TURIZEM IN MINIMALIZEM (Mef) Čeprav je za nekaj dni dobro pritisnil mraz je bolj ali manj jasno, daje poletje tukaj. Enim se zdi zgodaj, saj smo še pred kratkim imeli zimo, v resnici pa je celo nekoliko prepozno, saj bi čez teden dni že moral biti tradicionalni Praznik pomladi, ki dejansko pomeni začetek turistične sezone. Izola si od tega poletja obeta dober obisk domačih in tudi tujih gostov, obeta si polne plaže, zanimive prireditve, pa tudi vrsto težav povezanih s povečanjem števila prebivacev našega mesta. Začelo se bo seveda s prometom in parkiranjem li Banka Koper 21. ma\ 1998 (sobotno dopoldne z vrstami pred parkiriščem na Lonki je že pokazalo, kaj nas čaka), nadaljevalo pa z ugotavljanjem gostov, da se v Izoli prav nič ne spreminja na bolje. Gostilne so še vedno natanko takšne kot so bile, jedilni listi tudi, hotelske sobe so le malo izboljšane, plaže nič bistveno bolj urejene, trgovine še vedno odprte ob nepravem času, sprehajališče so zasedli avtomobili, muzeja še vedno ni, galerije so skrite, edine zgodovinsko zanimive hiše in cerkve zaprte ali na pol porušene. Minimalizem tako ostaja edina zares otipljiva primerjalna prednost turistične Izole. Tam, kjer drugi ponujajo bazene v nadstropjih mi ponudimo razpadajoč pomol, kjer drugi ponujajo nočne lokale mi ponudimo koprifuoko ob desetih, kjer imajo drugi Adriatic €)£!3233 VAŠA ZAVAROVALNA ACHiaiA/ • prireditvene prostore imamo mi zaraščen letni kino, tam kjer imajo drugi svetleča sprehajališča imamo mi zatemnjeno promenado. Pa se vseeno lahko pohvalimo, da smo po številu gostov v samem slovenskem vrhu. Kdo ve, morda pa se turizem razvija prav v to smer: namesto blišča patina, namesto udobja utesnjenost, namesto zabave pa dolgčas. V pripravi strategije razvoja turizma v občini Izola bi morali upoštevati tudi takšne misli, pa naj se zdijo še tako nenavadne za današnji čas. PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066 / 770-328,770-728 fax: 066/770-329 ^ pouTiouE ninfl ^ IZOLA, ljubljanska 40, tel. 066/646-225 kolekcija odštekanih majic, hlač, kril AJTIM za mlade ČISTO SVEŽA KOLEKCIJA DOMAČE MODNE HIŠE "BUNNY" ŽE PRI NINI!! CENE KONKURENČNE!!! gotovinske nakupe še vedno nagrajujemo z 20% popustom! ^Bodite drugačne, oblačite se pri NINI!^ Ko trgovina pride k vam domov... TEL: 62 - 674 Kosovelova 32, Izola NEDELJA 24.5. POKAL MENOLE sodeluje 36 ekip iz Hr, It, Slo 6.30 zbor pred hotelom MARINA / 7.30 odhod na ribolov / 8.00 pričetek ribolova / 13.00 konec ribolova / 13.15 oddaja ulova na carinskem pomolu / 13.30 pričetek tehtanja ulova na terasi hotela MARINA / 14.30 kosilo za tekmovalce / 15.30 RAZGLASITEV REZULTATOV / 16.00 prosto pečenje ulova za občane Izole ter ostale obiskovalce BREZPLAČNO. MALI OGLASI MALI OGLASI MALI OGLASI • NUJNO POTREBUJEMO VEČ PASJIH UTIC, LAHKO RABLJENE, POTREBNE POPRAVILA. Kdor jih odstopi naj pokliče na tel. 066/ 62 814 • PRISRČNI IN IGRIVI MUCI išeta topel dom. tel.: 066 / 62 814 • RAČUNALNIKI IN DELI za začetnike od 23.000 SIT dalje, za profesionalce od 95.000 SIT dalje. Brezplačna dostava in montaža ter inštrukcije. Programi, igre. Tel. 645 818 od 9.00 do 18.00 ure. • MUCKO staro 3 tedne oddam, telefon 61 011 • PRODAMO POLOVICO HIŠE v Hrvatinih. Stanovanjske površine 83m2, telefon, mirna lokacija, edini stanovalci, možnost nakupa cele hiše. Pokličite 066 / 528 016 popoldne. • Po simbolični ceni prodam kuhinjske elemente. Tel. 646-452. .:t mno . nn i~t m rnft l._ MANDRAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066 / 600 ■ 010, faz: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Misiej, T. Feriuga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: GRAFIKA Glavina, Gažon PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. NETOLERANTNOST NA VSAKEM KORAKU Zdi se, daje Obala kljub konzervativnosti in zaprtosti slovenske družbe še vedno drugačna. Cankarjanskemu sindromu hlapčevstva ni v toliki meri podvržena, saj je bolj odprta. Mediteranski duh, pluralnost idej in heterogenost so s perspektive centra zavidanja vredni. Kljub pozitivnosti, ki postaja površinska, se tudi pri nas gradijo zidovi med domačimi vrtički. Mogoče je tega kriv ustroj družbe, ki se zateka k skrajnostim divjega liberalizma. Ljudje postajajo zaradi tega bolj netoleranfii in celo nasilni pri izkazovanju svoje edine in svete resnice. Pojavlja se neinovativnost in pomanjkanje attemativ, ki niso niti ponujene, še manj pa upoštevane. Netolerantnosti smo v različnih oblikah priča že skoraj na vsakem koraku. Drugače misleči, tisti, ki ponujajo svoje alternative in niso pravoverni, slepo zaverovani v eno resnico, niso več nasprotniki, temveč sovražniki. Nasprotniki igrajo igro s postavljenimi pravili, sovražnike pa je potrebno enostavno eliminirati, saj so moteč element. Kaj imata skupnega Mladi forum in Obalni zasvojenci? Oba subjekta, čeprav nimata nič skupnega sta naletela na podobne reakcije, skorajšnje izobčenje. Ambulante za zasvojence na Obali ne želi nihče v svoji bližini, nekaj podobnega pa se je že zgodilo s projektom komune na Krogu. Za prebivalce ja več kot moteča in nespremenljiva, čeprav je na Obali veliko število odvisnikov, ki so potrebni vsaj solidarnosti, če ne že pomoči. Starši se tega ne zavedajo, dokler jih lastni otroci s svojo zasvojenostjo ne pritisnejo golorokih ob zid. Mladi forum pa je legitimno izrazil svoje nestrinjanje z vključevanjem v NATO pakt in pri tem doživel odpor, paranoično obsojanje in bil proglašen za vnaprejšnjega krivca za mogoč neuspeh nadaljnjega projekta priključevanja Slovenije v to vojaško organizacijo, oziroma za morebiten suspenz drugega kroga širitve, kije bila opredeljena z madridsko deklaracijo iz lanskega poletja. Bil je edini, ki si je upal podvomiti v edino, posredno, na silo ponujeno alternativo. Enoumje je potrebno zamenjati z osnovnimi pravili igre v naši družbi. Ljudje morajo biti in imajo pravico biti obveščeni o vseh plateh problemov. Določiti se morajo pravita igre, kjer bodo zmagovali argumenti. Alternative so potrebne v današnjem svetu, kjer surov egoizem izpodriva solidarnost in pravičnost. Tomaž Kovač Mladi forum, Izola PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART Qcnifl[?^2ee}l3M ( 14.000 SIT), PCI do 10 let GRATIS, nad 10 let 50% POPUSTA ~l - ladja - ladja I0 dni (7X polp) od 37.900 do 55.000 SIT «'*>*">• TTTToT^ShHrnTI n nToTTITT^ PO N-PET 15 -19 agencija °OSP$OSa)3t\ (7poip.) = 80d0008TO 066 648-73i tel jTat: 066 646 • 747 / delovni 6as:PON-PET 8”? 2" in 17”-19* i SOB 1(f° - 12°° M«. ^ ^ rTT7YTYT}Cr\ITTYrCri nVTZiTjTT, OBVESTILO Za prebivalce Posočja, ki jih je prizadel potres zbira sredstva tudi Rdeči križ Slovenije. Vaše denarne prispevke lahko nakažete na ŽR 50101-678-51579, pod šifro 4009, s pripisom za "Tolminsko". Prav tako naprošajo vse, ki želijo darovati gradbeni material oz.material za obnovo poškodovanih domov, naj se oglasijo na Rdeči križ Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, tel. 061/1261-200. Za pomoč se vsem darovalcem že vnaprej zahvaljujejo. PIKA, STOP! ODGOVOR NA ČLANEK Z NASLOVOM VSEM DVOMLJIVCEM IN OMAHLJIVCEM TER NOVOKOMPONIRANIM PAMETNJAKOVIČEM, katerega avtorje g. Lucio Gobbo. Omenjeni avtorje v zgoraj navedenem prispevku še enkrat izpričal vso svojo aroganco, svojo nezmožnost sprejemanja drugače mislečih ljudi in svojo namišljeno sposobnost zavajanja ljudi. Skratka pokazal je bolj bedo kot blišč svojih sposobnosti. S ponesrečeno zvitostjo in omalovaževanjem je hotel zamegliti in preusmeriti pozornost bralcev na nekaj o čemer sploh ni bilo govora. G. Lucio Gobbo sploh ne navaja kateremu avtorju in na kateri članek odgovarja, da pa se ugotoviti, da se avtor "veleumno" skuša izogniti odgovarjati argumentom in posploši zadevo do te stopnje, da postane zadeva sama smešna in osmešen njen avtor. No, menim, da avtor odgovarja na članek dr. Gombača v Mandraču št: 262 od 16.4.98. vendar ga je to strah napisati, zato avtorja poimenuje kar Speedy Gonzales (kako izvirno jurišniško in poniglavo)! Očitno je, da pisec, članka ne more prenesti drugače mislečih ljudi in ga spreletavajo ledeni srhi, kadar take ljudi zazna. Zato si dovoli, da jjh poimenuje kar NOVOKOMPONIRANI PAMETNJAKOVIČI. Analogno temu je potemtakem g. Lucio Gobbo torej PO STAREM SKOM PON IRAN 1 PAMETNJAKOVIČ. Prepričan pa sem, daje g. Gobbota predvsem iritiral zapis v članku dr. Gombača o dveh izolskih županih, ki sta bila," eden najprej predvojni in medvojni fašist po letu 1943 pa celo eden od komandirjev Istrskega odreda, drugi pa najprej precej črn potem pa še bolj krvavo rdeč", kakor je zapisal dr. Gombač. G. Lucio Gobbo če mislite, da je možno ali lahko ovržete te trditve? Ali lahko ovržete ostale trditve v članku dr. Gombača po vrsti kakor jih navaja? Samo prosim Vas, da v Vašem odgovoru ne posplošujete zadeve in ne spuščate megle. Mislim, da boste poskušali vse, da me polijete z gnojnico, zato Vam ponujam takoj nekaj iztočnic. Sam sem po prepričanju antifašist in zagovornik NOB. Vendar tistega dela NOB, ki ni nasedel ideologiji komunizma ampak seje podal v pravičen boj proti okupatorju. Verjemite, daje v sami Izoli kar precej takih ljudi, ki na račun NOB niso dobili nobenih privilegijev. Privilegije so dobivali tisti, ki so bili za komunistično revolucijo. Naj Vam samo omenim, da sem izredno ponosen na delovanje mojih in ženinih staršev med NOB saj so bili kot antifašisti in narodnjaki preganjani, zaprti in internirani, po tem pa odšli v partizane ali pa delovali kot terenci. Zato sta bila oba najina očeta tudi odlikovana.To pa navajam še iz posebnega razloga. Kot kandidat na nadomestnih volitvah za župana Izole sem moral prenašati zmerjanje nekaterih iz vaših vrst, da sem fašist!? Ponavljam, sem antifašist, in sem sploh proti vsem totalitarnim režimom, ker vsi totalitarni režimi izvajajo genocid, izvensodne poboje in so antidemokratični. Torej sem DEMOKRAT ! G. Lucio Gobbo, zaključujete Vaše pisanje z upanjem,da ne bo več dilem na to temo. Zakaj ne? Se morda česa bojite? Z Vašim prispevkom ste me izzvali pa ne zaradi teme, ki jo Vaš članek obravnava, ampak zaradi podcenjevalnega odnosa do bralcev, do drugače mislečih, zaradi Vašega sprenevedanja in arogantnega pisanja. PIKA STOP IVAN BIZJAK PIKA STOP NI DOKAZ ! Že nekajkrat me je uredništvo Mandrača hotelo prepričati, da sem mentalno zaostal ker, ne poznam dolgolascev z njegovih prvih strani ker nisem med redkimi, ki si v kinematografu ogledujejo nagrajene filme,in ker ne obiskujem umetniških prireditev katerih si med ostalim ne ogleda niti minister za kulturo in ker na sploh ne poslušam evropske glasbe v prekoocenskem nabijanju, toda da me nekdo ki se je rodil globoko v povojnem času želi učiti zgodovine katero sem tudi sam doživljal je le nekoliko prehuda. PIKA STOP ni dokaz, dokaz so dejanja brez sovraštva in brez podtikanj s katerimi pisec skuša razdvojiti vse ki si prizadevajo pozabiti preteklost in usmeriti vsa prizadevanja v skupno sožitje. Tako na primer mi nikakor ne gre v glavo zakaj vsi narodi praznujejo zmago svoje zadnje vojne le pri nas na zadnjo vojno pozabljamo tudi na njihove žrtve - in se oklepamo le predzadnje, ki je že več kot 50 let za nami. Pustimo preteklost zgodovinarjem in sedanjost NAŠEM-u (ja Slovenci pišemo NAŠEMU) narodu gospod Lucio. Anton Pavlovčič POPRAVEK V prejšnji številki Mandrača je pri prispevku Borisa Kovačiča z naslovom O TIGRU-ZA KONEC pri prepisovanju prišlo