PRIMGA3KI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XX. St. 121 (5804)
JUŽNOVIETNflMSKl IN AMERIŠKI NAPADI Nfl KAMBODŽO PRED OZN
Stevenson zagovarja akcijo ZDA v Vietnamu in predlaga morebitno intervencijo OZN
Predlagal je tudi «umik tujih čet» iz Laosa ■ Kamboški delegat zahteva sklicanje mednarodne konference
NEW YORK, 21. — Danes se je v Varnostnem svetu začela razprava o kamboški pritožbi proti Južnemu Vietnamu in ZDA zaradi napadov na kamboško ozemlje. Seji predseduje francoski predstavnik Roger Seydoux. Fri tem je kamboška vlada sporočila, da so enote Južnega Vietnama izvTšile nove napade na kamboško ozemlje.
Voditelj ameriške delegacije Stevenson je med svojim govorom predlagal tudi «umik vseh tujih čet iz Laosa».
V odgovoru na kamboške ob-
tožbe proti ZDA in Južnemu Vietnamu je Stevenson trdil, da je Južni Vietnam brez uspeha skušal z dvostranskimi razgovori odstraniti vzroke obme j nih incidentov. Trdil je, da je Južni Vietnam «žrtev mednarodne zarote» in da se južno-vietnamsko ljudstvo «bori za svojo neodvisnost, ki jo ogroža tako imenovani Vietkong».
Dalje je Stevenson trdil, da je
ga kriza v jugovzhodni Aziji svoj vrhunec in da gleda ameriška vlada na te dogodke z veliko zaskrbljenostjo.
Prvi govornik na današnji seji je bil kamboški delegat, ki je zahteval sklicanje mednarodne konference, kakršna je bila konferenca o Indoki-ni, da bi se sporazumeli o jamstvu ozemeljske nedotakljivosti in nevtralnosti Kambodže. Kamboški delegat je izjavil, da bi morala nadzorstvena komisija, ki so jo ustanovili z ženevskim sporazumom leta 1954
Južna Azija «žrtev oboroženega na- in ki jo sestavljajo predstavniki Ka pada», in da bodo ZDA nudile po- nade, Indije in Poljske, skrbeti za moč narodom tega področja, «dokler so odločeni braniti svojo neodvisnost in zahtevajo našo pomoč».
Trdil je dalje, da ima ameriška pomoč Južnemu Vietnamu «edini namen braniti ženevske sporazume».
Obtožil je Severni Vietnam, da «sistematično išče uničenje ženevskih sporazumov o Laosu iz leta 1962».
Dodal je, da je «zelo enostaven način za vzpostavitev reda v jugovzhodni Aziji, in sicer umik vseh tujih čet iz Laosa in sklep vseh držav tega področja, da se ne bodo vmešavale v notranje zadeve svojih sosedov». «Narodi Laosa, Kambodže in Vietnama, je dodal Stevenson, želijo živeti v miru, in če se bo to zgodilo, ne bo več bojev, niti ameriških svetovalcev. Vendar, dokler ne bo takin zagotovil, bodo ZDA branile neodvisnost svobodnih narodov jugovzhodne Azije, kakor so storile drugje».
Stevenson je dalje trdil, da je Severni Vietnam ob podpori Kitajske «zlorabljal pravico Kambodže, c.a živi v miru, in se je poslužil Kambodže kot prehodne poti in kot zatočišča». Dejal je, da ni potreba sklicati novo konferenco o Indokini, ker kakršni koli sklepi ne bi mogli biti učinkovitejši od sedanjih spora-
RMlraMIKŽSGK
me. «Ce bi se to dogajalo, ne bi bilo nevarnosti, v jugovzhodni Aziji bi vladal mir in izognili bi se novemu ogrožanju mednarodne varnosti».
Ameriški delegat je izjavil tudi, da so številna praktična sredstva, ki bi jih lahko uporabili za vzpostavitev stabilnosti na meji med Kambodžo in Južnim Vietnamom. Varnostni svet bi n. pr. lahko pozval obe državi, naj ustanovita znatno vojaško silo na dvostranski podlagi, ki bi stražila na meji. Drugi način bi bil, če bi dvostranski sili pridružili opazovalce OZN in bi eventualno to silo postavili pod poveljstvo OZN. Končno pa bi iahko ustanovili silo OZN. To bi več stalo, kakor prvi dve rešitvi. Toda če bi bila ta metoda zaželena, bi bile ZDA pripravljene prispevati. Ce bi izrabili eno od teh rešitev, bi bilo dobro pozvati tajnika OZN, naj nudi svojo Podporo Kambodži in Južnemu Vietnamu za točno določitev meja med obema državama.
Zatem je Stevenson izjavil, da Je pripravljen diskutirati politiko in dejavnost ameriške vlade v vsej jugovzhodni Aziji. Pripomnil pa je, da je sedaj pred Varnostnim svetom samo vprašanje varnosti na me-ji med Kambodžo in Južnim Vietnamom. Ponovil je, da je edini namen ZDA «vzpostaviti mir v jugovzhodni Aziji» in da je ameriška vlada sedaj vmešana v zadeve Južnega Vietnama samo zaradi tega, «ker je juž-novietnamska republika zahtevala Pomoč ZDA in drugih držav, da se brani pred oboroženim napadom, ki prihaja od zunaj». Trdil je, da sodeluje v Južnem Vietnamu na tisoče severnovietnamskih vojakov ter da so zaplenili veliko količino orožja in streliva kitajskega izvora.
Ameriški delegat je nato izjavil, da ZDA niso nikoli nasprotovale političnim sporazumom in da so zvesto zagovarjale pravične rešitve, ki so jih dosegli leta 1954 In 1962 v Ženevi. Dodal je: «Do sedaj Je samo en velik element motenja političnih sporazumov, ki so bili doseženi leta 1954 glede Vietnama, Kambodže ln Laosa ter leta 1962 glede Laosa. Komaj so bili ženevski sporazumi leta 1954 sklenjeni, jih je Severni Vietnam že začel sistematično kršiti ob tovariški pomoči pekinškega režima».
V zvezi z Laosom je dejal, da Je «sedanji napad organiziral član koalicijske vlade ob pomoči ene od držav podpisnic ženevskih sporazumov». Pripomnil je, da dosega dol-
nadzorstvo meje med Južnim Vietnamom in Kambodžo, in ne nov organizem OZN. Izjavil je, da je njegova vlada zahtevala samo poši-ljatev preiskovalne komisije, ki naj ugotovi neutemeljenost ameriški« obtožb proti Kambodži. Dejal je da so te obtožbe neutemeljene, medtem ko je bila ameriška navzočnost pri nedavnih obmejnih incidentih ugotovljena na podlagi pričanja u-jetnikov. Poleg tega je Kambodža zahtevala ustanovitev nadzorstvenih postaj na meji z Južnim Vietnamom.
Južnovietnamski delegat je napovedal bližnji prihod delegacije, ki jo bo vodil južnovietnamski poslanik v Londonu, in je dodal, da njegova vlada ponavlja ponudbo za začetek dvostranskih razgovorov s kamboško vlado. Za njim je govoril Stevenson, nato pa zopet kamboški delegat, ki je ponovil obtožbe proti Južnemu Vietnamu.
Sovjetski delegat Fedorenko je med drugim izjavil, da «spektaku-
larna reklamna tehnika, ki so jo uporabili za Stevensonov govor, je dopuščala najmanj domnevo, aa bo Stevenson napovedal moreoitni u-mik ameriških čet iz Indokinc».
Fedorenko je obtožil ZDA, da so prevzele mesto tujske legije v In-
legata, ki je obtožil ZDA, da zatirajo južnovietnamsko ljudstvo, in je dodal, da ameriš' a vojaška okupacija v Južnem Vietnamu krši ženevske sporazume, je sovjetski delegat zahteval od predsednika, naj se sname tabla
dokini ter da so v Južnem Vietna- z napisom «Vietnam», ker ta na-mu postavile slamnate voditel je. Kri- ziv ni v s ladu z «realnostjo», tiziral je ameriško politiko, ki trdi, Zatem je bila seja odložena na da pošiljatev 16 tisoč vojakov v ponedeljek po-poldne.
Južni Vietnam in napad na ICambo- j Izvedelo se je, da maroški pred. džo pomenita prispevati k pomir- stavn/n v Varnostnem svetu piljenju.	| pravlja načrt resolucije v zvezi
Stevenson je na kratko odgovoril, ! s kamboškim protestom. V ta na-da sovjetski delegat ne bi smel pod- n;en se je že posvetoval s pred-cenjevati važnosti njegovih t-zjav, j stavniki treh prizadetih držav in češ da Sovjetska zveza odkrito pod- | z ostalimi člani Varnostnega sve-pira «komunistična prevratna giba- ‘ nja v mladih neodvisnih državah».
Fedorenko je odgovoril, da predstav nik velike države ne bi smel tako na lahko izrekati obtožb. Razprava se je nadaljevala ob 20. uri. Ptvi govornik je bil češkoslovaški delegat Po govoru češkoslovaškega de-
_________TRST, petek 22. maja 1964
DANES SE NADALJUJE RAZPRAVA 0 DEŽELNIH ZAKONIH
Ratificiran sporazum o ribolovu in o ukinitvi jedrskih poskusov
V senatu so nadaljevali splošno razpravo o vladnih ukrepih na področju kmetijstva - Saragat sprejel delegacijo Italijanov iz Tunizije, Nenni pa delegacijo združenja obrtnikov
RIM, 21. — Poslanska zbornica je danes ratificirala s 300 glasovi proti 14 začasen sporazum o ribolovu med Italijo m Jugoslavijo, s 309 glasovi proti 5 pa moskovski sporazum o prepovedi jedrskih eksplozij v atmosferi in pod morsko gladino.
Na pripombe in kritike nekaterih poslancev (liberalcev in neofašistov), je zunanji minister Saragat dejal med drugim, da se italijanska vlada zaveda pomanjkljivosti začasnega spo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiit Hlinili,min,n,iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii,miiiinimmiiiimillll„llil|,„|||l||||||
Posvetovanje med Londonom in Moskvo o predlogu za novo konferenco o Laosu
Angleška vlada daje prednost predlogu Suvane Fumé, vendar pa ne zavrača francoskega predloga - Tudi Washington daje prednost posve. tovanjem v Vietnamu - Ameriška izvidniška letala nad Dolino vrčev
PARIZ, 21. — Francoski poslanik v Moskvi je izročil danes pomočniku sovjetskega zunanjega ministra Kuznjecovu pismo, s katerim francoska vlada poziva sovjetsko vlado kot sopredsednico ženevske konference o Laosu, naj se znova skliče zasedanje te konference, da bi razpravljali o položaju v Laosu.
Istočasno
so v Parizu objavili vsebino pisma, ki ga je francoska vlada poslala tudi angleški vladi. Pri tem omenja pismo predsednika laoške vlade Suvane Fumé, ki pred. laga posvetovanje med podpisnicami ženevskega sporazuma. Po mnenju francoske vlade so ta posvetovanja mogoča samo v okviru konference, ki Jo bilo treba sklicati v ta namen. Na konferenci bi mogli razpravljati ne samo o položaju v Laosu, temveč o celotnem indokitajskem problemu. Francoska vlada ni mnenja, da bi morali na konferenci nujno sodelovati zunanji ministri. Čeprav predlaga za sedež konference Ženevo, bi sprejela vsak drugi predlog, ki bi ga sprejeli tudi drugi.
Predstavnik rranooske vlade Pey-refitte je po seji vlade Izjavil, da je stališče Francije v glavnem naslednje: vprašanje Laosa se lahko reši samo s spoštovanjem nevtralizacije ob jamstvu velesil. Toda pra. va rešitev o nevtralizaciji mora zajeti vso jugovzhodno Azijo. To je edino jamstvo, da se zagotovi mir in neodvisnost za države tega sektorja.
Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva pa je sporočil, da Je britanska vlada naklonjena predlogu Suvane Fumé, naj bi sklicali konferenco v Vientianu v skladu z ženevskim sporazumom o Laosu. Konference naj bi se udeležili poslaniki štirinajstih držav, ki so sodelovale na omenjeni konferenci. Na razna vprašanja je predstavnik odgovoril, da Velika Britanija ne izključuje zamisli konference, kakršno predlaga Francija, in Je dodal, da predlog Suvane Fumé in predlog francoske vlade «gresta v isti smeri». Britanska vlada pa daje prednost predlogu Suvane Fumé. O francoskem predlogu se je britanska vlada že posvetovala s sovjetsko vlado. Dodal je, da britanska vlada ni še dobila pritrdilnega odgovora sovjetske vlade na predlog Suvane Fumé ln da britanski predstavnik ni o tem govoril s kitajskimi predstavniki v Pekingu. Po poročilih britanskega poslanika iz Vientiana Izhaja, da so še drugi diplomatski predstavniki pripravljeni sprejeti predlog Suvane Fumé. Povedal je, da Je angleška vlada predlagala Kitajski, naj vpliva, da bi prenehale sovražnosti v Laosu, toda ni še dobila odgovora. Končno je dejal, da med Londonom ln Parizom ni bilo posvetovanj v zvezd s francosko pobudo.
Britanski poslanik v Moskvi se Je danes ponovno posvetoval s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mlkom v zvezi s predlogom Suva-
ne Fumé in francoske vlade. V Moskvi so danes objavili tudi pismo, ki ga je Gromiko poslal 12. maja Suvani Fumi. V pismu je rečeno, da bo sovjetska vlada kot sopredsednica laoške konference "še dalje podpirala napore Suvane Fumé, da bi se obnovila normalna dejavnost koalioijske vlade. «Sovjetska zveza, pravi pismo, je vedno bila naklonjena in bo tudi ostala naklonjena vestnemu izvajanju ženevskih sporazumov. Vsaka rešitev, ki se ne bi ozirala na interese ene od treh političnih sil v deželi, lahko pripelje do razdora in do obnovitve državljanske vojne.»
Gromikovo pismo dodaja, da je Sovjetska zveza obsodila poskus vojaškega udara, ki je bil izvršen 19. aprila v Vietnamu z namenom, da se sabotirajo ženevski sporazumi, V pismu je tudi rečeno, da vojaški odbor hoče še vedno vsiliti svojo voljo koalicijski vladi in da so voditelji tega odbora očitno vedno nasprotovali mirnemu in nevtralnemu Laosu tako pred sklenitvijo ženevskih sporazumov kakor pozneje. Gromiko pravi, da je bila operacija teh voditeljev mogoča zaradi vojaške pomoči, ki jo nekatere države dajejo desničarskim silam in * tem krčijo ženevske sporazume.
Tudi predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da so ZDA naklonjene posvetovanjem, ki naj bi bila v Vientianu, kakor pred. laga Suvana Fuma. Ni pa hotel ko-
....................................
Dve hudi nesreči s številnimi žrtvnmi
MANILA, 21. — Blizu mesta Z ambo anga, 800 km južno od Manile, se je ponesrečilo letalo, v katerem Je bilo 10 potnikov. 9 od njih Je Izgubilo življenje. Letalo se Je aratilo na tla kmalu potem, ko je pi-Idt javil, da se mora vrniti zaradi slabega vremena.
KARAČI, 21. — Zaradi velikega rtharja Je na reki Goral * Vzhodnem Pakistanu utonilo nad 6G 1 juti. Ponesrečenci so bili v čolnih, H' so se zaradi slabega vremena Prevrnili m potopili.
Eksplozija v Varizu
PARIZ, 21. — V palači, ki pripada zunanjemu ministrstvu in kjer
razdeljujejo pošto, Id prihaja za zunanje ministrstvo, je v torek neznanec izročil vratarju zavojček, iz katerega Je molel bankovec desetih frankov. Vratar Je potegnil za bankovec ln zavojček Je eksplodiral. Vratar je bil ranjen v obraz in se je onesvestil. K sreči pa ni bil hudo ranjen. V krogih zunanjega ministrstva so danes potrdili to novico, pripominjajo pa, da se zdi, «da gre za maščevanje kakega nezadovoljneža».
Nove bombe v Madridu
MADRID, 21. — Danes so v Madridu eksplodirale druge tri bombe. Prva je eksplodirala pred palačo pravosodnega ministrstva,'druga na stopnišču združenja tiska, tretja pa v hotelu Plaza. Rombe niso povzročile velike škode.
Turki ubili finskega vojaka
NIKOZIJA, 21. - Glavni štab oboroženih sil OZN na Cipru je danes uradno potrdil, da je Dii ubit en finski vojak med spopa dom finskega odreda s skupino ciprskih tui'kov v kraju Yerolak. kos, zahodno od Nikozije.
Skupina ciprskih Turkov je dva. krat napadla dva avtomobila finskega odreda, ki ščiti kmete pri poljskem delu. Finski vojaki so odgovorili na streljanje, potem ko so opozorili napadalce, da pripadajo OZN. Finski vojak je bil u-bit pri drugem napadu Turkov ob 22. un. Takoj nato je streljanje prenehalo, in Turki ki 10 jih finski vojaki razorožili, so se opravičili.
Turki so danes objavili sporoči lo, v katerem trdijo, da so fin
ske vojake zamenjali za Grke,
mentirati francoskega predloga. Pripomnil je, da se o obeh predlogih posvetujejo z drugimi prizadetimi vladami.
Ameriški državni departma Je danes javil, da so ameriška «neoboro, žena» izvidniška letala začela preletavati Dolino vrčev «na zahtevo vlade Suvane Fumé», da opazujejo razmestitev levičarske vojske.
Radio Patet Laa je še prej javil, da sta dve Ameriški reakcijski lovski letali prekršili laoški zračni prostor nad Dolino vrčev in da ju je protiletalsko topništvo prisililo na umik.
