St. 127 ^m igitMi« ttoBto tirati cn te pnta) v Trstu, v soboto 30. maja 1925, Posamezna številka 20 cent« Letnik L I/baia. izvzemši poj Asitkcoa št. 2U, L pisn a se ne sprel Pio;. F. Peric. — I-maša za mesec L 1-Za inozemstvo mesečno liutrai. UrednUtvo: uf l^AlJ IS^loa ^ t. r.V"'«' T;" J se pošiljajo ured j',/v JUg^^"** " J ne vračajo. — Orijfost. Tisk tiskarne ..amoft. narečni pol leta L 32— in celo leto L 60. Telefon uredništva in uprav« It. 11-57. Posamezne številk« v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo v fiirokocti ene kolom« (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 c«nt; ocmrtnic«, zahval«, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov, mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. besada, najmanj pa L 2,— Oglati naročnina m reklamacije a« pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uttoa sv. Frančiška Asiškega »t«v. 20. 1. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.' Sestanek a tlassolini-B'flnaunzio Samo bi menili mi, da akcija za pomlr-jenje duhov in ublaženi« razvnetih na- sprotstev se ne sme omejiti le na tabor bojevnikov. Seveda ne mislimo s tem, da bi se politična navzkrižja mogla sploh od- . • vzbudila v Italijan- praviti. Gotovo pa bi pomirjevalno vpti-Veliko pozornost je v zou ^ mini i vala na Qblike boja zavesti, da yt vsem sKijavmosti ze sama oti • da Qb- zajamčena svoboda političnega uveljav-sirskega pre<^dnika musscn ^ I. T k mQra opraviti Mussoli- isče pesnika.Ddogodkih nijeva vlada, če res hoče dovesti politično življenje na normalne tire! _ skijavnosti že sama vest o r.; je, kakor znane po tistih hrupnih dogodkih na Reki in poznejših umaknil v vilo Vitto-riale v Gardone - Riviera ob Gardskem, jezeru. Tedaj se je splošno govorilo da, se hoče D'Annunzio popolnoma umaknili iz javnega življenja ter se zopet posvetiti svojemu tihemu pesmskemu sno- izključn vanju vladne strani bi imel ta ohtsk Mossolinija pn D Ann^t dvojen namen: da sprejme Vittoriale la da e pesnik poklonil narodu m ki *e ima proglasiti za naroden spomenik, potem pa da hoče Mussolini preživeti tam par dni v miru in odtegnjen težavam vsakdanjega javnega življenja Radi tega aa tudi fašistom ne bo dovoljen vstop v Vittonale Poročila iz Gardone - Riviera so sporočala, da je bilo srečanje med obema «kon-dotiercoia» zelo prisrčno, objela da sta se in poljubila. V resnici je. bil fašistom zabranjen vstop v vilo. Pozne,si dogodki, ki so se odigravali za časa bivanja Mussoli-nija kot gosta pri D'Annunziju, pa opravičujejo domnevo, da namen tega obiska nt bil samo tisti, ki ga je navedlo prvo uradno tolmačenje. . Fašistom je bil sicer res zabranjen vstop, pač pa je bil sprejet znani bojevnik in vojni pohabljenec Delcroi* z nekoliko tovariši. Razgovor med Mussolmijam D An-nunzijem in bojevniki je bil — kakor so se glasila poročila — daljši m zelo prisrčen. Zelo neverjetno pa je, da bi si biU v tem razgovoru izmenjavah samo osebne ljubeznivosti, ali da bi bili govorih le o vremenu. iMarveč je zelo verjetno, da so razpravljali tudi o drugih važnih stvareh, tudi takih, ki so v zvezi s sedanjim političnim položajem v Italiji. Do tega uver-ienja moramo priti, če imamo pred ocmt dve pomembni dejstvi. Prvo bi bilo skrajna napetost med bojevniki in sedanjim režimom, drugo pa, da sta Delcroix in D An nunzio zaupnika bojevnikov. Sestali so se torej prvaki dveh nasprotnih taborov. Dalje je važno dejstvo, da tudi v najhujših spopadih med bojevniki in ljudmi sedanjega režima ni hotel Delcroix prekiniti vseh stikov s sedanjo vladavino, in da tudi D'Annunziju ni ljubo dosedanje sovražno razmerje — kakor je naravno , da tudi Mussolini ju ne more biti ljubo, da je v navzkrižju s tistimi, ki so krvaveli za zmago domovine. Saj označa Mussolini svojo vlado kot «vlado zmage». Ali se spričo teh dejstev ne narinja naravnost misel, da je bila napetost med bojevniki in režimom predmet razgovorov, da so torej iskali izhoda iz te situacije, mučne za osebe z obeh strani, ki so se sestale, da so izkazale načina. kako naj b{ se to navzkrižje poravnalo, ali vsaj ublažilo?! So pa še drugi znaki, ki kažejo na to, da je imel obisk Mussolinija tudi naslednji, ako ne