do napake. V šestem odstavku se namesto "ki jih je vodila "Giunta"" besedilo pravilno glasi "ki jih je vodil Giunta", v sedmem odstavku pa se namesto "iz kraja Honved” pravilno glasi "v kroju Honvedov". Za napako se avtorju opraviočujemo. IZJAVA ZA JAVNOST Slovenski forum v času, ko se oblikuje brigada treh držav, podpira napore, usmerjene k sodelovanju Slovenije v okviru trilaterale, ki bi posredno omogočili polnopravno članstvo v EU in v NATO, vendar menimo, daje pred dokončno odločitvijo za vstop v EU in v NATO za to potrebno na referendumu preveriti voljo Slovencev, oziroma pridobiti soglasje večine slovenskih državljanov. Nase predstavnike na pogajanjih za vstop v EU in v NATO opozarjamo na skrajno previdnost, da ne bi pristali v podrejenem položaju; pogajanja in dogovori naj potekajo tako, da bo Slovenija v teh oblikah sodelovanja imela mesto, ki ji po ustanovnih listinah teh združenj pripada. Upošteva naj se dejstva, da smo bili v drugi svetovni vojni na strani zmagovite koalicije, da smo ze tedaj dalj časa imeli razvite politične in ekonomske odnose z državami sedanje EU, in da smo pred tem vec desetletij sodelovali v regionalnih združenjih centralne in južne Evrope, nenazadnje pa smo tudi prvi razpisali in izvedli demokratične volitve v takoimenovani vzhodni Evropi. Zaradi teh razlogov Slovenski forum upravičeno pričakuje, da se bomo v vse nove povezave regionalnega ali širšega evropskega značaja povezovali enakopravno, da bo pri soodločanju nas delež enak deležu ostalih partnerjev. V Slovenskem forumu tudi menimo, naj bodo naši pogajalci pri teh povezovanjih pozorni tudi na v preteklosti kompormitirane nazive in imena, ki bi zalili čustva Slovencev (brigada Julia). V ozadju taksnih idej so namreč lahko težnje po siljenju nadvpliva posamezne clanice na našem in širšem ozemlju. SLOVENSKI FORUM: PREDSEDNIK: mag. Janez Jug * pomoč pri hujšanju * odprava celulita * aromoterapija * algoterapija * ročne masaže * sprostitvene masaže * limfna drenaža * pedikura * depilacija Polepšajte svoj videz in izboljšajte svoje počutje! TURISTIČNO ZDRUŽENJE IZOLA G.I.Z. Izola, Veliki trg 11 organizira za vse, ki se UKVARJAJO S TRGOVINO IN GOSTINSTVOM v občini Izola POSVET TRGOVINA IN GOSTINSTVO V STRATEGIJI TURIZMA V IZOLI Posvet bo v sredo 27.5.1998 ob 20 uri v RESTAVRACIJI SGTŠ-RIVIERA Izola Na posvetu bodo sodelovali: predsednik Turističnega združenja Izola g.i.z., Branko Simonovič županja občine Izola, Breda Pečan predsednik Območne obrtne zbornice Izola, Ivan Paliska v.d. direktor Turističnega združenja Izola g.i.z., Igor Franca predsednik odbora za turistično infrastukturo pri Turističnem združenju Izola g.i.z., Franc Gorišek predsednik odbora za trženje pri Turističnem združenju Izola g.i.z, Dean Kocijančič Vljudno vabljeni! V__________________________________________________________________/ INVALIDI SO TUDI PLESALI KOMUNALA SE SELI Minulo soboto so teraso pred Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli dodobra napolnili člani Društev delovnih invalidov iz Kopra, Pirana, Sežane, Postojne in Izole, ki so se zbrali na letnem srečanju društev obalno kraške regije. Srečanja se je udeležila tudi delegacija Zveze delovnih invalidov Slovenije ter delegacije društev iz Domžal, Trbovelj, Vrhnike, Cerknice in Mirke Bistrice. "Namen teh srečanj je, da se medsebojno bolj spoznamo, sklepamo prijateljstva ter da se poveselimo," je v uvodnem nagovoru poudaril Zmago Višnjvec, predsednik Društva invalidov Izola, ki je srečanje pripravilo. Udeležence srečanja je pozdravila tudi izolska županja Breda Pečan, nato pa še Valerija Macarol, članica koordinacijskega odbora obalno-kraške regije, ki povezuje in usklajuje delo posameznih društev v regiji. V svojem nagovoru je opozorila na neprimernost določila novega Zakona o varnosti cestnega prometa, ki omogoča pridobitev parkirne karte le invalidom, ki imajo vozniško dovoljenje. Ob dejstvu, da nekatere najtežje kategorije invalidov zaradi bolezni ali telesnih okvar ne morejo pridobiti vozniškega dovoljenja, pomeni takšno določilo hud udarec, saj jim otežuje dostop do zdravstvenih in drugih ustanov ter krajev. V bogatem kulturnem programu so nastopili Mladinski pihalni orkester Izola, Pevski zbori Društva upokojencev, OS Dante Alighieri Izola, Doma upokojencev Izola ter ansambel Primorski fantje. Več kot petsto udeležencev srečanja je tako preživelo prijetno sobotno popoldne v družbi prijateljev in znancev, nekateri pa so se tudi zavrteli ob zvokih Primorskih fantov.(kb) DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAGODJE - DOBRAVA VABI vse upokojence, da se nam pridružijo na družabnem potovanju po Gorenjski, ki bo v soboto, 6.6.1998. Ogledali si bomo znamenitosti Brezja, Begunj, Vrbe, Krope in Drage. Cena izleta znaša 3.500 SIT. (prevoz, malica, kosilo) Prijave in vplačila sprejema ga. Nadja Gregorovič v trafiki jagodje do 4.6.1998. Odnod bo izpred Krajevne skupnosti jagodje - Dobrava ob 6.45 in ob 7.00 uri izpred Marketa jagodje. SINJSKA ALKA NA KMETIJI MEDLJAN bo v soboto, 23.maja ob 16.uri ! Vabljeni vsi, ki imate radi konje in ste za dobro zabavo. Seveda je poskrbljeno tudi za hrano in pijačo, pa tudi za glasbo v živo ! PRIJAZNO VABLJENI V SOBOTO NA KMETIJO MEDLJAN ! i/italis n car V ■ V fitnessstudio A*/f^W/dool Ljubljansko 51 / tel. 648-042 Izola DREVORED l.MAJA 4/A / tel. 647 448 MOB 0609 - 63 44 33 V DVOJE JE CENEJE ! ZA ČLANE AVTOŠOLE BISER - 3 mesečni 10 % POPUST V FITNESS STUDIU VITALIS ( za rekreativce in športnike, za programe vseh vrst in za vsa starostna obdobja...) in ZA ČLANE VITALISA - POSEBNE UGODNOSTI PRI AVTOŠOLI BISER (brezplačni tečaj za CCP, sezonski popusti...) Z avtošolo BISER do vozniškega dovoljenja in s fitnessstudiom VITALIS do kondicije in lepo oblikovane postave ! Oglasite se za dodatne informacije ! Na novo lokacijo izolske Komunale v industrijski coni (bivši IMP) se ie pred nedavnim že preselila celotna operativa, pred dokončno preselitvijo celotnega podjetja pa morajo opraviti še nekaj gradbenih del in prostore ustrezno preurediti. Tako že poteka preurejanje skladišča v delavnico, pravkar pa so zaključili fazo projektiranja prostorov uprave. " Prostore želimo urediti tako, da bodo čimbolj funkcionalni in skladni z našimi potrebami, zato delamo sistematično in ne na pamet. S preselitvijo se nam ne mudi, zato si lahko vzamemo čas, da prostore preuredimo tako, da bodo kar najbolj ustrezni. Poleg tega pa tudi denarja ni pretirano veliko, " je povedal direktor Komunale Alojz Zorko. Dokončno naj bi se podjetje v celoti preselilo na novo lokacijo predvidoma do konca letošnjega leta. POŽAR SO UKROTILI V Izolski bolnišnici je minuli četrtek točno opoldne zatulila sirena. Požar! K sreči je člo le reševalno vajo Požar 5-98, v kateri je sodelovalo 55 ljudi od medicinskih sester in tehnikov, luških delavcev, tehnično reševalne ekipe do članov štaba CZ ter vodje vaje. Vaja je potekala po scenariju, ki si ga je zamislil inženir Zlatan Ravbar iz Varinga, ki je tudi pripravil elaborat. "Zagorelo" je ob popravilu ------------------------------------------- ekspanzijskih posod na podstrešju bolnišnice in ker požara ni bilo moč pogasiti z gasilnimi aparati je steklo obveščanje. Poleg obvestila regijskega centra za obveščanje še skupine delavcev Luke Koper, ki so osebju bolnišnice pomagali pri evakuaciji pacientov iz 4.nadstropja. Gasilci so prispeli na kraj dogajanja v dvajsetih minutah, medtem pa se je že začela evakuacija pacientov. Ta e trajala veliko manj, kot je bilo predvideno v scenariju, saj so zanjo Trojke, katere so se organizirali potrebovali le iT minut/karTeTe 40 pripadniki bolnišnične CZ in delavci luke odstotkov predvodenega časa. KoPerso z dvi9.ah PrePellal'10 pacientov s Paciente so evakuirali s posteljami in posteljami vred. dvigali (ta so povezana tudi z agregatom in lahko delujejo kljub morebitni izključitvi električnega toka.), z vozički, na nosili in peš. Tudi gasilci so požar pogasili v krajšem času od predvidenega. Ob analizi poteka vaje so se pokazale predvsem nekatere pomanjkljivosti, ki so povezane s postopno gradnjo bolnišnice. Tako ima bolnišnica leseno ostrešje, izkazalo pa se je tudi, da je dokaj otežen dostop intervencijskih vozil na plato pred bolnišnico, tako zaradi neurejenih dostopov, kot zaradi pogosto zaparkiranih dostopnih poti. Ob generalki so tudi ugotovili, da statična obremenitev jaškov na platoju pred bolnišnico ne vzdrži osnega pritiska intervencijskih vozil, zato so jih morali pred vajo zaščititi z deskami. Kljub temu so nekatere plošče tudi popokale, čeprav je ta plato predviden tudi za pristajanje helikopterjev, (kb) Nekaj "pacientov" so gasilci evakuirali s strehe tudi s pomočjo dolge lestve, na ploščadi pa so napihnili tudi reševalno blazino. Vajo so opravili uspešno, požar so pogasili, da pa Di se morali izkazovati tudi ob resničnem požaru - tega jim pa ne želimo. ČLOVEK IMENOVAN OREL Poznam ga že vsaj dve desetletji, še iz časov, ko je ustanavljal obrtno zadrugo Galeb. Kasneje mi je njegovo ime prišlo pod tipke pisalnega stroja ali računalnika še velikokrat, še največkrat v povezavi z gradnjo izolske marine. Kljub temu, da je ta velik gradbeni in turistični objekt dobro polnil strani časopisja sva se šele včeraj (sreda, 20. S. 1998) prvič srečala za pravi intervju. Seveda se je petnajst minut povleklo v dve debeli uri, iz vsega povedanega pa sem skušal izbrati tisto, kar bo najbolj značilno za Viljema Orla, predsednika upravnega odbora družbe Marketing Galeb oziroma, prvega človeka izolskega Galeba, katerikoli že je. - Galeb danes seveda ni tisti Galeb izpred petnajstih let? - Nekoč (1988-89) je bilo tako-le (pokaže shemo s fotografije). Glede na to, daje zadruga šla v stečaj smo ustanavljali čimveč podjetij zato, da za njih delamo različne storitve, od pravnih do računovodskih in tako naprej. Teh podjetij je bilo in je okoli 20, ki se poslovno ali kapitalno vežejo na nas. Danes se je zgodilo to, da nismo šli v privatizacijo, da smo Inženiring dali državi in je lastnik Razvojni sklad, ki mu pomagamo, da bi ta p.o. čimbolje prodal. Galebje bil d.o.o. in ker smo mi izstopili je postal družbena last in smo tudi to prodali, tako da danes je shema podobna prejšnji, le da je namesto Galeba Izola d.o.o. na njenem mestu Marketing Galeb d.o.o. in so ta podjetja, ki poslujejo v povezavi z nami. Mi dejansko koordiniramo med firmami, ki so samostojne, zato da pocenimo skupne zadeve. - Kako to praktično zgleda? - Recimo, da prideš k nam ti in praviš: »Glej Bogdan, mi razmišljamo, da bi naš časopis spravili na regijski nivo, manjka pa mi to in to«. Jaz bi vprašal: »koliko to prinaša«, ti bi povedal, da ni prav veliko ampak če bi se razširil bi morda šlo. Na tej osnovi bi mi pripravili investicijski elaborat, povedali s čim lahko pomagamo in potem bi ugotovili, da je to dobra ideja v celoti in bi šli zraven. Pri zadevah, ki nam niso strateške se dogovorimo tako, da se ne vtikujemo v poslovanje teh firm razen, da imamo pravico veta, če vidimo, da gre v izgubo. Nasploh skušamo imeti pri teh firmah manj kot 50 odstotkov kapitala, da iniciativo pustimo aktivnemu lastniku. Enostavno skušamo pomagali, saj imamo s tem tudi mi nekaj od tega. - To deluje zelo obetavno, celo spominja na stare čase. - Mislim, daje podobnih podjetij v Sloveniji malo. Nekoč smo imeli tisoč obrtnikov in skupne službe, ki so za njih delale. Potem