Leto III.
T Celju, dne 18. februarja 1908.
St. 7.
NARODNI UST
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Iihaja Teak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati sa naslov: „Narodni List" * Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ca Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin. NaroCnina se plaCuje vnaprej. — Posamezna itevilka stane 10 vin.
Oglasi se raCunajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovom. Pristojbine za oglase je plaCevati po pošti na naslov: „Narodni List" v Celju.
Spored javnih shodov dne 23. febr. 1908.
1.	v Slovenjem Gradcu ob 1. uri popoldne v Narodnem domu. Govorijo dr. Ljudevit Štiker, drž. posi. Vinko Ježovnik, Ivan Verdnik.
2.	v Žalcu ob 3. uri popoldne v Hausenbichlerjevi dvorani. Govorita: državni poslanec Franc Roblek, dr. Ernst Kalan.
3.	v Trbovljah ob 3. uri popoldne v dvorani g. Forte-ja na Vodah. Govore: Ivan Rebek in drugi.
4.	pri Sv. Jurju ob j. Žel. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Al. Nendla. Govori: dr. Vekoslav Kukovec, Blaž Jesenek, Kari Kveder.
5.	v Župelevcih pri Bizeljskem ob 3. uri popoldne v prostorih g. M. Janežiča. Govori: dr. Anton Božič.
6.	v Št. Petru pod Sv. gorami ob 3. uri popoldne v prostorih g. Franca Kranerja. Govori: dr. Josip Karlovšek.
7.	v Šmarju pri Jelšah ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ivan Habjana. Govorijo: dr. Gvidon Sernec, Fran Ferlinc, Jože Smertnik.
8.	v Vuhredu ob 3. uri popoldne. (Prostor še naznanimo). Govorijo: dr. Kari Koderman, Viktor Glaser, Franc Pahernik.
9.	pri Sv. Križu nad Mariborom ob 11. uri dopoldne v prostorih g. Frana Verdonika Govorijo: dr. Florijan Kukovec, Ivan Robnik.
10.	v Bučečovcih ob 2. uri popoldne v prostorih g. Enzingerja. Govorijo: urednik Janko Lešničar, Joško Rajh in drugi.
11.	v Središču ob 5. Ul'i popoldne. (Prostor še naznanimo). Govorijo: urednik Vekoslav Spindler, Jakob Zadravec, Robert Košar.
12.	pri Sv. Marjeti nižje Ptuja ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Fr. Murkoviča v Novivasi. Govori: urednik Vekoslav Spindler.
Dnevni red na vseh shodih i
Sprememba deželnozborskega volilnega reda. Kaj zahtevamo štajerski Slovenci od dežele?
V važnem trenutku!
Sedanji trenutek je za usodo štajerskih Slovencev velikanskega pomena. Deželni volilni red se bode spremenil, ker je nesmiseln, krivičen in nevzdržljiv. Kruto krivičen je ravno za štajerske Slovence. Narodna stranka je uvidela nujno potrebo, da pokliče v ti zadevi ves narod dne 23. svečana t. 1. na javna zborovanja, da na vsa usta izrečemo svoje zahteve nasproti vladi, nemški večini in slovenskemu deželnemu poslanstvu.
Če bode se dosedajna postava spremenila, spremeniti se mora zares, spremeniti se mora tako, da bo slika dejanskih razmer prebivalstva v deželi. Nečuvena predpravica v deželno desko vpisanih veleposestnikov mora pasti. Kako, govorili bodemo na shodih dne 23. t. m. Od nikogar voljeni virilisti morajo ven iz deželnega zbora! Slovenski srednji stan v mestih in trgih mora dobiti svoje zastopstvo. Tlačenja narodnih manjšin mora biti konec. Kmečko prebivalstvo mora dobiti številu primerno zastopstvo. Na slovenskem Štajerskem se mora priznati jednakemu številu kmečkega prebivalstva po eden poslanec kakor Nem-eem v nemškem delu dežele. Vsak okraj naj zastopa samo eden poslanec. Delavstvu naj se ne jemlje zastopstvo s tem, da ž njimi skupno volijo volilci drugih skupin. Slovencem se mora zajam-«iti v deželnem zboru številu prebivalstva primerno zastopstvo, pa ne iz milosti Nemcev, ampak po veljavnem zakonu.
Javni shodi narodne stranke dne 23. svečana pa ne bodo veljali samo izpremembi volilnega reda. Ti shodi naj določijo smer strankinemu delu nasproti deželi, nasproti deželnemu zboru in nasproti nemškemu Gradcu v vseh perečih kulturnih, narodnih in gospodarstvenih zadevah. Govo-
rili bodemo, kako stališče naj zavzema stranka nasproti Gradcu v šolskih zadevah, toda ne samo nasproti Gradcu, ampak tudi nasproti duhovski šolski politiki v Mariboru. Stavili bodemo za prihodnji deželni zbor merodajne zahteve glede zaščite našega kmetijstva in glede gojitve koristi slovenskega srednjega stanu.
Z gromovitim glasom pa mora narod dne 23. t. m. govoriti svojo sodbo o nečuvenem po-nemčevanju, o sramotni in nazadnjaški ^ermani-zaciji — na stroške Slovencev!
Kaj so storili in kaj delajo naši poslanci v važnem trenutku? Kako vplivajo na spremembo volilnega reda ? Kako bodo nastopili v deželnem zboru? Ne vemo, ne čujemo! Lani so slovenski poslanci klicali r.arod na shode zaradi spremembe volilnega reda že tedaj, ko je bilo po njih lastnem zatrjevanju — prepozno! Tudi zdaj se ne dogovorijo s svojim narodom, tudi zdaj čakamo na milost nemškega Gradca, ne da bi stavili v odločilnem trenutku svoje zahteve, oprti na voljo naroda! Toda ne! Kmečka zveza je vendar govorila! Govorila je' kakor drugače ne more, govorila je enostransko! Nov list obljublja slovenskemu razumništvu, o njenih zahtevah v varstvo slovenskih tržanov in meščanov pri volilni reformi — molči kakor grob! In kake zahteve je izrekla v kulturnem oziru? Skrčenje šolske dobe, preganjanje narodnih učiteljev je famozno kulturno stališče duhovniške stranke!
Narodna stranka takega postopanja ne more odobriti. Narod, 23. svečana bodeš ti govoril, kaj zahtevaš! Ne bodemo se zaprli kakor kmečka zveza v dvorano cel jskega narodnega doma, javno, na 12 javnih shodih bode narodna stranka razpravljala o javnih koristih štajerskih Slovencev, o zahtevah nasproti Gradcu. Mogoče, da vse to,
kar bodemo zahtevali, ne bode takoj izpolnjeno. Toda to nas ne sme motiti. Trnjevo pot smo hodili štajerski Slovenci zmiraj v boju za svoje pravice, odrekli se jim pa vendar nismo in se jim ne bomo.
Zediniti se moramo glede svojih političnih terjatev, ves narod mora složno kakor en mož po jasnem načrtu korakati neustrašeno naprej, kar bode le tedaj mogoče, če preidejo naša načela vsemu narodu v kri in v meso. Prišli bodo časi, ko bodo merodajni krogi Slovence iskali, ko jih bodo potrebovali! Mi pa ne bodemo več pohlevne »vce, ki se dajo potrpežljivo striči od Dunaja do Gradca, v zahvalo pa sprejemajo brce! Naš glas ne bode ostal brez pomena!
Narodnjaki! Važen trenutek je napočil. Slovesen dan bode za štajerske Slovence (lan 23. svečana, dan 12 javnih shodov narodne stranke v zadevi sprememb v deželnem zboru. Zavedajte se tega trenutka, pripravljajte sijaj 23. svečana!
Iz političnega sveta.
Dogodki na Portugalskem.
O dogodkih na Portugalskem izza kraljevega umora prihajajo tako nasprotujoče si vesti, da mora biti človek jako previden. — Evo nekoliko verjetnejših:
Lizbona, 7. febr. Med morilci kraljeve rodbine so se med drugimi nahajali sledeči: sin grofa Ribiere; streljal je na kraljevi voz. Drugi je biv. narednik Reis Silva, ki je slovel za najboljšega strelca; tretji, Costa, ki je ustrelil prestolonaslednika, je 23 letni trgovski agent, ki se je pa največ bavil s politiko in je govoril na raznih shodih. — Bivši min. predsednik Franko je pridobil pokojnemu kralju zvišanje plače ali čivilne liste za 800.000 frankov. Novi kralj Manuel se je zvišanju odpovedal. — Novo ministerstvo je obnovilo imuniteto poslancev, katero je Franko odpravil.
Lizbona, 7. febr. Kralj Manuel se je izrazi nasproti ministru-predsedniku Ferreiri: „Naš program mora biti: zakon nad vse!" Te kraljeve besede so vzbudile splošno odobravanje.
Lizbona, 8. febr. V mestu vlada mir, ker je republikanska stranka dosegla vse zahteve. Stranka je te dni silno pridobila na uplivu. Poznavalci razmer prorokujejo monarhiji le še kratko dobo in so mnenja, da je ustanovitev republike (ljudo-vlade) na Portugalskem le še vprašanje par mesecev. (Op. ured. Zdi se nam, da bo to dišalo po časniški raci. Sicer pa prepuščamo sodbo toku časa.)
Lizbona, 9. febr. Danes se je vršil pogreb umorjenega kralja Karlosa in prestolonaslednika. Udeležilo se je pogreba 10.000 oseb.
Lizbona, 10. febr. Kral Manuel je podpisal dekret, s katerim se razpisujejo nove volitve v portugalski parlament na dne 5. marca t. 1. Agitacija je že v teku. — V najkrajšem času namerava sklicati kralj dozdajne poslance na izvan-redno zasedanje, v katerem položi prisego na ustavo.
*
Ruska duma. Neki francoski list javlja iz Petrograda, da bo ruska duma razpuščena in da se sploh ne razpišejo več nove volitve, ako bi na sprejela osnove glede gradnje nove bojne mornarice.
K&mpi-omisna pogajanja Staro- In Kladočehcv
za deželnozborske volitve na Češkem so se razbila.
