Poiitični ogied. Avstrijske dežele. Za Seidl-Seederja traja neki agitacija 7rlo naprej posebno 7 slo7. bistriškem okraju. Pra^ijo : nce izvolite ta 2 kandidata neaiškutarskih liberalce^, potem dobite no7o stezo od železnice do Sesterž za 50.000 fl. 78akoletno popia^ljanje bo pa bisteriki okraj pre^zel za 1200 fl." (?) Ker BSlo7. Gosp." tukaj ni do^olj podu5en, piosi, naj mu njegovi prijatelji 7 taraošnjib krajib imenitno reč pojasnijo, da bo se rjemškutarakej agitaciji 7edel pra7 upreti. — Sila u5i že 7 mestih liberalcem pri 7olit7ah slo^o dajati. V Salzburgu in Steyer-ju so pri 7olit7ah 7 mestai zastop konser^ati^ci sijajno zmagali. — V Auerju na Českem je napravila tamošnja posojilnica krido ter je zlasti mnogo dela^cih na zgubi, ki so oudi imeli 87oje pribranjene denarje 7ložene; ko so ti nesre5o Z7edeli, so prihruli in botli ravnatelja in 7se nradnike ubiti in hišo razdjati; 3 kompanije vojakov iz Josefstadta so rabuko komaj zadušile. — Na Tirolskem je uboga srenja že 6 let brez učitelja, ker nima do^olj pla5e zanj; hotla je sprejeti usmiljeno sestro za učiteljico. Ali to se je prepo^edalo, češ, da ženske ne gre fantičem dati za učiteljico, kar pa ne brani, da ima sosedna fantovska iola 87etno uciteljico. — Nad7oJ7oda Karel, brat 87itlega cesarja, potuje očitno po Cesketn; mnogi mislijo, da to nekaj posebnega pomeni! — Minister Stremajer zopet boleba in se pripra^lja na odhod — 7 Krapino. — Nemški poslanci 7 delegacijah so z 11. proti 9. glasorn sklenoli ministru Andras8y-ju dovoliti 60 milijono? za \rojne pripra^e, 5e bi teb treba bilo 7sled rusko-tmškega inini. Za ministra je vse odločil štajerski poslanec iu bud nasprotnik Slo7ence7 — baron Walterskircben; ta je od svoje stianko odpadel iu glasoval za Andra8syja proti volji 87ojih pajdaie7; pra^ijo zato, ker bi po odstopu sedanjib ininistro? sam rad postal minister, on namreč, grof Koronini in Scbaup. Dunajske no^ine torej te 3 gospode hndo ošte^ajo. Sicer 80 po delegacije tudi 7se drngo do^olile, kar se je tirjalo za 7ojdo; za no7o orožanje 7ojako7 1,200.000 fl. za pripra^e, z katerimi bodo konjeniki mogli železuice hitro razdirati, 1000 fl. za kanonirsko streliiče 7 Fel8b" na Ogerekem 50.000 fl. za no^o kosarno 7 Komornu 150.000 fl. za 7elike ao^e iance na Lizini gori pred Krako7om 100.000 fl. za nakup ži^eža 657.000 fl. za raziirjenje 7ojaške bolenišnice na Dunaju 100.000 fl. za dodelanje oklopnice Tegethof 700.000 fl. in za pripra7o no^ega Iadjiš5a 7 Poli 400.000 fl. — V diža^nem zboru so nekateri poslanci skuiali razue stroške zmanjšati, ali večina poslancev se ni dala motiti in skoro povsod 7se dovolila, kar so ministri zabtevali. Tako je Kronawetter zapstouj tožil, da nas uiadniki stanejo 17 milijonov pa malo delajo; Pfeifer se je kregal na okrajne gla^arje, Portugal je hotel 2 ministra odpra^iti, ker jih je po njego^em mnenju itak pre7e5, Obertraut je tirjal, naj bi se vaje dcželnib brambovcev od 3 tedno7 na 14 dni skrajiale in tako pribraoilo 311.000 fl. Schonerer je grajal cenilue komisijone za predrugačenje gruntae dače; rekel je, da so ti komisijoni brezkoristui in predragi, sailio letos bodo stali 2,700.000 fl. Vse te in se hujie pritožbe bile so zapstonj, večina