je to šlo z razpadom Jugoslavije, ko smo izgubili ogromno. Tako smo morali začeti vse od začetka, zadružništva ni bilo več, vsi sposobni obrtniki so postali podjetja in smo z mnogimi navezali stike. Eni so propadli zaradi izvoza, nekateri pa kar uspevajo. - Kakšno je vaše finančno zaledje? - Mi delamo z vsemi bankami v Sloveniji, ki so zadnje čase zelo vesele, kadar jim prinesemo kakšne naše projekte. Treba je vedeti, da so banke zadovoljne, če lahko kvalitetno plasirajo denar. Končalo seje obdobje, da moraš biti banki hvaležen, ker ti da kredit. Delamo torej z vsemi bankami, razen morda z dvema iz naše regije in vsak projekt delamo z drugo banko. - Kateri projekt je bil doslej najuspešnejši? - Vem samo za enega, ki ni bil uspešen. To je izolska marina. Seveda je to zelo velik projekt in moral sem si izpisati dogodke, ki so se vrstili v tej zgodbi, ki jo bom enkrat napisal v knjigo. Sicer pa je marina za nas posebna, ker nam blokira velika sredstva. Mi v marino nismo nameravali vstopiti z našimi sredstvi ampak tako kot v druge projekte, ko daš denar za zagon, potem pa najdeš sofinancerje, banke in tako naprej, projekt spelješ in ga končno na trgu ponudiš najboljšemu ponudniku. Sicer se bo tako tudi zdaj končalo, vendar je bila moja ideja čisto drugačna: Kot star zadružnik sem sklepal tako-le: Mi ponudimo projekt, vendar nisem pričakoval tako nemogočih bančnih obresti in tako nenavadnega delniškega sistema, ko dobimo ugodne kredite na 20 let začnemo. Razmišljali smo celo, da bi ponudili delnice najprej Izolanom, potem Slovencem in bo to klasična delniška družba (takšno marino ima Lošinj op.a.). Ker pa tega ni bilo, ker zaradi številnih blokad nihče ni verjel v projekt, zaradi medijskih napadov in podobnega nas nihče ni niti vprašal, kaj zares nameravamo in končno se je zgodilo tako, da imamo mi večino našega denaija vezanega v tej marini, kar nikoli ni bil cilj. Eden ni dal denarja, drugi tudi ne, banka ne zaupa več, druga je šla v stečaj in zdaj je tako, da skušamo zadevo zaključiti tako, da potegnemo naš denar nazaj iz tega projekta. Mi bi sicer radi delno ostali v marini, vendar v okviru možnosti, ne pa, da mi zaradi nje stoji deset ali dvajset drugih projektov in da smo morali prodati kup stvari zaradi te marine. Tako smo pred leti kupili Polimer, češ da bomo tam delali center drobnega gospodarstva, ker pa ni bilo denarja smo ga morali prodat. - Nekoč ste izjavili, da boste tožili občino Izola, če bo gradnje marine obstala? - Ja, mi smo dobili spor proti državi zaradi slabih papirjev, ki nam jih je izdala občina, škode pa ne, ker smo zahtevek umaknili, saj smo rekli, da so vsi papirji zdaj na mestu. V resnici pa so se tožbe in pritožbe šele prav začele. Mi papirjev nismo delali. Mi smo prišli kot investitorji, pripeljali s seboj toliko in toliko firm, hkrati pa se nenehno mučimo z vso to dokumentacijo. - Vendar se gradnja nadaljuje. - Moram povedati to-le: Zame osebno je marina dokončana, narejena. Če prva leta ne bi bili trmasti bi projekt razpadel, danes pa je tukaj, stoji, le pravega gušta ni več, ko se sprehajamo tam. Res pa je, da smo jo skupaj z Izolani, razen z nekaj izjemami, naredili in da je nihče ne bo več vzel od tukaj. Čigava bo ni več moj problem, seveda pa se bomo o tem še dobro dogovarjali. - Tukaj sta najbolj izpostavljena Istrabenz in italijanski partner Altan profabricati. - Mislim, daje italijanski partner tako glasen ravno zaradi dogovora z Istrabenzom. Mi smo v resnici v sporu z Italijanom od leta 1994, ko smo vložili tožbo za izključitev partnerja, ker ni hotel dokapitalizirati firme, prav zaradi vseh teh sporov okoli papirjev. Mi smo dokapitalizirali firmo in ker tega ni storil smo šli v tožbo, ki bo v kratkem prišla na vrsto na sodišču. Mi ji pravimo »mati vseh tožb«. Ko bo končana bo delež 50:50, kot zdaj pravi on, ali pa 90:10, kot pravimo mi. To seveda ni nič novega in od tistega leta dejansko ni bil več aktivno v projektu. Ker ni prišel zraven z novim, svežim kapitalom smo šli v tožbo in smo iskali ta kapital doma. Našli smo ga pri Istrabenzu, ki naj bi vstopil v Porting, ki je medtem prevzel celotni kapital marine, poravnal stare obveze in vzpostavil razmerje 80:20 s tem, da dovoli možnost, da še kdo dokapitalizira projekt do največ 49 odstotkov. - V tem dogovoru Italijana ni? - Mi smo opravili vrsto pogovorov na konzulatu in ambasadi, da bi rešili ta problem. Bili smo pripravljeni tudi izstopiti ali ohraniti simbolični delež, da se le stvar reši in naj se naprej pogovarjata Istrabenz in Altan, kot se pravkar dogaja. - Vam je Italijan sposoben vrniti vaš delež? - Mislim, daje sposoben vrniti naš vložek, čeprav je tega denaija precej. Skupaj z vsemi tistimi, ki so sodelovali z nami bi to zneslo tam okrog 4 milijone mark, skupaj z vsemi dolgov, ki bi jih bilo treba plačati pa je to kakšnih 14 milijonov mark. Za dokončanje marine mi dejansko danes rabimo vsega skupaj 6 milijonov mark in konec. Žal pa marsikaj s tem v zvezi stoji zaradi različnih sporov. Manjka nam gradbena za trikotnik in ostalo, za kar še ni izdano lokacijsko dovoljenje. Mi imamo lokacijsko za zadnji pomol in za valobran, vendar moramo čakati na ustavno sodišče. Če bi to dokončali bi lahko rekli: »Dobro, mi smo avto naredili, kdo ga bo kupil in kdo ga bo vozil pa ni več naš problem« To je naš koncept. - Med Izolani je v zvezi s tem zadnjim pomolom precej hude krvi. - Takšna marina kot je izolska se mora integrirati v mesto in komunalni privezi morajo biti njen sestavni del. Po mojem mnenju moramo mi priskrbeti toliko in toliko komunalnih privezov za Izolane, toda dokler bodo Nemci in ljudje iz drugih koncev Slovenije vezani na komunalnih privezih, potem hočem jaz imeti svoj privez na Bledu ali v Salzburgu ali v Nemčiji. Mi moramo to površino nameniti res Izolanom, ne pa fintnim Izolanom z nekakšnimi partnerskimi pogodbami. Komercialni privezi morajo biti komercialni, komunalni pa res komunalni. Zaenkrat je pa tako, da je to zagotovo ena najbolj živahnih in simpatičnih marin na obali. - Zdaj je v pripravi odlok o koncesiji. - Mi podpiramo izdelavo tega odloka, ker je prav, da na tak način uredi občina odnos z upraviteljem marine. Prav tako želim, da bi marino dokončali in da bi dobila pravega lastnika, ki bo dobro skrbel zanjo, seveda pa mi je tudi do tega, da je to takšen lastnik, ki bo upošteval interese tega mesta in ljudi, ki, hote ali nehote, že živijo s to marino. (po zvočnem zapisu priredil) Drago Mislej Obala med Belvederjem in Strunjanom kmalu med zavarovanimi območji sredozemskega pomena MEDNARODNE POVEZAVE NARAVNEGA REZERVATA Minuli teden so se na obisku v Sloveniji mudili predstavniki Regionalnega centra za posebej zavarovana območja (RAC/SPA) s sedežem v Tunisu. Gre za center, ki je nastal na osnovi Protokola o posebej zavarovanih območjih v Sredozemlju, ki je bil sprejet leta 1982 v okviru Barcelonske konvencije. Slednja je bila sprejeta leta 1975, z njo pa so se sredozemske države zavezale, da bodo izvajale aktivnosti za varovanje Sredozemskega morja pred onesnaženjem. V naslednjih letih je bilo sprejetih več protokolov, ki so obravanavali različne vidike varovanja sredozemskega prostora, zgoraj omenjeni protokol pa naj bi pripomogel k intenzivnejšemu raziskovalnemu delu in izmeniavi informacij med sredozemskimi državami, predvsem pa k uveljavljanju ukrepov za varovanje ogroženih vrst oziroma sredozemskega rastlinstva in živalstva v celoti. Osnovne aktivnosti centra RAC/SPA v Tunisu so povezane predvsem z varovanjem naravne in kulturne dediščine Sredozemlja, varovanjem ogroženih vrst, pa tudi z varovanjem biotske raznolikosti nasploh. Gostje iz Tunisa, so si skupaj s predstavnikoma Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Borisom Križanom in mag. Robertom Turkom ogledali naša zavarovana obmorska območja ter se s pogovarjali s predstavaniki lokalnih oblasti in institucij, ki se ukvarjajo z morjem. Pogovarjali so se tudi o možnosti vpisa Sečoveljskih solin in Naravnega rezervata Strunjan med posebna zaščitena območja mediteranskega pomena, saj tidve območji zaradi svojih kulturnih in bioloških značilnosti zadoščata kriterijem za vpis v ta seznam. Trenutno je na seznamu SPAMI (Specially protected area of the Mediterranean importance) 1 32 posebnih zaščitenih območij. Kot je povedal Boris Križan, v.d. direktorja MZVKND, si od vpisa na omenjeni seznam zavod obeta predvsem pomoč strokovnjakov Centra pri izdelavi projektov za upravljanje zaščitenih območij, saj je ravno to šibka točka naših naravnih rezervatov. Ti so sicer formalno zavarovani, vendar pa niso ustrezno upravljani. Osnove za rešitve glede načinov upravljanja zavarovanih območij bo sicer določila zakonodaja, ki je trenutno v pripravi, vendar bo potrebno v naslednji fazi izdelati konkretne programe. Poleg tega bi se, po besedah predstavnikov piranskega zavoda, na ta način odprle možnosti za pridobivanje sredstev iz mednarodnih fondov, tudi za prezentacijo teh območij. Da je neustrezno upravljanje pomanjkljivost naših zavarovanih območij sta ugotavljala tudi predstavnika tunizijskega RAC/SPA Chedly Rais in Emmanuel Coudel. "Ugotavljamo, da je pri vas na področju varovanja narave veliko dela že opravljenega. Veliko je narejenega glede zakonodaje, ki regulira zavarovana območja, pri idfentificiranju tistih zanimivih območij, ki jih je potrebno zaščititi, veliko dela pa vas še čaka glede upravljanja z njimi. Slovenska obala je kratka in zato močno pod pritiskom človekovih intervencij, vendar je situacija podobna povsod v Mediteranu," je povedal Chedly Rais. Po mnenju Francoza Emmanuela Coudela, strokovnjaka za razvoj in promocijo zavarovanih območij, je pomembno, da smo uspeli zaustaviti gradnjo na teh območjih. "Vendar boste morali v prihodnje poskrbeti, da bodo na tak način odprta javnosti, da bodo ustrezno izkoriščana in se zaradi tega ne bo povzročalo FRIZERSKI SALON "NEDA" # Frizerski salon NEDA obvešča cenjene stranke, da bo salon odprt NON-STOP od 8 - 20 ure od 4.5.98 dalje. Ob sobotah pa VnraH od 7-13 ure. # Študentje in dijaki imajo pri vseh storitvah popust. #Še vedno velja predhodno Smrekarjeva 27 / Izola naročilo! tel.: 63-587 v..... ........... -J Ena izmed tabel, ki so jih sredi marca postavili v Naravnem rezervatu Strunjan in s tem vzpostavili celoten sistem označevanja, ki obiskovalca seznanja z geološkimi, geomorfološkimi, zoološkimi, botaničnimi in krajinskimi zanimivostmi naravnega rezervata. Ena izmed treh večjih informativnih tabel je postavljena tudi pri vhodu v rezervat pod Belvederjem (na sliki). škode." Danes imamo ob naši obali sedem zavarovanih območij in sicer Sečoveljske sojjne, Piranska Punta, jezera v Fiesi, Laguna Stjuža v Strunjanu, Škocjanski zatok, Debeli rtič in Naravni rezervat Strunjan, katega velik del sega tudi v izolsko občino. To je tudi zaenkrat edino zaščiteno območje v naši občini, vendar pa obstaja tudi predlog za zaščito rastišča ogrožene pozejdonke v obalnem pasu med Koprom in Rexom. Gre za najsevernejše rastišče te morske trave v Sredozemlju. (kb) STOPNJA BREZPOSELNOSTI SE VEDNO MED NAJVEČJIMI V REGIJI Po podatkih koprske Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje se je v lanskem letu število zaposlenih na območju izolskega Urada za delo povečalo za 1,9 %, kar je največ v primerjavi z ostalimi upravnimi enotami, ki sodijo pod okrilje koprske enote. Tako je bilo v Izoli decembra