*
Volitve na Hrvatskem. V volilni borbi, ki je dosegla že vrhunec političnega razburjenja, se poteguje v 88 okrajih okoli 230 kandidatov za poslanstvo v saboru. Postavilo je kandidate 9 strank. — Hrvatski ban Rauch hoče na vsak način strmoglaviti koalicijo in poseza v volilni boj z grožnjami in z denarjem. Od ogrske vlade
je dobil že' okoli 200.000 kron za volitve.
*
Deželni zbor za Bosno in Hercegovino. Skupni finančni minister je predložil že davno avstrijski in ogrski vladi v odobrenje načrt o ustanovitvi deželnega zbora za Bosno in Hercegovino. Projektovani deželni zbor bi naj bil nekako zma-šilo iz polovice virilistov in iz polovice izvoljenih ljudskih zastopnikov. Virilisti bi naj bili moha-medanski muffiji, katoliški škofje, pravoslavni metropoliti, načelniki deželnih oblastnij, okrožni predstojniki in najvišji davkoplačevalci. Ostali mandati bi se razdelili po določenem razmerju
med katolike, pravoslavne in mohamedane.
*
Ukor mestnemu zastopu. Finančno minister-stvo je dalo mestnemu zastopu v Cernovicah ukor, ker mesto dela lahkomiselno dolgove in je že silno zadolženo. Posebno graja ministerstvo, da mestna uprava sklepa investicije, predno reši vprašanje pokritja. Pravi, da ne bo več privolilo v nadaljna posojila.
*
Pri občinskih volitvah v mestu Zemunu v Slavoniji so srbski radikalci popolnoma propadli. To je smatrati za veselo znamenje tudi za volitve v hrvatski sabor. Srbski radikalci so se namreč za te volitve združili s hrvaškim banom Rauchom in z Madžaroni proti hrvatsko-srbski koaliciji, in
sicer iz vladoželjnosti in gabnih osebnih ozirov. - »
Nemška ljudska stranka na Češkem preneha popolnoma eksistirati. To je izrekel tudi njen načelnik dr. Reininger v svojem govoru v Teplu, kjer je izjavil, da nemška ljudska stranka v češkem deželnem zboru ne bo več eksistirala in da se bodo njeni pristaši pridružili drugim skupinam. Tako konča stranka, ki je bila še pred leti vladajoča v Avstriji. Tudi na Štajerskem se opaža prehod iz nemške ljudske v nemško agrarno stranko.
j	*
• Klerikalna „svoboda". Pater Zahradnik, član premonstratenškega reda, je pristaš češke agrarne stranke in tndi drž. poslanec. Sedaj kandidira kot agrarec tudi v deželni zbor. — Ker pa v istem okraju kandidira tudi klerikalec, je seveda treba p. Zahradniku zamašiti ustai Zato je opat p. Za-vral prepovedal Zahradniku prirejati volilne shode. V češki javnosti, posebno v agrarnih krogih, je
zbudilo to velikansko ogorčenje.
*
Laško vseučiliško vprašanje. Kakor poročajo nemški listi, se reši vprašanje o ustanovitvi laškega vseučilišča v kratkem času na ta način, da se osnuje na Dunaju italijanska pravna fakulteta.
S
Hrvatski poslanci v ogrski delegaciji so se
izrazili za zvišanje oficirskih plač, ne morda iz političnih, ampak iz gospodarskih razlogov in razlogov pravičnosti.
i. *
Na češkem je postavila socijalno-demolra-tična stranka v vseh volilnih okrajih svoje kandidate.
*
Predsedstvo svobodne agrarne zveze, to je
zveze vseh kmečkih poslancev v državnem zborn, je poslalo ministerstvu spomenico, v kateri pravi, da zveza ne bo nikdar privolila v kako nagodbo
s Srbijo, ki bi dovoljevala srbski uvoz živine.
*
V armadnem odseku je obširno govoril vojni minister fem. Schönaich. Med drugim je razpravljal tudi o dveletni vojaški službi in o olajšanju vojaške službe sploh. Zanimiva je pri tem njegova izjava, da je predloga o dveletni vojaški službi skoro gotova. Izjavil je tudi, da je vojaška nprava vedno pripravljena iti željam v zadevi
olajšanja vojaške službe na roko.
*
Sprava med Čehi in Nemci na Češkem še ne bo tako hitro dosežena. Spravna pogajanja so se popolnoma razbila, ker je med Čehi zavladalo velikansko razburjenje zaradi govorov bivšega
nemškega ministra-krajana Pradeja, ki je dbjai, da bo 60 milijonov Nemcev uničilo 6 milijonov Čehov, in pa govor sedanjega uemškega ministra Pesclike v Gradcu, ki je izjavil, da mora biti eden obeh narodov po drugem uničen. To ni na-
gnenje k miru, ampak k boju.
*
češki deželni zbor bo sklican, kakor poroča praški „Čas", dne 15. junija na kratko zasedanje,
da se sestavi. Pravo zasedanje bo šele v oktobru.
*
Srbski prestolonaslednik Gjorgje je pisal predsedniku skupščine Jovanoviču, da se odpove apanaži (letni plači), ki mu jo je določil mini-sterski svet v letošnjem državnem proračunu, in sicer z ozirom na položaj v deželi. Obenem je izjavil, da tudi v bodoče ne sprejme apanaše, ako mu je ne odobre vse politične stranke. Vsled tega pisma je prišlo ministerstvo Pašič v veliko zadrego, ker je Pašič v skupščini z veliko vnemo zastopal predlog za apanažo; in ministerstvo najbrž pade.
*
Zvišanje plač pri vojakih. Predlog Latour-Schraffl glede zvišanja plač častnikom in moštvu zahteva: 6 mil. 300.000 kron za zvišanje častniških plač z dnem 1. jan. 1908. Istotako zahteva s 1. jan. 1908. zvišanje dnevnine moštvu, za kar bo treba okoli 5 mil. kron. Izboljšanje hrane vojakom naj bi nastopilo s 1. jan. 1909, za kat je zopet treba okoli 5 mil., torej skupaj 11 milijonov 300.000 kron. Za gažiste pri mornarici se zahteva 360.000 kron. Vlada je izjavila, da se
strinja z zahtevano vsoto.
*
Trgovinska pogodba s Srbijo bo menda v kratkem sklenjena, ker se je Srbska udala nekaterim zahtevam Avstrije.
*
V ogrski delegaciji je govoril madžarski delegat grof Zicliy o naši politiki na Balkanu ter je déjal, da mora Avstrija v večji meri upoštevati slovanski čut balkanskih narodov, ako hoče tam kaj doseči, ter mora opustiti Metternichovo politiko.
Na Hrvatskem se jè začel volilni boj za sabor v znamenju prelivanja krvi. V Udbini (Slavonija) je bilo ljudstvo ogorčeno na vladnega kandidata in mu je priredilo burno demonstracijo. Orožniki
pa so kar streljali in je eden iz naroda mrtev, 5 pa težko ranjenih. Ali se vračajo Khuenovi časi ?
Poljska predloga in nemško ljudstvo. Zdi se,
da je nemška vlada v zvezi z raznimi prenapet-neži v pruski zbornici vendar previsoko letela. Gospodje pri zelenih vladnih mizah so mislili, da bo vse nemško ljudstvo kar slavilo vlado kot boginjo, ker hoče uničiti Poljake. Toda to nemško ljudstvo vendar tudi gleda in vsaj nekoliko misli, in zato vladi ne bo šlo tako gladko z uničevanjem Poljakov. Nemci v Poznanju, v prvi vrsti obrtniki in trgovci, so spoznali veliko nevarnost za gospodarski napredek, če bi se sprejela s poljsko predlogo v zvezi stoječa razlastilna predloga. Zato se je v celem Poznanju med Nemci samimi začelo mogočno gibanje proti tej predlogi; na čelu gibanja stoje najuglednejše trgovske tvrdke.
Tudi pruska gosposka zbornica je prišla do sklepa, da je poljska predloga, kakor jo je sprejela poslanska zbornica, nesprejemljiva in je zato spremenila takozvani razlajtilni paragraf v toliki meri, da jako omejuje razlastilno pravico. S tem je poljska predloga v svoji ostrini onemogla in v sedanji obliki padla.
«
Odprava zemljiškega davka je bil predmet razprave v poljedelskem odseku državnega zbora è 5. t m. Posi. Lnksch je stavil resolucijo, v k ri se vlado poživlja, naj stori vse priprave, da x" pred 1. jan. 1910, ko se ima stvoriti novi fin ačfli načrt za državo, predloži zakon, osnova o odpravi zemljiškega kot državnega davka in se nadomesti s progresivnim dohodninskim davkom ter z uvedbo progresivnih davkov na tantijeme, dividendo in dedščine. — Finančni minister Ko-rytowski se je izrekel zoper odpravo zemljiškega davka, češ da ga dohodninski davek danes še ne more nadomestiti. V kratkem pa hoče predložiti zakonsko osnovo za davek na dedščine. — Poljedelski odsek je pa sprejel rezolucijo za odpravo zemljiškega in uvedbo progresivnega dohodninskega davka ter se je rezolucija izročila davčnemu odseku.
Novo ministerstvo se oo imenovalo „ministerstvo za javna dela". Prvi oddelek bo obsegal vse staviteljstvo izvzemši gradnje pristanišč in prekopov, ki ostanejo v trgovskem ministerstvu, drugi oddelek rudarske zadeve, ki so sedaj v poljedelskem ministerstvu in tretji obrtniške.
*
iezikovno vprašanje na Češkem Nadsodišče v Pragi je izdalo na okrožna sodišča na Češkem tajni odlok, v katerem se opira na zadnjo razsodbo najvišjega sodišča v zadevi jezikovnega vprašanja na Češkem in opozarja vsa sodišča, da je češki jezik na celem Češkem enakopraven in navaden, torej tudi pri vseh sodiščih.
Dopisi.