Patet Lao Je danes sporočil, da so v Laos prišli štirje bataljoni tai-landskih vojakov, ki jim poveljuje-jo ameriški častniki, da zaščitijo desničarske sile. V Vientianu pa so obtožili Severni Vietnam, da oskrbuje sile Patet Laa s padali.
LONDON, 21. - Predstavnik ministrstva za obrambo je sporočil, da bodo v Aden poslali nove angleške vojake. V Aden jih bodo prepeljali z letali. Gre za skupno 700 vojakov in častnikov.
LONDON, 21. — V Washingtenu se bodo 27. in 28. maja sestali predstavniki Italije, ZDA, Anglije in Kanade in se posvetovali o ženevskih razorožitvenih pogajanjih.
Ameriški senatorji o jugovzhodni Aziji
WASHINGTON. 21. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes izjavil pred zunanjepolitičnim odbo. rom senata, da niso določili novih direktiv v ameriški politiki v jugovzhodni Aziji, da pa proučujejo številne možnosti in da se posvetujejo z državami podpisnicami ženevskih sporazumov o Laosu.
Predsednik odbora senator Ful-bright je izjavil, da so govorili med drugim o morebitnem zasledo. vanju gverilcev čez mejo Južnega Vietnama, da pa to še ne pomeni, da so to sklenili. Sporočil je, da se bodo prihodnji letalski pomorski in kopenski manevri SEATO začeli 30. maja na Filipinih.
Med govorom Ruska v na seji odbora je senator Morse nenadoma zapustil sejo, ker je mnenja, da spada vietnamsko vprašanje v izključno pristojnost OZN in da bi morala edinole ta organizacija skrbeti za vzdrževanje miru v vsej jugovzhodni Aziji.
Voditelj demokratske večine senator Mansfield pa je izjavil, da bi morale ZDA upoštevati francoski predlog o nevtralizaciji vse Indoki-ne, ter je poudaril, da bi morali sklicati novo konferenco 14 držav, ki so se leta 1962 udeležile konference o Laosu. Nova konferenca tri morala biti posvečena celotni bivši francoski Indokini. Dodal je, da razvoj v Laosu narekuje pobudo na najvišji stopnji in da morajo ameriški vojaki ostati v Južnem Vietnamu, dokler se ne rešitev za vso
razuma o ribolovu, vendar pa da jih bo moč odpraviti le v ugodnejšem ozračju: prvi korak do takega ozračja da pomeni prav ta sporazum. V kratkem se bodo začela pogajanja z Jugoslavijo, da bi normalizirali stanje ribolova na Jadranu.
Na pripombe in kritike libe-ralskih in misovskih poslancev glede učinkovitosti moskovskega sporazuma pa je Saragat poudaril, da pomeni ta sporazum izredno velik dogodek v teh zadnjih letih in da ga je treba smatrati za spodbudo k vedno večjemu mednarodnemu pomirjen ju
Minister se je nato dotaknil po manjkljivosti tega sporazuma, ker ga nekatere države niso podpisale in ker izključuje podzemeljske jedrske eksplozije. Zaradi tega je treba neutrudno nadaljevati po noti
prepričevanja, da bi se v medna- _	_	_____________ _____
rodnem življenju ustvarilo ozračje, j tržiščih, komunistični senator Sankt bi onemogočilo tekmovanje v je-
drskih surovin v vojaške namene. V takem vzdušju se no 9 junija nadaljevala razorožitvena konferenca v Ženevi, ki bo posvetila svojo paž-njo predvsem vzporednim ukrepom za razorožitev, uporabljajoč metodo delnih sporazumov.
Poslansaa zbornica bo nadaljevala jutri razpravo o de?elnih zakonih
V senatu pa se je nadaljevala splošna razprava o vladnin ukrepih glede kmetijstva. Giamo bes-do so imeli liberalci tio sedaj se jih je prijavilo kar devet!), ki so zatrjevali, da bodo a ukrepi imeli porazne posledice za italijansko kmetijstvo. Okoliščino, da spolovinar-skih pogodb ne bo moč več obnoviti so označili za protiustavno omejevanje zasebne pobude na področju sklepanja pogodb. Ko bodo potekle sedanje zemljiške pogodbe, Dodo spolovinarji postali dejansko lastniki zemlje, ki jo obdelujejo; po mnenju liberalcev pa bi bilo «pametneje» pospeševati ustanavljanje srednjih in velikih kmetijskih posestev z modernimi tehničnimi napravami, da bi italijanski kmetijski proizvodi mogli uspešno konkurirati na tujih
se ne najde splošna jugovzhodno Azijo.
Hruščov in Naser v Aleksandriji
ALEKSANDRIJA, 21. — Predsednik Naser in Hruščov sta prišla davi s posebnim vlakom v Aleksandrijo, kjer ju Je pozdravila ogromna množica. S postaje sta se predsednika, skupno z ostalimi spremljevalci peljala v odprtih avtomobilih po glavnih ulicah mesta, kjer ju je pozdravljala ogromna množica. Kakor poroča agencija Srednji vzhod, bo Hruščov odpotoval iz Aleksandrija šele v nedeljo zjutraj, namesto v soboto, kakor je bilo določeno.
drskem oboroževanju. Italija bi bo še nadalje prizadevala za razširitev moskovskega sporazuma in je zato lansko jesen glasovala za ustrezno resolucijo v generalni skupščini OZN. Na koncu je Saragat omenil nadaljnje ukrepe atomskih velesil,
tarelli pa je dejal med drugim, da je sedanja kriza italijanskega kmetijstva posledica poloma agrarne politike KD; tudi novi ukrepi ne b1 do prinesli «nič novega»; nasprotno, «veleposestniki Dodo še nadalje izkoriščali spolovinarje, z novim zakonom pa si bodo zagotovili mož-
ki prispevajo k utrjevanju procesa. nost ohranitve boljše zemlje, ki jo mednarodnega pomirjenja, kakor bodo združili v velika kapitalistična znižanje vojaških proračunov ZSSR posestva».
in ZDA ter znižanje proizvodnje je- J Socialistični senartor Tortora je
•iiiitiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiimimHtiimiimiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimMmiiiimni
Močan odpor v Kongu proti sedanjemu režimu
Sabotažne akcije r Leopoldvillu
BU2UMBURA, 21, — Eden od ce». Dalje je izjavil, da se narodno-
glavnih voditeljev «kongoškega rodnega gibanja Lumumba» Ga
narodnega gibanja Lumumba» Gaston Sumialot, ki živi kot politični begunec v Bužumburi, je predstavnikom tiska izjavil, da vojaki, ki so zasedli Uviro, pripadajo narodnoosvobodilnemu odboru. Dodal je, da se ne sme zamenjati ta odbor z gibanjem v Kviluju, ki ga vodi Pier Mulele, čeprav imata obe gibanje iste težnje. Sumialot je dodal, da narodnoosvobodilno gibanje združuje kongoške nacionalistične stranke, kongoško narodno gibanje Lumumba, Gizen-govo gibanje, Balubakat in še štiri druga gibanja. To gibanje nima nobenega drugega namena nego «vzpostaviti v deželi mir, dvigniti gospodarstvo, vzpostaviti spoštovanje demokracije, pravičnosti in varnosti za vse prebivalce Konga, vštevši tuj-
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiii
TISKOVNA KONFERENCA DUŠANA BLAGOJEVIČA
Vaclav David danes v Beogradu Tito obišče od 1. do 6. junija Finsko
0 Andreottijevem članku • Zaključeni razgovori z delegacijo italijanskih borbenih združenj
(Od natega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Na vabilo državnega tajnika za zunanje zadeve Koče Popoviča bo Jutri prispel na šestdnevni uraden obisk v Jugoslavijo češkoslovaški zunanji minister Vaclav David. Ta obisk, posebno pa raz-
govori, ki se bodo začeli med Popovičem in Davidom takoj po njegovem prihodu v Beograd, bodo nov prispevek k pozitivnemu razvoju češkoslova-ško-jugoslovanskih odnosov. Češkoslovaški zunanji minister bo poleg Beograda obiskal tudi Dubrovnik, Pulj in Zagreb.
Med obiskom bo*ta Koča Popovič ln Vaclav David, kot je Izjavil zastopnik državnega tajništva Blagojevič na današnji tiskovni konferenci, izmenjala misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in možnosti napredka odnosov med Jugoslavijo in Češkoslovaško, iti se zadnja leta uspesmo razvijajo.
V zvezi s člankom italijanskega obrambnega ministra Andreottija, ki ga je v kampanji za volitve v pokrajinsko skupščino Furlani ja-Julijska krajina, objavil časopis «Concretezza», je zastopnik državnega tajništva na vprašanje dopisnika Tanjuga izjavil, da ne razpolaga s celotnim besedilom članka, da pa je na podlagi mfor macij, s katerimi razpolaga, treba obžalovati, da nekatere osebnosti, posebno odgovorni funkcionarji vlade in vodilne demokrut janske stranke, v nekaterih trenutkih ne upoštevajo dosežene stopnje jugoslovansko-italijanskih prijateljskih odnosov in dosežene, ga sodelovanja, kd so bili zgrajeni z večletnimi skupnimi napori.
Na začetku tiskovne konference je Dušan Blagojevič obvestil no-vinarje, da bo predsednik republike maršal Tito s soprogo od 1. do
6.	junija na vabilo predsednika dr. Kekkonena, obiskal Finsko. Poleg Helsinkov bo Tito obiskal tudi ne-I katera druga mesta.
Blagojevič je dalje sporočil, da so se v Beogradu začeli jugoslovan-sko-mehiški razgovori o napredku medsebojnega sodelovanja in da je danes na vabilo uprave mednarodnega pariškega sejma odpotoval v Pariz tajnik za zunanjo trgovino Nikola Džuverovtč, ki se bo med bivanjem v glavnem mestu Francije razgovarjal s francoskimi gospodarskimi zastopniki o napredku go. spodarskih odnosov med Jugoslavijo ln Francijo.
V	zvezi s poslabšanjem razmer v južnovzhodni Aziji, posebno v Kambodži Je Blagojevič dejal, da jugoslovanska vlada meni, da je nujno potrebno, da se vse države, ki so sodelovale pri sprejemu ženevskega sporazuma, potrudijo ln pokažejo vso odgovornost za premagovanje nevarnega položaja. Blagojevič Je posebno poudaril nujnost naporov, da se v skladu z najno-vejšimi predlogi princa Slhanuka omogoči in zajamči varnost in nevtralnost Kambodže. Po obletnici podpisa listine Organizacije afriške enotnosti, ki se ie uveljavila kot važen Instrument v borbi za končno osvoboditev in medsebojno zbližanje afriških narodov, ie Blagojevič v imenu jugoslovanske vlade zaželel narodom Afrike uspešen vsestranski razvoj.
V	Zagrebu so se danes nadaljevali ln končali razgovori med delegacijo Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne borbe Jugoslavije in delegacijo Italijanskih borbenih združenj, ki so se začeli prejšnji teden v Beogradu o, vlogi obeh organizacij za ohranitev miru in naprednega sodelovanja. V skupnem sporočilu se ugotavlja enakost pogledov glede vloge mednarodnih in nacionalnih organizacij bivših borcev, udeležencev odpora, in družin padlih borcev za ohranitev mi-
ru in razvoj prijateljstva in sodelovanja med narodi. Zastopniki o-beh organizacij so se sporazumeli, da je nujno potrebno zagotoviti izvajanje resolucije glavnega sveta Svetovne federacije bivših borcev, ki se nanaša na borbo proti oživljanju fašizma in na mednarodno
njega razvoja sodelovanja med obema organizacijama ln sklenili, da v bodoče v neposrednih stikih izmenjujejo Informacije o vprašanjih, ki se nanašajo na bivše borce Jugoslavije in Italije, ln da okrepijo sodelovanje v okviru Svetovne federacije bivših borcev.
Ob zaključku uradnega obiska vladne delegacije združene republike Tanganjike in Zanzibara je bilo danes v Beogradu objavljeno skupno sporočilo o obisku in razgovorih. Med razgovori sta delegaciji ugotovili, da so sicer boljše možnosti za preprečitev vojne, da pa se trajni mir ne bo mogel zagotoviti, dokler se ne likvidirajo ostanki kolonializma ln neokolonializma, gospodarska odvisnost, rasna diskriminacija, tuje vmešavanje v notranje zadeve in zagotovi reševanje mednarodnih vprašanj na miren način, Delegaciji sta z zadovoljstvom ugotovili, pozitiven razvoj sodelovanja med obema državama. Na vabilo zunanjega ministra Kambone bo državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič obiskal združeno republiko Tanganjiko in Zanzibar.
Na vabilo zveznega izvršnega sveta bo Jutri prispel na prijateljski obisk v Jugoslavijo predsednik samoupravne vlade Severne Rodezije dr. Keneth Kaunda. Dr. Kaunda se bo v Beogradu razgovarjal o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o sodelovanju med Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije in združeno stranko narodne enotnosti Zambije.
B. B.
osvobodilno gibanje bori proti sedanjemu kongoškemu režimu, ki ga podpirajo Američani in ki vnaša v našo deželo zmedo».
«Ce bosta Adula in Kasavubu odstopila, če bo klika, ki ju obkroža, izginila, je dodal Sumialot, ne bo več spopadov in parlament bo lahko svobodno odločal». Sumialot je sporočil, da so čete, ki so zasedle Uviro, sedaj oddaljene 80 kilometrov od mesta Bukavu. Dejal Je, da so ljudske sile aktivne v vsej deželi, in je zaključil: «Grožnja ameriške pomoči sedanji vladi ne bo preprečila ljudstvu, da gre do kraja».
V Leopoldvillu so danes uradno Javili, da so saboterji, ki pripadajo narodnoosvobodilnemu odboru, razstrelili nekaj opornikov za električno energijo v predmestju prestolnice. Zaradi tega je del LeopoldvlUa ostal brez električnega toka več ur. Kakor Je znano, je vlada odredila vojaško nadzorstvo nad vsemi javnimi poslopij in nad drugimi javnimi napravami.
Brandt
zopet v Berlina
BERLIN, 21. — Zahodnoberlinski župan Brandt se je danes vrnil po enotedenskem obisku v ZDA. Jutri bo odšel v Bonn, kjer bo poročal kanclerju Erhardu ln predsedniku Luebkeju o svojih razgovorih s predsednikom Johnsonom in z drugimi ameriškimi državniki.
Na tiskovni konferenci Je Brandt izjavil, da mu je predsednik Johnson ponovil, da je za ZDA «temeljni steber skupne zahodne politike ne samo varnost Berlina, temveč tudi združitev Nemčije».
Zatem Je Brandt dejal, da «ni pametno z nezaupanjem presojati vse pobude ta zagotovitev miru». Po njegovem mnenju pa ie prezgodaj govoriti o popustitvi napetosti med Vzhodom iti Zahodom. Med njegovim bivanjem v Vi ashimgtonu so mu ponavljali, da to, kar se dogaja v Vietnamu, «se od bliže tiče tudi nemških inte resov».
Zatem j« zanikal trditve, da si je skušal pridobiti podporo Wa shingtona glede propustnic v Ber. limi proti tezi Erharda in njegove vlade. Pripomnil je, da socialdemokratska stranka podpira bon. siko vlado glede njenega pristopa k večstranski jedrski sili NATO. Končno je sporočil, da namerava stopiti v stik z Erhardom in Adenauerjem glede stališča bonske vlade ln nemškega javnega mnenja do muenchenskih sporazumov, ki so omogočili priključitev Su detov. Glede morebitnega priznanja Kitajske je Brandt izjavil, da je mnenja, da se mora Bonn urila, goditi ameriškemu stališču.
BEOGRAD, 21. — V zahodtio-moravskem bazenu so našli jugozahodno od Beograda doslej neznana ležišča tako imenovanega trdega lignita. Rezerve premoga cenijo na okrog 20 milijonov »on.
PARIZ, 21. — Elizejska palača je uradno sporočila, da bo general de Gaulle 3. in 4. julija v Bonnu, kjer se bo razgovarjal s kanclerjem Erhardom. Obisk spada v okvir pogodbe o francosko-nemškem sodelovanju.
poudaril, da sedanji ukre-pi pomenijo «znaten demokratičen napredek» na podeželju in zavrnil kritiko liberalcev, da bo ukinitev spolovinarstva vodila k pretiranemu drobljenju zemljiške po. sesti; poudaril je protislovnost o-nozicij, ker skrajna levica obtožuje vlado, da se podreja monopolom, liberalci in skrajna desnica jo obtožujejo, da je orodje komunistov.
Misovski senator Barbaro pa je zatrjeval med drugim, da b do zakonski ukrepi glede kmetijstva, deželni zakoni in urbanistični za kon stali državo 52 tisoč milijard in da je sedanji položaj na manj primeren za «tako škodljive izkušnje za narodno skupnost». Ko je ostro kritiziral vladne ukrepe m področju kmetijstva, je Barbaro zatrjeval med drugim, da pomenijo «atentat na zasebno lastnino» in da sledijo shemam, ki »o jih uveljavili v SZ in r.a Kitajskem, in ki so imele, «po priznanju Hruščova samega, porazne rezultate».
V	palači Chigi so se sestali pred sedmik vlade Moro, podpredsednik vlade Nenni, ministri Piccioni, Reale, Giolitti, Tremelloni, Co. lombo, Pieraccini, Medici, Bosco in Bo ter so proučevali gospodarska vprašanja, tudi v zvezi z jutrišnjo sejo ministrskega sveta ,n s torkovim sestankom s predstav, nikj sindikatov.
V	razgovoru z novinarji je Tre-melloni dejal med drugim, da bo verjetno že na jutrišnji seii ministrskega sveta predložil zakonski ukrep o reformi carinskega sistema.