lani zaposlenih 5.017 oseb. V lanskem letu je bilo v Izoli prijavljenih 1.631 potreb po delavcih, novo zaposlitev pa je našlo 1.414 oseb. Najmanj potreb je bilo pokritih pri zahtevanih najnižjih stopnjah izobrazbe (L,II.), največ pa pri srednji (V.) stopnji izobrazbe. V lanskem letu se je v Izoli na novo registriralo 560 brezposelnih, decembra lani pa je bilo brezposelnih 954, letos aprila pa 906 oseb, kar gre predvsem na račun sezonskega zaposlovanja. Stopnja brezposelnosti je aprila znašala 15,2 %, kar je 0,3 % več od republiškega povprečaja. Ta odstotek nas uvršča med območja z največjo stopnjo brezposelnosti v regiji, saj je pred nami le Ilirska Bistrica z 17,9 %. V Kopru dosega ta stopnja 11,7 %, v Piranu, Postojni in Sežani pa se giblje med 9 do 10 odstotki. V Izoli prejema republiške štipendije 344 dijakov in študentov, 57 pa jih prejema Zoisovo štipendijo. V lanskem letu je bilo v Izoli izdanih tudi 614 delovnih dovoljenj tujcem, v regiji pa je bilo skupno izdanih 4.205 delovnih dovoljenj, od katerih jih je bilo 1800 novih, ostala pa le obnovljena. Gre predvsem za državljane držav z območja bivše Jugoslavije, med ostalimi pa je bilo največ dovoljenj v regiji izdano državljanom Ukrajine (202), med katerimi prevladujejo plesalke, (kb) ITALIJANSKE PENZIJE PO NOVEM Prejemniki italijanskih pokojnin bodo odslej prejemali pokojnine vsak mesec in ne vec vsaka dva meseca kot doslej. Prejemniki dveh ali več pokojnin pa bodo prejeli enotno izplačilo.INPS (Zavod pokojninskega zavarovanja Italije) je namreč spremenil način izplačevanja pokojnin, ki ga bo začel izvajati z letošnjim julijem. Tisti, ki so do sedaj prejemali pokojnine v neparnih mesecih, bodo z julijem letošnjega leta začeli prejemati mesečne pokojnine. Večina upokojencev, ki je prejemala pokojnine v parnih mesecih (februar,april...) bo pokojnine pričela prejemati v mesecu avgustu. Trinajsta pokojnina bo vključena v decembrskem izplačilu. Mesečni zneski pokojnin od 10.000 ITL do 100.000 ITL se bodo izplačevali dvakrat letno. Mesečni zneski pokojnin pod 10.000 ITL pa enkrat letno. Za tiste, ki prejemajo pokojnino v gotovini ( predvsem na poštnih enotah) se bo čas za izplačevanje pokojnin podaljšal. Sicer pa obstaja možnost poslovanja s tekočimi računi na poštah, bankah ali pa neposredno pošiljanje čekov na dom. Pri INPS pravijo, aa bodo vsi prejemniki italijanske pokojnine v kratkem prejeli na dom dopis z natančnimi navodili o novem načinu izplačevanja pokojnin. Pred slabim mesecem je bilo zelo slavnostno in ob koncu čistilne akcije so se prižgale luči v tiunelu Jagodje, ki naj bi bil tako prehoden za vse sprehodov željne, pa tudi za kolesarje in za tiste, ki bi si radi skrajšali pot do strunjanske doline. Proslave je bilo konec in najprej je dostop do tunela skoraj onemogočalo globoko blato, potem pa so ugasnile luči. Kot so nam povedali na Krajevni skupnosti iščejo rešitev z avtomatom, da luč ne bi brez potrebe gorela celo noč, menda pa se nekaj zapleta tudi z uporabnimi dovoljenji. Skratka, če vas vleče skozi tunel, potem izberite sončni dan, saj tunel ni toliko dolg, da ne bi videli z enega konca do drugega. Pa srečno pot. Pomena akcije očiščenja morskega dna ob slovenski obali seveda ne moremo razumeti samo v številkah, ampak tudi v dejstvu, da je bila akcija še vsakič uspešno izpeljana. Dolgoročni cilj naše vsakoletne, prostovoljne čistilne akcijeje dvojen. Lepo bi bilo, da blagovna znamka 'Biser pod soncem, pod morjem biser’ zaživi kot krovna znamka vseh čistilnih akcij -plačanih ali neplačanih. Ko ljudje vidijo na plaži izobešeno modro zastavo, že vedo, da je tam obala čista, tako naj bi nekoč v (bližnji) prihodnosti spoznali znak Bisera in vedeli, da je tam čisto morsko dno. Lepo pa bi tudi bilo, da bi se vse čistilne akcije na ta način evidentirale in bi se vedno vedelo, kje morje še ni (bilo) očiščeno. V (bližnji) prihodnosti bi tako bila vsa slovenska obala vedno čista! Med naše cilje, ki pa bodo uresničeni še v tem poletju, sodi tudi izdelava brošure z morskimi znaki, ki naj bi jo prejeli vsi skiperji jadrnic in vozniki motornih čolnov. Če na primer ne poznajo pomena rdeče zastave, ogrožajo življenje potapljačev in kopalcev... Prav tako s svojim dosedanjim ravnanjem marsikdaj ogrožajo zaščitene naravne rezervate. Vse to se da z malo dobre volje preprečiti. Z malo dobre volje, delom in s pomočjo sponzorjev. Akcija je sicer res neprofitna in dobrodelna, toda potapljači morajo tudi jesti in piti, morajo priti do obale in morajo imeti primemo opremo... Finančno je svoj dober okus za okolje že drugo leto zapored pokazala Podravka, zahvaljujemo pa se tudi nesebičnosti podjetij lntermarketing, Prezent, Mercator Emba, Vigros, Frigomar, Fructal, Radenska, Persil - Henkel -Zlatorog, MI Lesnina, Press Clipping in ladja Jež ter seveda Ministrstvu za obrambo in Hidro Koper. PISARNA ODREŠITVE Center za socialno delo občine Izola je zagotovo ena najbolj poznanih ustanov v občini. Na njihova vrata trkajo mnogi, od družin, ki živijo na robu življenskega minimuma do staršev šolarjev, ki potrebujejo šolske knjige in do tistih, ki so ostali brez sredstev za preživetje. Direktorica Centra, Anka Stojič pravi tako: - Ja, zdaj smo dejansko edina ustanova, ki v občini pokriva to področje, če ne štejem Rdečega križa in Karitasa, ki pa sta humanitarni in ne upravni ustanovi. Z reorganizacijo področja sociale je tako, da za 80 odstotkov programov skrbi država, 20 odstotkov pa ostaja občini. - Kaj plačuje država, kaj pa občina? - Obe financirata tisto, kar določa zakon, lahko pa bi tudi več, če bi imeli denar. Občina skrbi predvsem za osebno pomoč (svetovanje itd,) ter za pomoč na domu, ki jo nudimo predvsem starejšim od 65 let ali invalidom. To dejavnost je doslej občina dobro financirala skozi javna dela (5 delavcev), zdaj pa se dogovarjamo, da bi vsaj del tega uvedli v redno dejavnost. Gre predvsem za tista dela, ki so vezana na pospravljanje na domu. nakupe in siceršnjo pomoč. Letno v povprečju skrbimo za 60 do 70 ljudi, dnevno pa razvozimo še nekaj manj kot 40 kosil, ki jih razvažajo delavci, ki so pri nas na javnih delih. - Kako nekdo dobi pravico do kosila na dom? - Kriterije je pripravila občina in bo verjetno kmalu sprejet, saj občina tc tudi plača. Seveda gre za to, da bo to dosegljivo čim večjemu številu ljudi, seveda tako, da bodo nekateri plačali nižjo, tisti z boljšimi dohodki pa višjo ceno teh kosil. Seveda mora biti za to izkazana potreba(starost, invalidnost, bolezen itd.) - Kaj pa daje država? - Daje denarno pomoč kot edini vir preživljanja in denarni dodatek. Sofinanciranje doma upokojencev pa je spet občinska naloga. Denarna pomoč kot edini vir preživetja je namenjena tistim, ki so nezmožni za delo ali starejši od 60 let in nimajo drugega dohodka. Ta pomoč znaša 22 tisoč tolarjev. Denarni dodatek pa je namenjen osebam, ki so v trenutni situaciji, ko si ne morejo pomagati drugače za preživetje. - Koliko Izolanov prejema eno in drugo? - Denarno pomoč prejema 7 Izolanov, kar je dejansko malo, denarnih dodakov pa prejema 125 občanov, ki prejemajo nekaj več kot 19 tisoč tolarjev. Ta denar gre v glavnem za hrano. - Kakšen je trend teh prosilcev? - V zadnjem letu stagnira v primerjavi s petimi leti pa je seveda bistveno slabše. Seveda je to delno tudi posledica cenzusa, kije zares nizek (približno 19.000 na družinskega člana). Povedati moram, da se denarni dodatek nameni za 6 mesecev in se potem ponovno preverja upravičenost. - Kakšna kategorija ljudi išče takšno pomoč? - Hudo je, da gre tukaj v glavnem za mlade. Starejša generacija si je nekako zagotovila sredstva za preživetje, mladi pa imajo seveda veliko več težav. O skrbi za odvisnike, o posvetovalnici, o problemu klošarjev in brezdomcev, o sodelovanju s humanitarnimi organizacijami in z zdravstvenim domom ter zavodom za zaposlovanje pa v naslednji številki Mandrača. REGRESIRANO KMETIJSTVO Občina Izola je v novembru 1997 V letošnjem letu, v mesecu februarju, razpisala natečaj za dodelitev pa je bil razpis za regresiranje sadnih nepovratnih sredstev za regresiranje sadik in trsnih cepljenk. V začetka predelave, agromelioracije ter razpisa smo ugotovili, da veliko regresiranje obrestne mere za posojila, prosilcev ne bo moglo oddati popolnih Odziv na omenjeni natečaj je bil velik, vlog zaradi tega, ker ne bodo mogli saj se je prijavilo kar 30 kmetijskih pridobiti odločb po 22. členu Zakona o pridelovalcev. Največ zanimanja je bilo kmetijskih zemljiščih ki predpisuje za agromelioracijo ter regresiranje oziroma določi pridobitev statusa pridelave. kmeta. Na to pripombo se je komisija Agromelioracije so se izvajale v za kmetijstvo, ribištvo in razvoj največji meri za vinogradništvo in podeželja hitro odzvala ter razpisane oljarstvo, manj za ostalo sadjarstvo ter pogoje prilagodila zahtevam prosilcev zelenjavo. Pri regresu pridelave je bilo za regres. Največ interesa pri razpisuje največ interesa za vinogradništvo, bilo za oljčne sadike (več kot 2.000 Nekaj je bilo interesa tudi za regres sadik), ter za trsne cepljenke (več kot obrestne mere za ureditev vinskih kleti 14.000 sadik refoška). Nekaj je bilo in za postavitev manjšega rastlinjaka. interesa tudi za sadike breskev in jablan. « m- foto: Artfoto NAMIZNI TENIS Ar r igo ni še prvoligaš Izolske namiznotenisačice so si s pomočjo Belorusinje Tatjane Dol-gonosove uspele zagotviti nastop v prvi ligi tudi prihodnje leto. Najprej so igrale v gosteh proti Rakeku. V zelo iznačenem boju so Izolanke povedle z 2:1, nato pa je tretjo točko za Arrigoni dosegla dvojicva Kristina Rahotin - Tatjana Dolgonosova Po vodstvu s 3:1 sta sledila dva izolska poraza. Najprej je v beloruskem obračunu Dolgonosova izgubila z najboljšo igralko Rakeka Moskalenkovo, sledil pa je še poraz Jauševčeve proti Istiničevi. Rezultat je bil izenačen na tri, odločitev pa je pa dal na rezultat dvoboja med Rahotino-vo in Pečkajevo. Rahotin je kljub slabemu dnevu in igri zanesljivo ugnala nasprotnico in postavila končni rezultat 3:4 v korist Arri-gonija. Kristina je potrdila svoje izjemne kvalitete, saj je dokazala, da lahko premaga prav vsako nasprotnico tudi če dan ni najboljši. Zelo dobro je odigrala tudi Tatjana Dolgonosova in povsem opravičila odločitev in pričakovnja kluba. Erika Jauševac in Jana Ludvik pa sta za tako pomembna tekmovanja še ------------- nekoliko premalo izkušeni. V soboto je bila v telovadnici v Arrigoniju še povratna tekma med Arrigonbijem in Rakekom. Tudi tokrat je bil dvoboj neprevidljiv in poln preobratov, na koncu pa so bile Izolanke boljše in zmagale. Junakinja dneva je bila Kristina Rahotin, kije zmagala oba posamična dvoboja, gladko pa je premagala z 2:0 tudi najboljšo igralko Rakeka Belorusinjo Moskalen-ko. Kristina je nedvomno odigrala najboljše v svoji karieri in tako z igro kot z nekaterimi potezami navdušila prisotne gledalce. Zelo dobro je odigrala tudi Ludvikova, veliko slabše pa je tokrat odigrala Dolgonosova, ki je s Pečkajevo celo izgubila nato pa se je le dovolj zbrala, da je premagala Istiničevo. S tema dvema zmagama so izolske igralke rešile izpada iz prve lige, v soboto pa jih že čaka tekma za 5. mesto proti vrtojbenski Šampionki. Rezultati: NTK Rakek : NTS Arrigoni 3:4 Moskalenko : Ludvik 2:0 Pečkaj : Dolgonosova 0:2 Istinič : Rahotin 1:2 Moskalenko,Istinič : Rahotin,Dolgonosova 0:2 Moskalenko : Dolgonosova 2:1 Istinič : Jauševac 2:0 Pečkaj : Rahotin 