Domoljub t/ Clutoljani. 18. avgustu 1938 ^^ — — — s« Marsikomu so Se v spominu žalostni časi iz naše polpreteklosti, zlasti je žganje naravnost uničevalo, telesno in duševno, cele okraje, Lep tak primer imamo n. pr. v nekem večjem okolišu ua Gorenjskem, ki je bil od nekdaj znan, kako krepak iu zdrav slovenski rod je porajal Pa je žganje tam okoli i. 1000 začelo naravnost moriti prebivalstvo. Namesto zdravih, veselih in delavoljnih fantov si mogel opazovati ie še šibke, blede, sključene obraze z motnimi očmi, a vsaka nedelja se je končaia vsaj z enim umorom; danes v tej, čez teden v sosednji vasi. Pa so se začela pri nas širiti prosvetna iu slična društva, in ta narodna nesreča je začela polagoma giniti. Fantje niso iskali več razvedrila v gostilnah in v ponočnih pretepih, temveč v orlovski telovadnici, pri pevski vaji, pri skušnji za igro, pri predavanju itd. — Skratka- tu in še marsikje drugje se je obračalo kar vidno na bolje, kar je imelo seveda nedogledne gospodarske stanje naše kmečke vasi. Le ponekod na Štajerskem je nemfurstvo namenoma in premišljeno še uničevalo zdravi slovenski rod smotreno z — žganjem, da je potem po vrsti pokupovalo nekoč cvetoče slovenske kmetije. V prvih povojnih letih je šlo Se hitreje na bolje in mirno iahko trdimo, da je marsikje žganje sploh izginilo iz celih kmečkih okolišev v neizmerno njih korist. Takrat je pa vnovič prišla v deželo prava narodna nesreča. Da se prikupi nekaterim kratkovidnežem, je začela Pucljeva »Kmetijska« stranka z agitacijo za prosto žganjekuho ter jo tudi izposlovala. Da, ona jo je izposlo-vala, te zasluge ji prav res ne moremo in nočemo odrekati. Sama se je s tem ponašala in tudi marsikak kratkovidnež na kmetih jo je zato hvalil. Celo tako daleč je šla stvar, da si SLS niti ni upala proti prosti žganjekuhi prav odkrito nastopiti, ker se je bala, da bi padli zato po njej mnogi njeni pristaši. Tudi naš »Domoljub« je tu v zadregi. Marsikak naš naročnik bo ta članek odklanjal, a pisec teh vrstic, ki je iskren prijatelj našega kmeta in njegov dober poznavalec, izjavlja, da prevzema za te vrste sam prav vso odgovornost in da je lepo prosil »Domo-ljubovo« uredništvo, naj članka ne odkloni. Stvar je namreč taka, da grozi postati prosta žganjekuha marsikje zopet prava narodna nesreča. Verujte mi, dragi bralci, da pisec teh vrstic pozna razmere in ima mnogo prilike opazovati naravnost pretresljive posledice zlasti na mladini. Sp kmečke šole, kjer je v razredih že kar precejšen odstotek popolnih — bebcev, kar je edinole strašna posledica novega vračanja žg<.njepitja kot posledica proste žganjekuhe. So cele množice otrok, ki dobe pred odhodom v šolo za zajtrk samo mesreea večjo ali manjšo količino žganja. Vsak resničen prijatelj našega ljudstva se mora tu zgroziti in s skrbjo spraševati, kam to vodi. — Pisec teh vrst pozna kraje, kjer se nikoli doslej še ni kuhalo žganje, prosta žganjekuha ga je uvedla, s tem pa tudi novo žganjepitje in nevzdržno propadanje rodu in domačij. Prišli smo že ga boja ne pozna. Noče nobenemu stanu kratiti pravic, hoče pa v vzajemni narodni skupnosti hiti enak enakimi Današnji d mi se je začela pisati v zgodovini slovenskega kmeta nova, lepša in vesclejša stran. Vsi obrnimo svoj pogled naprej v bodočnost in vedissao: takšna bo, kakršno si bomo a svojimi »očmi izoblikovali! Kje so danes koroški Slovenci iz I. 1890 Zadnji >Koroški Slovenec*, navaja nekaj uradnih podatkov ljudskega štetja iz 1. 1890, ki so zanimivi predvsem zato, ker zadnje ljudsko štetje lela 1934 v vseh navedenih občinah skorajda ni naštelo nič več Slovencev. Takole se glasi njegovo razmišljanje dalje: »Kje so danes Slovenci, navedeni v tem urad-dnem Štetju? Ali so se tekom petdeeetletja, kar je doba komaj ene generacije, izselili, ali jih je odnesla povodenj, ali so pomrli za kako kugo? Saj vendar nihče na svetu ne more verjeti, da se narod lahko ponemči v enem samem rodu! Torej, kje so? Tam so, koder jih navaja uradno štetje izza leta 1890! Na istem koščku zemlje in v isti občini si služijo družinice svoj kruh in bije jo trdo borbo za obstanek. Kot pred petdesetletjem govorijo tudi danes še svojo slovensko materno govorico, molijo slovensko k svojemu Bogu in pojejo svoje slovenske pesmi.« »Po svojevoljnem določevanju narodnosti je hudo grešila minula doba nad Slovenci. Narodnost so smatrali za obleko, ki jo lahko menjavaš vsak dan. In si šteli v čast, Če so mogli našteti čim najmanj Slovencev. Ravno v tem pričakujemo od narodnega socializma v skladu z njegovimi po Fiihrerju točno začrtanimi narodnostnimi načeli, da popravi krivico starih režimov. Njegova časi bes že bo tudi v slovenskih vaseh vzgojil rod, svobodoljuben in idealen, ki bo znal ceniti svojo prirojeno narodnost. Tako si bo postavil v deželi in v srcu deželanov spomenik trajnejši od brona in kamna. Spomenik, ki bo viden še preko državnih meja in bo pričal, da Nemci ljubijo svojo narodnost in spoštujejo narod svojega soseda.«* Nekoč je bila Kmetijska družba... Dne 7. avgusta je bil občni /-bor »Kmetijske družbe, zadruge z o. z.« Zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 70 odposlancev, je pokazalo zelo žalostno sliko o stanju te zadruge, dedinje neikdaj tako ugledne Kmetijske družbe. Kmetijska družba je od znanega spreminjanja pravil in spremembe iz društva v zadrugo, ki so jo vzeli v svojo upravo izključno »kinetijci« Pucljeve smeri, stalno nazadovala. To se je pokazalo tudi na današnjem občnem zboru, kamor pa nas sicer niso vabili. Zborovanje je vodil predsednik Detela, navzočni pa so bili med drugim tudi senator Puceij ia poslanec Mravlje. Kljub navzočnosti teh političnih veličin je bilo slišati mnogo kritike in sicer celo od strani takih ljudi, ki veljajo za zveste pristaše senatorja Puclja. Nekateri govorniki so naglašali, da Kmetijska družba stalno nazadu-* je, da v prodaji kmetijskih potrebščin ne more -več tekmovati niti z malimi trgovci ter da mora prodajati celo premoženja, vredna tudi do treh milijonov. Tudi senator Puceij je skušal malo poseči v razpravo in s svojim mo-gočnjaškim basom osporiti nekemu odposlancu upravičnost udeležbe na občnem zboru. Zastopnik oblasti je dobrohotno, toda odločno Ta železobetonska stavba, ki se sedaj do-gotavlja, je last veletrgovske firme Stermecki v Celju in je to danes največja domača trgov-sika hiša v Jugoslaviji, široka in dolga je po 25 m m ker je vsa podkleitena ter štirinadstropna, je za trgovski promet na razpolago 5750 m'. Za stavbo se je porabilo 60.000 kg ali 6 vagonov železa in 25 vagonov cementa. Ta trgovska hiša, katero zida stavbenik inž. An-t,on Umek iz Ljubljane, je najinoderneje urejena, ima garderobe, električno dvigalo, centralno kurjavo, lastno avtomatično telefonsko centralo z 20 postajami, vse prostore parketi- rane itd. Tvrdka zaposluje v trgovini, razpon šiljalni, pisarnah in v tovarni za perilo ia obleke stalno okoli 200, kadar se izdeluje vzorce in odpravlja cenik, pa 500 ljudi. Za to naj« večjo domačo trgovsko hišo v Jugoslaviji je že pripravljenega toliko blaga, da bodo vsi prostori nabito polui. Vse to blago si vsakdo lahko ogleda, ne da bi mu bilo treba priti v Celje, Napisati je treba samo dopisnico na »Največjo domačo trgovsko hišo Stermecki, Celje št. 22«, in y eaem ali dveh dneh prejme cenik ia vzorce, iz katerih je razvidna vsa zaloga. Nemci utrjujejo svoje meje preprečil, da se zborovale!, ki se izdajajo za zastopnike slovenskega kmeta, niso spustili po svoji stari navadi preveč na strankarsko polje, ki na zborovanje take zadruge re3 ne spada. Odposlanci oziroma zadružniki, so hoteli malo pozabavljati tudi čez Kmet. zbornico, ki jim kar nič ni všeč, pozabili pa so povedati, da Kmetijska zbornica obstoji komaj dobro leto in da nima nobenega premoženja, Kmetijska družba pa obstoji skoraj 150 let, da je vedno lepo uspevala, da pa sedaj, odkar je postala zadruga pod vodstvom »kini&tijcev» tudi naglo propada, kar je pokazal v nemali meri zadnji občni zbor. Velika nesreča češkega ietala V soboto, due 13. avgusta se je nad Nemčijo pripetila strašna letalska nesreča, največja med vsemi, ki so se zgodile na češkoslovaškem letalu. Redno potniško letalo, ki leta med Prago in Parizom, je namreč nad Schwarzwaldom v Nemčiji moralo na tla, a je pri pristajanju zadelo ob drevo in se zdrobilo, potem pa 8 16 potniki vred zgorelo. Samo ena potnica je ostala živa, ker je čisto slučajno padla iz letala in obvisela na nekem drevesu. Potek nesreče je bil po pisanju pariških listov naslednji: Letalo letalske potniške družbe OKBAG, ki je tipa »Savoia Mar-chettk, je ob 9 zjutraj pravilno odletelo iz letališča Ruyn. Vreme je bilo pri odletu ugodno. Toda dve uri pozneje je letalo prišlo v deževno in viharno podnebje, nato pa v meglo, ki je tako pritisnila na letalo, da se ni nikamor videio. Pilot je izgubil smer in se ni uiogel znajti. Dvignil se je v višino 1000 m in letel v smer, ki se mu je zdela pravilna. Toda kar naenkrat je dobil brezžično povelje h Slrasbourga, naj pade za 400 m in naj v višini 600 m nadaljuje svoj let. Ker se ni nikamor videlo in je bil pilot navezan le na instrumente, je letalo verjetno padlo pod 600 metrov, kajti kar na enkrat je zadelo v 20 m visoko drevo, ki je stalo na vrhu 800 m visokega hriba. Nesreča je bila tu. Letalo se je razbilo na tleh in takoj je tudi švignil iz razvalin plamen, ki je letalo z vsem, kar je bilo v njem, v kratkem upepelil. Šele eno uro po nesreči je bilo orožništvo v Ofgenburgu obveščeno o nesreči in ko je prišlo rešilno odposlanstvo, je našlo na kraju nesreče samo kup očrnelega železja in nekaj zoglenelih trupel. S pdsadko vred je bilo v letalu 17 potnikov. Le natakarica v letalu se je po čudežnem naključju rešila. Iz padajočega letala je bila vržena ven in je obvisela na drevesu. Ona sama se ničesar ne zaveda. Pravi, da je takoj izgubila zavest in je prišla k sebi šele v bolnišnici, kamor je bila prepeljana. Srečna natakarica se piše Kretner in je po rodu Dunajčanka. 16 potnikov pa je mrtvih. Po vsem Češkoslovaškem je ta nesreča napravila najgloblji vtis in od vseh krajev sveta prihajajo na naslov vlade neštevllna sožalja. B&tietiiib najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. V zadnjih tednih opažajo v Nemčiji veliko premikanje vojaških oddelkov. Nemška Reichwehr je izdala nalog, naj se ji postavijo vsa vozila na razpolago. Nemčija hoče poklicati na jesenske orožne vaje nad milijon rezervistov. Vzdolž francoske in belgijske meje Nemci z vso naglico gradijo močne utrdbe, ravno tako tudi ob poljski meji. Najbrž hoče biti Nemčija pripravljena za primer, da se vprašanje sudetskih Nemcev ne bo ugodno rešilo. V Parizu so mnenja, da Nemčija premika svoje čete iz sledečih razlogov: 1. Nacionalni socialisti hočejo pokazati pred vsem svetom svojo moč s svojimi velikimi orožnimi vajami. 2. Hočejo imeti pripravljeno svojo armado za primer, če bi se odnosa ji med češkoslovaško vlado in sudetskimi Nemci poslabšali. Francoski časopisi prinašajo precej obširne popise o najnovejših nemških utrdbah ob reki Reni, kjer še pred dvema mesecema skoraj ni bilo videti utrdbe v teh krajih. V zadnjih tednih pa se je slika popolnoma spremenila. Začela so se živahna dela, ki morajo biti po navodilih generalnega štaba gotova že Jtonec septembra t. 1. V razdalji 45 km od Raichenhaua do Strassburga je na vsakih 130 metrov postavljena posebna mala utrdba, ki so oddaljene od reke le 2 m. Te trdnjavice so po 25 m dolge, 1 m visoke, a 6 m široke. V J vsaki je 5 strojnic. Te utrdbe imajo še pod- j zemna zatočišča, ki imajo električne ventila-tarje. To je prva obrambna črta, ki je za njo 200 m še druga. To črto šele grade. Na nemški strani pravijo, da imajo vse utrdbe le obrambni značaj, ker hočejo preprečiti vsak prehod preko reke Rena. Strojno puške so razmeščene tako na gosto, da lahko'obsipavajo s kroglami vsak kvadratni meter nasprotne obale. Računajo, da bi moglo že 30 tisoč vojakov preprečiti prehod nasprotnika preko reke. Pri delih so zaposleni rezervisti, ki jih nadzorujejo SS oddelki. Poleg tega so Nemci zgradili tudi večje število podzemskih letališč, koder bodo postavljena letala, ki bi imela nalogo preprečiti napad francoskih letal na Nemčijo. Taka letališča se nahajajo pri Rhonu pri Hundrichu in Taunu. Prvo letališče more sprejeti 200 letal. d V daljni francoski Lurd, ob 80 letnici čudeženih dogodkov, ne more vsakdo romatL Dobrotljivost Lurške Gospe pa more vsakdo proslaviti ob velikem romanju v slovenski Lurd-Rajhenburg v dneh 3. in 4. septembra. Naj ne bo nobenega kraja v Sloveniji, ki bi v. teh dneh ne poslal vsaj enega romarja k Mariji I-urški! Posebni romarski vlak bo po romarskih slovesnostih odpeljal romarje še na izlet v Zagreb. Polovična voznina. Priglasite se na brezplačna navodila »Družini božjega sveta« v Ljubijani, Sv. Petra nasip 17. KAJ JE NOVEGA ZAHVALA Najprissčnejšc cc rahvsljujcsn za požarno pc-(iporo 1000 din, ki mi jo je izplačala oprava »Domoljuba« takoj, kc- sen narnaail. da mi j« 16. avgusta t L pogorela biia in gospodarsko poslopje. Čeravno seja bi! naročnik ieie komaj eno leto, pa sem hudi jaz bil deležen podpore; zato »Domoljubi« vsakems priporočam ki mu tudi jaz ostanem zvest do smrti Jahati Sašem, posestnik, Visole 12 — žepmja Sv. VenčesL, pošta Slov. Bistrica. OSEBNE VESTI o 70 iesaie« rojstva jc praznovala na Marijino Vnebovzetje Zumrova mama Marija 2a-mer v Železnikih. Naj zgledno krščansko žene Bog ohrani še mnogo let! o Za predsednika »krožnega e«diš£* v Maribora je imenovan Adolf Hodnik, sodnik obr. sodišča v Ljubljani. o Sestdesetletnik je p-sstal župnik g. Jernej Podbevšek v Skofji Loki. Bog ga ohrani Se mnogo let! o Za dekana leslcorške dekanije je isoe-»ovsa g. Goiob Franc, mestni župnik v Kostanjevici. Čestitamo! o 80h-tnit* rojstva je obhajal Plut Martin, posestnik na Vranovičah v Beli krajini. Na mnoga leta! o Iz dahavniškega letopisa. Na župnijo Naklo je bil ustoličen g. Janez Filipič. župnik v Krškem. Za »upravitelja župnije Trstenik je bil imenovan g. Alojzij 2elezuy. župnik v Goričah. Upokojena sla gg. Franc Juvan, župnik v Ljubnem, in Jakob Ogrizek, župnik v Pedali. DOMAČE NOVICE d Kad 2900 deklet se je zbrale preteklo »edeljo na dekliškem dnevu na Betnavi. Tabor je prikazal dekletom lepoto rerskega življenja in jih živo opozoril na najvažnejšo skrb,-na versko poglobitev. d Narodni tabor, ki bi se imel vršiti 14 avgusta v Mariboru, so odpovedali. d Jeseaska prireditev Ijabljaaskega rrk-Mjma bo letos od 1,—12. septembra. Bo tudi nagradno tekmovanje jugosi harmonikarjev. d Načrti n strojni oddelek stfešvense potrjeni V Beigrad je te dni dopotoval inž. Lo-be, vseučili&i profesor iz Ljubljane iz zavoda za strojništvo. S seboj je prinesel vse načrte ic proračune za novo zgradbo za strojništvo pri vseučilišču v Ljubljani. Ti načrti ac bili tekom enega tedna pregledani in potrjeni ter je danes gradbeni minister Stošo-vič že podpisal odlok, da se lahko takoj razpiše licitacija. Licitacija bo v skrajšanem roku 15 dni. d Obrtna razstava t 8t Vid« Ljnb-Jjaoe je obiskal tudi kraljevi namestnik dr. Perovič, nekaj dni kasneje pa belgrajski nadeta* dr. Gjčič. d Sreč»e p«t ia na svidenje! Oni večer je odpotovala skupina okoli 30 ameriških Slo-vencev in Slovenk, ki so se mudili čez poletje v Sloveniji Odpotovali so s brzovlakom čez Jesenice na Le Hav-re. Tam so se vkrcali dne 10. L ml na največjo in najhitrejšo ladjo sveta »Normandie« ter bodo že 14. 