Iz. Wowesja mesta se nam piše: 5. februarja je bila v znani kazenski pravdi dr. Iv. Benkoviča proti dr. Janku Sernecu zaradi pretepa z bičem prizivna obravnava pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Zagovornik dr. Janka Serneca utemeljuje svoj priziv, da je bil dr. S.er-nec opravičen pri shodu v Št. Jurju očitati dr. Benkoviču, da on z Nemci paktira, da se je k njim vozil, ker je to po izpovedbah prič Wiltsch-nig in Riickl v aktu Pr 4/7 tukajšnjega okrožnega sodišča dokazano, da jim je dal koncesije zaradi nemške šole in so ga radi tega volili. — Temu predlogu se je ugodilo in so se izpovedbe teh prič prebrale ter se je konštatiralo, da so rekli Nemci, da ga le pod tem pogojem volijo, če ne bo proti nemški šoli, in ko je dr. Benkovič izjavil, da nima nič proti nemški šoli, so mu obljubili, da ga bodejo volili in so ga tudi res volili. Zastopnik dr. Benkoviča je predlagal, da se njegovemn prizivu ugodi in kaznuje po § 491. kaz. zak. — Znano je, da je prvi sodnik dr. Serneca obsodil po § 496 kaz. zak. Zagovornik dr. Serneca je pred vsem opozarjal sodišče, da dr. Benkovič v svoji tožbi sam trdi, da pravzaprav ni bil s pasjim bičem od dr. Serneca tepen, ampak, da se je uspešno branil in dr. Sernecu tudi nekaj udarcev vrnil.
Tožil je torej bolj po § 411 kaz. zak. češ, da je zadobil na čelu vidno rano in v drugo po § 491 kaz. zak. Čez nekaj časa pa se je peljal v Kostanjevico in dal na zapisnik, da pravzaprav ni bil ranjen, da toži samo zaradi žaljenja časti. Že to bi izkliučevalo, da je hotel dr. Sernec dr. Benkoviča, ko ga je z bičem pretepel, izročiti javnemu zaničevanju. Dalje je zagovornik dr. Serneca utemeljeval priziv s tem, da je razložil, da je bil dr. Sernec opravičen, dr. Benkoviča za neosnovano žalitev kaznovati. Dr. Sernec je vso storil, da dobi zadoščenje za neosnovano žalitev, a dr. Benkovič je bil tako nesramen, da je zahteval po svojih posredovalcih, da naj dr. Sernec po časopisih izjavi, da je on dr. Benkoviču neopravičeno očital, da se je vozil k Nemcem. Ker dr, Sernec ni mogel in ni hotel neresnice.v javnem časopisu objaviti, ni prišlo do sporazum-ljenja. Naravno pa je bilo,- da je to skelelo v duši dr. Serneca in da je potem iskal drugje zadoščenja.
Če bi dr. Benkovič ne bil državni poslanec in se ne skrival pod plaščem imunitete, morda bi se zdelo dr. Sernecu vredno, ga tožiti. Ker pa je dr. Sernec vedel, da bi s tožbo imel le stroške, nastopil je čisto navaden pot, poiskati si zadoščenja, kakor to storijo tadi kmečki fantje, ki nočejo s sodiščem imeti opraviti. Vzel je pa«ji bič in ker je hotel, da je dr. Benkovič kaznovan, da čuti tudi na svojem telesu, da je nekaj zakrivil, ga je dr. Sernec s pasjim bičem pretepel. Da je dr. Sernec ravno pasji bič vzel, je pač umevno, ker se da to orodje lahko skriti, da ga dr. Benkovič ni takoj zapazil, ker, kakor se iz akta razvidi, je dr. Benkovič sam pričakoval, da ima dr. Benkovič celo revolver.
Sodišče je po dolgem posvetovanju razsodilo, da je podan le prestopek po § 496. kaz. z. kakor jp prvi sodnik sodil in je le povišalo globo od 40 K na 100 K. Stroške prizivnega postopanja pa mora vsaka stranka sama trpeti. Tako je iskal dr. Benkovič zadoščenja svoji častiljubnosti, to je pa gotovo, da vsak pameten človek dr. Benkoviču privošči, da jo je dobil s pasjim bičem ia dr. Benkovič stoji tukaj kot mož, ki se ni upo-gnil in dotiral tega človeka, ki je perfidno iskal, da bi mu dr. Sernec v javnosti njegovo ime pral, do tega, da stoji tukaj danes kot človek, ki je z Nemci paktiral in to kot Sokol, advokat in državni poslanec štajerskih Slovencev.
Torej advokat dr. Ivan Benkovič, kaj ste storili, da ste proti dr. Sernecu vložili pri sodišču tožbo zaradi žaljenja časti — ko bi se lahko že v tej, pravdi zaslišani priči Wiltsclmig in Rückl — in v Vaši „Posavski Straži" še enkrat nesramnega lažnjivca ponovili? Z maslom na glavi ste šli na solnce, pa prav neumno. Nimamo advokata na Slovenskem, ki bi tako ravnal. Dr. Ser-nec Vas je razkrinkal, dokazavši Vam, da ste z Nemci paktirali. Ali ne bi bilo bolje za Vas, da bi' mirno vtaknili udarec s pasjim bičem in — molčali, Sedaj ste mož brez sence (capitis de mi-nicio major) in brez časti, ker ste bili upravičeno s pasjim bičem tepeni. Bolje je, da se kam na Nemško preselite; sedaj srca Nemcev že poznate. Besede „nesramen lažnjivec" pa dajte v okvir in obesite dotično tablico v vašem stanovanju, da vsak dan vidite, kakšen mož ste.
Kdo je nesramen lažnjivec? Po izidu razprave v prizivni inštanci le dr. Benkovič.
Ali morete dr. Sernecu v oči pogledati, če se sedaj srečate, ali sploh morete z razkritim obrazom sodelovati v kakem posvetovanju, kjer se posvetuje o glavnih zahtevah slovenskega naroda? V Vaši koži ne bi bil najubožnejši berač.
Zagorje pri Kozjem. Dne 1. t. m. je amrl po dolgi, zelo mučni bolezni nadučitelj v Zagorju pri Kozjem g. Ivan Hočevar. Komaj star 48 let je moral že zapustiti svoje domače ognjišče. Rajni je učiteljeval več let na Jesenicah ob Savi in 8koro 12 let na tukajšnji šoli. Izpolnjeval je vestno svojo nalogo, bil vrl narodnjak ter si pridobil mnogo zaslug za vzgojo mladine in za tukajšnjo občino, v kateri je bil častni občan. Vsled napornosti dela si je nakopal bolezen, katera ga je pokopala.
Kakšen ugled je užival blagi rajni tovariš, je pričal njegov pogreb 3. t. m., katerega se je udeležilo kljub slabemu vremenu ogromno število tovarišev, znancev in prijateljev iz daljnih krajev. Njegovi kolegi in prijatelji so mu zapeli v slovo ganljivi pesmi nagrobnici.
Sv. Trojica « Slov. gor. Kramar Gollob in „Štajercf abrikant" Schütz delata zgago po Verjanah. Pri zadnjih občinskih volitvah sta pobrala po antonjevškem poštnem potu Šiimejaku Anželu pooblastila po antonjevški fari. Pa kljub temu, da sta se v kompaniji Anžela strašno „man-trala", vendar nista nič dosegla. Značajni in zavedni Gornjeverjanci so zmagali v III. in II. razredu, ter deloma tudi v I. In slavni Golob so Vložili priziv, ker zavedni kmetje niso marali za propalo štajerčijansko stranko ter so si izvolili svoje zanesljive može, kojim je blagor občine resna stvar.
Golob se sprele ava le zato nad Verjanami, "da zadobi kot dober nemškntarski agent ugledno "mesto v ptujski „Giftni kroti", ki ga bo potem v 16.000 iztisih pošiljala strmečemu svetu v pre-ävek. Ali gospodine Golob, svetovni želodec ima boljše hrane za prebavo kot vas, torej se bo naj-ferže zahvalil za vas ter vas pustil še tam na trojičkem bregu za štajerčijansko reklamo, kateri pa zna zavednost slovenskega kmeta iz okolice kmalu napraviti konec vseh koncev. In takrat l>omo poslali gospoda Goloba express v vsenem-8ki rajh, kjer bo lahko smelo razprostrl svoja črnordečožolta krila, a pri nas še frankfurtaric ne poznamo, renegatov pa ne maramo. Kapitol
„Želodov kral".
Šentjanž na Drav. polju. Pri nas se je že dolgo kuhala nemška šola. In mimogrede povedano, ima naš šolski nadzornik precej „zaslug" pri tej stvari. To so se pobirali od straui Štajerci j ance v podpisi, da je bilo groza. A vse Vkup ni zaleglo nič. V takih stvareh se mora poslušati pametne liudi, ki vedo, kaj je šola, ne pa i strastne nemškutarje. Tem ni prav nič za šolo, gre se jim le za narodne odpadnike in za nemško šolo, mislijo, jih bodo največ pridobili.
Vsak pameten, trezno misleč človek, in naj bo Slovenec ali Nemec ali Francoz, ti bo rekel, ■da je plodonosen pouk mogoč le na podlagi materinskega jezika. Prvih, temeljnih naukov se moramo učiti mi na podlagi našega slovenskega jezika. Saj tudi mi ne-štajercijanci nismo nasprotniki pouka iz nemščine, zahtevamo pa, da se 'poučuje nemščina, kakor vsi drugi predmeti, na ^podlagi slovenščine, t. j. v slovenskem jeziku. Saj se latinski na gimnazijah tudi ne uči v latinskem jeziku, francozki ne v francozkem jeziku, zakaj 'bi se pa merala že na ljudskih šolah nemščina v nemškem, otrokom nerazumljivem jeziku.
Očividno je, da pri tej zahtevi ne prevladuje pamet, ampak nemško nacijonalna strast. Na
podlagi materinskega jezika se doseže v prid uku mnogo, v nasprotnem slučaju nič. .So šole pri nas na Slovenskem, kjer se v nekaterih razredih poučuje le v nemškem jeziku. Slabe.jšega si ne moreš misliti, kakor to. Učenec ne razume učitelja, učitelj pa učenca ne. Ali je pod takimi pogoji napredek mogoč? Gotovo ne. Naše .šole naj bodo torej narodne in poučujejo naj v njih narodni učitelji in ne odpadniki. To smo izprevi-deli tudi mi v Šentjanžu in zavrgli enoglasno pouk na podlagi nemškega jezika, pač pa odobrili pouk nemščine na podlagi slovenskega jezika. Najbolj veselo je p.: dejstvo, da je glasoval za takšno šolo mož, ki je bil prej velik njen nasprotnik. Treba se je torej pametno dogovoriti, ne pa se pustiti nahujskati od naših strastnis narodnih nasprotnikov.
