St.?3 tom waiipafflC»gitPtfligiwwii - v°v S ♦ mn, v mnr u* TMinezM Številka 20 cent. Letnik XLCt IriaK poftd«^ vsak da« zjntnj. '>edn»vo: rilca sv. Frsnfiđfc« ;..rw*ega it. 20, l nadstropje D«**1 s« uiedsHhf " ** plsnva se ne spfe^etnajo, Ant«*tf Otrfiet — a fiža za mesec L 7.—,"3 23 inozemstvo uresečoo 5 m vricajo. Izda)atsi| In a F^ttnoat. Tisk twk«r> -e L pol let« L &J-.—* — TdeSon ursdirf&r U-57- EDINOST Številka v Yntu In okoHd po 20 cent — Oglasi se računajo v m kntooe (72 ml) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent Offmrtni^ zahvale, poslanic« ta vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška Astškegs štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-67. Naši volilni shodi Sijajna Mtmm «istn ji^a^J&TSrLNftS Slaven dan za nalo Istro je bila minula nikakega zaupanja in zaradi tetfa »vari nedelja. Visoko je zava* n«lo poštenje na- lilce, naj ne oddajo svojih glasov tistim šega istrskega trpina: njegovo moralno slovanskim voditeljem, ki^a so pred dvema zdravje, njegova značajnost, njegova zve- aH trenu leti vse drugače stoba do rodne grude in svojega rojstva, danes govorijo Kontno ]* njegova narodna zavest, kar je treba ca- te je Mussolmi pred kratkta stiskal roko niti tem višje, ker je ie svoje vrline in Wilfanu, jeU> delal le kot načehnk vlade, čednosti tako sijajno posvedočil ob vseh ne pa kod fašart. RazrvI je kratek program težavah sedanjih hudih časov. S svojim soclc^vanjem na nedeljskih volilnih shodih ie dokazalo naše ljudstvo v Istri, da mu vi-'.ai ji časov niso omajali vere v pravico in J -nčno zmago njegove stvari. Na shodih v Zabrežanih {pri cerkvici Ivana), v Bademi pri Poreču, v Rako-Hah in v Karoibi je govoril nosilec nase kandidatske liste dr. Josip Wilfan. Na prvega je prišlo preko 800 ljudi, na drugega nad ir**, na tretjega 300 in četrtega pa preko 100. Pri tem pa moramo pripomniti, ja ta dva zadnja shoda nista bila nameravana, ampak improvizirana po zahtevi ljudstva. Ko so namreč prebivalci v Rako-. ;iah in Karoibi opazili, da se dr. Wilfan vozi mimo, so ga ustavili in ga zaprosili, naj £ovori tudi njim. Povsod je ljudstvo • rav iz srca pritrjevalo Wilfanovim po-u.^im izvajanjem in ga obsipalo z dokazi zvestobe in Ij '-bavi. 'stega dne je priredil kandidat dr. Ulikse ianger dva shoda na Buzeščini, v Sv. fašizma, povdaril njegov© zaslug« in pozival volilce, naj volijo za fašistovsko listo. Odgovarjal mu je dr. Čok, ki mu je dokazal, da smo mi vedno iskali pravični sporazum z Italijani in da se nismo nič spremenili. Dr. Cok je povdaril, kako je smešno ponavljati tisto staro pesem; češ narod ie dober a voditelji sa slabi, ter vprašal fašiste, naj mu povedo, kaj bi oni rekli, ko bi mi isto trdili o fašistih. Zavrnil je tudi insinuacijo, češ da je Mussolini bil neiskren, ko je Wilfanu stiskal -roko, ter povdaril, da Mussolini kot načelnik tako mogočne stranke in vlade velesile Italije vendar nima potrebe, da stiska zastopniku male jugoslovenske manjšine v Italiji roko le iz neiskrenosti. Zastopnik fašistov je nato nekaj repli-ciral, ne da bi bil uspel niti najmanje pobiti argumente našega govornika. Dr. Cok je nato zaključil shod. Moralni vtis tega shoda na našo volilce je bil naravnost odličen. Omeniti moramo, 5 anger dva shoda na uuzescmi, v ov. . —V « : ■ ' Marfinu in v Pianih z istoiako * j £ £ ^^^emu^ 800 ljudi, v Pračane pa preko 100. rta^ao^ko, a a tega m hotel Slednjič je priredil dr Mirko. VratovićUforit., češ da je shod skhcan «1 Slovan-volilni shod' v Krencih pri Viimadi, ki mu skcga voklnega ^ra za ^nsl« vo-je prisostvovala množica oko!« 800 ljudi, Wco. Skl«,,en ,e bil na to ^ ™ ^^ ^ ene HKJf z^pSS« tSS^S££ \ olje z govornikom. Vsi ti shodi minule nedelje v naši siroti Istri so se združili v enodušno in impo-zi'itno manifestacijo narodnega čustvovanja in narodne volje. Dali so nam polno merjenje, da bo tudi dan 6. aprila dan časti in zadoščenja za istrskega trpina. Podrobna poročila prinesemo v četrtkovi številki. Volilni sSod o ZSoniku V nedeljo dopoldne, ob 11. tiri se je vršil . olilni shod v Zgoniku na Krasu. Trg pred VVA V ti* jv • — " — f--—---------— r bilo potem zastopnikom fašistov razloženo v italijanskem jeziku. Shoda se je udeležilo nad 200 volilcev. Volilni shod v HaDrcžlnl V nedeljo pop. ob 3. se je zbralo nad 300 volilcev na trgu v Nabrežini, da prisostvujejo volilnemu shodu, ki ga je sklical Slovanski volilni odbor. Udeležili »o se ga tudi fašisti. Shod je potekel v vzornem redu. V imenu Slovanskega volilnega odbora in našega Političnega društva je otvoril SoTeVl poln^^činstva iz Zanika hi shod go^od dr. sosednih krajev. Neposredno pred za- glasovanja m pokazal na v^orc^ ^aso^u-četkom shoda sta prispela tudi dva kami- ce kako se ima voliti Pozval t*™™^ Tona fašistov iz Trsta z zastavicami. V složno m enotno na dan 6. aprila glasujejo teku celega shoda so se naši volilci obna- za nase kandidate. sali vzorno, dostojno in so z velikim zani- — ----- - -- . , znanjem sledili izvajanjem govornikov. Fa- posebno udi omenil nase razmene do dm-v. a.' __i— ' u j.