4. m. v New Torka. Slovenci so bili med prvimi potniki na tej ladji in jo tadi sedaj vedno uporabljajo. Ladja >Norcn*rxiiet je pred kratkim, kot seno poročali, ze »tokrat prepleta Ocean. Vožnja, ki je bodo nastopili ameriški Slovenci čez Atlantsko morje, bo za So ladjo ME po Števila. 11. avgusta je odpotovala draga skupina Slovencev ix Amerike, M so ae mudili v domovini. Ta skupina je odpotovala 13. L m z ladjo »lle de France«, ki je Saši Francoske Unije, kakor »Jtorm&ndie«. Slovenci, ki so bivali letošnje poletje ▼ stari domovini ia ki so se vrnili zdaj v rov« domovino, so odhajali v Ameriko polni vtisov in navdušenja ter so obljubljali, da bodo prihodnje leto spet privedli mnogo sfcmHttske mladice in starejših Slovencev aa obisk svoji domovini. Vračajo-Sns Slovencem želimo, da njihovo poslanstvo, ki so gsa tako vestno opravili, ne bi bilo zastonj! Vfmjm 'i* teiko je moiso vino! V £ i^i Dobite ga najlažje t Centralni triurni v Ljaoljani d »Kočevski Sleveae«« se imenuje nov časopis, ki bo izhajal trikrat na mesec v Kočevju ter ee boril za narodne pravice Slovencev. d Slovesna blagoslovitev nove šale na Črnučah pri Ljubljani bo i. septembra. d Foeenil ee js krak t LjvhSjaui ter velja hlebec 88 dkg težkega belega kruha 4 din. 97 dkg polbelega 4 din in hlebec 103 dkg težkega črnega 4 din. d 9O.CO0 ton dobrega premoga naroče jugoslovanske železnice v Nemčiji. & 21,400.000 din je veljalo tlakovanje ce-«te iz Zagreba proti Beigradu. Tlakovali so prvih 14 km! d Ker je žalil »krajšega Selškega nadzornika Peterliaa t Kočevja, je bil obsojen odstavljen o&lelj, sedaj književnik Alojzij Zupane na 800 din denarne kazni, oziroma na 10 dni zapora, dalje na povračilo stroškov kazenskega postopanja. d Bsperaate je najmočnejši jezik aa t,ve-ta. Edini Jugoslovan, ki je naročen na kitajski časopis, je Milan Miškovič iz Bitoija. On je navdušen esperantist, ki kuje v esperautii tudi pesmice. Dosedaj je napisal 120 sonetov, ki jih ne poznajo samo v Jugoslaviji, pač pa tako rekoč po vsem svetu. Berejo jih celo Kitajci, Japonci, Avstralci ln drugi Za tiste, ki ne poznajo esperanta, so seveda nerazumljive. Kljub temo, da tega moža pozna skoraj ves svet, je ostal doma v Jugoslaviji prav do zadnjega čisto neopazen. Naročen je na espe-raniaki časopis >La mondo«, ki izhaja v fc.n-gaju. Miškovič pravi, da jc esperanto najmočnejši jezik na svetu in bodo v kratkem ta jezik znali vsi kulturni ljudje. d OsemuHii delavnik. Združenje trgovcev v Zemunu je pristalo na osemurni delavnik. Ta velja za vse nameščence v trgovinah v samem mestu Zemunu in v vsem zemun-skem okraju. Ta sw>j pristanek pa je Združenje trgovcev dalo samo pod tem pogojeni, da aa tssemurni delavnik po trgovinah pristanejo tudi vsa gospodarska in trgovska združenja v Belgradn. d Zanimiva najdba. Pečat iz turških časov so našli kmetje v Vranskem Polju v Hrvaškem Prinsorju. Ta kraj je iz turških časov posebno znamenit Vrana je od 16. do 18. stoletja igrala za Turke važno vlogo. V času turških napadov je bilo v tem kraju tur-ko namestništvo. V Vranji je stoloval tudi Halil beg. ki je bil največji sovražnik Benečanov. Leta 1888. so ga Benečani ujeli in nmorili. No, in zdaj so, kakor rečeno, v tem kraju našli dragocen pečat, v katerega je vdolben meč, polmesec ia zvezda, znaki turškega grba. Nekateri so prepričani, da je ta pečat pripadal nekoč samemu Halil begu, ki ga je vrgel proč, preden so ga Benečani ujeli. d Plače hočejo povečati vsem začasnim mestnim aslnibeacem t Karlovca. Do zdaj so dobivali ti začasni uslužbenci najmanj po 600 din plače, odslej pa se bo ta najnižja plača povečala na 800 din. Očetom številnih otrok in onim, ki imajo že večje število le! službe, bodo dodali nekaj več kot ostalim. Vest o tem, da se je karlovški župan odločil za po\ i-šanje plače nižjim mestnim uslužbencem, je naletela na veliko veselje, posebno pri najrevnejših. d Tadi sanira i rast 2e 2 meseca je menda neprestano pijan neki Kada Višnjevčanin iz Japonski 99 junaki smrti Iz časopisja izvemo nekatere zanimive podrobnosti o prvih krvavih praskah med sovjetskimi in japonskimi četami Najbolj značilen vojaški dogodek le kratkotrajne vojne je bila borba Japoncev proti 50 sovjetskim tankom, ki so navalili na japonske čete kot predhodnica sovjetske pehote, ki je imela nalog, napasti potu m . To se je zgodilo pri Sa-Mopingu zadnjega julija. Japonsko poveljstvo je uvidelo, da se proti tankom ne bo moglo boriti in je že mislilo na umik, da se izogne nepotrebnim žrtvam. Končno so se poveljniki odločili drugače ia so izdali povelje, da morajo vojaki a&tati na svojih mestih do smrti. Poveljstvo je nadalje zapovedaio tako imenovani »četi smrti«, naj po dobljenih navodilih * napade sovjetske lanke. Napad da naj izvedejo posebe določeni »junaki smrti« z ročnimi granatami v rokah. .Vojakova dolžnost je, da se z granato v roki vrže nasproti tanku, in ko ga je dosegel, da tamkaj sproži granato, ki eksplodira, razroeče tank in raztrga seveda tudi napadalca in napadenca. — »Junak smrti« je bil v tem primeru vojak Mavavura, ki se je vrgel na prihajajoči tank, zagnal vanj granato, in bil seveda v istem trenutku raztrgan na drobne kosce s tankom vred. Takoj nato je napadla na siičen način »četa smrti« še druge tanke, ki so jih na ta način pognali v zrak 11, isto število so jih ujeli z moštvom vred, ostale pa so pognali v beg. Sovjet« so pri tem napadu izgubili skoraj polovico svojih tankov in je izid te bitke napravil pri sovjetskih poveljstvih porazen vtis. Vrednost tankov pri takšni požrtvovalnosti, kot so jo pokazali japonski »junaki smrti«, seveda silno pade. Hudo bo, če so zopet vname svetovna vojna. »kolice Hume v Sremu. Pravijo, da ga takšna bolezen prime vsako leto ob lem času, ko z.1(-.„o kuhati žganje, tako zvano »dudovačo«. >l)udovača« je tako rekoč neke vrste sezonska pijača, ki kuialu mine. Zato se tudi Radi vsako leto tako mudi piti, da je navadno kar .,„' dva meseca in še več neprestano pijan. Ljudje v tamkajšnjem kraju imajo tako na lelo vsaj eno zanimivost, to je takrat, ko se Rada strezni. d Predsednik poljske republike skozi Ljubljano. V noči od onega petka na soboto se je točno o polnoči vračal skozi Ljubljano z brzovlakom predsednik poljske republike Moscicki, ki je bil tri tedne na oddihu v Lo-vrani pri Opatiji. Predsednik Moscicki je odpotoval iz Lovrane čez St. Peter. Predsednik je nadaljeval svoje potovanje proti Dunaju in dalje proti svoji domovini. d Nad SOG hmeljarjev se j« sešle na Veliki Šmaren v Celju. Sklenili so med drugim, da ostane plača obiralcev kakor je bila do-sedaji za škaf hmelja 2 din brez hrane, s hrano 1.50 din. Predsednik Hmeljarske zadruge g. Mihelčič je nazadnje prebral zahteve, ki so jih navzoči burno pozdravili. Ustanovi naj se čimprej hmeljarska selekcijska postaja. Vidimo, da naš hmelj peša; Savinjske doline brez hmelja ni. Čimprej naj se uzakoni hmeljarski zakon, s katerim bo naš hmeljar dobil zakonito podlago, da bo lahko zahteval za kršitev pravic tudi kazen. Za ureditev hinelj-skih cen je potrebno Hmeljarski zadrugi posojilo. d Poštenje vež velja... Letos, marca meseca, je pogorela stara, skoraj podrta žaga ob potoku pri Št. Vidu nad Cerknico. Žaga je bila zavarovana za 30.000 din. Pred sodiščem so bili oni dan obsojeni zaradi zločinska prevare iz naslova požiga: solastnik žage Janez Otoniear iz Ponikev na šest mesecev si togega zapora, na 2000 din denarne kazni in na 500 din povprečnine, ker je zasnoval požig in k temu nagovarjal soobtoženca. Ludvik Štritof iz Cajnarjev na pet mesecev strogega za|K»i'a iu 240 din denarne kazni, ker je dejansko žago za žgal, in France Ciniperniau s Kruščega pri Št. Vidu na šest mesecev strogega zapora in 240 din denarne kazni, ker je drugega pripravil do požiga. d Samostojno je začel poslovati 12. avgusta Pokojninski zavod v Belgradu. Vse predpriprave je izpeljal ljubljanski Pokojninski zavod. Naj bi tudi v drugih še važnejših zadevah obveljalo načelo: >Y'sakemu svoje!« d V šolo so vlomili tatovi na Dobovcu pri Trbovljah. Neznani zlikovec je odnesel iz stanovanja šolske upraviteljice Juršie He-dvike in učiteljice Kac Ljudmile mnogo pe- rila, oblek, odeje in čevljev v skupni vrednosti 6000 din. Očividno je storilec iskal denar, ki ga pa umevno ni mogel najti. Obveščene so žandarmerijske postaje. Opozarja se tudi občinstvo pred nakupom ukradenih stvari. Perilo je zaznamovano z začetnimi črkami imenovanih. d Državno priznani enoletni trgovski tečaj pri trgovskem učnem zavod« (Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2, vpisuje dnevno od 9. do 12, ur« in od 4. do 6. ure popoldne. Tečaj je priznano najboljši. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot odkaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Zavod razpolaga z zares odgovarjajočimi, velikimi učilnicami in zbirkami ter ima edinstveno lego v središču mesta. Vodstvo in učno osebje kvalificirano, pouk vzoren. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno. n Veliko jtdravilišče trn delavce bodo (gradili v bližini Gornjega Matejevca v Srbiji. Ono nedeljo so bile v kraju Trebinjska reka, kjer bo to zdravilišče stalo, velike svečanosti. Zdravilišče bo zgradil Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Stalo bo okoli 10 milijonov dinarjev in bo namenjeno zdravljenju delavcev iz moravske in vardarske banovine. Zdravilišče bo stalo precej globoko v dolini, v nadmorski višini 500 m. Za takšno ustanovo je ta kraj zelo prikladen, ker nudi, kakor pravijo, vse pogoje za učinkovito zdravljenje. Zdravilišče bo urejeno po najnovejših izkustvih. d Zelo pametna ministrska odločba. V zvezi z ustanovitvijo jugoslovanske ženske nogometne zveze je ministrstvo za telesno vzgojo proučilo mnenje svojega strokovnega poročevalca in sklenilo, da ne odobri pravil te zveze in da je ne vnese v vrsto organizacij, ki spadajo pod nadzorstvo tega ministrstva. Tako je ministrstvo sklenilo zato, da obvaruje ženske, ki se ukvarjajo s športom, pred nogometom kot tekmovalnim športom, ker ni v duhu koristne telesne vzgoje žensk. d Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrlinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Det. r«. 8. bt. 86471/18. d Mesarski jubilej. Mesarji dravske banovine so se zbrali 14. in 15. avgusta v Mariboru, da proslave 50 letnico obstoja mariborskega združenja mesarskih mojstrov in se udeleže občnega zbora Zveze mesarskih zdru- Sargov KAL0D0NT proti zobnemu kamnu ženj v dravski banovini. Proslava bi bila še bolj pomembna, ako bi gg, mesarji ob lepem jubileju znižali cene mesu in mesnim izdelkom. d Za Ruse ▼ Jugoslaviji ni slabo poskrbljeno. Državna komisija za podpiranje ruskih beguncev je objavila število o ruskih beguncih. Po teh podatkih živi v Jugoslaviji sedaj 31.500 ruskih beguncev. Prvotno izseljenstvo je znašalo 45.000, deloma pa so se ruski begunci izselili iz naše države, deloma so pomrli. V naši državi imajo ruski begunci za svojo otroke več srednjih šol. Leta 1923 so iineli 13 srednjih šo!, ki so bile večinoma ne-popoldne; sedaj jih imajo 4. V Belgradu imajo deško in dekliško gimnazijo, v Beli Cerkvi pa kadetsko in dekliško šolo. Sorazmerno z znižanjem števila ruskih srednjih šol se je zmanjšalo tudi število ruske šoloobvezne mladine. L. 1923 jih je bilo še 2557, danes jih je oaroo še 857. Državna komisija — podpiranje ruskih beguncev pa vzdržuje > posameznih krajih tudi nekoliko ljudskih šol za ruska otroke. Te šole obiskuje 611 učencev in učenk. Da zavzemajo v Jugoslaviji ruski begunci razna uradniška in druga lepa mesta in celo stolice vseučiliških profesorjev — je pa itak znano. n »Štorklja« in smrt obenem. V neki hiši v Sarajevu so pred kratkim pričakovali »veselega dogodka«. V sobi so čakali, kdaj se bo oglasila »štorklja«, medtem pa se je v kuhinji igral triletni domači sinček in se sukal okoli štedilnika. Po nesreči je zadel ob lonec vrele vode ter ga zlil nase. Dobil je pri tem tako hude opekline, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. n Opanke so jih rešile. Celo krdelo konj je ubila te dni strela v Crkvicah v Črni gori. Dva tamkašnja kmeta in kmetica Andja so vodili z drvmi natovorjene konje iz Crkvio proti domu. Konji so bili privezani drug z drugim z železnimi povodci. Med potjo je to karavano zalotila nevihta. Začelo je grmeti in treskali. Strela je udarila tudi v te konje in jih vse do zadnjega ubila. Nezavestna sta padla na tla tudi oba kmeta. Strela ni ošvrk-" nila edino le kmetice Andje, ki je konje vodila za navaden, nekoviuast povodec. Ko je Dekleta, v gospodinjsko šoto! S 1. novembrom se začne sedemintrideseti le-kmetijske gospodinjske šole, ki bo trajal deset mesecev. Učenke, stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgojeslovje, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, ži-vilouianstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo in poljedelstvo. Praktično se učenke vežbajo v kuhanju in konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, preji in tkanj". pranju in likanju, mlekarstvu in sirarstvu, vrtnarstvu itd. Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov. imovite je nekaj znižanih mest. Sprejeta učenka naj vzame 9 seboj obleko, perilo in obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh štiri prevleke za blazino, štiri brisače in štiri servijete. Perilo je lahko a domačega platna. Dekleta, ki hočejo biti sprejeta v šolo, morajo: 1 dovršiti 16. leto in biti zdrave ter moralno neoporečne 2. predložiti zadnje Šolsko spričevalo, 3 navesti stan in poklic staršev, 4. predložiti obvezno izjavo: a) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu, b) staršev ah varuha, da bodo kriti stroške šolanja. - S temi podatki m prilogami opremljeno, lastnoročno pisano, nekolkovano prošnjo za sprejem naj pošljejo Vodstvo gospodinjske šole v Marijanišeu v Ljubljani vsaj do 20. septembra 1938. »trela pobila na tla vso karavano, je brž o-sestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih iu gospodarskih razmer. * Zimska kmetijsko iota v Sv. Jurju ob j. ie t. I. tečaj te zimske kmetijske šole se prične dna 3. novembra 1938 ter traja do 31. marca 1939. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. tečaj, ki bo ravno tako petmesečen. V zimsko šolo bodo sprejeti zdravi, najmanj 18 let stari sinovi krneč-kih staršev, določeni, da ostanejo na domači kmetiji. Gojemci stanujejo v zavodu, kjer dobe va» oskrbo. — Lastnoročno pisane prošnje, kolkovaus z 10 dinarskim banovinskim kolkom, je poslati ravnateljstvu kmetijske šote v Sv. Jurju ob juž. ieL najpozneje do 1. oktobra 1938. - Prošnji je priložiti: krstni lisi, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti, izjavo staršev odnosuo varuha (banovinski kolek 4 din), 3 katero se. zavežejo plačati stroške šolanja in da ostane prosileo po dokončani šoli na domači kmetiji; končao davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini neposrednih davkov, kar je potrebno v dosego banovinskega prispevka. Navesti je tudi točeu naslov prosilca in zadnjo pošto. — Oskrbnina znaša mesečno od 100 do 300 din iu oe določi po premoženjskih razmerah staršev. Piednost zimske šole je v tem, da se kmečki sinovi v zimskih mesecih teoretično in deloma praktično izobrazijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji, da ni treba gospodarju najeti drugiih delavcev; druga prednost pa je. da gospodar laže poravna oskrbnino v enem letu za pet mesecev kakor za enajst in pol meseca. Kmečki fantje, ki se zanimajo za tako kmečko izobrazbo, naj čimprej vložijo svoje prošnje na gornji zavod. odbornik. Volitve so potekle v najlepšom redu ter so naši pristaši vzeli izid volitev z velikim navdušenjem na znanje. p Nekateri gredo na levo, nekateri na desno. Pristaši nekdanje HSS 90 te dni praznovali 10 letnico smrti Štefana lladiča, ki je umrl 8. avgusta 1928. Sin pokojnega Vladimir Kadič v svojem glasilu »Narodni val« piše: »Z njegovo smrtjo je nastopila izguba in praznina, ki je nikoli ne bo mogoče izpolniti. Zato ni Čudno, če smo Hrvatje danes v takem položaju. Primerjajmo samo delo velikega pokojnika s tem, kar se danes dela. Neštetokrat sem že slišal: Če bi bil predsednik še živ, bi bik) vse drugače.« Prof. Ma-štrovič, eden izmed najbližjih sodelavcev Vladinurja Radiča, pa pise v svojem listu »Dom«: Razumljivi so vzdihi Hrvatov, zlasti Hrvatov kmetov po velikem učitelju, rajnkem Štefanu Radiču. Brez njega je zadnjih deset let letelo mimo nas brez kakršnegakoli sadu. Prav v nobenem oziru nič dejanskega. Dajali so nam poguma 7. nekimi prijatelji in prijateljstvi po inozemstvu. Ali smo takih prijateljev v inozemstvu res kaj imeli ne vemo, danes pa za gotovo vemo. da se moramo z ozirom na inozemstvo zanašati samo na sebe. Eno* pa je gotovo res, da smo namreč v Belpradu imeli veliko prijateljev, pa se je njihovo števik) do danes močno zmanjšalo, čo ne eek> — razpolovilo. Mesta na Hrvatskem so oč.ividno nezadovoljna s hrvatsko politiko in se odmikajo od vodstva pristašev dr. Mačka in gredo nekateri na levo, nekateri na desno. Kaj pa bo potem, če la bolezen zaide tndi na deželo?« NESREČE n Strela »žiga. V Frajhamu v Pohorju je ■v noči na oni petek udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Kovačnika ter poslopje zažgala. — V Bojtini je zadela ista nesreča posestnika Rafolta, ki mu je zgorelo radi strele gospodarsko poslopje, kmetu v soseščini pa je strela ubila kravo. n Smrtna nesreča kolesarja. Ono sredo okoli G zvečer se je na cesti, ki se vzpenja proti Tremerjem pod cerkvijo, pripetila kolesarska nesreča, ki je zahtevala življenje mladega rudarja Bradača Antona iz Pečov-nika pri Celju. Iz Celja je peljal proti Laškemu neki tovorni avtomobil iz Radeč, na katerega se je nesrečni delavec obesil ter vozil tako naslonjen malo hitreje. V Tremerju je pripeljal z nasprotne strani neki osebni avtomobil. Voznik tovornega avtomobila je pritisnil zavore, da bi laže pasiral avtomobil, l>ri tem pa je tovorni avtomobil sunil koledarja nekoliko od sebe, da je prišel kolesar l>od osebni avtomobil, kjer si je razbil lobanjo in nato v bolnišnici umrl. 11 Srcc ji je zastalo. V Hotemažah je bila že nekaj časa na počitnicah 3 letna hčerka mojstra v tovarni »Semperit«, Romana Fran-kovič iz Kranja. V petek popoldne se je šla drugimi otroki kopat v bližnji potok. Dekletce se je v vodi spotaknilo in padlo. Čeprav so otroka takoj spravili iz vode in poklicali zdravnika, vendar ni bilo rešitve. Zdravnik je ugotovil, da se je mala Romana l>ri padcu v vodo tako prestrašila, da ji je zastalo srce in je takoj izdihnila. n Požari zaradi strele. V Starem Logu l>ri Pragerskem je strela povzročila dva požara. Železničarju in posestniku Francu Šo-sterju je zažgala gospodarsko poslopje. Kma- lu ko so izbruhnili plameni pri S os ter ju, j« udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Godeča. Tudi to se je vnelo, ogenj pa je zajel tudi liišo ter vse skupaj uničil. Pri Sv. Marku niže Ptuja je strela zažgala gospodarsko poslopje in hišo posestnika Petra Primožiča. V Bukovcih je zažgala strela pri posestniku Matiji Slatiču. V noči na ono nedeljo pri Sv. Barbari v Slov. goricah je ob priliki nevihte udarila strela v Kacovo hišo ter je uničila vse imetje. V Št. Ilju je udarila strela v stanovanje orožniškega narednika Antona Zupaua. K sreči pa ni napravila večje škode, pač pa je pri šviganju iz stanovanja na prosto udarila v kurjo družino v kurniku ter ubila tri piščance. V Spodnji Ložnici pri Slovenski Bistrici je udar strele povzročil požar pri posestuiku Kušarju. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje ter se ceni škoda na 50.000 din. n Nesreča ne peciva. V Ljubljani stanujoči zidar Anton Menard, doma iz Crešnjice pri Dobrunjah, je belil stavbo. Stal je na 8 m visoki lestvi. Z mokrim čopičem se je je po naključju dotaknil električne žice. Tok ga je tako stresel, da je padel z lestve. Dobil je hude notranje poškodbe in pretres možganov. — V bolnišnico so pripeljati delavca Oskarja Štoreka, doma iz Deseniča, Pregrad, Hrvatsko. Zaposlen je bil kot delavec v Spodnji Ložnici pri Žalcu. V gozdu je drvaril. Trska mu je odletela v desno oko, ki je bilo hudo poškodovano. — V kamnolomu v Paki pri Velenju je padel delavcu Vodeniku Vinku velik kamen na irebuh in mu je poškodoval drobovje. — Težko naloženi tovorni avto, last trgovca Lukmana iz Šoštanja, je zdrčal pri celjskem Šmartnem s ceste ter se prevrnil v 2 m globok jarek. Na avtomobilu je bilo 2000 kg raznega blaga ter 5 dalmatinskih krošnjarjev, katere je šofer vzel na avto- mobil. Poškodoval se je pri prevrnitvi samo krošnjar Nikola Matišič, katerega so morali odpeljati v bolnišnico. — Te dni je na postaji Pragersko pri premikanju vagonov odrezal* nogo pod kolenom 38 letnemu nadpr&mikaču Bohaku Jerneju. — V Semiču se je ponesrečila 13 letna Anica Cepaferjeva, hčerka gostilničarja. Padla je z voza pod voz ter dobita hude in nevarne poškodbe na vsem telesu. 11 l)o smrti ga je povtil. Avto seveda! Samski delavec, 33 letni Andrej Brinšek, stanujoč na Otoku, občina Mošnje pri Radovljici, se je ono nedeljo vračal z Brezij domov proti Mošnjam. Med potjo je mimo pridrvel neznan avtomobilist, ki je Brinška podrl aa tla in ga vrgel v obcestni jarek. Dobil je hude poškodbe po glavi. Prebita mu je bila lobanja in je dobil pretres možganov. Z avtom so ga takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer jo Brinšek poškodbam podlegel. n Na cementnem tlaku se jo ubil. Pri Sv. Miklavžu so našli te dni pri posestniku in gostilničarju Hergi zjutraj pod hlevotn na cementnem tlaku mrtveca. Bil je to 60 letni sodarski pomočnik Jožef Klaneček iz Spod. Polskave. Klaneček je delal pri Hergi so-darska dela. V nedeljo je šel domov po orodje, med potjo nazaj k Hergi pa se je ustavil v Sagadinovi gostilni ter je popil precej vina. Potem se je odpravil spet na svisli Hergo-vega hleva. Ko pa je omoten plezal po lestvi navzgor, je zgubil ravnotežje ter je padel. Na cementnem tlaku se je ubil. n Zgorel je kozolec posestnika Antona Adamiča na Vidmu pri Dobrepoliali. n V kozolec je udarila strela v Podgorju pri Ksnuriku. Kozolec, last posetnika Franca Vidica, je zgorel. n I* 40 m globoke grape pobrali živega. V nedeljo, dne .14. avgusta ae je medtem, ko je bila v novo zgrajeni cerkvici sv. maša ** planince, na »Njivici« pripetila huda nesreča, ki bi po vseh okolnostih morala biti smrtna, a po čudnih naključjih ne bo imela smrtnih posledic. 24 letni Franc Semeja, doma iz Duplice pri Kamniku, je namreč padel na »Njivici« čez previs v 40 m globoko grapo, kjer so ga pobrali še živega in ga v najhitrejšem času prenesli najprej v Stahovico, nato pa prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Poškodbe niso neznatne, vendar je upanje, da Seme okreva. n Razne nezgode. Avtomobil je trčil s kolesom, na katerem se je peljala Zupan Antonija iz Srakovelj pri Visokem v občini Šenčur. Tončka je dobila hude poškodbe. — Iz .Vrhpolja so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 4 letno posestnikovo hčerkico Ivanko Kotnikovo. Dekletce se je preveč približalo štedilniku, pa se ji je vnela oblekca. Dekletce je bilo na mah v ognju. S težavo so domači pogasili plamene na njej. Otrok je dobil smrtno nevarne poškodbe. n še nekaj nezgod. S kolesom se je zaletel v ljubljanski tramvaj 38 letni trgovski pomočnik Herman Pečarič. Hude poškodbe na rokah. — Dinamitna patrona je eksplodirala v roki 26 letnega dninarja Novaka Avgusta v Stopniku pri Vranskem v kamnolomu ln ga hudo poškodovala. Zlomilo mu je roko. j— V Podgorju ob juž. žel. je zasulo kamenje v kamnolomu 32 letnega posestniškega sina Delavci so ga rešili izpod kamenja, ki mu je zlomilo roko. — S kolesom se je zaletel v drevo 26 letni posestnik Klinar iz Svetja pri Celju. Zlomil si je ključnico. -- V Bukovju pri Slivnici je začela goreti v noči od 8. na 8. avgusta koča 58 letni kočarici Juliji Pova-lej. Ženska se je lotila gašenja, pri tem pa se je opekla po vsem telesu, da so jo morali z rešilnim avtomobilom pripeljati v celjsko bolnišnico. d Pri rtprljD ali pa pri essofniaEi v prebav; vzemite zjutraj na tešče kozarer oaravn t »Fran*, josrl. vode RAZGLED PO SVETU v Bratomorna vojna v Španiji Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete z velikim uspehom nadaljevale svoje vojaške operacije na bojišču pri Ebru. Nacionalisti so ponovno zagospodovali nad Pandon-skimi gorami, s katerih so potisnili sovražnika ter rnu prizadejali težke izgube. — Na estramadurskem bojišču so nacionalistični oddelki zavzeli važne sovražne postojanke na odseku Val de Gaballerosa. Sovražnik je pustil na bojišču nad 200 mrtvih. Nacionalisti so vjeli kakih 50 sovražnih vojakov. — Na NOV! GROBOVI n Kje je tista deklica, v vrtu jc sedela .,. .V Rušah je umrla uradnica Rozalia Bečelova. — V Smartnem pri Litiji so pokopali Žagarja Antona Simončiča. — V Mokronogu so dajali v grob gostilničarja in trgovca v Zagradcu pri Stični Koželja Gorčija. — V Kozjem je umrl posestnik Franc Guček. — V Ljubljani so od-ili v večnost: vseučiliški vratar v p. Franc Jeram, uradnik drž. železnic v p. Franjo Kisel in učiteljica v p. Marija Gale. Naj počivajo v miru! Obrtniški tabor v St. Vidu Zveza slovenskih obrtnikov priredi ob zaključ-... ?brlne r®zstave v št. Vidu uad Ljubljano vebk obrtni tabor dne 21. avgusta 1938 z naslednjim sporedom: l. ob 9. eveta mašo, katero bo fc"«'« gospod dekan Valentin Zabret. -Ub, 10- <>Mni zbor Zveze slovenskih obrtnikov v cerkven, dvorani v St. Vidu nad Ljubljano. -B. Ob 11. vekko obrtniško zborovanje v veliki dvorani ljudskega doma v St. Vidu na Ljubljano — Govorijo: 1. Predsednik Zveze slovenskih obrtnikov Kari Kavka, 2. predsednik