Telefon št,. 74.
Posamna številka 10 Iu
/• psitl prejeman:
xa
Mio '.sto naprej 26 K — b
C1 leta » 13 » — » trt » > 6 » 50 » ■esec > 2»20»
V apravnlitvu prejeman: za
••lo leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » —» letrt » » 6 „ — » ■esec > 1 »70»
Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
NareAnlne In inseran sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitar jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vr&Cajo,
nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mSkib ulicah St. 2, L, 17.
Izhaja vsak dar,izvzemal
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 156.
V Ljubljani, v potek, 10. julija 1908.
Letnik XXXI.
Bolezen sv. očeta.
Vest, ki je došla včeraj o polunoči v Ljubljano in ki je javljala, da se je svetemu očetu zdravje zopet jako poslabšalo, je podrla mnogo veselega upanja, ki so ga provzročila popoludnevna poročila. Na Dunaju so danes na vse zgodaj časnikarji ča kali vesti o — smrti svetega očeta, a teh veBti dopoludne ni bilo. Tekom današnjega dopoludneva o bolezni svetega očeta niBmo dobili poročil, kar kaže, da sv. oče Se vedno krepko kljubuje smrti.
Včeraj do polunoči so došla ta ■ le poročila :
Poročila % dne 9. julija tekom popo ludneva.
Rim, 9. julija. Ob 6. uri zjutraj je sveti oče zapustil postel|o, na kar je v njegovi sobi monsignor Mazzolini bral sveto mašo.
Rim. 9. julija. Ko je zjutraj ob 8 uri dr. Mazzoni vstopil v aobo k sv. očetu, pra-šal ga je : »Kako se počuti Vaša Svetost?« — Sv. oče: »Nekoliko slabše". — »Ker ste premalo spali«. — j>Ne, ne« odvrnil je sv. oče, »okrepčal sem Be toliko, da bo danes zame dan dela«. — »Kaj?« začudil Be je zdravnik, »Vaša Svetost hoče delati? — I seveda! odvrnil je odločno papež. »Rešiti imam mnogo stvari. Vendar zdi se mi res, d« mi moči nedoataia« je končno renignira-no pristavil bv. oče, a nato je dostavil: „Nekaj pa moram delati!« Mazzoni je svetoval sv. očetu, naj bo miren.
R i m , 9. julija dopoludne. Posebna izdaja »Osservatore romano« naznanja, da je sv. oče imel daljši pogovor s kardinalom Rampolla. Sv. oče je omenjal tudi razne pojave svoje bolezni in je izrazil nadejo, da premaga slabost. Vprašal je Rampollo, ali mu ima kaj poročati, in je z veliko jasnostjo obravnaval v zadevah, katere mu je Rampolla predložil, in dal dotična navodila. Ko je papež Rampollo odslovil, dejal mu jp, da bi danes rad vsprejel še nekatere kardinale. Sv. oče je danes zjutraj zdravnike smehljaje sprejel.
Rim, 9. julija. V Vatikanu vlada napetost proti Lspponiju in Mazzoniju, ki s svojimi nelogičnimi buletini in nasprotujočimi si odredbami vse pripravljata v največjo negotovost. Rampolla je danes zjutraj se je izjavil napram nekemu poslaniku, da se je položaj sv. očetu stcer izboljšal, a katastrofa ni izključena. Slabost je še vedno ne-premenjena. Tudi nevarno obolenje kardi nala Mocennija so zamolčali sv. očetu. Tudi majordomus leži bolan v postelji.
Rim, 9. julija. Ko je danes opoludne komendator P a c c i n e 11 i na Damasovem dvoru prebral občinstvu ugodni najnovejši zdravniški buletin, pričelo je občinstvo klicati »Evviva papa !« (Živel papež !)
Rim, 9. julija. Vsi vladarji, ki imajo svoja zastopstva pri Vatikanu, bo naročili svojim zastopnikom, naj jim večkrat na dan pošiljajo poročila o papeževem atanju.
Rim, 9. julija. Dr. Lapponi je predlagal, naj se vpraša za svet še dr. Baoce-llija, a Vatikan je Baccellija odklonil, ker je kraljev minister.
Berolin, 9. julija. »Berliner Tag-blatt« je včeraj zvečer razburil občinstvo z vestjo, da so se pri sv. očetu pokazali po* javi zaBtrupljenja krvi.
Berolin, 9. julija. »Volkszeitung« javlja, da je kardinal Oreglia dal kardinalu in papeškemu državnemu tajniku Rampolli nalog, naj osebno obišče laško justično ministerstvo in naj naznani laški vladi o nevarnem položaju svetega očeta. List pravi, da je s tem kardinal kamerlengo garancijsko postavo z dne 31. maja leta 1871 pri-poznal. Leta 1878 je kardinal Pecci ob smrti Pijevi to prezrl.
Pariz, 9. julija. »Temps« ostro kara francoske radikalce in socialne demokrate radi njihovega surovega stališča proti bolnemu papežu. List jim stavlja v vzgled kralja Edvarda, Roosevelta in cesarja Viljema,
ki so protestantski državni glavarji, a vendar sočuvstvujejo s svetim očetom, kar priča o veliki moralični moči papeževi.
Rim, 9. julija. Smrti msgra. Volpi-nija, katerega je zadela kap, svetemu očetu niso naznanili. Tudi zvonilo ni monsignoru Volpiniju v cerkvi sv. Petra, da bv. očeta ne vznemirijo. Mrtvi Volpini leži na odru skoro tik nad spalnico svetega očeta. Volpinija je sveti oče še le v ponedeljek imenoval in-terimističnim državnim tajnikom.
R i m , 9. julija. Mazzoni Be je dopoludne izjavil z ozirom na boljši položaj svetega očeta, da sveti oče lahko živi še eno leto, ni pa tudi izključena smrt v štiriindvajsetih urah.
Rim, 9. julija. Eden nečakov svetega očeta je izjavil, da sveti oče izgleda jako spremenjen. Obraz se je silno zgrbančil. Barva ustnic Be ne razlikuje od barve ostalega obraza. Svetemu očetu napravljajo od časa do časa vbrizgljaje, da ga vzbude. Dr. Lapponi je izjavil, da upa življenje svetega očeta vzdržati še dva do tri dni.
Rim, 9. julija. Od raznih strani se zagotavlja, da bo se zdravniki v bolezni svetega očeta res zmotili. Sveti oče ima Bkoro gotovo notranje otekline.
Rim, 9. julija. Sveti oče je kardinalu Rampolli izrazil svoje veselje na interesu raznih vladarjev in odličnih oseb za njegovo zdravje, kakor tudi na tem, da so se v občin skem svetu v Rimu pridružili tudi laški liberalci katoliškim zastopnikom pri predlogu, s katerim se sv. očetu izražajo simpatije in čuvstvo.
beroiin, 9. julija. »Berliner Tag-blatt« poroča: Priprave za konklave se nadaljujejo. Rampolla postavlja svojega zaupnika Di Pietro vedno bolj v ospred|e. Ako bi bil Di Pietro izvoljen, ostal bi Rampolla državni tajnik.
Rim, 9. julija. Zdravniki so bv. očetu svetovali, naj vsaki dve uri kaj zavžije. Sv. oče sicer izpolnjuje to naročilo, vendar z vidno nejevoljo. Zdravniki bodo sv. očeta še enkrBt preiskali.
Rim, 9. juli a. Kljub nevarnemu svojemu položaju je sv. oče vendar zopet narekoval monsignoru A n g e 1 i j u svoja navodila, dokler ni utrujen vskliknil: „Počakajte! Jaz ne morem več. Nadaljevala bova pozneje."
Pariz, 9. julija. Tukajšnja nuncija-tura dobi vsak dan dvakrat brzojavna obvestila iz Rima. Na polo, ki leži v nunoijaturi na razpolago, se je podpisal tudi zunanji minister Delcasse, dalje braljica I s a b e 11 a, grof in grofica D' Eu, Rothschild in drugi. Gospa predsednika francoske republike L o u b e t je že dvakrat oddala v nuncija turi svojo vizitko.
Rim, 9. julija. Dr. Lapponi je konBtatiral, da se je pri sv. očetu delovanje ledvic, ki je že tri dni znatno počivalo, zopet oživilo.
Rim, 9. julija, binočna »Tribuna« je prinesla senzacionelno novico, ki Bpada, kolikor je je, v neko tudi pri nas znano ka tegorijo poročil gotovih časnikov. Pravila je, da so bila v ponedeljek celo noč okna pri jezuitskem »generalissimu«, via b. Nicola da Tolentino 8, razsvetljena, da konferira, odkar je sveti oče bolan, često b kardinalom Steinhuberjem, edinim kardinalom jezuitskega reda. Kaj hočete še več! ? To morajo biti zopet temni načrti, katere kuje jezuitski general. Toda general družbe Jezusove, P. Martin, že nad teden dni ne biva več v Rimu, ampak v Uastel Gandolfo in tudi te dni ni bil niti začasno v Rimu. »Tribunina« novica ima torej le en nedostatek, — da je izmišljena.
Rim, 9. julija. Dr. Lapponi je izjavil, da upa, da se mu posreči, življenje svetega očeta še za nekaj časa podaljšati, saj za dva ali tri dni.
Dunaj, 9. julija. Z ozirom na to, da v poročilih o bolezni svetega očeta ni doslej beležk o temperaturi, ki bi presegala 37 stopinj, je izjavil neki zdravnik: Res je, da v mnogih slučajih višina temperature označuje, kaka je nevarnost bolezni. Stari ljudje pa v manjši meri reagirajo. Telo svetega očeta nima več moči, da bi se boje-
valo proti kalim bolezni. Telo ima vedno gotove temperaturo in čaka neizogibnega.