Lenariki oScr-sj. „Prijatelji krščansko-socialnega društvenega dela in napredka'' priredijo 16. t. m. veselico v trgu. Pride sam — dr. Korošec, mogoče tudi verni sluga di'. Verstovšek. Gospode krščanske socialce čaka tukaj veliko delo, namreč pohvaliti mladeniče katoliških bralnih društev, zvestoudane duhovnim voditeljem, ker so se vrlo pripravljali s čitanjem gledaliških iger celo v cerkvi za to veselico, ker napadajo celo v cerkvi mladeniče, ki ne trobijo edinozveličavne politike „Slov. Gospodarja", ker se med pridigo razgovarjajo in smejijo itd. Takšni mladeniči hočejo biti na shodih in veselicah duhovnikov seveda k a t o 1 i š k o-narodni, drugi pa so vsi brezverci, liberalci in kaj še ! Kristus take vere ni učil in zato je v nevarnosti, ker je tisti nimajo več, ki so vzeli pod različnimi pobožnimi imeni patent. Hinavci ! Fej !
Sv. Miklavž pri Ormožu. (Maščevanje ob grobu.) Pred kratkim je umrla tukaj 84 let stara žena Urša Ivanuša. Njeni hčeri sta gostilničarki pri Sv. Miklavžu. Na to hišo ima župnik Meško posebno piko, ker omenjeni j stilničarki ne pihata v njegov rog, Že mnogokrat je njiju napadel na razne načine, a posebno sovraštvo je pokazal sedaj ob smrti matere. Takoj po smrti sta poslali gostilničarki svojega nečaka, g. Ivanuša, k župniku, da bi naredil potrebno za pogreb. Prosil je tudi žnpnika, da bi se vršil sprevod od hiše, ki je tri minute oddaljena od cerkve. Navada je, da spremlja duhovnik mrliča v vasi na zahtevo od doma, izven vasi pa gre naproti. Seveda si tako pot mastno računi. (Pred nekaj leti je tukajšnji kaplan Bratušek računal za nek pogreb toliko, da mu je moral dr. Delpin v Ormožu stopiti na prste.) Gostilničarki ne bi gledali na račun, hoteli ste samo izkazati ranjki
materi zadnjo čast.
Ko je prišel g. Ivanuša v farovž, ga je župnik surovo nahrulil in zahteval, da mora priti teta osebno v farovž, le tedaj gre s sprevodom od doma. G. Ivanuša odgovori, da ne pride teta pod nobenim pogojem v farovž, ker ne utegne. Razen tega ji je župnik pred leti očital, da ni kristjanka, ker se ni pustila komandirati od njega. Nadalje tudi ni hotela priti v dotiko z župnikom, ker so mu ljubi samo njegovi podrepniki. Tako so se vršila pogajanja in posledica je bila, da župnik ni hotel iti na dom. Rìdi tega se mu je odpovedalo tudi spremstvo od cerkve
Po pozni maši, bila je ravno nedelja, je blagoslovil župnik mrliča pri cerkvi. Nato se je vršil sprevod brez spremstva duhovnikov. Sprevoda se je udeležilo veliko število ljudij. Ko so položili trugo v zemljo, se je tukajšnji posestnik in občinski odbornik gosp. Šaajder v imenu žalujoče rodbine zahvalil za številno spremstvo ranjke k zadnjemu počitku. Vsem so stopile solze v oči, posebno pa, ko je na koncu govora molil za dušo rajne.
Takoj po pogrebu je šel g. Ivanuša zopet v farovž, da poravna račun. Tukaj bodi povedano, da je župnik Meško g. Ivanuša, ki je 23 let star in kot ekonom samostojno nastavljen, vedno tikal. Imel ga je vtudi edno za „Lujzeka". G. Ivanuša je temu odločno ugovarjal, a župnik ga ni hotel vika. Pravil mu je med drugim, da mu je Bog dal to srečo, da je prvi v fari, ja celo več, kakor so angeli. Župnik pač vedno misli, da ima pravico tiKati vse svoje farane. Česar se on kot Pepek ni naučil, tega pač kot Jožef ne zna.
Stvar pride še pred sodnijo, a mi farani obsojamo našega župnika, da še ob grobu kaže svoje sovraštvo. Le talco naprej, a ne vprašajte več, zakaj vera peša ! ?	Več faranov.
Darujte za Narodni sklad!
Štajerske novice.
Dr. Benkovič in zahrbtno3t. Sporočali smo svoj čas. kako zahrbtno je postopal dr. Benkovič, ko je narodna stranka priredila svoj prvi shod v Brežicah. Skušal je intrigirati pri glavarstvu na vse mogoče načine. Na enak način je postopal nedavno tudi proti socijalnim demokratom. Postal je namreč v novejšem času tudi ageut krščansko-socijalne železniške organizacije. V svoji neumnosti je pa naletel na vodjo soc. dem. žel. organizacije v Brežicah, Kotmana, ki ga je - ne bodi len in neumen! — pošteno vlekel za nos. Dogovorila sta se, da skliče Rotman javen shod železničarjev, na katerem bi briljiral in pobijal socijaliste seveda dr. Benkovič. Rotman je shod res sklical na 9. t. m. Dr. Benkovič je pa v zadnjem trenutku zvohal, da bo ta shod za njega velik fijasko, zato je letel na glavarstvo ter dal tam sebe brez dovoljenja Rotmanovega vpisati kot sklicatelja shoda. Obenem je dal v Schekovi tiskarni tiskati lističe, na katerih hujska kmete proti socijem, ki mislijo shod razbiti itd. Ko je potem dr. Benkovič v nedeljo otvoril shod kot „sklicatelj", mu je Rotman ugovarjal, češ da je on sklicatelj. Toda Benkovič je žlobudral po svoji navadi dalje, Prišlo je tako seveda do burnih prizorov in shod se ni mogel vršiti. Potem pa je preskrbel Benkovič socijalistom drugo dvorano, kamor so ti šli zborovat. Zanimivo je na celi stvari tudi to: Ko je Benkovič predlagal za predsednika Mlakarja (ta mora seveda povsod laziti!) in dal glasovati, je naštel socijalistov 25, svojih pa 60. Ko pa so se*pot<;m ločili, jih je šlo na soc. dem. zborovanje nad 90, Benkoviču je pa ostalo par mož. — In še bolj zanimivo je to: Benkovič je hujskal svoje ljudi proti Rotmanu, češ; „ali nimate nič krvi? Vrzite ga doli!", nakar mu je zaklical Čobal: „g. doktor, ali se nič ne sramujete !" To potrdi Čobal pod prisego. — Zakaj to vse pišemo? Zato, da spozna slovenska javnost značaj Benkovičev. Slovenskim kmetom se hlini za narodnega radikalca, paktira pa s hrast-niškimi Nemci; nasproti dr. Korošcu je največji katoličan, nasproti nemškim politikom pa pravi, da duhovnike za nos vodi; agent je za kršč. soc. železničarsko organizacijo proti soc. dem., ob času ožjih volitev je pa beračil za glasove socijalnih demokratov — (a odšel z dolgim nosom!); v listih se zgraža nad „surovostjo" narodne stranke, na Blanci je pa hujskal svoje ljudi, da so šli z noži na dr. Gosaka, in sedaj v Brežicah je hujskal svoje ljudi na Rotmana; dela se strašnega nasprotnika nemških uradnikov, za hrbtom pa z
istimi nemškimi uradniki doseže, da se ga proti-postavno vpiše za sklicatelja shodov itd. itd. In tak človek zastopa koristi slovenskega naroda? Globoko je padlo slovensko ljudstvo, da trpi na sebi tak madež!
Zopet „Nova Doba". Glasilo kranjske gospodarske stranke „Nova Doba", s katerim smo upali dobro izhajati, od časa do časa prinese zoper našo organizacijo take vrste prijaznosti, da jih od te strani ne bi pričakovali. Zadnja številka prinaša zopet iz peresa duhovnika dr. Š. očitanja, kakor-šnih bi tudi gospodarska stranka v žep ne vtaknila. Očita naši stranki in nje delavcem koristo-lovstvo, torej prilično najgršo lastnost, katera se kaki stranki more očitati. Pozivamo „Novo Dobo", naj jasneje govori, in naj njen dopisnik gospod dr. Š., ki je bil svoj čas za nas tako navdušen kasor danes za gospodarsko stranko, skusi svoje očitanje o korlstolovstvu v naši stranki vsaj na enem slučaju, če ne dokazati, pa vsaj kot verjetno pojasniti. V nobenem političnem pokretu na Slovenskem se še ni tako požrtvovalno delovalo brez zahtevanja vsake gmotne koristi, kakor se sme ponašati ravno organizacija narodne stranke na štajerskem. Ne pride nam na misel zameriti komu stvarno presojevanje našega delovanja. Če se pa pride tako očividno neopravičeno z očitanjem ko-ristolovstva, moramo se le začudeno vprašati,; s kom imamo pravzaprav opraviti in kaj „Nova Doba" pravzaprav hoče?
Skrb dr. Korošca za izvrčevalni odbor narodne stranke je res ginljiva. Po stari klerikalni navadi sumničenja in obrekovanja piše v „Slov. Gosp." o nekih nesoglasjih v izvrševalnem odboru narodne stranke, Na to je seveda toliko dati, kakor na od klerikalnih listov že neštetokrat šir-jene vesti n. pr. o razbitju jugoslovanskega kluba, itd. Preneumno bi bilo odgovarjati na Gospodarjeve farbarije. Skrb za soglasje članov izvrševal-nega odbora n. s. naj le gospodje klerikalci prepustijo nam samim. Da si oni toplo želijo neso-
glasij, razumemo. Prav dobro je rekla „Domovina: Što se babi htilo, to se babi snilo.
