it a forest edge has not been carefully planned (example above). Nature is constantly active in the overgrowing of uncultivated edges (below) and is slowly correcting the injured landscape. Vijugav potek gozdnih cest nudi najrazličnejše možnosti oblikovanja gozdnih robov (levo). Na desni strani smrekove kulture gozdni rob manjka. Čeprav je za priložnostne obiskovalce globok pogled v notranjost gozda nenavaden in vizualno zanimiv, mu očitamo ekološko neprimernost. A winding course of forest roads otfers diverse possibilities of the forest edge formation (to the left). On the right side of a spruce cu/ture forest edge is missing. Despite the fact that a look deep into the forest is unusual and visualfy interesting for occassional visitors of the forest, it could be reproached ecological inappropriateness. Opuščene kmetijske površine kmalu osvoji gozd. Zaraščanje je v ekološkem pogledu ugodno (zaš- čita tal), toda izgled take krajine je nekulturen, saj poteka prek nezaželjenih sosledij (koprive, težko prehodna visoka zelišča, ovijalke, trnaste grmov- nice, itd.). V višjih legah je sprejemljivo zaraščanje gorskih košenic, kadar se oblikuje gozdni rob iz klimaksnih drevesnih vrst. Abandoned agriculturalland is quickly conquered by forest. Overgrowing is favourable from the ecologic point of view (soil protection) yet the appearance of such a landscape is uncultivated, extending over undesired sequences (nettles, impassable high herbs, creepers, thorny shrubs etc.). ln p/aces of higher altitudes the overgrowing of mountainous meadows is acceptable when a forest edge is formed from climax tree species. GozdV 52, 1994 133 Neupravičeno prezrti gozdni robovi 80 60 40 20 400 300 200 "lfl.f!i/i.;t,{~(f/fi'iti/.W-l-':V.U"~ 1 1 oo L-----------~----------~~0 r--===~~~~-------------r~ •c TEMPERATURA -., : 22 ·~.~~~~~--- 20 18 16 ='""""""~~WJ.~~~~ 14 12 ~----------~------------~10 Ekološki kazalci na prostem in v notranjosti gozda (po Wilmersu). Ecologic indicators outside and inside a forest (according to Wilmers). • I.J 1'11 C Slwpnu poYrYna "'7.0/!a B Po'lr1Jtt.tgozdnerproba _. ,_Oita O Pov11inagozdnegarobo~~ • 4 011a Gozdni rob zavzema 13 % povr$1ne. Gozdni rob zavnma !!J Y. povrlfne. Z zmanjševanjem (fragmentiranjem) gozdnih po- vršin se relativno povečuje pomen gozdnega roba. By means of decreasing (fragmenting) of forest areas the significance of the forest edge has relatively increased. 134 GozdV 52,1994 močno presvetlimo površino in s tem omo- gočimo nasemenitev robnih vrst. Gozdni rob naj bo naraven odraz krajin- skih značilnosti , zato v njem ne smemo pospeševati tujih drevesnih vrst. Vseskozi težimo k bogato členjeni strukturi, ki s svojo pestrostjo in slikovitostjo krasi krajino. Puš- čamo tudi odmrJe osebke, ki postanejo dragocene ekološke niše lišajev, gliv, ma- hov, insektov, ptic in netopirjev. Z dosled- nim odstranjevanjem odmrlih osebkov smo domala pregnali zoocenozo ptic in gozdove spremenili v gluhoneme in puščobne lesne njive brez najmanjše romantike. Al i niso morda naši čuti že tako otopeli, da se tudi naša srca ne razveselijo, če tišino gozda zmoti drdrajoče trkanje žolne, gruljenje go- lobov ali reglanju podobna govorica kosov. Kdor ne razume