-idih strank, ki nastooaio v volilnem boju. Nato je dr. Čok razložil naše stališče in šisti se niso pokazali tako disciplinirani kakor naši volilci, vendar se je posrečilo voditeljem, đa so jih zadržali, da so ostali mirni. Shod je otvoril v imenu Slovanskega odbora gospod učitelj Medvešček, ka-ieri je obrazložil glavne določbe volilnega reda in pojasnil v poljudni obliki, kako noraino voliti. Za tem je povzel besedo podpredsednik našega političnega društva dr. Čok, kateri je obrazložil naš program. Povdaril je posebno, da je dolžnost vsakega našega volilca, da se volitev udeleži, in jih je opozarjal, naj ne poslušajo krivih prerokov, kateri priporočajo volilcem, naj ne gredo volit, rozval jih je tudi, naj se trdne držijo sklepov Slovanskega volilnega odbora ^lede preferenčnih glasov s tem, da jih oddajo kandidatom Wilfanu, Besednjaku in Stangerju. Za tem je dokazal, da je dolžnost vsakega zavednega Slovana v Julijski Krajini, da glasuje samo za slo-\ ansko listo. Obrazložil je stališče naše proti drugim strankam in zlasti proti fašizmu. Volilci so z veliko pazljivostjo sledili izvajanjem govornika ter mu dajali giasn^ pritrjevanje, a na koncu govora so z navdušenim ploskanjem odobravali govornikova izvajanja. Nato je povzel besedo zastopnik fašistov, tenente Pollini, kateri je povdarjal, da Ita- gih strank, ki nastopajo v volilnem boju. Dokazal je, da je naš boj pravičen in pošten, ker se borimo za svoia prava. Povdaril je, da je dolžnost vsakega Slovana glasovati edinole za slovansko listo. Pri Italijanih se volilci lahko diferencirajo po strankah, naš položaj, kot narodne manjšine, pa zahteva, da si najprej složno priborimo pravice, ki nam gredo kot narodni manjšini, in zato moramo enotno vsi kot en mož nastopiti za svojo slovansko listo. Oglasil se je nato k besedi zastopnik fašistov gospod Scoppi, ki je dejal, da faši-stovska vlada ne dopušča, da bi se ob priliki volitev izvrševalo kakoršnosibodi nasilje. Volitve morajo temveč biti pravi izraz ljudske volje in prepričanja vsakega posameznega. Opozarjal je pa volilce, naj vedo, da se imajo za tak red zahvaliti le fašistom. Shod je zaključil dr. Slavik z navdušenim pozdravom in pozivom na složni nastop. Shod je v vsakem pogledu popolnoma uspel in so naši volilci odnesli najboljše vtise in trdno prepričanje, da je naša stvar sveta in poštena, vsled česar mora vsak zavedni slovanski volilec glasovati za našo listo. Husscimi o m fašizma T^azvoj fašizma litika Italije - Notranja in zunanja po-Priključitev pohabljen« Reke RIM, 23. Ob priuki proslave petletnice ustanovitve fašistovskih krožkov so se zbrali v Rimu župani-fašisti iz vse Italije. Na trgu Venezia so se župani poklonili neznanemu vojaku; odtod se je podal sprevod pred Kvirinal, kjer je priredil kralju burne ovacije. S trga Kvirinal so se župani podali v gledišče Costanzi, v katerem je imel govoriti ministrski predsednik on. Mussolini. Do 11. ure je bilo gledišče že popolnoma natlačeno; navzočih je bilo kakih 5000 ijudi. On. Mussolini je prispel ob 11.50. Komisar za mesto Rim on. Cremo-nesi je pozdravil ministrskega predsednika; on. Mussolini je pričel govoriti točno opoldne. Govoril je skoro poldrugo uro. Predvsem je omenil, da nima za govor ničesar spisanega; rekel je, da si ni spisal ničesar, da se tako izogne nevarnosti, da ne bi spisal gesvora, ki bi ga ne imel, ali pa, da bi imel govor, ki ga ni spisal. *Mi-scl, da bi se sklicali župani v Rim ob priliki praznovanja petletnice ustanove fašistovskih krožkov, je moja«, je rekel Mussolini. Nato je v kratkih potezah orisal razvoj fašizma od izvora dalje. V začetku je bilo fašistov zelo malo, le kakih 10.000. Dne 23. marca se je pričelo ustanavljanje fašiev. Pri volitvah 1919. ie dal Milan Mussolini ju le 4700 glasov; «to je bil nekak simboličen pogreb*. Leta 1921., ko je štela fašistovska stranka že 248.936 pristašev, je Mussolini sklical III. kongres v Rim v «Augusteum». Na tem kongresu je Mussolini napel vse sile, da bi prepričal svoje pristaše, da je neobhodno potrebno, da ločijo njegovo osebo od ideje fašizma, da se tako mesto fašizma ne ustvari mus-solinizem. A ves njegov trud je bil zaman. Že pomladi 1. 1922., ko je država razpadala, ko ni hotel nikdo prevzeti vlade, se je Mussolini prepričal, da je treba napraviti revolucijo. Takrat so rekli Facti: «Ti moraš biti ministrski predsednik*; in Facta je ubogal. Pohod nad Rim — revolucija Fašizem je med tem naraščal, dokler se ni pripravil na pohod nad Rim. «Jaz sem oni, ki je hotel pohod nad Rim, jaz sem ga vsilil, jaz sem oni, ki je naredil konec obotavljanju. Zakaj imenujem fašistovski pokret oktobrsko revolucijo? Ako potisniti masam orožje v roke, jih voditi do zasedbe javnih poslopij, ako jih oborožene usmeriti proti glavnemu mestu ne pomeni izvršiti ono, kar je specifičen del vsake revolucije, t. j. vstaje, tedaj bo treba menjati ves besednjak italijanskega jezika«. Nadalje pravi Mussolini, da bi svet gotorvo prej priznal fašistovskemu gibanju značaj revolucije, ako bi fašisti raztrgali sovražnika, do česar so imeli kot zmagovalci pravico.. Boljše je, da nimajo fašisti na ramenih večjo ali manjšo množico usmrčenih; «toda jas — in to j« treba zakri- čati, da bodo vsi sttšaH, da bomo stoHH, ako bo treba, jutri za obrambo revolucije to, česar nismo storili*. Nato je prešel Mussolini k očitkom, da je fašizem kriti ustava Mussolini priznava, da mora ostati duh ustav« nedotaknjen; toda oblika ni vendar nedotakljiva. Zanimivo bi bilo dognati, kolikokrat ie bila prekršena alberunska ustava od 1. 1848. dalje. V smislu ustav« je sestavil vlado ter jo predstavil zbornici; lahko bi bil razpustil zbornico, lahko bi bil zahteval podaljšanje pooblastil, ki so zapadla 31. decembra 1923. Nato Je Mussofini orisal delo faifatovake vlade. V zadnjem času je nekdo omenil v svojem volilnem govoru (GioHtti v Droneru), da je treba biti glede tečaja italijanske lire zelo orevidni. Mussolini ugovarja, češ tečaj Hre narašča od oktobra dalje, in ko bi ne Francija zasedla Porurja, bi bil tečaj še višji. Glede socijalnih reform je Mussolini omenil, da je bila Italija ena izmed prvih držav, ki so priznale osem urni delavnik, Na pravnem polju je združitev ka-sacijskih sodišč delo, na katerega so čakali pravniki že nad 50 let. V zunanji politiki je našel fašizem itaEjanske interese na Sredozemskem morju, posebno na Jadranu zaigrane. «Ob Jadranu — povem vam hitro_nismo mnogo napravili Rešili smo Reko. A Reko smo dobili pohabljeno. Mislim, da se tudi jugoslavenski odgovorni vladni možje strinjajo z menoj v priznanju, da so gotove obmeine pogodbe absurdne. Mejnik, ki postavlja zid 3 aH 3 metre daleč od mestnih hit mi vzbuja misel In dvom, da bi bili oni, ki so reševali ta vprašanja v Rapallu, kdiaj vzeH v roko kak zemljevid.