glavni namen. Mussolira in D An-nunzio sta poslala kralju pozdravno in udnostno brzojavko. V svojem odgovoru, sestavljenem v izredno toplih besedah, ie izrazil kralj željo, da bi se srca naroda zedinila, ker tako ujedinjenje zahteva domovina od svojih sinov. Pomembnost tega kraljevega apela na naslov naroda je tem očitnejša, ko si moremo upravičeno domnevati, da kroni ni bil neznan namen obiska Mussolinija pri D'Annunziju. pred svojim odhodom iz Gardone - Riviera se je Mussolini premestil v Grand Hotel. Mimo hotela se je vršil velikanski sprevod, ki se ga je udeležilo tudi kakih petnajsttisoč fašistov, ki so prirejali Mus-soHniju navdušene ovacije. Po odhodu Mussolmija je krenil sprevod pred vilo D'Annunzija, ki je z balkona nagovoril zbrane Fašiste. Pozival jih je k Seja poslanske zbornice Za reformo zakona o javnem varstvu. 220 poslancev, proti 11; 219 za reformo zakonikov, 12 proti. RIM, 29. Na današnji seji poslanske zbornice se je vršilo tajno glasovanje o pooblastilih za reformo zakona o javnem varstvu. Za pooblastila je glasovalo 220, proti 11. poslancev. Glasovanje o pooblastilih ,:a reformo zakonikov (kazenskega, kazensko-pravdnega reda in civilnega zakonika) je glasovalo 219, proti 12 poslancev. Seja je končala ob 17.25; jutri seja ob navadni uri. _ načrt zakona o odpuščanji] dfiavail uradnikov s RIM, 29. Minister pravde on. Rocco je predložil poslanski zbronici zakonski načrt o odpuščanju državnih uradnikov. Zakonski načrt sestoji iz 3 členov. Prvi člen daje pravico vladi, da v teku 31. decembra 1926. odpusti funkcijonarje, uradnike in agente, civilne ali vojaške, neglede na primere, ki jih predvidevajo sedanje določbe. Odpustitev se lahko izvrši radi nastopov, v uradu ali izven njega, ki vzbujajo sum, da uradnik ne vrši zvesto svojih uradniških dolžnosti, aH radi nasto, pov, ki so sploh v kontrastu s splošnimi političnimi smernicami vlade. O odpustitvi uradnikov nad 6. stopnjo odločuje ministrski svet. Čl. 2. določa, da se odpuščenim uradni kom lahko izplača pokojnina po dosedanjih določbah. Za likvidacijo pokojnine zadostuje služba 15 let. Odpuščenim uradnikom, ki nimajo 15 let službe, se izplača odprav nirja in sicer za vsako leto službe enomesečna plača. V čl. 3. je rečeno, da lahko vloži proti odpustitvi rekurz na državni svet, toda le v slučaju nepristojnosti ali kršitve zakona. Parlamentarni odbor bo proučil načrt v torek. Zbornica bo razpravljala o njem šele novembra meseca. Ni pa izključeno, da pride na dnevni red še tekom sedanjega zasedanja. _ USTANOVITEV REŠKE ŠKOFIJE REKA, 29. Od službene strani se doznava, da bo v nedeljo v tukajšnji cerkvi sv. Vida prečitana bula papeža Pija XI., s katero se ustanavlja reška škofija. Za reškega škofa bo imenovan ®edan. apostolski administrator mons. Sail. Zupna cerkev sv. Vida bo proglašena za škofijsko stolnico. Naznanitev dopolnilnega davka. RIM, 29. Finančno ministrstvo sporoča, da bodo v nedeljo, 31. t. m., davčni uradi odprti od 8.—20. ure v svrho naznanitve dopolnilnega davka na dohodke. II Avdijence na dvoru. Kralj Aleksander odpotuje v Topolo. BEOGRAD, 29. (Izv.) Politični položaj se razvija v znamenju napora radićevcev, da bi prišli v vlado. V ta namen so pristali že na vse pogoje radikalov: na monarhijo, ustavo in na oblastne volitve. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da ima Pašič — kot ministrski predsednik — dolžnost in pravico, da zasliši zastopnike vseh parlamentarnih skupin, med temi tudi radičevce. Radi tega se splošno pričakuje, da bo Pašič v najkrajšem času sprejel Pavla Radića. Že danes se je Pavle Radić slogi. Ozdraviti da se morajo od strasti m j ja vil v predsedstvu, a ga Pašić ni utegnil hrupnih prireditev! Vi ste — je vzkliknil j sprejeti. D'Annunzio — novi ljudje, toda to ne po-j Gotovo je, da ne bo Pašić pristal na meni, imeti hibe starih ljudi!! Italijani mo-j morebitno izključitev iz vlade kake stranke rajo biti molčeči in razumeti se morajo j (samostojnih demokratov), med seboj! j Ob 10.30 je kralj sprejel ministrskega Pa še eno vest moramo podčrtati. Vest | predsednika Pašića. Za njim je bil na dvoru namreč, ki jo beležijo italijanski listi, daI minister Žerjav, ki je