Poslanec Terglav in govorice o požarju. Kakor izvemo, je poslanec Terglav na občnem zboru kmečke zveze izjavil, da plača 2000 kron onemu, ki mu dokaže, da bi si bil hišo požgal. Žalostno bi bilo, če bi kdo slovenskemu poslancu moral kaj tacega dokazovati. Mi tudi izjavljamo, da ne moremo verjeti, da bi bil poslanec Terglav kriv takega dejanja. Toda zakaj obljublja Terglav na tako smešen način 2000 K onemu, ki bi mu požig dokazal? Gospodu Terglavu gotovo ne bode težko izvedeti, kdo tozadevne govorice, ki krožijo po Savinski dolini, razširja. Gospod Terglav je dolžen svoji časti in časti slovenskega poslanca, da si išče zadoščenje pri sodniji in toži zaradi razžaljenja časti dotičnike, ki ga obrekujejo. Ako tega ne stori, se mu po vsi pravici očita, da na svojo čast nič ne drži, kar se slovenskemu poslancu pač ne bi smelo moči očitati. Poživljamo torej gospoda Terglava, naj se opere krivde, katera se mu po našem mnenju gotovo neopravičeno naklada.
Zborovanje kmečke zveze v Celju se je zvr-šilo brez vsake nesreče. Bilo je okoli 1000 ljudi. Gotovo lepa udeležba — a tudi razumljiva. Duhovniki so zopet globoko posegli v žepe. — Človek bi mislil, da se bo na takem shodu res kaj posebnega sklenilo; toda shod je bil žalosten dokaz duševne impotence voditeljev kmečke zveze. Vreči med ljudstvo par fraz, udrihati po Ploju, Jnrteli, narodni stranki itd., ljudje božji, to zadene danes že skoro vsak partir. In v tonu zadnjega gorskega pastirja je v resnici govoril tudi dr. Benkovič, ki se je bil na prsa, češ; mi zastopamo ogromno večino slovenskega ljudstva, oni dr. Benkovič, ki se mu je dokazalo pred sod-niio sramotno paktiranje z Nemci. In če je ta od vseh poštenih narodnih Slovencev do dna duše zaničevani brezdomovinec udrihal po narodni stranki, pa imenuje že „Slovenec" zborovanje „Kmečko sodišče nad narodno stranko". Ne smešite se vendar tako neumno! Vso duševno impo-tenco voditeljev kmečke zveze kažejo tudi rezo-lncije, ki so jih sklenili: 1.) za zaprtje srbske meje, 2.) za 7 letno šolsko dobo in 3.) za spremembo deželnozborskega volilnega reda, da bodo kmetje bolj zastopani. Kaj pa zvezarje briga delavstvo in meščanstvo! K prvi rezoluciji bomo itak še govorili. Konštatiramo samo hinavstvo klerikalcev: na Dunaju so se ogrevali za prosti uvoz ogrskih pridelkov, ko so glasovali za nagodbo, v domovini pa farbajo kmete z zaprtjem srbske meje. Druga rezolucija kaže nazadnjaštvo kmečke zveze v polni luči. Sovražnik izobrazbe je sovražnik narodnega napredka. In zgodovina bo govorila o naših klerikalcih svojo uničujočo sodbo. V tretji rezoluciji so se izrekli za pomno-žitev kmečkih mandatov za deželni zbor. Kakor rečeno, delavstvo in meščanstvo jih nič ne briga. S to rezolucijo se je kmečka zveza odrekla pravici, da se jo še imenuje zastopnico naroda. Tudi mi smo za pomnožitev kmečkih mandatov in bomo svoje stališče na shodih dne 23. t. m. odločno in jasno povdarili, toda resna slovenska politična stranka ne sme nikdar pozabiti, da mora tudi slovensko meščanstvo konečno dobiti svojega zastopnika v deželnem zboru. — Stranka s tako tesno omejenim političnim obzorjem more pač morda imponirači z velikim številom zbobnane mase, a z malo mero duševne prožnosti. In taka stranka trajnih uspehov dosezati ne more.
še enkrat zadnja sodnljska imenovanja. Razburjenje vsled zadnjih imenovanj med ljudstvom ne poleže in ljndstvo bo 23. t. m. odločno povedalo Pittreichu in Kleinu, da ni voljno še nadalje 'prenašati drznih krivic. Namen imenovanj je oči-viden. V Šoštanj so pred 6 leti dali adjunkta dr. Tschecha; Nemci so rabili glas v I. razredu za občino; dr. Tschech se je bil baš bogato oženil in je na podlagi davka od premoženja moral priti v I. razred. Šoštanj mora ostati nemški, zato pa hajd tja z nemškim sodnikom. In še eno je upošteval Pittreich: Nemci smatrajo vse kraje, ki spadajo v mestno volilno skupino celjsko, torej tudi Šoštanj in Konjice, za nemško posest, kamor ne sme priti niti eden slovenski uradnik. To kaže posebej dejstvo, da so Nemci strašno hudi, ker je ▼ Ptuj prišel slovenski adjunkt, češ tudi Ptuj spada v nemško volilno skupino, torej morajo tja samo nemški nradniki. Seveda so Nemci in Pittreich in Klein pri tem pozabili, da sodnika v Šoštanju in Konjicah imata opraviti z 98% slovenskega prebivalstva celega okraja in le z 2°/o Nemcev, Največja nesramnost pri stvari je pa to, da je višje sodišče v Gradcu sicer predlagalo za
sodnika v Šoštanju Slovenca, minister Klein je pa vseeno tudi tja imenoval Nemca. In to imenujejo nemški listi „prodiranje Slovenstva". Drznost Nemcev in vlade postaja neznosna od dne do dne bolj in slovensko ljudstvo bo dne 23. t. m. to drznost obsodilo. — Pri tej priliki moramo še omeniti nekatere stvari: Kako morejo naše slovensko ljudstvo soditi razni nemški sodniki, ki ne poznajo ne ljudstva ne njega govorice, in kake justične umore lahko izvršijo taki sodniki, to je dovolj jasno pokazal slučaj Bratuša v Mariboru. Ena obtoženčeva beseda, ki je bila krajevni idiom, je zadostovala, da so sodniki zakrivili jnstični umor, ker obtoženca niso razumeli. Kako mnogokrat baš ena beseda odloči tok razprave, naj pokaže slučaj kaplana Šlandra iz Bizeljskega, ka-' teri slučaj se je obravnaval pred kakimi 2 leti. Kaplan Šlander je oskrunil več deklet. Ko je sodnik vprašal eno dekle, kaj je kaplan ž njo počenjal, mu je odgovorilo: hodila sem ž njim. To je ponovila na trikratno vprašanje. Šele potem je moral slučajno navzoči slovenski prised-nik sodniku raztolmačiti, da to v tamošnjem idijomu pomeni blizu toliko, kakor: rabil me je. Nemški sodnik ni razumel naše govorice. — In navedli bi lahko neštete slučaje. Vsi pa govore eno resnico in eno težko obtožbo in obsodbo naše pravosodne uprave: Nemec ne sme soditi slovenskega ljudstva. To stališče bo slovensko ljudstvo tudi jasno izreklo dne 23. t. m. — H koncu samo še nekaj: „Novi Slov. Štajerc" se je zaletel v obe naši stranki, češ, da smatrate take stvari za malenkost in vpraša, kaj sta v zadevi teh imenovanj storili. Mi pa pozovomo gospode pri tem listu, naj povejo, kaj so storili njihovi pristaši, in potem bomo govorili tudi mi.
Slovenji Gradec. Na krščansko-socijalni kurz so nagnali duhovniki precej radovednežev. Prvi dan, dne 10. t. m. jih je bilo okoli 200, drugi dan že komaj sto. Iz okraja samega malo, več iz šaleške doline in iz Koroškega. Prvi dan je govoril dr. Korošec o „političnem položaju". Seveda kakor je njegova stara navada. Narodna stranka hoče brezversko šolo, je za ločitev zakona itd. Stare fraze, ki kmalu ne bodo več vlekle. Dok-tore svetega pisma, treba bo kaj novega iztuhtati. Govoril je tudi proti temu, da bi imele ženske enake politične pravice z moškimi. Pravi, da bi to bilo krivično. Ne vemo, če bodo pod takimi pogoji še ženske šle z ognjem za Vas v boj, dok-tore svetega pisma. Slabo cenite delo žensk za vašo stranko pri volitvah. Saj veste, kako baš ženske marsikoga spravijo za vas na volišče. — Drugi dan je govoril potovalni učitelj g. Goričan o gospodarskih vprašanjih. Mi samoobsebi razumljivo nimamo niti najmanj proti temu, samo nekaj bi gospodom klerikalcem poklicali v spomin. Ko se je vršil gospodarski shod narodne stranke v Gornjemgradu, kjer je govoril tudi g. Goričan, in se je udarilo tudi nekoliko na politično struno, so klerikalni časopisi padli po g. Goričanu, češ, da je agent narodne stranke. Seveda je zanje pravica druga na svetu. V kurzu, kjer se hujska cele dneve proti drugim političnim strankam, v izrecno politični prireditvi, sme nastopiti tudi g. Goričan, ker je pač ta prireditev — njihova, in ne narodne stranke. Ob gotovih prilikah bomo to zopet poklicali gospodom v spomin.
Ljudska posojilnica in hranilnica v Celju, osrečeval ka ubogega kmeta. Sprejeli smo in objavljamo kot prijatelji resnice : Ni resnica, da je ljudska hranilnica in posojilnica v Celju dovolila J. S. imenovanej posestnici posojila po 2000 K s pogojem, da izplača celjski mestni hranilnici ostanek posojila po 840 K, resnica je le, da je stranka, ki je pri ljudski hranilnici in posojilnici iskala posojila po 2000 K, izjavila, da želi s tem posojilom poravnati obenem tudi posojilo celjske mestne hranilnice iz dolžnega pisma z dne 14. apr. 1886 v ostanku 840 K. — Ni resnica, da so obresti od tega posojila ali pa samo od zneska po 800 K vknjižene po 6% in tudi ni res, da mora stranka od 800 K plačevati sedaj pri ljudski posojilnici in hranilnici 6% obresti namesto dosedaj 5 % pri mestni hranilnici, resnica je marveč, da je posojilo ljudske posojilnice in hranilnice po 2000 K glasom sklepa c. kr. okr. sadnije v Celju z dne 7. okt. 1907, opr. štev. 2326/7, vknjiženo s 5 u/o obrestmi in da plačuje stranka od tega ce'ega posojila le 5% obresti. Ni torej resnica, da je oškodovana stranka za l°/0 obresti od 800 K in da bo oškodovana v 10 letih za 80 K ; resnica je, da stranka ne bode oškodovana nikdar ne za vinar, ker ne plačuje pri ljudski hranilnici in posojilnici ne za vinar več obresti nego poprej pri celjski mestni hranil-
nici. — Ni res, da bi bila stranka pri posojiln iz ljudske hranilnice in posojilnice v znesku po 808 K oškodovana v 35 letih amortiziranja, resnica je le, da ne pride stranka v navedeno škodo po 808 K ali za 110 K oziroma 120 K v 10 letnem amortiziranju, resnica je le, da ne pride stranka v navedeno škodo po 808 K, 110 K, oziroma 120 K pri ljudski posojilnici in hranilnici nikdar in sploh v nobeno škodo, ker amortizuje posojilo tako, da plačuje za obresti 5 °/0, za vrnitev glavnice pa 1% na leto. — Ni resnica, da ljudska hranilnica in posojilnica daja ljudem posojila proti temu, da plačujejo nazaj posojila hranilnic, pri katerih so nižje obresti, res je le, da ljudska hranilnica in posojilnica daja ljudem posojila po isti obrestni meri, kakor druge hranilnice in še po nižji. — Ni resnica, da ljudska hranilnica in posojilnica izvaja zoper nemške zavode kak bojkot sploh in da krade ljudstvu iz žepa take svote denarja, kakor je navedeno v zgornjem slučaju, res je marveč, da ne izvaja ljudska hranilnica in posojilnica nikakoršnega bojkota proti nobenemu denarnemu zavodu in da dovoljuje izposojila tndi v sedanjih denarnih razmerah po stari nizki obrestni meri in je torej le resnica, da nikomur ne škoduje in nikomur denarja iz žepa ne krade. — Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo : Ant. Cestnik. Fr. Samec.