obrtnega odseka za ™I Ivan Ogrin, 3. podpredsednik /.veze slovenskih obrtnikov Ivan Šimenc, 4. predsednik Društva slovenskih obrtnikov iz Novega mesta gospod Pelko, 5. predsednik Društva obrtnikov v Kranju Jurij Polak in drugi. - Obravnavala se bodo tekoča pereča obrtniška vprašanja. Dolžnost vseh zavednih slovenskih obrtnikov e, „ * i- .... », . _r ., da pridejo v nedeljo, dne 21. avgusta 1938 na I ' p motiti Nemci drugih prepričanj. !I0L-?,b?),r v St' Vid' da s lflm »krepijo udarnost Po^cija ie precej hitro naredila red. Pri spo-ODrtaiških vrst za pravice obrtnega slana. | padih je bila ena oseba ranjena. — Huda ne- 8 ITALUA s Goriška prefektura je kaznovala večje število domačinov v Renčah, Kanalu in Go-renjah, ker so baje računali letoviščarjem previsoko najemnino za sobe. Od prefekture so dobili ukaz, da morajo vrniti vsem strankam presežek nad ceno, ki jo je določila oblast, poleg tega pa plačati kazen v denarju, tako da so brez dvoma zaradi neinformiranosli izgubili še ono, toar bi sicer lahko zaslužili od poletnih gostov. — V Vlčah je umrla Ana Duša, sestra Katarine Cotič, žene svoječasne-ga glavnega urednika tržaške »Edinosti«. Dosegla je 83 let. Dolgo vrsto let je preživela v Egiptu kot vzgojiteljica. — Na Vrsniku pri Ledinah je 2. t. m. divjala huda nevihta, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Strela je namreč udarila v Frančiško Podobnikovo, poročeno Kavčič, staro 43 let, ki je sedela pri odprtem oknu z majhnim otrokom v naročju Žena ;e ila takoj mrtva, otrok pa je ostal nepoškodovan. •— Tržaški župan Salemi, po rodu Zid, je odstopil ter je bil za njegovega naslednika imenovan dosedanji podžupan Marccuci. — Predsednik italijanske vlade Mussolini obišče sredi septembra Trst in položi ob tej priliki temeljni kamen za vseučilišče v Trstu. — Oni petek 22. julija je med nevihto udarila strela v hlev posestnika Luke Velikonje p. d. Gra-parja v Sp. Kanomlji pri Idriji in ubila enega vola ter povzročila požar, da je v nekaj urah zgorel hlev z nad 100 kv. sena. Zgorela je tudi poleg ležeča kašča. Gasilci iz Sp. Idrije so takoj prihiteli na pomoč, da so obvarovali hišo in kozolec. Kmet ni bil zavarovan. — Za p&peškega komornika, ki nosi naslov monsig-nor, je bil imenovan eden najbolj delavnih duhovnikov v deželi, dekan v Grgarju Lojze Fi-lipič. Čestitamo! — Večletni župan v Trnovem pri Gorici Baggiani je moral odstopiti, ker ni poročen. — Strela je ubila na Stolu pri Bor-jani 13 letnega Alojzija Bona p. d. čukovega. — Dne 28. avgusta poje novo mašo v Slovren-cu v Brdih kapucinski redovnik Izidor Ko-dermac, brat volčanskega župnika. — Pri padcu s kozolca se je ubil Ivan Tomazin iz Idrije. odseku pri Cavase nacionalisti še dalje napredujejo vzdolž proge, ki vodi za Ciudat Real. Nacionalistična letala so sestrelila tri sovražna letala ter izvršila nekaj uspelih po. letov. — Uradno poročilo rdečega vrhovnega poveljstva pravi, da so republikanske čete na bojišču pri Ebru odbile šest nacionalističnih napadov na postojanke rdeče vojske pri Ba-laguerskem mostu. Poročilo vrhovnega poveljstva komunistične vojske pa priznava svoje neuspehe na estremadurskem bojišču. sreča se je pripetila poljskemu tiskovnemu odposlancu v Pragi, Kazimirju Vjezbijanske-rau. Vjezbdjanski se je peljal z avtomobilom, a je na nekem ovinku zavozil v pogrebni voz, Spremljevalec je bil na mestu mrtev, Kazimirju pa je udarec zlomil obe noge. — Ono nedeljo je bilo na Češkem veliko število shodov vseh strank. Na enem od teh shodov je neki minister dejaJ, da bodo narodne manjšine na osnovi narodnostnega zakona in drugih zakonskih predlogov dobile toliko pravic, kakor jih nimajo manjšine v noiieni državi. Bomo kmalu videli, če bo ie«. — Skozi poljsko pristanišče Gdynijo je odpotoval v Ameriko vodja ameriških Slovakov dr. Hlefko. S seboj je odnesel tudi znani original pitsburške pogodbe, ki jamči Slovakom v češki državi samostojnost in lastni parlament. Dr. Hletko je izjavil, da ni verjel, da imajo Slovaki v novi državi tako malo pravic. POLJSKA _____ Izstop iz »Zveze narodov«? Glede na glasove, ki se širijo v tujem tisku o poljskem namenu, da ukine svoje zastopstvo pri ZN, izjavljajo dobro poučeni poljski politični krogi, da misli poljska vlada res ukiniti svojo odposlanstvo pri Zvezi narodov. Pripomniti je treba, da imajo nekatere velesile v Ženevi svoje zastopstvo, drugi jih pa nimajo, čeprav so članice ZN. Svojčas je imela Poljska urediti v okviru ZN mnogo vprašanj, danes je pa število teh vprašanj čedalje manjše. Mogoče bo Poljska odprla v Ženevi svoj konzulat, toda ta konzulat ne bo zastopal poljske republike v Zvezi narodov. Tudi o ponovni izvolitvi Poljske v svet Zveze narodov je bilo govora, vendar ni vlada ničesar sklenila, tem manj, ker je rok za predložitev kandidatur v svet Zveze narodov še dolg. — Vest )e nejasna in skrita v diplomatsko meglo. NEMČIJA ČEŠKOSLOVAŠKA s To in ono. Do demonstracij je prišlo v mestu Zuecu na Češkem. Socialno demokratski telovadci so imeli svojo prireditev, ki so s Kar 1400 pisem dnevno. Državni komisar za bivšo Avstrijo pokrajinski vodja Bur-ckel, je izdal naslednji proglas: Moj urad izkazuje dnevno povprečno sprejem 1400 pisem in približno 700 obiskovalcev. Na podlagi te ugotovitve bo lahko celokupni javnosti razumljivo, če se obračam do vseh s prošnjo, da se obrnejo v vseh primerih najprej na okrajno in pokrajinsko vodstvo. S takim postopkom bo tudi omogočeno, da se bodo vse zadeve hitreje reševale. — Več tisoč' italijanskih delavcev bo dobilo delo v Nemčiji. Nad 30.000 italijan- skih kmetov je že zaposlenih pri kmetijskih delih- Novi delavci, ki jih bodo tjakaj poslali, kodo dobili delo v gradbeni industriji pod istimi pogoji, kakor nemški delavci. FRANCIJA s Tudi »duh časa«. Francoski časopis »La Cj0ix« je natisnil te dni sledeči dogodek: Na avtobusni postaji v Parizu stoji duhovnik z Najsvetejšim ca prsih. Hiti k bolniku, ki je smrtno bolan. Okoli duhovnika čaka množica delavcev. Pride avtobus. »Nič več prostora«. Duhovnik odpre suknjo in pokaže, kaj nese s seboj. »Na smrt bolan človek me čeka«. »Vstopite!« Nihče ne ugovarja. Nihče se več ne pogovarja, nihče ne čita več časopis: Bog je tu. Delavec iz rdečega pariškega predmestja zapusti svoj sedež: »Gospod župnik, pojdite sem na moje mesto!« V avtobusu tišina, mir. Ljudje premišljujejo. Na svoje prvo sv, obhajilo? Na zadnje? Dolgo je trajalo tako. Duhovnik pride končno do svoje postaja. Ko izstopi pozdravi in zahvali. »Nimate za kaj, da hi zahvaljevali. To je bilo najmanj, kar srno bili dolžni storiti.« — Zveza francoskih učiteljev in učiteljic, ki je bila zmeraj privesek francoskega levičarstva, je nedavno sprejela glavnega tajnika delavskih zvez Jaahauxa z žvižganjem. Predsedujoči je moral zaradi ropota zborovanje razpustiti in dati po policiji razgnati zborovale«. s Prelom med rdečim« strankama. Uradno glasilo socialistične stranke, ki jo vodi bivši francoski ministrski predsednik, sodrug Blum, piše: »Če bi morali dan za dnevom sproti objavljati grde napade od strani komunistov na našo stranko, potem bi bilo v našem listu premalo prestora. Komunisti igrajo dvojno igro. Neprestano pripvedujejo o skupnosti nastopa, o skupnosti organiziranega dela, dejansko pa storijo, kar jc v njihovih močeh, da to skupnost razdirajo, naše može neprestano blatijo in ugled jemljejo stranki in programu, la dvojna igra komunistov je postala takoj jasna, da jo vsak sodrug vidi. V zadnjih tednih pa so komunistične pustolovščine proti nam zavzele še posebno velike obsege. Na svojih prireditvah vpijejo komunisti: Skupnost!^ toda iz tega vpitja slišimo podglas grožnje, in kadar vzklikajo za skupnost, nas gledajo z besnimi očmi. Napadi proti nam so vedno večji. Komunisti trosijo proti nam sramotilne letake, sramotilne knjižice. Pri vseh svojih prireditvah napadajo nas. Najgršo borbo vodi komunistični list »Humanite« proti so-drugu Leonu Blumu, Tako ne more iti več dalje, zaključuje Blumov list, in treba bo misliti na popoln razhod med nami. Komunisti se obnašajo, kot da bi bili mi edini sovražniki, proti katerim sc imajo boriti. Če je temu tako, bomo boj sprejeli. — Mi pa pravimo: Sodrugi socialisti ne bodo prav nič tvegali boja in bodo pri prvi mogoči priliki sodrugom komunistom hvaležnostno segli v roke. AMERIKA s Drobiž. 23, julija je umrl v bolnišnici sv. Antona v Dodge City, Kansas, slovenski duhovnik, župnik v p., John C, Smolej, iz Kranjske gore. — V Clevelandu O. je odšla v večnost 23 letna Helena Meršek roj. Fakult iz Podturna, fara Toplice na Dolenjskem. — V Clevelandu so dalje preminuli: 42 letni Jožef Bartol s Hriba pri Loškem potoku, 49 letni Franc Pelzer iz Vukovarja na Hrvatskem in 16 letni Albin Jane, ki mu je oče doma iz Mo-šenj, mati pa z Bleda. — V Willardu Wis je zadela kap Johna Lukasa iz Črnomlja v Beli Krajini — V Stonu Creek Pa. se je 49 letni rojak Anton Pok po nesreči ustrelil. Hotel je ustreliti psa, pa se je puška sprožila prezgodaj, pok je zadel Poka do smrti. V Brook- lynu je odšel v večnost eden najstarejših new-yorških Slovencev Alojzij Dovjak. — V San Franciscu Cal. je zapel mrtvaški zvon 74 letni Mariji Judnič iz Rožanca v Beli Krajini. — V Port Washingtonu so pokopali 78 letno Teklo Razbornik roj. Ermenc. — V Sheboyganu so dajali v grob 44 letno Franco Videmšek. DROBNE NOVICE Maršal Berbo, italijanski guverner afriške Libije, je prišel v Berlin na posvet. Potniške cene so povišale za 12 odstotkov francoske železnice. Lesni plin so začeli uporabljati pri motornih poljskih orodjih v Italiji, Na kitajskih bojiščih se Kitajci junaško branijo. Spor med sovjeti in Japonci na Daljnem vzhodu je za enkrat poravnan. V Španiji nacionalisti zopet zmagovito prodirajo; zavzeli so Gandeso. Zdravstveno stanje voditelja slovaške ljudske stranke Hlinke se je vnovič nevarno poslabšalo. i,350.000 rezervistov {ie letos poklicala na orožne vaje nemška vlada. Vsak 75. prebivalec Švedske ima svoj avtomobil. (V Ameriki pride en. avto že na 5 ljudi.) NAZNANILA n Zaradi slinavke in parkljevke so živinski sejmi do preklica v Ljubljani ustavljeni. Blagovica. Ker se po nalogu okr. načelstva do nadaljnjega ustavijo zaradi parkljavke in slinavke vsi sejmi, se tudi običajni živinski in kra-marski sejm v Blagovici določen na dan 20. avg, letos ne bo vršil. Ua gospodinjski šoli šolskih sester v č«. Jerneju na Dolenjskem se prične 5 mesečni kmetij-sko-gospodinjski tečaj 15. oktobra. Dekleta, ki se ga žele udeležiti, naj se zglase pri vodstvu šole. RAZNO Obnovitev dogodka. Razbojnika Kacnfuro so privedli na mesto, kjer je izvršil zločin, da bi pred člani sodišča razložil, kako je zločin napravil. — Sodnik mu pravi: s Tako, Kacafura, Eokužite sedaj, kako je ilo!« Kacafura: »Prav rad, gospod sodnik. Ležite v tole posteljo in zaprite oči, kakor bi spali. Potem naj položijo 20.000 din v tale predal, meni pa dajo nož, nato naju pa pustijo sama...« Oh, te dobre žene! — Gospod Drago: »Čuj, ženka, kaj bi bilo, če bi zadel v državni razredni loteriji milijonsko premijo, pa bi me zaradi razburjenja zadela kap?« — Gospa Maruša: jjoj, to bi ti lahko plačala imeniten pogreb !< Dobro sredstvo z« shujšanjc. Gospod Debelin se pritožuje prijatelju Komarju zaradi svoje debelosti. Komar: 'Zakaj se pa ne poslu-'•'š kakega sredstva za shujšan je?« — Debelin: l0h, vse mogoče sem že Poskusil, a nič ne po-Mnga. Tako na primer a'sem 10 dni ničesar 90 L. Gangbofers • M mišmi klošier Roman lz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlč Ljudje so zagledali meniha in šum glasov je utihnil Nekaj mož in žensk mu je steklo nasproti; na pol pota so obstali. Bled, težko dihajoč je pohitel sam proti njim Nobena glasna beseda mu ni zadonela na uho, komaj kak ihteč jok. Toda sto rok se je iztegnilo kakor bi iskalo pri njem pomoči, pri njem tolažbe. Sto oči, rdečih od prahu in joka, mu je viselo na ustnicah, kakor bi jih mogla ena sama duhovnikova beseda rešiti vseh bolečin. Možje so ga prijemali za roke, ženske so segale po njegovi obleki ali mu dvigale nasproti otroke da bi jih pogled njegovih oči zavaroval proti vsaki stiski in nevarnosti. Brez besede, presunjen do dna duše, je stal Ebervajn sredi tega neizrekljivega gorja - prvjJ krogu svojih župljanov! Kako drugače s. je bil ^migljal o uro Lepo, nad in upov polno cvetlico boljših časov! Zdaj je ta' zaželena ura prišla Zdaj je sals^leh potrtih po utehi in pomoči hlepečih ljudi kakor dru-žinski oče? ki se vrača z dolgega potovanja domov . rfl^kS^ Ee^treben^lj nego^l le^ Govoriti ni mDOMOLJUB*, dne 18. avgusta 1938. DOMOVINI PO Okrožni tabor o Doheepoljah V nedeljo, 21. avgusta, bo v Dobrepoljah blagoslovitev temeljnega kamna JakbŽevega 4oaut ia okrožni tabor naše mladine i naslednjim siKire-dora: ob pot 2. sprejem gostov, ob ?. pete litanije i ljudskim petjem, ob pol 3. blagoslovitev temeljnega kamna Jakličevega doma, govora g. dekana Skubica in g. dr. Basaja, nato okrožni telovadni nastop Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov, nastop mednarodne vrste, prosta zabava, codba, srečolov itd, — Naj ue ostase doma niisče. ki ima kroj ali narodno nošo. Vsi prijatelji na&? mladine iskreno vabljeni, zlasti pa še prijatelji -našega pokojnega Fr. Jakliča! Prostretno-mladinshi tabor v Dobrntčts Prosvetno draštv« v Dobrni™ praznuje letos 35 letnico svojega" delovanja. Zate bo v Dobraiču dne 4. septembra velik prosveino-iolAdissSri tabor pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Kreka c naslednjim sporedom: Ob 8.30 sprejem gostov ia nato sprevod. Ob 9. sv. maša in nato blagoslovitev novega Prosvetnega doma. ki ga bo blagoslovil knezoškof ljubljanski. Ot> 10. zborovanje, po zborovanju kosilo. (>b 12410 skušnja vseh