0:2 ROKOMET Učenci prvi, učenke druge Na finalu SŠD so se izolski dečki maščevali Celjanom za poraz v prvenstvu in osvojili prvo mesto. Dekleta pa so izgubile z vrstnicami iz Školje Loke in zasedle drugo mesto. Mladinke tretje Mladinke Izole so v enotni mladinski osvojile odlično tretje mesto. V zadnjem krogu mladinskega prvestva so Izolanke v Mariboru premagale ekipo Belle Viole z rezultatom 24:28. Izolanke, ki so si tretje mesto že zagotovile po domači zmagi nad ekipo Krima so tekmo v Mariboru začele bolj ležemo. Groba igra domačink in slabo sojenje pa sta jih kmalu prebudila, da so začele igrati bolj zavzeto in borbeno in začetno prednost domačink do konca polčasa izničile in povedle za tri gole. V drugem polčasu so Izolanke zaigrale mnogo bolje in povedle za osem golov. Visoko prednost so domačinke nekoliko zmanjšale za kaj več pa niso bile sposobne. Pri Izolankah je bila z 11 goli najučinkovitejša Sabina Hodžič. Za Izolo so igrale: Tina Kofalt, Sabina Hodžič 11, Petra Božič, Slavica Kov-ljenič 5, Mojca Stubelj 3, Hana Škrbec, Tašja Božič 1, Mia Bošnjak 4, Katja Višnjevec 4, Biljana Šmitran. izolska rokometna bodočnost NTS Arrigoni: NTK Rakek 4:2 Rahotin : Istinič 2:0 Ludvik: Moskalenko 1:2 Dolgonosova : Pečkaj 1:2 Rahotin,Dolgonosova : Moskalenko,Istinič 2:0 Rahotin : Moskelenko 2:0 Dolgonosova : Istinič 2:0 Glavna "krivca" za zmago: trener Zdenk Švab in Kristina Rahotin med bojnim posvetom Prvi finalni turnir za ml. deklice A ---------- Izolanke nepremagljive Na prvem finalnem turnirju, ki je bil v soboto v Izoli so mlade Izolanke prepričljivo premagale obe ekipi. Že iz predtekmovanja so izolanke po dveh zmagah nad ekipo Zagorja prinesle štiri točke. Izolanke so najprej premagale ekipo Celja z rezultatom 23:13. Prvi polčas je potekal še v izenačeni borbi v nadaljevanju pa je prišla do izraza večja kvaliteta vseh igralk Izole, ki so iz vseh položajev rešetale mrežo Celjank. Ana Petrinja je odlično vodila svojo ekipo, Anja Argenti in Neža Mitruševska sta bili uspešni iz prodorov in kril, Petra Adamič pa je zadevala z razdalje. Podlaga za uspešno igro v napadu je bila dobra in borbena igra v obrambi in odlične obrambe vratarke Manuele Hrnjič. V zadnji tekmi so Izolanke igrale z ekipo iz Škofje Loke in jo premagale z rezultatom 11:18. Tokrat so Izolanke takoj visoko povedle in že v prvem polčasu vodile z rezultatom 10:2. Petra Adamič je nadaljevala z uspešnimi streli od daleč, Ana Petrinja je bila standardno dobra, izkazali pa sta se še Tina Sušelj in Andreja Čič. V preostalih srečanjih je ekipa Škofje Loke premagala ekipo Zagorja z rezultatom 4:9. Zagorjanke pa so premagale Celjanke z rezultatom 11:14. Pred zadnjim turnirjem je na prvem mestu ekipa Izole z 8 točkami sledijo Škofja Loka 5, Zagorje 2 in Celje 1 točko. Za Izolo SO igrale: Hrnjič Manuela, Tina Sušelj 13, Petra Adamič 4,7, Ana Petrinja 7,5, Tjaša Makovec, Andreja Čič 13, Tanja Čubrilo, Neža Mitruševska 4, Anaj Argenti 4, Erika Dujc, Danjela Ristič, Kristina Furlan 2. "Delamo in rešujemo, toda v javnost šele, ko bomo sigurni." To so besede predsednika moškega kluba. Seveda razumem, bilo je že nekaj "kant". Zanesljivo je le s trenerjem, do 30.6. Karlo je obljubil, da bo pogodbo spoštoval, ali bo nadaljeval je še vprašanje. Kar nekaj klubov ga oblega, mogoče pa konča kar v Hrpeljah - Jadran namreč išče trenerja kar z razpisom. Naši sosedje so v mukah. Jovičič je že pri Preventu, Makuc naj bi končno pristal v Izoli, Popovič pa namerava nadaljevati kar doma pri Partizanu. Ob takem osipu pa postaja za Hrpeljce zanimiv Mičovič. "Ampak iz te moke ne bo kruha" zatrjuje Mičovič. Ob vsem tem je razumljiv "no press". Tudi četrtkov visoki obisk iz RZS potrjuje resne klubske namere. O četrtku le toliko, da so starejši dečki držati obljubo ter postali državni prvaki ŠŠD. Le tako naprej do članske vrste. Moška reprezentanca je po izolskih pripravah, kar dobro oddelala turnir na Hrvaškem, kjer so osvojili tretje mesto. Morski zrak jim očitno dobro dene. Psi radi prihajajo na morje, ko pa potrebuješ pomoč, obljubljajo. Kako pa se da živeti od obljub dobro vemo. Izolska iznajdljivost nas že kar nekaj časa drži na površju, toda kar nekaj naslovov je šlo po gobe. Vprašljivo je tudi medklubsko sodelovanje, nekatere le preveč zanaša v skrajnosti. Težko, skoraj nemogoče je zadovoljiti vse želje, želeti pa seveda ni prepovedano, ohraniti je le treba trezno glavo. Dvorana po končanem prvenstvu ne izgublja na vrednosti. Tekmovalni rokomet se umika tudi drugim tekmovanjem. Obiskovalcev je dosti, med njimi pa se najdejo tudi taki kalibri tipa Jure Zdovc. Ogledal si je plesno tekmovanje, otroke pa počastil s sladoledom. POD KUEDBtlEM NOGOMET Komen : Avtoplus Korte 1:1 Kortežani so prekinili z uspešno serijo. Tokrat so naleteli na razpložene in borbene Komence, ki so uspeli v zadnji minuti izenačiti iz prostega strela. mladinci - 2.sml - zahod Kolpa : MNK Izola 3:3 strelci: Markežič, Božič, Mujkič kadeti - 2. skl - zahod Kolpa : MNK Izola 2:6 strelci : Kremenovič 2, Čavar, Tomič, Hasič M., Hehi mladinci MNZ Koper Korte : Dekani 0:2 starejši dečki Branik : MNK Izola 0:25 mlajši dečki MNZ Koper MNK Izola : Piran 1:1 JADRANJE V soboto in nedeljo je bil izolski zaliv spet v znamenju jader in jadralcev. V organizaciji JK Burja je bilo državno prvenstvo jadralcev v razredu J-24 na katerem je nastopilo 10 posadk, zmagali pa so domačini s krmarjem Frasom na čelu. J.K. Olimpic je pripravil tradicionalne Olimpic games na katerih so nastopili jadralci v razredih Optimist, Evropa in Fireball. Pri Optimistih je zmagal evropski podprvak Robert DeLucia (ŠD Piran) pred Andražem Jadekom (Olimpic) in Ivom Čarmanom (Pirat). Med Evropejci je zmagal Primož Mislej (Olimpic) pred Andrejo Rener (Burja) in Aljo Čeme (Pirat). Pri jadralcih v razredu Fireball, ki so imeli prvo uradno regato po več kot desetih letih, je zmagala posadka Kovač - Novak (Celje) pred posadko Jadek - Ravnikar (Olimpic). Nagrade za najboljše so prispevali: SKAT, Delmar in SGTŠ Izola. Najboljši optimisti izolske Buije pa so nastopili na mednarodni ekipni regati v Benetkah in v konkurenci 11 -tih ekip osvojili končno tretje mesto. V desetih dirkah so zmagali osemkrat, nastopili pa so v postavi: Tina Čeligoj, Jure Žbogar, Jani Mattica in Luka Košir. V soboto in nedeljo bodo slovenski jadralci ponovno nastopili na kriterijskih regatah za sestavo državne reprezentance, ki bodo v Kopru in Piranu. VESLANJE V Trstu je bila močna mednarodna regata na kateri so zaradi močne burje tekmovali na razdalji 500 metrov, kar je postreglo z zelo zanimivimi boji. Sodelovali so vsi štirje obalni klubi (Izola, Argo, Piran in Nautilus), veslači VK Argo iz Izole pa so bili drugi najuspešnejši tuji klub. Pri mlajših pionirjih je bil v shifu Staš Može drugi, Jan Pulin in Sašo Klecin pa sta bila tretja. Med pionirkami v enojcu je bila Janja Klarič druga, Tina Tomažič pa tretja, med mladinkami je bila Martina Klarič tretja. Pri mladincih v dvojcu brez krmarja sta Boštjan Božič in Igor Žolgar zmagala, ter bila druga v dvojnem dvojcu, kjer sta zmagala Erik Krajcar in Peter Žolgar. Pri članih je v enojcu zmagal Igor Božeglav, pri veteranih pa je bil najboljši Iztok Butinar. V dvojnem četvercu je bila med člani druga posadka Žolgar, Dasovič, Hrvat in Božeglav. mm organizira ogled Rally-a Saturnus v petek in soboto 22.,23.5. v Idriji (petek) in Ajdovščini (sobota). Odhod vseh zainteresiranih v petek ob 12.00 in v soboto 6.00 Navijali bomo za izolske posadke Jereb - Polončič, Bržan - Čehovin in Jerman - Tonejc. INFO v Aladdino baru. Športna trgovina Kraška 8, Izola MARATON 18. mednarodnega maratona treh src, kije potekal 16.5.1998 v Radencih, seje udeležil tudi Boris Škoda iz Izole. Potem ko je bil za vsega 1 sekundo prepočasen so ga preusmerili na mali maraton (21 km), kjer je s časom 2:57:48 osvojil 116 mesto in prejel priznanje. Boris, kije gluhonem, je na cilju povedal, daje razumel zakaj so ga preusmrili na 21 km, za to pa so krive njegove teniske. Dodal je še da si bo sedaj kupil nove NIKE. Boris pa si poleg priznanja za uvrstitev na 116. mesto zasluži še eno priznanje, namreč priznanje za premagovanje ovir nesporazumevanja. LILIJANA GABERC- GALERIJA ■ ATELJE OKT. REVOL.41 /6310 IZOLA informacije in naročila na tel: 066 - 63 - 510 ali: 041 - - izdelki domače in umetne obrti - Šavrinke, Solinarke, Kraševke, Slamnikarice, Tržačanke,..._______________________ urnik PONEDELJEK - PETEK: 16 -19 • SOBOTA: 9-12 43. mednarodna istrska regata V nedeljo 24. maja bo v Simonovem zalivu cilj letos že 43. tradicionalne istrske veslaške regate, ki jo organizira VK Argo. Letošnjo regato nam je v pogovoru nekoliko bolj osvetlil Egidij Krajcar, predsednik regatnega odbora. Ze pred več kot dvajsetimi leti ste se udeležili prve istrske regate. Kakšna je razlika med takratnimi in današnjimi regatami ? Razlike seveda so. Če nič dragega, sem takrat sodeloval kot aktiven veslač, sedaj pa se udejstvujem v organizaciji regate. Da pa dokažem, da še znam "vleči", se tekmovanja udeležim v kategoriji veteranov, kjer veteranska ekipa Arga (I. Butinar, E. Krajcar, L. Macarol) že nekaj časa dominira. Kakšne rezultate pričakujete v nedeljo ? Pričakujemo ekipno zmago. Po osvojenem ekipnem dragem mestu v nedeljo v Trstu so to tudi realna pričakovanja. Pričakujete torej tudi osvojitev Demšarjevega pokala ? Tekmovanja za Demšarjev pokal ni več. Ukinili smo ga predlani, potem ko so ga veslači Arga osvojili v trajno last. Kakšno konkurenco lahko pričakujemo ? Organizatorji pričakujemo okrog 300 udeležencev iz slovenskih klubov ter iz hrvaških, italijanskih in avstrijskih klubov. Je med udeleženci kakšno zveneče ime? Med italijanskimi in hrvaškimi je nekaj zelo močnih veslačev, seveda pa računamo tudi na nekatere domače šampione. Beseda, dve o regatnem polju... Regatno polje je klasično. Start je na rtu Ronek, cilj pa v Simonovem zalivu. Včasih je bil cilj bolj primeren za gledalce, saj je bil postavljen prav v centra mesta, pri Lonki. Z izgradnjo marine pa se je pomaknil bolj na morje. Sicer pa je proga kar dobra, občutek veslanja po njej pa je izjemno ugoden, saj ves čas poteka pod klifnimi stenami Strunjanskega krajinskega parka. Je kar dobro zaščiten pred južnim vetrom, žal pa povsem izpostavljen burji, ki je največji sovražnik regate. Kaj bi potrebovali, da bi Istrska regata postala bolj odmevna ? Na primer takšna kot je na Bledu ali celo v Luzernu. Potrebovali bi povsem drugačne pogoje ali povedano z eno besedo - jezero. Na morju pač ne moreš izpeljati regate svetovnega formata. Zelo težko je namreč najti dan na morju z idealnimi razmerami, z brezvetrjem in mimo vodo. To dejstvo pa nas ne ovira samo pri organiziranju regat pač pa tudi pri vsakodnevnem treningu. Zares vrhunski trening imamo samo na pripravah na Bledu. Koliko vas stane Istrska regata ? Regata nas stane okoli 400.000 tolarjev. Delo je povsem volontersko, nihče ne spravi v žep niti tolarja. K sreči pa še obstajajo podjetja - posebej izolska, ki nam pomagajo v kriznih časih. Z njihovo pomočjo bomo tudi kupili nov čoln, ki ga krvavo potrebujemo. Kaj se bo zgodilo v nedeljo v primeru burje ? Bog ne daj, da bi zapihala, saj nam je zagodla že lani. Toda tudi v tem primera bomo tekmovanje izpeljali. Sicer na suhem pa vendarle. Tekmovalo se bo na simulatorjih veslanja - t.i. ergometrih. Seveda pa na burjo sploh ne pomišljamo in