« — Avtonomna italijanska zunanja politika je dovedla <&> nekakega osami jenja Italije, ki je pa* neizbežno. Toda Italije ne more danes nikdo prezreti. GioHtti je rekel, da mora Italija voditi miroljubno politiko. To Italija tudi dela. Priznala je Rusijo, pripustitvi Nemčije k Društvu narodov se ne bo zoperstavila. Toda zunanja politika more biti uspešna le tedaj, ako je država cfisciplirtirana in oborožena; treba je imeti vojsko, mornarico, zračno brodovje. Volitve Te dni je nekdo na volilnem shodu v Napoliju očital, da je volilni zakon nezakonit. Mussolini ugotavlja, da je zakon proučila parlamentarna komisija, kateri je predsedoval Giolitti, zakon je odobrila zbornica s 100 glasoVl večine. Mussolini noče navesti mnenja svojih somišljenikov o delu fašizma, ampak nasprotniki fašizma naj si ogledajo knjigo socijalista prot Rignano, ki piše pohvalno o fašizmu. — Mussolini bi bil lahko zahteval podaljšanje pooblastil; popolarl so že sklenili, da bodo glasovali za podaljšanje. Seveda zbornica, vštevši socijaliste, bi rada videla, da bi Mussolini vladal kot tiran še eno leto; toda Mussolini ni potreboval več pooblastil. Med volilnim bojem so padM večkrat očitki, da fašizem nima doktrine. Toda po Mussolinijevem mnenju ni duševnega in političnega gibanja, ki bi imelo bolj trdno doktrino kakor fašistovsko. «Pred seboj imamo precizne resnice in resničnosti: država, ki mora biti močna, vlada, ki ima braniti državo, sodelovanje vseh razredov, spoštovanje vere in poviševanje vseh narodnih energij. To je doktrina življenja in ne smrti*. Nato je Mussolini govoril o liberalizmu. Italije niso ustvarili samo liberalci (Ca-vour), ampak tudi Mazzini, Garibaldi, Bandiera in Pisacone. Glede pojma svobode je Mussolini razvijal popolnoma slična naziranja kakor on. Salandra v Milanu: absolutno svobode ni, med državo in državljanom se vrši večen boj, državljan ne mara plačevati davkov itd. Program fašizma. Pred revolucijo so povpraševali, kaj hočejo fašisti. Odgovorili so: «Vlado». In kaj bodo fašisti storili po volitvah: «Sedaj hočemo ohraniti vlado in vladati», odgovarja Mussolini. Sicer pa čemu programi? Mussolini je v namen je: spraviti zbornico v poln tek. Vlada bo zboljšala reforme, znižala bo davke, posebno pozornost bo posvečala Istri, Bazilikati, Kalabriji. Siciliji in Sardiniji. In politiCni pritisk? Ako hočejo, da se pritisk fašizma, vlade in stranke, stranke in milice, zmanjša, je treba, da se nasprotniki vdajo dovršenemu činu. Toda Mussolini je ravno včeraj Čital, kako en list vzpodbuja delavce k boju proti fašizmu. Ako hočejo nasprotniki tako nadaljevati, tedaj bo Mussolini, mesto da bi pritisk zmanjšal, Še enkrat zavil vijak. Ob zaključku govora je Mussolini pozval župane, naj izročijo pozdrave vlade svojim občinam. Mussolini je zapustil gledišče ob 13.25. Ob 16. uri je kr. komisar Cremonesi priredil na Kapitolu časten sprejem županom. Zvečer se je vršila predstava drame «Prostovoljci* (I volontari), ki jo je spisal Gtno Calza Bini; navzoč je bil tudi Mussolini. MiinranvHn kntistiriji Zadoščenje aad Mu iplino francoskega dahov-ništva ia povetičaaje ameriške radodanaostl. -Za osvoboditev ruskih prela to i ia proti RIM, 2. Davi — je izvršil v Vatikanu tajni koncistorij za imenovanje dveh ameriikih kardinalov, nadškofa newyorškega ia nadškofa v Chicagu. Pij XI. je pri tej priliki imel govor, kjer je predvsem izrazil svoje veselje nad zakliučkom pogajanj za ustanovitev takozvanih kom Fenomanovu, Stadotckiju 1b Kuriovu. l'a *kkp je bil sprejet, ker je patrijarh Tichon javno izjavil, da se kesa radi svojega postopanja proti sovjetskim ohlastvom. RUSIJA ZA RAZOROŽITEV MOSKVA, 24. Na vprašanje Amerikanca Xenrata, ako bi sovjetska vlada sodelovala z angleško laburistično vlado za sklicanje mednarodne konference za splošno razorožitev, j« Trockl odgovoril tako-le: «Mi smo pri-pravljeni na katerosibodi sodelovanje z angleško delavsko vlado, le da obstoja vsaj najmanjša možnost- da se bo na ta nački prišla bližje razorožitvi in ustalitvi gospodarskega sodelovanja, _ Pogpisnjfl za spravo z omicilo na Grškem Veliki odbor republikancev in monarhistov ATENE, 24. Atenski dopisni urad poroča o pogajanjih vlade za spravo z opozicijo. V to svrho se je ^ustanovil velik __________ _________________ odbor, kjer so zastopani republikanci in svojih trpečih bratov, naše najgloblje'prizna- monarhisti. Na izrednem sestanku udruženja trgovcev v Pireju je Papanastasiou imel govor, kjer je razložil vzroke odstranitve kralja, kateri silijo sedaj tudi k odstavitvi dinastije in k proglasitvi republike. Predsednik je poročal o ponudbah monar-histične opozicije za dosego notranjega miru. Po njihovem načrtu bi dobival kralj, ako se odpove vsem pravicam na grški prestol, 4 petine civilne liste. Reformirani častniki in odstavljeni funkcijonarji bi zopet zasedli svoja prejšnja mesta. Narodna skupščina se bi razdvojila: nastala bi u. nje državna zbornica in senat, v katerem bi imeli monarhisti dve pelini sedežev. diocezaoskih u druženj v Franciji ter z zadoščenjem ugotovil, da je sporazum med Francijo In Vatikanom našel popoJno ume vanje med francoskim dtiboTništvom, kar je jasno dok »zalo kolektivno pismo francoskih škofov na duhovščino