zn. tinta. IIMIH. iriil mlatim M. nuMi. za Antao-OgnfeB: . m Nemc^o: ** erio lete .k«r-J Mpnf . K »- do taUaapMi . . . . K »-fittl : : :: :!fc «*-*• *«.**.«*. m mcttc • ■ • • # 2*30 ■ eda Mi Hpn| • • • . K M.— Vpnfanfen glede Inserttov tt oaj ptftaB tt tdje*« loptate dl mA, haiiitt vtfjflfto: nihiintnpM petit vrota sa cofcnt p» 90 vtaL, n dvafcnrt p» U vto- a trtinrt tH nilwl polivk Pinte ia MtmM vnta tt tlo. ratiao vrati 99 rta. Pri vtfjih tnscfdjih po dogovoru. tferattvn Mj te poMJafo naočala«, tafeknadlt. tateatf L i *, to jt »dmintetritlvm thrarl —— r—■■»■— itiillti voljo M vtaarfm. ■ i ■ Hi atamui aafođla bon tetodobne vposlatve uročatet os Oi «ata. •Slovenski Narod' velja ▼ MvM|aal na dom đoatavljcn: v nprtvništru prejeaua: ćelo leto naprej • . • • K 24*— ćelo teto naprej . , . . K 2J-— eetrt leta m * u m 9 # 6-— četrt leta m • . . . . *S0 oi floeaec . ' • • . • 2-— na mesec m ..•'•» 1*90 DopW na] se frankirajo. Rokopisl se n« vra£a]o. »«ialtti»i luOm mlic« *t 5 <% pdtiičju levoj tololMi #i M. naše nradno poroOle. Dunaj, 19. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Fronta proti Romuniji. Jugovzhodno Hatszega (Ifotztn-ga) smo vrgli Roraunc čez Merisor protf Petrosenvu nazaj. V gorovju Gergeny in Kelemen ozek bojni stik « sovraznikotn. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla: Rusi nadaljujejo v Bukovini svoje napade. Na obeh straneh Dorne Vatre se bo.iujejk> skupno i njim! tuđi deil romunske armade. Avstro-ogrske in nemške Čete so odbile vse, mestoma z najsilnejšim topovskim ognjem pričete navale sovražnikov. Jugovzhođno Lndove Je potisail sovražnik ozek kos naše fronte proti zapadu. Pri Lipnici dolni so pridobili netnški protinapadi nadalje na prostoru. Armadna fronta g f m. princa Leopolda Bavarske gr a. Pred postoiankami armade ze-neraiobersta von Bohra - ErmoUiia uspešni pohodi. Pri bojni skupini sere rala Fatha smo zajurišaii mostišče pri Zarečju. Avstro-ogrske in nemske Sete gene-raliajtnanta Ciausiusa so porazile 4 zapored ležečc crte m so pripelja-le 31 častnikov, 2500 rnož ter 17 strojnih pušk. ITALUANSKO BOJIŠCE. Na kraški visoki planotl je pote-kel včerajšni dan boli mirno, ker ie napadalna sila v boju se nahajajocih italiianskih armadnih zb >rov oči vidno izčrpana. Posamni sovrainikovi šunki so bili odbiti. Topovski boi ie bfl popoJdne već ur zeio ljut« zlasti v južnetn odseku visoke planote. Tam se je od začetka bitke oćlikova! pes-poik st. 102 s hrabro vztrajnostio. Pri Bovcu in na grehenu Fassan-skih alp so odbile naše čete već na-padov slabotneBih krde!. JUGO - VZHODNO BOJlSČE. Pri naših četah ničesar novega. Namcstnik načelnika general^e^a štaba pl. H o f e r, fml. Đerofin. 19. septembra. (K. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar- šaia prestolonđslcdnika RuprehiaBavarskcga. V ozemlju ob Somml pod vpli-vom slabesa vremena nobenesa večjega boja. Del ovan je artiljerije pa ie Mio Ipak deloma zelo ljuto. Vzhod-no Qiochya in pred Comblesom smo prepustili sovražnlku nekatere popol-noma sestreljene jarke, pri Belloyu in Vennandoviflersu smo odbili del-ne nepade. Fronta nemikega prest o-lonaslednika. Levo od Može je dospel franco-sk! napad na zapadnem pobočju Morte Honimea prehodno v eden naših jarkov. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-feldmaršala princa Leopolda Đavarskega. Nemške ra avstro-ogrske čete generala von Bernhardi so za]urišale pod vodstvom generallaitnanta Ciausiusa moćno utrjeno rusko mostile sevemo Zarečja ob Stooodu ter so zasledovaie sovražoika na vzhodnl bre«. V roke nam je prišlo 39 časf-ntkov, 2511 mož In 17 strojnih puSk, Pri Perepelnikih ie vjela nern^ka lov-ska patrulja 2 čast wi ka hi SO mož. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Protinapad ob Nara]ovkl nam fe priboril nadaljnlh uspetiov. števllo vjetnikov se je povijalo na več kot 4200 maž. V Karpatlfa, ob fronti od Smotre-ca do okoliša Kirlibabe živahni bofl. Odbfll smo razne moćne ruske napade. V pokrajini pri Ludovi je do-sesel sovražnlk mafhne uspehe. Na obeh straneh Dorne Vatre so utrpefl Rusi in Romuni pri brezuspeš-nih naskakovamih poskuslh težke izgube. Na Sedmoftraškem so porazile čete generaliajtnanta von Staaba Romune ktgovzhodno Hdtzinga (Ha-tszega). ZasJedujetno IIIl BALKANSKO ĐOJISCE. Armadna skupina general* feldmaršala v. Macken- s e n a. Zvezne čete so na več mestih udrle v rusko-romunsko postojanko, ki smo jo omenili včeraj. Makedonska fronta. V florlnski kotlini so se razvili novi boji. Prvi generalni kvartirni mofster v. Ludendorff. Ko so Italijmi ravzeli Gorico, so potipali novo avstrijsko bojno crto. Morda so mislili, da poj-de gladko naorej. da je pot odprta tja proti Trstn in proti Ljubljani, ali takoj so se prepričali, kako trdna je nova policija na visinah in v nizini severovzhodno in vzhodno ter jugozapadno Gorice in na kršnem Krasu. Ob prebitju pri Gorici so imeli Itali-jani ogromne izgube. Obilo italijan-skih poveljnikov je padlo, obilo itali. janskih častnikov poleg številnega moštva je obležalo tam okoli Podgo-re. Pevme, Sabotina in v Gorici sami. Treba je bilo. popraviti se. nado-mestiti izgube in dati italijanski ar-madi novo razpoloženje z devizo: Trst! Ni dvoma, da itaiijansko voja-štvo ni moglo biti kdo ve kako zadovoljno z uspehom pri Gorici, kajti kak uspeh je to, ako se po tolikem naporu in tolikih izgubah crta samo malo premakne, pa se takoj zadene na novo brambo. In Italijani vedo, da avstrijski vojak je preizkušen in trd, da ga ne zlomi vsak juriš, marveč da se upira in kljubuje tuđi ogromni premoći. Šibki so bili Italijani po za-vzetju Gorice, zato Da fe itaiijansko armadno vodstvo takoj po otipanju nove fronte začelo ojačevati svoje armade ob Gorici in na Krasu, posebno na Krasu dodaiati svežih čet in doseđanjim bojevnikom je dalo počitka da bi potem toliko krepkeje udarili proti Trstu. Trst! Koliko časa že hrepenejo Italijani po Trstu. Z zvonikov v Ogleju in Gradežu je vpiral italijanski krali s svojimi generali poželjive poglede na Trst, ali Trst je stal trdno in stoji trdno tuđi potem, ko se je bil Italijanom prepu- stil dostop na Doberdobsko planoto in se sedaj za Komensko planoto bi-jejo najljutejši boji, to je za ono planoto, s katere hočejo zagospodovati nad Trstom. Naša u radna poročila nam kratko m jedrnato slikajo gro-zovitost kraške bitke, vmes pa čujemo, da branijo kraška tla izborni junaki. Čuli smo o hrabrosti Hrvatov 96. pešpolka, čuli v hrabrosti naših Štajerskih fantov 87. pešpolka, ki so se posebno odlikovali, sicer pa stori vsakdo svojo dolžnost v polni meri. nikdo ne zaostaja v boju za Trst Kaj pomeni Trst za našo državo! Kaka država bi bila to, ako bi bila navezana na italijanski Trst, ako bi ne imela svojega pristanisča. Sonnino je to pač čutil. zato pa si lani pri po-gajanjih med Avstrijo in Italijo niti ni upal, zahtevati Trsta za Italijo. šel pa je bil tako daleč. da je zahteval. naj Trst Piran in Koper tvorijo neodvisno državo, kraško zaledje s Tr-žičem pa naj bi padlo v itaiijansko Iast. Sonnino si takrat ni upal izreci tega, za kar se sedaj bijejo italijanski vojaki, ker je pač Trst Avstriji neob-hodno potreben in ako bi se bilo uresničila italijanska zahteva neodvisne države, bi ta država niti naj-manj ne bila smela nasprotovati pomorskim interesom Avstrije. ker je bila mišljena v korist Avstrije in Italije, dveh zaveznic, na Jadranskem morju. Po Trstu segajo Italijani in na-si vrli vojaki branijo pot čez Kras v Trst, v oni Trst, ki mora ostati naš. ker mi ga potrebujemo, 3ko hoćemo živeti. Bitka na Krasu je torej izred-nega pomena in vsak naš junak se ga zaveda; zato pa je borba tako hu-da in nadčloveško je delovanje našega vojaštva. Avstrija brani drag zaklad ob morju, katerega bi se tako radi polastili Italijani, brani svojo bodoenost ob Adriji. ob katero bi jo rad spravil italijanski sovražnik, brani žarišče svojih pomorskih inte-resov. Po dosedanjem poteku kraške bitke smemo gojiti zaup^nje. da bo vstrajala naša odporna sila ter se razdrobi italijanska ofenziva ob kraških vratih vhoda v Trst. ♦ Vojni poročevalci navajajo razTiko med Doberdobsko planoto in seda-njim terenom kraške crte. Res, da so se Italijani od Soče do 8 kilometrov globoko v Kras pomaknili po 15 me-secih najtršega boja^ to pomeni dobi-ček na prostoru, ali operativno ne pomeni ia dobiČek nič. Komenska pla* nota pravzaprav ni planota, marveč se dviga v terasah od zapada proti vzho-du. Doberdob je bil čisti, goli Kras, odprt pogledu sovražnika. Ob sedanji fronti pa je skala prevlečena z zemljo in v dolinah je plodovita. zemlja; gozdiči, vinske terase. Pokrajina ni več doberdobsko pusta, marveč mestoma prav mična, kar blagodejno vpliva na vojaštvo. Kritja so bogato na razpolago in k naravnim jamam 'in dolinam se pridružujejo visine, gozdiči, tuneli in v skale vsekana zavetja. Sovražnik pa je moral siloma v kraški pekel in tisočkrat na dan ima priliko, preizkusiti trdost svojih jeklenih čelad na udarcih kraškega kamenja. Poprej jeVedel sovražnik za pozicije vseh naših baierij, sedaj so zakrite in Farmani, Voisini in Candroni nepre-nehoma poizvedujcjo in ne poizvedo nič. Sovražne havbice in možnarji, med njimi 28 in 30 cm, kakor tuđi angleški mornariiki topovi in lagunske baterije neprenehoma obdelujejo jarke in žične ovire braniteljev ali nesigurno in zato neuspešno. Nova fronta med Sv. Goro in iiioriem in prvi boli na niei. Nova fronta, kateri velja *e-danja velika akcija Cadorne, je poprečno štiri do pet kilometrov za prejšnio skozi štiriiiajst mesecev vz-državo crto. Priključi se zapahu c. in kr. čet vzhodno Gorice, to je Sveti Gori. Sv. Gabrijelu. Sv. lMarku ob Sernpetru in Vrtojbici ter gre na desni breg potoka Vrtojbice v južni sme-ri in teče potem čez visine vzhodno Dola zapadno Lokvice in Opatjega-sela. Dalje proti jusru je bfl privzet v crto Debeli vrh (140 m). ki ohvladu-je kraško pozicijo in ozemlje južno Tržiča: potem jrre crta z južnega obronka tega masiva do morja. V preteklem mesecu so hoteli Italijani po zavzetju Gorice prebhi najprvo zapali pri Sv. Marku. Hoteli so ob reki Vipavi prodirajoč zajeti c. in kr. pozicije. Radi tega so pričeli z mouiiiin šunkom z boka pri Mirnu. da bi tako, ako bi se jim posrećilo. prodrli čez Vrtojbico ob cesti Rubije z Bilic pritisnili na Vipavsko cesto. LISTEK. Kmetje. Rusko spisal Anton Čehov. Poslovenil V. V. (Dalje.) VI. Marija se ie čutila zeio nesreč-no ter vedno ponavljala, da bi umrla, nasprotno je bila Tekla prav zadovoljna s tem življenjem, s to revšči-no, nesnago in neprestanim kredom. Jedla je. kar ji je ravno prišlo v roke in ni izbirala; spala je. kamor jo je slučajno zaneslo. zlivala je pomije pred prag in bosa tiodila skozi ložo. In ravno zato, ker to življenje Niko-laju in Olgi ni. ugajalo, jih je črtila od prvega dneva. iBomo vrdeli. kaj boste tu jedli, vi gospoda plemenita iz Moskve!« ifh je zbadala. »Borno videli.« Neko tutro. bilo je že začetkom septembra, je prinesla Tekla od spo-daj dva čebra vode; v mrazu je bila vkteti vsa rdeča, zđr&Jk m km. Marija in Olga sta sedeli pri mizi in pili čaj. »Dober tek!« je rekla Tekla po-smehljiv©. »Kake dame.« je dostavila ter postavila vedro na stran, da so vpeljale, da se vsak dan pije čaj. Le glejte, dd vaju čaj ne bo napihnil? je nadaljevala ter pogledala Olgo z zlobnim pogledom. »V Moskvi si se nažrla. debeluša.