nastopajočih. Ob 33.30 litanije, nato javni telovadni nastop. Sledi prosta zabava, srečolov, godba, šaljiva pošta. — Pri nastopu bo sodelovala mednarodna vrsta. Vsa bratska društva vabimo; da v čim večjem številu sodelujejo. Ona drnštva; ki smo jim poslali posebna vabila, naj čimprej izpolnijo' prijavnic^ ia jih pošljejo pa fantovski' odsek v Dobrniču, Mnoga društva so to že storila, prosimo še ostala; Belokranjski mktdim&hs tabor v Metliki V nedeljo 21. avgusta bo pod pokroviteljstvom iiaiega rojaka, ljubljanskega fctpama dr. .Tirre Adlešiča mladinski tabor. Pokrovitelja priredijo fantje in dekleta slavnostno akademijo v soboto zvečer ob osmih na komenskem dvorišču. V ne- i deljo t>b 10 bo sprejem gostov na postaji, ob 10 sv. pred faraj cerkvijo. Po maši bo javno iboroviitje- Iror^nU bosta pisatelj Fr. Finžgar in ure>ir:ii ir. Kaitr. Ob pol 15 slovesne večerniee. Po. titan; a.i»J«>{v n* »Velerjut: telovadba ia tekme tj diiriV? ljubljanskega župan«. Po telovadbi j veselica. Sodeluje metliška godba. Betasrjajei, u dnu vsi v Metliko na tabor, da po-vero v Boga ia dta i »pričam«, da še žive r Belokra;n: zavedni Slovenci. Vstoni in dvigni se, Belakrajina. daa«a koraka tu tvoja mladina! Tvoji sinovi, tvoje hčere, polni ponosa in trdne vere! Tabor ® Šmarjeti nee Dolenjskem Dolenjci! V nedeljo, 21. avgusta, vsi v Sroar-jeto na tabor, katerega priredita Fantovski odsek ia DekIBki krofefc ffb pol 8. popoldne na vrta pri Nacetu. Pri telovadbi bodo sodelovali sosednji od« seki in krožki ter šentjernejska godba. Po telovadili domača veselica. Vstopnine nt Vsi prijazae vabljeni! ''" Koseskijeva prodava v Kosezah Pripravljalni odbor v Kosezah priredi v zvezi t dijaškim društvom »Bistrica* 21. avg. proslavo Ivana Vesela Koseskega, enega naših prvih pesnikov, o priliki 140 letnice peSuikor vega rojstva in 40letnice odkritja spominske plošče. Namen te proslave je pokazati' Koseškega predvsem kot narodnega b>lditelj*,'S(ijte ■s svojimi pesmimi vzbudil med vsemi1 rojaki val narodnega navdušenja. Zato bo proslava, nad katero je prevzel pokroviteljstvo K. poslanec Kersnik, pod geslom: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Dopoldne ob 9.% je zbirališče na Vidma pri Liikovici. nato sprevod z godbo ie natcsd-nitni nošami na čelo do cerkve v Sp. Kosezah, kjer daruje sv. mašo g. nad župnik Hafner. Po sv. maši bo' proslava na pesnikovem <5ormn, kjer govorita gg. Vornbergar in prof. Capuder. Po- poldne ob po! treh bodo litanije v Sp, Kusezak po litanijah pa prosta zabava na pesnikovem domu. Čisti dobiček te proslave je namenjen popravilo domače cerkve. Narodni tabor p Ljutomeru Letos mine 70 let, ko so se Slovenci prvij zbraH v metropoli Slovenski gorie, v Ljutomeru, dne 9. avgusta 18"°. na prvem sloveiuskem taboru, kjer so soglasno . itevali svoje narodne pravice, V proslavo te obletnice »e vrši v nedeljo, dim 28. avgusta, ob vstfkem vre:menn v Ljutomeru pod pokroviteljstvom našega narodnega voditelja gosp. dr. Antona Korošca narodni tabor. V soboto zvečer, 27. avgusta, ob 20. bodo zagoreli kresovi po gričih Slovenskih goric. Istočasno bo v dvorani Katoliškega doma slavnostna akademija s pestrim sporedom. V nedeljo, dne 28. avgusla, bo ob 5. zjutraj liud-nie». Do osmih prihod posameznih skupin na zbirališča. Ob pol devetih sprejem gostov ua kolo-dvoru, nato obhod po mestu na glavni trg, kjer bo cerkven govor (vseufcil. profesor prelat dr. Matija Slavič). Po govoru sv. maša. Med sv. mašo ljudsko petje a spremljevanjem godbe. Takoj po sv.' maši sledi zborovanje na glavnem trgu. Govorijo: df. Anton Korošec, 'dr. Miha Krek, dr. Hohnjee in Stufeec Alojzij. Tabor zaključimo 3 pesmijo »Hej Slovenci*. — Popoldne ob 14, m večerniee. Po vefernieah velik nastop slovenskih fantov in deklet in'prleško veselje na tetovadišču Katoliškega doma. — Pridite vsi, ki ste slovenskega in katoliškega duha in srca! 70@ letnica Velesovega Letos poteka 700 let, odkar je. bil v Velesovem : ustanovljen samostan s cerkvijo Matere božje, ob kateri ee je potem kmalu, rasvifa slovita bor. j s , pot. Samostan Je potneje propadel, a ostala je ■ krasna .cerkev, ki zaradi svojih amehiSkih slik niovt daleč naokrog. Ta 700 letni jnbilej »o hoteli vrli velesovski farani proslaviti kar najbolj slovesno^ Veg prostor pred cerkvijo so lepo okrasili z mlaji, dons»Ss prosvetno drnštvo pa je za uvod v slovesnosti uprizorilo v nedeljo svečer im prostem ».silaheraitat, ki je prav lepo izpadel, kar »e tiče uprizoritve: ia obiska. Po igri je bilo potem v: cerkvi veS&rnoče-ščenje, nato pa se je v lepi raesežni noči rasvils po polju veličastna procesija, ki »e je končala- šele ki ga je bila vodila: »Mali, zberi otroke in jih odvedi v varen ograd! Smrt in rane niso pogled za otroške oči« Kepelekerju je rekel: >Naberi nekaj dečkov, kž imajo urne noge in poznajo pota. Gredo naj po oddaljenih domovih in naj pokličejo može na pomoč. VL, žene in dekleta, nalomite vej in jih povežite v nosila!« Nato je izbral dvanajst starejših mož in jim ukazal, naj spravijo mrliče k samostorici, da jih pokoplje v posvečeni zemlji. Sam je pa dvignil lopato s t».L »Vsi ostali možje, sem k meni!« Vsakemu je odkazal delo, nobeden naj bi ne postajal in tratil časa s topim premišljevanjem in tarnanjem. Nihče ni ugovarjal, vsi so ubogali. Noben ni spraševal: Ali pomagam sebi ali pomagam sosedu? Skupna stiska jih je združila v železno zvezo kakor v eno samo bitje. Ebervajn je vprašal po ranjencih. Ranjenih ni bilo. Lomeče se skale so terjale smrt ali puščale življenje. ,Vprašal je, kaj so ukrenili, da bi rešili zasute, ki bi utegnili še živeti? Samo trupla so bili pobrali, ki so ležala pod milim nebom; na drugo pomoč se v svoji zmedenosti niso domislilL Ebervajn je razdelil ljudi v skupine in jih poslal v razne smeri, medtem ko je sam * nekaj možmi odhitel tja, kjer se je kazalo najhujše razdejanje. Prišel je do hiše, ki je bila' do zatrepa zasuta a drobno zmleto meljo. Ko je ležal Ebervajn po kupih na 3treho, da bi z vrha naše! pot v hišo, je opazil, da se giblje nekaj v sipu, kakor bi se zvijal črv. Začel je odgrebati z rokami in je izvlekel iz kupa majhnega fantiča; živel je Še in ni bil nič ranjen; Ie usta in oči mu je prelepilo blato. 'Ko so mu očistili obraz, je začel kihati, izpljunil blato iz ust in se nasmehnil. Ta srečna rešitev je poživila može in podžgala njihovo vnemo. Eden izmed njih je odvnlel dečka v ograd, kamor so se bili zatekli že drugi otroci. Ko je prišel mož z dečkom do njih, je videl, da se stiska ves drobni svet okoli starke, ' kf je mirno pripovedovala: »Tako prebiva pod Untersberkom in medtem ko spi, mu raste dolga brada okoli kamnite mize. Vsakih sto let se prebudi in ko pri tem globoko zadiha, se stresejo vse gore in povsod začne padati kamenje:« »Kakor včeraj?« je vprašalo bledo dekletce. »Zares, kakor včeraj I In tedaj se razklenejo pred njim skale in ves v sijaju stopi iz gore. Potem se napoti po svetu in kamor pride, prinese zlate čase!« 34 Ob uri ko so otroci v ograda napeto poslušali pripoved stare ženice, so sedeli pri Lepem jezeru trije bledi ljudje pod zopet postavljenim križem. Sveto znamenje pa sedaj ni stalo ob pristajališču, temveč na vrhu praznega grička, poleg zadnjih ostankov z blatom pokritega ognjišča. Z rokami na kolenih in s sklonjeno glavo jo sedel Zigenot med Rudlibom in Edelroto, ki so se ji na bledih licih še poznali sledovi solz za materjo in sanjavo poobčutje njene čudežne rešitve. Rudlib je pripovedoval. Govoril je o zadnjem jutru, ki so ga bili preživeli v Pusti koči, o očetovih skrbeh in o začetku stmhot do trenutka, ko je potegnil Edelroto za seboj iu videl izginiti očeta v sivem oblaku in toči kamenja. »Svojo ljubezen do meno je plačal s smrtjo!« Glas mu je odpovedal in molče je položil Zigenot roko na fantovo ramo. »Jaz že nisem mogla več dihati,« je tiho povzela Rotica besedo, »toda ko sem čula spregovoriti Liblija: ,zdaj prihaja Tre3', sem se se enkrat ozrla ln groza me je popadla. Visoka kakor gora se je valila proti nama jedel in 10 noči nisem spal.* — Komar: »Kako to?« -r- Debelin: »Ponoči sem jedel, podnevi pa spal.* Velikanska klet. Največjo klet ima najbrž neka tovarna šampanjca na Francoskem. Njem podzemska skladišča šampanjca so dolga 38 kilometrov! V teh podzemskih skladiščih je seveda več oddelkov, r katerih je shrajijen šam^ panjec razne kakovosti in raznih letnikov. Tukaj je spravljenih 15 milijonov steklenic šampanjca vseh vrst in starosti. Otroški jezik. Gospa Rudolfov« ima god in goste. Pa pravi neki gost mali Rudolfov) Metki: »No. mala, ali kaj pomagaš mamici, . kadar imate toliko gostov?« — Metka: »Mmi Kadar gostje odidejo, moram vedno prešteti žlice.* Dobi« xo9s« imajo domačini na Solomonskem otočju, ker v mrežo nalovljen« ribe z zobmi toliko pri glavi griztjo, d? riba umrje. Jajčec« ptičev pokrite v gnezdih so bele barve, nepokrita v gnezdih so P« marožaste ali pisane barv« fitev. »DOMOLJUB«, anc 18. avgusta 1938. „b dveh zjutraj, t. J. na Velikega šmarna dan. Tako! salo ie biv eeffkvi sv. maša, med katero Je Mietopilo ve« slo ljudi k sv. obhajilu. Na praznik ob 10. . Je bila slovesna služba loija, hi jo je opravil g. Buperior Flie, popoldne ta je' prosvetno društvo ponovilo »Slehernika« ob Se mnogo večji udeležbi kot prejšuji večer. Za časa vseh prireditev je bilo v Velesovem yee živo ljudi, tako domačinov kot lujeev, ki so Vri$i k lepemu slavju. Velesovo bo tja do Malega Imarna v znaku tega praznovanja. Na ta dan pa bodo zadnje slovesnosti, ki se bodo zaključile s škofovo mašo. Kmečki tobor v Škof ji Loki Za 21. avgust se pripravlja ve« kmečki iivelj v našem okraju, da na svojem prvem velikem taboru v Skolji Loki pokaže vsem in vsakomur svojo rnoč, svoje slovensko in katoliško prepričanje, da pokaže na svoje potrebe, da podnese svoje zahteve ter da okrepi duha katoliške, slovenske in kmečke skupnosti, ter končno, da se pokloni ob 20letnici svoji širši domovini — narodni državi Jugoslaviji. — Spored tabora bo naslednji: dne 20. avgusta zvečer bo v društvenem domu igra >Voda^ V nedeljo zjutraj ob 8. bo sprevod po mestu, nakar bo sv. maša na Mestnem trgu in blagoslovitev MKZ zastave iz Zminca. Po sv. maši bo zborovanje, nato pa na prostoru »SK Sora« kmečka otce! in tombola i lepimi dobitki. (Krava n teličkom, brana, plug in 20 koles.) raznih krajev Št. Jernej. Na Jernejevo nedeljo 28. avgusta bodo v St. Jerneju velike konjske dirke. V soboto 27. avgusta bo premovanje konj. V nedeljo dopoldne je razstava konj in razdelitev nagrad. Popoldne ob dveh bo sprevod po St. Jerneju, ki bo krenil na novo dirkališče. Fo vseh predpisih je bilo letos zgrajeno novo moderno dirkališče. Zasluge za zgradbo dirkališča gredo v največji meri pok. gospodu dekanu, ki se je zavzel za to, da dobi št. Jernej dirkališče, kateremu ni enakega v vsej državi. Ho je bil že resno bolan, je »talno hodil nadzorovat dela, ki tso lej>o napredoval?. Hodil je okrog oblasti, da bi izposloval podpore, navduševal je konjerejce, da se potrudijo »a izdelavo načrtov, kar so čiani ludi razumevali. Koliko je bilo kuluka, ko se je vsak odtrgal od svojega polja, da je mogel doprinesti nekaj za splošno korist dolenjske konjereje! Tudi okoliški konjereje! so mnogo pripomogli do Izvršitve del. Uirk se udeleži ne samo Dolenjska, ampak tudi iz Ljubljane pridejo najboljši dirkači in tudi Zagreb bo poslal priznane dirkalce, ki imajo jugoslovansko prvenstvo. Velika zahvala za zgradbo dirkališča in za organizacijo tekem gre agilnemu našemu rojaku g. Oregoriču, drogeristu v Ljubljani, ki ee je posebno po smrti gospoda dekana zavzel za izvedbo priprav dirkališča. Stal je zvesto ob strani neumornemu predsedniku pripravljalnega odbora g. Dušanu Reju, našemu zdravniku, ki je bil zadnje čase zelo zaposlen, pa je bil reje"0 pripravl'en vee 8,ori,i 18 P°v?-do ljudje odpeljali z zastonjskim delom. Delo bo končano ie ta mesec in tako bo pridobil naš kraj veliko na lepoti in privlačnosti. Metlika. Po dolgotrajni suši smo dobili nekaj dežja, tako da srno vsaj repo in koruzo za hrano živini vsejali. Bila je suša, da takšne ne pomnijo najstarejši ljudje. Posebno bo težko prekrmit živino, ko je tako malo krme. Nujno bo potrebno, da priskoči barska uprava na pomoč, da dobimo vsaj po znižani ceni krmo. — V soboto je med nevihto udarila strela v Drašičih v hruško posestnika Antona Pavlovič. Drevo stoji le par metrov proč od hiše in gospodarskega poslopja, katero je bilo obvarovano. Ce bi se bila vnela hiša, bi bila ogrožena vsa gorenja vas, ker so j>o-slopja na kupu in vsa e slamo krita. — Zlato poroko sta dočakala zakonca Kučinič iz Železnikov. Sicer je nista obhajala slovesno, ker živita v revnih razmerah, ali je to redek in lep jubilej, katerega sta dočakala v težkih revnih razmerah. Odgojila sla lepo šeet otrok. On je bil vedno naš pristaš. Bil jc "več let občinski odbornik. K jubileju naše iskrene čestitke! Stru II. Bevke. Likvidnost naših denarnih zavodov je rodila tudi ta dober sad, da bo mogli letos na več krajih popraviti in olepšati svoje hiše božje. Tako jo bilo tudi v Bevkah pri Vrhniki. Od lela 1782., ko je bila zgrajena in po škofu Herber-eteinu posvečena v čast sv. Križu- naša lepa du-hovnijska cerkev, ni bilo mogoče cerkvene notranjščine obnavljali. — Letos pa nam je to omogočila Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, katera nam je izplačala vlogo, katero je namenila še sedaj v Bevkah živeča blaga dobrotnica naše cerkve. Bog bodi plačnik; — Cerkveni podobar Ivan Buh z Vrhnike, je prav mojstrsko prenovil cerkev. — Po prizadevanju cerkvenih ključarjev imamo sedaj lepo cerkev, popravljene orgije, bandera in drugo. — Bog povrni tudi tema dvema vse žrtve, kakor vsem dobrotnikom, darovalcem za cerkev. Ker vsi stroški presegajo 20.000 din, bo v Bevkah v nedeljo, 21. avgusta pri slovesni zahvalni službi božji še posebno darovanje za cerkev, da bo mogoče vse račune poplačati! Pridite, tudi sosedje, poglejte našo cerkev in radi boste še kaj darovali. Trebnje. Pri Petru Tudija, iz Dol. Medvedjega Bela, sta se v sredo zjutraj, ko so vsi odšli z doma, splazili skozi okno v hišo dve prebrisani tatici in pokradli več raznih stvari, zlasti oblek v vrednosti okrog 2000 din. Da bi se iimpreje iz-nebili ukradenega blaga, sta vse prodali za mal denar in hoteli pobegniti. Domači, ki so tatvino kmalu opazili, so zadevo prijavili orožnikom, katerim se je posrečilo tatici hitro izslediti. Pri preiskavi so prišle na dan tudi druge tatvine. Doma sta iz Prečenske fare in sta ravno pred tremi dnevi prestali trimesečno kazen zaradi tatvine. Lastnik je dobil večino ukradenih predmetov nazaj, pač pa so prizndeti oni, kateri so blago kupili. — Ob priliki 20-letnice smrti Ivana Cankarja vprizore trebanjski dijaki v soboto 20. in v nedeljo 21. avgusta v Prosvetnem domu igro »Jakob Ruda«. Vabimo k številni udeležbi. Šmartno pri Litiji. Banovina je pričela z regulacijo Kostrevniškega potoka. Regulacija tega potoka je bila nujno potrebna. S to regulacijo je odstranjena nevarnost poplav. Banovini se za to delo lepo zahvaljujemo. Pri tem delu so zaposleni skoro vsi brezposelni naše občine. Želimo, da bi se slična nujno potrebna dela še drugo leto nadaljevala. — Na našem pokopališču je župni urad dal narediti grobnico, za duhovnike, ki so delovali in umrli v naši fari. — Katoliški študentje naše fare so Bi ustanovili svoj počitniški Pač nmljivo. »Čuješ, zakaj pa je naš posla-nec izstopil iz noše stranke in vstopil v vladno?