Rim, 9. julija. Listi pravijo, da laški kralj v slučaju smrti bv. očeta odloži svoje potovanje na Francosko na iesen.
Rim, 9. julija. Profesor Čorba-r e 11 i se ni mogel odzvati pozivu, naj pride k sv. očetu. Na njegovo mesto je stopil llo rentinski profesor Crocco, ki je konBtatiral, da pljuča sv. očeta sploh niBO bila nikdar načeta. V tem oziru je bila diagnoza dr. Lapponijeva vsekakor napačna.
Rim, 9. julija. Potrjuje se, da bo laška vlada varovala popolno prostost kon klava.
Rim, 9. julija. Število brzojavk, ki prihajajo v Vatikan, je vedno večje. Vsi od-pošiljatelji zahtevajo odgovora, kak je položaj. Mej novejšimi brzojavkami so brzo javke saškega kralja, španskega kralja, ruskega velikega knezaSergija in francoskih plemeiiitašev.
Rim, 9. julija. Sv. oče je zopet sprejel st. obhajilo. Sv. oče se je zravnal po konci in dejal precej močnim glasom trikrat »Do mine, non sum dignus.« Tudi to pot so čuli njegov glas celo oni, ki so bili v bližnji sobi.
Rim, 9. julija. Mazzoni dementira, da bi bil dejal, da je položaj bv. očeta brezupen in da bo samo tri dai živel.
Berolin, 9, julija. »Germania« piše, da se je sv. očetu napravil v ustih spuščaj. Vsled tega sv. oče težko zavživa hrano.
Rim. 9. julija. »Italia« piše, da se je kardinal Mattieu posvetoval s kardinalom hamoriengo o veto pravici Francoske v slučaju konklava. List meni, da bo Francoska zavzela isto stališče, kakor pri zadnjem konklavu.
Pariz, 9. julija. »Temps« pravi, da laška vlada namerava podpirati v slučaju konklava nekega kardinala.
Rim. 9. julija. »Italia« pravi, da ji je povedal neki diplomat (!), da Rampolla nima upanja, da bi postal papež.
Rim. 9. julija. Kedaj bo pogreb umrlega monsignora Volpinija, ki je bil v ponedeljek imenovan tajnikom »Congregatio consistoriale", še ni določeno.
Rim. 9. juliia. »Italia" pravi, da je kardinal Vives y Tuto rekel njenemu poro čevalcu, da si kardinali radi nenadne bole zni sv. očeta ne morejo hitro napraviti slike Bituacije z ozirom na volitev novega papeža.
Berolin. 9. julija. »Berliner Tag-blat« hoče vedeti, da bo pri volitvi novega papeža treba kompromisa, pri katerem se bo morda zjedinjenje doseglo na osebo Agliar-dijevo.
Dunaj. 9. julija. »Neue Freie Presse« in »Zeit« nadaljujeta svoje prorokovanje, kdo bi utegnil biti prihodnji papež. »Zeit« pravi, da ima Rampolla 18 do 20 gotovih glasov, kar je Bioer relativna večina za prvi skruti-nij, a pri drugem ne bo dobil več, ker ostali kardinali niso zanj. Ako se ne bo spremenil položaj na dobro Rampolli, bode Rampollova skupina tej skupini najbližnjemu kardinalu pod pogojem, da Rampolla ostane državni tajnik, oddala glasove. Zato bi prišla prva v poštev Gotti in S a r t o. Oba sta prijatelja Rampolle, Sarto njegov sošolec. Dotičnik utegne pri takem spora-zumljenju pri prvem skrutiniju dobiti 30 glasov in pri drugem potrebnih 46. Ako bi pa do tega sporazumljenja ne prišlo, se bo poskušalo dobiti Rampollove pristaše za kakega kardinala, ki doslej ni prišel v poštev za naslednika sv. očeta, — n. pr. Di Pietro ali Cassertta. To, pravi list, je njegovemu poročevalcu povedal nek kardinal. (?) Poročevalec je vprašal kardinala še, kaj misli o tem, da se imenuje tudi ime Agliardija in Vanutelliji. Kardinal je rekel, da jima je škodovalo hvalisanje inozemskega časopisja, — »Neue Freie Presse« je iztaknila, da ima kardinal Manara iz Ancone v svojem novem grbu gorečo bakljo in pravi, da to kaže nu prorokovanje Malchija, ki je proro-koval, da bo za »lučjo na nebu« papež „go-reči ogenj«. Drugi listi zopet pravijo, da utegne *goreči ogenj" biti kardinal Svam-p a , čegar ime ima približno isti pomen. —
Mi zabeležujemo ta časnikarska ugibanja, ki pa seve nimajo nobene prave in resne podlage. Opomba uredništva.)
N e \v Y o r k, 9. julija. Kardinal Gibbons, nadškof v Baltimore, se je včeraj pripeljal sem ter se je s parnikom „Pourriane" odpeljal v Evropo.
Rim. 9. julija. Sv. oče hoče imeti pri svoji postelji vedno kardinala Marzolinija, ki je že pred tremi leti spisal oporoko sv. očeta in jo sedaj Š9 enkrat s sv. očetom pregledal v vseh podrobnostih. V originalni oporoki so bili za izvršitelje oporoke imenovani Cretoni, Volpini in Rampolla. Prvemu se je omračil duh, Volpinija je pa zadela kap Marzolini je dejal sv. očetu, da bi bilo treba imenovati izvršiteljem oporoke še nekaj oseb. Sv, oče je imenoval izvršiteljem oporoke kardinale: Rampolla, Gotti, Oreglia, dr. Pietro in Mocenni. Oporoka je pravzaprav trojna: verska, politična, katero je sv. oče narekoval kardinalu Marzoliniju, in privatna.
Sv. očetu se je zopet poslabšalo — Skrajna nevarnost.
Rim, 9. julija. O 5 uri popoludne so izdali zdravniki naslednji buletin: Ker se je pokazala v zdravju sv. očeta depresija, vršil se je ob 4. uri popoludne kon-silij, pri katerem je bil navzoč tudi profesor R o b s o n i. Pri zdravniški preiskavi se je dognalo, da tekočina v oprsni mreni zopet hitro narašča in da so udarci srca slabi. Žila 90 udarcev. Dihanje slabo. Položaj sv. očeta je jako resen.
Rim, 9. julija o polunočL Položaj sv. očeta se je naenkrat nepričakovano zopet silnoposlabšal, Dopoludne in popoludne so imeli v Vatikanu še najboljše nade. Popoludne se je dal sv. oče od svojega sluge obriti. Dopoludne je bil v svoji sobi pri sv. maši, katero je daroval msgn. Marzolini. Sv. oče je bil jako pogumen in novo upanje je navdajalo tudi vso njegovo okolico. Splošno se je povdar-jalo, da sa sv. očetu obrača položaj vedno na boljo. Toda veselje se je kmalu spremenilo v žalost. Ob 3. uri popoludne je bil sv. oče še zelo dobre volje. Pozneje je za-vžil neko krepčilo, nakar ga je napadel silen kašelj. Izgubil je zavest. Nekateri pravijo, da so videli, kako je pljunil tudi kri. Telefonično sta bila poklicana v Vatikan zdravnik Mazzoni in vseučiliški profesor Rasoni. Rasoni je podal izjavo, kije uničila vse upanje optimistov. Moči sv. očeta hitro g i n e -vajo, eksudat narašča, udarci Brca so slabi, delovanje ledvic neznatno. Nobenega upania ni več.
Rim, 9. julija. Monsignor Marzollini se je izjavil, da se organizem sv. očeta obupno bori proti smrti.
Rim, 9. julija. Dr. Mazzoni izjavlja: Najnovejša kriza je nasledek utrujenosti bv. očeta, ker se ni brigal za nasvete zdravnikov, naj bo miren, in je takoj, ko se je čutil nekoliko boljšega, cel dopoludan govoril in hotel vedeti za vse, kar se je zadnje dni zgodilo. SlaboBt av. očeta je dosegla veliko mero. Za jutri v petek je bila določena nova operacija, da se odstavi oteklina, a zdravniki smo sklenili, da ne storimo še defini-tivne odločitve, ker moramo prej preiskati, ako s v. oče sploh more prestati novo operacij o.
Rim, 9. julija. V slučaju konklave se bodo pokazale težave, ker sv. oče po umrlem Volpiniju bo težko mogel imenovati novega interimističnega drž. tajnika.
Rim. 10 julija. Danes je ravno teden, kar je zbolel sv. oče. Vsi se čudijo, da more 93 letni starček tako dolgo kljubovati bolezni.
Rim, 9. julija. Profesor Lapponi je neprenehoma ob postelji sv. očeta. Razven Lapponija imajo neomejen priBtop samo sluga Centra in tajna svetnika msgr. Mazo-lini in Angeli. Vsi drugi obiskovalci smejo Bamo do prestolne dvorane, kjer posluje višji komornik z ostalimi komorniki, ki puste semtertje samo kakega kardinala k bolnemu papežu. Francoski kardinal Mattieu je čakal do polunoči, da bi bil pripuščen k svetemu
očetu, a Lapponi mu ni pustil vstopiti. V vseh cerkvah je izpostavljeno Najsvetejše. Na tisoče ljudstva moli po cerkvah. V mnogih cerkvah molijo množice neprenehoma za sv. očeta rožni veneo.