Osleparjena južna železnica. Svoječasno smo sporočali, kako je neki železniški nradnik Engelbrecht pod napačnim imenom dr. B'riedman s ponarejenim pismom dvignil na postaji v Laškem trgu 41.000 kron. Kmalu potem so zaprli njega, železniškega nradnika Schönthonerja na Dunaju in žel. slugo Pohleja. V preiskavi se je dognalo, da je bil glava cele goljufije Schönthoner in sta bila Engelbrecht in Pohle le njegovo orodje, katero je znal izborno rabiti. Ponaredil je namreč v uradu pismo, s katerim se pooblašča dr. Friedman kot zastopnik lesotržca Zabavnika, ki je prodal južni železnici lesu za nad 40 000 kron, da to vsoto dvigne na postaji v Laškem trgu in obenem je ponaredil tudi ukaz na tamošnjega po-stajenačelnika, da ima to vsoto prinašalcu onega pisma izplačati. Vse je bilo tako izborno ponarejeno, da se je goljufija res posrečila. Dr. Frid-manovo ulogo je v Laškem trgu igral imenovani Engelbrecht, je dvignil navedeno svoto, jo izročil Schönthonerju in dobil zato odškodnino. Pred celjskim porotnim sodiščem se je od predzadnjega pondeljka pa do četrtka vršila razprava, katera je vzbujala veliko zanimanje občinstva že sama na sebi, posebej pa še zaradi dunajskih odvetnikov gr. Rosenfelda in dr. Hofmokla, ki sta zastopala obtoženca s čudovito prefriganostjo. Pri obravnavi je Schönthoner vse tajil, nasprotno pa sta Engelbrecht in Pohle vse priznala. Zdravniški zvedenci so glede Engelbrechta izjavili, da je duševno nenormalen in da dejanja ni storil pri polni zavesti. Kljub temu so porotniki zanikali to vprašanje in se izrekli za popolno krivdo Schönthonerja in Engelbrechta ter za nedolžnost sluga Pohleja, ki je res le spolnil ukaze uradnikov. Sodni dvor je oprostil Pohleja, obsodil Schönthonerja na tri leta težke in poostrene ječe; sklep porotnikov glede Engelbrechta je pa sodni dvor razveljavil, ker je nasprotoval izjavi zdravniških izvedencev, in Engelbrecht pride še enkrat, pa pred druge porotnike, menda na Dunaja.
Mrtvega 80 našli na travnika posestnika Zagoršeka iz Žamanjec pri Moškanjcih. Mož je bil velik prijatelj pijače, posebno žganja. Zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. Mladina, varaj se pijančevanja!
Št. 11 j v Slov. Gor. in nemški burši. Kakor poroča nemško časopisje, so sklenila nemška aka-demična društva v Gradcu vzeti naš obmejni Št. Ilj in okolico v svoje „okrilje". To se pravi, nemški burši bodò pomagali raznim nemškim napadalnim društvom dobiti to slovensko trdnjavt zopet v nemške roke. Upamo, da bodo spoznali vendar tudi Slovenci to skrajno nevarnost in bodo baš Št. Illa posvetili vso pozornost.
Potrjeni zakon. Česar je potrdil zakonsko osnovo, sklenjeno od štajerskega deželnega zbora, zadevajočo začasno oproščenje od občinskih do-klad na hišnooajemninski davek pri novih zgradbah in prezidavah v Ptuju, Mariboru, Judenburg« in Celju.
Silen vihar so imeli dne 7. t. m. po Gornjem Štajerskem krog Semeringa in Rakse. Vihar je odnašal cele dele streh in podiral dimnike. Mnogo ljudi je bilo ranjenih. — Tudi v Gradca in okolici so imeli ta dan velik vihar.
Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Dne 3. febr. je umrla v 42. letu starosti Požarnik Marija, teta narodnega mladeniča Franca Černevšek. Zapušča soproga in hčer. N. v m. p.!
Iz Bizelj8kega. V Kraljevcih na Hrvaškem smo dne 2. svečana t. 1. spravili k večnemu počitka g. Franjo Prosinečkega, veleposestnika v Čemehovcu. Pogreb, na katerem je bilo čez 2000 ljudi, je pokazal, kako je bil mož priljubljen ne samo na Hrvaškem, temveč tudi na Štajerskem. Spremljala ga je vsa bizeljska inteligenca. Bodi mu zemljiea lahka!
Družba Ciril-Metodova v Ljubljani je sprejela v času od 1. jan. do 31. jan. na darilih 398076 kron. Naša požrtvovalnost za družbo se mora še zvišati.
Podružnico ljubljanske „Glasbene Matice"
dobimo v Celju. Vodil jo bo prof. g. Josip Kožuh.
Iz sodnijske službe. Sodnijskim avskultantom sta imenovana gg. Franc Kotnik pri okrožnem sodišču v Celju in Arnold Pernat pri okr. sod. v Mariboru.
Ruše. Shod narodne stranke v Rušah zaradi pogovora o preosnovanju volilne pravice v deželni zbor štajerski se je iz tehtnih razlogov moral preložiti na postni čas. Istokrat se bode tildi sklical občni zbor našega okrajnega odbora, ji-a kar že zdaj opozarjamo cenjene odbornike in somišljenike.
Nesrečen padec. 6. nadučitelj Emerik Morie v St. Petru pod Sv. Gorami je zdrsnil na ledu tako nesrečno, da si je pri padcu stri kost levega kolena.
Na Bregu pri Polzeli je umrl minoli petek zvečer g. Blaž Čebul, umirovljeni šolski vodja, v 82. letu starosti. Na Polzeli je služboval nad 30 let. Rajnki je bil oče soproge ravnatelja zadružne zveze g. Franca Jošta.
Brežice. Veleposestvo voli v okrajni zastop dne 17. t, m. Upamo, da bodo vsi slovenski veleposestniki častno izpolnili svojo narodno dolžnost.
Nemški trgovci v Celju so bili s kupčijo na -dan zborovanja kmečke zveze zelo zadovoljni. To smo iz? deli od zanesljive strani. Pa saj so pristaši kmečko zveze vrlo narodni in v polni meri upoštevajo naše geslo „svoji k svojim"! Kdo vraga je ravno ta dan dal nemškim trgovcem toliko zaslužiti, da zdaj tako grdo sumničijo zvezarje?!
Maribor. Iz zanesljivega vira izvemo, da Majcen, „profesor" na učiteljišču, namerava prositi za dopust. Baje mu je zadnji štrajk preveč živce razburil. V IV. letniku že ne poučuje več. Mi želimo, da dobi ta vzorni pedagog za vedno dopust in da ga mariborsko učiteljišče ne vidi več.. In to želi vsak prijatelj našega šolstva!
Gospodarsko - politični shod v Moškanjcih, •dne 9. t. m. se jo nad vse pričakovanje sijajno obnesei. Zbralo se je do 300 vrlih mož in mlade-ničev iz občin fare Sv. Marjete, Polenšak in Sv. Lenart poslušat svojih poslancev in demonstrirat za okrajno cesto skozi Moškanjce, Tibolce in Po-lance. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem poslancev dr. Ploja in dr. JurteJa, njima izreklo zaupanje in zahvalo za njuno delovanje ter jn prosilo, naj tudi v bodoče po svoji najboljši moči delujeta za blagor slovenskega naroda sploh in kmetskega ljudstva posebej, kar sta tudi z veseljem obljubila. O cestni zadevi je govoril viso-košolec Vesenjak. Omenil je, da smo se zbrali, da še enkrat izrečemo skupno našo željo in zahtevo in protestujemo proti sklepu okrajnega zastopa ptujskega, ki je sklenil delati cesto tam, kjer bi pač služila redkim posameznikom, ne pa veliki večini tukajšnjega prebivalstva. Sklep okr. zastopa je hotel zagovarjati Visenjak iz Žamanjec, pa mu ljudstvo s klici: „Mi rabimo cesto za svoje pridelke, ne pa za Ptujčane", sploh ni pustilo govoriti Ko je predsednik Dunaj vprašal, kteri želijo, da se naj dela najprej cesta skozi Tibolce in potem če bo potrebna ona, ki jo je sklenil okrajni zastop, so vsi razven Visenjaka in par njegovih sosedov vzdignili roke. Sklenilo se je na okrajni zastop ptujski poslati spomenico, v katerej se še enkrat kaže na vse obljube prispevkov in posebej na to zborovanje, ki je pokazalo, kaj je res ljudska želja. Ormožki okrajni zastop pa, ki je sklenil delati cesto v svojem področju le pod pogojem, če jo dela tudi ptujski, se naprosi, da jo dela brezpogojno. Izreklo se je tudi obžalovanje, da okrajna zastopa nista poslala svojih zastopnikov, čeravno se jih je uradno povabilo.