Zunanji minister Saragat je da. nes sprejel delegacijo «koordinacijskega odbora italijanskih združenj v Tuniziji», ki je prispela včeraj v Rim, da bi seznanila i-talijansko vlado o vprašanjih, ki so nastala za italijansko skupnost v Tuniziji po ukrepu o razlastitvi tuje kmetijske posesti. Razgovora se je udeležil tudi italijanski veleposlanik v Tuniziji Tassoni Estense, ki so ga v ta namen poklicali v Rim. V bližnjih dneh bodo nadaljnji sestanki, da bi temeljiteje proučili ta vprašanja.
Podpredsednik vlade Nenni pa je sprejel delegacijo združenja obrtnikov, ki mu je obrazložila pereča vprašanja te kategorije, predvsem kar zadeva kreditiranja obrtniške dejavnosti in reformo veljavne zakonodaje o pravni ureditvi obrtništva, hkrati pa Je poudarila pravico obrtnikov, da sodelujejo na vseh stopnjah pri raznih fazah vsedržavnega gospodarskega načrtovanja. Nenni je delegaciji zagotovil, da bodo upoštevali njihove zahteve.
Kakor napovedano, se je včeraj aačela v Varnostnem svetu OZN razprava o kamboški pritožbi proti Južnemu Vietnamu in ZDA zaradi napadov na kamboško o-zemlje. Kamboški delegat je ponovil zahtevo, naj se skliče mednarodna konferenca, naj bi se sporazumeli o jamstvih o nevtralnosti Kambodže. Voditelj a-merlške delegacije Stevenson pa ni imel tako «izredno važnega» govora, kakor so ga napovedovali. V glavnem je ponovil vse te znane ameriške argumente, s katerim hoče ameriška vlada o-pravičiti svojo vojaško intervencijo v. Južnem Vietnamu. Glede Laosa pa je predlagal umik «tujih čet». V zvezi z obmejnimi incidenti med Južnim Vietnamom in Kambodžo je predlagal, naj bi obe državi ustanovili močno vojaško silo na dvostranski podlagi, ki bi stražila na meji. Druga rešitev bi lahko bila, da bi se tej sili pridružili opazovalci OZN in bi silo eventualno postavili pod poveljstvo te organizacije. Tretja rešitev pa bi bila ustanovitev sil OZN Sovjetski delegat Fedorenko pa je obtožil ZDA, da so prevzele mesto tujske legije v Indokini in da so v Južnem Vietnamu postavile slamnate voditelje.
Kar se tiče Laosa, pa se nadaljujejo posvetovanja med Londonom in Moskvo ter med Londonom in Washingtonom o francoskem predlogu za sklicanje konference držav, ki so sodelovale na ženevski konferenci o Laosu, in o predlogu Suvane Fumé, naj bi začeli posvetovanja v Vientianu London in Washington dajeta prednost predlogu Suvane Fumé. Sovjetski zunanji minister Gromiko pa je v odgovoru Suvani Fumi poudaril, da SZ še vedno podpira napore, da se o-hrani koalicijska vlada, ter obtožuje desničarski vojaški odbor, bi skuša sabotirati izvajanje ženevskih sporazumov. Včeraj so javili, da so ameriška izvidniška lovska letala letela nad Dolino vrčev, kjer so razmeščene sile Patet Laa.
Obtožbe proti ameriškemu vmešavanju je včeraj izrekel tudi e-den od glavnih voditeljev «kongoškega narodnega gibanja Lumumba». Poudaril je, da se osvobodilno gibanje v Kongu bori proti se-danjemu kongoškemu režimu, ki ga podpirajo Američani in ki vnaša v deželo zmedo.
Iz Madrida poročajo o novih eksplozijah bomb pred javnimi poslopji. Do včeraj je eksplodiralo že 18 bomb.
V Beograd bo jutri prispel češkoslovaški zunanji minister Vaclav David na razgovore z državnim tajnikom Kočo Popovičem o nadaljnji poglobitvi sodelovanja med obema državama na raznih aektorjih. Predsednik republike maršal Tito pa bo prve dni junija uradno obiskal Finsko na vabilo predsednika Kekkonena.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.6, najaižja 15.6, ob 19. uri 20; zračni tlak Ì012.9 raste, vlage 59 odst., veter jugozahodnik 8 tem, nebo 9 desetin poebJačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16.2 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 22. maja
Milan
Sonce vzide ob 4.27 in zatone ob 19.36. Dolžina dneva 15.C9 Duna vzide ob 15.36 in zatone ob 3.00
Jutri, SOBOTA, 23. maja
2eljko
PRED SKORAJŠNJO PRVO SEJO DEŽELNEGA SVETA
Sestava deželnega odbora de vedno odprto vprašanje
Socialisti se bodo odločili šele po sestanku z Mat-teottijem - Za deželne urade štiri nadstropja v palači TEL VE na Trgu Oberdan in palača Modello
Naglo se bližata dan in ura seje deželi. Denar za nakup opreme
deželnega sveta, ki bo v občinski sejni dvorano, a med strankami levega centra se niso niti začela prava pogajanja o sestavi deželnega odbora. Demokristjanski svetovalci so se sicer na predsinočnji seji načelno izrekli za odbor levega centra in za čimprejšnja pogajanja z ostalimi strankami, a vse kaže, da se je pri socialistih nekaj zataknilo, ker je deželni odbor PSI naklonjen neposredni udeležbi v odboru, v vodstvu videmske federacije pa so mnenja deljena. Dokončno stališče pa bodo socialisti zavzeli te dni, ko se bodo tajniki vseh štirih federacij in izvoljeni svetovalci sestali s članom o-srednjega vodstva Matteottijem, ki je zadolžen za vprašanja krajevnih ustanov pri stranki. Potemtakem lahko pričakujemo začetek pogajanj prve dni v prihodnjem tednu.
Vse kaže, da se socialistom ne mudi tudi zaradi zakonskih predpisov. Zakon namreč določa, da se mora deželni svet sestati 26. t.m., po dru gi strani pa tudi določa, da svetovalci lahko sklepajo in glasujejo šele 15 dni po uradni proglasitvi njihove izvolitve. V nekaterih okrožjih pa so jih uradno proglasili šele pred nekaj dnevi. Ce torej ne bo na noben način moč obiti predpisov, bo prva seja le bolj formalna in bodo svetovalci samo prisegli pred vladnim komisarjem ter imenovali komisijo za pravilnik, nakar bi lahko začeli dejansko delo šele v prvih desetih dneh junija. Lahko bi tudi umestili začasni urad predsedstva z najstarejšim svetovalcem socialistom De Sandrejem na čelu ter z najmlajšima svetovalcema Jarcem in Traunerjem kot podpredsednikoma.
Rešeno pa Je vprašanje prostorov za deželne urade. Občina se je sporazumela s TEL‘/E glede štirih nadstropij v njegovi palači na Trgu Oberdan, iz katerih se je izselil Radio Trst. V palači TELVE bosta predsedstvo in glavno tajništvo deželnega odbora, sam odbor in nekateri oddelki. V palači Modello na Trgu Unità pa bodo uradi predsedstva deželne skupščine, glavno tajništvo deželnega sveta, študijske komisije in ostali oddelki. Dežela bo
uradih pa bo dal na razpolago vladni generalni komisariat.
Zavrnjen načrt za zidanje 174 stanovanj
Višji svet za javna dela je za vrnil načrt za zidavo 12 niš s' 174 stanovanji v Ul. Gambini. Načrt je predvideval 1 milijardo in 200 milijonov lir izdatkov. Ta vsota_ pa se je že zvišala zaradi povečanja gradbenih izdatkov. U-govori višjega srveta se tičejc pie. visoke cene za stavbišče in previsokega števila stanovalcev. Načrte je pripravil konzorcij za gradbene zadruge. Q teh načrtih se mora izreči omenjeni svet, ker zidajo hiše z državnim prispevkom.
Skupščina komunistov v obratih IR1
* Danes ob 17. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina IS (vhod iz Ul. Capitolina 3) skupščina komunistov iz obratov IRI v Trstu in v Miljah. Razpravljali bodo o položaju v teh obratih.
Ustanova stalnega dramskega gledališča
Danes bodo uradno ustanovili Ustanovo stalnega dramskega gle. dališča mesta Trsta. Ob 12.30 se bodo na županstvu sestali predstavniki občine, avtonomne Isto-viščarske ustanove ter združenja za stalno gledališče, ki bodo podpisali pred notarjem ustrezno konvencijo. Tako se zaključi pripravljalni del pobude za utrditev tržaškega dramskega gledališča.
ZAKLJUČEK 5. MEDNARODNEGA CVETLIČNEGA FILMA
Velika nagrada cvetlične razstave podeljena japonskemu filmu «Ikebana»
Naslednji dve nagradi sla prejela ameriški in češkoslovaški film • Skupno je žirija ocenila 16 filmov iz sedmih držav
V novinarskem krožku se je včeraj zvečer v prisotnosti predstavnikov tržaških oblasti zaključil 5. mednarodni festival cvetličnega filma, ki ga je organizirala Tržaška cvetlična razstava. Pred razdelitvijo nagrad, je direktor razstave prof. Natti podal obširno poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da je predvajanje filmov o cvetlicah, ki se je začelo leta 1959 v okviru tržaške mednarodne cvetlične razstave, naletelo na ugoden sprejem pri občinstvu, kar je razumljivo spričo estetskih vrednot, ki jih taki filmi lahko posredujejo. Natti je nato navedel razloge, zaradi katerih letos ne bo v Trstu že tradicionalne mednarodne cvetlične razstave. Pojasnil je, da je izbira sedeža v Miramaru postavila številne probleme tehničnega, organizacijskega in finančnega znača. ja, katerih rešitev zahteva poglob-
ljeno in podrobno proučitev in kas- zaradi domiselne filmske realizacije nejšo dolgoročno uresničitev. Trža-1 in posrečene združitve umetnosti s ška cvetlična razstava zaradi svo-	-
jega državnega in mednarodnega u-gleda ne dopušča kompromisov v
.........................inumimi......................ninni
SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA FI0M
Solidarnost z mizarji v Sv. Roku V torek stavka tekstilnih delavcev
Zagotovila predstavnika podjetja Lucky Shoe o sezonski zapori tovarne - Stavka v podjetju «Salte»
Včeraj se je sestal izvršni odbor pokrajinske FIOM v Trstu im proučil resni položaj 27 delavcev mizarskega oddelka ladjedelnice Sv. Rolka v Miljah, ki so že 51 dni v protestni stavki proti njihovi premestitvi v Tržaški arzenal im ukinitvi oddelka samega.
Odbor FIOM poudarja svoje prepričanje, da je ukrep proti temu oddelku prvi korak k popolni ukinitvi ladjedelnice, zaradi česar je borba 27 mizarjev borba vseh delavcev ladjedelnice za njeno ohranitev im tudi borba vseh tržaških delavcev. Odbor je ugotovil, dg se položaj kljub odločnim intervencijam pri oblasteh in solidarnostnim stavkam delavcev
mpota.1. » »kup». ,10 prostori.	“o
Kar se osebja tiče, ga bo dala za , FIOM, da se z vodstvom druge prvo sejo na razpolago občina, ki sindikalne organizacije sporazume pojde sploh v v^em na" roko novi I o nadaljnjih im širših protestnih
•iiiiiiiiifiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimntiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiii
15 LET PO USTANOVITVI
V ponedeljek uradna otvoritev novega poslopja radia Koper
,'Včeraj so si novo zgradbo na povabilo vodstva koprskega radia ogledali tudi številni novinarji iz Trsta
S včerajšnje tiskovne konference v Kopru
Radio Koper ie za svojo petnajstletnico — ustanovljen je bil leta 1(149 — dobil lepo novo zgradbo, ki bo v ponedeljek uradno otvorjena. Vendar se je postaja sama že preselila v novo palačo, kjer že nekaj časa poteka redno delo. Za stavbo, ki stoji v bližini stare hiše, kjer je Radio Koper imel svoj sedež vseh teh petnajst let, je napravil idejni osnutek ing. arh. Oton Gaspari iz Ljubljane, sezidalo pa jo je podjetje Stavbenik iz Izole.
Včeraj dopoldne je vodstvo Radia Koper povabilo mwmarje nw ogled, stavbe, ki se v nekaterih oddelkih šc mrzlično dokončuje, da bo za ponedeljek popolnoma pripravljena. Ogleda so se udeležili predvsem številni novinarji iz Trsta. Pozdravil jih je tov. Miro Kocjan, ki jim je podal najprej neka) splošnih podatkov o dosedaniem delu Radia Koper. Seznanil pa jih je tudi z bistvenimi karakteristikami nove palača. (Naš list bo o lem objavil daljši članek v nedeljo.) Novinarji so si potem ogledali posamezne prostore ia naprave novega sedeža, na koncu so se pa pri zakuski zadržali v prijetnem razgovoru s tovariši z Radia Koper.
Nova stavba z novimi napravami pomeni izboljšanje tehnične službe m jm delovnih jiogojev vseh uslužbencev; ne bo se pa kvantitativno spremenil program. Stroški za novo zgradbo so znašali 260 milijonov; od tega skoraj polonico za ujiravno zgradbo, nekaj manj za studijski del, ostalo pa za zunanjo ureditev Od 2241 kv. m površine nove zgradbe odjm-ie 1502 kv. m za upravne prostore in redakcije, 739 kv. m pa za studijske prostore. Upravnih in redakcijskih prostorov je 43, v 10 prostorih pa so študiji s pripadajočimi prostori. Diskoteka bo lahko sprejela do 14.000 plošč in 12.000 trakov. Na jjalači jm je še 27 m visok antenski stolp.
Po prvih petnajstih letih precejšnjih prostorov — zlasti v začetku —
bo delo te postaje, M jo mnogo poslušamo tudi pri nas in ki jx>šilja pozdrave s pesmijo tudi daleč čez Jadransko morje, v novih, lepih in funkcionalnih jrrostorih lažje in prijetnejše.
Seja kmečkih organizacij
Sestanek vrtnarjev na Kolonkovcu
Sinoči Je bila skupna seja Izvršnih odborov Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, ki sta razpravljala o odloku ministra za javna dela glede gradnje novega naselja pri Spodnji Magdaleni pod Rovtami. Po poročilih tajnikov obeh strokovnih organizacij tn diskusiji o tej zadevi so člani odbora ostro kritizirali ministrski sklep, ki je zavrnil soglasni sklep občinskega sveta in katerega uresničitev po prizadela usodni udarec tržaškemu vrtnarstvu.
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov se bosta še nadalje borili za obstoj vrtnarstva in za interesa prizadetih vrtnarjev.
V sredo ob 20. uri bo v gostilni «Sorda» na Kolonkovcu sestane* vrtnarjev iz Rocola Melare, od Spodnje Magdalene in od Spodnje Magdalene pod Rovtami Sestanek organizirata Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov, da se z vsemi prizadetimi vrtnarji pogovorita o zadevi in jim obrazložita, kakšno Je sedanje stanje.
Poletni urnik Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov
Od ponedeljka, 25. maja, bosta taj nistvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v 01. Ceppa 9 Imeli poletni delovni umik, in sioer od 8 do 14. ure; ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15, do 18, ure,
akcijah, da se reši huda spor. Ce pa to ne bi zadostovalo, naj vzameta stvar v roke vodstvi obeh delavskih zbornic, da se proglasijo splošne stavke vsega tržaškega delavstva.
Po etru g, strani pa je nujno zvedeti, 'kakšni so namerni ministrstva državnih udeležb im vodstva IRI glede ladjedelnice. Delavcem im javnemu mnenju me smejo več prikrivati, kakšna usoda čaka to ladjedelnico. Ce jo nameravajo u-kiniti, naj povedo to takoj, da se začno delavci boriti za drugo podjetje IRI v Miljah, ki naj bi bilo vsaj tolikšnega gospodarskega pomena, kot je ladjedelnica.
Odbor izreka toplo zahvalo 27 delavcem, ki se že tako dolgo borijo tudi v interesu drugih delavcev za stalnost zaposlitve, za spoštovanje pogodbenih predpisov o premestitvah, proti deklasiranju in krčenju tržaške ladjedelske industrije. Odbor poziva končno vse kovinarje, naj bodo stalno pripravljeni podpreti z borbo miljske delovne tovariše v njihovo im tudi v lastno korist.
Vse tri sindikalne organizacije tekstilnih delavcev so za torek 26. t.m. napovedale 24-urno stavko tekstilcev po vse>j državi, ker so se razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Tej stavki bodo sledile v juniju še druge, za katere pa bodo šele določili podrobnosti. Delavci bodo tudi takoj prenehali opravljati nadure.
Do razbitja pogajanj je prišlo, ker so delodajalci zahtevali, naj sindikati omejijo mezdne in normativne zahteve, tako da bi njihovo skupno breme ne preseglo od 7 do 9 odstotkov osnovnih plač. Sele potem bi se industrijed začeli pogajati o posamičnih zahtevah. Sindikati so seveda odbili to zahtevo, kajti v teh odstotkih bi morali biti zapopadeni: mezdni poviški, skrčenje delovnega urnika, periodični poviški, mezdma enakopravnost med delavci im delavkami, sprememba med razponi plač za razne kvalifikacije, nadomestilo za akordne dodatke in proizvodna nagrada.