in na francoski narod ter pisen a {posameznih škofov francoskih diocez, naslovljena na sv. stolico. «P*i vsem tem — je nadaljeval sv. oče — pa ne smemo pozabit i na desetine ruskih duhovnikov z nadškofom Cieplakom na čelu, ki je&jo v zaporu. Moramo se jih tu spomniti, bodisi da jih s tem počastimo in potolažimo, bodisi da jih ponovno priporočim u spominu in velespk>&ai milosti in posebno tistim, od katerih je njihova usoda odvisna, Odprimo jim roke in srce ter jim ©brnimo besede najvišjega in edinega pastirja: «Venite ad me omnes.» «Veliko je število onih, ki se v svojih stiskah obračajo na sv. stolico, medtem ko se vrši za lajšanje njihove bede tekma bratske dobrodelnosti okoli skupnega očeta. Bodi tu izre-vsem, ki niso v težkih dneh pozabili ceno nje. Moramo pa tu Se poudariti glavno vlogo, ki so jo pri temu izkazovanju radodarnosti imeli škofje, duhovščina in verniki ameriških Zedinjenih držav, ki so bili vethio prvi pri pomožnih akcijah za lačne otroke v Rusiji in sploh povsod, kjer so spoznali, da bi bila njihova pomoč dobrodošla.* V znak tega priznanja, ki da se ne more primerno izraziti z besedami, je papež sklenil imenovati za kardinala dva ameriška prelata, ki se odlikujeta med drugimi radi svojih osebnih vrlin. Tudi je papež izrazil svoje veselje nad povratkom razpela v Šolo ter priporočil škofom in duhovščini, družinskim očetom in materam, da naj pazno nadzirajo in sodelujejo pri verskem pouku. Nato se je papeš z globoko žalostjo v duši dotakni! nasilij med državljani ene in iste države ter izrazil svoje pose' no obžalovanje radi teh nasilij na posvečenih prostorih ali proti posvečenim rečem In osebam, i Jasnost in odločnost, s katero smo nastopili proti zlorabi cerkvenih oblastev v pomične svrhe, nam dajeta pravico — kakor imamo tudi doiinest —> da obsodimo istotako tudi žalitve vere in nasilja proti osebam, rečem ter svetim ustanovam pod pretvezo političnih nagibov. Papež je končno še omenil bližnji splošni koncil ter nato Imenoval za kardinala dva ameriška prelata: Mons. Jurija Viljema Mun-deleina in Patricija Josipa Hayesa. Italijansko poeofOo Poljski RIM, 24. Uradni list «Gazzetta ufEciale» objavlja kraljev dekret z dne 15. marca 1924, št. 15, v katerem je odobren sporazum s poljsko republiko za posojilo 400 milijonov Ur, ki ga bo slednja najela v Italiji. V istem Kstu je objavljen kraljev dekret št 362, v katerem se italijanska vlada pooblašča, da jamči posojilo, namenjeno poljski vladi. nesoglasje v uirifikačuskem odbora BEOGRAD, 23. Ker radikali niso pozitivno odgovorili, se je vršila snoči važna seja opozicijonalnega bloka, na kateri se je govorilo o nadaljni taktiki. Konstatiralo se je, da radikali nimajo pravice odklanjati poslanca Moserja, ker je on član verifikacij skega odbora, ne pa namestnik. Opredeljuje pa se Moser kakor se hoče. Gospoda Grigorije Anastazij ević in Trajko Arsić pa sta izključena iz demokratske stranke. Ugotovilo se je, da ima opozicijo-naini blok potemtakem večino v verifika-cijskem odboru, tako da bo opozicija, ako radikali v pondeljek ne odgovore definitivno, bojkotirala predsedništvo verifika-cijskega odbora in sklicala svojo sejo. Pozvala do predsednika zadnjikrat, da pride, da se mandati verificirajo. Ako ne pride na sejo, bo izbran na njegovo mesto drugi in sicer iz vrst opozicije. Radikali prete, da bi opozicija tako postopanje drago plačala. Opoldne se je vršila kratka konferenca opozicijonalnega bloka, na »kateri se je sklenilo poslati zadnje zahteve radikalom, da skliče j o v pondeljek sejo verifikacijske-ga odbora, ker bi sicer opozicija začela svojo odločno akcijo. Po izjavi g. Gjuričiča na seji narodne skupščine o verifikaciji Radičevih mandatov so se sestali načelniki opozicijonal-nih skupin na konferenco in sklenili, da se opozicijonalna večina verifikacij skega odbora sestane na sejo. Po kratki konferenci te odborske večine je bilo sklenjeno, da se popoldne ob 4L uri opozicijcmalni člani se-stanejo na formalno sejo verifikacijskega odbora in da na novo konstituirajo odbor, izberejo novo predsedništvo in ga potem objavijo. V skupščini pa so radikali objavili, da Moser odpade iz verifikacijskega odbora analogno zahtevi, da se črtata Ar-sič in Anastasijević. Zdi se, da bo narodna skupščina morala izvoliti nov verifikacijski odbor. Snoči so predstavniki opozicije z g. Pe-čičem na čelu izročili še eno pooblastilo Radičevega poslanca in sicer Ivana Bartu-loviča. Tako je dosedaj izročenih 55 pooblastil. PaŠić demisijoniral BEOGRAD, 24, Danes opoldne je Paši-ćeva vlada predložila kralju ostavko. (Štefani). ___ Hobs. Cleptfih Izgnan Iz Sasiie Sodno postopanje proti patrijarha Tickonu ostavljeno MOSKVA, 24. Osrednji izvršilni odbor Zveze sovjetskih socialističnih republik je odredil« da se ima obsodba mons. Cieplaka na 10 let ječe spremeniti z izgonom obsojenca iz vsega ozemlja Zveze. Odrejena je bila tudi ustavitev sodnega postopanja proti patrijarhu Tichonu in duhovni- Republika bo proglašena tinnes ATENE, 24. Danes se je vlada predstavila skupščini. Po čitanju vladnih programov je bil predložen zakonski načrt, s katerim se smatra dinastija za odstavljeno ter se proglaša parlamentarna republika s pridržkom sankcije potom plebiscita. Glasovanje o tem predlogu se bo izvršilo jutri o priliki državnega praznika. Formalna vzpostavitev republike se bo izvršila po »referendumu*. Stranka Kafan-darisa objavlja proglas, v katerem izjavlja, da se bo sicer vzdržala glasovanja na današnji seji narodne skupščine, a da se bo udeležila plebiscita ter tako pripomogla do zmage republikanskih idej. Vladi odhajajo iz vseh strani brzojavne čestitke za uspeh njenih prizadevanj za notranje po-mirjenje. _ Marx