Rim, 9. julija. Ob 5. uri popoludne so izjavili zdravniki: /.da sv. očeta ima 90 udarcev. Odtok vode slab. — Pozneje se je pri sv. očetu pojavila diareja, nakar se je vršilo takoj posvetovanje zdravnikov, ki so izjavili, da bo treba skoro gotovo ponoviti operativni vbodljaj v oprsje. Eventuvelno se bo ta operacija izvršila jutri v petek dopoludne. — »italia« priobčuje pogovor svojega poročevala z nekim slavnim rimskim klinikom, ki je kritiziral diagnozo Lap-ponija in Mazzonija in izjavil, da je sv. oče belan na vnetju prsne mrene z eksudatom. — Zvečer so bile po Rimu razširjene govorice, da je sv. oče umrl, a te vesti so bile takoj demontirane. Ob 9. uri zvečer je bil Mazzoni poklican k sv. očetu. Mazzoni je prišel v Vatikan ob '/* H uri po noči in je odpeslal svoj voz, ki ga je pripeljal, proč, vsled česar se sklepa na celonočno bivanje Mazzonija v Vatikanu.
Nadaljnje vesti mej telelonskimi in brzojavnimi poročili.
Kezkova kriza in Čehi.
Češko časopisje se umevno v teh dneh peča skoro edino le z rešitvijo zadnje mini sterske krize in z odstopom ministra Rezka. Mej drugim piše poslanec dr. Kramaf v »Nar. L «, da je minister Rezek kot član Koerberjevega kabineta pri vseh zmernih Čehih vzbujal vsaj iskrico nade, da država in vlada v odločivnem trenutku izpolnita svojo dolžnost napram češkemu narodu in ustrežeta najopravičenejšim zahtevam. Z odstopom ministra Rezeka pa izgine tudi ta zadnja iskrica, vsled česar je neobhodno potrebno, da se spremeni taktika čeških poslancev. Sedaj je prišel odločilni trenutek, v katerem moramo reči: Če gre dr. Rezek, ne dobi vlada ne nagodbe, ne carinskega tarifa in ne trgovinskih pogodeb. Po demisiji našega ministra jo edina mogoča in potrebna politika najbrezobzirneji in skrajni boj proti Koerber ovi vladi, dokler ne dobimo svojih pravic. Koerber bo na ta način kmalu uvidel, da je z izstopom ministra Rezeka silno mnogo izgubil na svojih »preizkušenih močeh«. — Poslanci Herold, Kramaf in Začek so bivali včeraj na Dunaju v prvi vrsti zato, da se poslove od dr. Rezeka. Mogoče je tudi, da so imeli kake daljše razgovore z dr. Koerberjem.
Centruiii in nemška „gemein-biirgseliaft".
Glasilo tirolskega dela katoliškega centra v avstrijski zbornici sa iznova zelo ostro izraža proti temu, da bi katoliški poslanci sodelovali pri zvezi liberalnih nemških strank, katere so žal potegnile v svoje zanjke tudi krščanske socialce. Imenovani list najprej ponatiskuje znano izjavo ,U. T. St ", potem pa dostavlja: .Mi se sploh čudimo, da se mnogim ljudem še sedaj ne odpro oči in ne uvidijo, kake posle bo opravljala nemška „gemeinbiirgschaft«. Nemštvo, ki je baje v toliki nevarnosti in ki je hočejo braniti, j e liberalno nemštvo in tu pravi katolik ne more sodelovati. Pri takem sleparstvu ne bomo sodelovali. Principiis obsta! S politiko strahu pred liberalnim radikalBtvom moramo takoj prenehati.« — Ta apel je, kakor se čuje, naslovljen v prvi vrsti na poslanca dr. Kathreina ter štajerska konservativca Ilagenhoferja in Wagnerja, ki samega strahu pred liberalnimi radikalci delujejo na skupno postopanje z nemškimi liberalci.
Dogodki na Ogrskem.
Vojni odsek ogrske zbornice se peča včeraj in danes z vladno predlogo o dovolitvi navadnega števila vojaških novincev. V splošni razpravi je bila predloga sprejeta že v prvi seji, nadrobna se vrši danes. Pri tej priliki je izjavil domobranski minister, da vojna uprava v kratkem predloži nov vojni zakon za deset let ter da nikakor ni misliti na premestitev vseh ogrskib častnikov k ogrskim polkom, ker bi bile s tem združene premnoge težkoče. Popolnega znanja nemščine vojna uprava ne bo zahtevala, pač pa toliko, da more častnik vršiti svojo službo. Ta izjava se*6 ni zadovoljila obstruk-cijskih elementov v neodvisni stranki ter se pripravljajo na nov boj. Poslanca TJgron in Ratkay sta res v včerajšnji plenarni seji radi tega ostro prijemala ministra radi njegove izjave ter napovedala vroč boj vojni predlogi. Zbornica je nato nadaljevala razpravo o vladnem programu. Govorila sta edino le Košutovca Kecskemety in Viszontay. Nada ljevala se je torej mala obstrukcija. — Mal-kontenti v Košutovi stranki si doslej niso še osnovali posebne stranke, marveč le samo poseben list z naslovom „FiigentIen Magyar Orszag", ki ga urejuje poslanec Lengyel, so-trudnik mu je pa Ratkay. — Poslanec Košut namerava te dni sklicati konferenco poslancev vseh strank, da bq dogovore o samostojnem carinskem ozemlju ter o izločitvi
gospodarskih vprašanj iz kompleksa ostalih nerešenih vprašanj. Za resnični sestanek take konferenoe pa Košut doslej še nima nikakega poroštva.
Nova doba v Srbiji.
Situvaoija v Srbiji je sedaj najbolja. Vse je srečno in zadovoljno s spremembo, ker pod Aleksandrom je bilo stanje nevarno, obupno, strašno. Nikdo ni bil varen s svojim življenjem. Dne 7. julija je bil podpisan kraljev ukaz o imenovanju novih okrožnih načelnikov (policijskih) po Srbiji.
Službene novine pa so donesle ukaz iz ministerske seje, podpisan od kralja, da se ima v bodoče dan sv. Petra, kakor imendan kralja proslavljati v Srbiji službeno.
Govori se, da je kralj dobil depešo, da mu deca, princesa Jelena s princema Gjor-gjem in Aleksandrom, pridejo na Petrov dan, dne 12. t. m., da proslavijo imendan svojega očeta.
Ob enem se govori, da je pripravljen ukaz, s katerim bo princ Gjorgje povišan v cficirja.
Napetost mej Rusijo In Japanom.
Te dni je bila v Port-Arturju tajna konferenca, katere so se udeležili vsi visoki ruski častniki in funkcijonarji, ki se naha-iajo na Kitajskem, v Mandžuriji in Koreji. Te konterence so se udeležili tudi: ruski vojni minister Kuropatkin, poveljnik Ivvan tunga, podadmiral Aleksejev, ruski poslaniki v Pekingu in Soeulu, zastopniki rusko kitaj ske banke in ruski vojaški ataše v Pekingu. Diplomatični zastopniki menijo, da pride gotovo do vojne med Rusijo in Japonsko. Japonce in tudi zastopnike drugih vlasti jezi posebno to, da Rusi tako oblastno postopajo v Nju-Čvangu v Mongoliji. Rusija zida v tem mestu že svoja upravna poslopja.
Iz brzojavk.
Minister Rezek doslej še ni prejel obvestila o vsprejetju demisije, sodi se pa, da se to zgodi tekom današnjega ali jutrišnjega dne. V nedeljo se v tem slučaju dr. Rezek poda v Išl. — Zmaga dunajskega občinskega sveta vzadevi podpore katoliškemu šolskemu društvu. Liberalni odbornik Orel se je pritožil proti podelitvi 7000 K podpore navedenemu društvu. Upravno sodišče je priziv odbilo. — Turčija napovedala Bolgarom vojsko? V Cirigradu je bila včeraj razširjena vest, da je sultanova vlada Bolgariji že napovedala vojsko. Uradni turški krogi vest najodločneje demontirajo ter jo označujejo za borzni manever. — Srbski zarotniki na zatožni klopi. Bel-grajske Novine javljajo, da namerava v noči na 11. junija ranjeni bivši notranji minister Teodorovič proti napadalcem vložiti tožbo radi poskušanega umora. — Ruski car potuje v Rim v mesecu oktobru. Od potovanja bi ga odvrnile le nove večje bomatije na Balkanu. — Kriza v Atenah. Novi mož Ralli bo zopet osnoval delyanni stiški kabinet. Nemiri so takoj po odstopu Teotokiia prenehali.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 10 julija.
Odlikovanja. Današnja »Wiener Zei-tung« javlja: Cesar je podelil deželno sodnemu predsedniku g. Albertu L e v i č n i k u v Ljubljani viteški križ Leopoldovega reda, deželnosodnemu svetniku g. dr. Viktorju Wagnerju v Ljubljani viteški križ Franc Jožefovega reda, stavbenemu tehniku g. Karolu Schonbacherju in krovcu ter kleparskemu mojstru g. Henriku K o r n u zlati zaslužni križ, poslovodji kranjske stavbene družbe v Ljubljani g. Fran Ungerju pa srebrni zaslužni križ s krono.