V Trstu se tiče stavka v glavnem novih podjetij v industrijskem pristanišču in v Tržaški Tto-nopljarni. Stavkajoči delavci se bodo v torek ob 16. uri sestali na skupščini na sedežu FIOT-CGIL v Ulici Rondare® 8-
Včeraj so se na uradu za delo sestali predstavniki obeh sindikalnih organizacij s predstavnikom podjetja Lucky Shoe, navzoči pa so bili tudi funkcionarji urada. Po proučitvi položaja na mednarodnem tržišču, so predstavniki sindikatov in predstavniki podjetja podpisali izjavo, ki pravi med drugim, da so proučili položaj v podjetju v odnosu do potrebe, da tovarna iz sezonskih razlogov prekine svojo dejavnost. Predstavnik podjetja Canm je poudaril, da ne gre za skrčenje osebja, marveč za začasno prekinitev dejavnosti, kakor se je že zgodilo v preteklih letih. Nadalje je izjavil, da bo tovarna prekinila o-bratovamje samo za nujmo potrebno razdobje ter da bodo ponovno vzeli na delo osebje kot v preteklosti, to je postopno im sproti kakor bodo prihajala naročila. Sindikalni predstavniki so vzeli to na znanje.
Potemtakem gre le za sezonsko zaporo tovarne.
Včeraj so delavci v podjetju «Salto» zopet pol dneva stavkali proti odpustitvi sedmih delavcev. S stavko so dosegli, da le urad za delo sklical za ponedelie1' sestanek predstavnikov podjetja in sindikatov.
njo ljudskih stanovanj im da naj prekliče svoj odlok o razveljavljenju sklepa tržaškega občinskega sveta o tem vprašanju. V sporočilu je tudi rečeno, da je ministrova intervencija protidemokratična, ker razveljavlja sklep ob činskega sveta in ker ne upošteva, da v tem primeru ne gre za vei.-ke zemljiške posestnike, lei bi boleh špekulirati s prodajo zemljišč, temveč za male kmetova1-ce, ki že več generacij obdelujejo svojo zemljo im ki dobavljajo mestu prvovrstno povrtnino. Na ta način bi bili številni slovenski kmetovalci, ki v bratskem sožitju z italijanskimi kmetovalci obdeiu. jejo to zemljo, gospodarsko uniče ni.
Sekcija KPI - Kolonkovec o zemljiščih pod Rovtami
Komunistična sekcija na Kolonkovcu nam je poslala v objavo sporočilo, v katerem pravi, da se je obrnila na svoje parlamentarne predstavnike, na občinske in pokrajinske svetovalce kakor tudi na novoizvoljene deželne svetovalce, naj posredujejo pri ministru za javna dela Pieracciniju, da bo upošteval sklep tržaškega občinskega sveta o izključitvi področja pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji (Rovte) iz načrta za grad.
Mladoletna tatiča zasačena pri kraji
Agenti s komisariata pri Sv. Soboti so te dni prijavili sodišču žara. di poskusa tatvine dva mladoletnika in sicer 15-letnega Ermenegilda P. in 15-letnega Claudia Z. Oba fantiča sta 18. marca letos okrog 20.30 skušala krasti v skladišču z železnino v Istrski ulici, na njuno nesrečo pa ju je pri nepoštenem poslu zasačil lastnik skladišča ter poklical agente letečega oddelka po.
Lastnik skladišča je tisti večer šel mimo svojega skladišča in opazil, da stoji pred vrati mladenič, ki se je neprestano oziral naokrog. Lastnik je zasumil, da nekaj ni v redu. zato je stopil v skladišče, kjer Je našel drugega pajdaša z dvema kolesoma za dvokolo v rokah. Komaj je fant zagledal moškega, je spustil kolesi in se zapodil v beg, za njim pa je zbežal tudi drugi mladoletnik, ki je prej stražil pred vrati. Oba fanta pa sta pred vrati skladišča pustila naslonjeno kolo, s katerim sta se podala na tatinski podvig.
Lastnik skladišča je agentom, ki so prihiteli, povedal kaj se Je zgodilo, tl pa so obvestili svoje kolege s komisariata pri Sv. Soboti, ki so uvedli preiskavo in zaplenili kolo. Končno je agentom uspelo dobiti mlada tatiča, ki sta se začela Izgovarjati, da sta šla v skladišče pogledat, da ni slučajno lastnik že prodal kolesi, ki šta ju nameravala kupiti. Temu pa policisti niso verjeli zato so prijavili mladeniča, ki se bosta morala zagovarjati pred sodniki zaradi poskusa tatvine. Oba sta na začasni svobodi.
obliki improvizirane ureditve, ki ne bi bila na višini prejšnjih razstav. Prav te okoliščine in pa nujnost, da se razstavi v posebnem okolju miramarskega parka zagotovi potrebno finančno kritje, so narekovale — je dejal prof. Natti — da je bila 11. mednarodna razstava prenesena na leto 1965. Medtem pa se je že začelo organizacijsko delo, ki ga izbira prostora zahteva in v okviru teh priprav je Natti pozval k sodelovanju v novem deželnem okviru vladni generalni komisariat, pokrajino, občino, ravnateljstvo za spomenike, trgovinsko zbornico, turistično ustanovo, letoviščarsko u-stanovo, tržaško hranilnico ter vse tiste osebnosti in ustanove, katerim je ta razstava pri srcu.
Prof. Natti je dejal, da se zaključna svečanost filmskega festivala o cvetlicah vključuje kot vmesna in obenem uvodna faza v prihodnjo veliko mednarodno cvetlično razstavo v miramarskem parku, katere otvoritev je predvidena za 22. maj 1965.
Sledilo je čitanje zapisnika žirije 5. mednarodnega festivala svetlične-ga filma, ki se je sestala v Trstu 12., 13. in 14. maja letos in ki je pregledala 16 filmov iz sedmih držav (Italije, Nemčije, ZDA, Češkoslovaške, Velike Britanije, Portugalske in Japonske), ki so bili predloženi v smislu pravilnika natečaja. Žirijo pod predsedstvom državnega svetnika FEDIC dr. Tullia Mainardi-ja so sestavljali ravnatelj tržaških parkov dr. Duilio Cosma, svetnik italijanskega Turing Ciuha dr. Marcello Mezzena, konservator muzeja modernih umetnostih «Revoltella» dr. Giulio Montenero in direktor cvetlične razstave prof. Bruno Nat. ti. Žirija je ugotovila zadovoljivo raven predloženih filmov in odlične tehnične lastnosti nekaterih ter obenem izrazila obžalovanje, da so le malokateri filmi odgovarjali predvideni temi razpisa. Po skrbni presoji je žirija sklenila podeliti Veliko nagrado Mednarodne cvetlične razstave v Trstu japonskemu filmu
cvetjem. Posebno nagrado za amaterske filme je prejel angleški film «In puščava se je razveselila» zaradi izrazne spretnosti pri prikazovanju težkega botaničnega poglavja
Poleg teh so podelili še več posebnih nagrad in diplom, katerih so bili deležni nemški, ameriški, italijanski in dva češkoslovaška filma.
Velika nagrada je bila osebno izročena kulturnemu atašeju japonskega veleposlaništva v Rimu dr. Sadau Jamazaki.
Pobuda miljske občine
Razdelitev nagrad za spis o odporništvu
V okviru proslav odporništva je miljska občina s sodelovanjem vodstva srednje šole in strokovnega zavoda za industrijo in obrt razpisala natečaj med dijaki za spis o odporništvu. Natečaja se je udeležilo "70 dijakov.
Ocenjevalna komisija je pregledala naloge in jih ocenila. Na podlagi ocene so razdelili nagrade, ki so jih prejeli Serena Santin (20.000 lir), Luciano Fontanot (15.000 lir), Eliana Kernjat (15.000 lir) Dolores Vasari (10.000 lir). Ali ne bi lahko temu zgledu sledile tudi druge občine?
Pokrajinsko vodstvo mladinske sekcije PSIUP
Mladinska socialistična zveza PSIUP sporoča, da so se včeraj sestali na skupščini njeni člani v Trstu. Po poročilu pokrajinskega tajništva so v diskusiji razpravljali o «nujnosti, da sile delavskega gibanja in posebno PSIUP, katere odločilen del je ravno mia. dina, likvidirajo s poskusom le-
_________ vega centra. Ta poskus se zaradi
«Ikebana», ki ga 'je* prijavilo mini- socialdemokratske kapitulacije F-Btrstvo za zunanje zadeve v Tokiu, SI kaže vedno bolj kot politika,
zaradi njegovega visokega človečan skega in umetniškega pomena. Prvo nagrado — zlato kolajno Mednarodne cvetlične razstave — je prejel ameriški film «Kako raste vrt?» zaradi delikatnosti vodilne globoko poetične in vzgojne teme. Drugo nagrado — srebrno kolajno Mednarodne cvetlične razstave je prejel češkoslovaški film «Praga v cvetju»
ki teži k cepljenju delavskega gibanja in stopanju na stare in izrabljene poti konservatizma».
Po diskusiji so obnovili pokrajinsko vodstvo, v katero so bili izvoljeni Alzetta, Guagnind, Biagi, Carli, Beocherini in Goldschmied. Za pokrajinskega tajnika mladinske zveze je bil izvoljen Adriano Goldschmied.
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
Jutri 23. t.pa. ob 21- uri in v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri
v AVDITORIJU
komedija
BRENDAN BEHAN
TALEC
Osebe:	Bobo - Lenka Fe-
renčakova; Colette . Irena -Prosenova; Princesa Grace -Tone Homar; Rio Rita Janez Hočevar ; Meg Dillon Duša Počkajeva; Pat, upravitelj stanovanjske hiše - Stane Sever; Ruski mornar - Staine Cesnik; Monsieur, lastnik hiše - Aleksander Valič; Gospod Muhsady - Janez Rohaček ; Gospodična Gilchrist, socialna delavka -Mila Kačičeva; Teresa, smečko dekle - Majda Potokarjeva: O-ficir IRA - Tone Slodnjak; Leslie, britanski vojak - Danilo Benedičič ; Feargus, prostovoljec - Dušan Škedl.
Prevedel: CIRIL DEBEVEC Pesmi prevedel:
MIRO BOŠTJANČIČ
Glasba: SRDJAN BARIČ in DARIJ BOŽIC — Koreograf:	KSENIJA HRI-
BARJEVA — Lektor: MAJ-DA KRIZAJEVA — Scenograf: ing. arch. UROŠ VA-GAJA — Kostumograf: ANJA DOLENČEVA
Režiser:
MILE KORUN
Prodaja vstopnic od danes dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 22. t. m. ob 20. uri v Kočevju
Arsen Diklič:
Na zeleni reki čoln
V soboto 23. t. m. ob 20. uri v Metliki
v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri v Črnomlju
Shakespeare Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje

IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
3 V nedeljo 24. t. m. bo pokriti občinski bazen na razpolago občinstvu od 13. do 19. ure, ker bo dopoldne v njem turnir v vaterpolu.
Prizivno porotno sodišče potrdilo prvotno obsodbo Lucijana Čoka s Plavij
18 let je že prestal v zaporu v Orvietu, kjer bo moral po včerajšnji odločitvi sodišča presedeti še 4 leta - Nadaljevanje procesa o bolnišnicah
Za Lucijana Čoka s Plavij so se včeraj nekaj pred 14. uro spet zaprla vrata kaznilnice, kjer prestaja 30-letno zaporno kazen na katero ga je leta 1946 obsodilo tržaško po. rotno sodišče. Tržaško prizivno porotno sodišče je v bistvu potrdilo razsodbo prvostopnega porotnega sodišča. Ustavilo je kazenski postopek proti pokojnemu Benediktu Čoku (Lucljanovem bratu) zaradi smrti obtoženca, glede obtožb umora, ropa in nedovoljene posesti o-rožja. Prav tako Je ustavilo kazenski postopek proti Lucijanu glede obtožbe nedovoljene posesti strelnega orožja, toda v ostalem je (»trdilo prvotno razsodbo. To pomeni, da bo moral Lucijan Cok, ki je v zaporu že polnih 18 let, prestati še skoraj štiri leta kazni, preden bo zapustil mračno ozidje kaznilnice.
Na včerajšnji obravnavi je predsednik prizivnega porotnega sodišča podal kratek opis dogodkov na Plav-jah in dolgotrajnega sodnijskega postopka, ki je privedel do včerajšnjega procesa.
Ponoči med 28. februarjem In 1. marcem leta 1946 je bil ubit na Plavjah Francesco Secoli. Nekaj po
iiimiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniimiiiHHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
SESTANEK SLOVENSKIH UČITELJEV NA TRŽAŠKEM
Razpis natečaja za sestavo slovenske čitanke za 5. razr.
Rokopise je treba predložiti do 31. avgusta - Kako je s knjigami za novo enotno srednjo šolo?
Šolski nadzornik Je predvčerajšnjim sklical na skupni sestanek vse učitelje, ki poučujejo na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Na se. Stanku, ki so se ga udeležili vsi učitelji in učiteljice. Je šolski nadzornik sporočil, da Je ministrstvo za javno vzgojo dodelilo ustanovi «Ente nazionale per le biblioteche popolari» (Vsedržavna ustanova za ljudske knjižnice) vrhovno pokroviteljstvo nad izdajanjem učnih knjig za slovenske osnovne šole v Italiji.
Omenjena ustanova Je že razpisala natečal za sestavo čitanke za 5. razred. Rok za predložitev rokopisov zapade 31. avgusta. Po izidu natečaja in pregledu besedila bodo razpisali natečaj za tiskanje knjig. Upati je, da ne bo prišlo do zavlačevanj In nevšečnosti, kakor se le dogajalo do sedaj, tako da so bili nekateri razredi več časa brez učbenikov. Namen skupnega sestan-1, da bi se o tej
ka učiteljstva je bil, pot
kem roku učitelji lz vseh šol spo-
zadevi pogovorili ln da bi v krat-
' 1J1
ročlli svoje predloge ln želje, kakš-
na naj bi bila nova čitanka za 5. razred osnovne šole. Ustanova za ljudske knjižnice Je razpisala ta na-
tečaj, ker Je čitanka za 5. razred pošla. Druge knjige za zdaj ne primanjkujejo, verjetno pa bodo nekatere zmanjkale prihodnje leto. Vse kaže, da bodo pravočasno razpisali natečaje, ko bodo ugotovili, katere knjige bo treba tiskati.
Ukrep ministrstva za javno vzgojo in odločitev ustanove za ljudske knjižnice za razpis natečaja toplo pozdravljamo. Želimo, da bi se natečaja udeležilo več šolnikov ln da bi učitelji sporočili koristne predlo, ge za sestavo čitanke, pri tem moramo omeniti vprašanje šolskih knjig za srednje šole, zlasti za novo enotno srednjo Solo. Razmere so se nekoliko zboljšale v zadnjih mesecih, toda problem je še vedno pereč in bi se ga na pristojnem mestu morali lotiti z dobro voljo ln trdnim namenom. Mnogi razredi si morajo pomagati na razne načine, ker ni učnih knjig in dijaki, kakor tudi profesorji, imajo zaradi tega hude težave. Prej sta tudi za srednje šole glede knjig skrbela bivša ZVU in vladni generalni komisariat, zdaj pa bi bilo umestno, da bi tudi pokroviteljstvo nad izdajanjem teh knjig poverili Ustanovi za ljudske knjižnice.
polnoči je njegova žena slišala na dvorišču sumljiv ropot. Vstala je s postelje, se približala oknu, opazila na dvorišču neke moške in obvesti, la o tem svojega moža. Francesco Secoli je šel lz hiše, toda kmalu potem je padel na tla zadet od več strelov Iz revolverja. Preiskovalni organi so našli v bližini nlegove kleti dve vreči krompirja in eno prazno vrečo. Vrata kleti so bila vlomljena, toda zdi se, da so jih neznanci odprli s silo od znotraj V klet so baje prišli skozi okno, ki je bilo visoko 4 metre od tal.
Sum za umor in rop Je padel na brata Benedikta in Lucijana Čoka. Policijski organi so baje ugo tovili, da je pištola, s katero Je bil ustreljen Secoli, pripadala Benediktu Čoku (vsaj to je policija trdi. la v prvem trenutku, kot je včeraj poudaril Lucijanov zagovornik). Orožje so našli v neki leseni lopi v Čokovem vrtu, in sicer na podlagi pričevanja nekega policista, ki je ujel neki razgovor med obema bratoma na miljski postaji civilne policije.
Konec leta 1946 Je prizivno sodišče sodilo obema obtožencema ter ju spoznalo za kriva. Obsodilo ju je vsakega na 30 tet zapora. Proti raz sodbi sta se pritožila oba na tedanje krajevno višje porotno sodišče. To sodišče Je v marcu leta 1947 odbilo Lucijanov priziv, sklenilo pa Je, naj o Benediktovem prizivu razpravlja druga sekcija porotnega sodišča. Ta je v maju Istega leta oprostila Be nedikta obtožbe umora ter ga ob sodila zaradi ropa na 4 leta zapora. Proti tej razsodbi se Je Benedikt ponovno pritožil, toda prizivno porotno sodišče je ponovno odbilo njegov priziv. Leta 1950 je Benedikt prišel na svobodo, a Lucijan je ostal v kaznilnici.
V tistih letih je Lucijan Cok vložil dve prošnji za obnovo procesa, kjer je navedel, da je umor zagrešil nje gov brat (kar je ta tudi priznal pred nekim preiskovalnim sodnikom). To da vsa zadeva je zaspala do leta 1962, ko Je kasacijsko sodišče v Rimu razveljavilo vse razsodbe, razen prvostopne. Od tedaj Je tržaško prizivno sodišče zasedalo že trikrat. Prvič so obravnavo odložili, ker ni bilo pravno dokazano, da Je Benedikt med tem časom umrl v Izoli. Drugič so jo odložili, ker si porotniki niso znali razlagati nekaterih postavk v odloku kasacljskega sodišča, tretjič pa je prišlo do včerajšnje razsodbe.