vabimo vse športne navdušence, da si v nedeljo zgodaj dopoldne ogledajo zanimive veslaške boje. HARD DEZ KONCERT Gimnazija Koper, petek, 15.5.1998 Prejšnji petek se je na Koprski gimnaziji zgodil koncert, ki bi bil lahko odlična prireditev, ampak jo je na žalost pred vrhuncem prekinil dež. Kljub temu pa smo imeli priložnost videti nekaj odličnih mladih skupin, ki so zbranemu občinstvu pokazale, kaj znajo. Začeli so STRANGERS, ki so igrali nekaj svojega in nekaj Metallice, in pokazali dober potencial za prihodnost. Za njimi so oder zasedli kortežani VLAŽNE STENE, ki so tistim, ki pozorno spremljajo dogajanje že precej znani in še enkrat več dokazali, da rock še ni mrtev. Nadaljevali so RIKAVELA, za njimi še EGO TRIP, odlična zasedba, ki je dokazala, da igranje metala ni ravno najlažja stvar. Potem so prišli na oder DECADENCE, ki so z svojo odlično uigranostjo in tehnično perfekcijo razgreli občinstvo, pripravljeno na glasbeni spektakel. Za njimi so nastopili le še NABISKA, nato pa se je ulil dež in koncert je bil začasno in nato dokončno odpovedan. Upamo lahko le na ponovitev v malo boljšem vremenu. KLUB ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN POMLAD RAZSAJA V petek 22. maja pomo s pomladjo razsajali vsi v srcu "mladi pomladi". V Fiesi nam bodo v ritmu mladosti ob tem pomagali: ZORAN PREDIN, PLANET GROOVE, ZAKLONIŠČE PREPEVA, PRIDIGARJI, TERRA MY$TICA, E-MET, VALTER BRANI SARAJEVO, PUDDING FIELD5, DURH MARSCH, FEETBACK, OKO ILUZIJE, RIKAVELA, NAGON. Dobimo se na plaži v Fiesi, 22. maja točno opoldne. Sonce je naročeno, manjkaš le še ti z dobro voljo. VSTOPNINE NI! OBRTNIKI-SPORTNIKI Območna obrtna zbornica Izola obvešča svoje člane, da se bo tudi v letošnjem letu udeležila športno rekreativnih iger obrtnikov in delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, primorsko-notranjske regije, ki bodo v Tolminu, v soboto, 6. junija 1998. Tekmovanje je razpisano v naslednjih panogah: balinje, streljanje z zračno puško, mali nogomet, pikado, briškola, namizni tenis, lokostrelstvo, vlečenje vrvi in med dvema ognjema. Zbornica obvešča vse zainteresirane člane športnike, da se zglasijo na sedežu Območne obrtne zbornice Izola, Brkinska 13, osebno ali po telefonu na št. 600-320 zaradi sestave tekmovalnih ekip in ostalih informacij. Istočasno obveščamo člane in stranke, da imamo nove telefonske številke in sicer: telefon: 600-320, 600-321, faks: 647-527 UVOD Živjo. V veliki želji da bi redneje obveščal bralce Mandrača o odmevih z Radia Capris se mi dogaja da to počnem še bolj neredno kot to sicer bi. Toliko za uvod. JEDRO Velik del volje, smo ta teden namenili marketingu koncerta, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Bonifika d.o.o. Kdo, zakaj, kje, kdaj in koliko: Kdo? NIGHT JUMP 3 BOTE TINKARA S KOVAČI (ZBANDOM) in SANK ROCK Zakaj?Slednji so bili tudi pobudnik koncerta, ker -jim v tem tednu izide deseta plošča z naslovom »X«. Primorsko so izbrali za premierni nastop vseslovenske turneje ker, - se, po zadnji zamenjavi bobnaija, po žilah benda, poleg laškega piva, pretaka predvsem primorska kri: Bobnar Silvano namreč stanuje v sosednjem zalivu, Zuljanov oče glasbenik je bil Goričan, Inko basist je doma na cestah sveta (Avtodom), sicer pa stanuje ob bobnarju v Trstu. - so ploščo posneli na Primorskem: Bobne pri pesjanih v Jorku, ostalo pa v goriškem Roseju, kjer je še vedno moč čutiti vonj po Izoli (Izolanih). Kje? DVORANA BONIFIKA. Kdaj? Ob 2 lh. Koliko? Reklamnih 500 SIT, kar je čudno a vendarle res. ZAKLJUČEK Matjaž Jelen v imenu Šank rocka izjavlja: "Pridite, ne bo vam žal." Egon Godina nadaljuje: Pridite v Bonifiko na Jelena. 3 BOTE." Buši Night jump je povedal: "Na banano..." Tinkara (prirejeno): "Zlatorogi letijo visoko... p.s. Pokrovitelj koncerta je Pivovarna Laško. Sporočili so nam: »Če pridete do 22h bo velika točena 150 SIT, sicer boste za hmeljev napitek odšteli 300 SIT. easy: "Vabljeni" foto easy: Inko BRUS, basist Šank rock banda, najmanjkrat fotografirani član benda, sicer pomo zvezda. KOPER. Titov Trg. SOBOTA. 23.5.1998 SPOMINSKI KONCERT Pred 20 leti se je v Kopru zgodil koncert, ki je razburkal takratno koprsko in obalno javnost. Bil je izvrsten nastop skupine Area, provokativen nastop Pankrtov in superprovokativen nastop skoraj pesnika Petra Mlakarja. Tokrat bodo nastopili AREA IN PAN K RTI, za dodatek pa še ZMELKOOW in PUDDING FIELDS. DRAMILO ŠTUDENTOM NA OBALI Ob prireditvi "Dramilo študentom na Obali", ki jo je pred tednom dni organiziral izolski KIšD je potekala tudi okrogla miza, na kateri so govorili o težavah pri ustanavljanju zavodov in fakultet ter o viziji razvoja novih fakultet na Obali. Direktor Visokošolskega središča v Kopru Danijel Božič je orisal razvoj in današnje stanje obalnih fakultet in povedal, da naj bi do leta 2000 zaživela še humanistična fakulteta. Izpostavil problem je še problem financiranja visokega šolstva ter združevanja študentskih organizacij, ki bi lahko tako prispevale k uveljavljanju ideje o tretji univerzi. Prisotnim študentom je bila kot možna lokacija najbolj všeč lokacija v starem mestnem jedru Kopra. Študentje so prisotne vprašali, kako naj njihovi klubi delujejo, če jih pri delovanju ovirajo državni uslužbenci z nešteto papirji in dovoljenji, na koncu pa je vedno nekaj narobe. Predlagali so, da bi občine študentskim organizacijam dodelile osebe, ki bi jim pomagale pri projektih, predvsem glede dovoljenj in prošenj. Ideja je bila pozitivo sprejeta in oba podžupana sta ponudila pomoč pri tem. (kb) Društvo prijateljev KONC lasbe KOPER RT ANSAMBEL ILLVRICUS Adnan Zubčevič - flavta Breda Štembergar - flavta Fabrizio Maschio - klarinet Vesna Colazio Tataj-violina Mauro Šestan - violončelo Bojan Glavina - klavir, čembalo Program: Vivaldi, Haydn, Busch itd. PALAČA BESEN6HI DEGLI UCHI Glasbena šola Izola SREDA, 27. MAJ OB 20. URI Vstopnina: 800 in 600 Sit Radio__I023L s svojim programom M* 066/740 081 PETKOVA BURJA NA RADIU TARTINI 8. maj od 17.00 - 20.00 Dario in Gigi predstavljata: DRUGA GODBA PRED DRUGO GODBO Na letošnjem festivalu bodo nastopali Youssou N’Dour, Terra Mystica, Dertum, Shibusashirazu, Vungschen Lhamo, David Shea, Taraf De Kaidoukis, Okay Temiz, Prvačka pleh muzika, Afro Guban AH stars, Tomaž Grom Quartet, Nahavva Doumbia, Habib Koite. Na Radiu Tartini pa boste slišali: malijski etno pop HABIB KOITE, tibetantsko pevko Yungchcn Lhamo, Afro Cuban Ali stars in romunsko romsko bando Taraf De Haiudouks. NAJBOLJ PRODAJANE ✓^TOP 10 SINCLOV^N, ^VELIKA BRITANIJA^ 1 2 UNDER THE BRIDGE/LADY MARM.-ALL SAINTS 2 5FEELIT THE TAMPERER FEAT. MAYA 3 1 TURN BACK TIME-AQUA 4 3 GONE TILL NOVEMBER-WYCLEF JEAN 5 - STRANDED - LUTRICIA MCNEAL 6 4 LIFE AIN'T EASY - CLEOPATRA 7 9 LAST THING ON MY MIND - STEPS 8 1 DANCE THE NIGHT AWAY - THE MAVERICKS 9 - HOT STUFF - ARSENAL EC 10 6 DREAMS - THE CORRS TOP 10 ALBUMOV VELIKA BRITANIJA 1 - VERSION 2.0 - GARBACE 2 1 INTERNATIONAL VELVET - CATATONIA 3 5 ALL SAINTS-ALL SAINTS 4 4 RAY OF LIGHT - MADONNA 5 3 LIFE THRU A LENS - ROBBIE WILLIAM$ 6 2 MEZ2ANINE - MASSIVE ATTACK 7 - SKETCHES FOR MY...-JEFF BUCKLET 8 1 TALK ON CORNERS - THE CORRS 9 7 URBAN HYMNS - THE VERVE 10 8 THE BEST OF-JAMES POP SINGLE: My Ali - MARIAH CAREY. POP ALBUM: The Limited Series -CARTH BROOKS .R&B SINGLE: I Get Lonely - JANET. R&B ALBUM: Theres One In Every Famlly - FIEND COUNTRY SINGLE: This Kiss - FAITH HILL COUNTRY ALBUM:The Limited Series^ARTH BROOKS VIDEO IZPOSOJA: L.A. CONFIDENTIAL VIDEO PRODAJA: FLUBBER MUSIČ VIDEO: Rivers Of Joy - CAITHER& FRIENDS 1. The Limited Series - CARTH BROOKS 2. Before These ... - D. MATTHEV/S BAND 3. Soundtrack - CITY OF ANCELS 4. Sittin' On Top Of The World - LEANN RIMES 5. From The Choirgirl Hotel - TORI AMOS 6. Soundtrack Titanic - SONY CLASSICAL 7. Songs From Ally McBeal - VONDA SHEPARD 8. There s One In Every Family - FIEND 9. Let s Talk About Love - CELINE DION 10. Backstreet Boys - BACKSTREET BOYS Štirinajstega maja je umrl Frank Sinatra, "veliki modrooki”, ena največjih pevskih in filmskih zvezd vseh časov. FRANK SINATRA 1915-1998 Leto 1943. Frank s svojo prvo ženo Nancy Barbata s katero je hodil že pri 16-tih in se poročil pri 20-tih. Hčerka Nancy je bila v glavnem z materjo, saj je mladi Frank nenehno nastopal po različnih lokalih.. ZAPOJTE TUDI VI MY WAY - FRANK SINATRA And now, the end is near; And so I face the final curtain. My friend, ITI say it clear, ITI State my čase, of which I'm certain. I’ve lived a life thafs full. I've traveled each and ev'ry highway; But more, much more than this, I did it my way. Regrets, I’ve had a few; But then again, too few to mention. I did what I had to do And saw it through without exemption. I planned each charted course; Each careful step along the byway, But more, much more than this, I did it my way. Yes, there were times, I’m sure you knew When I bit off more than I could chew. But through it ali, when there was doubt, I ate it up and spit it out. I faced it ali and I stood tali; And did it my way. I've loved, I've laughed and cried. I've had my fill; my share of losing. And now, as tears subside, I find it ali so amusing. To think I did ali that; And may I say - not in a shy way, "No, oh no not me, I did it my way". For what is a man, what has he got? If not himself, then he has naught. To say the things he truly feels; And not the words of one who kneels. The record shows I took the blovvs And did it my way! 1958: Prijatelja na odru in na filmu: Frank Sinatra in Dean Martin. Posnela sta kar nekaj skupnih filmov, bila pa sta tudi člana iste pevske združbe. Leto 1959 Sinatra je bil vpliven tudi med politiki. Na fotografiji je s soprogo Nikite Hruščova, levo je filmski komik - Bob Hope. Sinatra je podprl kar dva predsedniška kandidata: Kennedyja in Reagana. 1966: Frank jih je imel 50, Mia Farrow pa 21. Poroka je bila skrivnostna, paparazzi soju lovila 17 mesecev, takrat pa sta se že ločila. "Bila sem prešibka zanj" je rekla Mia. 1971: Rat Pack se je imenovala pevska združba, ki jo je vodil Frank. Nekoč se mu je z izjavami zameril Sammy Davis Jr. in Frank ga je preprosto izobčil. Dokler se Sammy ni javno opravičil. Zveza z Avo Gardner je bila vroča in Frank je bil edino takrat nemočen pred magično "lady". Še na stara leta je priznal, da je nikoli ni zares prebolel. Frank je zbral 16 platinastih plošč in prejel oskarja za vlogo v filmu Od tod do večnosti. Mhmmmmi •1 ' " ' k mmimi ■^im GALERIJA ALGA IZOLA Na ogled so dela članov likovne skupine LIK iz Izole, ki združuje več kot 20 likovnikov amaterjev iz vseh treh obalnih občin. Na ogled je več kot 100 različnih del, od študij do olj, akvarelov in drugih slikarskih tehnik. V kulturnem programu ob otvoritvi razstave seje množici obiskovalcev in gostov predstavil DUO ARSIS iz Sežane. Razstava je zanimiva zaradi številnih študij, ki so jih risati člani skupine med seminarji in tečaji, ki so jih organizirali v teh letih. Gospa Stanka Jenko je pred več kot 20 leti ustanovila likovno skupino LIK in tudi tokrat je bila na otvoritvi razstave njihovih del. Galerija je odprta vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. V nedeljo je galerija zaprta, v soboto pa je odprta od 10.00 do 12.00. Tel. 648 439. KULTURNI DOM IZOLA sobota, 23.maja oblS.OO: GLEDALIŠKA PREDSTAVA Odrasla skupina Gledališea STEPS je za najmlajše pripravila predstavo Jane Kolarič SALON EXPON. Predstavo je zrežirala Zvonka Rradojevič, avtor glasbe je Gorast Radojevič, kostume pa je zašila Valerija Stramič. V predstavi nastopajo vsem dobro znani pravljični junaki: Trije prašički, Pepelka, Čarovnica, Ostržek, Sedem palčkov... Vstopnina: 400 Sit. galerija ■ NSULA ZVEST APOLLONIO LJERKA KOVAČ JANEZ MATELIČ GALERIJA INSULA Je odprta od 9. do 14. In od 17. do 19. ure ob sobotah od 10. do 13. ure ob nedeljah In poiMdalJkih ja galerija uprta KINO ODEON Petek, sobota, nedelja ob 18.00 in 20.00 RAZTRESENI PROFESOR Torek, sreda ob 18.00 in 20.15 DOBRI WILL HUNTING MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA KROŽEK "ZGODBE" Otroci od četrtega leta dalje ste vabljeni na: IGRALNE URE S KNJIGO, ki bodo vsak torek v maju ob 17. uri na oddelku za otroke in mladino. Pripovedujeta Marina Jurkota in Špela Pahor. 