ostal pri kralju tudi je D'Annunzio sprejel nalogo reorganiza- na kosilu. Razgovarjala sta se o političnem ci»e bojevnikov. ! položaju. Nadalje je kralj sprejel ministra Ne vemo, morda se motimo, ko vsi ti j pravde Lukinića, ministra za javne zgradbe dogodki in pojavj napravljajo na nas vtis, Uzunovića, prometnega ministra Radoje- viča, ki mu je poročal o jadranski železnici v zvezi z inozemskimi posojili, ministra Grisogono ter končno prosvetnega ministra PribičevTča, ki je ostal na dvoru do 21. ure. Vse te avdijence so v zvezi z odhodom kralja v Topolo, kjer ostane več tednov, nakar se odpelje z družino na Bled. «Samouprava» o odnošajih med radikali in radićevcL BEOGRAD, 29. « Samouprava* prinaša prvič po znanem govoru min. predsednika Pašića političen članek, ki se smatra kot značilen za razmere med radičevci in radikali. « Samouprava« priše, kakor da bi se odnošaji med obema strankama v ničemer ne poslabšali. Med drugim pravi: »Notranjepolitični položaj se razvija v dveh smereh, na eni strani nadaljuje skupščina svoje zakonodajno delo, na drugi strani pa so izgledi z oziram na preokret o Radi-ćevi stranki dobili določne oblike. Vprašanje mandatov, glede katerih je zaključil da se hoče z obeh strani pomirjevalno vplivati na nasprotna si tabora in odpirati Ppt do poravnave nasprotstva med bojevniki in vladinim režimom. Utrja se torej v nas uverjenje, da Mussolini ni šel v Gardone - Riviera le na oddih in mirne prijateljske razgovore s pesnikom, marveč da mu nasprotstvo bojevnikov otežuje položaj, kar je razumljivo tein bolj, ker imajo bojevniki velike mase za seboj po vsej državi, da so radi tega važen činitelj v političnem življenju države, ki ga noben načelnik vlade ne more kar prezirati. To naše uverjenje, da je bil obisk MussoKnija pri D'Annunziju važen političen dogodek, 'podkrepijajo tudi komentarji v italijanskem tisku o sestanku v Gardone - Riviera. Seveda je imel Mussolini še pose-be n političen cilj. D'Annunzio kol slavljen •pesnik-vojak je danes neoporečno velika morajna sila v italijanskem taboru. Če bi ga Mussolini zvabil iz zaiišja in ga pridobil, da javno nastopi za vlado, bi bila to velika moralna pridobitev za Mussolinija. svoje delo parlamentarni preiskovalni odbor, se nahaja ie vedno ▼ stanju proučevanja, tako da presoia javno mnenje zadevo različno z ozirom na strankarsko obeležje. Paiićev govor j« bil samo nepopolno in deloma netočno objavljen, kar je popolnoma naravno pri govorih v klubu, ki so namenjeni samo poslancem in katerih besedilo se javnosti ne more objaviti. Medtem ko je pozornost javnega mnenja posvečena popolnoma temu vprašanju, občutijo gotove manjše stranke, katerih pomen je po preokretu v HSS znatno padel, neprijetnost tega položaja Ta velja zlasti za muslimansko stranko Ur. Spaha, kakor tudi za stranko dr. Korošca. Ta dva krila Davidovićeve skupine občutita neprijetnost svojega položaja, kar je znamenje, da se je položaj zboljšal in da so dani vsi predpogoji za uspešen in ugoden razvoj v interesu krone in naroda.« Kronski svet odobril ukrepe proti princu Georgju. BEOGRAD, 29. Kronski svet je odobril zadnje ukrepe glede zdravja princa Gjeorgja. __ Dr. Ravnikar prešel v tabor davidovi-ćevcev? BEOGRAD, 29. (Izv.) Današnja «Samo-uprava» pproča o dr.ju Ravniharju in njegovem glasilu «Nar o dni Dnevnik* naslednje: Pred volitvami je dr. Ravmhar pričel izdajati «Narodni Dnevnik*. Prvotno je bil list pisan tako, da je vse kazalo, da zastopa cilje radikalne stranke. Kmalu pa se je list pričel nagibati k opoziciji in v svoji številki od zadnje srede (27. t. m.) pa je prinesel članek «Ni kompromisa!« iz katerega je razvidno, da se je Ravnihar postavil na stališče bloka narodnega sporazuma in seljačke demokracije. Z ozirom na to smatramo, da je dr. Ravnihar prekinil vse zveze z radikali, v kolikor fih je sploh še imel. «Narodni Dnevnik* naj se od sedaj dalje smatra za čisto opozicijonalen list. Sprejem novega angleškega poslanska v Beograda BEOGRAD, 29. Včeraj je bil z običajnimi ceremonijami sprejet od kralja v slovesni av-dijenci novoimnovani angleški poslanik na jug. dvoru g. Kenard ter je ob tej priliki izročil kralju svoje akreditive. G. Kenard je od 1. 