Pri Sv. Bolfenku blizu Središča je razpisana nadnčiteljska služba do 8. sušca 1908. Šola je v drugem plačilnem razredu. Razun lepega stanovanja (3 sobe in dr.), hasnuje šolski voditelj tudi
še novi šolski vinograd ter sadovnjak in vrt za zelenjad. Oženjeni učitelji se na ta razpis posebno opozarjajo.
Kako razumejo ptujski nemški mogotci pravico? Trgovec S. na Bregu pri Ptuju, slovenski narodnjak, prosi že 6 let za gostilniško koncesijo. Toda v občini Breg imajo glavno besedo Straschill in njegovi šnopsarji, zato občina dosledno odklanja prošnje in seveda tudi glavarstvo, češ, da na Bregu ni več potrebe po gostilni. A glejte čudo! Veliko pozneje kot S. je prosil za gostilniško koncesijo pek Koss, ki je seveda Straschillov kumpan, in mož je dobil lani koncesijo. Radi priznamo, da je na Bregu pri Ptuju res že preveč gostiln (od teh 3 Straschillove šnopsarije!), a občina in glavarstvo se vendar v zadevah gostilniških koncesij ne sme staviti na nacijonalno-poli-tično stališče in dovoliti Nemcu koncesijo, a Slovencu, ki je že davno prej zanjo prosil, jo odkloniti. Od ptujskih renegatov kaj boljšega zahtevati ne moremo — saj je znan tisti pregovor! —, a da se vdinja ptujsko glavarstvo v službo renegatov, je pa vsekakor odveč.
Iz Maribora je izginil trgovec Krapek, bivši fotograf ter zapustil — dolge in upnike. — V Mariborn se je zastrupila hči sprevodnika, Ivanka Stanek, ker jo je zapustil ljubimec, ona pa je pričakovala nasledke ljubezni.
Rokopis Franca Prešerna se je ves našel in ga izda Blasnikova tiskarna v Ljubljani v natančnem posnetku po izvirniku v posebni knjigi, ki bo stala 20 K. Kdor bi jo hotel imeti, naj to naznani do 20. t. m. Blasnikovi tiskarni v Ljubljani (Breg).
Rojak v tujini. V Herminiju v Ameriki je ubilo v rudniku Mat. Florjančiča iz Loč pri Poljčanah.
Gomilsko. Minoli četrtek je izgubil vranski postiljon na poti od Št. Pavla do Gomilske vrečo z denarjem in vsa druga pisma za tri pošte, ker se mu je po naključbi voziček odprl. Najdec je vse pošteno nazaj oddal, dasitudi ni bil pristaš kmečke zveze ! !
Sv. Bolfenk pri Središču. V soboto, dne 1. t. m. se je dogodila v tukajšnji okolici velika nesreča. Jožef Erjavec, posestnik v Jastrebcih, je hodil v Središče, ..ter nakupil pri tamošnjem trgovcu g. Robiču raznih stvari, in poleg tega še eno kilo in pol smodnika. Natvezel te je žganja, kupil par cigaret ter domu grede v bližnjem hrastju od Steničjaka, (Središče) stresel ogenj od cigarete v smodnik, ki ga je nesel na roki, bil je v hipu ves v plamenu. — Slekel se je in sezul čevlje. Toliko se je ohranil, da je zlezel do bližnje hiše, odkoder so ga odpeljali domov, kjer zdaj leži v omotici ves črn in pečen od plamena.
—	Treba je velike previdnosti, ako imaš opraviti s smodnikom.
Poštni urad v Celju je imel tekom leta 1907. denarnega prometa v znesku okoli 22 milijonov kron.
Gornjigrad. Okrajni zastop je sklenil v svoji zadnji seji zgraditi okrajno cesto iz Solčave v Loparsko dolino. S tem se odpre občnemu prometu ena najkrasnejših planinskih dolin. Vsakdo bo ta korak okr. zastopa z veseljem pozdravil.
Novo podružnico naše šolske družbe so osnovali vrli rodoljubi za Rajhenburg-Videm in okolico. —
Iz Središča. Preteklo nedeljo dne 9. t. m. obhajala sta g. Jakob Zadravec in njegova soproga Jelisava desetletnico svoje poroke. Iskrene čestitke in še mnogo srečnih let!
Iz Šentjanža na Dravskem polju. Oni mož, ki je še pred nedavnim skušal v naši okolici ustanavljati nasproti klerikalnim posojilnicam tako-zvane „liberalne", pa je postal v novejšem času
—	ker menda več nese — klerikalec, je privohal tudi k nam. G. Pušenjak, ostanite raje s svojimi posojilnicami na Kranjskem in ne delajte zdražbe na Dravskem polju med nami Slovenci. Mi imamo itak že dovolj boja z našimi narodnimi nasprotniki. Pustite nas pri miru, ničesar niste zgubili tu, če pa ste, vam pošljemo z obratno pošto. Samo naznanite nam. Pri nas utegnete doživeti občuten poraz.
Kmetijska družba za Štajersko ima dne 23. in 24. marca svoj 85. občni zbor v deželni hiši v Gradcu. Začne se dne 23. marca ob 4. uri pop. Opozarjamo že danes vse slovenske podružnice, da odpošljejo svoje zastopnike na to zborovanje.
Bralno društvo v Gaberjih pri Celju je imelo dne 9. t. m. svoj občni zbor. Društvo je imelo lani 117 članov, a malo rednih. Društvena blagajna je pokazala primanjkljaj. V novi odbor so voljeni: g. Franc Pušuik za predsednika, ter od-
borniki: Zabnkošek, Sadu, Omladič, Bizovičar, Kuhar, Bobek in Fr. Grilec, namestniki pa gg. Heiligstein, Ign. Grilec in Jern. Šarlah. — Gosp. dr. Božič je v lepih besedah očrtal bodoči delokrog društva, in prepričani smo, da bo novi odbor, v katerem sede delavni možje, v polni meri upošteval njegove besede. — Sprejel se je tudi predlog skupnega dela pri raznih prireditvah s slov. delavskim podpornim društvom v Celju. In zdaj — naprej do vzvišenih ciljev!
Strupene kače. Deželni odbor bo vplačeval tudi letos po 50 vin. za kačo. Glave ali trupla ubitih živali je treba poslati zoologičnemu muzeju v Gradec, najbolje po več naenkrat, v Špiritu preparirano in pozneje posušeno. V času od 1. julija do 15. sept. se ne vplačujejo nagrade in se tudi takih pošiljatev ne sprejema.
Iz Slovenskih Goric. (Vera — v nevarnosti!) Kmet Joža: „Kako malenkostni — in veadar kako veliki so današnji časi!" Sosed Jaka: „Saj res! Če se pelješ v poučni tečaj ali napraviš v razvedrilo kakšen izlet, pa si že postal tako slaven, da si znan po celi širni slevenski domovini! Ha, ha!" Joža: „No, tako branijo s „katoliškimi" časniki duhovniki vero, ki je baje v nevarnosti." Jaka: „Vero, misliš? Kako naj jo branijo, ko jim je samim manjka — saj že uganjajo v cerkvah politiko!" Joža: „Torej je vera v nevarnosti — a zavoljo zagr^eenih političnih duhovnikov!"
„Slovenski Branik". Pod tem naslovom je izšel nov časopis, ki ima nalogo, opozarjati Slovence na narodno nevarnost ob meji in kazati na veliko delo naše šolske družbe ter pozivati Slovence, naj vrlo delajo za razvoj družbe. Iskreno želimo, da si vsak količkaj premožen narodnjak naroči ta časopis, ki stane za leto 2 K 40 vin. in izhaja desetkrat na leto. Denar se pošlje na: Upravništvo „Slovenskega Branika" v Ljubljani.
Vinogradniki v ptujskem okraju! Deželni vinarski inštruktor za ptujski okraj bode poučeval praktično o rezi in sicer meseca februarja: 20. v dež. viaogradu v Rodnem vrhu, začetek ob 1. uri popoldne; 21. v Wratzfeldovem vinogradu v Sed-lašku, ob 2. uri popoldne; 25. v Miheličevem vi-nogradru v Goričaku, ob 10. uri pred poldne; 26. v Lovrecovem vinogradu v Velikem vrhu, ob 10. uri predpoldne; 27. v Schulfinkovem vinogradu v Pristavi, ob 10. uri predpoldne; 27. v Mlakarjevem vinogradu v Velikem Okiču, ob 1. uri popoldne; 28. v Gomilšekovem vinogradu v Leskovcu, ob 9. uri predpoldne ; 28. v Vojskovem vinogradu v Podlehnikn, ob 2. uri popoldne. Meseca marca: 2. v dr. Jurtelinem vinogradu v Karčovini, ob 10. uri predpoldne; 5. v cerkvenem vinogradu v Gra-jenšaku, ob 10. uri predpoldne; 10. v Zlodnjako-vem vinogradu v Juršincih, ob 10. uri predpoldne 10. v Koserjevem vinogradu v Dragoviču, ob 2. uri popoldne; 12. v deželnem vinogradu v Na-rapljah, ob 1. uri popoldne; 13. v Vrabičevem vinogradu v Stoprcih, ob 1. uri popoldne. Pri tem pouku se bodo pretresovala tudi druga v vinarsko stroko spadajoča dela. Ako bi pa slabo vreme oviralo izvršitev tega programa, bo pristojen občinski urad pravočasno naznanil.
Duhovniška posojilnica v Celju. Zvesti si načelu, ki smo ga v neštetih rezolucijah izrazili, da smatramo gospodarski boj škodljivim in da se naj nobenemu denarnemu zavodu krivica ne dela, objavljamo lojalno kot prijatelji resnice zgornji popravek ter pripomnimo, da smo bili od našega dopisnika v glavni stvari, namreč o obrestni meri 6°/o mesto 5% res napačno poučeni, kar radi priznamo in to krivico tudi pošteno popravljamo. Ostali del popravka je pa itak prazno besedičenje in brezplačna reklama za duhovniško posojilnico. Zdaj pa vprašamo klerikalce, kdaj se bodo oni povzpeli do one stopinje javne poštenosti, da bodo preklicali svoja ostudna obrekovanja naših denarnih zavodov, posebej glede podpiranja Narodnega lista od strani celjske Zadružne Zveze, odnosno zveze slovenskih posojilnic, kdaj bode dr. Benkovič preklical laž, da se je celjska Zadružna Zveza združila z „liberalno" ljubljansko, kdaj bodo klerikalni listi preklicali laž, da je Roblek glasoval za odprtje srbske meje, za uvoz živine ter da je lani pri hmelju zaslužil par milijonov itd. itd. Ker duhovniška stranka poštenja ne pozna, razun če se na nje sklicuje v svojo korist, vemo, da priznanja zoper nas širjenih neresnic ne doživimo..