Na včerajšnji obravnavi Je generalni prokurator postavil zahteve, W so jih porotniki osvojili v celoti. Niso pa upoštevali zagovornikovih tez, ki je z veliko vnemo branil obto-ženčeve koristi. Kljub temu Je pri porotnikih obstal določen dvom, da ie Lucijan dejansko zagrešil umor ln rop.
Lucijan preživlja sedaj kazen v kazenskem zavodu v Orvietu. Postal je odličen krojač ter ga kot
takega in kot človeka blagega značaja zelo cenijo.
• • •
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli) se je včeraj nadaljevala obravnava proti obtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi znanega škandala v združenih bolnišnicah. Javni tožilec dr. Visalli je obravnaval v svojem govoru ob-tožbe, ki so navedene v 12., 13., 14 In 15. poglavju obtožnice. Obtožbe zadevajo, razen Stena in Cisiiina tudi podjetnika Giovannija Negrisi-nija, njegovega nečaka Egona, inž Caputa in odv. Presco. Obtoženci so baje zagrešili razne prekrške v zvezi z deli pri gradnji poslopja za sodno medicino, pri montiranju stroja za avtomatsko razvijanje filmov v rentgentskem inštitutu, pri ureditvi h!FieKsklh naPrav, na 3. zdravniškem oddelku ter pri nekaterih drugih delih na 1. in 2. oddelku.
Omet padel ženski na glavo
741etno gospodinjo Anno Marchi vd. Della Torre iz Ul. Carducci 30 je včeraj popoldne okrog 17. ure doletelo nesrečno nakiljuiS je. Ko je hodila po pločniku v Drevoredu 20. septembra, ji je v bližini stavbe št. 16 padel na glavo ko« ometa, ki se je odluščil s pročelja omenjene stavbe ter jo ranil na glavi. Ponesrečenko je neki avtomobilist odpeljal v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč zaradi majhne rane in podplutbe. Marchijeva bo okrevala v 10 dneh.
Nalezljive bolezni
V tržaški občini so v razdobju £** A1 • d° 2.0-5- ugotovili naslednje število nalezljivih obolenj: davlca 1, škrlatlnka 34 (dva izven občine), paratifus 1, ošpice 106, norice 36, oslovski kašelj 5, vnetje priušezne slinavke 9, rdečke 5 (2 izven občine), infektivno vnetje jeter 6.
Gledališča
VERDI
V ponedeljek ob 21. uri zaključni koncert spomladanske simfonične sezone pod vodstvom dirigenta Claudia Abbado in s sodelovanjem pianista Tita Apree. Na programu so skladbe: Bacha (nova za Trst), Mozarta (koncert za klavir tn orkester), Bettiinellija (nova za Trst) in Prokofjeva (nova za Trst). Pri blagajni gledališča se začenja prodaja vstopnic.
Nazionale 16.00 18.45 22.00 «La grande guerra» Alberto Sordi, Vittorio Gassman, Silvana Mangano.
Arcobaleno 16.00 «L’intrigo» Rossano Brazzi, Shirley Jones. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Le astuzie della vedova» Metrocolor. Shirley Jones, Gig Yourig.
Fenice 16.00 «Caccia all’idolo» Dany Sava!, Charles Aznavour.
Grattacielo 16.00 «Confetti ai pepe» Monica Vitti, Jean Paul Beimondo. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «11 treno del sabato» Eleonora Rossi Drago, Georgia Mali, Francesco Mole. Prepovedano mladimi.
Alabarda 16.30 «Furore sulla città» William Holden. Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.00 «Giorni caldi al paradiso Show» Technicolor. — Bella Cortez, Tiberio Murgia, Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «Maigret e.i gangster».
Cristallo 16.00 «Lo sport preferito dall’uomo» Technicolor. Rock Hudson.
Capìtoi 16.00 «Fammi posto tesoro» Technicolor. Doris Day, Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Il diavolo In calzoncini rosa» Technicolor. Sophia Loren.
Impero 16.00 «H mio amore con Samantha».
Moderno 14.00 «Il re del sole» Technicolor. Yul( Brynner.
Astra 16.30 «La donna degli altri è sempre più bella» Prepovedano mladini.
Astoria 17.00 «La baia dei pirati» Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «Sotto l’albero jum-jum» Technicolor. Jack Lemon. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «1 3 nemici» Raimondo Vianello, Ciccio ingrassia, Cino Bramieri.
Ideale 16.30 «li grande Safari» Technicolor. Robert Miitohum, Elsa Mar-tinelli.
Marconi 15.30 «AIta Infedeltà» Ugo Tognazzi, Monica Vitti, prepovedano mladini.
Prosvetno društvo Andrej Cok z
Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevnl izlet na Slavnik ln v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
V nedeljo, 2«. t.m. priredi SPDT Izlet na Učko. Prijave v dnevnih u-rah v Ul. Geppa 9.
Odhod bo z začetka Ul. F. Severo ob 6.30.
Prosvetno društvo Prosek-Konto-
vel priredi v nedeljo dne 7. Junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Mali oglasi
ISCE se hišna pomočnica za uradniško družino z dvema otrokoma v okolici Trsta. Pojasnila pri družini Žerjal, Trst, Strada Guardiella 46.
IŠČEMO tapetniške vajence, stare največ do 17 let. Javiti se pri Pe-rizzi, Drevored D’Amminzio 2.7.
Vòeraj-danés
ŠIRITE PKIMOESKI DNEVNIK
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 21. maja 1964 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 14 oseb,
UMRLI SO: 80-letna Antonia Carli vd. Carli, 61-letmi Lino Fabro, 75-letna Maria Appel vd. Tassini, 62-ietni Pietro Blumena-n, 56-letni Giuseppe Primz, 78-let.na Maria Radette* chio, 67-letna Giovanna Gustinčiči!
AMERIČANKE, Švicarke, Grkinje ni
letovanju v Italiji bi se v naglici D» ročlle. Pisati dopisnico na naslov: «Eureka» — Casella Postale 5013 — Roma.
AMERICANE, SVIZZERE, GRECHE
villeggianti ln Italia, sposerebbero rapidamente. Scrivere su cartolina P°" stale a «Eureka», casella 5013 — Roma.
vd. Debelli 66-letm! Federico Pe-schier,	88-letna Luigia Salvi vd.
Fritsch, 88-letna Gloseffa Spilar vd. Furlan, 62-letot Nicola Galatl, 87-let-na Geoilia Morsami vd. Lonzar, 77-ietni Romeo Bevilacqua, 86-letni Giacomo Morpurgo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN O*. — 24.)
All’Angelo d’oro, Trg Garibaldi 8; Cipolla, ui. Bel poggio 4; Marchio» U1 Ginnastica 44; Nicoli, Ul. Servo-la 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busollnt, Ul. Revoltell» 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2i Manzoni. Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (I*. — 24.)
Alla Basilica, Ul. S Giusto 1; Bu-solini, Ul. Revoltella 41; INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
KINO «R0SANDRA* B0LJUNEC
predvaja danes 22. t. m. ob 20. url barvni film:
LA SIGNORINA MILIARDO
(GOSPODIČNA MILIJARDA)
IGRAJO: Freddi Quinn, Vittoria Prada, Enrico Viaria o, Betty Curtis in Grethe Weiser

UDI VELIKO DOLARJEV VČASIH NE ZALEŽE
V laoški krizi bi Američani ne hoteli ostati osamljeni
Državni udar generala Abaja je sprožil ofenzivo levice - Napetost se lahko razširi tudi na druga področja - Celo izven Azije
NEW YORK, maja. — Ameriška diplomacija mrzlično išče ventile, ki bi prinesli vsaj malo svežega zraka v težko in viharno vzdušje, ki se je razlezlo nad položaji ZDA v deželah bivše francoske Indokine. Vloženi kapitali še vedno in trmasto prinašajo samo zgubo, tako da vsa ta operacija deluje kot nerentabilen posel sumljive vrednosti.
Intenzivni napori ameriškega zunanjega ministrstva in Pentagona, da bi južnovietnamsko angažiranje spremenili v manj a-meriško in več «atlantsko», se bodo, kot se zdi, končali vendarle v glavnem na ameriških dolarjih. Novih 125 milijonov dolar-jev pomoči naj bi zamašilo luknje, ki se stalno in brezupno odpirajo v raztrgani saigonski vreči, v katerih brez vsakega uspeha izgine 50Q milijonov dolarjev na leto.
Druga skrb washingtonske diplomacije 'eh dni je obtožba, ki je prišla iz Kambodže glede «ponovnih napadalnih akcij», ki jih vršijo ameriško-južnovietnamske sile proti Kambodži. Obtožba se je znašla na zeleni mizi v dvorani Varnostnega sveta Združenih narodov.
Tretji in z diplomatskega vidika trenutno «najbolj vroč požar», proti kateremu so uperjene ameriške gasilske brizgalke, je v Laosu, kateremu grozi obnovitev državljanske vojne ter mednarodna kriza, katere posledic ni mogoče predvidevati. Razvoj laoške krize se v Washing-tonu ocenjuje kot nepovoljen za ZDA.
Ameriška diplomacija je začela z intenzivno dejavnostjo v raznih smeieh. Hotela bi «zamašiti» vdor nevarnega hudournika, ki že gre preko nasipa. Pozivi glede tega so bili poslani Londonu, Moskvi, Parizu in drugim metropolam, ki vzdržujejo diplomatske odnose s Pekingom. Washington prosi te države, naj bi kitajska vlada izkoristila «vpliv», ki ga ima nasproti gibanju Pa-tet Lao, da bi Patet Lao svojo ofenzivo prekinil.
Alarm je v Washingtonu povzročila tudi negotovost glede skrajnih ciljev sedanje ofenzive gibanja Patet Lao na strateško izredno važnem področju Doline vrčev. ZDA so v strahu, da bo uspešna ofenziva povsem potisnila sile in v skrajni liniji likvidirala nevtralistično vlado Suvana Fumé, ki je bila postavljena na oblast s sklepi ženevske konference iz leta 1962.
Ofenziva gibanja Patet Lao Predstavlja drugo fazo najnovejše laoške krize, ki se je pred mesecem dni začela z desničarskim pučem generala Kuprasita Abaja. Čeprav je Abajev zarotniški podvig Washington javno jn Uradno ožigosal, slednji ni bil neposredno in korenito zadušen. S tem mu je bilo onemogočeno, da se je končal z nekakšnim «polovičnim uspehom». Pučisti so morali ponovno postaviti na oblast nevtralističnega premiera Suvana Fumo, toda z obljubo, da ho premier izboljšal status desne frakcije v vladi.
Tedaj začeta igra je nosila v sebi celo vrsto nevarnosti. Labilno laoško ravnotežje med močnejšo levo in šibkejšo desno frak-eijo je temeljilo na zelo ozkem in ne preveč močnem «zaščitnem koridorju» nevtralističnih sil. Vedelo se je, da mo poskus desne struje, da z nenadno akcijo spremeni ravnotežje v svojo korist, izzvalo protiakcijo boljše organiziranega in strateško odločnejšega levega krila v laoški vojaško-Politični razporeditvi sil.
To se je končno tudi zgodilo. Patet Lao, ki se je znašel v vo-jaško-strateški in politično psihološki očitni prednosti, je izkoristil Abajev puč in prešel v ofenzivo, ki bi mu morala prinesti nove vojaške in politične prednosti v deželi.
V zelo razgibani, negotovi in napeti laoški situaciji vsak državni udar, ne glede kako in zaradi česa je bil izvršen, neposredno ograža notranje laoško premirje .n s tem privede tudi do krize ne le v jugovzhodni Aziji, pač pa tudi v mnogo šir-
šem svetovnem obsegu. Okoli Laosa in laoškega «ravnotežja» je povezanih še preveč velikih sil in njihovih interesov, ki temeljijo na blokovskih in tudi med-blokovskih pozicijah. Zaradi tega postaja Laos ena najbolj kritičnih točk na svetu.
Ameriška diplomacija, ki je že tako precej zaskrbljena zaradi razmer v jugovzhodni Aziji, si novo krizo tolmači kot izvor novih neprijetnosti. To še tembolj, ker se ne da računati s povsem sinkronizirano enotnostjo ocen in akcij s strani zaveznikov ZDA.
Ameriško zunanje ministrstvo je vojaško akcijo gibanje Patet Lao ocenilo kot «flagrantno in odkrito kršenje sporazuma». O-stale zahodne sile pa niso takoj sledile tej oceni in so še vedno v stanju previdnega čakanja. V nasprotju s tem so washington-ski poročevalci ugotovili, da je bil desničarski Abajev puč ocenjen v zunanjem ministrstvu ZDA kot manj nevaren za ženevski
sporazum kot sedanja ofenziva Suvanuvonga.
Laoški mir, ki je bil sklenjen pred dvema letoma za zeleno mizo v Ženevi, je bil edini možni izhod iz «trčenja» velikih sil, trčenja, iz katerega ni nobena velika sila mogla izvleči zase prednosti pred drugo. Hkrati pa je to zatišnje postalo tudi ne-ke vrste eksperiment za nevtrali-stične rešitve na področjih, kjer prihaja do sporov med svetovnimi silami. Zato si svet želi, da bi se laoški primer ohranil «kot dober in poučen». Zal pa stalni poskusi, da se z «drobnimi» diverzijami, kakršen je bil tudi Abajev puč, popravi odnos sil, povzročajo verižne reakcije,' ki nato ogražajo tudi temelje, na katerih je zgrajena nič kaj preveč trdna laoška zgradba. Ta pa ni trdna predvsem zato, ker leži na potresnem področju jugovzhodne Azije, katere «epicenter» je v Južnem Vietnamu.
J. VRHOVEC
Prizor iz Behanove komedije «Talec», s katero prihajajo člani ljubljanske Drame k nam v goste (Na levi Stane Sever, v sredi s puško Duša Počkajeva, na desni Majda Potokarjeva, za njo Danilo Benedičič in drugi)
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiliiitiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiBiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiTviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRtniitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiikiiiiiiiiiiiiitiniiit iiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiKiiiiiiaRiuiiii»Mitinii«iiaJ<aii>iiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiii>«iii«iiiiiiii>iiliAiiiiBii>iii>iiaiiiiiiiaiii>i>i>
V ČUDOVITIH MAJSKIH DNEH PRED DVAJSETIMI LETI
Krvava bitka za Montecassino v spominih francoskega borca
Začelo se je s topovskim napadom - Nemški odpor je bil tak, da so Američani mislili, da je Montecassino neosvojljiv i - Poljaki so prodrli - Pokol Francozov
Od slovitega samostana in okoliških hiš na Montecassinu je po devetih dneh topovskega in letalskega «obdelovanja» ostal le kup ruševin. Zgodovinarji in strategi se sprašujejo, ali je bilo zaveznikom treba, da so uničili samostan in žrtvovali toliko vojakov, povečini Poljakov
iimiiiiiiititiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiinimimiiiiiMiiiiiiitiiiiiniiiimniiiiiiiiiiii
BENETKE SE PRIPRAVLJAJO NA LETNO SEZONO
CELA VRSTA KONCERTOV IN OPERNIH PRIREDITEV
BENETKE, 21. — V prvih dneh julija bo beneško gledališče «La Fenice» začelo s ciklusom simfoničnih koncertov na dvorišču Doževe palače. Operna sezona pa se bo začela z 29. julijem, ko bo na programu «Aida». To uprizoritev bo vodil Carlo Franci, v glavnih vlogah pa bodo peli tenorist Gastone Limarilli, sopranistka Maria Pia Fabretti, mezzosopranistka Fiorenza Cos-sotto, baritonist Mario Sereni ter basist Bruno Marangoni. Delo in koreografijo bo vodila Luciana Novaro.
Poleg «Aide» bodo na vrsti tudi predstave Puccinijeve «Boheme», v kateri bosta glavni vlogi igrala odnosno pela sopranistka Rossanna Carteri ter tenorist Giacomo Aragall, ter še Puccinijeva «Madame Butterfly», v kateri bosta pela sopranistka Virginia Zeani in tenorist Angelo Mori.
V istem času bodo v Benetkah izvedli tudi Verdijev «Requiem» ter razne druge koncer-
ve palače.
V dneh med 21. in 26. julijem pa bodo v Benetkah na Piazzetta S. Marco uprizorili Ponchiel-lijevo opero «La Gioconda». Pri tej uprizoritvi bodo sodelovali med drugimi Giuseppe Di Stefano kot tenorist, Antonietta Stella, ki bo pela sopransko vlogo, Giulietta Simionato kot mezzosopranistka, Protti pa bo pel baritonsko vlogo. Režijo za to uprizoritev je prevzel Arsenio Giunta, orkester pa bo vodil Nino Venchi. Poleg teh pevcev bosta pri uprizoritvi sodelovala orkester in zbor bolonjskega opernega gledališča.
Oder bodo postavili med dvema stebroma Marka in Todara in bo le malo dvignjen nad trgom, tako da bo občinstvu, za katero bodo postavili 5.000 sedežev, možno gledati laèuno Sv. Marka. Scene, kot ona ob prihodu junaka na ladjici iz leta 1600, odnosno scena ob prihodu gostov na gondoli, bodo na tak način možne kar v prirodnem okolju.
te, ki bodo na dvorišču Dože-
l,"'iiiiiiiiiiiii,i„iii„„iiii„„„il,iiiMiil„l„iil,llll„il„lli„il„iiiiUiniiiiiiiiiiiiii>.imiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiimiiiiii».i.itiitiiiiMiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
boste razburkano
OVEN (od 213. do 20.4.) Nekdo Vas bo skušal v poslovnih zadevah Prelisičiti. Spoznali se boste s prijetnimi ljudmi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ostanite Pri svojem načrtu, čeprav v začetku nekaj ne bo prav. Pripravljajte se na počitnice.