1919. služil v Rimu kot prvi svetovalec britanskega poslaništva. V tem svojstvu je neko-likokrat izvrSeval dolžnosti opravnika poslaničkih poslov. V političnih krogih se razlaga dejstvo, da je britanska vlada poslala v Beograd enega najodličnejših mlajših diplomatov, za dokaz, da hoče na Balkanu voditi aktivno politiko in da bo vodstvo te politike poverjeno belgrajakemu poslaniku. — Dosedanji britanski podanik Sir Young je stopil v pokoj. Vojak, ki je ustrelil tri častnike, prijet. NOVI SAD, 29. Pred kratkim je v Pe- tr o vara dinu ustrelil arnavtski vojak Hasan Ntstar, ki je bil na straži, dva jugosloven-ska častnika in nekega ruskega polkovnika ter nato pobegnil. Sedaj so morilca prijeli in ga odpravili v vojaški zapor v Petrovaradinu. Na vsa vprašanja izjavlja Nistar pri zasliševanju, da se prav ničesar ne more spomniti, ker je storil svoj čin v popolni pijanosti. Pojutrišnjem prepeljejo Arnavta v Beograd, kjer prtde pred vojaško sodišče. _ Ilovi nemiri v Mi Mti med razpravo o položaju v Maroku. PARIZ, 29. Tudi na sinoćnji seji poslanske zbornice je prišlo do burnih prizorov. Komunisti so med razpravo o Maroku povzročili nove nemire. Kot prvi govornik je nastopil Maginot, ki je v imenu manjšine izjavil, da bo glasoval « svojimi prijatelji za resolucijo, ki so jo sestavile skupine manjšine. Na koncu je govornik pozval vse Francoze v enotno fronto za borbo proti skupn. sovražniku. Pri. tem je skrajna levica hrupno protestirala, češ da se noče družiti z desnico. Po zopetni otvoritvi seje, ki se je radi nemirov morala prekiniti za pratek čas, je povzel za besedo Pamleve: «Nihče od nas — je rekel — ne bo mislil, da se hoče žrtvovati življenje le ei^ega francoskega vojaka, ako ne gre za to, da se odgovori na napad. Nimamo ni kakih osvojevalnih namenov, niti se bavimo z načrti za kako kolonijalno ekspanzijo*. Ministrski predsednik je med splošnim odobravanjem zbornice zatrdil, da je Francija zasedla Uergo radi varnosti Maroka in da ni nikoli ovirala aprovizacije Rifancev. Tudi je Pamleve na podlagi statuta za Maroko, kakor ga določajo mednarodne pogodbe, ugotovil, da niso Francozi kršili mej španske cone. Razložil je težave, v katerih je Herrioto»va vlada pooblastila maršala Lyauteyja, da je zasedel Uergo, ter je zatrdil, da bi bili, ako se ta zasedba ne bi bila izvršila, Rifanci danes že v Fesu. «Stanje naših čet v Maroku — je zaključil- Painleve — ne presega stanja iz leta 1914 in 1921. In sem prepričan, da bo maršal Lyautey zmeren pri zahtevanju novih o^ačenj. Zahtevalo se je od mene, naj sporočim, koliko žrtev smo imeli Do včeraj je bilo 400 mrtvih, od teh dve petini Francozov ki tri petin« domačinov, 31 vojakov- m ponaša, 1100 je bilo ranjenih.« S komunističnih kkpi so se tedaj začuli klici: «Do& c *ofnol» Tu je Henrfot prevpU razgrajanje komunistov ter pozval zbornico, da naj iz- reče priznanje onim, ki so častno padli. Poslanci centra, lsvioe in desnice so vstali ter dolgo časa ploskali tem Herriotovim besedam. Komunistični poslanci so medtem uprizorili demonstracijo proti predsedniku ter vzklikali proti vojni. Seja je bfla zopet prekinjena, nakar se je ob 22. uri začela nočna seja, ker se je hotelo še sinoči zaključiti to razpravo. Do glasovanja pa ni prišlo, ker ga je zbornica odgodila na današnjo sejo. Zbornica izrekla vladi zaupnico. PARIZ, 29. Poslanska zbornica je na svoji današnji seji sprejela s 537 glasovi proti 29 resolucijo, ki izreka vladi zaupnico ter odobrava njeno politiko z ozirom na Maroko. Francoski ministrski svet, PARIZ, 29. Davi so se ministri in drž. podtajniki sestali v kabinetu vojnega ministra pod predsedstvom Painlevćja, Briand, minister za zunanje stvari, je po ročal članom vlade o zunanjepolitičnem položaju s posebnim ozirom na Maroko. Razložil je spojim tovarišem stanje diplomatskih razgovorov, ki so v teku med zavezniki glede garancijskega pakta in vprašanja razorožitve. Končno je {ministrski svet pretresal politični položaj, ki je nastal po zadnji debati v poslanski zbornici. Francoska previdnost pred boljševiki PARIZ, 29. Journal poroča, da je zunanje ministrstvo sklenilo, da zavrne vizum 680 ruskim državljanom, ki se izdajajo