Shod ▼ Šoštanju. Iz Šoštanja se nam piše: Ljudski shod, ki se je vršil dne 5. t. m. na vrtu hotela »Avstrija«, bil je vsekako Bijajen. Iz bližnjih krajev lepe šaleške doline prihitelo je okrog 250 narodnih Slovencev, da bi poslušali zanimive besede vspodbudnih govornikov. Prvi je nastopil velečastiti gospod kn. škof. prelekt iz Maribora Anton Korošec, ki je z jeder-nato besedo priobčil položaj slovenskega kmeta na Spodnjem Štajerskem. Gospod dr. Vladimir S e r n e c iz Maribora predstavil nam je politično stanje glede vlade in nje zastopnikov. Tretji govornik gospod Ivan V o š n j a k iz Šoštanja poročal je o delovanju deželnih poslancev v deželnem zboru. Vsakemu gospodu govorniku sledilo je krepko pritrjevanje in z »Živijo« klici od-zdravljalo je narodno ljudstvo nehavšemu govorniku. Na to je prečital gospod župan iz Velenja Josip Skaza rezolucijo, katere vsebina je imela namen združiti jugoslovanske poslance v eno skupino, ter zahtevati vstanovitev obrtnih, strokovnih in kmetijskih
šol na Slovenskem Spodnjem Štajerju, katero je poslušajoča množica jednoglasno sprejela. Na to so nam priredili šoštanjski pevci in tamburaši lep vrtni koncert. Vsa čast za vrlo petje gre pač vodji pevskega zbora gospodu Josipu R e m i c u in kapelniku tamburašev gospodu Antonu N e r a t u. Izrekamo gospodom govornikom najsrčnejšo zahvalo, da so nas posetili z njihovimi krepkimi besedami ter upamo, da nas obiščejo kmalu zopet, da pokažemo v prekrasni Šaleški dolini razvijanje narodnega življa, in kličemo gospodom govornikom na svidenje.
Poročilo o občnem zboru kmetijske družbe kranjske smo morali danes izpustiti radi velikega števila vesti iz Rima. Poročilo priobčimo jutri.
Časnikarstvo. „Slovanska Misao« v Trstu bo izhajala odslej samo enkrat na teden. Doslej je izhajala dvakrat na teden.
Odlikovanje v ljudski šoli Vsled soglasnega sklepa lokalne učiteljske konference v Idriji je bil oglašen za okrajno učiteljsko konferenco logaškega okraja, ki se jo vršila v Carknici dne 8. t. mes., samostalen predlog, da naj bi visoki c. kr. dež. šolski svet zopet preklical odlok, s katerim se odpravi odlika v ljudskih šolah. Gospod c. kr. okrajni šolski nadzornik je pri okrajni uii-teljski konferenci izjavil, da tega predloga ne more dati v razgovor in na glasovanje, pač pa jo dotični odlok sam takole pojasnil: Odlikovanje ni utemeljeno v šolskih zakonih in se torej v uradnih spisih ne sme ničesar zabeležiti, kar bi ne bilo utemeljeno v kakem šolskem zakonu. Opustiti se mora torej odslej opazka »z odliko« v *s*h uradnih spisih. Med uradne spise pa se ne prištevajo niti tiskana letna poročila, niti takozvana zlata knjiga in se sme tu tudi še nadalje z a z n a m e n o v a t i najprid-nejše učence na katerikoli način se hoče. Ker vsled tega pojasnila najpridnejši učenci še vedno lahko dobe za svojo pridnost zasluženo plačilo, Be je zbrano učiteljstvo popolnoma zadovoljilo in je predlagatelj c. kr. učitelj J. Novak izjavil, da umakne samoetalni predlog učiteljskega osobja v Idriji.
—	Utopljenec z Gorenjskega v Dravi. Iz Veiikovca poročajo : Utopljenca so v sredo dne 24. rožnika t. I. pri tukajšnjem dravskem mostu potegnili iz Drave, »poznali so utopljenca kot Jurija Zaplotnika, pristojnega v St. Jurij pri Kranju na Kranjskem. Do novega leta je ponesrečenec kot jako spreten pomočnik delal pri tukajšnjem sedlarskem mojstru Benkeju. Ker Be je Za-plotniku že dalje časa mešalo in ker so pri njem našii 19 kron denarja, je kako zločin-stvo izključeno in je soditi, da je šel vsled slaboumnosti v Dravo. Utopljenec radi tega tudi ni bil sodnijsko pregledan, ampak brez komisije dne 27. rožnika t. 1. na tukajšnjem mestnem pokopališču pokopan.
—	Nesreča na železnici. Franc Kovač, 27 let star delavec na južni železnici, stanujoč v Postojini, je dne 8. t. m. peljal s postaje po železničnem tiru kamenje proti Rakeku. V bližini druge čuvajnice privozil je za njim vlak in zadel v voziček, predno je mogel on skočiti z njega. Kovač je padel na tir in je šel voziček čez njega ter mu desno nogo skoraj odtrgal, levo pa zdrobil. Vlak se je ustavil. Ponesrečenca so prepeljali v deželno bolnico, kjer so mu obe nogi odrezali.
—	^Domovina", slov. kršč. društvo v Gradcu, dasi takorekoč še v povojih, se lahko ponaša z napredkom, katerega je doseglo društvo v tako kratkem čaBU svojega obstanka. V nedeljo 5. t. m. priredilo je društvo b prijaznim sodelovanjem tambura-škega zbora hrvat. radn. društva »Slavulj« veselico z gledališko igro in petjem, katera je sijajno vspela, in vdeležba je bila nepričakovano mnogoštevilna. Lepo število tukaj bivajočih Slovencev b« je odzvalo vabilu in med temi tudi člani slov. kat. akad. društva „Zarja". Tu Brno imeli graški Slovenci spet priliko uprav prijetno zabavati se pod okriljem tega društva. Tamburaški zbor je igral lepo in precizno, zlasti točka »Liepa naša domovina« je napravila globok vtis na poslušalce. Mogočni živio klici so odmevali po dvorani, navdušenja in ploskanja ni bilo konoa ne kraja. ČaBt vrlemu zboru, ki je vsestransko ugodil želji občinstva. Za svoj obilni trud je prejel zasluženo pohvalo. Tudi pevske točke niso zaostale za tamburaškimi. Izmed mnogih pesmi, katere je pel društveni pevski zbor z nenavadno dovršenostjo, so zlaBti »Domovini« »Slovenac in Hrvat« in „U boj" žele splošno priznanje in pohvalo ter vzbudile veliko navdušenost med poslušalci. Za-
leti je, da bi si pevski zbor pridobil vedno več novih moči ter nastopil pri prihodnjih veselicah z novimi lepimi točkami. Kar se gledališke igre »dr. Vseznal in njegov sluga Stipko" tiče, moramo priznati, da so posamezne osebe izborno rešile svojo nalogo, zlaBti atipkova ulega je nudila navzočim dosti zabave in povzročila obilo smeha. — Želeč društvu tudi v prihodnje istega vspeha, upamo, da nam društvo preskrbi še mnogo takih zabavnih večerov. — Eden izmed navzočih!
—	V gozdu ponesrečil V deželno bolnico so pripeljali 23 let starega hlapca Petra Potočnika z Dovjega. Ponesrečil se je v gozdu pri podBekavanju smrek. Spodletela mu je sekira in je zamahnil v koleno na desni noeri in si zdrobil kost.
—	Umrl je minoli ponedeljek v Sisku v visoki starosti občespoštovani trgovec in rodoljub g. Ivo V u č k o v i d. Pokojni je ostavil vdovo, tri omožene hčere in sina je-dinca tržaškega odličnega rodoljuba g. Gjura V u č k o v i c a.
—	S sv. Višarij Redko katero leto je bilo tako živahno na sv. Višarjah, kakor letošnje leto. Od 14. junija pa do sedaj Bmo imeli vsak dan obilno število romarjev. Posebno živo je bilo na praznik sv. Petra in Pavla. Zbrali so se ljudje iz Kranjske, Koroške, Avstrijske, Italije itd. Večina izmed teh je sprejela sv. zakramente. 24. junija smo naredili k r e s v čast sv. Janezu Krst-niku. — 4 junija pa smo zažgali velikanski ogenj v proslavo slovanskima blagovestnikoma. Oznanjeval je, da na koroško-kranjski italijanski meji še vedno živijo navdušeni in vneti potomci onih slovenskih pradedov, ki sta jih privedla v naročje matere cerkve sv. Ciril iu Metod. Pod vodstvom našega or-ganista so zapele višarske pevke s pomočjo narodnih Zilanov nekaj mičnih pesmij. — Vreme imamo zadnjih 14 dnij krasno, in to uporabljajo ne le romarji, ampak tudi hribolazci, kateri nas prav pridno obiskujejo, in prav imajo, ker tu na Višarjah se jim res nudi lep razgled, in se jim tudi v vsakem oziru dobro postreže. Primeroma te žavnemu prinosu je hrana in pijača prav po ceni in postrežba izvrstna. V sredini pota od Zabnic do Višarij po tako imenovanem Višarskem jarku je studenec, pri katerem romarji počivajo, ta studenec je bil do sedaj prav zanemarjen, zato hoče z i 1 s k a podružnica »Slovenskega planinskega društva« dotično mesto olepšati in postaviti klopi za odpočitek. — Č g. dekanuvZabnicah,kigaje zadela kap, se je zdravje zboljšalo in upamo, da nam dobri Bog ohrani še mnogo let narodnega moža.
—	Letošnja košnja po deželi. V ljubljanski okolici se je ista, kakor smo svoj čas že poročali, tako glede kvalitete, kakor obilice, dobro obnesla. Kakor se nam poroča, je mrve tudi po Dolenjskem in Gorenjskem letos obilo in lepe. Notranjci bo s košnjo navadno za kacih 14 dni zadaj; ker je svet ondi po največ peščen in kamenit in lega senožeti le tu in tam ugodna, je kvaliteta sena slabejša. Cene senu so pa letos povsod padle, upati je torej, da bomo tudi pri goveji živini doživeli ugodnejše cene.
—	Topničarsko vojašnico v Gorici bodo razširili. V ta namen se že vrše pogajanja t lastniki sosednjih zemljišč.
—	Kresovi na čast sv. Cirilu in Metodu na Stajarskem. Iz St. Jurja ob južni železnici poročajo, da so ondi zažgali kres na hribu Resevna. Od tod so našteli 280 kresov.