te govorice narave, se mora zaskrbljeno vprašati, ali ni izgubil orientacije v prostoru in času . Nemški gozdarji so med leti 1978 do 1985 strokovno začeli urejati gozdne ro- bove in ugotovili, da znašajo povprečni stroški 14 m širokega gozdnega roba okrog 16 DEM/tm oziroma 2 DEM/m2 (Sperber). Takega razkošja si mi ne moremo privoščiti in tudi ni potrebno, saj smo v naših gozdo- vih ohranili naravno vrstno sestavo. Z gozdnimi robovi je povezano vprašanje odmikov in pogojev gradenj objektov v njegovi bližini. V Švici je predpisan od 25 in 30-metrski odmik, vendar se v praksi neredko dogaja, da gozdarjem uspe ohra- niti samo 1 O metrov širok pas (Buetler) . Bivalna higijena in varnost zahtevata večjo razdaljo, zlasti na osojnih legah. Pri nas niso redki primeri, ko je temelj zgradbe postavljen v sam gozdni rob, nakar lastniki postopoma in neopazno odstranjujejo dre- vesa, ki z nagibanjem in rastjo v prazen prostor ogrožajo varnost objektov in njihove stanovalce. Pri tovrstnih odločitvah bi bilo smotrno pritegniti gozdarske strokovnjake. Naravni gozdni robovi so zakladnica, iz katere lahko črpamo znanja za oblikovanje umetnih. Z drobljenjem gozdnih površin narašča pomen gozdnih robov. Ambiciozni načrt gradnje slovenskih avtocest bo, do leta 2000, za več sto kilometrov povečal dolžino umetnih gozdnih robov. Neupravičeno prezrti gozdni robovi -+ ~( Mravlje 1 -- ('-: '-~-·/ -+ ~........ Hrošči tek~tči 1 ,"-~ """ : ~ Rjnvi srakope' « Nnvndna krastača ~ Rovka ..:...--'--+~ Mala podlasicn ,_. Jež ~Hermelin Kuna belica Lisica 50 100 200 300 500 m Gozdni rob je idealno oporišče "poljske policije", odkoder pleni Ici uravnavajo številčnost vrst v različnih oddaljenostih (Zundel). The forest edge is an ideal base of "field police" from where preying animals regu/ate the number of animals of individua/ species at various distances (Zunde/). VIRI 1. Aichmueller R.: Aufbau reichgegliederter Waldrander AFZ, (1991)14: 707-708. 2. Anka 8.: Posegi v gozdni prostor v obdobju 1981-1985; zbirka Problematika vnašanja tujkov v gozdni prostor, Ljubljana 1987. 3. Boenecke G.: Schutz, Anlage und Pflege von Hecken nach tierOkologischen Gesichts- punkten AFZ, (1987)32: 818--820. 4. Buetler L: Erfahrungen mit der Waldab- standsvorschrift Schweiz. Z. Forstwes., 143(1992)7: 534-541. 5. Dietschi T.: Der Waldrand als Okologische Ausgleichsfl8.che Schweiz. Z. Forstwes., 143(1992)7: 542-547. 6. Mil ne L. J. in M.: Das Gleichgewicht in der Natur Hamburg 1 ~65. 7. Mlinšek D.: Zivljenski prostor ''visoki Kras", primer človekove destruktivnosti, energije življe- nja, upanje v človeka in trajen raziskovalni labo- ratorij, Gozdarski vestnik 5-6/1993, p. 28G-293. 8. Odum E. P.: Fundamentals of Ecology Phi- ladelphia 1971. 9. Sperber H. L.: Kostenbelastung durch fun- ktionsgerechte Waldrand gestaltung AFZ, (1987)23: 599-003. 1 O. Sperber H. L: Gestaltung von Waldrdndern AFZ, (1990)37-38: 958-960. 11. Stoffler H. D.: Randkontakte AFZ, (1989)42-43: 113()-1132. 12. Wilmers F.: 6kologische Untersuchungen an Bestandesr8.ndern des frischen Buchenmisch- waldes bei Hannover Landschaft und Stadt 1/ 1971' p. 25-45. 13. Zundel R.: Einflihrung in die Forstwissen- schaft Stuttgart 1990. Gozd V 52, 1994 135