za delegate izvoznih sindikatov, v resnici pa so boljšev&ki propagandisti. Sen. Sforza povabljen v Francijo. LYON, 29. Listi poročajo, da je vseučilišče v Lyonu povabilo sen. Sforzo, da predava o italijanski zgodovini. Sen. Sforza je povabilo sprejel ter bo imel okoli 1. junija prvo predavanje. Boljševiki prodajajo zlatenino ruskih caric. LONDON, 29. Iz Rusije prihaja vest, da je sovjetska vlada sklenila prodati dragulje ruske krone. Posebna komisija bo prejela nalog, da ponese dragulje — med temi je tudi krona carice Katarine II., nadalje žezlo, v katero je vdelan dijamant Orlov. Dragulji se cenijo na 300 milijonov zlatih rublov. Rusko poslaništvo v Londonu v nevarnosti LONDON, 20. Agencija «Reuter» poroča, da straži rusko poslaništvo v Londonu oborožen detektiv, ker je poslaništvo prejelo grozilno pismo. Zločinski napad nahujftkanlh seljakov PAKRAC, 28. V selu Kukunjevci s« j« dogodil včeraj senzacajotiaini slučaj zločina fanatiziranja mas. Zjutraj so se zbralt kmetje, oboroženi s sekirami, palicami in kosami ter hoteli Izgnati iz sela vse Čeha, Slovake ki Nemce, katerih je v onih krajih precej. Napadli so hišo Čeha Honjeka, ki je zbežal preko vrta, zagrabili pa so njegovo ženo, katero so slekli do nagega in jo izvlekli skozi okno, jo peljali v drugo hišo in jo tako pretepli, da je zvečer umrla v pakreški bolnici. "* Nov poraz Rifancev Abd-el-Krimov brat težko ranjen MADRID, 29. List «Siglo Futuro» poroča iz Melille, da so bili po vesteh iz francoske cone vstaši ponovno poraženi. Njihove izgube iznašajo 524 mož, med temi 17 glavarjev. Brat Abd-el-Krima je bil baje težko ranjen. Dunajska univerza zaprta Surovosti dunajskih visokošolcev proti nji, hovim tovarišicam. DUNAJ, 29. Po včerajšnjih nemirih na univerzi je rektor podpisal ukaz, po katerem ostane vseučilišče do nadaljnga zaprto. Akademiki, pristaši skrajnih nacionalistov so s takoj popoldne zbrali pred univerzo, kjer je eden izmed njih imel, govor, v katerem je grozil, da bodo nemški nacijo-nalci temeljito obračunali z Rennerjem in Deutschom. Pri tem so bile opažene nekatere dijakinje, ki so nosile socijalno-demo-kratski znak. Nacijonalci so jih tedaj obkolili, jim vrgli klobuke z glav ter jih začeli vleči za lase. Posebno slabo sta naleteli dve dijakinji s pristriženimi lasmi, kateri sta bili od akademikov-nacijonalcev javno zasramovani, češ da poštena nemška deklica ne sme nositi pristriženih las. Do drugih takih neokusnih prizorov je prišlo tudi v notranjosti univerze. Velike denarne izgube «Schulvereina > DUNAJ, 29. Avstrijski socijalni deraokratje nasprotujejo z vso odločnostjo prošnji nem-1 škonacijonalnih borben h društev Schulve-reina» in «Sudmarke», da vlada dovoli javno i zbirko prispevkov. Socijalni demokratje so J vložili v parlamentu daljši protest, v katerem 1 protestirajo proti temu, da vlada trpi pobira-j nje prispevkov po uradih za ti dve borbeni | društvi. Protest tud omenja, da Schulverein ' ne zna umno gospodariti z denarjem, ker je pri bankrotni nemoškonacijonalistični banki ^Deutsche Bodenbank» -»gubil 526 milijonov avstifskih kron. Predsednik te banke je bil bivši predsednik avstrijskega parlamenta dr. Gross, ki je še sedaj predsednik Schulvereina- DNEVNE VESTI Drufrjo Slovanov v Italiji zo Društvo narodov S noči se je vršilo v uredniških prostorih našega lista številno obiskano ustanovno zborovanje «Društva Slovanov v Italiji za Društvo narodov». V imenu pripravljalnega odbora, ki je dal pobudo za ustanovitev te prepetrebne človekoljubne organizacije med nami, je obširno poročal poslanec dr. Wilfan o Društvu narodov, o ideji bratstva in miru med narodi in o Mednarodni zvezi društev za Društvo narodov. Nato so bila odobrena pravila novega društva, nakar se je izvolil njega odbor s poslancem dr. Wilianom na čelu kot predsednikom. Sledila je izčrpna razprava o organizaciji Društva Slovanov v Italiji za Društvo narodov. Debate so sč pridno udeleževali številni prisotni zborovalci. Ko je še poslanec dr. Wilfan ponovno pozval prisotne, naj se posvetijo z vso vnemo delu za idejo miru in bratstva med narodi, je je bilo to važno zborovanje zaključeno. Obširnejše poročilo o poteku zborovanja prinesemo v