za izvršitev versailleske pogodbe ELBERFELD, 24. Kancler Marx, nosilec liste centra za volUr.o okrožje Duessstidorf, je imel danes volilni govor pred velikansko ljudsko množico. Po zavrnitvi trditve, da pada na Nemčijo vsa odgovornost za svetovno vojno je kancler nastopil proti poizkusom versail-leske pogodbe. V tem oziru je kanclcr izjavil, da je po tolikih poniževanjih pač umljivo, ako se je ljudska volja Nemčije uprla za dosego narodne osvoboditve, do katere da se lahko pride le po poti hladnega računanja in požrtvovalnosti. Na koncu je kancler zastopal državno edinstvo na podlagi weimarske ustave. ^ Nemški talci za obsojenega franccskega stotnika. BERLIN, 24. Listi protestirajo proti f coski vladi, ki je o priliki procesa radi šp naže proti francoskemu stotniku d'Armoutu v svrho izvajanja pritiska na nemžUo vir aretirala v Porurju kot talcc prvega državnega pravdnika v Essenu Schiltzeja, predsednika višjega sodišča v Bochumu Minditta in prvega župana v Gelsenkirchenu Wedela. Listi ugotavljajo, da so bili ti talci zaprti že pred 10 tedni ter dostavljajo, da je čin represalije francoske vlade popolnoma nezakonit, nasproten mednarodnemu pravu in da predstavlja novo nasilje francoskega orožja v Porenju in ruhr-ski ko tlini. Proizvodnja v Porurju PARIZ, 24. Listi poročajo iz Diisseldorfa: Proizvodnja rudnikov ruhrske kotline je dosegla napram proizvodnji fz leta 1922. 10235, koksa se proizvaja 82% proizvodnje izza časov pred francosko zasedbo. V službo je bilo zopet sprejetih 71.600 železničarjev. Na carinah je francoska uprava prejela v februarju 25,650.000 mark v zlatu. Za leto 1924. je predvidenih dohodkov na carinah za 300 milijonov mark v zlatu. . Odlikovanje italijanskega poslanika v Pragi PRAGA, 24. Minister BeneŠ je priredil na čast italijanskemu poslaniku comm. Bordanaru, ki odpotuje te dni na svoje novo mesto na Dunaj, banket, kateremu je sledil velik sprejem. Predsednik Ma-saryk je odhajajočemu poslaniku podelil red Belega leva. V Perziji ne bo proglašena republika LONDON, 24. «Daily Mail» poroča iz Teherana, da se je radi zadržanja duhovščine opustila misel na proglasitev republike. Seja parlamenta, ki se je izrekla proti republiki, je bila izredno burna in je prišlo tu do skrajno nasilnih incidentov. Ljudska množica je pred zbornico izražala svoje simpatije za sedanjo vladavino, Parlament je pa sklenil, da bo perzijski šah ostavljen; sledil mu bo na prestolu njegov šele 2 leti stari sin. Imenovan bo regent za dobo mladoletnosti novega šaha. Dva vlaka trčila skupaj PARIZ, 24. Brzovlak Ostende-Basel je pri Metzu zadel ob tovoren vlak; bilo je 8 mrtvih, 11 ranjenih. ŠIRITE „EDINOST" DNEVNE VESTf Dftt. Josipu Wilfanu Za dra. Wiifana jc bila minula nedelja r— kakor je razvidno iz kratkega poročila pa drugem mestu — dan največjega zadoščenja. dostojnega moža. ki vedno posveča stvari svojega naroda vse svoje um-stvene sile, vso svojo fcrezprinierno delavnost. samega sebe vsega. Dobil je za to jiajčastnejšo nagrado od strani hvaležnega ljudstva. Tako veselega in zadovoljnega fiismo videli dra. Wilfana že dolgo, kakor je bil v nedeljo, ko se je ob polnoči povrnil iz Istre v Trst. Tu pa ga je sredi tega veselja in zadovoljstva čakal — kakor strela iz jasnega — strašen udarec. Na svojem sianovanju je dobil brzojavno sporočijo, da mu je 14-!etna hčerka Janka v Ljubljani umrla! Še posebna tragika je v tem. da je dr. Wilfan hotel dne 19. marca, na svojega godu dan, preživeti v Ljubljani s svojimi otroci, za kar je tudi že ukrenil vse potrebno. Od te namere pa je odnehal v sled svojega živega čuta odgovornosti, kot narodnega voditelja, med volilnim bojem. Tako ni videl več živega svojega ljubljenega otroka. Ni treba praviti, kako globoko sočustvujemo z i^im ob tem hudem udarcu in isto-tako živo sočustvuje z njim ves naš narod, ki je združen z nami v vroči želji, da bi dr. Wiifan prebolel ta udarec neuklonjen na korist naroda, * * * Podpredsednik naše političnega društva dr. Čok je poslal dr.ju Wilfanu sledečo brzojavko: Dr. Josip Wiifan Kranj Globoko sočustvujem ob nenadomestni izgubi. Narod sožaluje strašno nesrečo svojega priljubljenega voditelja. Dr. Cok. Volilni shod v Sežani, na katerem se je predstavil volile e m nosilec naše kandidatske liste, dr. Josip Wilfan, je bil prav za prav «iažistovski» po vsem svojem poteku. Tako meni «11 Popolo di Tricste*. Prav ima, res je bilo tako; toda na predpostavi, da tu doli navedene okolnosti podajejo shodu slovenskih voiilcev faŠistovski značaj in pomen: Ves potek se je vršil tako-le: na zborovanje je prišlo do 400 Slovencev iz sežanskega okrožja in okolo 80 fašistov, po ogromni večini vnanjih, iz Trsta in drugih krajev, ki niso znali ni besedice slovenski in zato tudi niso mogli razumeti naših govornikov in jim odgovarjati; tri četrtine udeležencev so bile torej slovenske, četrtina pa fašistovska. Slovenska govornika sta absolvirala svoja izvajanja ob glasnem pritrjevanju slovenske fričetrtinske večine, dočim so se «argumenti» dveh nasprotnih « slovenskih® govornikov po odgovorih cd strani res slovenskih govornikov mrvili kakor zrno med dvema mlinskima ka Gospod Peternel! Vi ste se v Sefani bahali, da ste se ^povzdignili* nad divjaStvo naSega slovanskega življa. Želeli ste nam usodo Baskov, ki jih Francija popolnoma ignorira, ter ste naše ljudstvo in njegov zdravi nacijonali-zem primerjali z divjimi Culukafri! Le v enem oziru bi bila vaša primera opravičena — le z enega stališča, do katerega se pa ne morete «po vzdigniti*, četudi pravite, da ste zapustili «mžaye» našega nacionalizma ter se |>ovzpeli v * višje sfereVaš primer dokazuje le to, da je zdrav nacijonalizcm nekaj naravnega, nekaj prirojenega, kar