je skoro 7se dotične predloge 7rgla pod klop. Pri tej priliki smo tudi Z7edeli, da zuaša davek od vina in mošta 3,930.000 fl. od pive 22 milijonov, od mesa 4',/. milijona, od cukra 14, od eoli 19, od tobaka 59, od štempelnov 17, od pristojbin 32, in od loterije 20 milijono?. Vnanje države. Ko je turški poslanik Safetpaša v imenu sultana pogodbe miru podpisal, se je za6el na glas jokati in naposled ga je kr6 prijel; sultan pa baje ho6e znoreti ali zblazniti; ali vse to ne pomaga ni6. Mir je podpisan bil 17. marca tndi od ruskega carja. Zastran nasledkov tega miru 86 pa zberejo 2. aprila minietri evropskih velevlad okoli Bismarka v Berolinu. Ondi se bode vse kone6no uredilo ali pa zopet meču prepu8tilo razsoditi, kaj bo z razbito Turčijo. Zato beremo od vseb strani, kako se vlade pripravljajo na boj. Avstrijski minister Audraesy ima za ta namen dovoljeuih 60 milijonov, angleški tudi tako, ruska vlada je vzela 75 milijonov, Rumunija 5 milijonov na posodo, Srbi ravno tako. Ruski car zbira ofi cir.jev za deželne brambovce, na gališko mejo pri Dubnem je poslal 18 novih regimentov, kamor bo tudi carska garda iz Carigrada po morji nad Odeso in Kije? pozvana. Veliki knez Nikola se bliža 6edalje bolj Carigradu, Galipolju in najnovejša novica pravi, da je pri Bujukderu dal carigradsko morsko ožino z torpedi zapreti angležkim oklopnicam, tiidi je ukazal prirediti 600.000 koiev za napravljanje šanc. Temu nasproti pa tudi Angleži pomnožujejo svojo strahovito brodovje. — Nemci postajajo na Judi Čedalje bolj hudi; pravijo, da bo teb treba iztirati, ker nič ne delajo, ampak le _špekulirajou. Bismaik je že pravi vice-cesar, ker si sme sedaj sam izvoliti namestnikov, kogar in kolikor jih boče, — Sv. o6e Leon XIII. so res pisali nemškemu in ruakemu cesarju; ali bo sedaj preganjanje katoličanov ondi kaj prenebalo ali ne, to se bo kmalu videlo. Upanja se ni veliko. — Švicarji so vvažanje avstrijske klavne živine prepovedali. — Francozi delajo velike priprave za svetovno razstavo v Pariza, ki se bo meseca maja odprla. — Republikanci v Severni Ameriki imajo 5000 milijonov državnega dolga ter so obresti v zlatu izplaCevali, toda sedaj so sklenoli v srebru ieto storiti in tako zgubi vsak upnik 10 %• Nevolja je velika! Še bnjae se godi turškim upnikom, ti ne dobijo obresti; Angleži so takaj najbolj zadeti, ker imajo 3000 milijonov turškega dolga v rokab, Francozi 1000, Italijani pa 600 milijonov. — Bolgarski dostojanstveniki, t. j. boij imenitni ruožje, 80 v Trnovi zbrani, kder bodo izvolili oovega kneza. Izvoljen bode naladi princ Ludvik Battenberg, sin avstrijskega generala princa Aleksandra Hessen8kega, brata ruske carice. Princ Ludvik je 1. 1854. rojen in se je v turaki yojski hrabro bojeval za kmtijane. — V Tesaliji in v Epiru se Turki in graki vstaši strahovito tepejo; vstaai eo vzeli mesto Platamon, ali ko so se hotli lotiti še Katarine, bili so nesre6ni in zgubili mnogo junakov. V tužni Bosniji se godijo zopet grozne reči; turški vojaki so 2 cerkvi z farovžem vred razdjali in okoli Grahove več kristijanskih vasi izropali, užgali in mnogo ljudi posekali; le malo se je teh reiilo v tabor vstaša Golub-Babiča na nepristopnib gorah pri Trubarjih.