jutrišnji številki našega lista. Za naše ceste Radi nedostatkov na deželni cesti med Volčami in KozarŠči in na državni cesti pri teh dveh krajih, o katerih je poročala «Edinost» 21. t. m., se je poslanec Wilian takoj obrnil do pokrajinskega tehničnega urada in civilnega genija v Vidmu. Od civilnega genija je že prejel zagotovilo, da se bo njegova opozoritev upoštevala, brž ko bodo na razpolago že zaprošena sredstva. _ Palčeve izjave o hrvatskem vprašanju Nedeljske :zjave g. Pašića so izzvale 9ilen hrup in so pomenile senzacijo, ki je ni mogel sprejeti z zadoščenjem nikdo, ki mu ye na tem, da pride država do notranje konsolidacije. Zato je Pašičev govor vznemiril tudi iskrene prijatelje države. To vznemirjenje pa je neutemeljeno, ker nas učijo izkustva, kako se važne izjave državnikov često podajajo netočno, v izkrivljenem zmislu in tendencijozno. Zato je priporočljivo, da se ne preveč nagli s sodbo pod vtisom prvih vesti. Tako je tudi v tem slučaju. Raznašal se je krik, da so vsa pogajanja za sporazum med Hrvati in Srbi definitivno preknjena, da je prenehala akcija za sporazum in da je ta pokopan. 2e naslednji dan pa je prišlo sporočilo, da Pašič izjavlja, da ni govoril tato, kakor se mu podtika ter da hoče dati tozadevno pojasnilo. Tako pojasnilo je priobčilo glavno glasilo radikalne stranke «Samouprava». Prineslo je tozadevni inkriminirani odstavek iz Pašiće-vega govora. Pajič je res grajal poročilo an- t ketnega odbora v Zagrebu, ker ni proučil vseh momentov, ki so potrebni za odločitev o spornih radičevskih mandatih. PaŠič je izjavil tudi svoje uverjenje, da so se zaprti radičevS*ci veljaki pregrešili proti zakonu. Zato da se pro- ces ne more ustaviti, ker to ni predmet pogajanj med strankami, marveč stvar sodnije, ki izvaja zakone. Naglašal >e nadalje, da se ne vodijo nikaka tajna pogajanja z radičevci. Potem pa je izvajal — glasom besedila v «Samo-uprav!» — da so izjave, ki sta jih podala V seupščini Pavli i Radić in Supetina, take da se ne more dvomiti na njih iskrenosti ter da morejo spremeniti politično sicuacijo. Ali — tako je dostavil PaŠič — to ne more iti tako hitro! Potrebno da je, da radičevci dokažejo z daljšim delom, da želijo iskreno in trajno sodelovati za konsolidacijo in jačenje države. Razpršiti da morajo vsak sum, ki Še obstoji v izvestnih krogih, da je sprememba radičev-ske politike le začasna in le narinjena po političnih prilikah in da se hočejo zopet povrniti k svoji stari politiki, čim bodo razmere povoljne za to. Izjave g. Pašića po tem besedilu zvenijo povsem drugače, nego pa trditev, da je Pašič pokopal vsako nado do sporazuma med Hrvati in Srbi, da so torej vse sanje o porair-jenju o sporazumu in spravi definitivno odsa-njane. Izjave Pašića so pač nepovoljne za zaprte radičevce, nikakor pa ne za veliko misel sporazuma, razven, če se izjava, da to ne more iti tako hitro, hoče tolmačiti 1 mor®J* f1\?°P/rl J J ,. ,, • • 1 * vri • 7L- ^^ nem nacrtu spremenjena v angleški park z It A ^o J^V* A visokim, drevesnimi nasadi in z otroškim igri- šče _od 12,4^13. ure v društvenih prostorih. ..^ y An^ejki je bil tedaj žr- tvovan za stavbeni prostor za goriški tehnični v nedeljo položen temeljni kamen; druga po-j hotela Did'č koncert v opomin mojstra Jakoba Puccinija s sledečimi njegovimi skladbami 1. — Predavanje v Saležu je radi tehničnih ovir preneseno na še nedoločen čas. — Spored veselice pevskega društva «VeJi-k© Graelj z izbranimi komadi. ŽABNICE, angleške kljnčavnice, ključi, obliči, pile, žagice, vfjati, žeblji itd. Zaloga želez-nine, vi a Filzi 17. 694 — Drugi dobrodošli. — Odbor. SPORT uidiiženje [Službenu uuiut iui, j - r , v j_____ . . pa so se pojavile nove težave, ki bodo mogo- akov 3. maja odpade radi nepnča- dale ^ novim apOTT>m. Ob tej priliki je jhoda vodle. S tem odpade dolžnost rfgel namreč v Gorico rimski arhitekt, ki je inštitut, s čimer sta bila očividno zadovoljna Gorica in Videm. Športno Udruženje (Službeno poročilo). i S položitvijo temeljnega kamna za spomeni* 'I^pit sodnikov kovanega odhoda voa «.o ikid uapaae aoiin^i prijel ___ ___ prvih čet , akt I., arija za sopran in ženski zbor. Gospa Tecilazich. Na klavirju sta spremljali gospa Tecilazich in gdč. Mlci Lapanje. V*e točke so bile krasno izvajane, tako da so bili tudi poslušalci, ki so čuli podobne koncerte v 'xar bo pravočasno objavljeno. i HJ "a J Ćuteiimu^ JC „ t „„T____ t______--- —-____1_______ o.. _V~ " " " "lomeo Tekma med I. čelo športnega kluba <-Sa]us» nTegTv ""osnutek'" spomenika " Pri ustvarjanju ■ Angelelli predavafo življenju in delih mojstra in I. četo «Vala» ki se bo vršila jutri ob 4. 