* Privzdignila ie nosilo za vedra ter udarila O(go po piečih. Obe sva-kmji sta se zdrzniK in zakričali: »Moj boe, ti moj bog!« Potem ie 51a Tekla na reke in se kregala spotoma tako glasno, da je bio sHšati v koči. Dan je potekeL Dolgi jesenski večer je napočiL V koči so motali svilo. Vsi so delali ražen Tekle, ki je bfla onstran reke. Svilo so dobivali iz sosedne tovaroe in eda družina ni mnogo zaslužila pri tem, ka-kih đvajset kopejk na teđen. »Za časa robstva je bSo boljše,« Je rekd stari ter si dal opraviti s svilo. »Delali smo. jedli in spali ob dolo-čenem času. Opoldne ^mo imeli ohrovt na juhi ta kašo. za večerjo rndL Kumar te zelja Je bilo <*o«tu lak- bilo. Tuđi bolj strogo je bilo, vsak je vedel, kjc je njegov prostor. Razsvetljevala je sobo »*na sama svetilka, ki je medio gorela in se kadila. Će se je KJo vstopil pred luč in je padla njegova široka senca na okno, ie bilo vide ti, kako svetio je svetila luna- Stari Josip je pripove-doval počasi, kako so živeli prej tu, za časa robstva, kako so se vršili v tej isti vaši, kjer je bilo življenje sedaj tako pusto in revno, lovi s psi-gonilci in s hrti in kako so dajali na teh lovih kmetom žgania, kako so pošiljali ćele vozove divje perutnine v Moskvo mladi gospodi, kako so kaznovali budobneže s pali čami, dobre pa obdarovali. Tuđi babica je pri-povedovala to fn ono. Ničesar ni po-zabila prav ničesar. Pripovedovala je o svo& gospe, dobri, bogaboječi ženi, katere mož je bil ptfanec in razuzdan; vse hčerke je slabo pomoži-Ia: Ena Je vzela pijanca, draga člo-veka iz me^čanskega stann, tretjo je sekdo skrivaj odpeljal (stara mati, ki takrat se. ni bila omožena, je pomagala) — in vse so kmahi anrrie, tuđi mati. In ko je stara mati o tem pripovedovala. se je začeta ćelo jo-katL Naenkrat je nekdo potrkal na vrata in vsi so se prestrašili. »Stric Josip, dovoli mi. da tu prenoćim!« Vstopil je mali plešasti starec, kuhar generala Žukova. čejjar kuč-ma je bila zgorela. Sedel ie. poslušal nekaj časa ter začel potem tuđi pri--povedovati spomine. Nikolaj, ki je sedel na peči. da*so rnn noge visele dol, je poslušal ter vedno spraševa! po jednih, ki so jih nrirejali za gospodo. Govorili so o heeffteakih, c©-telettih, raznih juhah. omakah. in kuhar, ki tuđi ni bil ničesar pozabii, je naŠteva! jedi, ki jih danes ne kuhajo več. Tako so imeli svoj čas cvrta jajca, k! so fib imenovah: ^Rano, ko se zfoudiŠ.« »Ali ste pripravljali tuđi C6te-lettes mar^chal?« je vprašal ViVolai. »Nismo.« »Ej, vi kuharji!« Male deklice, ki so posciuk in ležafe na peči, so gledale doli in nišo trenile. Videti je bilo, kakor da jih je veliko število tam gori, kakor ange-1oy v oblakih. Zelo jim je ugajalo pripovedovanje; vzdihovaJa so de-kieta, včasih so se zganUa. preble-dda vzhičeaia afi straha ia posiuiaM J pripovedovanje banice, ki je bilo naj-» helj zanimivo. Poslušala so, da se nišo upala ganiti in Vo zadržavala dihanje. Molče so š!i spat, in stari, vzne-mirjeni in razburjeni, so razmišljali, kako-lena ie mladost, ki itipušča, pa nr^i )r p-^tekfp !-;?k^r ko!\ satm ž\\ e. vesele in ginljive spomine, in kako strasna in mrzla je ta smrt, ki stoji pred nami. — ej. bolje, ne misliti na ta! Svetilka je ugasnila. In zdslo se je, kakor da spomirna tema, in obe ok"i v mesečini in tihota m hre^čanie zfbke samo na to, da je življenje poteklo in se nikdar ne vrne več... če je kdo za^spal. se mit je naenkrat za-zdelo, da se kdo dotika njegovih ram. da mu piha v obraz, in spanec ie bil prepoden *n čutiii je bilo, kakor da so vsi ud! od ležanja otrpli ir zopet so se godile po dusi misi? na smrt, prišle pa so misli na bedo. na živtla. da se ie mokl podražila in čfcz m^io 5asa se ie zopet spomnil, da ie življenje preteklo in da se ne vrne več ... »M^j bogU je zavzdihnU kohar, * (DM}« prOiođBild.) Stran 2. •dLOV£NSKi nakuu*. aut 90. ttpteabrt I9l& 215. šiev. Fa prvi sunek z »očntmi silam )e bil gladko zavrnjen. Potem so prenesli svoje napa-dalno delovanjc bolj severno. Iz sol-kanskega loka so na skočiti visine tr-novslega gozda, strmo proti jogu padajoče, napadli so Sveto goro in Sv. Gabrijela. Tuđi to podjetje ni bilo uspešno. In sedaj je pričel tretji sunek, ki se je razvil v razljučeno borbo na Krasu. Po sredi Krasa gre ta krvava borba, kajti najkrajšo pot do Trsta ob morju so Italijani že zdav-naj opustili. C. in kr. pozicije, kate-rih južno krilo se naslanja na Adrijo v močvirnem terenu, so se !e prav \ malo izpremenile od pričetka vojne. | Prva Crta, kakor smo jo sami izbrali, je tekla približno pol kilometra zapadno ceste Devin - Štivan. Pozneje so prodrle c. in kr. čete čez Bagni, vzhodno Tržiča. Tamkajšnje okope so držale proti vsem italijanskim napadom, čeprav je ob izlivu Sdobe postirana italijanska artiljerija hotela na vsak način jih razrušiti. Tekom bojev v avgustu so bile te pozicije ponovno naDadene z največjo silo, ne da bi mogel sovražnik le za korak naprej. Doberdobska planota je kotirana na 92, prostor vzhodno med Vipavo In moriem pa izkazuje visine nad 200 metrov in še bolj izhodno nad 300 in 400 metrov, proti izlivu v Panzanu pada teren. Značaj planote je Kras, kamenje, raztrgan in razklan svet, brez drevja in vode. Težkl itaiiianskl porazi. Šesti dobjni dan na Goriskem je poda! dokaz, da je tretja italijanska armada v petih zaporednih dneh vtr-pela težke poraze. Približno polovica te okoli 8 divizil broječe bojne sile je bila po vrsti pognana v boj; večina italijanskih polkov, boreerh se proti našim junaško branjenim crtam, je izgubila 50 odstotkov svojega mo-stva. Te težke izgube so napotilc vojvodo d* Aosta, da je pritegnil divizije iz rezerve, da je mogel tako zamenjati polke, ki so se doslel voj-skovali. Vsled tega je nastal boini odmor, tekom katerega je italijanska artiljerija obsipala naše pozicije s težkim ognjem, da bi se tako naše čete ne mogle odpočiti. Naše hrabre branitelje caka gotovo še trdo delo, ali dosedanja sijajna obramba in ita-lilansko omahovanje nam dajata za-upanje, da smemo mirno pričakovati nadaljevanja kraške bitke. Curil, 19. septembra. Kakor se privatno poroča iz Rima, je pripisati najnovejšo ofenzivo Cadornovo na eni strani silnermi pritisku zastopni-kov zavezniških držav, ker ste Fran-cija in Anglija potom italijanske ofenzive hoteli doseči olajšanje osta-lffi front, na drugi strani pa notranjim razmeram v Italiji, kler se boje neiz-merno nove zimske vojne. Vlada se boji elementarnih izbruhov italijan-skega ljudstva, ako bi se ne posre-Čilo, doseči važne uspehe še pred nastopom zime in bi bila vlada prisiljena povedati zastopnikom ljudstva, da bo morala itaHjanska armada prestati novo zimsko vojno v jednaki poziciji, kakor prejšnje leto. Lugano, 19. septembra, (Kor. u.) Itažijanski Hsti v svojrh obsežnih in zastrtih poročiTfh o kraški fronti pri-znatajo moč in ženilalnost tekom par tectnov postavljenih obrambnih črt, sHo, metodiko in sigurnost sovraž-nih topov. kakor tuđi urejen dotok izdatnm ojačenj sovražnika. Mirenskl Grad. Mirenskl Grad, katerega so za-vzeli Italilani. je visina 120 m nad morjcm v kotu med levim bregom i Vipave m desnim podnožjem Kra-škega hribovja, tik Mirna. Ćelo go-riško ravan se vidi s te visine hi vso furlansko nizino. ITALUANSKO URADNO POROČILO. 16. septembra. V Suganski dolini so bili včeraj napadi malih sovraž-nih oddelkov na naše pozicije med potom Coalba in Maora gladko zavr-njeni. V Flajmski dolini, Avisio, so splezali naši vrli alpini bataljona Mon-te Rosa čez strme skale severovzhodno Cauriola in osvojili grebensko pozicijo v visini 2318 metrov. Posadka, sesto-ječa iz tirolskih gorskih čet, je bila večinotna razpršena, okoli 100 mož je bilo vjetih. Na glavni točki potoka Fe-lizona, Boite, je poskusil sovražnik po-noven napad na naše pozicije na vrhu Forame, bil pa je odbit z izgu-bami. — Na julijski fronti na prostoru med Plavi in Gorico intenzivno artiljerijsko delovanje. Na kraški planoti je nadaljevala naša infanterija z napadi na sovražne pozicije vzhodno Dola. Na levera krilu je zavojevala od sovraž-nika moćno zasedeno visino Miren-skega Grada. Dalje južno Lokvice in vzhodno Opatjegasela smo osvojili % sijajnimi bajonetnimi napadi obsežne okope in vjeli 1077 mož, med njimi 20 oficirjev. Naša skupina Farmanov in Voisinov je obsula včeraj železniške naprave pri Komnu z vidnim uspehotn in se je vrnila nepoškodovana. 17. septembra. V Sieudd dolini med potokoma Coiba in Maora smo provzročil! v bojih 14. t m. •ovražniku jako težke izfube. Do-$Jel ]e bilo pokopan* nad sto Av-strijcev. Sovražnik Je bil vrten na desni breg Brente, na kar je pričel živahno obstrellevati naše pozicije levega krila vzhodno potoka Maora. Na to zaporedoma slodeči triie napadi sovražnika so bili zavrnjen i. V orem Iju Caurioia, Flajmska dolina, so naši alpini 15. t m. zavojevane pozicije razširili in utrdili. Vjeli so 32 mož in vplenili tri strojne puške, dve metali min in številne puške z municijo vred. V gorenjem Dekanu, Talja-ment, izredno ljuto sovražno artiljerijsko delovanje. V sosešiini prelaza Volala je padlo nad 2003 izstrelkov vseh kalibrov. Naše čete so vzdrža-le ljuti ogenj neomajno. Na julijski fronti se je ponovil včeraj artiljerijski dvoboj, prav posebno v bo\rški kotlini, kjer je naša infanterija vdrla v sovražne pozicije na Rombonu, Javorčku in Vršiču. Na Kraški planoti so pričele naše neutmdljive čete z obnovljeno energijo boj proti so-vražnim pozicijam. ko so odbile po-nočne protinapade. Po obojestransko Ijutem boju so zavojavele našf čete nadaljne moćno izgraiene okope m vjele okoli SOO mož, med nifmi kakih 20 oficirjev. Preteklo noč je vrfcla skupina sovra^nih letal 12 bomb na Mestre. Nikake čl^veške žrtve, samo neznatna materijalna ^koda. Nad Kobari^ko kotlino ^e bil >;estrelje!i v zračnem boju sovrazen letaleo. Fden letalcc je mrtev. drugi je prišel ranjen v naše vjetništvo. Bravura avstro-ogrskega letalca. DunaK 19. sentembra. (Kor. nr.) Iz vojnoporočevalskega stana: Dne W3m iflotenbra la vladala na italkB* siti fronti na obeh straneh živahno letalsko delovanje. V AJižki dolini je sestreil vojni pilot C^ovo4|a Kta po siteem iračnem boi« enetft Cft-pronija, ki se je ipustU na tla v str-mem leta pri Cbizzoli južno Mori« močno poikodovan. Tako Je četo-vodja »estrelil že drogo sovražab ogromno bojno letalo. Tittoirf otoU. 1 nffin 13. septembra. (Kor. u rad.) Italijanski poslanik v Parizu Tittoni je resno obolel in je moral opustiti svojo udeležbo pri razpravah italijanskega trgovskega in promet-nega ministra v Parizu kakor tud! svoje kasneie nameravano potovanje v Rim. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Lugana: Itaiijanski poslanik v Parizu Tittoni priobčuie članek v Nuovi Antologiji, ki na! bi dokazal, kakor njegovi prednji govori, da osrednii državi sta provzročili svetovno vojno in da Italija ni prekršila nikake pogodbe. Ne pove sicer nič novega. opira se v g!avrnem na citate nem-ških listov iz aneksijske krize leta 19OO. ki so seveda brez vrednosti, ker so iztrcrani iz celote. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Preko Ženeve poročaio. da se ]e udeležil italiianskeea letalskecca napada, na Poreč tuđi Df ijknnunzio. V Parizu so pričele razprave gleot francosko - italijanskega uvoza Ita'iianom gre za dovoz premoga in za izvoz zgodnjega radja in sočiv-)a, katerega je Italija pred vojno za 200 milijonov frankov izvozila na leto v Nemčiio pa bi ga rada oddala odslej v enteptne države. Bitka na Trajanov h okopih. Boj v Dobrudži se bliža odločit-vi. Sinočno nemško uradno poročilo pravi, da so vdrle nemško - bolgar-ske v rusko - romunske postojanke na crti Rašova - Tuzla in bitka za velevažno zvezo Crna voda - Kon-stanca je v polnem teku. Vojni poro-čevalci javljalo, da se pripravljajo Rusi in Romuni na odločen odpor. Neprestano prihajajo čez most pri Crnivodi sveže čete in težka artiljerija. Crnavoda in Konstanca sami ste močno utrjeni in tvorite jaki opori-šči sovražnikovega odpora. Tuđi pri Medžidiji se utriujejo Romuni s po-močio prebivalstva okoliških vaši dan in noč. Da sovražniki resno ra-čunajo z izgubo ćele Dobrudže, temu je dokaz dejstvo, da so Romuni evakuirali vse severno Crnevode-Konstance ležeče ozemlje do izliva Donave.Fronta bolgarskonemške ar-made poteka, kakor je razvideti iz bolgarskega poročila ob crti vaši Moralni Mamič - Arabagi - Concar-gea -Cobatinu - Tuzla. Bolgari so zasedlf 15. t. m. črnomorsko prista-nišče Mangalio, 45 km južno Kon-stance, katere 1500 duš broječe, sko-raj izkliučno grško preblvalstvo so bili Romuni poprej odgnali. Z Rašove od Dona vi že obstreljuje nemška artiljerija železnico pri Crnivodi in mo-ti romunsko - ruske obrambne priprave na prav občuten način. Položaj v Dobrudži nam daje upanje, da bo tam skoraj izvoievan daleko^ezen in pomem-ben uspeh. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 18. s ep t em b r a. Ob Donavi ničes r pomembnega. V Dobrudži se razvija na crti vaši Mora Lui Ma-mic - Arabagi - Cocargea - Cobatinu - Tuzla započeti boj nam v prilog. V protinapadu smo zasedii vas Sa-tului Chiol ter vplenili tam 5 topov in 4 strojne puške. Dne 15. septembra smo po kratkem boiu za-sedli mesto Mangalfjo, ki je je pred prihodom naših čet prebivalstvo zapustilo. Ob obali črnega morja mir. 19. septembra. Romun-ska fronta. Ob Donavi mir. Veliki boj, ki se vrši na crti vaši Mora Lui Mamič - Arabagi - Ceccargea-Cobadinu - Tuzla, poteka za nas ugodno. Ob obali ćrnega morja vlada mir. ROMUNSKO URADNO POROČILO. 17. septembra. V Dobrudži boli s :ovražnimi prednji mi oddelki. Sovražni letalci so metali bombe nm Konstanco: aM'i so dva prebivalca in ranili štrri. Romuni se bole srtMke tuodtu Občutni porazi v Dobntdil 90 romansko javnost silno stremili tn romunski listi se pritožn|e)o, da le ruska pomoć nezadostna. »Adeve-rnl« piše, eh Rusija vendar ne srne vdgmm. da H telsleki Rmusilo , enaka usoda kakor Srbijo, ker bi bilo to tuđi za ruske interese katastrofalno. Drugi listi zopet izražajo boja-zen, da bo nastalo pomanjkanje municije. Treba si je torej za vsako ce-no prokrčiti pot v Solun. Zato naj udari Romunija z vso silo na Bolga-re, na Sedmograškem pa se naj zadovolji z defenzivo. Preko Kopenhagena poročajo ćelo. da se vršijo v mnogih romunskih mestlh demonstracije proti vojni in da mora v Bu-karešti vojaštvo stražiti palače če-tverozveznih poslanikovr pred napadi razočarane množice. Oficijo^ni romunski »Viitorul« brani romunsko armadno vodstvo ter poudarja, da zadene vsa odgovornost za dogodke v DobruiŽi rusko armadno vodstvo, kajti Dobrud-ža spada k ruskemu bojiŠču. AngJeži In Francozl o pok>žatn ▼ Dobrudži. Iz angleških in franeoskih ttstov odseva boiazen, da bodo rodili do-godki v Dobrudži iako opasne posle-dice za Romunijo. Hervć zahteva v svoji »Victoire« pojasnila o vzrokih težkih razočarani ob Donavi ter pravi, da bi zaslužilo največje ogorčenje, ako bi narodi četverozveze pripustili, da centralne države Romuni-jo razbijete AngleŠko časopisje se boji za Konstanco, kl ni utrjena. »Times« pravi, da je vse odvisno od tega ali se bo moglo držati mostišče Crnavoda. Ćelo radi Bukarešte so Angleži v skrbeh. »Daily News« pi-šejo: Pokazalo se je, da romunski računi nišo bili dovolj skrbno sestav-tjeni. Vse je sedaj odvisno od ruske ;>omoči. Za Romunijo so nastopili resni Čaši. Pomeo bolgarsko-neinške zmage ▼ Dobrudži. Kakor poudarjajo berolinski listi, je pomen Mackensenove zmage v Dobrudži predvsem za to odioči-len, ker je sovražnik prisiljen v defenzivo in ker so uničeni njegovi nacrti proti Bolgariji. »Echo de Pariš« priznava, da so dogodki v Dobrudži odbčilnega pomen a. Sanje o ruskem pohodu skozi Bolgarijo na Carigrad in o združe-nju rusko-romunskib čet s SaJTaHo-vo armado, so razpršenc Orof Tlssft o Roonndll* »A Nap« poroča: V kuloarjih oerskega državnega zbora se je iz-razli včoral grof Titza: V vojni se ne da prorokovati, toda Jaz sem uverjen. da se bo intervencija Romu-nije končala s popolnim neuspehom. Romunifa bo kmalu spoznala, da je opustila svojo nevtralno6t v Jmko ne-ugodnem trenutku In da tehtnica ne more nagnitl na stran entente. rristopalto fe*t Um k iMi mz vi Um Ni fftiiiiDgrUfcem to prizada-jah M5e A nemške fiete pod poveU-stvojn neariLkega generallajtnantt voa Staabft Ronrnom težak poraz. Osvojile ao romanske pozicije jugo-vzhodno ttatszega ter so pognale so-vražnika čez Merisor proti Petrose-nyu naza]. V severovzhodnem sed-moffraSkem kotu so vršijo večji boji. Tam so se pimaknile močne romunske sile v ozemlju pogorli Q6rgeny in Kelemen na obeh straneh gore-njega Mar osa proti našim pozicijam. Romuni napadajo na^o fronto med Marošem in gorenjo Bistrico. Skraj-ni točki tega bojišča ste Borgo v dolini Bistrice in kraji zapadno Oorgey Szt. Miklosa. ROMUNSKO URADNO POROČILO. 17. s e p t e m b r a. Ob sevemi in severozapadni fronti napreduje prodiranje. Naše čete so zasedle po boju Homorod, Almas, Kohalom in Fogaras. Vjeli smo 10 častuikov in 900 vojakov ter vplenili več vojnega materijala. V dolini Strige so se na-daljevali silni boji na visini Brua, južno od Nagybarja. Opetovano je bila visina izdubljena in vzeta, kon-čro pa smo jo obdržali. Vjeli smo 76 mož. Ob južni fronti artiVerijski dvo-boi ob Donavi. Naša artiljerija je potopila dve z municijo obloženi barki. Boi za Bitoli. Boji, ki so se razvili zapadno in severno Ostrovskega jezera se sme-jo označiti kot bitka za Bitolj. Kakor poroča francosko uradno poročilo, so zajurišali Francozi v nedelk) mesto Florino in sinočno nemško uradno poročilo potrjuje, da so se razvili v florinski kotlini novi boji. Tu silijo francosko - ruski oddelki proti severu v bitolisko ravnino. Njih operacije podpirajo Srbi od vzhoda sem. Srbski oddelki so se pred nekaj dne-vi polastili višin Nidže Planine in so se zagnali proti 2417 m visokemu vrhu kajmakčalan, ki obvladuje z jugovzhoda ravnino in mesto Bitolj. Francoz! so vedeli že 18. t. m. povedati, da so Srbi v trdni posesti tega važnesa vrha, včerajšnjo bolgarsko uradno poročilo pa naznanja, da so Bolgari vse srbske napade na Kajmakčalan s protinapadi odbili. N ostali makedonski fronti ričesar pomembnega. Bolgarske patrulje so pregnale na pobočju Be-lašice Planine sovražne oddelke tei zasedle neka! vaši. Zanimivo !e, da so tu<5i v Makedoniji baš italijanske čete tište, ki se najmanj uveljavijo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 18. septembra- Makedonska fronta. Včeraj so združene rusko - francosko - srbske čete napadle naše pozicije okrog Florine. Vse sovražnikove napade smo s protinapadi zavrnili. Tuđi sovražne napade na visino Kajmaklan smo odbili. V dolini Moglenice navadni artiljerijski in infanterijski ogenj. Ob Be-lašici planini smo napadli sprednje pozicije Italijanov pri vaseh Matnica, Gornji Poroj in Dolnji Poroj ter vjeli 5 častnikov in 250 mož, vse 62. peš-polka. Poleg tega smo vplenili 2 strojni puSki. Ob Strumi neznatni infanterijski boji med prednjimi oddelki. Ob Egejski obali mir. Sovražni letalci so obstreljevali vas Pravišto. 19. septembra. Makedonska fronta. Živahni boji za Florino trajajo. Vse prizadevanje sovražnika vzeti visino Kajmaklan so se vsled naših protinapadov ponesreči-la. V nizini Moglenice in na obeh straneh Vardarja slaboten artiljerijski ogenj. Ob pobočju BelaŠICC Planine so naše patrulje prepodile na-sprotnika ter zavzele vaši Sugovo, Matnica. Gornji in Dolnji Poroj. V tel vaseh smo našli mnogo opuščene-ga materijala. V Dolnjem Poroju so pustili Italijani 200 pušk. Na fronti ob Strumi in ob obali Egejskega morja ničesar pomembnega. FRANCOSKO URADNO POROĆILO. 16. septembra. Med Strumo in Vardarjem silna kanonada. Praske na vznožju Đelašice planine in na dohodih do Mačukova. V okolici Ve-trenika - Kajmaklana smo prodirali. Srbi hitro zasledujejo poraženega sovražnika. Zapadno od Ostrovskega jezera so prekoračili reko Brvico, 10 km od Florine. Vplenili so vsega skupaj 32 topov. Francozi in Rusi so prekoračili crte Malarsk« planine ter zmagovito prodrli v okolico Plorine. Naša letala so metala bombe na Bitolj. 18. septembra. Orijcntska armada, Srbski oddelki so osvojili v enem samem naskoku močno utrjeno s itevilnimi žičnimi mrežami zava-nvma prvo bolgarako tate na grc* benu Kajmakčalan. Protlnapad Je bil popolnoma odbit Severozapadno Ostrova so Srbi nadaljevali prehod preko reke. Srdit boj, ki je trafal 17. t. m. ves dan in sledečo noč na fronti Resna-Floriiia je prinesel francoako-ruskim četam sijaino zmago. Franco-zi so zajurišali Florino ter ]o popolnoma zasodli. Sovražnik se uinika v neredu na Bitolj. MKF~ SRBSKO URADNO POROČILO. 16. septembra. Naše Čete so izkorisčaioč svoj nspeh napadle bol-garska krdela v smeri na Florino ter so se polastile sovražnih glavnih po-zicij na Malki Nidže in Malld Reki. Armada generala Bojadževa se v neredu umika na Bitolj. Srbi so napravili mnogo vjetnikov ter vplenili 29 topov raznega kalibra; obrnili so jih proti Bolgarom. katerim so pri-zade.iali ogromne izgube. 16. septembra. Včeraj smo nadalje napadali v okolici Moglena. Sovražnik je tam zelo močen. Tuđi je plezati preko pravih skalnatih sten. V smeri na Florino je položaj dober. Vplenili smo nadalnje topove in strojne puške ter mnogo municije. Naše izgube so lahke, sovražne velike. ANOLESKO URADNO POROČILO. 17. septembra. Na fronti ob Strumi so imeli angleški izvidni oddelki razne srečne boje na levem bregu reke ter vplenili več sovražni-kov. Na Belašici planini in ob Var-darju precej živahna kanonada na obeh straneh. Vzhodno od Crne so dospeli Srbi neposredno do Vetreni-ka in Kajmaklana. Prej je bila ćela vrsta ljutih bojev do zadnjega končala njim v prilog. Zapadno od Ostrovskega jezera Srbi nadalje ko-rakajo preko reke. Njih artiljerija Je otvorila silen ogenj na Bolgare v okopih na desnem bregu reke. Francosko - ruske čete na levem krilu so hitro napredovale. Sedaj stoje pred Florino. Nemci In Bolgari v Korici? Iz Aten poročajo: Dne 9. septembra sta prispela v Korico dva nemška in bolgarska častnika, ki sta grške oblasti obvestila. da bo Korica zasedena. Grške čete so dobile na to povelje, da nai mesto zamistijo. Orškj prostovoljci v četverozvezni makedonski armadi. London. 