« — >Hm, pa ti povej, zakaj se vol rajši pase v detelji kot pa ua strnišču?« Pri zdravniku. Služkinja: »Hitro, hitro, gospod doktor I V čakalnici je človek, ki mu je oddrobilo obe nogi.« — Zdravnik: »Recite mu, naj vstopi!« Kar še čaka knajdrteiju. 0 n: »čudovito, kar vse «> že znašli, brzojav brez tiče, vožnjo brez konj, Mnodnik brez dima, zdaj maijka samo Se nekaj.« — Ona ! »In to bi bilo?« — O n: »Doto brez žene.« Pečatni vosek v res-Jiioi ne vsebuje nobenega voska, ampak še-Jalr, beneški terpentin 'n rdeče barvilo. V srednjem veku se je P"č za sestnvo istega ranilo pravi vosek. Najvišja cena platine ah beneškega zlata je mia 1. 1020. 7'edaj se Je plačevalo za t unčo »e dragocene kovine 154..23 dolarja. Kozmetika v Nemčiji — ™ Nemškem je strogo Prepovedano ženskam ra-">«' beljakovino jajca »a iz-Hiranje glave ali lav črna stena in v smrtnem strahu sem zavpila pri sebi: Moj dobri Gospod, ti moj Bog!« Zigenot je prikimal. »In On, ki si ga zaupljivo in verujoče poklicala, je prišel!« »Prišel je!« Z vlažnimi očmi se je zagledala Edel-rota. v prazno. »V hipu je stal pred nama, silen, ogr-njen v plašč kakor gozd velik. Njegova sapa je dihmla v' naju kakor vihar. In ogrnil je še naju v plašč m naju dvigni! v zrak. Mislila sem, da spim in sanjam žarno-pisane sanje. In bilo mi je, da sem tako lahka bo drobno peresce. Sladko in toplo mi je bilo pri srcu, da ne morem povedati - tako, kakor bi objemala z rokami, kar mi je drago, in kakor da je moje vse, kar st le moremo v življenju želeti: sreča, veselje in mir. In misel me ie prevzela: zdaj bi rada umrla! Kako dolgo je trajalo, ne vem več. Naenkrat sem čutila, da živim in se morem gibati. Odprla sem oči. Okoli mene je bilo vse črno In šumelo je in bučalo. Vsi udje so me boleh .n vendar sem čutila, da ležim na rahlem šibju Prsti se m. dotaknejo obraza, ki se mezi. Tedaj mi ko ogenj prešine Jo n dušo: »Libli, ali si ti?« vprašam in ga čujem eS- »Rotica, ali živiš?« Videla ga nisem oda b.l je njegov glas, in tedaj me je že objel «n stiskal k sebt, ne vem kako dolgo! Vedno bolj mi je odlegalo m vpra-vam ga- »Ali veš, kje sva?« Libli pravi: »Pr T.esu v globinah!« Toda imajala sem z glavo: »Saj živiva! n Si ki naju je otel, ni bil Tres! Nekdo drugi, Libh, nekdo dS»J Na te'besede sva utihnila m se — »koli i>o temi In venomer sva morala kihati in nastjaii me ie Deklo ko koprive. Videla sva cine gore ležati morava na ruši, ki moli iz vode! Toda kako sva prišla od Puste koče sem dol v jezero?« Tedaj mu je vzelo besedo, prestrašen je šinil pokoncu in je začel pretresljivo klicati: »Oče! Oče!« Toda vse je bilo tiho. Le spodaj v globini je šumelo!« V molk, ki je objel vse tri ljudi, se je oglasila zamolkla pesem Ahe. »Reči sva si morala: tam gori ni nihče več živ in nikomur ni pomoči, gore so se rušile in pokrile zemljo na debelo s skalami. In ko se je zdanilo, nisva več videla Ledenika. Vsa planinska draga in svet nad Pusto kočo je bil videti kakor kamnito polje. In tu spodaj v dolini, povsod okoli naju, je bilo vse samo prod in blato. Jezera nisi več videl, samo rjave mlake, in v kalni vodi je mrgolelo ščuk in postrvi. Rastlinje in cvetlice so stale tam, kakršnih svoj živ dan nisem videla, in med tem čudežnim zelenjem so ležale povsod bele kosti, velike in majhne, kakor bi bil hodil tod okoli kostiščar in jih izgubil iz svojega opasmka. Sveta groza naju je prevzela, da sva se stisnila drug k drugemu. In medtem ko so okoli najinih nog skakale ribe sva odšla proti domu po cvetnatem dnu, nad katerih je še dan in noč prej stalo jezero, bolj globoko nego vodnjak. Zigenot je vstal in pogledal na križ. »Tisti, ki vaju je otel pred goro, je vama utrl pot tudi skozi jezero in vodo. Dobrim je dober, zvestim je zvest. Oznta so k Njemu in se mu zahvalita!« Znala sta samo eno molitev: Moj dobri Gospod, ti moj Bog! Tako sta klicala na pomoč, v stiski in tako sta se tudi zahvaljevala za svojo Čudežno rezitev. (Nadaljevanje sledi.) 6* krožek. Dvakrat «a teden se shajajo k predavanjem in vajam. Dne 4. sept. bodo uprizorili dramo »Mati«, na kar že sedaj opozarjamo. Hrast pri Vinici. Sreda 3. avgusta nam je prinesla nekoliko dežja; pa je bil pomešan s točo, ki je naredila po trtju in polju precej škode. — Popoldne pa nam je livarna »Zvon* iz St. Vida nad Ljubljano dostavila nov bronast zvon za našo cerkev sv. Roka. Novi zvon 1» blagoslovil črno-meljski g. dekan o priliki soseskiuega proščenja, v nedeljo 21. avgusta. Služba božja se bo začela ob 10 dopoldne. K tej slovesnosti ste vabljeni vsi, ki častite sv. Roka, priprošnjika zoper kuiue bolezni. — Povemo naj še to, da je v hrastovski cerkvi tudi mal bronast zvonček 28 kg težak. Ta zvonček je iz leta 1571 in nosi napis, ki ga pa tudi strokovnjaki ne morejo prebrati. Skoda, da se je zvonček lansko leto ubil in je tako postal neraben. šmsrtne »b Paki. V nedeljo 7. avgusta je divjala silna nevihta. V Skovnein je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Polaka. Poslopje je bilo namah v ognju in je popolnoma zgorelo. Zgorelo je seno, ki je bilo pod streho in ves letošnji pridelek ječmena. Živino ia prašiče se je posrečilo rešiti, preden se je udri strop. Domačinom, ki so pok a««! i največjo požrtvovalnost, se je Jiahvaliti. da ni zgorela tudi blizu stoječa hiša. Polak trpi veliko škodo. Crai vrh na Petkovim Gradcem. Letina bo pri nas bolj srednja. Vremenskih nezgod doslej ni bilo. Sena se je bolj malo dobilo, a obeta se še otava. Krompir, kakor kaže, se bo dobro »b-nesel Sadja pa letos ne bo. Žito je letos bolje kot lani. — Pa še nekaj: Z velikimi težavami gradimo novo lepo šoio. Stavba bo lepa, kakor malokatera v bližini. Krks. Župni urad naznanja, da se vrši letos romanje k sv. Kozmu in Damijanu na Krki m Gorenjce v nedeljo, 2S. avgusta, za Dolenjce in okolico v nedeljo, 4. septembra. Obakrat bo na predvečer ob 7 pridiga, darovanje in pete litanije M h., zjutraj pridiga in sv. maša ie ob pol 5. — Soboto, 27. avgusta ob 10 zvečer priredi Prosvetno druStvo v društveni dvorani igro ^Ben-Hurtf proti nizki vstopnini. Gotovo bo s tem ustreženo mnogim. Vljudno vabimo! Sv. Marjeta os/« Ptuja. K. večnemu počitku smo položiti Janeza Rižuar, Mthalekovega strica. Rajni je bil originalea človek. Mnogo je potoval ia rontal po svetu. 52 let je bil naročnik »Slov. gospodarja« - Par dni za ujiaj je umrl Franc Petek iz Moška nje, zaradi bolezni, ki si jo je nakopa! v mrzli Pesnici. Pokojnik je bil dober fant in član našega l'»»tovsko;;a odseka. Bog daj obema večni mir! — Začela se je kupčija s čebulo in jabolki Čebula gre slabo v denar. Jabolk je letos precej, vendar pa niso tako lepa, da bi mogla vzdržati konkurenco onim iz drugih krajev. — V nedeljo popoldne sta prileteli k nam dve jadralni letali iz Maribora in se spustili na tla. Seveda je te nenavadne tiče prihitelo gledat stotine ljudi. Motorno letalo je kmalu pričelo iskati obe breziuolorni in eno za. drugim po zraku odpeljalo proti Mariboru. štuarta® pri Litiji. Te dni se je v Ljubljani poslavljala ori številnih prijateljev in znancev izseljenska učiteljica M. ASmanova, ki je odhajala na novo službeno mesto v Nemčijo. Tudi mi, Smarčani sms ji dolžni na tem mestu izreči prisrčno zahvalo za vsa njena dobra dela, ki jih je storila med nami. Udejstvovala se je pri vseh naših organizacijah. — V ponedeljek 1. avg. je bil v Smartnem semenj, ki je še dosti dobro izpadel. Črnuče. Pred 91. leti je bilo sezidano na Črnučah prvo šolsko poslopje. Bila je to nizka pritlična hišica tik za potokom Črnušnico. Imela je samo eno učilnico, ki je do zadnjih let še služila svojemu namenu, čeprav že davno ni več odgovarjala higienskim predpisom. Polnih 20 let »o na tej šoli poučevali učitelji-organisti. šele leta 1867 je bil na šolo poklicari podučiteli .Uulinar iz Mengša, kakor stoji v šol. kroniki, fred 40. leti smo si Črnučam postavili tik žup. ne cerkve drugo šolsko poslopje, ki je skupno s staro šolo za silo služilo svojemu namenu do sedanjega časa. Vendar smo kmalu po svetovni vojni zaceli misliti na uovo šolo, ki bi bila kos ne samo za nove čase, marveč tudi za daljšo i. u® !? županovanja g. Iv. čibaška se fomi rL ' Y ta B»moa l*>sebe* slavhoa boslonie f - J?- n-0T0 v,eliJastno eaonadstropno i mode™o opremljenimi šol. sob*™, m dragmu prostori že gotovi) in bo v Obračun s klevetmki Dne 9. avgusta 1938 je bil ua moSenjskem farnem pokopališču pokopan 33 letni Andrej Brinšek iz Sp. Otoka. Imenovani je bil delaven člau gasilske čete v Mošnjah iu je z nekaterimi gasilci prostovoljno pomagal ua Kmečkem taboru, ki se je vrši! v nedeljo, 7. avgusta, aa Brezjah. Ves dan je vestno vršil odkazano mu službo in je s prav posehuo vnemo pomagal raiijeucem, ki so se ponesrečili s tovornim avtom, kakor bi slutil, da ho isto pomoč čez nekaj ur sam potreboval. Ko je bil veličastni tabor končan iu so se ljudje razšli, so se na svoje domove vrnili tudi tukajšnji gasilci. Pokojni Brinšek se je z Brezij odpeljal na svojem kolesu. Pri Podvinu, kjer zavije cesta v Mošnje, je v trenutku, ko je hotel kreniti proti Mošnjam, pridrvel avto in podrl *anta tako nesrečno, da je poškodbam kmalu po prevozu v ljubljansko bolnišnico podlegel. Nekateri člani (»asilske čeie so na svoje stroške, ne na račun gasilske čete, poskrbeti za prevoz trupla v domačo far« in tudi za lep pogreb, katerega se je kljub močnemu nalivu udeležila gasilska četa v polnem številu in tudi mnogoštevilni faraai, ki so ljubili pokojnika in sočustvujejo s težko prizadeto družino. Tako j9 bilo! Kdo bi si torej zaradi te nesreče, ki jB ,u zakrivila niti gasilska četa in ne ponesrečenec, upal doIŽiti gasilsko četo v Mošnjah, da je on* kriva Brinškove smrti? In vendar so se pojavili umazani in brezvestni klevetuiki, ki razširjajo po občini, fari in med domačimi laži, češ da so ga tovariši-gasilci sami zapeljali v smrt. Celo pred krsto se je vstopil fantatin in oziraje se ua mrliča govoril kropilcem: »Umorili so te. Ubili so te. Prevaran si bil in zapeljan od črnih.t Vemo, kdo so ti, ki hočejo z brezvestnimi intrigami oblatiti poštene člane in ttuli vemo, zskaj proti lastnemu prepričanju, da gasilske čete v Mošnjah tukaj ne zadene nobena krivda, mečejo nanjo tako ogabne klevete. Toda, vedite vi vsi, ki si laži izmišljate in vi, ki ji!h s slabim namenom okrog raznašate, da gasilska četa v Mošnjah ne raore ia ne sme k temu molčati. Toliko javnosti v vednost, kaj je resnica, klevetnikom pa v resen opomin, da si bodo gasiki pri oblasteh poiskati zadoščenje, ako bo kdo še nadalje razširjal klevete in z njimi vznemirjal poštene ljudi. — Gasilska četa Mošnje. nedeljo 4. septembra slovesno blagoslovljeno ub navzočnosti prvih predstavnikov sloveuskega ljudstva >.» vsega domačega ljudstva. Načrte je napravil arhitekt g. Tomaž Štrukelj. Da pa je bilo mogoče tako hitro sezklati novo šolsko poslopje, ki spada med najlepše v naši banovini, pa je v veliki meri tudi zasluga naše bau-ske uprave in obeh predstavnikov slovenskega naroda v Belgradu. Vodite aad Ljubljano. Na Vel. Šmaren je obhajala Tomanova mati Mtže Msrija, svoj 85, god. V triindvajsetem letu se je primožila k Tomanu in v srečnem zakofiu imela S otrok: dva fanta in šest deklet, ki jih je vse lepo vzgojita. Sinova ji je. vzela vojan, izmed hčera pa je najboij poznana skrbna Flor-janova mama, ki je lani obhajala z možem gostilničarjem Francetom 25-lelnico poroke. Tomanova mama je še čvrsta in zdrava, saj je še letos žela pšenico, kot jo je žela pred petinšestdesetimi teti: Vsak dan gre k sv. maši, če te ni izrednega zadržka in v prostem času pridno pre-uira_ »Domoljuba« in -Bogoljuba«, ki sta ji najljubša lista. Tudi »Slovenca« pogleda včasih, pa pravi, da preuobel piše zanjo. Sicer pa je vedno zaposlena. Vse, kar družina raztrga, in tega ni malo, še sama zašije na roko lepše, kot bi to opravil šivalni stroj. Pridno plete nogavice >s polžki« za narodne noše, kar zna že malokdo; še kranjskim gospodičnam jih je pletla za lanski i>ro-svetni tabor v Kranju. Pozimi pa vrti kolovrat, da jo je veselje gledati in nihče ne more verjeti, da ,ie mamica stara 85 let. Pa je in ji želimo, da bi dočakala v krogu svojih otrok, vnukov in pra-vnučkov še devetdeseti rojstni nad in še čez. Zagradee. V Globočcu pridno grade vodovod za Suho krajino. Delo je že tolike napredovalo, da prično v kratkem z betoniranjem jezu za zajetje studenca, kateri bo dajal Stihi krajini prepotrebuo vodo. Nevetlaeži kritizirajo in se vtikajo v tehtnična dela, češ da se vodovod gradi prepočasi ter da je vse delo samo volilna agitacija Toda zdaj ne živimo tistih časih, ko je bila laka agitacija na dnevnem redu. ! ri dolu je zdaj zaposlenih 19 delavcev, in sicer 9 iz občine Ambrus in tO iz občine Za-gradec. Vsi ti delavci pripadajo k najbolj potrebnim v občini. Delavci se zamenjujejo vsake i tedne razen dveh. ki sta občinska reveža ter dveh preddelavcev. Izmenjavo teh delavcev nekateri radi kritizirajo, češ da je vedno nekaj takih v delu, da ne zaslužijo, da bi bili zaposleni. Vsi kritiki naj bodo potolaženi. 