—	Samomor starke. Obesila se je 60 let stara hišina grofice M a r k o 1 i n i v Vojniku.
—	Z vilami. Dne 29. junija so se stepli v Artičah gostje v nekem vinotoču pod milim nebom. Kmetski fant Vinc. Zupančič je pri tem dregnil z vilami posestnika Martina Verstovšek tako nesrečno, da se je takoj zgrudil mrtev. Verstovšek zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Zupančiča so dali pod ključ.
—	Smrt pod vozom V Šoštanju je dne 4. t. m. vozil kmetski fant btropnik deBke v Velenje. Voz se je prevrnil nanj in mladenič je bil pri priči mrtev.
—	Hribolazec ponesrečil. O tej nesreči, o kateri smo mej brzojavkami že obvestili „SlovenČeve« čitatelje, se poroča še iz Calovca : V soboto dne 4. julija zvečer ob '/48. uri napotili bo se trije hribolazci: trgovska pomočnika Sardinšek in Turk ter črkostaveo K 1 i m e s c h , iz Celovca do Bajtišč, kamor so dospeli ob '/»12. uri v noči ter tam prenočili. Ob '/»4. uri zjutraj so zopet odrinili ter šli do kmeta Hajniša, kjer so 8 3 malo pokrepčali, ter se potem podali dalje po lovski poti in strmih pečinah do blizu vrha. Ravno pod Hajniše-vem stolpom je Sardinšek, ki je prvi lazil navzgor, in sc mu je najbrže skala pod nogo zdrobila, zavpit: pomagajte, ter v tem tudi ie zdrknil in padel vznak v globočino blizo 200 metrov; bila je ura */« 11. pred-poldne. Tričetrt ure pozneja sta prišla njegova tovariša do njega in našla mrtvega z grozno razbito glavo. Zapustila sta ga ter
se z veliko nevarnostjo lastnega življenja zopet vrnila do kmeta Hajniša, kamor sta došla ob 1/,4. uri in žalostno vest naznanila. Družina Hajniševa se je te žalostne novica neznansko prestrašila ter jokaje glasno mo lila za ponesrečenega. Ostala dva tovariša sta se petam vrnila proti domu ter v Borovljah naznanila nesrečo orožnikom. — Sar-dinšek, rodom Celovčan, je bil za pomočnika pri trgovcu Umlaufu v Celovcu, star 20 let, in zelo dober hribolszec. Pot, katero ao hodili imenovani hribolazci, je ena najnevarnejših v Karavankah, ker je zelo strma in kamenje ni dosti trdno, marveč se rado ruši.
—	Pokopali so g. Tomaža H o m -š a k a , c. kr. sodnega kancelista na Brdu.
—	Pretep vojakov v Sliki. Danes ponoči so se v Spodnji Šiški pred gostilno „pri ltaci« na oesti stepli trije vojaki, dva prostaka 27. pešpolka in jeden prostak od lovskega kadra.
—	Matura na triaikih šolah Na tržaškem državnem gimnaziju je maturiralo 25 javnih učencev in 1 privatistinja. Z odliko so položili izpit dva maturanta in privatistinja; 1 kandidat je reprobiran na eno leto, trije morajo po počitnicah ponoviti izpit v enem predmetu, in 19 abiturijentov je spoznanih zrelimi z obiskovanjem visoke šole. — Na državni realki je 12 abiturijentov položilo zrelostni izpit b povoljnim vspehom, štirje morajo po počitnicah ponoviti izpit v enem predmetu, in eden je bil reprobiran na eno leto.
—	Napad na cesti Na cesti med Tržičem in Križi sta 8. t mes. ponoči dva fanta napadla 35 let starega kovača Jožefa Kočarja iz Tržiča. Obklala sta ga z noži tako, da ima na glavi 7 ran in eno rano pa na prsih. Ko se je Kočar zgrudil na tla, vrgla sta ga napadalca v cestni jarek in odšla, pa sta se kmalu spet vrnila h Kočarju in se menila, da ga morata popolno zaklati, če ša ni mrtev. Kočar je to slišal in je ležal kakor mrtev, vsled čeBar sta napadalca res mislila, da je že mrtev, in sta ga pustila v miru. Kočar je obležal v jarku do drugega dne in so ga zjutraj našli delavci, ko so šli na delo. Ker so ga spoznali, spravili so ga v njegovo stanovanje. Včeraj so Kočarja pripeljali v deželno bolnico.
—	Pisma z napovedano vrednostjo v inosemlje. Od sedaj dalje more se v prometu z britanskimi kolonijami: Zlato obrežje, Grenada, Mauricij, Sejšeli, bv. Lucija, Sv. Vinz in Sierra Leone odpošiljati tudi pisma z napovedano vredn< stjo. V prometu z britansko kolonijo Zlato obrežje je najviši dovoljeni znesek 1250 frankov, v prometu z Sajšeli 3000 frankov in v prometu z drugimi navedenimi kolonijami 1500 frankov. Plača se sledeče pristojbine in sicer pisemsko poštnino, priporočnino in zavarovalnino 35 st za vsacih 300 frankov.
—	Nakaznice do 500 kron. Od 1. julija t. 1. so dopuščene poštne nakaznice do zneska 500 kron v prometu s portugal skimi naselbinami: Angola, Kapverdski otoki, Gvineja, portugalska Indija, Mozambik, Sv. Tomaž. Za opravljanje nakazanih zneskov na portugalsko poštno upravo do Lizabona, plača se mejnarodna pristojbina za nakaz* niče in sicnr pri prvih 100 kronah 25 stot. za vsacih 25 kron in 25 stot. za vsacih na-daljnih 50 kron. Za odpravljanje zneska iz Lizabone, v kraj kamor je namenjen, plača se posebna pristojbina, ktero se odtegne od nakazanega zneska. Ta pristojbina znaša 30 st. za vsacih 25 kron. Ako odpošiljatelj hoče, da se cel prejemniku namenjen znesek izplača, potem mora primerno viši znesek nakazati.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
Naznanila županova. Pred kratkim umrli g. Dragotin Žagar je volil vse svoje nepremično premoženje mestnemu ubožnemu zakladu, g. Uršula S o u v a n je pa po naročilu svojega umrlega soproga izročila za mestne uboge 200 kron. Naznanilo se z zahvalo vzame na znanje. — Glede tujih orožnikov povodom Prešernove siavnosti odgovarja župan na dr. Kušarja interpelaoijo v zadnji seji, c a je izvedel pri deželni vladi, da je bilo za oni dan poklicanih iz okolice pet orožnikov, to pa baje le vsled tega, ker število ljub ljanskih orožnikov ni bilo popolno (manjka jih neki 20). Nastanjeni so pa bili vsi le v vojašnici. K u š a r odgovarja : Vzamem na znanje, da je bilo v Ljubljani pet tujih orožnikov, ki jih ni bilo potreba 1
Poročilo o postavljanju miz in stolov kazinskih pod kostanji v Zvezdi, ki je bilo odloženo v zadnji seji, je župan odstavil z dnevnega reda ter vrnil akte personalnemu in pravnemu odseku, da proufiujeta eventuvelne tozadevne akte ter v zvezi s pravnim konzulentom mestne občine proučujeta vprašanje o eventuvelni pravici za porabo tega sveta.
Drugim zastopnikom občinskega sveta v mestni šolski svet je bil izvoljen odbornik dr. Krek. Dosedanjemu članu g. Šubicu se izreče zahvala.
Sklene sa naprava kanala in podaljšanje ceste do K. Mayerjeve hiše v Levstikovih ulicah ter v to dovoli iz kredita za nove ceste svota 2866 K.
V svrho uravnave spodnjega dela Poljanske ceste se sklene od posestnikov Ivana Zajca in Ant. Slovša kupiti 194 kvadr. metrov sveta po 1 11 K ter dovoli, da ta dva in pa posestnik Vrhovec napravijo pred svojimi hišami dva metra širok trotoar mesto 2'/, metra. Strošek za to regulacijo v znesku 1103-01 K se odobri. Zajcu in Slovši je magistrat že diktiral visoko kazen, ker nista hotela napraviti 2'/, metra širokega trotoarja. — Dr. Tavčar pri tej priliki opozarja na potrebo trotoarjev na levem delu mesta in pravi, da Pa pred svojo hišo napravi na laBtne stroške. Zupan pravi, da se bo na to in na druge dele mesta oziralo pri prihodnjem proračunu.
O prispevku za napravo te lefonske zveze mejLjubljano, Bledom in Trbižem poroča dr. Krek. Naprava bi stala 124000 kron, od tega bi odpadlo 33.000 kron na kranjske občine, 4200 kron na Trbiž. Dohodkov bi občine ne imele nobenih. Prispevek se odkloni.