preveva vsa plemena, od najbolj divjega do najbolj kulturnega. Torej — nekaj splošnega! Kdor se bori proti zdravemu nacijonalizmu ali ga celo zasramuje, ta se bori proti božji naravi sami! Se je skregal s pametjo in ne more biti —• bodimo odkritosrčni — niti pravi in pošten fašist! Tako se tudi vi, g. Peternel, s svojim povzdigovanjem v neke višave, s svojo aeroplansko megalomanijo zaganjate proti večnim zakonom narave! Zato bo tudi vam usojen padec z < višin» globoko pod ^nižave» našega nacionalizma.! _ Prodava petletnice ustanovitve fašizma v Trsta, TVžaški fašisti so preteklo nedeljo slovesno praznovali petletnico ustanovitve fašizma. Pred'poldne se je vršilo v gledal. Po-lite&ma Rossetti zborovanje, katerega so se udeležile številne fašistovske osebnosti Julijske Krajine in zastopniki raznih oblaste v. Zborovanje je otvoril politični tajnik tržaškega f a šija Coceancich, ki je opisal nastanek fašizma in poveličeval njegov razvoj in delo v dobi petih let. Za njim so govorili razni fa-šistovski kandidati fašistovske stranke za bližnje volitve. Po končanem zborovanju so se zborovalci podali v sprevodu, med sviranjem fašistovskih himen, po mestu na trg Unita, kjer so se razšli. Nalezljiv« bolezni t našem mest«. V tednu od 15. do 22 t. m. so bili v našem mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 10, škrlatica 23, trebušni legar 1, porodna mrzlica 1, ošpice 125, norice 10. Umrlo je: vsled da-vioe 2, vsled ošpic 6 oseb. Rz tržaškega življenja Smrten padec otroka. Preteklo nedeljo pred-poldne se je v ulici Cattedralfe pripetila nesreča, vsled katere jc prišel ob življenje komaj 2-letni otrok Roman Visintini, stanujoč s svojimi stariši v četrtem nadstropju hiše št. 2 v omenjeni ulici. Okoli 11. ure je mati izročila otroka v varstvo neki sosedi, ker je morala za kratek Čas z doma. Soseda je ravno pospravljala v spalnici, pustila je otroka, da se je igral pod oknom, a oči vidno ni zadostno pazila nanj, kajti mali Roman se je neopaženo skobacal na stolico in od tam na odprto okno. V zadnjem hipu je ženska to zapazila, a bilo je prepozno. V istem trenutku se je otrok nagnil črez okno, izgubil ravnotežje ter strmoglavil iz vrtoglave višine na ulico. Ženska je prestrašena hitela na ulico, kjer so ljudje, ki so zapazili presunljivi prizor, že dvignili otroka cd tal ter mu skušali podati kako pomoč. Ves obupan je prihitel tudi otrokov ode, ki je pas, na katereg,a s* je obesil, se je utrgal, in ebeSoftak |a teiebnil na tla, kjer ao ga tam feajotf se otroci viđali in še mu lačeli smejati bolj predrzni pa so aru celo žugali, da pojdejo po orožnike. To in pa udarec pri padcu je reveža tako razburilo, da se je kar tresel. Da se obrani otročje nadlege, se je ulegel na tla in rekel otrokom, naj ga puste pri miru, ker hoče nekoliko zaspati, nakar so otroci odšli, mo£ pa, videč, da ga je nadležna otročad zapustila, si je poiskal primernejši prostor. Tega je tudi ksnaiu dobil, in sicer ob cesti na U. v bližini predilnice, kjer je nemoteno izvršil svoje delo. Tukaj so ga kasneje našli v tovarno idoči delavci že mrtvega. Ti so takoj opozorili orožnike, ki so ga spravili v mrtvašnico, kamor je kmalu nato prišla komisija, da se prepriča o izvrženem Činu in če mogoče določi identiteto mrtveca. Slednje pa ni bilo mogoče, ker je bil brez vsakih dokumentov. Ker se pa nekatere osebe, ki so prišle gledat mrtveca, trdile, da ga poznajo, in je to vztrajno trdilo več njih, so ga drugi dan, to je, v petek popoldne, pokopali. Hoteč vso stvar najhitrejšim potom rešiti, se ie podal eden tukajšnjih gosp. orožnikov v bližnji trg V., domovinsko občino dozdevno identificiranega mrtveca, hoteč jo prijaviti na pristojnem mestu, a se je nemalo začudil, ko so mu povedali, da obešenec hodi še zdrav po trgu, kjer menda še **edno vrši službo hlevarja v znanem hotelu. Zato so mrtveca drugi dan, to je v soboto, 16. t. m. zopet izkopali, m zopet je prišla sodnijska komisija, da bi mrtveca, ako mogoče identificirala. Zopet je nekdo trdil, da pozna obešenca, ki da je neki prosjak in s katerim da je pred nekaj večeri spal v nekem hlevu v bližnji obč. Sv. T. In zopet so šli orožniki poizvedovat, ali bi morda lastnik dotične ga hleva vedel kaj povedati o samomorilcu. Pa tudi to je bik) brezuspešno, in nepoznanega obešenca so ponovno zagreUi, ne da bi ga prepoznali. Kdor bi se zanj natančneje zanimal, lahko povpraša na tukajšnjem županstvu ali pa na tuk. orožniški postaji. ZLAT« srebrn in papirnat denar se kupuje m prodaj« po aaaernih cenah. Menjalnica via Giacinto GaUioa 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slov«nakg. BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slo« vensko. Slavec, Via Giulia 29. 3C6 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem, Plačam več kot drujtl. Zlatarna Povh Al-' bert, Trst, via Mazziri 46, 25 „The Genernl seciiritf Delaiiks frailis za sgteino zavarovanje ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih Popolnoma vplačana glavnica L » cenah. Pertot. Via S. Francesco 15, II. * ,ahko Pov,4a na L »-«».000. 26 ■ r ■ " " ■* • i m 000.