26.5.1998: UGANKE IN BIBANKE in nekaj istrskih pesmic za otroke. Vsaki teh igralnih ur sledi likovna delavnica. Prisrčno vabljeni! Študijski krožek SPOZNAVANJE DRUGIH KULTUR-POT DO SPOZNAVANJA SAMEGA SEBE Četrtek, 21. maja ob 18.00 v učilnici Ljudske univerze (nad knjižnico) PO OTOKIH INDONEZIJE (1. del) Predaval bo inž. gozdarstv a, Janez Ahačič. Bralni študijski krožek Četrtek, 4. junija (od 10.00 - 13.00) Predavanje na temo: OD USTVARJALNEGA BRANJA DO USTVARJALNEGA PISANJA. Predavala bo mag. Milena Blažič avtorica del o kreativnem pisanju in predavateljica na Pedagoški fakulteti v Lj. Kotizacija 2.000 Sit. PROSLAVE IN PREDVOLILNA MRZLICA Županjin volilni štab je že pred časom začel z zelo agresivno predvolilno promocijo za jesenske redne volitve. Ker pa ta "štab" sestavljajo v glavnem izolski občinski uslužbenci, želimo v Slovenskem forumu-Primorskem forumu in Klubu samostojnih svetnikov-Svetniški skupini Slovenski forum izvedeti: 1. Ali bodo isti občinski usluzžbenci enakovredno poskrbeli tudi za druge kandidate na jesenskih volitvah (saj smo pred zakonom vsi enaki)? 2. Koliko bodo "proslave" in prireditve, na katerih namesto izolskega poslanca v Državnem zboru že skoraj vsak teden sedi novogoriški poslanec, izpraznile izolsko občinsko blagajno? Kolikšen delež sredstev (v procentih in v tolarjih) za te proslave prispeva županjina politična stranka? 3. Za koliko je proračun "obremenila" prireditev ob odprtju osnovne šole z italijanskim učnim jezikom vključno s pripravami, varovanjem obeh predsednikov, okrasitvijo, prigrizkom...? Ali bo vse stroške res morala poravnati osnovna šola, ki sredstev za te zadeve ne more imeti? Koliko bo iz naslova kulturne prireditve v občini morala prispevati izolska Zveza kulturnih društev? Ali so bili računi že poravnani? 4. Koliko je stala organizacija proslave dneva zmage nad fašizmom: a) plačilo profesionalnim nastopajočim, b) prevozni stroški za vsaj dva izredna avtobusa iz Izole za obiskovalce proslave, c) stroški za cvetje, ki so ga razdelili vsem prisotnim, d) stroški za "skromni" prigrizek za vse udeležence, e) plačilo najema za čiščenje dvorane, f) stroški organizacije, g) ostali stroški Proslave in prireditve prav gotovo razveseljujejo ljudi in bodrijo duha, vendar si v Izoli, kjer je zmeraj manj delovnih mest za Izolane (naprimer v Delamarisu, v Mehanotehniki) in kjer kronično primanjkuje denarja tako za socialne programe kot za družbene dejavnosti, metanja denarja skozi okno ne moremo privoščiti. Zato takemu ravnanju ostro nasprotujemo, saj ga za promocijo ene politične stranke in njenega liderja ne moremo dajati iz lastnih žepov vseh izolskih davkoplačevalcev. (S.F.-P.F. in Samostojna svetniška skupina) DARILO ZA DREŽNICO Ob gostovanju gledališke amaterske skupine iz Drežnice pri Kobaridu, ki je bila v Kortah 24. aprila, so obiskovalci zbrali in darovali nastopajočim 32.000 tolarjev kot pomoč pri odpravljanju posledic potresa. Izolska občina pa je primaknila še dodatnih 30 tisoč tolarjev. Predstavo so si ogledali tudi člani obalnega društva multiple skleroze, ki so v Kortah imeli svoj občni zbor. TRI 5E5TRE Pravljico o treh sestrah je pripovedovala gospa Marija Kleva iz Izole. Zapis in priredba: Marina Jurkota in Spela Pahor. En bot so ble tri sestre. Adna je bla več taku skromna, tiha, delovna anu ponižna. A dve so ble več kapriciozne, bolj so se držale, so imele lepe obleke in druge lepe stvari. Anu en dan pride an gapud h njim , lep in bogat. Pride h njim, potrka po vratah anu ga sprejmejo lepo v hišo, anu ga dajo sedet za mizo. "O, vidim, da imate tri lepe deklice, tri lepe gospodične!", je rekel. "Pa katera je najbolj pridna?" Tiste dve so se takoj začele važiti: "Jaz, gospod, jaz!" A ta tretja, več ponižna, pa je samo delala po hiši in bila tiho. "Ja, res ste pridne, res", je rekel gospod. "Ben, zdej bom videl, katera je res najbolj pridna." Pa je začel pravit: "Veste kaj, jaz nisem od tukaj. Sem od daleč in sem hodil peš, po njivah, po polju. Sem bil tako utrujen, in sem si malo odpočil tam na eni njivi, v pšenici. Je bilo tako lepo. Malo sem počival in sem malo zaspal. Veste, in zdaj, ko sem prišel sem, sem se spomnil, da sem imel klobuk na glavi. Sem ga pozabil uondi. Zdaj, katera od vas bi mi šla iskat klobuk? Katera bi bila tako pridna?" "O!", so skočile tedve, "Jaz, gospod, jaz, jaz!" "A ja?" je rekel gospod, "kaj res? Ben, tisti, ki mi bo prinesla klobuk, bom dal nevemkaj, obdaril jo bom, da bo bogata." Tiste dve so bile potem še bolj zagrete: "Jaz bom šla, jaz, gospod!" Ana pred drugo so hotele it. "Ben", so rekli, "najprej hodi ana, pole hodi ti." Pa je povedal, kje je klobuk. In ta je šla. Pride, hoče vzeti klobuk, pa vidi, daje ena kača notri. Začne kričati: "Uh, grdoba grda! Grda kača, greš ven iz klobuka, ki ta klobuk je moj!" In je začela metat kamne vanjo. In ta kača je začela jezno sikati proti njej in se plaziti iz klobuka. Kako je bežala domov, da je ne bi ta kača! Pride domov, pride na vrata: "Joj, gospod, mi je žal, veste, ma kmali me je pičila ena kača. Je bila ena velika kača notri v klobuku, veste, in ga nisem mogla vzet. Skoraj bi me pičila ta kača, sem tekla vso pot, ker sem se je ustrašila." "A, tako. Ben, ben", je rekel ta gospod. Pa ta druga je rekla: "Gospod, zdaj bom šla jaz, boste videli, dajo bom zalovila ven." Pa vzame doma eno veliko palico: "Jaz jo bom ubila", je rekla. Ko pride, začne: "Grda, grda kača, hudobna, greš ven iz mojega klobuka. Ta klobuk je moj." In tolče po kači. Kača je jezno sikala proti njej. In je začela bežat tudi ona pred njo, domov je bežala, da je ne bi pičila. "A, tako. Nisi mogla prinesti klobuka. No, zdaj boš šla pa ti, ne?" "Ja, gospod, če hočete, grem", je rekla ta tretja. "Prav, pa pojdi ti zdaj." In ta je šla počasi h tej kači, in seje spustila na kolena in je rekla: "Ma te lepo prosim, lepa kača. Ta klobuk ni moj, je od tistega strica, lepo te prosim, če greš ven. Prosim lepo." "O", je rekla kača, "tako, ja. Tebi ga dam. Ma tvoje sestre so hudobne, njim ne bi dala klobuka, veš. Tebi ga pa res dam." Je dala tej deklici klobuk, in se ji je lepo zahvalila: "Ti si pridna in boš ostala vedno pridna. Tvoje sestre so pa hudobne." In ta je lepo šla domov s tem klobukom. "A", je rekel ta gospod, "zdaj vidim, katera je pridna. Zdaj vidim." Tidve sestri sta ji bili nevščljivi in jezni nanjo. Deklico pa je gospod obdaril, da je postala bogata. Tako, vidiš. & i ;/‘l ijT ^ [•] K M 1 \d Ir A j »mul Jim. zaključne aktivnosti pomladanske akcije v četrtek, 21 .majal 1998 ob 19.30 uri v hotelu Riviera Izola okrogla miza na temo: KAKO IN KDAJ DO LOČENEGA ZBIRANJA IN DISPOZICIJA KOMUNALNIH ODPADKOV omizje sestavljajo: dr.jani Zore, MOP Alojz Zorko, |P Komunala Martin Podbreznik, Občina Izola v petek, 22.maja 1998 ob 11 .oo uri v prostorih |P komunala Izola novinarska konferenca: ocena aktivnosti pomladanske očiščevalne akcije, črna odlagališča... ob 12.00 uri pred |P KOMUNALA Izola TRADICIONALNA AKCIJA DELITEV ROŽ v $obQto, 23,maja ob 9.00 uri PROSTOVOLJNA OČIŠČEVALNA AKCIJA "OČISTIMO OBALO" zborno mesto na plaži v Simonovem zalivu > TURISTIČNO ZDRUŽENJE IZOLA G.I.Z. Izola, Veliki trg 11 organizira za vse, ki se UKVARJAJO Z ODDAJO SOB, STANOVANJ IN APARTMAJEV v občini Izola OLJČNA OLJA OCENJENA (DM)V okviru društva oljkaijev Slovenske Istre že več let deluje degustacijska komisija za oljčno olje. Komisijo sestavlja deset rednih članov, štirje novi degustatorji pa se za delo v komisijo pripravljajo - vadijo degustacijo. Tudi letos je DOSI v sodelovanju s KSS Koper in Labsom, objavil razpis za ocenjevanje oljčnega olja letnik 1997/98. Kako in kaj s tem, pa smo povprašali Mileno Bučar-Miklavčič, ki v laboratoriju LABS opravlja s sodelavci kemijske analize oljčnega olja, ki nam je povedala: Na letošnji razpis se je kljub občutno količinsko slabi letini odzvalo čez trideset pridelovalcev oljčnega olja. S sodelavci v laboratoriju, smo vzorce analizirali (izmerili kislinsko stopnjo) in šifrirali. Degustatorji smo oljčna olja degustirali od aprila in v torek, 19. maja končali z delom, ko smo letošnji letnik oljčnega olja ocenili, kot zelo dobrega, količinsko skromnejšega, po aromi in svežini zelo , celo nadpovprečno bogatega in polnega, po svežem, ki spominja na zeleno oljko, sadežno . Temu je verjetno vzrok procentualno večja prisotnost olja iz oljk Itrske belice. Posledice pozebe je čutiti tudi v precejšni zrelosti plodov (zaradi pozebe so bila drevesa manj obložena in so plodovi prej dozorevali), zaznali smo tudi prisotnost posledic napada oljčne muhe, predvsem na vzorcih oljčnega olja iz oljk Leccino. Dodala bi še, da je zaradi slednjega za nianso višja kislinska stopnja oljčnega olja, seveda še zmeraj izjemno nizka od 0,1 - 0,4, kar tudi dokazuje, da znamo in zmoremo v Slovenski Istri pridelati oljčno olje, ki se brez sramu postavi ob bok Toskanskim ali Gardskim najboljšim oljčnim oljem. Rezultati so znani, kdo je zmagovalec ? Ob tem lahko rečem, da so zmagovalci vsi, ki so oddali svoje vzorce v degustacijo. Ocene degustacijske komisije bomo tudi letos konec maja preverili z pooblaščenim degustatorjem Mednarodnega sveta za oljkarstvo, ki prihaja iz Garde (g. TURRI Gianni). Rezultate pa kot vedno objavili na DNEVIH OLJK 6. junija 1998 v Kortah. Morda samo majhen namig ? Mislim da ne izdam preveč, če povem daje najboljše oljčno olje pridelal oljkar iz Občine Izola. SVETILNIK BO OŽIVEL Če se bo sončno in toplo vreme takole nadaljevalo tudi v prihodnjih se bomo morda kopali že v prvih junijskih dneh. Kakorkoli že, plaža na Svetilniku bo vsekakokor kmalu oživela. Ponudba bo podobna lanski, občina pa je prejela odločbo za postavitev objektov, ki bodo dopolnili turistično ponudbo. Tako bodo kmalu oživeli gostinski lokali, kiosk s hitro prehrano, slaščičarna, stojnica s plažnimi artikli, zabaviščni park ter izposoja ležalnikov. Kopalcev se tudi letos zagotovo ne bo manjkalo, saj ostaja izolski svetilnik še vedno solidno urejena, dostopna in predvsem zastonjska plaža, (kb) LEP VRT-LEP DOM - LEPA IZOLA POSVET O KATEGORIZACIJI NASTANITVENIH OBRATOV IN STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA V IZOLI Posvet bo v četrtek 28.5.1998 ob 20 uri v RESTAVRACIJI SGTŠ-RIVIERA Izola Na posvetu bodo sodelovali: predsednik Turističnega združenja Izola g.i.z., Branko Simonovič županja občine Izola, Breda Pečan predstavnica Upravne enote Izola, Vilma Klančar pooblaščeni ocenjevalec, Mitja Logar predsednik Območne obrtne zbornice Izola, Ivan Paliska v.d. direktor Turističnega združenja Izola g.i.z., Igor Franca Vljudno vabljeni! "Stanovalci Doma upokojencev Izola se ne damo! Marjetka, Jože, Silvo in ostali smo se lotili preureditve našega vrta. Prekopali smo vrt, zasejali rože... Tudi če ne bomo prvi, bomo za nagrado tekmovali... in imeli lep vrt v lepi Izoli," so nam sporočili oskrbovanci izolskega Doma upokojencev. Za dokaz o priložili še fotografije. V SPOMIN NA PAPEŽEV OBISK V soboto 16. 