DVOJČKA (21.5. do 22.6.) Nudijo se vam priložnosti za stranski zaslužek. Ne ozirajte se na govorice.
RAK (od 23 8. do 22.7.) Obsežni poslovni razgovori, ki ne bodo nikamor privedli. V družini nekaj novega.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne popuščajte, čeprav ne bo šlo vse tako, kot bi vi hoteli. Vaša vera v nekoga se bo omajala.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Koristna pobuda, ki vam bo pripomogla k izboljšanju razmer. V domačem krogu prijetno razpoloženje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Predstojniki vam bodo zagrenili kako uro. Z ljubljeno osebo boste delali načrte za bližnjo prihodnost.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pomoč, ki vam bo prihajala od vseh strani, n» bo brez skritih na-
črtov. Pomirili vzdušje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ostanite pri svojih načrtih, ki so pravilni. Ne računajte s podporo sosedov in sodelavcev.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spuščajte se v nevarno tekmo, na katero niste pripravljeni. Večer preživite doma.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nepričakovane težave, ki pa jih boste premagali. Zanesite se na svojce.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nič kaj dobrega se vam ne obeta, vendar ne bo hudega. Za uspeh je treba najti pravi trenutek.
Od decembra 1943 so zavezni- i ške čete vodile med Neapljem in Rimom ostre in uničujoče borbe z nemškimi četami, ki so se bile utrdile v prirodnih -.n zgrajenih utrdbah na vsej bojni črti «italijanskega škornja» med Jadranskim in Tirenskim morjem. Za načrte zavezniškega .napredovanja je Montecassino predstavljal «kost v grlu». Nemški strategi so pravilno o-cenili, da je to mesto v dolini Liri kot nekakšen ključ, ki odpira odnosno zapira pot proti Rimu. Nemški strategi so dobro vedeli, da tisti, ki drži v rokah Montecassino, gospodari nad usodo «apeninskega škornja». Zato so v skalovju in na gričih pred Montecassinom zgradili eno najmočnejših utrdbenih črt minule vojne, kateri so dali ime «linija Gustav». Usoda teh položajev je bila poverjena znanemu nemškemu maršalu Kessel-ringu in elitnima 10. in 14. nemški armadi. Proti sebi so Nemci imeli reprezentativno zavezniško koalicijo, ki so jo predstavljale 8. britanska in 5. ameriška armada, nadalje francoski ekspedicijski korpus ter nekaj desettisočev odličnih borcev poljskega generala Andersa. Ten» je treba dodati še manjše »n manj pomembne kanadske 'n indijske sile. Takšno je bilo stanje v začetku maja 1944. leta.
Da bi se za oklopne enote odprla vrata, ki vodijo v dolino Liri in s tem dostop k rimskim vratom, so zavezniške enote 11. maja 1944 ob 23. uri zvečer prešle v odločilni napad. Morda bo najbolj nazorno prikazal epopejo «mediteranskega Stalingrada» e-den od ljudi, ki so v njej sodelovali in sicer eden od francoskih borcev, ki so kot člani francoskega korpusa svobodnih sil sodelovali v tej bitki. Francoz piše takole :
Tega 13. maja sem v sekundah pred odločilnim trenutkom mrzlično buljil v uro, ki mi jo je zaupal poročnik. Točno ob 23. uri sem svojemu častniku vljudno rekel:	«Gospod poročnik, izvo-
lite!». In poročnik Jean Eon se je z vso svojo visoko postavo prebil skozi kamuflažo in z vsem glasom, kolikor ga je zmogel, je zakričal: «Ogenj!».
Kot na naS znak je dirigentska palica boga vojne prelomila nebo, odprla zemljo in za naslednje ure proglasila veljavnost zakona smrti. Nad 1500 širokih ognjenih grl topovskih cevi, možnarjev, havbic in metalcev min je v zboru rjovelo. Toča jekla se je zrqšila na nemške položaje. Ze v prvih petih sekundah, Ki so sledile oglušujoči detonaciji, se je vzdolž linije Gustav razpotegnila vulkanska jeklena preproga. Okoli orožja te velikanske tovarne pekla, ki Jo jo ljudje postavili pod vedrim nebom, so sajasti do pasu goli vragovi skakali kot na ukaz in vedno nove in nove granate tlačili v že razžarjene topovske cevi.
Nemški odgovor na zavezniško topovsko točo je bil neko-
liko bolj bled, vendar pa še vedno oster. Vsak trenutek ’e kakega našega topničarja v krvi razneslo. Med tem pa so tovorni avtomobili v nepretrganih konvojih cisočev vozil dobavljali granate zavezniški tovarni smrti. Od časa do časa je po nekaj vozil hkràtj odlètelo visoko v zrak, skupno s strelivom in posadko. In vsakokrat smo slišali peklensko detonacijo, ko je eksplodiralo vse strelivo hkrati. Kose teles in razžarjeno železje so takoj odstranjevali s ceste !n blazni krvotok se je ponovno vzpostavljal
Avtomobili-cisterne ter skladišča razstreliva so eksplodirala na vseh straneh. Nemške obrambne črte na tem odseku bojišča so utrpele najstrahotnejše bombardiranje, kar jih je bilo v tej vojni od začetka do tega trenutka. Nato je veriga eksplozij pred nami začela izgubljati na svoji intenzivnosti in se začela postopoma oddaljevati na zahod. Ogenj na vrhu Montecassina se je razžarel v mogočno igro plamenov. Ognjemet razstreliva se je pred našimi očmi razvil v fantastično sliko .Sirene nemških metalcev min so rjovele kot «Stalinove orgle». Rjovele so brez odmora. Nato pa se je 32. severno-afriški bataljon naše divizije pogral na juriš na Gari-gliano. Skoraj hkrati so se An-dersovi vojaki pognali proti o-gnju nemške obrambe. Tem je bila poverjena najtežja naloga. Dnevno povelje se je glasilo: Zavzeti Montecassino.»
V krasnih majskih dneh, ki so temu sledili, so se juriši vrstili drug za drugim ter z ene in druge strani in trupla tisočev, padlih so še žive opominjala na usodo, ki jih čaka. V posameznih trenutkih se je Montecassino Američanom in Angle-žem zazdel, da se ne da zavzeti. Zato so z neprikritim občudovanjem poslušali «hura» Poljakov, ki so korak za korakom rušili položaje nemške obrambe. Ob koncu prvega dne te ofenzive je naša legija po neprestani borbi zavzela mostobran na Gariglianu. Obrambni pas na Mon tecassino je bil torej načet in obrambna črta Gustav potisnjena globoko nazaj.
Toda največje težave so nas šele čakale. Nemški protinapad na desnem krilu pri Girofanu je dobesedno semlel več tisoč naših bojnih tovarišev. V naslednjih dneh so se Kanadčani in Poljaki pqd neprestanim strašnim bombardiranjem pogumno poganjali proti Nemcem, ki so se obupno oklepali ruševin samostana Cassino, Končno je 20. maja, po devetih dneh izredno ostrih borb, Montecassino padel. Zavzeli so ga Andersovi Poljaki. Z vrhov, ki se raztezajo nad Gariglianom, so z dvignjenimi rokami krvavi in ranjeni prilezli iz utrdb in zaklonišč Nemci, ki so bili že na pol poblazneli. Komaj dva tedna pozneje, 4. junija, so zavezniške čete vkorakale v Rim,
(Historie)
!l UMETNOSTNIH GALERIJ
V MALI DVORANI VERDI GRAFIKE M. ŠUTEJA
O priliki šestega koncerta združenja «Arte Viva» v krožku za umetnost in kulturo se je otvorila v mali dvorani gledališča Verdi razstava desetih grafik Miroslava Suteja. Ta hrvat-ski umetnik že dalj časa ustvarja dela neobičajnega videza, ki niso ne abstraktna niti informalna, ker je v njih posebne vrste oblikovnost, na čeravno programat-sko usmerjena.
Sutej pripada torej struji, ki je poleg tako imenovane pop-artistične ,najnovejša veja košatega drevesa sodobne umetnosti. Slike tega hrvatskega. umetnika seveda niso vsakemu takoj razumljive. premnogim se dozdevajo kot hladni diagrami bioloških in fizikalnih raziskovanj. In ti morda niso daleč od resnice, ker lepoto teh listov gotovo občuti vsakdo, kdor je le količkaj prodrl v mikrokozmos narave in pozna čudovitost fotografskih povečav iz <ega območja, ki nam odkriva krasoto pokrajin sveta molekul in atomov. Pa tudi naravoslovec najde v njih marsikaj poznanega, saj risba v nekaterih grafikah sliči luskinasti koži plazilcev, v drugih mikroskopskim povečavam tankorezov sta ničnega tkiva in okamenelim okostjem dvoživk iz predpotopnih dob zemeljske zgodovine.
Sličnost oblik v prikazanih grafikah z onimi, ki jih srečujemo v neštetih panogah ved, ni slučajna. Je več ali manj zavestno izpeljana z neposrednim opazovanjem istih pa čeravno jo poglabljajo razni čisto slikarski nameni, kot so ustvaritev videza telesnosti in prevare gibanja slikanih' površin. Sutejeva umetnost so torej vrata v nov lepotni svet, ki nam ga odkriva znanost. Namreč kot je upodablja-
joča umetnost nekoč v pradavnini najprej odkrila lepoto živih bitij, ljudi in živali in šele tisočletja nato lepoto pokrajin, ter šele nedavno ono sanjskega sveta, nam sedaj odkriva lepoto na-rave, ki je dostopna le znanstveno oboroženemu očesu.
In to nam Sutej poustvarja s silo svoje emotivnosti v črno belih listih z risarsko natančnostjo risarjev, ';i so v preteklem stoletju risali za znanstveni tisk, kar jim je kazala okularna leča mikroskopa.
MILKO BAMBIČ
Nova vrata za baziliko
VATIKAN, 21. — Davi so s tovornjakom pripeljali iz Milana eno krilo vrat, ki jih bodo namestili v stranska vrata vatikanske bazilike na levi strani njenih glavnih vrat. Vrata je izdelal kipar Giacomo Manzu, ki dokončuje še drugo krilo teh vrat. Te bodo pripeljali v Rim prihodnje dni. Dela za namestitev obeh kril bodo trajala o-koli 40 dni.
Seveda ne gre za navadna vrata, pač pa za umetniško delo, ki je terjalo veliko časa, saj je razdeljeno na več panojev. Največji vrhnji pano prikazuje Kristusovo smrt na enem, Marijino pa na drugem krilu vrat, ostali manjši panoji, ki jih je S, pa prikazujejo prvi 4 smrt Abla, sv. Jožefa, sv. Stefana in sv. Gregorja, ostali 4 pa so «sodobni», ker eden prikazuje smrt papeža Janeza XXIII., drugi «nasilno smrt» v vojni, tretji «smrt v vesolju» in četrti «smrt na zemlji».
To so glavne upodobitve, med temi pa je še več manjših «vložkov», ki prikazujejo rastline in živaliSlike na drugi strani vrat ponazarjajo posamezne scene z otvoritve sedanjega vatikanskega koncila ter srečanje papeža Janeza XXIII. z afriškim kardinalom Rugamb wo.
Radio Trst A
7.00	Koledar:	7.30 Jutranja
glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Folklorni mozaik; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 Orkester;
17.20	Pesem in ples; 18.00 Venec pravljic; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Lutist B. Tonazzi;
18.45	Kernovi in Rodgersovi motivi; 19.15 Radijska univerza;
19.30	Lahka glasba; 20.00 Šport;
20.30	Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba; v odmoru Misli in nazori; 22.15 Od mazurke do bosse nove.
12.00	Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Lahka glasba; 13.45 Zborovsko petje; 14.20 Komorni koncert; 14.35 Strani iz arhiva.
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Dunajski valčki; 14.30 Melodije; 15.30 Slov. narodne; 15.45 Prenos RL; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Glasbena panorama; 17.40 Glasbeni paberki; 18.00 Prenos RL;
19.00	Kvintet Noel; 19.30 Prenos RL; 22.16 Kvartet Jackson; 22.40 Škerjančeve Suite na star način.
Nacionalni program
6.30	Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.20 Popevke;
PRED GOSTOVANJEM LJUBLJANSKE DRAME
Kako so
ocenili
«Talca»
Zmagoslavje «Talca» je tedaj zmagoslavje vseh: avtorja, gledaliških ustvarjalcev, občinstva. Trenutki takega soglasja so redki.
Vasja Predan, «Ljubljanski dnevnik»
Doživeli smo zares odlično predstavo, se pravi pisano, živo predstavo, ki je bila polna intenzivnega snovanja fantazije in stvar-niške moli.
Naše gledališče se je nekako nenavadno živo ujelo z značajem tega dela. Pokazalo je neugnan temperament, smisel za humor, veselje do slikovitosti in izredno občutljiv organ za naglo in intenzivno menjavanje razpoloženj. Našlo je v vseh svojih funkcijah pravi izraz za življenjsko vsebino te igre.
Josip Vidmar, «Delo»
Gostovanje slovenskih umetnikov se je končalo s predstavo Brendana Behana «Talec», peklensko in prešerno dramo, v kateri je spregovoril komplicirani duh sodobne irske usode, posamezne in kolektivne. Čeprav je celotna predstava v režiji Mileta Koruna imela popolno svobodo gledališkega duha, je bila notranje izredno organizirana in odrsko u-pravičena v vsakem trenutku, v vsaki norčavo zaneseni samovolji. Iz celotne predstave, ki je nosila svojo notranjo, legitimno vizijo, je velo nekaj anahronično bolestnega, toda obenem neizbežno življenjskega, s krikom zavoženih ljudi, s senco zmedenih usod, z varljivim sijajem upanja, s čudnim in nepodkupljivim človeškim sočustvovanjem.
Miroslav Mirkovič, «Borba»
Najvidnejši in najpopolnejši vlogi sta ustvarila Stane Sever, umetnik, čigar tudi molčanje je pretresljivo kot oddaljeno grmenje, in Mila Kačičeva, ki je kot neka dobrodušna, komična vila z vsako svojo gesto, z vsakim dotikom obsipala Behanovo delo s prefinjenim, sočnim in avtentičnim humorjem.
Vuk Vučo, «Književne novine»
Cestitati moram ponovno našemu igralskemu zboru za vrsto odličnih kreacij, ki so nam jih igralci pričarali z lahkoto, s pogumom in z veliko mero notranje svobode. Predvsem veljajo te besede za poglavitno dvojico te igre, za Dušo Počkajevo in Staneta Severje. Počkajeva je odigrala svojo vlogo resnično z veliko hrabrostjo, s silovito vnemo, s poletom, s pristnostjo in z okusom. V svoji nevarni vlogi ni nikdar prestopila meje, ki tako precizno loči okus od neokusa. In vendar, kolikšna energija in burnost temperamenta! Njeno notranje nasprotje je predstavljal njen partner, ki ga je predstavljal Stane Sever. (....) Zanimivo mešanico tako različnih človeških lastnosti je Stane Sever utelesil v svojem liku s suvereno intuitivnostjo, s superiornim mirom, s pretresljivo resničnostjo, skratka z velikim umetništvom. Mislim, da je Pat eden izmed najbolj dovršenih likov, ki so uvrščeni v galerijo podob tega visoko nadarjenega igralca. Menim, da moram takoj ob to dvojico postaviti Uh Tereze, ki jo je predstavljala Majda Potokarjeva.
Ta igralka nam je podala izredno subtilno zasnovano podobo kmečkega dekleta, vzgojenega v samostanu, ki pa je ohranilo vso čustveno prirodnost in žlahtnost. Podala nam je to žensko bitje z dosledno preprostostjo in neposrednostjo, ki je bila tako prepričevalna, da nas je ganila in zelo pretresla. Izredno lep liričen vložek v divji in smešni rapso-diki tega okolja.
Josip Vidmar, «Delo»
n!7
g Y//////M
PETEK, 22. MAJA 1964
10.00	Operna, antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas;
11.45	Manninove skladbe; 13.15 Giro d’Italia ; 13.30 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Glasbeni karnet; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Gubitosijev Koncert za klavir in orkester; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Lahka glasba; 19.10 Oddaja za delavce;
20.10	Giro d’Italia; 20.30 E. Fro-mentin-Luzi: «Dominique»; 21.00 Bizet: «Karmen».
//. program
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Rino Salviati; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Giro d’Italia;
11.20	Vesela glasba; 12.05 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. pesmi;
15.45	Koncert: 16.10 Rapsodija;
17.35	Mala enciklopedija; 17.45 G. Tanzi: «Morte dell’usuraio»;
18.35	Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia; 20.35 Glasbeni variete; 21.35 Znanost;
22.00	Jazz.
///. program
18.30	Likovne umetnosti; 18.45 Bertonijeve skladbe ; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Schoenbergova Komorna simfonija.