— ki vsake vrste menoma; sloven. volilci so jeli, ko so čuli svoja j delal v bližnji čevljarnici, podal se je v bliž- govornika in je začel {ašistovski govornik ita- «1 tol.f^&feMv ~ so lijanski govoriti, zapuščati dvorano; potem s neslovenski udeleženci jeli prepevati svojo pesem in naročena godba jela svirati pod okni veselo koračnico < Giovinezza». Ce ob takih okolnostih slovensko zborovanje res zadobiva fašistovskl značaj, potem ima njo lekarno ter obvestil telefonično o dogodku rešilno postajo. Na lice masta prihiteli zdravnik, ki je otroka preiskal, ni zapaait nobene vidne poškodbe, ker je pa sumit da ima otrok notrarfje poškodbe, ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. S početka se je zdelo, da je otrok ostal na čudeien način nopoškodo- *PopoIo di Triestes popolnoma prav: volilni | van; igral se je v postelji in ni tožil nikake shod v Sežani je bil res fašistovski! In mi se t bolečine. Tekom noči se je njegovo stanje moramo že resignirano udati v svojo usodo: ] nenadoma poslabšalo in okoli poltretje ure imeli bomo še marsikak volilni sestanek, ki je revček izdihnil. bo slično «fasistovski»! ie ijsfti Avtomobil podrl dečka ter ga smrtno poškodoval. Včeraj opoldne se je v ulici Gin- ns-stica pripetila huda nesreča, ki je zahtevala mlado človeško življenje. Šolar Basilij Keber, - culukafrski - je menil «slovenskfc> faši- $t1ar1.1Ji!et' «*«»*? / * G* Luia^ion-i , m okoli 12. ure vračal domov po unci radmna. stovski govornik Peternel na volilnem shodu Kq ^ ^^ ^ Giana^c?> je priv02iia navzgor rocolska avtokorijera. Bodisi da deček ni zapazil avtomobila, ali mogoče, ker je mislil, da utegne preko ulice, s« je spustil v tek. Ta neprevidnost ga je stala Življenj«. Prišel je ravno pred avtoj šofer je sicer takoj zaprl zavore in zavil v stran, kljub temu aa v Sežani. Ker pa je ogromna večina ljudstva v slovenskem delu Julijske Krajine prežeta od takega < divjaškega nacijonalizna*, ker zajema iz njega evangelij svojega življenja, mora priti do zaključka, da je, po mnenju g. Petcrnela, ta naša pokrajina nekaka kolonija afriških črncev — Culukafrov! Toda g. Peternel nas je postavil pred fenomen, ki naj bi ga nam pojasnil! Ne razumemo, kako je mogel tak ^divjaški nacijonalizem«, ki ga je ta govornik postavil v esredje črne afriške kolonije, ustvariti za naš narod toliko kulturnih dobrin, ki so bile v ponos vsakemu narodu. Vpliv in delo tega divjaškega nacionalizma sta ustvarila ljudsko šolstvo, s katerim se moramo po vsej pravici ponašati pred svetom, ker je v našem ljudstvu blizu iztrebil analiabetstvol Slovenski učitelj, ki jc uravnaval vršenje svoje naloge po zahtevah « divjaškega nacijona-lizma», je dovršil to veliko kulturno delo! Če pa to delo v nekaterih predelih našega ozemlja ni moglo še doseči tega kulturnega cilja, ni krivda na tem pri našem »divjaškem na-cijonalizmu^, marveč v dejstvu, da so imeli kulturno usodo doiičnega prebivalstva v rokah — sovražniki našega ' divjaškega naci-jonalizma-.>, ki jih razni Petcrncli povzdigajo v neke višje, nedivjaške sfere. Tisti «divjaški nacijonalizem,«. ki ga je hotel g. Peternel na shodu v Sežani postaviti na sramotni oder, je ustvaril slovenskemu ljudstvu kulturne naprave, ki pošiljajo poučno in vzgojevalno knjigo v zadnjo hribovsko kočo, tako da lahko računamo, da čita njih kniige najmanje pol milijona ljudi! In to v naredu, ki Šteje komaj poldrugi milijon duš! To je res fenomen, s kakršnim se ne more ponašati — seveda sorazmerno s svojim številom — menda noben drugi narod. Ta .divjaški nacijonalizcm» je ustvaril našemu ljudstvu lepo literaturo na vseh poljih umstvenega snovanja, za katerega se zanimajo dandanes tudi prosvitljeni duhovi italijanskega naroda. O tem priča ravnokar izšla slovenska publikacija povodom 600-let-nice smrti velikega genija človeštva Danteja _ publikacija, ki je ni lepše in dostojnžjše priredil noben drugi manjši narod in h kateri je prispevalo s svojimi izvirnimi spisi tudi več italijanskih dantologov! Taka je zasluga našega < divjaškega nacijonalizma«, da se snujejo kulturni stiki med italijanskim in slovanskim svetom, da sta se oba sveta fela kulturno spoznavati med seboj. Slovenski nacijonalizem je torej tisti, ki vrši tisto veliko in vzvišeno nalogo, s katero bi se zasramovalec našega nacijonalizma hotel dičiti, dasi ni nikoli ne mogel ne znal kaj storili za povzdigo kulture našega ljudstva, najmanje pa za kulturne stike med slovanskim in italijanskim svetom. Mi se lahko ponašamo s svojim nacionalizmom, ker nam je le v čast, kar je ustvaril v kulturnem pogledu. Zato ga ne dosega blato, ki ga je hotel metati vanj dični g. PeterneL Borzna poročila* Valuta na tržaška« taf& 0-fH avstrijske krone . . . # .....O.W25 0.0335 češkoslovaške krone . . ...... 67.- 67 f-0 dinarji ....... ......S8.50 96.75 12.25 marke ...... —-— - dolarji. ........ .....23.05 23.20 129,— švicarski franki .... ......397 — angleški funti papirnati • •«■•• 99.35 bSUiO POHIŠTVO Popolne sobe in posamezne železne postelje in posteljice kakor tudi tapetovano pohištvo. NaJzmerneJSe cena 124 Ermano Brod - Via Feike Uenezian 1 Komo tiruftvo u lonjerlu vabi na i Bii ir ki se bo vršil 13. aprila, ob 1. uri popoldne, v lastnih prostorih v Lonjerju. DNEVNIRED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Odobritev letnega računa. 5. Revizijsko poročilo. 6. Vpisovanje novih članov. 7. Raznoterosti. ODBOR. Leta 1922: Prejete premije L 20.000.000. Plačane škode : L 5.305.626.0G. Centralni sedež Rfmf Piazza S. S. Apostoli 53 (Palača Colonna). Panoge: Požar, t~\fvine, zavarovanje trgov- sl 4$ kredita. Glavna agencija za Julijsko Krajino in Reko v Trstu. Piszza Vittorlo Veeeto 4, ie!. 24-46 Iščejo se agenti za vse kraje. i,~>) (231) PRAVA Mmenoen kooo Mm najboljše hranilno sredstvo za otroke in šiblte in nervozne osebe, ki ne smujo piti pristne kolonijalne kave, Je zopet na prodaj v vseh prodajalnah, NE ZAUPAJTE ponaredbam, ki se razpo čavajo pod Dešim imenom in proti katerim se bo postopal sodnijsko. Prav« «Ječmenova kava Kneipp» se prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo «LU m okoli 16. ure je deček podlegel z »dobite ni m poškodbam. . Šofer jc bil zasli&n na po!5cijskcm komisa-rijatu v ulici G. Brunaer ,kjer se je dognalo, da ni on kriv nesreče; to so potrdile tudi druge priče. Zato je bil mož zopet izpuščen. Druga žrtev avtomobila- Žrtev avtomobila je bil včeraj popoldn« tudi 48-letni cestar Anton Tripper, stanujoč pri Sv. Ml Magdaleni zg. št. 2S6. Mož ie delal z drugim tovarišem v predoru Sv. Vida. Nenadoma je pri vozil nek tovorni aviomobiL Moža sta se mu hotela ogniti, a zdi se, da Tripper radi polteme ni dobro razločil avtomobila; menda tudi šofer ni pravočasno zapazil nevarnosti. Avto je podrl Tripperja z vso silo na tla. Ne meneč se za nesrečo, je šofer pognal še hitreje avtomobil ter izginil. Ubogi cestar je obležal teiko poškodovan. Njegov tovariš fc hitel klicat na pomoč zdravnika »Zelenega križa». Dospevši na lice mesta je ta dognal, da ima Tripper hudo pretresene možgane in težke notranje poškodbe. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kier so ga sprejeli v opasnom stanju v kirurgični oddelek. Okoli 20. ure je ubogi mož izdihnil. Šoferja niso še izsledili. Hud pes- Včeraj popoldne se je zatekel v mestno bolnišnico vrtnar .Anton Maranzana, star 59 let, stanujoč v ulici S. Michele št. 5; bil je ranjen na desni roki in na rami. Povedal je, da ga je na vrtu vile gospoda Canegliano, v ulici Porta, kjer je delal, napadel gospodarjev pes ter ga obgrizel na omenjeni način. Mož je dobil potrebno pomeč; okreval bo v 8 dneh, če ne nastopijo kake komplikacije. Vesti x GoHikasa . Ajdovščina- (Samomor v Ajdovščini). V četrtek, 15. t. m- se je neki neznan, revno oblečen moški, star okoH 65 let, obesil v našem trgu. Imel je na sebi vojaško bluzo in nahrbtnik iz stare vreče, čevlje in hlače pa, oboje v slabem stanju, so izgledali, da n»o bili zanj prikrojeni. Prvotno je mislil izvrftiti ta žalostni čin nad samim seboj pred cerkvijo v občinskem drevoredu, je pa imel smolo, kajti o □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Ustanovljena leta OeSnISka glavnica Lit. I5.em.000-- pepoteoraa vplačana, Glavni sesteS 3 Trst, Via S. NlcoSd 9 (lastna pašača), Podružnici: ftB8A2!ft, 2&RA. Olajšuje vsako trgovsfe@ operacijo z Jugoslavijo In s vzhodnimi deželami Dale subvencUe nm bSifo, efekte in vrednosti Olvarjfl akrsdlilvt za nskup Uaga. — Inkasl efektov In računov. Informacije. — Kupuje In pro Jaja dinarje In drage vslult. Jamstvena pasma In druge operacije po najugodnejših pogoji*. ege v Rrak mm hranilne knjlliee In Jih obrestuje po 4% letno nelto, a vloge na ftefoii raf.in po vesene vloge proti odpovedi obrestuje najfsclje po cSogouorj. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbsija po dogovoru. Izvršuje mkailia v tirali In dinarjih za JagosSaviJo □ □ g q □ a □ oaanppaaDnDDDoaaaa □□aa gpaaa □ □ □ c □□□□□□□□□_ Di o! □ | □ i □i i □ l □ i [□! i m □ □ □ □ □ G PODLISTEK bamcmaarassscssi Paul Bourgefc JEČA (Le Gedle) Poslovenil F. P. (87) — «Skušala bom storiti, kar zahtevate od mene,» je odgovorila ona enostavno, bi ker je hotela ta prizor mehke nežnosti takoj zaključiti« j« nato dodala: «Te dni sem bila zelo pretresena. Pravite, da razumete mojo bolest in zato naj se vam tudi jaz zahvalim, ker me obžalujete. Razumite pa tudi, da me že boli, ako se o tem govori, alfeo le sliiim govoriti in celo tudi, Ce samo pomislim, da kdo o tem misli.* TaiCa ni vztrajala. Sabina je govorila resnico. Čutila j«, de jo zopet gledajo, da pazijo nanjo, in to ie bila zanjo smrtna muka. Občutek, da je okoli nje nekako zavratno nadzorovanje, ta obCutck so ie povečale besede, ki j! jih je bil rekel njen soprog, ko sta priila z neke večerje v mestu ter sta se ponoči poslovila drug od drugega. To je bilo na peti dan tega krutega tedna, ko one kljub svoji obljubi v resnici ni več mogla govoriti s svojimi sosedi. Domov je priila zelo zgodaj pod pretvezo migrene. On jo je spremljal, ne da bi bila med potjo izpregovorila niti ene same besede. Na pragu njene sobe pa jo je *oda vendarle znosno življenje. Obisk Ivana-prijel za roko ter ji rekel: i Marije in njegovo ponudbo je tolmačil kot — »Sabina, danes predpoldne je mama go- dokaz, da mu ni nič znano. In tudi ona satu;t voriia z vami. Po njej sem izvedel, da ne že- mu je rekla, da mu mati ni poveda da mu lite biti zame v bodoče nič več nego le prija- ne bo povedala. Mislil je, da je v tem ozir.i teljica. Ali bi mi ne mogli torej dovoliti, da bi na varnem. O tem je pričal tudi njegov sc-bil jaz res vaš prijatelj, toda pravi prijatelj?.,.; danji molk. Mari bi jo bil pustil brez pomoči S prijateljem pa se govori, prijatelji si povedo..? v borbi, ki bi jo morala vzdrževati radi njega V Iskal je besede ter gledal pri tem svojo ženo Ako bi vedel, bi ji gotovo pisal, naj se za-Z uprtimi očmi, a že po njegovem plašnem teče k njemu, da jo čaka,,. In zakaj mu ni glasu se jc lahko spoznalo, kako so bile te oči tudi ona takoj odkrila resnice o svojem po-skrajno nemirne. «Ko tarejo prijatelja skrbi, ložaiu? Ves oni teden mu je redno pisala po jih 2aupa svojemu prijatelju. Vsaj pa dopušča, { eno pisrau na dan. Ta pisma so bila tožba da jih lahko ugane.,.* jb.ez upora, prošnja, da bi ji končno le poslal — «To imela sicer žalostno. ne povedati o onem poskusu zbližanja, ki ;o je ranil v njeno občutljivost ljubeče ženske. Sedaj pa je bilo potrebno, da izve vse, da izve, zakaj ji ni več bilo mogoče prenašati še nadalje to vsiljeno ji odgoditev. Bila je že legla, a nato je zopet vstala ter sedla k svoji pisalni mizi; začela je pisati to pismo skrajne iskrenosti, ki naj mu naznani, da p:ic?c ena v najkrajšem času. Ko ga je konča' \ ga ie znova prebrala in ga nato vrgla na ogenj. — «Niti na to pismo bi mi nc odgovoril,* je pomislila sama pri sebi. Nato jc izgovorila prav na glas besede, katere je bil on postavil med nju na njunem poslovilnem sestanku: *Je tudi tvoje imetje!...*