28. avg. bo dražba za zgradbo vodovoda, nakar bomo vsi prijeli za krampe in lopate ter jih bomo vihteli, dokler ne bomo porabili tistih milijonov ia dokler ne bo pritekla voda v Ambrus. 1 istim pa, ki nimajo zdaj nobenega zaslužka, priporočamo, naj pa smtičejo robidovo listje, beladono, borovničevo listje itd. Saj se tudi pri tem da nekaj zaslužiti. Trgovci so pa veseli, če kdo prinese kaj takega prodati. — V acdt-lju priredi gasilska četa vrtno veselico. Pomagajte naši četi, da si bo kupila motorno brizgalno. Saj jili imajo že skoraj vse gasilske čete v okolici. Pred kratkim se je novomeška /.upa pobrigala, da bi spravila vodo v Ambrus s pomočjo brizgala, a ni uspelo, ker so imeli gasilci premalo cevi za tako daljavo Dolenjske Benetke. Te dni dobivamo položnice od davkarije, te pri dobrih letinah so taki pozdravi kaj malo dobrodošli, kaj šele letos, to se v tem pogledu ce mriremo prav :iič pohvaliti. Tudi to bi želeli, da b; bile položnice tako sestavljene, da bi vsakdo vedel, koliko je njegovo davčno breme, ki ca ima odrsjtati. Lepo vreme je posesbno ugoduo za sestanke na« bratovščine »Jeruzalemskega osla«, ki se vrle reduo vsako nedeljo med službo božjo pred našo cerkvijo Pametni in izkušeni ljudje pa pravijo, da bi tej bratovščini reič ue škodilo mal i dežja.. — Otave letos ae bo kar nič. Kmet ne bo mogel prerediti svoje živine. Seno bo drago. Treba bo odprodati več repov iz vsakega hleva. Cene živine so sramotno nizke, če jih primerjamo s cenami mesa. kjiko bo ubogi km*n spomladi dokupil, kar 1)0 moral zdaj prodati!' Iles-njca je, rta rnora pri vseh gospodarskih udarcih plačevati račun tisti, ki je najrevnejši in naj-potrpežljivejši, to je kmet. Kdaj bo bolje? .................Bele pri Litiji. It Belgrada je prišla žalostna vest, da je tam v vojaški bolnišnici umrl po težki 0|>era-ciji na ledvicah vojak Franc Ribič. Lansko :«. ___ . , jesen je čil in zdrav V. Jt: MB& i odšel k vojaitom, upa- fltfgfdsr " """ ML • joč, da se kmalu zdrav *V-'jB povrne na svoj doui, . f" JBUBBk ki ga je tako ljubil. pS j' ifi* «f Letos spomlidi je bil MBR | JBHfl še na dopustu in je ''K'-sR jJjHHHH pridno pomaga! pri ■Bm ' JHBHHBhB pomladanskem delu. Ko se je bližal konec dopusta, je postajal vedno bolj otožen. Kakor bi jemal slovo, je še enkrat obhodil posestvo iu pregledal vsak kotiček. Težko se je poslovil od domačih. Zla slutnja se je uresničila. Ko se je vrnil, je kmalu zbolel in bolezen tau je prinesla smrt daleč od dragega doma. Rajni France je bil blag in priden fant. Vse ga je rado imelo. Bil je globoko verea. Zadnjo nedeljo dopusta je še prejel sv. zakramente v farni cerkvi. Z domačimi žalujejo za njim številni njegovi znanci in prijatelji. Naj počiva v miru! Škoeijnn pri Mokronogu. Nedavno smo pokopali 86 letnega Franceta Hribar iz Stopnega. }se žaluje za njim, saj je bil dober človek, pošten katoličan in varleden družinski oče Pa-sebno ga bo pogrešala podružna cerkev M. B. na Stopneiu, katero je kot cerkovnik in !c!ji« »r oskrboval celih 50 let. Pred par leti ga je starost priklenila na posteljo. Vdajj v božjo voljo k 1p takal rešiteljico smrti, za katero se je dobro Tirioravil. Ohranili ga bomo v trainem spominu. Dno nedeljo sino pokopali 67 letnega Janeza Terele iz Stare vasi. Tudi on je bil dolgo kiju-xnr domače podružnice. Ob odprtem grobu se ie od njega poslovil naš g. župnik, pevski zbor L rou je zapel žalostinko. Bog mu bodi hogat plačnik! Žalujočim noše iskreno sožalje. — Smrt vašega bivšega župnika in dekana J. Anžiča je tso našo faro globoko pretresla. V VI letih bivanja med nami nam je storil toliko dobrega, banovino, je jasno To pat dražgoškim naprednjakom ni bilo všeč, zalo, ker ni govoril eden izmed njih, ki se je sam ponudil, ker nisem pohvalil nikogar izmed njih, ker nobene hvale nobeden zaslužil ni. Javnost naj ve, da je Dražgošanom priboril planino vzoren katoliški mož Janez Frakelj, veliko podporo pR jim je dala banovina, ki ji stoji na želu ljudski ban dr. M. Natlačen. Večina Dražgo-fanov jima kliče zato — prisrčen Bog plačaj! Frakelj Franc, akademik. Limbarska gora pri Moravčah. Na željo mnogih romarjev in častilcev sv. Valentina je cerkveno predstojništvo 7. odobrenjem škofijstva odločilo: cerkveni romarski shod, kateri se je doslej vršil vsako leto na dan sv, Egidija, (Tilna) 1. septembra se odslej vrši prvo nedeljo v mesecu septembra t. j. na angeljsko nedeljo, ter je obenem združilo tudi vsakoletno cerkveno opravilo ob priliki jžegnanja« v mesecu oktobru s tem romarskim shodom in So za stalno. Cerkvenega opravila v mesecu oktobru poslej ne bo. Letos bo angelj-ska nedelja 4. septembra. Cerkveno opravilo bo sledeče: Na predvečer v soboto bodo ob 6 vežer-nice, v nedeljo zjutraj bodo sv. maše ob 5, 6 in ob 10. Ob 6 in 10 bo tudi cerkveni govor. — Oba dneva bo dovolj spovednikov na razpolago ra prejem sv. zakramentov. Preskrbljeno bo tudi za telesna okrepčila. Loški potok. Prejšnjo nedeljo smo imeli zopet zborovanje tesačev. Zastopana je bila tudi Draga. G. sodni predstojnik iz Ribnice nam je poljudno razložil nekaj zakonov o delavskem varstvu. Spoznali smo, da smo velikokrat ravnali sebi v škodo, ker nismo poznali določil zakona, ki nas ščiti. Želimo še več takih predavanj Zdravnik dr. Ko/.t,h pa nam je nazorno pokazal delo JRZ za delavca. Marsikdo je po njegovih besedah uvidel, da je skrajni čas, da se delavci obrnejo od ljudi, ki jih izkoriščajo in so obenem največji nasprotniki stranke, ki je toliko dobrega storila za delavski stan. Vsem odgovornim oblaslem smo sklenili predložiti spomenico, ki vsebuje vse naše pritožbe in zahteve. Spomenico nam je razloži! g bivši poslanec K. Škulj. V kratkem pričakujemo zastopnika Delavske zbornice iz Ljubljane, ki bo na iieu mesta proučil vse želje tesarjev, ki hodijo na Hrvaško, na kar bodošli primerni predlogi na Delavsko zbornico v Zagreb Upamo, da bo ta akcija rodila lepe uspehe v korist naših tesačev. Iz naših dra&tev Cerknica. V nedeljo 21. avgusta bo v Cerknici popoldanska jpiireditev fantovskega odseka in dekliškega krožka. Spored: popoldne ob pol 2 sprevod z godbo po trgu. V sprevodu bodo korakali samo uniformirani člani, članice in obojni naraščaj cerkniškega odseka in krožka. Ob 2 pete litanije Matere božje t župni cerkvi, nato telovadni nastop na vrtu g. Martinčiča Janeza iz Cerknice kakor običajno. Po telovadbi prosta zabava. K iej prireditvi vabimo vse naše prijatelje. Člani sosednjih fantovskih odsekov naj se prireditve udeležijo v civilu. Bog živi! Litija. 21. avgusta je kmečki praznik za naš kraj. Po večernicah, ki bodo ob 2 v župni cerkvi, bo blagoslov prapora nato zborovanje. Vabimo može in fante, da se v velikem številu udeleže stanovskega tabora. — Takoj po zborovanju bo velika tombola »Prosvetnega društva« na trgu. Lepi in bogati dobitki: par volov, kuhinjska oprema, kolo, vreča moke, prašič in še nad 300 drugih, bo marsikoga osrečilo. Tablice po 3 din se dobijo tudi v trgovini Mahkovec v Litiji. Sneberje—Zadubrova. Dramatični odsek »Pevskega društva« vprizori v nedeljo 21. avgusta ob 4 popoldne na prostem veliko ljudsko igro »Naša kri«. V »lučaju slabega vremena se vrši predstava ob istem času v Pevskem domu. Št Vid pri Stični. Pri sv. Roku ob državni cesti so naši lovei priredili v nedeljo 14. avgusta veselico s streljanjem, srečolovoni itd. Na ta dan je bila sv. maša ob 10. Prihodnjo nedeljo 21. avg. pa ne bo sv. maše oziroma patronskega opravila. Pač pa je 16. avgusta zjutraj pri tej božje-potni cerkvi zjutraj ob 6. vsako leto sv. maša. Godešič pri Sv. Laki. Dramatični odsek gasilske čete priredi v nedeijo 21, avgusta ob 8 zvečer v gasilnem domu dramo »Pri Hrastovih«. Ker je uprizoritev združena z velikimi stroški, ste vsi LJUDSKA POSOJILNICA V UIIVUANI regiatr. »druga * neona, zavezo LJUBLJANA, PflkMKCV« CCSlS §, (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge najngo da ej e Kove Sot »tare vloge, ki so v celoti vsak razpoložljive, obrestuje po 4%, proti odpovedi do » /, vljudno vabljeni. Vstopnice so v predprodaji pri tov. tajniku Bertoncelj Ivanu v nedeljo dopoldne. — Nenrdoma je umrl Noviac Janez iz Godešiča, dolgoletni trgovec in posestnik, poznan najširši okolici, ugleden krščanski mož in oče v častitljivi starosti 81 let. Bil je najstarejši farau. Naj mu sveti večna luč, žalujočim pa naše iskreno sožaljei Fram. Izobraževalno društvo »Slomšek«, uprizori 21. avgusta, že bo slabo vreme 28. avgusta t. L na prostem Vombergarjevo komedijo v 3 dejanjih »Voda«, Po predstavi žrebanje vstopnic in prosta zabava. Dobitki se nahajajo v izložbi trgovine Pavlic. Sv. Andraž v Hilozah. V nedeljo, na god našega dragega g. dekana smo imeli pri nas sprejem 32 deklet v Mar. družbo. Po cerKvenem opravilu je bila lepa marijanska proslava s petjem, deklamacijami in primerno igro. V kratkem bi Mar družba novo zastavo, ki bo blagoslovljena v nedeijo, 28. avgusta pri po-družni cerkvi sv. Avguština, kjer bo marijanski tabor za vse Haloze. Zastavo bo blagoslovil škof. voditelj Mar. družb, slavnostni govor pa bo imel p. Konstantin s Ptujske gore. Dekleta, vse morate ta dan na svoj tabor! Polica pri Višnji gori. Naša vas leži visoko v hribih in je precej oddaljena od glavnih prometnih žil. Nevarnost požara je r takili krajih posebno velika. Pr©den bi mogli sosedje priti na pomoč, bi ogenj že opravi) svoje uničujoče delo. V skrbi za naše imetje so naši gasilci z velikimi žrtvami nabavili novo, močno motorno brizgalno, ki bo v nedeljo, 21. avgusta slovesno blagoslovljena Blagoslov brizgalne bo ob treh popoldne. Brizgalni bo kumoval po svojem zastopniku ban dr. Natlačen. Slovesnosti se bo udeležil tudi starešina gasilske zajednice dr. A Kodre. Ob tej priliki bo več govorov, nato pa ljudsko veselje z bogatim srečolovoin. Prijatelji naše prijazne Police in njene gasilske čete, pridite v nedeljo k nam v obilnem številu. Sprejeli vas bomo kot brate iu postregli vam bomo, da boste gotovo zadovoljni. k Materam. Kako naj ravnajo matere po porodu s svojimi novorojenčki in dojenčki? Priredil dr. Justin. Izdala Slovenska krščanska ženska zveza. Cena 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Naroča se pri upravi »Vigredi«, Ljubljana, Masarvkova c. 12. Lepa Karosha Kako prideš na Koroško? Na Koroško prideš, že se pelješ po gorenjski železnici na Trbiž. Tu na ju umrl prelat Andrej Hlinka v Ružomberku na Slovaškem v starosti 74 let. Veliki pokojnik je bil voditelj slovaškega naroda, čigar usoda je v marsičem podobna usodi našega slovenskega naroda. V sredii junaške borbe za narod ga je pokosila smrt in prizadejala hud udarec Slovakom. Velikega pokojnika, ki je M velik prijatelj Slovencev, bomo ohranili v častnem spominu tudi mi, BBHMMBBMSIMMBMB^ pristankom oiočanov priključen Angliji, Sele od tega časa je v angleški oblasti. Delovni fas tudi za sleae. Vprašanje delovnega časa je zajelo ves svet. S tem vprašanjem so začeli tudi v Indiji. K vsakemu indijskemu templju pripada nekaj slonov, ki opravljajo božansko službo. Pa tudi zasebniki imajo pravico, da posodijo svojega slona proti odškodnini templju. Ker pa igra slon v Indiji neverjetno vlogo, cenijo ga skoraj bolj kakor človeka, zato so začeli misliti o tem, kako bi uredili delovni čas za slone. Tako imajo sloni po peturnem deiu pravico do odmora. In sloni so temu dobro priučeni. Ce nese kak tovor, recimo deblo, in ko zasliši gong, takoj spusti deblo in se vleže. V čast debelokožca je treba poudariti, da se z enako točnostjo takoj dvigne, čim zasliši udarec gonga. Nadalje pravi to delovno pravo, da ne sme slon delati več na daa kakor 12 ur. Nadaljnja uredba odloča, da ne sme slon pri svojem delu narediti na dan več kakor 12 milj. A koliko časa porabi za teh 12 mili je njegova stvar. Ce prepotuje 12 milj prej, kakor v 12 urah, potem je prost in lahko počiva. Zlato tudi na Švedskem. Iz Stockholina, glav. nega mesta Švedske, poročajo, da so 4 kamnoseki odkrili veliko zlato žilo v skalovju med Kronber-gom in JSnkdpingom ob švedski meji. Ti štiri® kamnoseki so obsekavali kamne za napravo novih cesta, ki jih grade tudi na Švedskem. Ko so tako obsekavali kamne, so zapazili v njih zlate žile. Takoj so o tem poročali naprej, nakar so prišle uradne komisije. Te so dognale, da je v tem skalovju zlata žila toliko močna, da na vsako tono kamna daje 34 gramov zlata. Niso pa še našli prave zlate žile, ki sodijo, da je kakih 200 metrov stran od kraja, kjer so najprej našli zlato. V tein kamenju je tudi baker in svinec. Ona! »Ko sem te vzela, nisem vedela, da si tak zajec, imela sem te za bolj korajžnega človeka.« On: »Mar nisem s tem pokazal dosti korajže, da sem te vzel?