Rob. Smielovvskemu se odstopi 572'84 kvadr. sežnjev obsegajoča parcela 195/8 na posestvu podturnske graščine za ceno 24 kron kvadr. seženj. — Za popravo spomenika ob Ižanski cesti na Barju se dovoli kredit 200 K. Polovico bo prispeval kot lastnik močvirski odbor. O lobri se napis na novi plošči: Vsled vremenskih poškodb popravljen na stroške mestne ob čine ljubljanske in odbora za osuševanje barja. 1903. — Ob3. svet. Predovič meni, da je ondotni most še bolj potreben poprave. — Prošnjam Jos. aelana v Cerkvenih ulicah za zgradbo nove hiše mesto stare. Oroslava Dolenca v Prečnih ulicah za zgradbo skladišča in shrambe za vozove ter Eiiz. Peterkcve za napravo pomola v 1. nadstropju v požarnem zidu se ugodi, poslednji izjemoma proti reverzu, da sme magistrat \Bik čas zahtevati odstranitev te naprave. — Mestno zemljišče ob dolenjskem kolodvoru, obsegajoče 12.838 m1, se parcelira na osem stavbišč in proda za ceno 2 K m2 — Od klonjen je bil priziv Btavbenika Supančiča proti odloku, da mora napraviti ob nezazi danem preostalem kosu ob Bleiweisovi cesti ograjo in trotoar, pritrdil pa je občinski svet na poročilo odbor. Žužka prizivu stavbene družbe »Union« proti temu, da bi morala tlakovati celo dvorišče pri nameravanem hotelu. — Posestnici Katarini Skr-ljevi se odobri razdelitev parcel ob Opekarski cesti ter dovoli zidati pritlične hiše v odprtem zistemu. — Posestnici Ter. Omej-čevi se dovoli 26873 K odškodnine za napravo opornega zidu ob Gruberjevem ka nalu, odobri poročilo o kolavdaciji kanala na Miklošičevi cesti, Sodnijskib in Cigale-tovih ulicah in poročilo o delovanju gasilnega društva, ki je 111 poslovalo v II. četrtletju, ter za snaženje šolskih prostorov v vseh mestnih šolah z dustlenovim oljem po trikrat na leto dovoli znesek 347 39 K.
Zgradba nove obrtne šol-e. Po nasvetu odbornika b u b i c a se odobre stavbinski pogoji, ki jih stavi ministerstvo, mesto več poslopij enotna stavba, ter sklene vladi predložiti situvacijski načrt, nato pa takoj izdelati podrobne stavbene načrte.
Spomenik cesarja Fran Jožefa. Prvotno do 15. sept. določeni obrok za dopošiljstev načrtov se podaljša do 1. novembra, ker se doslej, kakor je posneti iz poročila olepševalnega odseka, ni mogla še natančno predočiti bližnja okolica spomeni-kova, ker še stavbe niso bile dovršene, posebno pa, ker niso bili dovršeni modeli za skupini, ki prideta pred glavni uhod justič-nega poslopja. Obenem se je pokazala potreba zvišati premije za tri najboljše načrte na 800, 600 in 400 K.
Mestni vodovod vi. 1902 Iz poročila direktorija mestnega vodovoda ie posneti, da se je minulo leto porabilo 1971 milijonov litrov vode, za 76 milijonov več kot prejšnje leto. Delalo se je skupno 7143 ur, na dan povprečno 19 ur 56 minut ter porabilo mej drugim 746 328 klg. premoga ter 1074 kg. olja. Dohodek je znašal 151.617 kron ali proti proračunu več 10.000 kron, btroški pa 119.151 K, torej je imel vodovod lani prebitka 32.466 K.
Ostale točke dnevnega reda se z nekaterimi novimi vred rešijo v današnji izredni seji.
Umrla je v Trnovskih ulicah štev. 20 Lucija Falesohini
V poročilu o seji občinskega sveta ljubljanskega, katero smo priobčili v sredo, se mora glede vseučiliške deputacije občinskega sveta na Dunaju pravilno brati: K »Sloveniji« na komando dr. Tavčarjevo ni šla. y
Gozdno veselico v gozdiču Čonžkove restavracije pod Rožnikom priredi v nedeljo, 12. julija »slov. delav. pevsko društvo »Slavec«. Sodeluje slav. vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. '
Vspored: I. del. Petje: 1.1». pl Zaje: »Slava delu«, zbor 2 P. Khžkowsky: »Utopljenka«, zbor. 3 E. S Viihar: »S Dinare kršne«, zbor. 4 Iv. pl. Zaje: »Dvigni se iz sna«, zbor. Petje vodi društveni pevovodja gosp. Pavel G o r j u p. — II. del. Godba: Vojaška godba svira 12 točk. III. del. L;udske zabave in igre: Metanje serpentin, šaljiva pošta, streljanje na dobitke in razna draga razvedrila. Zvečer v mraku bengalična razsvetljava vrta. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 20 nov. za osebo, č. člani »Slavca« in otroci do 10 let prosti. K obilni vdeležbi vabi odbor slov. del. pevskega društva „Sla-vec". V slučaju neugodnega vremena vrši se veselica v nedeljo, dne 19. julija.
Za Prešernov spomenik vršila se bode v nedeljo dne 12. julija t. 1. v gostilni gosp. Antona Ravnikarja v »Prešernovem hramu", Rožne ulice št. 29, vrtna veselica. Vspored: godba, petje, šaljiva pošta, koriandoli-korso itd. — Začetek ob 4. uri. Vstop prost.
Iz strahu pred smrtjo ušel je danes zjutraj na klavnici mesarju Jožefu Jagru ko štiun in dirjal v mesto. Toda useda mu ni bila mila. Prišel je v roke polioaju, ki ga je peljal v »špehkamro« in zaprl, dokler ni prišel mesar po njega in ga peljal nazaj na klavnico.
Kolesar splašil konja. Pekovski pomočnik Anton Letnar, v službi pri Kancu na Rimski cesti št. 16, je danes ob tri četrt na šest zjutraj na Tržaški cesti zadel z bicikelj-nom v konja posestnice Katarine Pirnat na Glincah št. 51 in je padel pod konja. Konj se je splašil in je z vozom zdirjal po Rimski cesti, Valvasorjevem trgu, Gospodskih ulicah, Kongresnem trgu in po Vegovih ulicah na Sikčevo dvorišče, kjer so ga hlapci prijeli in ustavili. Letnar se je pri padcu poškodoval na desnem licu. Tudi konj je na zadnji desni nogi poškodovan.
Orglarska šola dokončala je včeraj zjutraj z javno skuinio šolsko in 26. leto svojega obstanka. Šolalo se jo 20 učencev v 3 letnikih. Trije tretieletniki so dobili spričevalo zrelosti, eden z dostavkom, „manj sposoben za velike maše", eden g. S. Hey-bal — pa z odliko. Učenci so na stavljena vprašanja v obče točno in razumno odgovarjali, in sicer iz liturgije — učitelj gosp. pref. Gnezda — iz zgodovine cerkvenega koralnega petja — učitelj g. p. A Hribar — iz glasbene teorije, harmonije itd. g. prof. A. Fester. Da razumajo dobro harmonijo in modulacijo, so dokazali tudi praktično, ker so od navzočih gospodov stavljene naloge — modulirati tudi dokaj oddaljene tone, na orglah spretno rešili. Tudi koralno in figuralno petje je bilo dokaz lepega vspeha šole g. patra Hribarja. Sola na klavirju in orglah je posebnega priznanja vredna. Za kratko dobo poduka — je vspeh s temi Učenci z deleže vsekakor nepričakovan, in gre za to ne samo hvala, ampak tudi vsa Čast g. prof. Foersterju. Pridnost in vzorno obnašanje učencev napravita tudi najboljši vtis na opazovalca. G. J. F e y b a 1, katerega smo tudi slišali kot gojenca »Glasbene Matice" svirati dobro na gosli, pride kot or ganist v Kamnik. Orglarska šola je dokazala zopet, da je odličen glasbeni zavod za vzgojitev dobrih slovenskih orglavcev.
Sestanek uslužbencev južne železnice je bil pretekli petek v gostilni pri »Perlesu" na Resljevi cesti. Pogovor je bil o korakih za zboljšanje plače, ki ie sedaj radi draginje v Ljubljani res nujno. Navzoči so izvolili iz raznih strok uslužbencev južne železnice svoje zaupnike, ki bodo sestavili tozadevno spomenico. Načelnikom je bil izvoljen stro-jevolja g. Anton K o f 1 e r , njegovim namestnikom pa skladiščni paznik gosp I*an K e n d a V deputacijo, ki bo šla k g. županu Hribarju, da potrdi podatke o draginji v Ljubljani, navedene v prošnji za zboljšanje plač pa so bili izvoljeni g. g. nadsprevodnik Štefan Skerbinšek, strojevodja Ivan Černe, in skladiščni mojster Ivan Kenda. — Uslužbencem južne železnice želimo najboljšega vspeha pri tem prizadevanju, ki je vsled naraščajoče draginje res tako upravičeno da bi bila dolžnost ravnateljstva južne železnice takoj ozirati se na dotično prošnjo.
Koncerti društvene godbe. V soboto 11. t. m. popoludne je koncert društvene godbe na vrtu hotela »L-)yd«, v nedeljo 12. t. m. popoludne ob 4. pa igra godba na vrtu gostilne pri Plankarju na Dolenjski cesti obakrat pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika Novačka. — Vzpored koncertu v soboto pri L">ydu: 1. A Hoj. koračnica, Novaček. 2. Zmes iz slovenskih peamij, Staral. 3. »Luna«, valček iz istoimenske operette, Linke. 4. Serenada za piščal in rog. Tittl 5. Večer na Savi, Zaje. 6. Otrok iz liane, polka ir., Miiller. 7. Zbor Dervvišev, orientalski mizor, Sebek. 8. Potovanje po muzikalnem svetu, velika zmes, Komzuk. 9 Svatbeni sen neveste, fantazija, Oslisto.
10.	Zdaj čuješ peti skozi log, pesem, Satzke.
11.	Coletta, valček, Suppee. 12. TofT — Toff, kalop, Vodražka.
Skušnja v g!uhonemnici bo 1 4. t. m., ne 11. t. m., kakor je bilo včeraj pomotoma stavljeno.
V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z južnega kolodvora 24 oseb.
Občni zbor društva delovodij. V nedeljo 12 t. mes. ob pol 3 uri popoludne priredi društvo delovodij v Hafnerjevi pivovarni svoj občni zbor.