18. septembra. (Kor. u.) »Dailv Mail« poroča iz Aten, da so dospeli v Košane prvi ranjeni Grki, ki se borijo v vrstan četverozvezne armade. Ranjenci pripadajo policu gršklh prostovoljcev. ki se Je udeležil napada na Eksisu. Grške homatije. Angleži o novem grškem kabinetu. »Daily Telegraph« poroča, da se nahaja v novem grškem kabinetu le eden Venizelosov pristaš, naučni mi-nister Kanarfs. Vsi ostali mJnistri so pristaši bivšega ministrskega pred-sednika Theotokisa, ki je vnet prijatelj Nemčije. Notranji minister Rufos je osebni sovražnik Venizelosa. Ve-nizelistično časopisje napoveduje vsakemu političnemu programu nove vlade brezobziren boj. Kalogeropu-losov kabinet šfeje v zbornici 40 pri-stašev. Atene, 16. septembra. (Kor. u.) Novi zunanji minister Je sprejel da-nes častitke vseh diplomatičnih za-stopnikov. izvzemši poslanike entente. Nova grška vlada zahteva grške vojake nazal? Pariški »Matin« poroča iz Aten: Nova grška vlada bo zahtevala od Nemčije, da pusti domov IV. grški armadni zbor, ki se je podal pod nemško varstvo. Grške čete v Sofiil. Iz Sofije poročajo: Na potu v Nemčijo sq prispele v nedeljo v So-fijo prve grške Čete vzhodnomake-donskega armadnega zbora, več pol-kovnikov, 20 častnikov in okrog 400 mož. Na kolodvoru Jih je pozdravil generalni adjutant kralja Ferdinanda, ki je razdelil med častnike in njih rodbine mleka in šarklja. •Turska vojna. TURSKO LRADNO POROČILO. 19. septembra. Fronta v F e 1 a h i j i. Bojevaii smo se uspešno proti sovražnim baterijam ter smo razstrelili neko zalogo municije. Od sovražnika pričeti težki topovski ogenj je ostal brez učinka. Sovražni oddelek, ki je dospel v pokrajino Jensaje, smo vrgli na njega izhodišče nazaj. — Perzijska fronta. Zavmili smo švadrono sovražne ka-valerije, ki se je približala do vaši HMta» as km sevecm Dosk^Ahttte. 215. ttar. .SLOVENSKI NAgOO*tđnc 10. septembra i»I6. Stran 3. Osvojitev moste Zarečje. V svezi » napadom romunskih čet med Bistrico in Marošem so uda-isli Rusi v ponedeljek z novo sik> na mše postofenke med Jablonico in Domo Vatro. Zlasti severno in Južno Kiriibebe so se odigravali srditi boji. Sovrainik je bll povsodi odbit, le pri Ludovi sa mu je posrećilo pridobiti nekoliko na prostoru. — Krvavi boji y vzhodni Galiciji in v Voliniji so prinesfi Rusom tuđi v poneđeljek le strahovite izdube, pa nobenega uspe-ha. Ob Stohodu so jim ćelo prizade-jaie naše in nemške čete občuten pora« s tem, da so jim iztrgale važno mostišče pri Zarečju ter jih pognale na vzhodni breg reke nazaj. RUSKO URADNO POROĆILO. 17. septembra. Južno od Brzezanov, na desnem bregu Zlote Lipo, ljut boj. Naše čete so vrgle so-VTažnika, se polastile dela njegovih pozicij ter vjele 14 častnikov in 537 tnršTdh vojakov. V blizini reke Na-rajovke in železnice Podvisoki-Ha-lič je imel velike izgube na mrtvih in ranjenih ter je pustil kakih 3174 petita, izkijučno samo Nemce, v naših rokah, med njimi 34 častnikov, poleg tefi pa še 20 strojnih pušk in 2 topa za strelske jarke. Naši hrabri eska-droni s Krima so napadli 2 bateriji, pobili artiljeriste ter razstreltfi tri tope in 54 nrunicijskih voz. ki jih ni- šo mogli vzeti s seboj, kw je pri§d en netnški bataUon na pomoć ter otvori I na eskadrone silcn ogeoj pušk in strojnti pušk. V Karpatih |e zapadel ponekod smg in zmrzuje. Bolgarski krali pri prtstolousftednilni Karla. Bolgarski kralj Ferdinand« ki se je več dni mudil v nemškem glavnem stanu, je 15. t. m. obiskal tuđi ar- madnega poveljnika generala presto-lonaslednika nadvojvodo Karla. Kralja Ferdinanda je spremljal prestolo-naslednrk Boris. Sestanek je bil jako prisrčen in bolgarski kralj je v spremstvu nadvojvode Karla obiskal fronto armade generalobersta Ko-vessa. Podelil je mnogim avstrijskim častnikom in vojakom bolgarska odlikovanja, prestolonastedniku viteški križ za hrabrost. Ponoči so se bolgarski gosti zopet odpeljaii. Kralj Ferdinand se je na svojem poru mudil tuđi v Lvovu. Enver paša pri prestoiooaslednlku Karlu. Turski vicegeneralisimus Enver-paša je obiskal, ko se je mudil pri turskih četah v Galiciji, tuđi presto-lonaslednika nadvojvodo Karla, ki ga je sprejel v daljši avdijenci.. En-verpaša in visoki turski častniki so bili zvečer gosti prestolonaslednika Karla. Bitka ob Sommi »Secoio« poroča, da so bili boji v Pikardrji nezaslišano silni ter zlasti nagi asa jo divio hrabrost nemških čet pri branitvi svojih pozicij od Bar-Ieoxa do Vermandovillersa. Dne 17. t m. ob pol 3. popoldne je bilo dano znamenje za naskok na 12 km dolgo nemšieo fronto. Kljub izbornemu učinku artiljerijske priprave je bfl odpor Nemcev, ki so skočili iz jam, globokih 10 m, izreden. Na mnogih točkah je prišlo do živahnega bližin-skega boja. Nemci so branili vsako crto jar kov z največjo silo. 17. sep-tember je bil najbolj krvavi dan od početka bojev v Pikarđiji. Okrog Comblesa se vrše ljuti bofl. Tn gre fronta v velikem proti vzhodu odprtem loku od Les Boeirf-sa proti jug« tik mimo Comblesa in potom proti vzhodu na Rancourt. Pred Verdunom skušafo Franco-zi prodreti iz svojih pozicij severao od Csnesa na cesti v Bćthmcourt. Posrećilo se irm je samo vdreti v en jfetrek im zapadnem pobočju 265 m visoke visine Mort Homme med Ma-lanoourtom in Cumićresom. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 18. septembra popoldne, Severno od Soname so zavzeli Fran-coii vzhodno od Clervja jarke ter za-vmfli na tem mestu sovražne protina-pade. Južno od Somme je izvršil sovražnik tekom noći več protinapadov na francoske jarke vzhodno od Berny-ja in ju£no od Dentecourta. Tam so poskttsili Nemci nič manj, kakor 3 silne napade. Vse stno s težkimi iz-gubami zsl sovražnika zavrnili. Vzhod-od Bemvja so Francozi iznova napredovali, enako tuđi na vzhodnih robo-vih Denićcourta, ki jesedaj popolnoma obkoJJen. Število do sedaj naštetih vjetmkov dosega 1200. Deset strojnih pflšk je ostalo v naših rokah. Glasom izpovcdi vjetnikov so bile izgube 10. nemške nadotnestne divizije in 120. nmškega rezervnega zbora v včeraj-šnjih bojih v okolici Bernvja zelo ve-fifce. Dva bataljona 38. in 11. divizije je francoska artiljerija skoraj popolnoma uničila. — Z ostalega dela fronte ni poročati o nobenem dogodku. Narednik Tarascon je zbii svoje peto letalo. SovTažno letalo je padlo y De-nićcourtn na tla. isti daa je zbii po-ročnik Henrteain svoje sedmo letalo. Francoske letalske flotilje so izvršile več obstreljevanj, 12 bomb so vrgle na kolodvor Nautillois, 33 na Villers, Carbonnel in Horgeny z visine 300 metrov. Napravili so precejšno škodo. 18. septembra zvečer. Se-verao od Somme nam je dal silno izvršeni napad y posest križiSCe sov-raznih strelskih jarkov, kakfh 200 m. južno od Comblesa ter nam prinesel kakfh 50 vjetnikov, med njimi 2 čast-nika. V odsekih ob cesti iz Bćthuna je ostal artiljerijski ogenj silen. Južno od Somme se je boj v Denićcourtu ljuto nadalje val. Ko je naša infanteTfja vzda vas in vjela zadnje branitelje, je potisnila svoje čete nekako 1 km proti Ablaincottrtu. Istočasni boji so dovedli do zavzetja jarka zapadno Horgnvja, prepodili smo sovražnika iz tren malih gozdov Jugozabodno od Dentćcourta ter zasedli več jarkov jugozapadno od MevNo nermjenflj vjetft od W. in 18. t. m. na tem odseku presega sedaj 1600 mož, med njimi 25 častnikov. V Champagni precej močno delovanje obojestranskih artiljerij v pokrajini zapadno od ceste Souain-Somme P>f. Na levem bregu Mose smo se polastili nemškega strelskega jarka ob južnih pobočjih Mort Homma; nekaj vjetnikov je ostalo v naših rokah. Na ostali fronti je bil dan miren. Belgijsko poročila 18. septembra. Z belgijske fronte ni poročati ničesar pomemb-nega. ANGLESKO UFADNO POROClLa 18. septembra dopoldne. Pri Qinchyju je padla močno utrjena nemška naprava, imenovana »štiri-kot«, ki se ie doslej upirala našim naporom, kar je provzročilo, da smo potisnili naše crte na fronti ene milje za 1000 jardov naorei. Pri tem smo vplenili 7 strojnih pušk in vieH mnogo sovražnikov. Od 15. naprej smo še \Dlenai: 5 težkih havbic, 2 poBska topa. 6 možnarjev za jarke in več strojnih pušk. Zadnjih 24 ur smo vje-linad 500 Nemcev. Angleška letala so izvršila 17. t. m. zopet nspešen napad na letalsko taborišče Saint Denis Westem. Eno letalo smo prisilili, da se je spustilo na nizozemskih tleh z vSine. Letalec Je bil interniran. 18. septemra zvečer. Splošni položaj je neizpremenjen. Vzhodno od Courceletta šino potisnili svoje crte občutno naprei. Južno od Thiepvala smo zopet vzeli del sovražnega sistema jarkov. VOJNI SVET V LONDONU. »Matin« poroča iz Londona, da se bo tam sestal nov velik vojni svet, katerega se bodo udeležili ministri, šef generalnoga štata in člani admrra!skeia:a sveta. Nova angle^ka artnađa. ^Lefpziger N. N,« poročajo iz Bazla po tamošnjih listih: Iz nami-gavanj »Daily Expressa« izhaja, da vozijo Angleži novo angieško arma-do na več kakor 100 parnikih na kontinent. Armadno povelje nemškesa prestolo-naslednika. Berolin, 18 septembra. 0C. ur.) Prestolonaslednik }e kdal 7. t m. tole arnmdno dnevno povelje: Nj. veličanstvo cesar mi je do-delil đanes hrastovo perje k redu Pour le mćrite. Priznajte, ki leži v tem visokem ocfllkovanln. ne velia samo mani, marveč pred vsem moji vrti arnufctH. To te zahralt Nj. Veličanstva tsl ono, kar stori armada v bojih prad Verđnnom. Danea. ko vo>-na še ni končana, sa ne da približno pregledati Domena teh bltk, kl (Bv-jajo od 21. febroaria skoraj br« pre-nehanja, niti se ne more preeotfiti njih vpliva na potelt velike vojne, ki K> je prisOjena bojevad NemčIJa za svojo eksistenca Samo eno Je gotovo: pa ni bflb alkđar v svetovnf zgođovinf od kake arnmđe pod ne*-težavnejSrmi okoMčlnaini rahrevano tako vetikansko (Mo fo da ni nobena arn»da izvrSfla toliko ▼ đrzoem tv*-sanfu« z mmbvsMd m otenv ^fc> L]nbl]anskl občinskl svet Ljubljana, 19. sept. 2upan, g. dr. Ivan Tavčar, otvori ob 6. sejo ter imenuje za ove-rovateija zapisnika občinska svetni-ka gg. Kraigherja in Župan-čiča. Svojo odsotnost so opravičili občinski svetnikl gg.: E1 b e r t, Kavčič in Pavšek. Župan nato nadaljuje: Prvič po počitnicah smo se zopet sestali ter Vas toplo pozdravljam. Tekom poČItnic smo slavili rojstni dan cesaria. Spominjali smo se vladarja s spostljivo vdanostjo, nekateri z darovi, vsi pa z gorko ljubeznijo njega, ki stoji kakor železen vitez sredi tega svetovnega viharja nam vsem v spodbudo, in tolažbo ter vir našega zaupanja. Nov sovražnik se je v tem času dvignil proti nam. Romunija nam je napovedala vojno. Ubraniii smo se drugih silnejših sovražnikov, uhranili se borno tuđi tega. Pri tej priliki h,x:em naglašati, da stoje naša srca tuđi na strani druge državne polovice in sočustvujejo z nesrečnim prebivalstvom Erdelske-ga. V znak solidarnosti prosim, da mestni svet sklene darovati za be-gunce z ErdeJskega svoto 1000 kron v roke ministrskega predsednrka v Budimpešti. Sprejeto. V tena počitniskem času smo imeli priliko spominjati se naših vrlih polkov in bataljonov, ki stoje proti sovražniku. Ko so se vršili boji proti laški ofenzivi, se je odlikDval naš lovski bataljon št. 7. V imenu mestne občine ljubljanske sem izrekel po-veljniku domaćega pešpolka in lov-skega bataljona čestitke mesta ter sem dobil od obeh odgovor, ki je bil že objavljen. Ob priliki rojstnega dneva Nj. Veličanstva sem iz mestnih sredstev naklonil 5000 K za dva namena In sicer: 2500 K za vdove in sirote ter invalide po vojak ih, padlih na soški fronti, in za invalide s te fronte ter 2500 kron za vdove m sirote padlih vofakov 3. armađnega zbora. Sprejeto. Dobil sem z obeh strani zahvalna pisma. Posredovalnicl za goriške be-gunce sem ođkazal 15.000 kron pod-pore. Za birmance be^unce v Brucku ob Litvi sem nakazal 400 kron. Za ogrsko bolnišnico v Ljnblia-nf sem dal izplačati ob priliki cesar-jevega godu 500 kron ter prejel od višjega štabnega zdravnika zahvalo. Avstro - ogrska banka je praz-novala juli ja t. 1. 