0snutka namreč prof. Del Debbio računal Puccini-ja. Ker je bil čisti dobiček namenjen uri popoldne na igr šču «Vala», obeta biti naj>- z nepoSre» in magdalenski družini «Ob- ;n na torkovi seji pred goriškim mestnim sve- j zbrala družba vnetih planincev, da si ustvari zora». Pn vsakem nastopu je po tazala viden tom Goriški mestni očetje so bili v hudi za- j g -e ^etno-planinsko ognjišče. Iz tržaškega 6 ^ -1» T ^ r to -i Via 2?zonlr dru®*-■ 'T sc priključi kot podružnica Planinskemu dru- — Še o Ovatn.Jifonskem dobatku v I otenp. Cn. Gmo di Caponacco ]e bil neizprosen; ta- ^ r1 Finančno oblastvo nadaljuje preiskavo o za- koj v začetku je izjavil, da nikakor ne odstopi j takoj prirediti prvi klubov izlet devi dvamuijonskega loterijskega dobitka, ki Dd že izbranega stavbenega prostora za gori- ^ , aznike ga je zadela srečna, ali bolje rečeno, nesrečna ški tehnični inštitut. Tako se je deputacija vr- za »mJtostne prazni deklica iz Isole. Toda zadeva je še vedno zelo nila iz Vidma, ne da bi kaj opravila, toda tr- -Končnob bi vzkliknili s čustvom olajsama, zamotana ker oblastvo nima še v rokah trdnih masti Goričani ne mislijo še vreči puške v ko- dokazov, da gre res za sleparijo. Vsekakor rUzo, ampak bodo vztrajali pr: svoji zahtevi, mora biti sum utemeljen, kajti vse osebe, ki da naj se tehnični inštitut zgradi na kakem društvo. Res —.velika je nasa zaspanost in so bile do sedaj aretirane, so bile pridržane v drugem mestu, nikakor pa ne na starem po- j malomarnost .pred Bogom in ljudmi, da se se zaporu. Uradnik pri v&iem loterijskem uradu kopališču. I v letu Gospodovem 1925-em mora planinsko dr. MLrossevich, ki je najhuje osumljen, je bil Borba za stolček. Cav. rag. Dante Conforto J društvo v Gorici boriti na. življenje^ m smrt če bi bili gotovi, da to zopet ni le poizkus med poizkusi po vojni, da se oživi planinsko predvčerajšnjim odveden v zapor v ulici Co-roneo. Baje so nekateri aretiranci že priznali, da ni bil izredni dobitek le zgolj srečno na ni znano, koliko je resnice na tej govorici, i odbornik in obenem tudi zdravnik pri okrajni Zamotana zadeva bo imela svoj epilog pred bolniški blagajni, tako da je cav. rag. Conforto sodiščem, kajti finančno oblastvo je že preda- I kot mestni uradnik njegov podrejeni, kot iz-lo ves obtožilni materijal državnemu pravdni- redni komisar okrajne blagajne pa njegov ku. Razprava, če bo sploh kdaj pri^o do nje, predpostavljeni Radi tega čudnega razmerja bo vsekakor zanimiva, saj gre vendar za mili- je občinski odbornik Dr. D'Osvaldo podal o-jone iz loterije, ki ima posebno med priprostim stavko kot občinski odbornik. Goriški mest- Jjudstvom nešteto prijateljev in prijateljic. — Dva poskuse na samomora. V livamici i mestni uradnik in obenem izredni za svoj obstoj. In to v Goric., na ppdnozju ve- okra^ne bolniške blagane v Gorici,, ličastnih naših planin, ki vabijo v syo>e ete- ____sedi na dveh, precej toplih stolčkih, i rične višine! — In to med narod,, ki imajo ta- ključje, toda ker so izidi preiskave še tajni, Zdravnik Dr. D'Osvaldo je goriški občinski ko razvite planinske organizacije, da mi to « -t i-i •____•____i_! ji_____:.: -i _i_____x___i: «« nirrainS jtomai slutimo! KMETOVALCI, SPAMETUJTE SE! Slovensko kmetijsko društvo v Gorici je prišlo na sled mnogoterim potvorbam kmetijskih potrebščin. Dogajajo se vnebovpiioče po-naredbe. In to vse na škodo našega kmeta. Navidezno nizke cene skrivajo za seboi slabo blago, ničvredna gnojila, ki so na škodo travnikom, njivam in vinogradom. Slaba modra galica lahko uniči trud celega leta. Ne samo da je denar izdan za taka gno- katero trpi L, ogromna. . et j Uničeni vinogradi, uničena polja! Županu, da naprosi g. j Kmetje pazite, kaj (kupujete! Trdo prislužite svoj denar; daiajte