< RADIO LJUBLJANA Vsak dan: 12 Plošče, S2.45 Vreme, poročila, 15 čas, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Čas, vreme, poročila spored ia obvestila. Četrtek, 18. avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. - 19.30 Nac. ura. — 19.50 10 minut zabave. — 20 Plošče. — 20.10 Slovenščina za Slovence. — 20.30 Koncert. — 22.15 Koncert na klarinetu. — Petek, Ht. avgusta: 13.20 Koncert Radij, skega orkestra. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 0 letošnjem planinskem izletu v Tatre. — 20 Plošče. 20.10 Domača keramika. — 20.30 Koncert. - 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 20. avgusta: 18 Radijski orkester. — 18.40 Pogovori s poslušalci, -19.30 Nac. ura. •- 19.50 Pregled sporeda. — 20 O zunanji politiki. — 20.30 Večer muzi-komedijan-tov. — 22.15: Plošče. — Nedelja, 21. avgusta: 8 Kvartet mandolin, —- 9 Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe. -- 9,45 Verski govor. — 10 Prenos koncerta te Rogažke Slatine. — 11.30 Otroška ura. — 13.20 Koncert Radijskega orkestra, — 17 Xmetijska ura. — 17.30 Koncert lahke glasbe. - 19.30 Nac. ura. — 19.50 Ploščo. 20.30 Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. — 22.15 Koncert Rad. orkestra. — Ponedeljek, 22. avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 Zanimivosti. — 20 Plošče. - 20.10 Narodopisni pomen božjih poti. — 20.30 Violinski koncert. — 21.20 Plošče, - 22.15 Radijski orkester. — Torek, 23. avg.: 13.20 Konc. Radijskega orkestra. — 19.30 Nac. ura. — 19.50 10 minut zabave. — 20 Plošče. — 20.10 Po moravški dolini. 20.30 Koncert Radijskega orkestra. — 21.15 Klavirski koncert. — 22.15 Prenos lahke glasbe. — Sreda, 24. avgusta: 13.20 Koncert Radijskega orkestra. — 18 Plošče. — 18.40 Mladinska ura. -19.30 Nac. ura. — 19.50 Plošče. — 20 Pevski koncert. — 22.15 Fantje na vasi. dobro Crnvo k Gospodinje! Ali ste že začele z vkulia-vanjem sadja i.n zelenjadi? Zdaj je pravi čas za to, da se napolni zaloga za zimske mesece. Naši vrtovi in trgi so prenapolnjeni s temi dobrotami — in kar je važno — po nizki ceni, tako da si more vsaka gospodinja preskrbeti dovolj sadja ali zelenjave za svoje potrebe. Saj je znano i,n zdravniško dokazano, da ie rastlinska prehrana (sirova ali kuhana) najbolj zdrava, našemu telesu neobhodno potrebna, ker vsebuje največ vitaminov, ki so za redno de.o; vanje človeškega organizma potrebni. Zato naj bo v teh mesecih prva dolžnost vsake gospodinje, da si preskrbi za potrebe svoje kuhinje za zimske mesece dovolj konserviranega sadja in zelenjadi. Kako je treba postopati pri vku-havanju, pa vam pove knjižica: Sadje v gospodinjstvu, katero je spisal priznani strokovnjak M. Ilumek. Obsega veliko praktičnih nasvetov in navodil, katere bodo gospodinje s pridom uporabile pri tem delu. Knjiga ima tudi veliko slik med besedilom, ki prav nazorno pojasnjujejo postopanje in orodje pri konserviran.nl, I Knjiga je izšla že v tretji pomnoženi izdaji m I stane nevezana 24 din, vezana 52 din. Dobi se 1 v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani- ftemsko letalo »Condort je preletelo progo Newyork—Berlin, ki je dolga G500 Im bre» prestanka v lako kratkem času kot doslej še nobeno letalo. Nemci hočejo »daj »graditi več podobnih letal, ki bodo vzdrževala stalno poštno in potniško progo med Nemčijo In Ameriko, r lz OKSFOKDA 1 modno in dobro izdelano iz EFEKTA lepe, in trpoine lz PLATNA belega na ov-ratnifc trajne taodae barve lz POPLINA moderno barve jdj vzorci iz TURINGA moderne barve Ni vse zlito, kar $e$¥@ti! Zato ne kupujte od tistih, ki Vam po Vaših domovih in vaseh vsiljujejo razno blago. Ako hočete biti po nizki ceni dobro oblečeni in obuti, pridite v slaro-znano trgovino z mešanim blagom Ivan JL Grosek - Trebnje Polovična voznina. Jesenski ljubljanski ve-lesejem bo od t. do 12. septembra. Generalna direkcija državnih železnic je odobrila polo-Tično voznino v Ljubljano od 27. avgusta do 12. icptcmbra, za povratek pa od i. do 17. septembra. Obiskovalci ljubljanskega velesejma, ki hočejo uživati 50% popust na železnicah, naj kupijo na odhodni postaji ali pri Putniku direktno celo vctzao karto do Ljubljane, in rumeno železniško izkaznico za 2 diD. Železniške karte pri prihodu v Ljubljano ne smejo oddan, ker velja ta akutno z železniško rumeno izkaznico, na kateri te potrdi obisk velesejma, ia brezplačen povratek do odhodne postaje. Legitimacije za vstop na velesejem se kupijo v Ljubljani na velesejmu pri blagajni. Sodnik: »Vi trdite, da vara je obtoženec rekel tepec, lažnivec, goljuf, da Imate obraz kot opica, da ee vedete prašičje. Kaj je sledilo potem?< Priča: »Potem, potem me je pričel zmerjati.« Dva denarna mogotca, ki se žo dolgo let nista videla, sta se slučajno sešla v kavarni. »Ali si danes že kaj zaslužil?« vpraša prvi. »Ne.« — »Ali pa v tem tednu?« — »Ne.« —-»V tem mesecu pa gotovo?« — »Tudi ne.« — »Letošnje leto pa vendar,« je oni silil vanj. — »Le eno naročilo sem imel letos.« — »Kako pa moreš shajati tn živeti ob tem? Kaj pa prav za prav prodajaš?« — »Vojne ladje,« je odgovoril mirno. Slovenski dom JE NAS CENENI POPOLDNEVNIK, KI GA SVOJIM ČITATEUEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO iŽ DINARJEV. 7,A ONEGA, KI 81 NB MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED. Vam bo potrdilo iz lastne skušnje: najboljfa nega za dragoceno perilo Je zares dobro mifo, kakor je Stbiclvlov« ferpentinovo milo. T o milo odpravi temeljito trt prizanesljivo vso nesnago. Perilo je J>olj »rpeSno In vedno bleJčeče belo. SCHICHT" TERPENT1NOVO MILO pere ■ b v v v bleščeče belo Prvi bankovci ia igralnih kart. Leta 1684. m imel guverner Nove Francije — Kanade — »adosti kovanega denarja, da bi mogel Izplačati •voje vojaštvo. Izmislil si je, da bi plačeval kar J igralnimi kartami. Bile so razrezane na štiri ('ele; na vsakem delu je bila označena vsota, ki »aj jo ta del predstavlja, in guvernerjev podpis, tako je sila pripomogla do iznajdbe prvega bankovca, ki je kljub svoji preprostosti imel popolno veljavo: zanj je vsak lahko dobil določeno vsoto kovancev ozir. zlatnikov. V vsako hišo »Domoljuba«! Fridolin in Peregrin sta se pomenkovala o svojih avtomobilih. »Ali si že čital o novem cilindru, ki prihrani 60% bencina?« »Seveda sem in sem ga tudi nabavil. Potem sera kupil nov razplinjač, ki prihrani tudi 20% bencina in še nov užigalnik, ki prihrani 30% kuriva. Ko sem vse to imel, sem pognal motor in, komaj sem prevozil B kilometrov, je iz rezervoarja že uhajal bencin, ker je bil prenapolnjen .. .< CESltO tETO MOŠT <šira) lahko trajno pripravite iz grozdja, kakor tudi vso sadne sokove Brez kakih aparatov! Hren ingube čas«! Br« strokovnega znanja t s pomočjo HJIfAICOlBIMA A/I«. Odlična iinajdba današnje umnosti! Enostavno! Poceni! Eigijcusko Odobrilo Ministrstvo podedeistva. pojaeniia tn cenik RADIOSAN, Zagreb, Dukljamnova ul. 1. poSljc brezplačno: * ' a Od 1.-12. septembra Ljubljanski velesejem PstovKaa rozalna M žetem«. jMiaferotfih. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2'—. Mednarodna razstava fotografije in filma. Umetnostna razstava. Razstava maliti živali, koz. ovac. Plemenski psi I. in 2. IX Goveja živina 10. in 11. IX. Gospodinjska razstava. Obrt, industrija itd. Tekma harmonikarjev II. IX. Krastio zabavišče, velikomestni variete. HfegmlM ireftnj« • »wlto za aMskotrte »etasejau: Hotsrtte krta. 3B Smtes. iimlal stftj. taOa-apsrsL Navadno opazimo prepozno! Pri Grižarju so imeli vežna vrata, ki se niso dala drugače odpreti, kot da so jih nekoliko pri vzdignili s sekiro. Neki veter je potrkalo, nakar je domači sin hitel odpirat. »Kdo je!« je zaklical. — »Jaz,«; je dejal glas zunaj. — Sin je poznal glas ter zaklical nazaj v sobo: »Kocjanov Janez je, dajte sekiro eem.t — Ko so se vrata odprla ni bilo Janeza nikjer, iz teme pa je bilo slišati kako.nekdo beži. Ko Ba{utimo gonilne opekline, je ie prepozne! Zate »o morate poprej luimaiaii s kremo Nirea ali i oljem Niro*. Ce pripeka snace šele močno, treba mazanje večkrat ponoviti. Petem bost« počrneli hitro in enakomerno. V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! Mali oglasnik Vsaka droona vrstica ah oje prostat veljs za enkrat Din S. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polov.co, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za male oglas« se plačuje naprej. b9m,bis stavbne v iz- rarsEii men soo do 10CK) m* ugodno naprodaj na Vrhniki pri kolodvoru. - Vprašati: Rupert Jelovšek, Vrhnika. Moilii ia žeasMe dosežejo z raslim denarjem lep zaslužek, ako pristopijo kot družabniki. Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Zaslužek« št. 12.745. Z5H BiH da'zashiži'te 1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor. HmečUo dekle r\et staro, pridno, pošteno, vajeno poljskih del, molže, pospravljanja sob, dobi službo takoj. Jakob Dimnik, mesarija, gostilna, Dev.M. v Polju št. 7. Hastanieve droge (i-7 m dolge, v zimi sekane, kupi takoj občina Smlednik. flgftlirn "rl if-io let, UIlnllbD sprejme Pre- peluh Anton, Dobrunje pri Ljubljani. Hnleea najnovejši le-nuiBM |05nii in0d8li v največji izberi že od Din 550'— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 3f (nasproti Gospodarske zveze). k pssažiiskE lakoj. sprejmem. — Močnik, Preserje p. Radomlje. Gsetličui saN kupujem. Najnižje ponudbe na upravo »Domoljuba« pod »Med« štev. 12.178. mm daelaP?^ka trgovsko učenko sprejmem. Prednost hčerke posestnikov. Oskrba v hiši, pogoj poštena. — Dravlje Vodnikova 277 Hnpšma slisonfss prvovrstno domačo, v vsaki množini po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe na tt. E.Jeras in drug, Ljubljana, Tyr-„ Seva cesta 38. najboljši nakup obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker, Sv. Petra c. št. 14, Ljubljana. Cfaiihs 40 m dolaa in SIflUOšS tli/am široka> na Vrhniki ob državni cesti v bližini kolodvora ležeča, se ugodno proda. Stavba je so-jidno zidaua, sposobna za industrijo, ima močno zidovje, ki omogo-čuje vsako nadzidavo. Prostorna delavnica, 6 Bob, remiza. Vprašati: Rupert Jelovšek, Vrhnika. stoalsi itrsj ali holo pa ae Vam zares izplača kupiti le pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). Tam dobite (radi konkurz-nega nakupa) za malo denarja nov prvovrstni pogrezljiv šivalni stroj, ki tudi štika, z 201etuo garancijo. — Naprodaj tudi več otroških vozičkov. rabljenih koles ter šivalnih strojev od Din 2(10-— naprej.Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. za sečnjo ali v last v ljubljanskem okraju kupi Okorn, Ljubljana, Bohoričeva 5. V železnini Fr. Stupica v Ljubliani na Gospo-svetski cesti št. 1, poleg »Figovcac dobite po nizkih cenah vse vrste okovje za stavbe in pohištvo ter razno orodje! Poizkusile! Hov redilni prašek »REDIN« /a prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z mali-ni i stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje samo 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zavitek 6 din, po pošti 12 din; 8 zav. po pošti 24 din. Uspeh vam je zagotovljen. Prodaja droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. Mm fant pose-'m atvom, se želi seznaniti z dekletom z dežele, ki je ir.učena trgovine z mešanim blagom. Podružnica »Domoljuba« Novo mesto. Mesa ovna rabljenega, v dobrem stanju, Kupim. Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod štev. 12.804. Pagflnia šole prosle- rasiirja K, 8prejme takoj Pleško Ivan, Kožarje 17 pošta Dobrova pri Ljubljani. Samostojni obrtnih posestnik v trgu (brez dolga) z gotovino Dir< 20.000, poroči 20-33 letno gospodično s primerno doto, zmožno šivanja ia gospodinjstva. Slika zaželjena, tajnost zajamčena. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod šifro »Dom sreče« št. 12.860. MoSiova esenca Moslie Z našo umetno esenco Mostirf si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—, po pošti Din 35'—, 2 steklenici po pošti 55 Din. - Prodaja Droge-rija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1. RriAnarllnikl » bakrenim ali Jeklenim t DICVPOI IIHlnl ognju pocinkanim Kotlom. Itrffcfelsnfi SLf jt.ažfi vseh tlstemov ln velikosti, ter rii-£j$9li!fic M*.»tal novrain* droge koti* ta pralni«, kuhanje krme 1 t. d. Q ekt-eue in ielfine. — „Slf(n«l" s,»»r»ts »roti v.omu, kateri signalitlrsjo s strelom. -Zajamteno prvovrstno blato ln na|nl»)e cene dobite vedan pri tvrdSl M®ftmm dr.zo.z.,L|nM|au NMedrmuka altt« M. Z5 leldM Ji-M 8pre!«n*mo pooravlla i Zal»U(T»Jt« proapeitil Dva milijona in pol jo Slovencev, od tek 1 milijon 300.000 izren Jugoslavije. Grom številke! Podpirajmo na vse moči delo Izseljenske zbornice t Ljubljani! Kflor hoče najugodneje prodati dolarie, lire, franki in sploh tuji denar, naj se obrne ni Prometno banko w Utg&ljanl poleg škofije. — Banka je ves čas krize izplačevala vloge neomejeno v vsaki viiini V vsako h i i o »Domoljuba«! Ostanfce za mošhe in ženshe n pr.: ostanke od moških štofov in hlafevine, za posamezne hlače, ostanke od ženskega vol. blaga, žameta in barhenta, ostanke od letnega navadnega in boljšega blaga, kakor tudi razne blagove za posteljnino, odeje, deke, koče, zimske rjuhe, volnene jopice, moške srajce, moško in ženske dežnike, blago za predpasnike itd-prodaja zaradi selitve v nov lokal po globoko znižanih cenah tvrd-ka F. I. Gorifar - L]ub!lana Sv. Petra cesta 39. 2000 h kupim. Krepar Jakob, VižmarjiN St. Vid nad Ljubljano, »Domoljub« stane 38 din za celo leto, za inozemstvo 60 din. - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, marate in reklamacije pn uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem — Telefon uredništva in upravei 40-01 — dajafelj: dr. Gregorij Pečjak. - l r.cdn'„ Jože KoŠiček. - Za Jngoslovansko tiskarnoi Karel Cei.