1001©tnico svojega obstanka ter izdala v spomin lepo plaketo, ki Jo je izročila tuđi mestni občtni. Dvornf svetnik Fran L e v e c je izrocil mestnemu arhi\Ti Jurčiče-vo zapuščino in notarja Kozlerja ostalino. ki se bosta hranili v arhivu. Finančno miuistrstvo je na to-zadevno prošnjo podavalo mestni občlni brezohrestno posoHlo v zne-sku 200.000 K do 15. fobruarja 1920. Glede ođmere prfdobtifne od užitninskega zakupa za leto 1916. je prišlo med upravo užitninskega zakupa in financnlm ra\rnateljstvom đo diference tor se bo vložila proti raz-sodbi finančnega ravnateljstva pri-tožba na upravno sodisče. Občinski svet prfrrđi. E>e4a pri novem šempeterskem, oziroma nadvojvode Evjjena mostu so se že pri Čela in je upati, da bo most še letos dograien. Stavbno vodstvo je prevzel nadkomisar fnženir gosp. štembov. Kanalizacija v Spodnji Šiškl. Kakor znano, se je novi kanal na Celovški cesti zgradil v važno svrho, da se konečno odpravijo ne-znosne poplave te prometne ceste in sosednjih zernljišč v okolici občin-skegfa doma, Nekdanja spodnješiSenska ofc^i-na, katera le spravBa zadevo v tir, je imela isti cilj pred ocrni; zgradsti je nairteravala kanal, kateri naj bi odvaial padavinske vode, hi se za enkrat ni računalo t odvajanjem fekali}. Da bode novi kanal takega ometenoga pomena, ie pondarfafo Že poroćilo mestne$ra stavbnega urada, na oegar podlagi je mestni občinski svet v seji dne 20. aprila leta 1915. dovolil potrebni kreanice navzgor po Prešernovi nlici, Dunaiski cesti in Marije Tere-zije cesti novi zbiralnik za vse šišen-sko ozemJje, bi prej omenjeni zvezni kanal od pivovarne »Union« do Marije Terezije ceste, ki bi se sedaj gradil. takrat izgubil SDloh vso veljavo. Enako je s pokritiem sedaj od-prtega jarka ob Lattermannovem drevoredu. Provzroci^> bi približno iste stroške in bi bilo tuđi le provizorne vrednosti. 650 m dolg pokrit kanal sredi travnikov bi po zgradbi g\a\i\e^a šišenskega zbiraJnika po-stal popolnoma odveč. Snaženje od obirnega blata in peska, ki ga dona^-^ajo močnf dotok! iz tlvolskega goz-da. bi pa provzrr>čalo trafno nepri-merno vfŠJe stroške. kakor 6e W Jarek ostal nepokrit. Ne glede na vse to — je v $e-danjih razmerah zgradba kanalov zvezana s tolikimi težnvamf. dn se }e bilo omefiti samo na nafnujnejše. Prebivalci ob Cetovškf cesti moralo tedni te omeiitve toliko časa potr peti. đokfer se ne 7sradi gfavn' zhiralnik za Spodnjo Sisko. Darila. Vodstvo Kino - Centrala Je spo-ročilo, da je iz svojih dohodkov darovalo za olepševalna dela na ljub-Ijanskem Gradu 2000 K, za kar se zahvaljujem. Mestnerau magistratu so došli sledeč] darovi: G. Emerik Mayer povodom smrti svojega očeta 1CO0 K za mestni ubožni zaklad. G. Josip Zidar, na$ta-nitvene pristojbine za meseca jnlij in avgust in sicer: 1. Za vdove in sirote padlih vojakov 53 K 65 v; 2. za aprovizacijo ubožnih slojev 53 K 6o v; 3. za vojno - oskrbovalni urad 53 K 65 v; 4. Rdečemu križu 53 K 65 v = 214 K 60 v. G. Adolf Mi-kusch, dežnikar, volilo njegove matere 200 K za mestni ubožni za-kiad. Dediči po Mariji Piršič 200 K za mestni ubožni zakladu G. Anton De* ghenghi, posestnik 150 K za vdove in sirote padlil Kranjcev. Ga. Adela Peters, zobozdravnffia soproga 100 kron za vđove padlih vojftKov. Tvrd-ka Anton Stacul Dovodom rojstnega dne cesarievega 100 K za velove in sirote 3. vola in soške fronte. Cl Anton Cerne, graver, provizijo za prodajo vojnih znakov in sicer: 1. za oslepele vojake Kranjske 50 K; 2. za sirote padlih kranjskih vojakov 50 K = 100 K. Tvrtka F. Terdina, mesto venca na krsto g. EmeriloJL Mayerju 50 K za v vojni oslepele kranjske vojake. G. Feliks Urbane s soprogo 100 K za vdove _in sirote padlih 3. zbora. G. Ignacij 2argi povodom 5,0-letnlce za oslepele kranjske vofake 20 K; za vdove in sirote padlih 15 K; za goriške begunce 15 K = 50 K. G. Aleksander Gjud, brivec in posestnik, povodom rojstnega đnc Njego-vegra Veličanstva 30 K za vdove m sirote na soSki fronti padlih' junakov. Rodbina Pendan r^esto venca na kr>to dr. Karlu Slancg 30 K; ^jq^ Stran 4. ,aL.OVtiNSfti nakuu*. auc 20. septenbr« ivie. 215. ttev ve m sirote na soški fronti p*đHh vojakov. C. in kr. polkovnik v p. pL Polainer mesto vcnca 26 K za Rdečl križ. Ravnatelj Peter vitez GrasseUi s soprogo mesto venca na krsto g. Hildi Tonnies 25 K za vdove in sirote padtfh Ljubljančanov. Ravnate!! Jadranske banke Milan Bogadv mesto venca na krsto nadzorniku I. Gomil-šku 20 K za vdove in sirote padiih Kranjcev. G. Fran Golob, trgovec in posestnik mesto venca na krsto g. Hildi Tonnies 20 K za vdove in sirote padlih Kranjcev. O. Anton Rozman, trgovec, mesto venca na krsto g. Ivani Samec 20 K za mestne uboge. Neimenovani jstabni Častnik prispe-vek za tranzenaJno nastanitev za jnftj m avgust skupaj 13 K 20 v v vojno - dobrodelne namene. Gospa Amalija Korbar. gostilničaria vdova povodom cesarjevega rojstnega dne 10 K za vdove in sirote padlih Kranjcev. Ga. Miči Gotzl, za vdove in sirote padlih 3. zbora 10 K. G. Avgust Pokorn, c. kr. domobranski nadofi-cijal povodom rojstnegra dne Nj. Veličanstva 5 K za vdove in sirote 3. zbora. Zbirke »Slovenskegfa Naroda« in sicer: 1. za vdove in sirote padlih Kranjcev 154 K; 2. za sklad za invalide 17. pešpolka 50 K. Skladu za aprovizacijo uhožnih slojev liubljanskih so darovali: Mestna hranilnica ljubljanska 5000 K. G. deželni predsednik Henrik grof Attems 200 K. Mestna hranilnica ljubljanska mesto venca na krsto svojemu bivšemu podpredsedniku stavbnemu nadsvetniku Franu Pavlinu 100 K. Ljubljanska kreditna banka mesto venca na krsto nadsvetniku Franu Pavlinu 100 K. Krajna skupina Ljubljana državnega društva bančnih in hranilničnih uradnikov Avstrije 100 K. Neimenovan 100 K. Josip Zidar, del najemščine za vojno žitni urad 93 K 75 v. Veletržec Andrej Ša-rabon mesto venca na krsto nadsvetniku ing. Fran Pavlinu 50 K. Prostovolrni davek na krušne karte dne 21. julija 226 K 04 v in dne 2. septembra 237 K 57 v. 2upan g. dr. Tavčar nato od-govarja na nekatere interpelacije ter naznani, da ie dal stavbni urad postaviti v park pred cerkvijo srca Je-zusovega 5 klopi. Glede pokvanene moke pojasni« da je dobila aproviza-cija samo 8 vreČ take moke ni je pa dala v promet ter tuđi nobenih prl-tozb ni bilo. Zapisnik zadnje seje se odobri, Občinske takse. , Podžupan g. dr. T r i 11 e r po-roča nato o županovem dopisu glede določitve občinskih taks za mesto Ljubljano v smislu deželnega zakona z dne 4. maja 1914. ki daje občinam pravico za gotove občinske posle pobirati posebne takse ter je posta-vil tuđi tarif za maksimalne takse. Navzoča kvalificirana većina. Takse bi znaŠale za: sprejem v občinsko zvezo K 200"— za podelitev meščanstva 50 do ......> 100-— brez ozira na takso za me- ščanski fond . . . . » 2'— razglase na občinskih de-skah prostovoljno dražbo premičnin . . . . » 10"— izkKcatelja za lU dneva » 3'— odobritev razdelilnega nacrta ......* 100*— niveliranje.....» 25"— stavbno dovoljenje a) pritličnih ...» 20-— b) enonadstropnih . . » 30*— c) dvo in večnadstrop- nih hiš . . . . » 50*— prezidave .....» 20*— poprave .....» 10*— domovnice . . . . » —*40 poselske knjižice ...» —*40 prepiše uradnih spisov . » V— spričevala .....» 1"— plesne zabave . . . . » 5'— prekoračenje policijske ure za vsako uro . . » 1*— igre na dobitke ...» 5"— bakljade .....» 10 — godtene avtomate na Ieto » 40'— oglede na mestu v stavb- nih in drugih zadevah . » 15*— dovolilo porabe in stanovanja ......» 10*— tekmovalne vožnje . » 20*— obhode ......» 10*— predstave. menežarije, stojišča na dan ...» 6"— živinske potne liste . . » —'40 Večina teh taks se giblje pod maksimalnim tarifom. Veseličnj davek. Giede veseličnega davka In njega uvedbe v Ljubljani poroča podžupan dr. T r i 11 e r, da se je obrnil župan do graške občine ter kaže uvesti ta davek na popoinoma enak način kakor tam, ker je ta nacrt že odobren. Pobiralo pa bi se veselične-ga davka t>Ti vstopninah od20vdo40»polv »40»» 60 » » 2 » »60«» 100 »»4» tSL vsaka nadaJjno krono po 6 » Prizadete bi bile razne prirt-ditve, razstave, gledališća, variieteji, predstave v cirkusi!. Idneimtogra- fth, plesi, koncerti, dirke in drugo brez razločka, ali se vrte v zaprtih prostorih ali na prostom, ali iita prirede društva ali zasebniki. Oproštene bi bile le dobrodelne in patrijotič-ne prireditve, znanstvena in izobra-ževalna predavanja, muzeji, galerije slik ter prireditve na javnih prostorih, če ne trajajo nad 12 ur ter redne gledaliske predstave. Sprejeto. Župan g. dr. Tavčar izreče po$ebno zahvalo gerentu graške občine g. Underreinerju, za hitro po-strežbo s tozadevnim materijalom. Gospod Metod Koch, korvetni kapitan, je ponudit za odkup stavbi-šča š*. V. mestne parcele št. 99/1. ka-tastraine občine Gradišće po 8 K za m2. Poroča občinski svetnik Smole. DoloČena je sicer cena na 12 kron za ma, ker pa bo treba pri tem stav-bičšu nrejej dvigrniti svet, se pripo-roča dati svet za ponuđeno ceno. Sprejeto. G. nadkomisar Govekar poroča nato o ce!i vrsti prošenj za sprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; 12 prosilcem se sprejem odkloni, 2 pa se zagotovi sprejem, če dobita avstrijsko državljanstvo. Izvršila se je dne 26. julija ne-nadna skontracija mestne blagajne v navzočnosti ravrnatelja mestnih uradov dr. Zarnika in ravnatelja Tr-drne ter se je našlo vse v največjem redu. Poročevalec podžupan g. dr. Triller roroča nadalje o župano-vem dopisu glede draginjske doklade vpokoienim magistratnim u službene ero. Sklene se iz aprovizacijske-ga fonda vzeti v to svrho kredita 5000 K ter porabiti za draginjske do-klade 4550 K, ostali znesek pa porabiti za morebitne poznejše potrebe. O račun«kem zaključku mestne hranilnice ljubljanske, — poročal občinski svetnik Mallv — smo poročali že v včerajšnjem listu. ZakljuČek je bil odobren. Cestna žeieznica. Ljubljanska cestna električna žeieznica poroča o uspehu tekom leta 1915. Podžupan g. dr. Triller poroča, da izkazuje žeieznica za Ieto 1915 prebitka 33.853 K 08 v proti pri-manjkljaju 15.000 K leta 1914. Kljub temu mestna občina Še ne more iz-vajati svojih pravic, katerih se bo mogla poslužiti še le, ko se bo izkazala gotova rentabiliteta, ki se pa da doseći samo z razširjenjem omrežja. Zanimivo je, da se je vozilo leta 1915 po cestni električni železni-ci 1,802.737 pasažirjev torej za več kakor 40% več kakpr leta 1914. Ne-plačujočih pasažirjev je bilo poleg tega 112.800. Poročilo se vzame na znanje nekvamo vsem pogodbenim pravicam mestne občine ter se v podobi resolucije izrazi želja, da naj se uvede dnevna vožnja to je vsakih 7\/2 minut do 9. ure zvečer namesto kakor do sedaj do 8. Na predlog ob-činskega svetnika g. L i k o z a r j a izrazi občinski svet še željo, da se uredi čas vožnje na Doleniski kolodvor tako, da bodo imeli vozovi zvezo in da naj zlasti na tej progi revidira pasove. Za revizijo pSov se dovoli 4 masristratnrm organom po nasvetu občinskega svetnika g. Mallvja nagrada 125 K v enakih delih. Za šolska počitniška zavetišča se naknadno potrdi na predlog ob-činskega svetnika Likoz>arja pod-pora 4000 K. Letalska