S polenom in metlo v kuhinji Marija Košar, žena delavca na južni železnici in Frančiška Goropelnik služkinja pri Mehletn v Linhartovih ulicah št. 8 sta se dne 8 t. m. dopoludne v kuhinji, ko sta kuhali kosilo, sprli in stepli. Vlačili ste druga drugo za lase, si dajali zaušnice in končno je prva zgrabila poleno, druga pa metlo in sta se pretepali, dokler ni prišel policaj v kuhinjo in jih ponvril. Košarjeva je bila na glavi poškodovana.
Pobalinstvo. Včeraj ob pol 9. uri zvečer je neznan zločinec s Šolskega drevoreda vrgel v okno na obednici v semenišču kamen in ubil šipo.
Konja zamenjala. Posestniku Franu, Umermanu iz Brezja občina Dobrunje je predvčerajšnjim neka neznana ženska v Sa-rabonovem hlevu na Zaloški cesti premenjala konja in se je žnjim odpeljala, svojega konja, ki pa je več vreden kakor C mer-manov, je pustila v hlevu.
Kolesar povozil. Včeraj popoludne je na Bregu neki kolesar povozil 6 let staro urar-jevo hčerko Mimico Perko, stanujočo v Salendrovih ulicah št. 6.
Domovinska pravica v Ljubljani odbta je bila po sklepu obč. sveta naslednjim osebam, ker še niso izpolnile vse po zakonu za to potrebne pogoje: Aleš Peter, branjevec. Bečaj Katarina, dekla. Bricel' Tomaž, delavec, Čižman Aleš, delavec. Črtalič Frančišek, hlapec. Drnovšek Ivan, mizar. Dežman Jožef, knjigoveški pomočnik. Dolžan Urša, strežnica. Erbežnik Neža, branjevka. Erjavec Frančišek, pek. pomočnik. Filipič Marija, kuharica. Finžgar Janez, delavec. Gorjup Urša, delavki. Grošelj Ivan, čevljarski pomočnik. Grund Fran, tesar, po močnik. Iglič Tomaž, delavec. Jančar Magdalena. prodajalka obutal. Jaubar Marija, zasebnica. Jenko Peter, delavec. Jeras Marija, delav. vdova. Jeras Marjeta, delavka. Jeras Neža, vpok. smodkarica. Jerše Franja, šivilja. JeBih Fran, zidar. Kermc Ivan, delavec. Klemene Josip, posestnik. Kljun Marija, služkinja. Koleša Anton, mizar, mojster. Korbič Marija, strežnica. Krajšek Anton, delavec. Kramar Janez, hlapec. Krapš Ivan, okrajni narednik v p. Ločnikar Jera, posest. Lorko Mar., dninarica. Mancini Karolina, prodajal. Masič Pavel, žalezn. strojevodja v. p. Mihelj Fran, stol. pomočnik. Miš Ivan, delavec. Modio Ana, delavka. Pečnik Fran, hišnik. Anton Petkovšek, posestnik. Pire Ana, šivilja. Marija Pittenbach, dekla. Puoh Ivan, paznik. Ludvik Puch, uslužb. južn. železn. Rehar Marija, zasebnica. Reisner Franjo, krojaš. mojster. Roth Ana, služkinja. Russ Ivan, železn. uslužb. oehenreeker Matilda, šivilja, bever Ivana, zasebnica. Singer Antonija, šivilja. Sitar Marija, gostija. Stoje Valentin, uslužb. užitn. zakupa. Š frer Ivana, služkinja. Skarjevec Anton, krojaški mojster! Skerl Anton, delavec. Span Marija, strežnica. Tekstor Martin, delavec. Tormič Katarina, služkinja. Trojar Marija, strežnica. Ur-bančič Valentin, kovaški mojster. Verhuno Fran, delavec Vojska Neža strežnica. Volk Neža, dekla. Wachel M hael, delavec. Zadel Marija, služkinja. /,alar Matija, pek. mojster.
Dogodki na Hrvatskem.
Kruto postopanje.
Obsodba župnika pisatelja J e m e r -š i č a na 6 mesecev težke ječe je po vsem Hrvatskem pomnožila razburjenje. Jemeršic ni druzega storil, nego da je doposlane mu brošure postavil v župnijski urad v kot, ne da bi jih bil pogled al. Ondi jih je našel njegov kaplan. Jemeršic torej ni storil dejanja katerega se je dolžilo. Jemerš c in Šuster sta uložila pritožbo proti razsodbi na banski stol. Prosila sta, da jih sodišče do tedaj, da reši banski stol njuno pritožbo pusti iz zapora. Jemerš c je priložil tudi zdravniško spričevalo, da je zelo bolehen, a sodišče je tudi to prošnjo odbilo.
Iz preiskovalnih zaporov
so poleg dijaka Milana Hočevarja izpustili v Zagrebu tudi še gospoda Rubina, ki je bil tri mesece v preiskovalnem zaporu, Milana Kučera (14 dni preiskov. zapora) in Alfonza Rakoša (14 tednov preiskovalnega zapora). Preiskave proti njim pa še niso ustavljene. Iz zapora sta tudi izpuščena bo-goslovec iz Djakovarja Gjuro Sušnjak in pravnik Josip F u lan o vič
Kazite stvari.
Najnovejie od raznih strani
Nad 100 ljudi utonilo. Iz PitBburga se poroča: 50 klm. od tu se je nad parkom Oakford utrgal oblak. Voda je podrla nasip in odnesla most. Dva tramvajska voza sta zginila v valovih. Nad 100 oseb je utonilo. — Demonstracije proti Khuen Hedervaryju v Budimpešti. V nedeljo so imeli bu-pimpeštanski boc. dem. yelik shod, katerega
ae je udelriilo 15 000 oseb. Govorniki ao oatro napadali Kbuen Iledervaiyja. Po Bbodu je 1200 socialistov priredilo demonstracijo pred Košutovim stanovanjem. Aretiranih je bilo 18 oseb.
—	Dolg kralja Aleksandra. Razni dunajski trgovci in liferanti so sporočili srbski vladi, da jim dolguje umorjeni kralj Aleksander za lepotičje, obleko, pohištvo itd. svoto 400.000 K. Vlada je ponudila 20 odstotkov. Upniki nastopijo pravno pot. — Zastrupil se je v Gradcu višji rudniški svetnik W i 11 i k. — Oblak se je utrgal od ponedeljka na torek nad Reko. Ulice so bile nakrat preplavljene. V t j varni špirita je voda napravila silno dkodo. Pri Trsatu je pri Bačiievi hiši voda podrla nek zid. Tudi v Bakru in okolici so bile po-vodnji. — Trikrat toča pobila je letos v Brodu na Savi. 6. t. m. je padala toča debela kot jajca. — Na begu pred polieijo skočil v morje je v Senju neki Josip Perat in utonil. — 2 5-letnico okupacije Bosne bodo praznovali tudi v Budimpešti. — Električni tok usmrtil. Vsled viharja so se včeraj utrgale žice električne razsvetljave v Lvovu. Konoi so viseli na tla Mimo je šel hišni posestnik Mandyk, ki je prišel z iico v dotiko. Bil je takoj mrtev. Zakonska dvojioa llalski mu ie šla na pomoč in prišla preblizu žic. Oba sta silno vžgana. Na vseh progah električne železnice so mo rali promet ustaviti. — Pridirkisije zlomil vrat ulanski poroČDik Franz pl. Heinzel ter je umrl. — Staro mater umoril je v Fryco\va pri Novem Sandecu 15 letni Frarc Szeptak. 701etno starko je pobil s sekiro. — Ponesrečeni avstrijski izseljenci. O železniški nesreči v Ameriki se poroča, da je bilo v prvem vozu ponesrečenega vlaka 5 5 avstrijskih izseljencev, ki so se peljali iz Newyorka v Teksas in v Kalifornijo. V ta voz se je zaril voz b tovori ter je šel Bkozi ves osobni voz, katerega je razbil na obe strani. Osobje na železniškem stroju je bilo takoj mrtvo. Izpod razbitega osobnega voza so pctegnili uslužbenci rešilne družbe 27 mrtvih in 20 strahovito ranjenih oseb. Nek izseljenec je gledal ravno skozi okno v trenotku, ko se je pripetila nesreča. Glavo mu je popolnoma odrezal«. Njegova glava se je trki ala v bližnji jarek. Tudi v vozu za kadilce je bilo ubitih več oseb. En železniški sprevodnik je strahu zblaznel. Trgal si je obleko in pobegnil v gozdove.
—	Nadvojvoda Kari je odpotoval v Pariz. — Gibanje mej delavci na polju narašča v raznih krajih na Ogrskem. Delavci odločno zahtevajo večjo plačo.
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v Vodicah) vabi k slavnoBti ognjegascev v Vodicah na Marjetno nedeljo popoldne dne 12. julij a 1 9 0 3. Vspored : 1. Vsprejem gostov od 1—2 ure pri »križu". 2. Ob četrt na 3. pozdrav g. župana, nato skupni odhod k po-pold. službi božji 3. Po litanijah blagoslovljene brizglje in gasilnega orodja pri »križu«, nato presta zabava, petje in srečkanje na vrtu pri „Janezu" — Vas se bo odela slavnostno. K obilni udeležbi vabi najuljud. odbor.
Telefonska fn brzojavna poročila.
Bolezen sv. očeta.
Kim, 10. julija. (0. B.) Profesor Mazzoni je izjavil po noči ob odhodu iz Vatikana, da se je stanje papeževo poslabšalo od zadnjega buletina. Nov vbodljaj v oprsje dosedaj ni bil potreben, vsled česar je izključena trenutna nevarnost. Papež je za-vžil nekaj hrane ter se nahaja pri p o -polni in jasni zavesti.