Slovenija
8.05 Lahka glasba; 8.30 Križem po Jugoslaviji; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domača simf. glasba; 10.15 Iz opere «Adriana Le-
couvreur»; 10.35 Novost na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domači zvoki; 13.30 Koncertne skladbice; 14.05 Sola; 14.35 Jug. pevci zabavne glasbe; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15 45 Jezikovni pogovori;
16.00	Vsak dan; 17.05 Pri baročnih mojstrih; 18.00 Aktualnosti;
18.10	Pesmi borbe; 18.30 Pripoveduje nam... 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Godala v ritmu;
20.10	Zunanjepolitični pregled;
20.20	Lahka glasba; 20.30 «Slovenska popevka 1964»; 22.10 Melodije; 23.05 Orkester Trovajoli;
23.20	Glasba našega časa.
Ital. televizija
8.30	Sola; 15.00 Giro d'Italia;
18.00	Program za najmlajše;
19.00	Dnevnik; 19.15 TV pošta;
20.10	Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Pirandello: «Cosi è (se vi pare)»; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Italijani v ital. filmu; 22.30 Lahka glasba;
23.15	Sport.
Jug. televizija
17.00	Ruščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.05 Filmski klub; 18.30 Poljudnoznanstvena oddaja; 18.50 Beti Jurkovič; 19.00 TV obzornik; 19.30 Janaček; Zapiski izginulega; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja;
20.45	Celovečerni film; 22.15 Jazz; 22.45 Poročila.
KREPITEV STIKOV OB MEJI
V nedeljo 31. maja v Mirnu obmejno prijateljsko srečanje
Na sporedu je nastop pevskih zborov in tekmovanje v športnih panogah
V nedeljo 31. maja bo v Mirnu pri Novi Gorici prvo mejno srečanje, v okviru katerega bodo športne, prosvetne in rekreacijske prireditve. Zamisel o takšnem srečanju Je nastala iz želja mirenskih in sovodenjskih prosvetnih delavcev, da bi se čimbolj okrepili stiki med tema dvema krajema, ki sta od nekdaj tesno povezana s sorodstvenimi, prijateljskimi in tudi prosvetnimi stiki. Ti stiki se ne nanašajo samo na Miren in Sovodnje, dva večja kraja, ki sta bila nekoč pod iste občino, ampak tudi na ostale vasi sovodenj ske občine.
Da bi zadobilo to srečanje večjo obliko, so se povabila k sodelovanju prosvetna društva obeh obmejnih področij Goriške. Program bo precej obsežen. Dopoldne bodo tekmovanja v namiznem tenisu in odbojki, popoldne pa v nogometu. Osrednja predstava bo 31. maja ob
19.30	v veliki mirenski dvorani. Nastopili bodo zbori Briški grič, Kras, zbor iz Ronk, otroški zbor iz štan-dreža ter združeni pevski zbori iz Goriške. Z Jugoslovanske strani bodo nastopili zbori Branik, Miren, Bilje in oktet iz Šempetra ter otroški zbor iz Nove Gorice. Med odmorom bo igral števerjanski instrumentalni trio.
Zvečer bo prijateljsko srečanje, na katero bodo povabljeni predstavniki obeh prosvetnih organizacij, prosvetnih in športnih društev, srečanje pa se bo zaključilo s prosto zabavo.
Prireditev ima predvsem namen utrditi kultumo-prosvetne stike med pripadniki enega naroda, ki živi ob meji. O podrobnosti programa bomo še poročali.
Na nedeljsko predstavo
TALCA
v izvedbi ljubljanske Drame bo peljal iz Gorice na predstavo v Avditoriju v Trstu
AVTOBUS
da bi si mogli tudi goriški Slovenci ogledati to znano Beha-novo komedijo
Vpisuje urad SPZ v Ul. A-scoli 1, tel. 24-95'tet raznašalec časopisa Mirko Kuzmin v So-vodnjah. Avtobus bo odpeljal s Travnika ob 15. uri in bo peljal v Podgoro, štandrež in Sovodnje. Prijave se sprejemajo najkasneje do DANES opoldne. Ce ne bi bilo dovolj udeležencev, se bo avtobus odpovedal. Voznina in vstopnina 850 lir.
Bliža se čas zaključnih šolskih prireditev
Po slovenskih osnovnih lolah na Goriškem se pripravlja več zaključnih prireditev in šolskih razstav. Požrtvovalno učiteljstvo si prizadeva, da bi otroci ob koncu pokazali, kaj vsega so se naučili. To je posebno važno za osnovne šole, da se otroci navežejo nanjo
in da tudi starši vidijo uspehe, ki jih dosegajo njihovi otroci.
Prireditve bodo zlasti po večjih jotah, kjer bodo zbrali sredstva za šolski patronat, ki bo v novem letu skrbel za najpotrebnejše otroke.
Prihodnje dni bomo poročali o krajih, kjer bodo prireditve in razstave. Prosimo učiteljstvo, da nam pravočasno sporoči, kdaj in kje bodo te prireditve, da bi ze mogli zlasti starši odzvati povabilu.
Opozorilo bivšim internirancem v Nemčiji
Društvo bivših političnih deportirancev v Nemčiji, ki ima svoj sedež v Gorici, na Korzu Italia 54/1 (na sedežu PSDI) sporoča naslednje:
Kar se tiče dokumentacije, ki jo morajo predložiti bivši politični deportiranci v Nemčiji pristojni komisiji, je še vedno potrebno preskrbeti si posebno izjavo mednarodnega Rdečega križa iz Arolsena v Nemčiji. Vendar pa sama ta izjava ne zadostuje, ter morajo prizadeti predložiti tudi drugo dokumentacijo, iz katere naj bo razvidno, kakšni so bili vzroki za deportacijo v Nemčijo (pripadništvo partizanom, sodelovanje z njimi, rasni, verski ali ideološki vzroki itd.).
Izjava RK iz Arolsena ostane tudi po teh predpisih osnovni dokument, ki pa mora biti podkrepljen s takimi pomožnimi dokazili, kolikor si jih prizadeti lahko preskrbijo. Prizadeti naj se za vsa podrobnejša pojasnila obrnejo na zgoraj navedeni urad v Gorici.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfMiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiKHiiiiiiiiiiHiiniiiitiiiiiiiiiiiiiimuai
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Ker ni znala šofirati le z vespo trčila v avto
Odšel je z doma in pustil ženo in otroke brez sredstev - Sovodenjc je vozil avto brez dovoljenja
Pred okrajnim sodnikom dr. Bas-sijem v Gorici se je morala včeraj zagovarjati 16-letna Nadja Zavadlav iz Gorice, Ul. Trieste 325, ker se Je vozila z vespo ne da bi imela predpisano vozno dovoljenje, ter 33-letni Giuseppe Varaldi iz Ločnika, Ulica Udine 22, ki ji je vozilo posodil.
Dne 5 decembra lani sta se skupaj peljala na vespi po Ul. Duca d’Aosta m ker dekle ni znalo šofirati, se je od zadaj zaletelo v avto bianchina ter sta oba padla na tla. Dekle se Je zaradi poškodbe moralo zateči v bolnišnico in od tam so vso zadevo prijavili policiji. Kvestura je pozvala pozneje dekle na zaslišanje, a se ni odzvala.
Pri včerajšnji razpravi se je Nadja opravičila, da se je hotela naučiti
šofirati in da je Varaldi le po mnogem prigovarjanju v to privolil. Sodnik ji je kazen odpustil zaradi mladoietnosti, Varaldija pa je obsodil na plačilo 10 tisoč lir globe. Branil ga je odv. Portelli.
Pod obtožbo, da ni dajal sredstev za življenje svoji ženi in trem mladoletnim otrokom, odkar je lanskega septembra zapustil skupno bivališče v Ul. Pasubio 11 v Gorici, bi se moral včeraj zagovarjati tudi 34-letni Pasquale Venturini, ki pa se ni predstavil pred sodnikom. Žena je izjavila, da se je od lanskega septembra vrnil domov samo enkrat in še takrat Je prišel samo po svoje reči ter ji ni nikoli dal niti lire, pač pa ji je pustil še dolgove. Izjavila je tudi, da ji je znano, da
lllllflllllllllirillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMMIIIIM
DANES V DVORANI TRGOVINSKE ZBORNICE
0 gospodarskem načrtovanju v deželi Trentino-Gornje Poadižje
Govoril bo predsednik te dežele dr. Dalvit - Med to in našo deželo je mnogo sorodnih problemov
VERDI, 17.30: «La calda vita», C. Spaak in F. Capucci. Italijanski barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «Sventole, manette e femmine». E. Costantine in F. Chaumette. Francoski čmobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «1 due colonnelli». Totò in Walter Pidgeon. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 16.30:	«Mondo matto
al neon». Dokumentarni film v režiji Carla Vea, glasbena spremljava Lelia Luzija. Mladini pod 18. letom prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr. ta v Gorici lekarna KUÈRNER, Korzo Italia St. 10, tel. 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najviš-jb dnevno temperaturo 25 stopinj ob 14. uri in najnižjo 8.9 stopinje ob 5.15 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 59 odstotkov.
Danes popoldne z začetkom ob
18.30	bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. Crispi v Gorici predsednik deželne uprave Trentino — Alto Adige predaval o gospodarski pro-gramaciji v tej deželi in o dosedanjih izkušnjah tamkajšnje deželne uprave na tem področju.
Predavatelj dr. Luigi Dalvit je znan strokovnjak, ki je napisal o tem in tudi o drugih problemih več zanimivih študij. Predavanje pa bo zanimivo tudi spričo dejstva, da gre v primerjavi z našo deželo za dve deželni upravi, ki imata precej podobne probleme in položaj. Obe ležita na meji, obe imata precej podobne razmere in u-stroj za razvoj gospodarstva, v obeh sta močni narodni manjšini, pri nas Slovenci, v Gornjem Poadižju pa Nemci in v obeh je potrebno ustvariti posebno vzdušje, ki je osnova za mimo sožitje večinskega naroda in manjšine, ki ima v neposrednem zaledju svoj matični narod. S tem v zvezi Je tudi vprašanje dobrih odnosov s sosednjo državo, pri čemer lahko prav narodna manjšina služi v močno oporo.
Spričo teh in drugih sorodnih problemov bo to predavanje dr. Dalvl-ta, ki Je bil tudi med organizatorji lanskoletnega proučevanja programiranega gospodarstva v deželah s posebnim statutom v Riva del Garda in kamor so bili kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki pokra-
jin naše dežele, nocojšnje predavanje visokega gosta zanimalo predvsem goriške gospodarstvenike, politike in druge, ki se zanimajo za to aktualno vprašanje.
Ker se mu je zmešalo so ga odpeljali v umobolnico
Prejšnji večer okrog 18. ure so poklicali leteči oddelek goriške policije v Ul. Micnaelstedter 7, v Gorici, kjer se je zaprl v svoje stanovanje 48-letni Giovanni Baudracco. Skupaj z njim Je stanovala tudi 5-letna deklica, ki ni mogla domov in ker Baudracco na klicanje sosedov sploh ni maral odpreti, je policija s silo odprla stanovanje. Poklicali so tudi zdravnika, ki je Baudracca pregledal in ugotovil pri njem znake umobolnega človeka. Zato so ga odpeljali v pokrajinsko umobolnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju.
Zapora ceste Jazbine-Bukovje
Županstvo občine Steverjan sporoča, da Je občinska cesta Jazbine-Bukovje zaprta za ves promet ker gradijo na tem področju občinski vodovod. Z deli so začeli dne 20. t.m. in cesta ostane zaprta vse do njihovega zaključka.
živi skupaj z neko drugo žensko, vendar ni vedela njegovega sedanjega naslova. Državni tožilec je zahteval za Venturinija 4 mesece zapora in 20 tisoč lir, s čimer se je strinjala tudi obramba. Sodnik pa je obtoženca obsodil na tri mesece zapora in 80 tisoč lir globe.
Ker ni imel voznega dovoljenja je bil obsojen tudi 20-letni Jurij Černigoj iz Sovodenj št. 22, ki ga je policija zasačila, ko je šofiral neki avto, ne da bi kdajkoli napravil vozniški izpit. Sodnik ga je obsodil na dva meseca pripora in plačilo 20 tisoč lir globe, vendar Je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je dr. Portelli.
Sodnik dr. Bassi.
V"N- 1 •
p* * Ll «L
Šesta etapa kolesarske dirke po Italiji
V ravninski etapi zmaga sprinterja M. Bariviere
Anquetil, kljub padcu, še vedno z roza majico
VERONA, 21. — Mino Bariviera si je že pripravil načrt za etapno zmago v prvih dneh letošnje dirke po Italiji. Hotel jo je doseči v Parmi, toda Taccone, ki je bil znan kot alpski vozač, se je nepričakovano spremenil v sprinterja in pustil Bariviero za seboj. Kolesar Carpana pa se je pripravljal na ma. ščevanje in danes mu je uspelo,
Prva seja odbora trgovinske zbornice
Predsednik trgovinske zbornice inž. Quirino Rigonat je včeraj na podlagi prefektovega dekreta i-menoval novi odbor zbornice. V začetku se je, izražajoč želje no vim članom odbora, zahvalil pod-prefektu dr. Vincenzu Palisiju za dveletno dejavnost na položaju izrednega komisarja. Poročal je nadalje o dejavnosti, ki jo je o■ pravil v dveh mesecih, odkar je bil imenovan na mesto predsedni. ks trgovinske zbornice.
Odbornikom je nadaLje predložil v odobritev S03 sklepe ter jih seznanil z najvažnejšimi vprašanji, med katerimi je razporeditev odgovornosti novih odbornikov, i-menovanje članov posvetovalne komisije proste cone, obnovitev stalnih komisij za industrijo, trgovino, kredite in kmetijstvo, gozdarstvo, gorsko gospodarstvo, prevozna in pomorska vprašanja, kakor tudi imenovanje zastopnika goriške zbornice v ustanavljajoči se deželni zvezi trgovinskih zbornic. Ker mora odbor čimprej izvršiti omenjeno delo, se bo znova sestal danes popoldne.
da je stopil na oder zmagovalcev.
Današnja etapa je bila kot nalašč
za hitrostne kolesarje. Konec ni razočaral, ker se je etapa zaključila kot je bilo predvideno. Zal Je prišlo pred ciljem do padca, ki je prav gotovo dal zaključku današnje etape drugo obličje. S padcem sta bila odrezana od borbe za prvo mesto mladi Durante, ki je bil favorit za današnjo zmago, in Spanec Alomar, kateremu so sicer vzponi bolj všeč, a je danes hotel presenetiti. Tudi Anquetil je bil v skupini padlih, a se je rešil brez poškodb. Moral pa se je precej potruditi, če ni hotel zaostati. Francoz se je namreč znašel pred živim zidom kolesarjev in ni mogel preko njih, medtem ko je bila bežeča skupina le 4 ali 5 km od cilja in je složno in hitro vozila proti Veroni. Anquetilu se je vseeno posrečilo, da se je pravočasno priključil prednji skupini, medtem ko je A-domi, prav tako zapleten v padec, nekoliko zaostal
Razen tega dogodka ni današnja etapa zabeležila nič posebnega. Ko. lesarji so vztrajali pri hitrosti 44 ali 45 km na uro, zaradi česar je bil vsak pobeg že vnaprej obsojen
na neuspeh. Samo Bailetti je poskusil s srečo, a se Je moral po treh kilometrih predati glavnini, ki je bila danes zelo budna. Zaključna bagarre se je začela kakih 200 m pred ciljem, ko se je Bariviera pognal sam naprej. Po cilju pa bi kmalu prišlo do pretepa, ker je Bailetti obtožil Tacconeja, da ga je udaril s komolcem in s tem povzročil padec.
TENIS
Anglija - Jugoslavija
v četrtfinalu
za Davisov pokal
LONDON, 21. — Knight, Sangster, Taylor in Wilson bodo sestavljali angleško reprezentanco, ki bo od n. do 13. junija nastopila v Man-
chesterju proti Jugoslaviji.
• * *
PARIZ, 21. — Tudi Italijan Gau-denzi se je moral posloviti od mednarodnega teniškega prvenstva Francije. V tretjem dnevu je klonil Jugoslovanu Piliču 6:0, 6:3, 6:3. Zanimivo je, da sta izpadla iz tekmovanja tudi člana avstralske ekipe za Davisov pokal Newcombe, ki je podlegel Argentincu Sorianu, in Roche, ki se ni mogel upirati Brazil-
cu Bamesu. V nadaljnje kolo pa so se uvrstili «avstralski uporniki», ki so bili izločeni iz reprezentance, Emerson. Fletcher in Mulligan.
Nicola Pietrangeli je v tretjem kolu premagal Američana Perryja 6:2, 6:0, 7:5. V paru z Avstralcem Mulliganom je Pietrangeli v I kolu tekmovanja v doublu odpravil av-strijsko-madžarsko dvojico Hainka-Komaromy 6:4, 6:0, 6:2.
VATERPOLO
Ce ne bo Indonezije
Arabska zveza predlaga bojkot tokijske olimpiade
KAIRO 21. — Arabske države so sklenile bojkotirati tokijske olimpijske igre če prireditveni odbor ne bo dovolil nastopa Indoneziji. Kot je znano je mednarodni olimpijski odbor diskvalificiral za nedoločen čas Indonezijo ker ta ni dovolila nastopa Taiwanu (Formoza) in Izraela na azijskih igrah, ki so bile 1962. leta v Djakarti.
To je sklenil včeraj svet arabske zveze, ki se je sestal v Kairu. Odbor je tudi sklenil, da bo še posredoval pri olimpijskem odboru. V nasprotnem primeru pa bo arabska zveza povabila države Afrike, Azije in Latinske Amerike naj bojkotirajo tokijsko olimpiado.
* * *
TOKIO, 21. — Japonska se bo udeležila letnih olimpijskih iger s 320 do 330 atleti, ki bodo nastopili v vseh panogah, ki so na sporedu. Anglija je 1948. leta, ko je bila olimpiada v Londonu, nastopila s 311 atleti, Finska 1952. leta v Helsinkih z 290, Avstralija 1956 v Melbournu z 287 in Italija 1960 v Rimu z 275 tekmovalci.
Ustoličenje Janeza Jenka v nedeljo na Sveti gori
V nedeljo 24. maja bodo na Sveti gori ustoličili novega apostolskega administratorja Janeza Jenka, ki bo upravljal tisti del goriške nadškofije, ki Je v Jugoslaviji. Svečanost se bo začela ob 10.30 s prihodom občinstva in duhovnikov, ki jih bo novemu apostolskemu administratorju predstavil solkanski dekan Andrej Simčič, ki začasno upravlja to cerkveno področje.