postaja v LjnbljanL »Aero - LIovd« je vložil pri mestnem magistratu prošnjo za subvencijo, odnosno za prepustitev brezplačnega pristanišča. Poroča podžupan g. dr. Triller. »Aero-Lloyd« se je ustanovil pod okriljem avstrijskega Llovda ter hoče prevze-ti zračni promet po srednji Evropi, ko se bo končala vojna. Služili bodo v to zračni omnibusi. Družba se je obrnila do mestne občine s prošnjo, da se tuđi ona interesira za to hi preskrbi pristan. V principu za to, da se Ljubljana priklopi temu prometu, vendar z gotovimi pomisleki se more nasvetovati prostor^ za Bežigra-dom v izmseri 50.000 ms. ki reprezentira vrednost 200.000 K. Ta prostor naj se zagotovi za pristanišće v slučaju da se zveza otvori in za čas, do-k!er se bo vaft-ževalo to pristanišče, ne preide pa v last družbe, marveč je družbi le v hresplačno uporabo. Sprejeto. Mestn! svet lo voialtvo. V vojaške namene je občinski svet ljubljanski odstopil do sedaj ves travnUc na Marije Terezi]« cesti takozvano dirkališče. takozvani »Pr*-ter^c in del sveta za elektrano. Vojna uprava se je postavila na stalllče, da 90 to javni prasii prostori in da ni dottna za ta svet plačat! odlkodnine. Zeto dvomljivt> Je, ali je to nneole vz*tlfiTO, ker pa ie metioa obMM i že toliko žrtvovala sa vojne nameoe je po nasvetn poročevalca podžupana dr. T r i 11 e r J a in župana dr. Tavčar Ja najbolj pametno, da občinski svet le konstatira, da stoji ta svet izveo okvira zakona o vojnih dajatvah, da pa ga da vojni upravi brezplačno na razpolago. UubOuftkJ trad.; Občmski svetnik gosp. dr. N o -v a k poroča na to o dopisu župan o-vem glede prevzetla cesarjevesa spomenika in kapelice na ljublian-skem gradu v last in oskrbo mestne občine. Zadeva se je opisala svoj čas že obširno v časopisju. Prevzet-Je se odobri. Požrtvovalni poveljnik karantenske postaje na gradu major pl. K r e n je za kapelico predložil tuđi namenilno listino s 100 K, da se sprejme tuđi njena uprava v last mestne občine, kar se zgodi. 2upan g. dr. T a v c a r pripom-ni k tej zađe vi: Jaz pred vsem izre-kam v imenu mestne občine topio zahvalo gospodu majorju za njegovo izredno skrb. Visoko cenim njegove zasluge, vendar se moram postaviti nasproti neki legendi, ki se je pri vo-jaških oblastih ukoreninila. Vojaške oblasti so mnenja, da je Ljubljana na Gradu izredno mnogo profitirala in da je zato mestna občina ljubljanska zavezana dajati erarju kompenzacije. Ker temu ni tako, hočem pojasniti položaj in izTxxlbiti trditev, da nam je vse, kar se je izvršilo na Oradu, podarjeno. Zato sem dal sestaviti obračun stroškov in dohodkov za dela na ljubljanskem gradu v dobi vojaške uprave, to je od 1. avgusta 1914 do 10. septembra 1916. ki izkazuje troškov: Agnola Avgust za steklarska dela 539 K 25 v; dobava raznih materijalij: cement, pesek, oneka. arno. barve, čopiči. les, želez-nina 20.657 K 84 v; na tedenski iz-kaz: a) snaženje stranišč in dovoz vode 7314 K 09 v; b) doklade itali-janskim vjetnikom: 1.) notranje delo 12.054 K 50 v, 2.) pri popravi in napravi grajskih čest 471 tHW v, 3.) pri dovozu materijala 400 K 20 v, skupaj 12.926 K 20 v; naprava opornega zidu na »Ovinkih« 464 K 72 v; sli-karju Strnenu za renoviranje graj-ske kapelice 400 K; zgradba kanala in vodovoda 12.000 K; dajatve voja-ški upravi: a) slama 2605 K 37 vin., b) petrolej 2746 K 10 v, c) brezplač-na košnja senožeti 253 K skupaj 5604 K 47 v. Vsega skupaj torej: 59.906 K 56 v. — Dohodki pa znaSa-jo: Vojaška uprava plača: a) dne 10. aprila 1915 4693 K 38 v, b) dne 7. av-psta 1916 4463 K 91 v, c) po voja-ško nastanitveni pristojbini od 26. maja 1915 do 31. avgusta 1916 8815 K 72 v. Skupaj torej 17.973 K 01 v. Če odštejemo od troškov 59.906 K 56 v dohodek v znesku 17.973 K 01 v, ostane primanjkljaj 41.933 K 55 v. Ta primanjkljaj je plačala mestna občina brez ozira na to, da je dobavljala vodo brezplačno in brez oz% ra na to, da mestna občina pri ljub-lianskem vojaškem poveljništvu ni ničesar naročila. Resnica pa je, da bi mestna občina, če bi ne bilo vojne, v tako kratkem času gotovo ne bila izdala za Grad razmerotna velike svote sk-oraj 42.000 K. Pradlog glede uređitve ceste k pokopališču pri Sv. Križu odstavi župan z dnevnega reda, ker mora naj-prej deželni odbor dovoliti sredstva, kakor je dogovorjeno z deželno banko, ker bi stala ta dela 50.000 kron. O zgradb! ceste k novim topn!-carskim delavnicara poroča občinsk! svetnik gosp. dr. Novak. Delavni-ce so dodelane ter je treba napraviti do njih cesto. Tamošnji posestniki knezoškofiiski ordinarijat. Rože Tili dediči in Kranjska hranilnica so svet za cesto prepustili brezph?no. 2up-ni!sče Dri sv. Petru pa %ahteva po 5 K za rrr ter je treba odkupiti 205 m*. Prvotno je zahtevalo žnDnišce za svet no 8 K za m2. Tzdatek se odobri. Splošna avstrijska družba malih železnic je posla'a magistratu dopfs g!ede premestitve krfžf^Ca cestne električne železnfce na PoUansko cesto. Poroča občinski svetnik gospod dr. Novak. Preložitev je potrebna, da se uvede bolj redni promet in od-nravi dolgo čakartie na Cesarja Jo-žefa trgu. Križiće bo na Poljanski cesti med hišaina 5t 15 in 19. Družba pa mora tlakovati cesto na tem mest" s Dorfirnfmf kockami. Mestni magistrat predlaga na-dalfe napravo fope za prodaialke sad}« na PogačaHeTem tren. Poroča občmski svetnik rosp. dr. Novak. Lopa bo stala 5100 K, orodafalke pa so se za vezale plačevati na Ieto 150 kron, s cimer bi se kapital amortizl-ral najdelj v 10 letfh. AprovizacOft. \ Podžupan eosp. dr Triller govori nato o aprovizadlslrih zmde-vah mestne občine ttnbljmnske: Qlede na nevesele dogođkt rad-niHi tednov moram govoriti nekoliko boU obfirno o aprovixac1Wdli zade-vtik LUiil^HL ^»^ mo ta takor nam Je vsem Se v oeprijetnem spo-minu« st Je pojavilo radnje todne ra» borJCAte to nevoUa zaradi pomanjkanja moke. Prizna vam, da Je nastalo Upao pomanjkanje moke, za kar ti širše občinstvo vzroka ni moglo raz-toimačiti tem manj, ker daaes ni mogoče obesiti vsak nedostatek na veliki zvon. Zgodilo se je ćelo. da so stale žene po več ur nm deŽju. a so morale od i ti dan za dnevom praznih rok. Vsled tega ie postalo raspoloženje zelo nervozno in kakor navadno, so iskali ljudje krivdo povsod dru-god, samo ne tam. kjer bi jo našli. Dol žili so mestno aprovizacijo, da je ona kriva, deževalo je pritožb, govorilo se je, da skriva moko. da jo nepravično razdeljuje. in vendar raestne aprovizacije ne zadene no-bena krivda. Pomagati si je morala sama s tem, da je izpreminjala kako-vost kruha, en dan je bil rumen, drugi dan črn i U. Danes so se razmere razbistrile. Občinstvo Ima pravico, da zre resni-ci v oči in dolžnost je, podati mu to resnico, zlasti ker se tako ni godilo samo v Ljubljani, marveč — pone-kod Še v večji meri — tuđi drugod. Nastala je v aprovizaciji z moko hipna kriza, ki je razumevna y raz-dob)u med moko stare letine iu novino. Stare zaloge so pošle, mletje novine pa je zakasnelo, ker primanj-ku}e delavaih sil, na pomanjkanju moke pa ie najmanj kriva Romunija, ona Romunija, o kateri se tolikokrat sliši, da je ona kriva težkoč zadnjih tednov. Romunija bi nam ne mogla hipnf^zamašiti vira moke, še manj bi nas mogla izstradati. Česar niti naj-mogočnejši naši sovražniki nišo mogli storiti. tega tuđi Romunija in države na Balkanu ne morejo storiti. Ta kriza je bila hipna in je bo kmalu konec, Dokler pa kriza traja, je dolžnost vsakega posameznega, da prenaša te neprilike s patrijotično požrtvovalnostjo. Eno pa moram naglašati, da bo najbrže treba v kratkem za nekaj tednov skrčlti krušne nakaznlce. Kakor je položaj danes, borno morda cei mesec dobivali namesto 45 vago-nov samo 30 vagonov moke za Ljubljano. Krušne karte bo tore] treba skpčiti za kakih 30%, morda ćelo za 40% To se bo moralo storiti na tak način, da se bodo odpravili doseda-nji nedostatku na katerih na je nal-bolj nedolžna aprovizacija, marveč druge osebe, ki jih pa nočem imenovati. Enaka pravica za vse, enaka mera za vse, bo tuđi v bod oče geslo aprovizacije, ki je bo izvajala z naj-večjo strogostjo in brezobzirnostjo. V tem pogledu se izdeluie nov nacrt, ki ga bo mestna občina neiz-prosno izvedla. Vsak mokar, v«ak tr-govec, če se ne bo brezpocolno po-kor!l odredbam aprovlzacUe !n če bi tuđi le za 1 kg šio navzkriž splošno-sti na kvar. ne bo Izcubff samo pravice prodajati moko, marveč bo fz-ročen hidi obrtni oblast), da 2a ka-znuje z odTzetjem koncesije. Občinski svetniki pa so dolžni Domagati aprovizaciji, razjasnjevati ljudstvu, da je kriza le začasna in da je dolžnost občtnMva. da te fzkušnje mirno prenaša. Tri leta se že bore naši očetje, brati, sinovi v Jarkih, slehemo uro tvegajo svoje življenje in mi v zaledju ne bi mocrli prenašati, če bi bilo treba, tuđi nekoliko lako-te? Moramo! Potem sele borno vred-ni njih, katerim smo dolžni vso hva-ležnost. ootem bomo nrmomogil tudi mi vsaj nekorHco k zmagf. Prenašali pa bomo ta nedostatek tem ložje, ker bo aprovizacija po-<=krbela. da bodo na razpolafco druga živila. V prvi vrsti grre tu za kromph\ Tzdalf smo ze izkaznfce kf tndi te slone na načelu, da se moraio zaloge kromnirja enakomerno razdelitl. Arroviracija pa bo r>oskrbela, da se bo mogla vsaka družina naikasneje v enem mesecu založiti s krotnpirjem do spomfadi. Začasno |e mestna občina že stotila neka]. Zadnje tedne je bilo čutitf na trpm pomanjkanje krompir-ia. satno nekaj »đobrotnikov« me-^čanstva Je prodajak> krompir po dvofnf makshnalnl ceni. Mestna občina $1 Je na račun svojega kontingenta presVrbela 4 va-eone krompirja ter ga dajala do 10 kilogrraTnov po 15 v Vitoirram ?n na ta način preskrbela 3000 ttrank s kromplrjem «a cetio. ki je bfla nižja, kakor Je sta! krompir mestno občfno samo, da ndari ono ostndno oderuSt-vo s krotnpfHem. To nečiovesico in barbarsko odemštvo Je večla In te-žja mora, kakor oomanjkanle moke, ono odernStvo. W $i kapICi miHione hi mUfJone dobfcTta. Aprovizacfla oa fe skrV- tuđi za druga žrvfla. Ofede sadnje čaae ni prltofb. Do^uij ga i* m nHBriTgir ta oa lakookik cepalL Mestni občini pa se je odst>pila tad! živina, ki se kolje za silo ter prodaja mestna občina to povsem zdravo meso po zmernih cenah. Ta del aprovizacije Iteje mnogo ljubljanskih rod-bin po vsej pravici za veliko dobroto. Masti Je nakupila aprovizacija dva vagona na Ogrskem in Jo prodaja brez vsakega dobička. Testenin si je aprovizacija preskrbela večjo množino. Aprovizacija pa je poskrbela tudi, da se je založila s premogom in drvmi ter naložila v tem nad 150.000 kron. Premog in drva bo prodajala mestna občina potrebnim LJublJančanom brez dobička, pa tudi brez izgube. Ta zaloga ni tu za komoditeto pre-možnejših slojev, to je rezerva, na-menjena malim ljudem, ki se ne morejo tako preskrbeti s kurivom, da ne bodo kakor lani, pri nadrobnem kupovanju plačevali i&rv tako drago, kakor da bi stal seženj drv 100 kron. Podati hočem nadalje obračun o prodaialni za revneise sloje: Do 15. septembra 1916 so bila oddana za revnejše sloie sledeča živila v razprodajo: jaje 16.760 komad, za K 2376*40, rižakg2.912-5 za K 4.309*96, ješprenja kg 3.575*— za K 3.432*—, koruznega zdroba kg 8.528*5 za K 6.82230, fi-žola kg 13.687— za K 9^18*28, kaše kg 3.940— za K 4728*—, polenovke kg 1.228*— za K 4.057*30, slanih rib kg 24-— za K 4080, surovegfa masla kg 1.19025 za K 10.474*20, slanine kg 2.459*— za K 