Rim, 10. julija. Svetemu očetu je zopet bolje. Danes zjutraj je Mazzoni napravil zopet opera-tivni vbodljaj v bolnikova prsa. Operacija se j e po p olnoma posrečila. Nato je nastopilo svetemu očetu znatno zboljšanje.
Rim, 10. julija. Kardinal R a m -p o 11 a je danes poslal nuncijaturi na Dunaj naslednjo brzojavko: Položaj sv. očeta še vedno slab. Molimo zanj.
Rim, 10. julija. Mazzoni je izjavil, da je sveti oče dosegel višino meje svo-
jega odpora. Neposredne nevarnosti, da bi nastopila smrt, še ni. Ako eksudat ne naraste, je mogoče, da še jutrišnji dan preživi. Ob 8. uri zjutraj je sveti oče dobro spoznal svojega nečaka, govoril je z nekaterimi kardinali, s kardinalom Oreglia sta bila dolgo časa sama. V Vatikanu se govori, da mu je sveti oče ponovil svoja naročila glede konklava.
Rim, 10. julija. Profesor Lapponi je danes ob en četrt na 1 uro zjutraj zapustil Vatikan. Na vprašanje nekega diplomata je odgovoril, da je sv. očetu jako slabo. Treba bo skoro gotovo napraviti vbodljaj v oprsje, kjer je nabrane veliko tekočine. Morda zdravniki to izvrše danes zjutraj.
Berolin, 10. julija. Listi pravijo, da bi bilo z umetnimi sredstvi mogoče življenje sv. očetu še nekaj časa ohraniti, za 93 letnega starčka pa umetnost nima sredstev, da bi mu mu dala zdravje in ga rešila smrti.
Dunaj, 10. julija. Radi slovenske šole v Gorici se je predvčerajšnjim že sedmič bavilo drž. sodišče, to pot radi pritožbe mestne občine Gorice, katera bi eksekutivno morala plačati 2080 K za vzdržanje slovenske šole. Sodišče bo proglasilo razsodbo danes.
Dnnnj, 10. julija. (C. B.) Državno sodišče je odklonilo pritožbo goriške mestne občine proti vladi radi vračila zaplenjenih občinskih doklad v svrho vzdrževanja „ S 1 o g i n i b " slovenskih šol, ki jih je prevzel v vzdrževanje deželni šolski svet. Odklonitev se utemeljuje s tem, da se državna blagajna s tem ni okoristila, ker so bili doneski že izročeni svojemu namenu, ko je izšla razsodba upravnega sodišča, druge pravice za povrnitev pa v tem slučaju ni.
Zagreb, 10. julija. Urednika „Sr-bobrana" Banjanina so izpustili iz zapora.
Varaždin, 10. julija. Čuje se, da oni, ki so za gosp. Kumičiča, napravijo shod opozicijonalnih volivcev dne 26. t. m. na posestvu g. pl. Pisačiča. Na shod prideta predsednik hrvatske opozicije dr. pl. Brestyenski in gosp. Kumičič.
Varaždin, 10. julija. V noči od 8. na 9. t. m. so demonstranti demo-lirali zidanino mažaronskega spicla Študija. Včeraj zjutraj so došle 2 stotnije 53. pešpolka v Zlatar za zameno sedanjih, ki so odšli v Zagreb.
Umrli so:
8 julija. Franja KorinSek, delavka, 18 let, Dunajska cesta 9, jetika
V bolnišnici:
5.	julija. Anton Ruset, kaznjenec, 33 let, Otitis chron. puralenta, Meningitis.
6.	julija. Ivan Jeke, gostač, 68 let, Hernia incar-nata Gan^i-aena in test.
7.	julija. Franja Jenko, kleparjeva hči, l1/, let, Laryngitis crouposa. — Marija Čehun, kajiarica, 47 let, Myodegeneratio eordis.
8 julija. Helena Rode, delavka, 46 let, jetika.
Dunajska borza
dn<5 10. julija.
Skupni državni dolg v notah.....100-50
Skupni državni dolg v srebru.....100'35
Avstrijska zlata renta 4% .....121-25
Avstrijska kronska renta .....100-65
Avstrijska inv. renta 3*/» % .....92 85
Ogrska zlata renta ..............120 70
Ogrska kronska renta 4%......99 40
Ogrska inv. renta 3'/j*.......90 95
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 05
Kreditne delnice....................660 —
London vista......................239 40
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-40
20 mark ............. 23-47'/,
20 frankov..........19*0)
Italijanski bankovci........ 96 25
C. kr. cekini...........1128
MeteorologiSno poročilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji iračni tlak 746'0 mm
Kemične barve
j i Stanje a Ca« epu- | baro-£ j tovanja | metra. ' v mm.	Tempe* ranim - P« Celiiju	Vetrovi.	Nebo	\lh 1*33. I ►
9 97zveč. | 734 5	13-8	si. jzali.	p obi:	r
1fl| 7. zjutr. I 734 3 I I6-2I si. zah. ,2- popol.| 734 4 | 20-6 | si. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 14.0*,			. j o, normale 19'6*.	
t ne cene
dne 10. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanskl borzi:
Pšenica za oktober.....
Rž za oktober.......
Oves za oktober......
Koruza za julij......'
„ za avgust......
„ za september.....
, za maj 1904 .....
(Efekti v).
Dunajski trg
K
736 6 30
5	3b 6-.H6
6-35
6	38 5-18
do
7-37 6 31
5-36
6-37 636 6-39 519
PSenica banaSka ....	... K	—	do	-
		—	■	-
Ri........	• . . »	6-25	»	645
JeOroen , > ...	• • »	—	H	—
ob Tisi ....	• •	—	ft	—
		6 65	t	6 80
Cinkvant......	• . g	7 50		8 —
Oves srednji.....	....	5 85	M	6-05
		11.—	>	12 —
Prodam pohištvo
pod ugodnimi pogoji, 2 dobro ohranjeni postelji, omaro s predali, omaro za obleko, 2 kovčeka, 1 sliko, žensko obleko, perilo in še več drugih stvari. Prodajalo se bo jutri, 11. in v nedeljo, 12 t mes celi dan v Zalokarjevih ulicah št 14.
906 2-i	Alojz Vene.
Rogsški Styria-vrelec
za sobne slikarje,
meljne barve bhaSeberl.v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	524 14 11—11
|e
zdravilna voda
zoper uljesa v želodcu in krče, zoper Briflhtovo vnetje obisti, zdravnliko katare v sapniku, priporočeno! v želodcu in črevah izvrstni kislinasto diatheso,	9°i
zdravilni sladkorno usc. bolezen, napehi! teles, zaprtje, bolezni v jetrih.

£t©lpne are
:
kakor tudi manjše za šolske, bolniške in druge aavode ter večje delavnice, izvršujem najsolidneje in < naiveet i«je dobro in točno idoče po najnižji ceni. Ure mojega izdelka preneso lahko najhujši mras Priporočam so preč. duhovščini in 1 slavnemu občinstvu v blagohotna naro- 1 čila	9J3 3-2
in bilježim z odličnim spoštovanjem
!1
luao grunte,
Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina
t
Spričevalo.
S tem pisanjem naznanjam slovenskim žup- < nikom posebno v novem »vetu Zediujenih držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeti za svoje cerkve stolpne ure, da je Jan. Brun- , skole iz Vrčič, pošla Semič Kranjsko, Austria Europa, izvrsten urar. Naredi nam je lansko leto turnsko uro, ki je celo zimo dobro Sla in je ni ustavil najhujši mraz. Vsi meSčaii tu na , Ely, Minn smo ž njo zadovoljni. Stala nas je pa pol ceneje, kakor hi ju mogli dobiti tu. Dobro delo hvali svojega mojstra.
I
E I y , Minn. U. St. America, 2. maja 1903.
Msgr Jos F. Buh,
župnik in vic. gen.
■ t

V—
9i>

> c i j


dvovprežna prostorna in močna, z izredno dobrimi aksami na olje, za osebo na deželi kaj porabna, je za nizko ceno 140 gld. na prodaj v Ljubljani, Komen-skega ulice štev. 11.	2-2
Otvoritev gostilne!
II judno niznanjam v««m svojim prijateljem in znancem, da bodem v
lastni hiši štev. 32 na Ješčeniku" poleg kolodvora Višnjegorskega
dne 12. t. m. otvoril
gostilno.
9t8 3-2 Jos. Sknfca.
Naznanilo I
Kupujem vsako poljubno množino in plačujem po najvišjih cenah in sicer lepe suhe gobe, dalje sveže nabrane rudeče jagode, pozneje maline in tieje jagode (Preiselbeeren).
3c5ip Letic,
trgovec
857 3—2	Ljubljana, Resljeva cesta.
Šivalni
256 16
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobro blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani, tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
stroji, posebno za domačo rabo
prav poceni.
Posojilnica v Celji
zvišala je
s 1. julijem 1903 obrestno mero za vse hranilne vloge na
0
4
f. j. na štiri in pol od sto, ter plačuje nadalje rentni
davek sama.
Celje, 1. julija 1903.
Načelstvo.
913 3-1
M^r Hakup in prodaja vsa s o v r i tnib driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Kavarovanja " zgub« pri ftrebanjlh, pri izžrebanju najmanj-lega dobitka. — Prontie za vsako Irebanje. Kulantna iivrlitev narodu na boril.
Udajatelj in odfoverai siednik »r. l|«aol| Žitnik.
Menjarlčna delniška družba
99
U K B C U B"
I., VfolIziilBlO in 13, Dunaj. l.,Strobelgasse2.
Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnanfinlh
stvareh, potem o kurinih vrednostih vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor |e mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh
glavnlo.	134 217
Tiak »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.