5. 1998 smo se člani izolske mladinske skupine udeležili srečanja mladih iz koprske škofije, ki je potekalo v Postojni z geslom »Živeti z veseljem«. To srečanje poteka že dve leti ob obletnici obiska papeža Janeza Pavla II. Srečanja seje udeležilo 35 članov izolske mladinske skupine. Kakor tudi lansko leto, smo se razdelili v skupine in počeli mnogo zanimivih stvari. Obiskali smo dom za ostarele, pošiljali razglednice in voščilo papežu za njegov rojstni dan, peli smo in odigrali skeč, delali glinene golobčke, raziskovali javno mnenje in se pogovarjali. Sledili so nastopi raznih glasbenih skupin. Nato smo darovali sveto mašo, ki jo je vodil škof Metod Pirih. Po maši je zapela še naša izolska rock skupina Holly Sunday. Dobrega vzdušja ni motila niti močna buija. Skupaj smo se odločili, da se bomo prihodnje leto spet dobili v še večjem številu, na istem mestu in ob istem času ter da se bomo spet zabavali. V Mandraču (14.5.) je bil na prvi strani članek, ki sprašuje, ali je mesec maj mesec katoliške mladine in levičarskih veteranov. Moram povedati, da je mesec maj predvsem mesec mladih, čeprav bi moral biti vsak mesec, mesec mladih, kajti na mladih svet stoji, kakor pravi rek in, če je to res, si ne zaslužimo samo meseca maja, temveč celo leto. Na ugotovitev, da je v Izoli najaktivnejša katoliška mladina, bi pritrdil, kajti štejemo veliko članov, se redno družimo in smo med seboj resnični prijatelji. Pridobivamo nove člane, kar je zelo vzpodbudno, kajti po našem mnenju je to prava pot in, kdor se odloči za to pot, se ne bo izgubil. IZ tfMBCILfiNTE piše Andrej Dernikovič, dr. med. OBVESTILA * Sporočam, da prehajam s prihodnjim tednom na normalni dopoldanski delovni urnik s popoldansko sredo. * Ta sobota je delovna kljub temu, da ni zadnja zaradi študijskih obveznosti prihodnjo. * Kdor bo vztrajal na telefonu, bo po kakih osmih zvonenjih končno tudi na moji ordinacijski številki slišal, kdaj ne delamo oziroma delamo ter druga pomembna sporočila. * Izpolnil sem obljubo: pred vhodom sta rezervirani dve parkirni mesti za obiskovalce ordinacije. Še vedno pa velja, daje bolj zdravo priti peš, če le morete. Morebiti bi prišlo v poštev kdaj drugič tudi kolesarsko stojalo? * Za poletni čas pripravljam nekaj drobnih prostorskih sprememb, da vam pri čakanju ne bo preveč vroče. O tem pa kdaj drugič. Nasvidenje. I famigliari di Gisella Giachin 1927-1998 ringraziano tutti coloro che hanno partecipato al loro dolore. Zahvala Tiho in mimo nas je zapustila naša draga Gisella Giachin 1927-1998 Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami delili to težko izkušnjo, darovali cvetje, denar za dobrodelne namene in jo v tako velikemštevilu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni. Izola, Isola, 20 maj, maggio 1998 ZAPUSTIL NAS JE GABRIJEL MAKUC Vedno se ga bomo spominjali sodelavci in prijatelji NAGRADNA GOJKARCA GOJKARCA, V STARI OBLIKI IN FORMATU, SKRIVA IMENA SREČNIH MLADIH VEGOVIH MATEMATIKOV. ČE JIH UGANETE VEČ KOT PET, KAR ZADOSTUJE ZA NAGRADNO ŽREBANJE, POČUTILI SE BOSTE ZADOVOLJNI Z VAMI TUDI VSI ZMAGOVALCI IN TISTI, KI SO POMAGALI TEM NADOBUDNEŽEM, DO TAKO POMEMBNEGA PRIZNANJA. VEGOVA MIKAVNA PRIZNANJA PODELJUJEJO UČENCEM V OSNOVNI ŠOLI, ZA IZREDNO ZNANJE V MATEMATIKI. ČESTITAMO. DO 12.5.1998 NAM POŠLJITE IZPOLNJENE KUPONE NA; TEDNIK > MANDRAČ < VELIKI TRG 1, IZOLA PRI TOKRATNEM ŽREBU PA JE BILA SREČA MILA ZA KARM,EN MLJAČ, KI PREJME PAPIGO!!! ČESTITATMO !!! VODORAVNO: L MATEMATIKA. IME, REPEK IN PERČIČ * 6. ZGORNJA PLOSKEV V SOBI* 11. MATEMATIČARKI. IME, PERČIČ IN HROVATIN * 15. NESTROKOVNJAK, LJUBITELJ* 17. PROZOREN POLDRAGULJ, ZELENKASTE BARVE* 19. DEL PESMI *. 20. NOVAK SIMON* 21. MENICA NA KATERO SE PREJME MENIČNI ZNESEK * 22. KRATICA ZA AMERIŠKI STANDARD, DIN * 23. LIČINKA TRAKULJE * 25. VOŠINEK TOMI * 26. AMERIŠKA IGRALKA, YOKO * 27. KARTE ZA USODO * 29. SLOVENSKI PEVEC, ZORAN * 31. KRATICA; DRUŠTVO RATNIH DEPORTIRANCEV * 33. PIBIČ * 35. STANJE ČUTNEGA UGODJA * 36. PRIPOMOČEK ZA ŽAGANJE, DVOJINA * 38. AMERIŠKI KOMIK, DEBELI * 40. POJAV NA VODI * 42. EKIPA, MOŠTVO * 43. NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC 45. STAVBA V OBLIKI KUPOLE, PRI BUDISTIH * 48. TUJA GRANOFONSKA ZALOŽBA * 49.TOMISLAV RAFAJ * 50. ELENE ANGELINI * 52. ZAIMEK * 53. DEKRET ALI ODREDBA OBLASTI * 55. MATEMATIK. IME, PELOZA * 57. GLASUJEŠ, PRVIČ GREM NA.* 59. NIKA RUMIN * 60. ŠOLE NAJVIŠJE STOPNJE * 62. SLOV. PISATELJ, IVAN * 65. MATEMATIK. IME, MAZI * 66. ZNAMKA RAČUNALNIKOV * 67. APARAT. NAVPIČNO l.OVOJ, OMOT * 2. ODPOSLANEC * 3. AZIJSKO LJUDSTVO, MONGOLI * 4. NEKDANJA PEVKA JUVAN * 5. JAVNI SOLISTIČNI NASTOP * 7. PRITOK PADA, V ITALIJI * 8. KRDČI KRIŽ SLOVENIJE 9. OBRANIČ VIDA * 10. STRANKA * 11. MATEMATIKA. IME, GRGUROVIČ IN JEREB * 12. ZAKUPNIK ZEMLJIŠČA, IZ BEDEDI, DORAT-NERA* 13. GIBANJE ZA NEODVISNOST ITALIJE* 14. MATEMATIČARKI. IME, JOVANOVIČ IN SLAVEC * 16. MORSKA ŽIVAL Z KLEŠČI * 18. MARKO IVANČIČ * 24. RIAN PILEPIČ * 25. ŽENA, KATERE MOŽ JE UMRL * 28. UGANDSKI DRŽAVNIK, APOLLO MILTON * 30. EDMOND PETROVIČ * 32. MATEMATIK. IME, LARIKOV * 34. DIVJA MAČKA * 37. MATEMATIKA. IME, KLEVA IN PEČAN * 39.UŠESNI KAMENČEK * 4 L AMERIŠKI IGRALEC, MARVIN * 44. ŽABJE NOGE * 46. ZVEZA, ZDRUŽENJE * 47. ANGLEŠKI PSATELJ, IZ BESEDE, TAPER *5 L RIMSKI POZDRAV * 53. OZNAKA ZA NEMŠKO MARKO * 54. NEMŠKI FILOZOF, IMMANUEL * 56. KI JE BREZ OBLEKE * 58. BABICA, NONA * 61. DARIJA ARGENTI * 63. ILIČ SANJA * 64. ANICA RISTIČ._______________________________________ KUPON št. 16 KRIMINALIJE »Ta prometni zakon pa je res ena neumnost« modrujejo za gostilniškimi punti in se zgražajo nad tem, da lahko policaji dajejo pihati tudi kolesarjem in celo rolkarjem. Glede hitrosti pešcev pa se ne razburjajo preveč, saj je hitrost njihovih premikov od lokala do lokala razmeroma nenevarna za okolico. TUDI TO JE BOLEZEN V Bolnici Izola je pacientki zmanjkala kar lepa vsota denarja. Ker gre tudi v tem primera za bolezen so dečki hitro reagirali in na policijsko postajo pripeljali kar dva osumljenca. SPOZNA SE NA DEVIZE V času večerje je v depandanso, v kateri takrat ni bilo belgijskega turista, vstopil neznanec neznane narodnosti in neznanega državljanstva ter belgijskega turista olajšal za nemške marke in belgijske franke. Iščejo ga slovenski policaji. AVTODELOV MU JE ZMANJKALO Neznani avtomehanik je očitno v krizi z rezervnimi deli, zato je vlomil v prostore avtomehanične delavnice in iz njih ukradel kar večjo količino najrazličnejših avtomobilskih rezervnih delov. Kaj bo počel z njimi je bolj ali manj jasno, kdo je bil pa še ne. POTAPLJAL SE BO Avstrijskemu državljanu je neznanec iz zaprtih prostorov ukradel potapljaško opremo. Glede na to, da gre za specifično opremo je možno dvoje: ali jo bo uporabljal (in bo pri tem opažen) ali pa jo bo skušal prodati kam čez mejo (kjer je morje večje). MINERJI SO MOTILI Ob prenovi Prešernove ceste je bilo treba opraviti nekaj miniranj. Miniranje je seveda povezano z eksplozivom, eksploziv pa s hrupom. In prav hrup je motil sosede, ki so zahtevali intervencijo dečkov. Kako so ti reagirali iz poročila ni razvidno. BOJTE SE TELEKOMA Po Izoli se pojavlja moški, ki se izdaja za delavca Telekoma. Zvoni na vrata, se pogovarja s stanovalci in sploh se zdi, da zbira različne informacije. Glede na to, da na Telekomu o njem nič ne vedo bo kar prav, da ob njegovem prihodu (bolje po odhodu) pokličete 113. Dečki bi tudi radi vedeli, kakšni so njegovi pravi nameni. PLOČEVINA SEJE ZVIJALA Prejšnji teden se je zgodilo devet prometnih nesreč, razlogi pa so bili: hitrost, izsiljevanje prednosti, neprevidni premiki vozila. Po poročilu dečkov se število zbiralcev »puntov« vztrajno veča. Z BETONOM NAD HRUP Hrup postaja spremljevalec našega vsakdana in vse več je slišati o hrupu kot vrsti onesnaženja okolja. Nad hrupom se pritožujejo mnogi in na policijski postaji bi znali povedati, da prejemajo prijave zaradi otrok, ki brcajo žogo v dvorišču ali igrajo košarko na košarkarskem igrišču, zaradi avtomobilov in skuterjev, ki drvijo po ulicah, zaradi petard ob novem letu in zaradi miniranja na Prešernovi ulici, kar seje dogajalo ta konec tedna. Stanovalci ulice Ob pečini se jezijo zaradi hrupa iz sosednjega Delamarisa in zahtevajo nekakšno zvočno zaščito. Zid, ki ga je podjetje postavilo bolj simbolično kot zares ni veliko pomagal k zmanjšanju hrupa, saj gre tudi v tem primera že za pravo znanost. V tujini in tudi v Sloveniji je že postavljenih precej takšnih protihrupnih ovir (večinoma iz pleksi stekla), ki so hkrati tudi lepo oblikovane, tako da se dobro prilagajajo okolju. Za to bi lahko rekli, da seje dobro prilagodila enemu delu okolja, zagotovo pa ne tistemu, s katerim bi se Izola rada ponašala. S ODPRTO VSAK DAN od 7 -17 SOBOTA 9 -13 TRGOVSKA 4 / OBRTNA CONA / 6310 - IZOLA tel.: 066/ 646 - 608, 645 - 778 / fax: 066/ 645 - 779 AVTODELI - DODATNA OPREMA KAKOVOST IN UGODNA CENA •MINIFON ZA KONTROLO PRIŽGANIH LUČI V AVTU 1.320 SIT • HOMOLOGIRANE ZAVORNE ČELJUSTI ALFA 33 ZD 3.180 SIT • HOMOLOGIRANE ZAVORNE ČELJUSTI CITROEN C25 ZD 5.505 SIT • HOMOLOGIRANE ZAVORNE ČELJUSTI MAZDA 626 ZD 3.720 SIT • HOMOLOGIRANE ZAVORNE ČELJUSTI RENAULT TRAFIC 84 ZD 6.780 SIT OBNAVLJAMO ZAVORNE ČELJUSTI, LAMELE, SKLOPKE, ZAVORNE OBROČE, ... SREČNO VOŽNJO |NEWS Računovodske Storitve^ PAPIRNICA Zanesljivo, kakovostno in po ugodnih cenah vodimo knjige za S.P. in podjetja 'fotokopiranje' MOROVA 25,D 6310 IZOLA, SIMONOV ZALIV, TEL / FAX 648 254y turistična agencija VELIKA PONUDBA 1ZLFT0V in POLETNE POČITNICE 1998 DOMA in v TUJINI Istrska vrata 7, Izola, tel./fax: 066/ 646 553 KOLONE SREDI IZOLE Dantejeva ulica se je končno spremenila v gradbišče, to pa pomeni, da se je spremenila tudi v prometni zamašek, ki posebej ob konicah dokaj hromi promet skozi mesto. Toda, za boljšo in predvsem manj luknjasto cesto se splača potrpeti pravijo Izolani in mimo čakajo pred semafoijem, čeprav je promet urejen na dokaj nenavaden način. Vozniki, ki prihajajo mimo Zdravstvenega doma namreč nimajo nobenega semaforja in tako se podajo na cestišče, ko pač najdejo primemo »luknjo«. Tudi gradbinci se ne ozirajo preveč na to, kako bo potekal promet, saj mimo pregradijo cesto s kopačem in z obeh njegovih strani nenadoma stoji kolona, saj ni nikogar, ki bi pomagal urejati promet vsaj z zastavicami. Kako nevarno je lahko takšno »sproščeno« urejanje prometa pove že dogodek s konca prejšnjega tedna, ko je mladi voznik štartal »na slepo« mimo semaforja in ob srečanju z avtobusom tako silovito zavrl, da ga je najprej vrglo v branik na desni strani, potem pa na drago stran ceste v zid pred stanovanjsko hišo. Udarec je bil tako močan, daje zid skoraj do konca podrl in pristal z avtomobilom pred presenečenimi stanovalci, ki so bili ravno pred hišo. Ne bi bilo slabo, če bi dečki nekaj minut na dan preživeli tudi na tej lokaciji namesto da se gredo ostrostrelce na odcepu med križiščem Jagodje in Belvederjem, tam pri odcepu za Pod vinograde. Mimogrede, tam je hitrost omejena na 40 km na uro. Ste I že poskušali po klancu navzdol peljati s takšno hitrostjo.