5.479*50, masti kg 654— za K 9.417*60, olja litrov 1.604*25 za K 16.530*50, pekatet kg 854— za K 2.608*—. Skupaj 79.794 K 84 vin. Izkupila za živila so znašala 34.772 K 73 v, torej je aprovizacija do 15. septembra t. 1. doplačala 45.022 K 11 v. Aprovizacija je prodajala torej to blago do 70% pod lastno ceno. Fond za ta del aprovizacije se moč-no krči in je mestna občina porabila že skoraj polovico tega fonda. Zato bo treba najr! novih vlrov In novih dobrotnikov, sicer se le batl, da homo ostali po zimi, ko je sila še večia, s tem delom aprovizacije na sredi ceste. Vojna kuhinja se je ustanovila začasno v prostorih »Domovine« ter ie oddala jedil do 15. septembra 1916 skupaj 33.996 porcij za 10.379 K 42 v. Povprečno vsaka porcija 30 v. Vojno kuhinjo poseča veliko šte-vilo samskih moških in žensk. Prepričani, da bo treba po zimi postaviti ta del aprovizacije na §iršo podlago, je mestna občina adaptirala v isti hi-ši v prvem nadstropju dve veliki dvorani ter bo najbrže treba še kje drugod v mestu otvoriti tako kuhinjo. Končno je aprovizacijski odsele, želeč ustreči vsem slojem in dati priliko pritožbe nasloviti na pristojno mesto, ustanovil posebno pritožbeno mesto s posebnim uradnikom, ki posluje od 3. do 5. popoldne. Ljudstvo pa naj se od vadi pošiljati anonimne ovadbe in naj opusti neutemeljeno hujskanje. Poročilo se je sprejelo z odobravanjem na znanje. Končno so interpelirali občinski svetniki gz- Likozar, Jeglič in Z u p a n č i č župana glede nekih stavbnih zadev ter glede ceste na Dolenjski kolodvor. Tajna seja. V tajni seji je ugodil občinski svet prošnji nadreviđenta gospoda Svetličiča za stalno vpokojitev. Za komisarja je bil imenovan s 1. oktobrom gosp. dr. V r a n č i £. Poro-čflo mestn. užitninskega zakupa o računskem sklepu za upravno Ieto 1915/16 se ie vzelo na znanje. Pro-silki Mariji Ž i v e c se 5e sklenilo pri-poročati prošnjo za prenos gostilni-ške koncesije na Rimsko cesto, od-klonili pa sta se prošnji O b u b a Josipa in Zupančič Alojzlje. fešti iz primorci tel Ran]«oa je bila od italijanske granate v svoji hiši na Gorjanskem na Krasu 361etna žena Karolina Su-sterSič. Odtrgalo }i je levo roko v ra-mi. Italijanska granata Je poškovala 3Ietnega dečka Stankota Tavčarje-vegra iz Ivanjegagrada in sicer na glavi in desni roki. Ana Kovšca. 19-let stara služkinja v NabrežinU je bila zadeta na obe nogu Vsi trije se nahajajo v ljubljanski deželni bolnici. Okrožna lo okrajna sođntta go-rttka sta ustavili začasno svoj< poslovanje. Predsedstvo okroSne sod-nlje se nahaja sedaj v Logatca na Kranjskem, 2i5. štcv. #đLUVENSKi NAKOD*. anc 20. septembra 1<*16. Stran 5» Iz ruskega vjetnlStva pftc Fran ć u k iz Gorice pešpolka št. 7., da se nahaja v Drgačih, guhernija Samara ,pri veleposestniku Romanu La-patinti. 2 njim Je več GoriČanov. Tuđi goriški fotograf Hoffmann-Eckerl se nahaj tam. Pišem od doma ne do-bivajo. V Vrtovinu oa V ipavskem je umrla Ivana Č e r m e 1 j. stara 58 let. Trije njeni sinovi so v vojaški službi. Poslanec dr. Drinković. Glavna obravnava proti dalmatinskemu dr-žavnemu poslancu in županu v Šibeniku bo dne 22. t. m. na Dunaju. V deželnl blaznici v Kromerižu sta umrla Josip K om e 1 iz Gorice in Ivana C a h a r i j a z Nabrežine. — V tej blaznici je z Goriškega 215 žensk in 212 moških. tam je tuđi iz Pergine na Tirolskem 92 moških in 90 žensk. V azilu je 40 otrok. Azil vodi usmiljenka Ana Klavčič iz Gorice. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Mestni fizik ljubljanski sanitarni svetnik dr. Ot-mar Krajec, ki si je pridobil ne-pozabljive zasluge za izvrstao zdravstveno stanje Ijublianskega prebivalstva med vojno, je odlikovan z oficirskim križcem Franc Jožefo-vega reda z vojno dekoracijo. Odlikovani so dalje: z oficirskim križcem Franc Jožefova reda z vojno dekoracijo deželnovladni svetnik Gustav K u 1 a v i c s in policijski nad-komisar v Trstu dr. Josip M 1 e k u š. Zlati zaslužni križec na traku hra-brostne svetinje je dobil oficijant po-lidjskega ravnateljstva v Trstu Le-opoid M o d i c. Novič ie dobil cesar-jevo pohvalno priznanje nadporočnik čr. Franc V o n č i n a. — Pospeševatelfl vo?nega po$o-lila bodo dobili posebne priznalne diplome. Cesar je odredil, da se naj iz-stavljajo posebni pohvalni dekreti takim osebam. ki so odlično delovale v prospeh vojnih posojil. Imena odlikovanih se objavilo v uradnem listu. Dekrete bo izdajal na podlagi Najvišjegra poobfastila finančni mini-ster. — Za C. M. družbo so zbrali vrli šišenski fantje 15 K namesto venca na krsto g. Francu Burgarju. Srčna hvala zavednim mladenieern! — Star papir. Ker primanjkuje papirni industriji surovin. porabijal se bo v izdelovanje novela tuđi star papir. C. kr. vojnopomočni urad apelira na vse prebivalstvo, zlasti tuđi na večje podjetnike. da naj hranijo ves star papir (pisma, zavoje, časnike, akte itd.). V očigled potrebi papirne industrije so se že d\ijrnili zasebni kupčevalci, ki skušajo spraviti naše čim največje množine škartne-ga papirja in ga z dobićkom predati v tovanie. Zato apelira država tem-boij na vse kroge, da ne bodo papirja samo shranjevali, temveč £a po možnosti tuđi odstopili !e c. kr. voj-nopomočnemu uradu, bodisi proti plačilu ali pa brezplačno. Država bo namreč papir prodajala fovaraam. dobi ček se pa porabi za voinopomoč-ne namene, in sicer na Dunaju za c. kr. zaklad za vojaške vdove in sirote, na Češkem za deželno podružnico tecra zaklada, v ostalih kronovl-nah pa za dotične vojnopomočne urade. Zato ravna vsakdo, ki star papir proda ali ćelo daruje državi, patrijotično, ker pospešuje javne do-brodelne svrhe. Kako se bo vršila akcija v posameznostih, se bo še do-ločilo. Zaenkrat se le vsakdo prosi, da starega papirja ne razmeće in da ea ne prodaja zasebnim podjetnikom. — Velikanska kumara. Na letos obdelanem stavbišču poleg hotela »LIovd« ob Miklošičevi cesti raste kumara, katere največji sad meri ž* sedai 1 m 10 cm in ima debelino 13 centimetrov v primeru. Ker se naha-ia nenavadna kumara tik ob ograjT. si jo lahko vsakdo sam ogleda. V Mengšu ie umrla gospodična Alojzija S k o k po dolgem bolehanju. Pogreb bo Jutri ob 10- uri dopoldne. Cenjenim rodbinam naše sožalje! Poroka. Poročil se je v ponede- Ijek g. Vladimir H r i b a r iz Velike gorice z gdč. Maridl P a v 1 ič e v o iz bkofje Loke. Bilo srečno! Društvo za otroško varstvo 2n mladinsko skrb za sodni okraj Ilirska Bistrica na Notranjskem, priredi svoje II. redno zborovanje dne 4. oktobra 1916 ob 2. uri popoldne v dvorani hotela Tomšič v Ilirski Bistrici. Prosi se mnogobrojne udeležbe. Odbor. Ozkotirna železnica KonHce-Zreče. 2eiezniško ministrstvo Je do-volilo štajerskefnn deždnemu odboru, da srne pričeti s tehničnim delotn za zgradbo ozkotime železnice rt Konjic čez Radi v Zreče. Zborovanle ▼ Mariboru. Za 17. (. m. je bilo v Mariboru sklicano zborovanje kmetijske podružnice, ki je bilo tako burno, da je bik) predčasno 1 zaključeno. Značitao za to zborova- nje je Wl MicrNam ni treba ne irrozd-ja, ne vina. nam treba kruha. Dr. rrHterfc AMa t. V Gradcu * umri vseučfllfki knjižnicu- dr. Frl-derik Ahs v starosti 55 let Pokojnik je bil rolen v Celju, a je večji dcl svo-ie mladosti prežive! v Ljubljani, kjer je bil njegov oče gimnazijski profesor. Pokojnik je v Ljubljani v krogu svojih sovrstnikov zapustil najboljši spomin. Bavil se je tuđi mnogo s slovensko literarno zgodovino. Izdal je knjige »Die periodisehe Presse der Steiermark«, dalje »Die slovenischen Erstlingsdrucke der Stadt Laibach (1575 do 1580), ter »Selt^nheiten đer Trubar - Litteratur«. //?. '*■ V mestni k lav ni cl v Ljubljani ]e bilo v času od 3. do 10. t. itl zaklanih 76 volov. 5 bikoY. 31 krav, 7$ praši-čev. 1S5 lelet. 114 koštrunov in 8 konj. Vpeljalo se je 14656 kg mesa ter zaklane živine 3 goveda, 55 prašičev in 1 tele. Fern Andra. priljubljena filmska umetnica v Kino Idealu. Kot znano, je predvajal Kino Ideal včeraj prvi-krat petdcjansko dramo »Življenje je resno«« katero je sestavila in vpri-zorila in ki v njej i^ra glavno vlogo Fern Andra. V tem filmu Fern Andra ne pokaže samo, da je sijajna igralka — kot tako jo že poznamo — temveč da je tuđi spretna režiserka in ćela drama priča o finem umetniškem umevanju njene avtorke. Omenibe vredne so tuđi čarnolepe fotografiie tople plastične natornosti. Na spore-du je še »Sascha - Me^strov teden«, ki nam kaže ze!o zanimive vojne slike k vojni napovedi Romuniie in z drugih vojnih pozorisč. Ta pr\*ovrstni spored za mladino ni primeren in se predvaia le še danes in hitri v če-trtek v Kino Idealu. !?? Trilby??! Aprovizacija. 4- Promet s surovo mastio, z iz-delki iz masti in z jedilnim oliem. Pa-nes je izšel ukaz deželnega predsed-nika za Kranjsko, ki uravnava dobivanje masti, izdelkov iz masti in alja po uradtiih izkaznicah. 4- Odda.ia raoke pri mestni apro-vlzaciji. Za moko naj se zglase: V Pv^tek dne 22. t. m. trgovci in mokarji iz Ljubljane, v soboto dne 23. t. m. okoliški trgovci, v p3nedeljek dne 24. t. m. pa peki. vselej ob pol 9. zjutraj na mestnem magistratu, bivša ćalle-tova hi§a. I. nadstropje, mestna po-svetovalnica. — Gobe na tr?u. Danes zjutraj so deželani prinesli na trg toliko raz-ličnih gob, kakor še nikoli letos. Naj-več je bilo jurčkov in so bili prav lepi, crni. Mnogo jih je bilo za vla-ganje drugi pa za takoišnjo vporabo in sušenje. Kupčev se je okrog košev vse trio, a so mrio^i ostali le ^ledalci, ker so lim prodaj alci nastavili previsoke cene. Književnost. — Nova slovenska knjiga. V za-ložbi J. Stoka v Trstu je izšla te dni zbirka črtic z goriškega bojišča: »Ob Soči«, ki jo je spisal znani slovenski publicist Alojzij Res v korist goriškim beguncem. Naslovno risbo knjižici, (ki stane le 60 stot.) ie nari-sal akademični slikar Fran Tratnik. Knjižico, ki je zgodovinsko in literarno važno delo. najtopleje priporo-čamo. Razne stvarL * Zgorelo žito. Posestniku Antonu Schmelzer blizu Heba na Češkem je ogenj uničil za 70.000 K pšenice. * Mast na Dunaju. »Arbeiter Zeitung« piše: Nakazila na mast so razdeljena. A ljudje ne razumejo. Nakazilo daje pravico, kupiti 20 gra-mov masti na dan. A izmed naštetih, ki so čakali pred prodajalnami, jih je le jako malo -dobilo mast. * Inženerke na Ruskem. Na pe-trograjski tehniki je 40 deklet dovršilo predpisane Studije. Dobile so in-ženerski diplom, na kar jim je bilo s posebnim carjevim ukazom dovolje-no svobodno izvrsevanje inžener-skega pokliča. To so prve inženerke na Ruskem. * Jajca v Berolinu. Nemci so na-vajeni dobre in rzdatne hrane. V Berolinu je posebno razširjena navada. vžiti pri zajutreku dve mehki kuhani jajci. Temu je zdaj konce. Oblast-veno Je urejeno tako. da dobi vsak prebivalec na teden eno jajce in tuđi kavarnarji ne dobe več jajec, kakor predloži nakazil. Bcrolincefn je to menda posebno neprijetno. * To «o C«5l! Upravni svet al-pfnske montanske družbe je imel 18. t. m. sejo, na kateri mu Je bilo predloženo poročilo o uspehih v prvi polovici letošnjega leti. Pri računu so bila Že vpoštevana nova davčna zvišanja, a vendar fma družba v prvi polovici letolnjega leta kar za 4,500.000 K več dobička. kakor ga je Imela v Istem Usu lanskega leta, ki se je že itak sijajno obneslo. * Hci i« oć^ Cecilija Klug v Muggembergu pri Voitsbergu na Štajerskem je imela ljubezensko raz-merje z nekim vojakom. Njen oče