ga samo za blago, o katerem veste, da vam prinese tudi dobi*ek! in pokUcali telefonič-nim polen, n. pomol e^riTd»ukTk~olVh™plih VoiS^ ko | J^u"fe'vll^met°rlet zdravnika rešilne posta,e. I a je nesrečnemu t ^K.V, „i s^eti Pa r , *J _____ mladen ču izpral želodec in ker je vo stanje nevarno, ga je dal nat prepeljati v mestno bolnišnico. jiCo, ko pa toliko ljudi zmrzuje j ' Trueto^ald," nemuštejte se zavajati od brez- — Vstajenje Koetanjevice. Obnova poruše- i ves-nih mešetarjev, ki vam vsiljujejo manj-ne cerkve čudodelne Matere Božje na Kosta- vrenno blago, za katero oni dobfva;o mastne ni svet na svoji torkovi seji ni hotel sprejeti te ostavke, češ, da je občinski odbor že na dveh svoth sejah sklenil naprositi g. Conforto, da poda odstavko kot izredni komisar bolni- Metlicovitz v ulici Llovd št. 28. kjer je bil na TurTS^^ UtrLtJ^ga j ^blagajne, .teg^ to^o™. ^»^i^daj življenja 24-letni W Bressevich, stanujoč \ i ^ ^J"™ ^hkovernost^ . 6; izpil ,e precejšnjo P • d j„nanu. da nanre Zdi se, da je Bressevich hotel v smrt radi nesrečne ljubezni. Razen tega ga je v zadnjem času mučila huda nevrastenija. — Drugi samomoriln kandidat je 36-letni mesar Ivan Mecchia, stanujoč v ulici Fonde-ria št. 5. Mož se je včeraj popoldne iz neznanih vzrokov spri s svojo ženo Po prepiru, ko je žena šla za hip z doma, je Mecchia dal duška svoji jezi in potrtosti s tem, da si je z briv-no britvijo prereza! žile na obeh komolcih in na levem zapestju. Zena. ki se ie kmalu potem vrnila domov in ga Vesti iz Istre — Iz Ilirske Bistrio 2. Nov jutranji vlak v Reko. Občine reške doline ter drugi prizadeti sloji so se že dlje časa zanimali za to, da bi uprava državnih železnic vpeljala med Reko in postajami reške doline jutranji vlak, ker so bile dosedanje zveze skrajno neugodne. Prizadeto prebivalstvo bo z zadoščenjem vzelo na znanje vest, da je uprava državnih železnic ugodila tem j*"OŠnram. Z vpeljavo novega poletnega urnika z dne 5. junija 1925. bo začel voziti tovorni vlak štev. 5312 tudi osebe, in sicer bo pri tem vlaku samo III. razred Vlak bo prišel na postajo Trnovo-Bistrica ob 6. uri ; zjutraj ter bo odšel ob 6.15 in dospel na Reko ob 8.05. uri Vlak bo vozil od Št. Petra do Re- i ke in bo gotovo nudil velike ugodnosti vsem i onim, ki imajo kratke opravke na Reki, tako i da bodo lahko prišli zjutraj zgodaf v mesto in se že tekom dopoldneva lahko vrnili domov. | Dobro bi bilo, da bi merodajna oblastva ugodila tudi drugi že davno izraženi želji prizadetih krogov da bi namreč vpeljala na postaji Trnovo-Bistrica brzojavno službo, kar bi bilo od velike koristi posebno za krajevno trgovino, ki se vedno bolj razvija. Uflita in posojilnica v l\. Petič ca te reg. zadr. z tveom. zavezo vabi svoje člane na 25. redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne P., junija 1925, v uradnih prosto« rih zadruge, v lastni hiši, ob 3.30 popoldne s sledečim dnevnim redom : 1. čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora« 2. Poročilo načelništva in nadzorništva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1924. 4. Volitev nečclništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. » NB. V slučaju nezadostne udeležbe članov, se bo vršil občni zbor po! ure kasneje in bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. 439 DAROVI Za *Šolsko društvo® daruje Ivan Kodeli, Kobarid L 50.— Denar hrani upravn štvo. Borsna poročila, DEVIZE Amsterdam od M<00.—do 1010.— Bel- E"ja od 123,— de 12i.-; Pariz 125.50 do 126.— ondon od^l21.75 do 122.05 ;NewYork od 24.9?» do 35.15; Španija od 362.— do 366.— ; Švica od 4*5.-- do 48*.— ; Atene od 43.50 do 45.—; Berlin od 592. - do 50n.— ; Bukarest od 11.25 do 1>,—: Praga od 7.3.75 do 74.25: Ogrska od O.')3o<) do 0.0355; Dunaj od t.0350 do 0.035*; Zagreb od 41.25 do 41.50. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0347 do 0.0355 dinarji od 4!.10 do 4i.40 ; dolarji od 24.90 do 26.10; novci po 20 frankov od 96. do 98.— fnut Ster- lingod 121.70 do 122___ Benečyske obveznice 76.65. NALI OGLASI MOŠKE obleke, nove, sive, plave in rujavka-ste prodam za polovično .ceno, Via Ricci 10, vrata 3. 711 ZEKOVSKEGA vajenca, od 14 do 16 let starega, sprejme ta"