NA CILJU IN LESTVICA
CILJU VI. VERONA
VRSTNI RED NA
ETAPE PARMA
(100 km):
1.	BARIVIERA MINO (Carpano), 2.13’02”, s povprečno hitrostjo 45,101 km
2.	Marcoli Raffaele (Legnano)
3.	Qngenae Marcel (Flandria Romeo), Belgija
4.	Zilioli Italo (Carpano)
5.	Jongen Constant (Flandria Romeo), Belgija
6.	Ciampi
7.	Daglia
8.	Grata
9 Taccone
10. Ferretti; 11. Balletti; 12. Bruni; 13. Zandegù, 14. Mazzacurati; 15. Baldan; 16. Pifferi; 17. Meal-li; 18. Magni; 19. Macchi; 20. Vandenbergen. Siedi glavnina.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	ANQUETIL 21.07’59”
2.	De Rosso, z zaost. 30”
3.	Moser E. 1T3”
4.	Carlesi 119”
5.	Everaert 2T1”
6.	Poggiali 2’20”
7.	Baldini 2’28”
iiiiiiiiMHiimHiiiiiMiiiiiiiimniiiMiiiMiiiimiiiiiiiiii
Na košarkarskem turnirju
Nastop goriške SAFOG v Postojni
Jutri in v nedeljo bo v Postojni košarkarsko tekmovanje, Vi se ga bo udeležila tudi ekipa SAFOG 14 Gorice. Pri turnirju bodo sodelovale še ekipe Nanos iz Postajne, Lesonit in Hausbrandt iz Trsta.
Goriški košarkarji bodo odpotovali v Postojno jutri opoldne tei se bodo še istega dne pomerili z Nanosom iz Postojne. Naslednji dan pa jih čakajo tefeme z drugimi ekipami, Goričane bodo zastopali naslednji igralci: Rossi, Plo-teger, Baucon, Ortali, Rijavec, Rossi, Volz, Valenti, Scappin, De March, Illlcher, Bigotto, Brumati m ZulU,
8.	Zilioli 2’40”
9.	Dancelli 2’54”
10.	Nencini 2’59”;	11. Balmamion
3*03”; 12- Adorni 3’09”; 13. Taccone 3T8” ; 14. Motta ì'ti"-, 15. Maurer 3’31”; 16. Fontona 3’40”; 17. Moser A. 3’45”; 18. Ronchini; 19. Pambianco 4’06”; 20. Mugnai, ni 4’09”, itd.
RIM, 21. — Belgijec Baumes bo sodil mednarodno tekmo v vaterpolu Italija-Jugoslavijo, ki bo 30 t. m. v Genovi.
MEDNARODNINOGOMEI
Vse razprodano za Inter-Real Madrid
3 milijone lir nagrade vsakemu igralcu Interja?
BERN, 21. — Evropska nogometna zveza je sklenila, da bo treba finalno tekmo za pokal evropskih prvakov Inter—Real Madrid, ki jo bodo igrali 27 t.m. na Dunaju, v primeru neodločenega izida podaljšati za 30 minut. Te pol ure bodo razdelili v dva polčasa po 15 minut. Ce bi se tekma tudi v tem primeru zaključila brez zmagovalca, se bosta
enajsterici spoprijeli drugič v dvoboju, ki bo 3. junija v Amsterdamu.
* * *
DUNAJ, 21. — Za finalno tekmo za pokal evropskih prvakov, ki bo v sredo na Dunaju vlada v avstrijskem glavnem mestu veliko zanimanje. Vse vstopnice za stadion na Praterju, ki ima 74.000 so že razprodane za skupno 30.000 šilingov (približno 75 milijouov lir). Televizija pa je organizatorjem izplačala 23 milijonov lir za c-ddajo tekme po mrežah 24 držav
Nad 20.000 Italijanov si je žago-
V I,JURIJANI OD 15. DO 25. APRILA 1965. LETA
Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
Od 60 do 65 držav s 700 tekmovalci
LJUBLJANA, 21. — Danes je bila v poslopju Zavoda ing. Stanka Bloudka v Tivoliju prva tiskovna konferenca, s katero so hoteli prireditelji omogočili širšo informacijo o dosedanjem delu ta o problemih v zvezi z 28. svetovnim prvenstvom v namiznem tenisu, ki bo od 15. do 25. aprila prihodnje leto v Ljubljani.
Na konferenci sta predsednik pri-
reditvenega odbora Mitja Ribičič ta tajnik Peter Dular seznanila novinarje z izvedenim delom predvsem za ureditev prostorov, kjer se bodo odvijale borbe za zelenimi mizami.
Svetovno prvenstvo bo v novem poslopju, ki ga gradijo v Tivoliju. Zgradba bo najmodernejše oblike ta izredno funkcionalna ter bo seveda služila tudi za druge športne prireditve.
Prireditveni odbor trenutno predvideva, da se bo prihodnjega svetovnega prvenstva udeležilo 60 do 65 držav, ki bodo zastopane s 600 do 700 tekmovalci in s 150 funkcionarji. Tudi novinarji iz vseh delov sveta se bodo zbrali v Ljubljani ta sledili ter obveščali javnost o zavrt-
ljajih na prvenstvu. Prijav sicer Se ni, vendar ni pretirano trditi, da bo prišlo v glavno mesto Slovenije pri-bližno 400 predstavnikov četrte sile.
Istočasno s svetovnim prvenstvom bo v Ljubljani tudi kongres mednarodne namiznoteniške zveze. To so pač skopi podatki, s katerimi morajo prireditelji že računati ta se pripraviti, da bo prvenstvo potekalo brez zastojev, kot je tradicija organizatorjev v Jugoslaviji.
KOŠARKA
Ignis-Fides 78:70
BOLOGNA, 21. — V današnji prvenstveni tekmi I. moške košarkarske lige je vareški Ifnis premagal bolonjski Fides 78:70 ( 44:32)
tovilo prenočišča v številnih hotelih. Ti se bodo odpeljali na Dunaj s posebnimi vlaki in letali. Tudi iz Nemčije pričakujejo precejšnje število Italijanov ki so tam zaposleni. ° španske strani pa kaže, da bo prispelo na Dunaj približno 4000 navijačev Real Madrida.
Danes se je zvedelo, da je še nekaj vstopnic na razpolago, vendar so cene teh dosegle že bajne višine. Na Dunaju krožijo govorice, da bo vsak igralec Interja dobil v primeru zmage z Real Madridom 3 milijone Ur nagrade. Te govorice bodo verjetno odgovarjale resnici, ker je znano, da zmagovalec v tem finalu lahko za nadaljnje mednarodne nastope zahteva najmanj 18 milijonov in pol lir.
* * •
MADRID, 21. — Danes so javili, da bo Real Madrid nastopil v finalu za pokal evropskih prvakov proti Interju verjetno z naslednjo postavo: Vincente, Isidro, Pachta, Muel-ler, Santamaria, Zoco, Amando, Feto, Di Stefano, Puskas in Gente.
• • *
GENOVA, 21. — Od 23. t.ta. do 2. junija bo v organizaciji ligurskega deželnega odbora F1GC mednarodni turnir z udeležbo amaterskih reprezentanc osmih držav in sicer Italije. Francije, Anglije, Nemčije, Grčije, Malte, Holandske ta Španije. Lanski turnir je bil v Angliji, kjer pa je bila Italija že po treh tekmah iztočena. Prijavljene enajsterice so razdelili v dve skupini: v prvi bodo Italija, Malta, Holandska in Španija, v drugi pa Francija, Nemčija, Grčija ta Anglija.
Angleška enajstorica, ki bo tudi z istimi elementi nastopila na olimpiadi v Tokiu, je seveda favorit za končno zmago, pa čeprav bosta imeli to možnost tudi Nemčija in Francija.
* * •
BRNO, 21. — Z zmago v finalu nad VS Kosiče s 4:1, si je Spartak Sokolovo iz Prage osvojil češkoslovaški nogometni pokal.
* * *
BUDIMPEŠTA, 21. — Prijateljska nogometna tekma med olimpijskima reprezentancama Madžarske m Romunije se je končala neodločeno 0:0,
LIMA, 21. — Včeraj so na predolimpijskem kvalifikacijskem nogometnem turnirju južnoameriške cone zabeležili naslednja izida:
Kolumbija — Ekvador	4:J
Argentina — Urugvaj	3:1
1
morem...? Jaz sem ubožček, nikoli nisem imel kaj svojega, priženil sem se, v njenih rokah sem. Videla sta, kakšna je! Ce se z njo sprem, bom prej izgubil glavo kakor pri brigadi. Pa ti...? K*j ji s teboj? Ali si v patroli, ali si se zgubil, ali kam greš? Kakšna stiska te je prignala sem?
Kapara vzdigne karabinko in si Jo obesi na rame: — Nobe-na stiska, Imbro. Iščem zagrebški oddelek. Ne veš morda, kje ima zdaj štab?
— Štab? — se zamisli Imbro, — Bogibogme ne vem. Bili so tu nekje, a jih ni več. Sli so nekam bliže Zagrebu. Moral boš prekoračiti cesto Kr&pina-Zabok in Jih poiskati v vasi Hru-Sčici. Veš, kje Je ta vas?
— Vem.
— Ce ne veš, bi te moja žena peljala v našo vas... Imamo odbor... dobil boš vodiča.
Odločil se Je. da odrine in sl Je pritegnil pas in naravnal šlem:
— Hvala, Imbro... s tvojo ženo že ne! Ali hočeš sprejeti nasvet, preden se ločiva? Zdaj ko se žena vrne s straže, vzemi tisto sekiro in Jo udari s peto za ušesa, a udari Jo dobro, da se takoj zvali v tale tvoj bunker. Ubij jo, nikomur ne boš odgovarjal. Zglasi se pri zagorski brigadi in se bori za svobodo vseh — in za lastno!
Ni počakal, da bi slišal, kaj Imbro misli o tem nasvetu. Stegnil mu je roko, se obrnil in šel. Slišal je, kako Falačec kliče domobrana in ga nagovarja, naj napolni torbo. Rapare vse to ni več zanimalo, želel Je samo eno; stopiti iz te trohnobe, iti čimprej na sonce, na čistino in na zrak, pa če bi moral že na prvem koraku odpreti ogenj na sovražnika, ali udariti na juriš Samo ven. čimprej ven! Ni se mogel otreeti misli o Zagorju, o tem, kako Je to žalostna pokrajina, česarkoli se dotakneš, čemurkoli se približaš, povsod je kakor v tisti otroški IgH; ogenj, ogenj, ogenj...I Ravno tako kakor v morju: pod vsakim kamenčkom kakšna školjka, rakec, polžek, nekaj žive-
JOŽA HOR VA T:	-
lil v	v	_
,
«
< i
_ Ne bom... Ne boj se! To je moje začasno skrivališče.
Zdaj Pavelič kot konjederec lovi ljudi po Zagorju in Jih s silo mobilizira, a jaz se ne dam več mobilizirati! Brž ko ta lov na ljudi mine, se bom vrnil v vas. Mi ubožci v Zagorju se nimamo kam skriti, nimamo gozda in gora, skrivamo se, kakor zna-mo in moremo. Vsakdo od nas si izkoplje nekakšno jamo, nekakšen bunker, in to je kakor njegov revir in pazimo, da se revir spoštuje. Zato je bila moja žena tako jezna, kajti prišla sta v moj revir, tu okoli pitališča je moj revir... Najprej je mislila, da sta prava vojska, domobrani. in da sta prišla pom«, da me je kdo izdal. Najprej je bila v strahu, a ko je videla, da ni blizu nobene vojaščine in ko je videla, da partizana nista, ker zvezde nobeden nima na glavi, potem je vedela, da sta nekakšna potepuha in se na mah razvnela. Jaz sem vse to slišal, a nisem vedel, kdo je in se nisem upal oglasiti. Videla sta, kakšna je. kakor sam vrag! Pazi name in me varuje kakor oko v glavi, Kaj morem... moram jo ubogati!
Kapara ni vedel, kaj bi — ali naj se nakrohota, ali naj se zjoče, naj tolaži Falačeca ali sebe? Mislil je: prekleti fašizem, kaj vse je naredil iz naših ljudi. Pa vendar...
— Imbro, je mar tebi vse to potrebno, ali ni druge rešitve?
Ali ti m bilo lepše v brigadi?
Brez moči je skomignil z rameni in se potuhnil: — Kaj
UREDNIŠTVO: TRS'1 - UL. MONTEOCH1 « II TELEFON »3-808 ta »4«:« - Poštni predaj 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica SilvloPetaco ‘“J	“'”lr7ietnoR4HC'dtnR-^ Poštni'1" tekoč)	Zatožnlštvo tržaškega tisKa Trst 11 SSTA ' As" SFRJ ** ADTT, DZS.^Ljubl.tana,
letna 2.250 lir, polletna 4 400 lir celoletna 170o lir - SFRJ * tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna tD din,	1W0	P0*)®* trgovski isu finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške ta goriške pokrajine se
Stari trg 3/1, telefon 22-207. tekoči račun Pri	, Ljup.jan,	«MILASI:	RENKO i Izdaja ta tiska Založn.štvo tržaškega tiska. Trst_________________________________ _
ga vrvi.. Tako Je tu: na noben senik, na noben gozdič se ne moreš več zanesti!
Doteče ga domobran. Na koncu gozdiča najdeta «srako», kako čepi za grmom in opazuje okolico. Zvito je izbrala ta prostor, nadzirala je gotovo vse dohode do ograde. Domobran pripomni zlobno:
— Glej jo, kako stražari! Hrani svojega prašiča in nikomur ne pusti, da bi se približal. Pa kako ga pita! Ona že ve — vse, kar daje možu in prasetu, vse se ji vrne.
Puščala sta za seboj izgubljeni raj in se počasi spuščala v dolino.
Kot čaša dobrega zagorskega vina se je bleščalo sonce na zahodu. Sivkastomodra, skoraj sinja koprena je pokrivala kraj. Nad vinogradom se ob robu žive meje oglasi fazan: Rokoko., Kokokoko.,! — prhne in zleti, da kje na veji pričaka noč. O-glasi se tudi Kapara:
— Cas bi bil, da se tudi midva kam spraviva, meni nocoj ni do popotovanja. Truden sem in zaspan, moram s« pošteno odpočiti. A kam naj položiva glavo? Vidiš, fazan zakokodaka in odleti na vejo, da ga v snu lisica ne zgrabi. Kam naj zletiva midva, kam naj se spraviva, da naju v snu banda ne zgrabi? Kaj pojde va zopet na senik?
— Jaz na senik ne grem! — odločno izjavi domobran.
— Tudi jaz ne grem! — se strinja Kapara. — Ne bi rad ta enkrat objemal ustaša ne še enkrat krmil njegove konje., Pojdiva v kakšno zidanico! Na skednju nisva imela sieče, pregnali so naju ustaši; v gozdu nisva imela sreče, pregnala naju je baba. Morda bova imela več sreče v zidanici. Pojdiva torej v zidanico,.1
Mesec je že davno vzšel, sprehodil se je med zvezdami m ker je videl, da so vse zbrane, in ni imel nobenega drugega posla, se je spomnil Rapare. Saj res. kje Je ta popotnik? Obsije zemljo in obrne pogled na desno in levo, da bi odkril svojega starega znanca. Gleda torej mesec na zemljo, pregleduje
steze in prehode, vidi neštevilne partizanske mravlje, kako vrvijo in hitijo sem pa tja, a nikjer ne zagleda Rapare. A rad bi ga videl, rad bi ga vprašal, kako Je preživel dan, hotel bi vedeti, kam se je namenil: na vzhod, zahod, sever ali jug? Ku’ ka mesec v Jarke, preiskuje vinograde, a za Kaparo ni sledu. Komaj prekomaj ga odkrije skozi okence neke stare zagorske eldanice, kjer sedi za mizo in pije. Zares. Kapara in domobran sta imela srečo. Zidanica, ki sta si jo izbrala, je bila morda edina, ki je bilo v njej še v tem letnem času nekaj vina. Domobran je izvlekel sir, kruh, čebulo... skromne, a dobrodošle darove, ki mu jih je Imbro Falačec zmašil v torbo. Zdaj sl* imela streho nad glavo, ležišče, hrano, imela sta torej vse, kar jima je bilo treba. Po napornem dnevu in razburljivih dogodkih sta oba zaslužila počitek in okrepčilo. Franjo, ki je bil Pr'-pravnejši, je vlačil iz sodčka z bučico vino, ga pretakal v steklenico in postavljal na mizo Kakor se je kakšna steklenica prikazala, je Kapara segel po njej in jo požulil To gleda mesec, gleda in modro pa preudarno svetuje Kapari: — Ne PD toliko, Ulja, telo Je trudno, izčrpano, nisi vajen alkohola, ne pij toliko, vino te bo prevaralo, še žal ti bol — Da, modro svetuje mesec svojemu prijatelju, a Kapara ga ne sliši več. Ne sliši ga in se tudi zanj ne meni. V tistem sijajnem, zlatka-stem polmraku, obkrožen s posodami, sodi, steklenicami, v senc) črne starinske preše, drži Kapara v roki steklenico, maje se razigrano in naliva čašo sopotniku:
— Pij, sonce ti domobransko, da boš pomnil, kdaj te je po Zagorju vodil partizanski maček Ilija Kaparal Ne zaslužiš, a pij!
— Zakaj ne zaslužim? se začudi domobran.
— Nel — Pb ti?
— Tudi jaz ne. 2e zdavnaj bi moral biti na cilju, pa vidiš-— Zakaj potem piješ?
(Nadaljevanje sledit
naročajo prt upravi. — Iz vseb drugih pokrajin