ni hotel tega trpeti in nastali so nudi prepiri. Dne 16. t. m. zjutraj je Cecilija svojega še v postelji ležečega očeta napadla z britvijo in mu priza-dejala na vratu smrtnonevarne po-škodbe, poteni pa se je obesila na drevesu pred domačo hišo. * Angleži v Indiji. Te dni je krožila po listih vest, da sta se ruska in angleška vlada pogodili glede zgradbe železnice, ki naj veže Rusijo z Indijo. Doslej so Angleži Ijubosum-no pazili, da ne priđe nobena tuja država Indiji blizu, zlasti ne Rusija, ki bi edino lahko postala nevarna tej angleški posesti. Angleška sama in već ali manj vsak Anglez se ima naj-več Indiji zahvaliti so svoje boga-stvo. Indijo, ki ima skoro 400 milijo-nov prebivalcev vlada 70.000 angle-škil uradnikov in oticirjev. Ti Angleži in angleski trgovci se v Indiji ne čutijo domaće, nego caka le vsak, kdaj se bo mogel povrniti v domovino. Seveda ne pridejo Angleži skoro nic v dotiko z domaćini. Vse življenje Angležev je koncentrirano v khibih. Ženskam podnebje ne stori dobro in zlasti se boje otrok. Ti namreč ne smejo ostati v deželi zaradi obnebja, sicer ovenejo in umrjo v naimlajših letih. * 17lctni morilec 141etne deklice. V nedeljo 10. t. m. je iz Stcyra iz?ci-nila 14letna deklica Ana Schmidhu-ber. Dne 16. t. m. pa je na ondotno policijo pripeljala žena iz lialstadta svojega 171etnega sina Ivana Kin-derja ter je jokaje povedala, da je njen fant umoril Ano Schmidhuber. Kinder je mizarski vajenec in je izgi-nil ono nedeljo, kakor rečeno dekle ž njim vred pa olletni mizarski pomoćnik K>rol Teodor Evben. Kinder je izpovedal, da je v nedeljo z Eybe-nom sel v gozd da bi dobila kako dekle. Ko je prišla Ana Schmidbuber, ki je bila na potu po mleko, jo je Evben napadel in grozeč ji z revol-verjem, jo posilil. Vlekla sta potem dekle v neko skrivalisče, kjer je Eyben str^al dekletu obleko s telesa in io vrgel na tla ter jo držal. dočim je Kinder zabodel dekletu Evbenov nož v srce. Evben je odšel neznano kam. Kinder pa je zbežal domov in je svoji materi vse povedal. * Ogrski državni zbor in avstrij-ska javnost- »Wiener Sonn und Mon-tagszeitung« piše: -Najbolj čitani liši je bil zadnji teden »Pester Lloyd«. V Budimpešti je namreč bila v drž. zboru razprava o najbolj aktuvalnih vprašanjih politike in vojne. Od te debate smo dobili v Avstriji le skrb-no očišćeno in prerešetano poročilo. Kdor je hotel kaj več izvedeti o go-vorih v Ogrskem državnem zboru, je moral vzeti v roke »Pester LIoyd«. Poznavalci madžarskega jezika so se podučili iz madžarskih ča-sopisov. V vsaki dunajski kavarni so bili konventikelni, pri katerih ie "kak prijazen gospod prevajal »Az EsU in »Pesti Mirlap«. Zakaj pa moramo mi poročila iz ogrskega drž. zbora čitati le v skrajšani. popačeni obliki? Odgovor: Ker cenzura tako hoće. A zakaj hoče tako cenzura? Na to je že težje odgovoriti. Kak vzrok mora avstrijsko cenzuriranje ogrskih dr-žavnozborskih poročil vendar imeti. Ali morda neha duševna polnoletnost avstro - ogrskih prebivalcev pri Marcheggu? Ali prenese ogrsko uho krepke:še besede, kakor avstrijsko? Ce je tako, zakaj pušča cenzura ogr-ske časopise čez mejo? Zakaj ne prepove uvoza strupa, ki ga razširja sicer gotovo solidni »Pester Lloyd€ z vestnim prevaranjem ojarrskih dr-žavnozborskih crovorov. Avstrijski žurnalisti ne zahtevajo več svobode, kakor toliko, da jih ne bo treba sram biti pred svojim ogrskimi tovariši. * Bukarešta. Iz Bukare^te v Stokholm došel ncvtralec je povedal poročevalcu nemških listov o buka-reških razmerah sledeče: Rusi so popolnoma gospodarji v Bukarešti. General Zaiončkovski se je pripeljal pod imenom »trgovec. Labanov« in Je imel z ruskim poslanikom Poklew-skim tri ure traiajoče posvetovanje z rotnunskhn generalnim štabom. Rusi so pred vsem zahtevali. da se mora v ćeli Romunski prepovedati prod?}anje alkohola, zahtevali. da se dođe!i ffnančnemu m!ni5trst\ai nekaj ruskih uradnikov in da prevzamejo ruski ofidrfi poveljstvo na železni-$kih križišcih. Tuđi so Rusi prevzeli nekaj važnih policijskih shižb ;n vse policijsko nadzorovanje tujcev. Por-tirji v hotelih so vsi ruski vohuni in pazijo posebna na 2i Je. Ru>ki poslanik Pokfevski se vozi v avtomobiln po mestu fn ima na javnih ulicah, zlasti v vele elegantni uttci Kisiliev hujskajoče govore. Minulo nedeljo se je prinelja! mimo hiše Take Jo-nesca. ravno ko je imel ta hniskajoč tovor z balkona. PoslaiiV Poklev- ski je burno pri Uje val Jonescu, ko je ta trdii« da bi bili že stari in oslabeli bivši državniki Romunsko radi prodali Nemcem. Razvneta množica je Jonescovo namigavanje dobro raz-umela ter pohitela pred vilo nekda-njega ministrskega predsednika Car-pa in razbila vse sipe. Poskusila je tako napraviti tuđi pri bivšemu mi-nistrskemu predsedniku Marghilo-manu, kjer pa svojega namena ni mogla dosed. Kralj se skoro nič ne prikaže, kraljica in prestolonaslednik pa pogostoma in vedno jima delajo za vojno vneti ljudje ovacije, dočim zapuščajo premožnejši ljudje mesto in se odpravljalo v Rusijo. Casopisje liujska prebiva!f;tvo tuđi s tem, da priobčuie vsakovrstne izmišljene ali pobarvane vesti z bojišća. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za »Zavod za v vojni oslepele vojake^: Dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju, 10 K, v kazenski zadevi Euks ca. Horvat. Za »Goriške begunce«: Diletanti iz Prevorja 61 K, kot čisti donesek fededališke predstave. Za »Vdove in sirote v vojni pad-lih vojakov«: Slovenske učenke v Idriji iz rodovin: Lapajnetove, Pega-nove in Ganglove. 49 K, kot čisti prebitek domaće gledališke predstave. Za »Ciril - Metodovo družbo«: Sišenski fantje 15 K, mesto venca na krsto Rosp. Francu Burgerju. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 14. septembra: Marton Lo-ridon, honvedski narednik, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Dne 15. septembra: Fran Mera-la, barvarski mojster in posestnik, 65 let. Sv. Petra nasip 29. Dne 16. septembra: Josip Šmaj-dek, mlinar s TopUc, 75 let. Mikloši-čeva cesta 11. — Ivan Kopczuk, pod-desetnik. v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Dne 17. septembra: Florijan Hafner, sirota, 1 leto. Streliška ulica 15. — Fran Kastelic, mesar in posestnik. 35 let. Karlovška cesta 28. — Stefan Voros, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Mariianišču. — Leopold Hofer, vojaški voznik, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. Dne 18. septembra: Minael Rejc, hiraiec, 74 let, Radeckega cesta 9. — Karei Nardin, hiraiec, bivši posestnik, 67 let, Radeckega cesta 9. — Leopold Zlebnik, monter, 23 let, Celov-ška cesta 22. Dne 19. septembra: Tvan BlažiČ. dimnikarski mojster, 41 let, Sv. Petra cesta 49. V deželni bolnišnici. Dne 14. septembra: Marija Bu-dal, posestnikova hči, 15 let. Dne 15. septembra: Mohor Fi-gelj, dninar, 60 let. Dne 16. septembra: Vinko Bla-žič, sin dimnikarskega molstra, 9 let. Dana^ni list obsega 6 strani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tfsk »Narodne tiskaru©«. ^T^aXa 0onjc obstoječe iz sobe z 2 posteljama in opra vi j eno kuhinjo, se tako| Clđđa V na]em. — Vpraša se pri ge. Aal Beden, Klađezna nlioa štev« t#« Tu2nlm srcem naznaniamo vsem sorndnikom, prijateljem in znancem, da je na§a iskreno ljubljena, dobra in pridna hči, oziroma sestra in teta, gospodična nlO]Zi|3 SISOlS po dolpi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno ▼ Gospodu zaspala. 3050 Pogreb nepozabne rainke se vrši 21. septembra ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Mengšu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Sv. Mihaela. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin! V MENGSU, dne 19. septembra 1916. Rodbine Prezelj-Skok-Sirc. (lastniea Jadviga Sare) L]abl]ana, Selenbnrgova ulica &ter. 5. =?■ PERILO namizno a\ Mlliav Cene zmerne. ******** Solidno delo- 5pcciolni edd^IcK za neue^tinc eprem«. I perile zm gc^pede po merl 1703 .SLOVENSKI NAROD*, one 20. septembra 1916. 215. fttev. TRI1LBTJ i KINO / VlDEALV^ Deklloa iz poštene htte, ki jt điUJUa ia* rssftser ljudske Sole in zmofaa obea defditil. je»i-kov v govoru in pfcgrri JoM asiSSSll kat ali na deleti. 3021 Naslov povc upravaiStvo »Sftoveo. Naroda«. Uienko tprejme sasalnl salaa Rozl FatMe, Ljubljana, Rimska oaata •. 3034 | pomoćnica in uajenea i 5pr«jm« toRej Valentin ClrbaniiS, l(ev. mejjter, Ljubljana, t>ol«nj$^o e. 1. —^—~— - - ________ ss* avssse r boljii mtavraciji ali kavani. Ptamane ponodbe sa ucravnJStvo »Slor. Naroda« pod »Mtt«totMilr TRILBY] i •* 22. oo 29. MptMibm v p V KIMO / Priporočamo našim s gospodinjiuii s KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske * tovame y Ljubljani kontoristlnjn vefc6s ▼ knjigovodstvu slovenskega in aemŠkega jezika za tako i. 3049 Prošnje i oavedbo plače oa stavbeni!-a ■iltrt laliltivikl, LJnblJant, Blrna^a a**ta itev. 2, gospodična srednje starostu splošaega gospodin jstva sposobna, Emoina slovenskega in nem- firega jezika 5 posebno dobri mi irpri- čevati k mali dniiini. 3046 Posudba na Planinska cesta stav. 14«, lrr«s Sp#taia Siska ČKilit in Ma (tepke) za kuhanje, kupi vsako množino. Velelganjarna šasija H. Rosner i Co. LJutiUoncL Pristen dober brinjevec se dobi pri 11 L SEBEHIKO V Spol fl&L Modni salon. Cenjenim damam priporočam svojo veliko zalogo najnovejših klobukov. mm- V zalogi novi žalni klobuki. •» Odprto tuđi v opoldanskih urah. — Cenc priznano nizkc. ROZi FabČiČ, Rimska cesta 6. n r g \ladimir Ih%ibar g i Maridl Hvibar roj. Pavlič , poročena. Vmiika gorica 18. septembra T916 Skofja JLofa. fi HsfHUtii poobla&enfa Njeg. jg^jf ces. in kralj. Apost VelMaostnu Izvanredna c kr. državna loterija sa vojnoskrbst«*M« nameit«. Ta d«■■■■■■■ loiarija uu ti.itt tekUk^ v §•*». Wsi 4#jaarfa ¥ israpaw tutiIh ttS^09 Ivasv •faiwtii rfobHek mala 200.000 k-POII. Zrcta»|t kt !•▼» na Dunaju dne 5. oktebra 1918. Sretka staae 4 krofje. l»s#aa sa js>lwsi# ari •Majka aa aa*r. * mm). «▼. ▼ itkrUadtt, vabi na Svoj Mi IIM III ki se bode vrSil T tolrtek, dao tt. s#ptsaikra Mit ab pol 9. mri svoter ▼ ana. IUal „pri Mraka41 Bbaska oosU, s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Poročilo iikvidacijskcgm odbora, 2. Potrjenje računa za leto 1915. 3. Nadotncstna volitCT likrid. odbora. 4. Slučajnosti. Likvidacijski odbor. Prlpoai¥ai Ako hi ta oWni zbor ne bil ob določeni uri skiepčen, vrSi se pol ure pozneje drugi na istem mestu in z istim sporedom. 3044 Texm ion motu papinuta trtka je najmočnejša vrvica. Bu« prlklataa M I pooezavo mt lm teiklk alt laakla poitaik mnvitkev. ▼•• vrsto ■Mterllala sa pov**MW I tedslnls Ocrta tekstibu lidutnja 3001 «•!. fraifca I»mhqy-]-wwiyif, Zf«. Ofrskt. | li ^ .a I « - I] Cn9||Bi 1 -s ils! KAVA! Ze xmletaf že s sladkorje n in vsemi primesmi v kockah za i/2 litra kave, Eia tata ketka stane samo 30 via. 500 kron plaćam tistemu, kateri more rečif da ni vredno. MmvotUm %m pripravljani* m fflaal: 1 tako kocko v pol litru vode 5 minut knhati, od ognja vzeti, 2 minuti pokrito pustiti in na jbol j5a kava je gotova. — P*> pottt po-aflfmai najmanj 20 kock, to je 1 kg K 9*501 ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni ! Pošilja se proti povzetju. Sprejmem pa na- roćeno blago tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znilana cena K 25*—. NaroČila sprejema in izvrSuje razpoSiljalnica Ivan Urek Ltvklfaaa