K popravku še pripomnimo sledeče: Do-tično posojilo je res vknjiženo s 5 %• V resnici se pa mora plačevati pri duhovniki posojilnici v Celju po novem letu tidi od vknjiženih posojil
O 'P
O fi
(S
O
N
hi £
P tH &
Ej 0)
Sä •ö «
o*
s»
s
S*
A ® O M
>P<
5	O 3 §
6	(8 <0 ft
O
fi*? s s
o
H
0 N m &
>3 ti« h OD
® A flfl
S*
O

* O
Vo &
Am
U
>0 0
P
•H
I
I
(S
pet in pol odstotka. Kdor torej pri kaki hranilnici plača z denarjem ljudske posojilnice po 5% posojilo, je vendar za pol odstotka na izgubi, če mora posojilo ljudske posojilnice po
51/2°/o obrestovati. To povdarjaino, da obvarujemo ljudi Škode, ki bi jih po nepotrebnem vsled klerikalne agitacije vtegnila zadeti. Nadalje povdar-jamo, da se imenuje bojkot u. pr. južnoštajerske hranilnice, ako duhovnik v spovednici vpraša grešnika, kje ima denar ualožen, pa grešnik odgovori, da v južnoštajerski hranilnici in potem duhovnik grešniku na srce polaga, naj naloži denar le v krščanskih zavodih. Taki izpovedani grešniki so baje s tem naročilom res že prišli k južnoštajerski hranilnici in iz tega razloga zahtevali izplačilo naloženega denarja, da ga vložijo v duhovniško posojilnico. To se pa imenuje bojkot, ki se bode bridko maščeval.
S koli in cepci. Kakor izvemo, so se klerikalci našega očitanja, da bojkotirajo nemško šparkaso v Celju, tako ustrašili, da"so v svrlio vzdržanja. prijateljstva z Nemci, katero so zadnji čas očitno sklenili na Kranjskem in ki je oči-vidno tudi na Štajerskem, nastopili proti nam s tožbo. Tožbo uložiti je seveda lahko, a težje jo je umakniti, posebno če se „obtoženec" noče pogajati. Gotovo pa je, da bo ta tožba proti nam našla stoteri odmev pred mariborsko poroto. Mi smo doslej starna stališču, da bi bilo preneumno klerikalce tožiti, pa najnovejši dogodki nam kažejo, da bomo morali poseči tudi mi po tem orožju. In to bomo tudi storili odslej v polni meri. Ako mislijo klerikalci na popolno uničenje narodne stranke — kakor se nekateri izražajo — bodo v kratkem uvideli, da so se silno zmotili.
Nesreča na železnici. V pondeljek se je vršil v Celju pogreb železniškega svetilničarja Franc Obržana, kateri se je v soboto zvečer na Zidanem mostu ponesrečil. Zgrabil ga je stroj tovornega vlaka, odtrgal mu levo roko pri komolcu in ga na glavi in prsih tako težko poškodoval, da je v celjski bolnišnici še isti večer umrl. Obržan je bil v najboljših letih in zapušča vdovo s 4 nepreskrbljenimi otroci. Nesreča se je zgodila, ker najbrž ni dovolj pazil. Na zadnji poti mu je svirala zidanmoška godba, pomnožena z godci „Nar. godbe" v Celju. N. v m. p. !
Narodni sklad.
Neimenovani................K	20'—
dr. Anton Božie...............K	10 —
za poravnavo v Častni zadevi neimenovani ...	K	5,—
neimenovani.................K	6'—
nabranih o priliki občnega zbora kmetijske podružnice za vranski okraj na Oomilskem t
gostilni gospoda Kunsta..........K	10 —
si. učiteljstvo na Polzeli (meseCni prispevek) . .	K	6 —
g, Gaberc Anton v Žetalah..........K	1'—
dosedaj v 1. 1908 izkazanih.............K	39.44
skupaj ... K	96.44
Narodnjaki! Spominjajte ae narodnega	kot volilnega skladal
Slov. kmečki koledar.
Ker jih nekaj še vedno ni zadostilo svoji dolžnosti, da bi poslali malenkostno svoto I K 20 h za to knjigo, ki so jo obdržali, naznanjamo, da bomo v prihodnjem listu vse tiste imenoma navedli.
Prosimo obenem vse zaupnike in okrajne odbore, da čim najprej urede račune ter nam pošljejo izkupičke.
Mi moramo urediti račune!
Cenjene naročnike
opozarjamo nujno, da kdor ne namerava lista plačati, naj vrne že to ali gotovo prihodnjo številko, da ga izčrtamo. Druge pa nujno opozarjamo, naj zadoste svoji naroč-niški dolžnosti. V zadevi naročnine tremo letos postopali veliko strožje nego lani.
Novice iz drugih slovanskih krajev.
Slovenski veleposestniki na Goriškem kandidirajo v deželni zbor sledeče gospode: dr. Alojza Franka, Ignaca Kovača, župana v Ajdovščini in Franca Obljubeka, župana v Kojskem.
Smrtna kosa. V Zgornjih Jaršah pri Mengšu je umrl dne 10. t. in. g. Peter Majdič star., oče g. Petra Majdiča, lastnika paromlina v Celju. Bil je dolgo in težko bolan. Umrli je bil vrl in požrtvovalen rodoljub, N. v m. p.!
Na Goriškem se vdeležijo volitev v deželni zbor tudi socijalni demokratje in so postavili doslej 2 kandidata v splošni kuriji.
„Hranilnico kmečkih občin" snujejo klerikalci na Kianjskem. Če se jim bo posrečilo s tem činom izpodkopati moč in vpliv kranjske nemške šparkase, ki edina drži kranjsko nemštvo na površju, moramo kot Slovenci to Je pozdravljati. Kake namene imajo, pokaže bodočnost.
Klerikalne kandidature na Kranjskem. 1. za okraj Radovljica-Kranjska gora Josip Pogačnik; 2. r/.a Kran j-Tržič-Škof jo Loko J. Zabret; 3. za ljubljansko okolico dr. Šusteršič in Fr. Povše; 4. za Kamnik-Brdo dr. Krek: 5. za Po-stojno-Logatec Lož Fr. Drobnič in dr. Žitnik; 6. za Trebnje-Žužemberk-Višnjogoro Fr. K o š a k, V e h o v e c in dr. L a m p e ; 7. za Novo mesto-Krško Jos. Dular; 8. za Černomelj-Metliko Fr. Šu kije; 9. za Velike-Lašče-Ribnico-Kočevje Fr. Jaklič in Bartol; 10. za Kranj-Škofjeloko Fr. Demšar, 11. za Vipavo-Idrijo I. Lavrenčič. — V mestnih skupinah podpirajo klerikalci „samostojne" kandidate, kar je seveda le pesek v oči, ker so v istini vsi kandi-datje izrecni klerikalci.
Občinske volitve v Pulju, pri kateri so — kakor smo to svoječasno sporočili — zmagali Lahi z nečuvenim nasilstvom, so potrjene v II. in III., razveljavljene pa v I. razredu.
Kmetijsko družbo za slovensko Koroško osnovati je sklenilo kat. in politično gospozarsko društvo v Celovcu v seji dne 3. t. m. V najkrajšem času, tako poroča „Mir", se sestavijo pravila in se skliče občni zbor. Ne rečemo danes nobene navduševalne in nobene žal besede. Čutimo samo težek dvom, da-li so gospodje zadevo prerešetali res vsestransko, ali so pomislili, kako velikansko odgovornost prevzemajo. Ali so pomislili, da danes n. pr. gospodarska sila Slovencev niti na Slov. Štajerskem ni tako močna, da bi mogli misliti na uspešno delo samostojne kmetijske družbe, kamo-1^ na Koroškem. Ali so pomislili, da ne bodo niti od dežele niti od države dobivali podpore, kakor to dobivajo druge kmetijske družbe ? Ne vemo in ne moremo si misliti, da bi samo „božja pomoč", na katero računa „Mir", mogla dati koroškim Slovencem ono silo v roke, da bi vzdržali tako važen zavod. In ali so pomislili gospodje na posledice, ako bi nekega dne družba vsled pomanjkanja sredstev morala ustaviti delo. Gospodje, ne pojdite v strasti za popularnostjo, ki izvira pri tej stvari samo iz strankarstva, predaleč. Kakor rečeno, ne odsvetujemo in ne svetujemo, vendar pa moramo odločno svariti pred nepremišljenimi koraki.
Neodvisna kmetska stranka ustaja tudi na Gorenjskem. Za 9. t. m. je sklicala shod volilcev za vol. okraj Radovljica-Kranjskagora.
Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani je
uredilo za svoje člane pravno varstvo in pravni svet.
Poslanec Grafenauer je dobil zlati zaslužni križec s krono.
* V Radovljici na Gorenjskem snujejo „Sokola".
V	Zagrebu je za župana vnovič izvoljen dr. Amrnš, ki je — kakor znano — ob prihodu bana Rancha odstopil.
V	Senju je umrl škof dr. Anton Maurovič. S tem jn izpraznjena že druga Škofijska stolica zagrebške metropolije (Djakovo, Senj). Tudi zagrebški nadškof je težko bolan.
Socijalni demokratje na Kranjskem postavijo za deželnozborske volitve v 7 okrajih s/oje kandidate.	,
Napredne kandidature na Kranjskem. Poleg žq v zadnjih številkah objavljenih naprednih kandidatur so sedaj znane nanovo kandidature: Matevža Martinčiča za Notranjsko, Julija Macelle za Belokrajino.
Pri občinskih volitvah v Globasnici na Koroškem so zmagali Slovenci v vseh treh razredih.
Koroški deželni predsednik baron Hein je
imenovan za tajnega svetovalca.
Pogozdovanje Krasa. Komisija za pogozdovanje Krasa je dobil® -za 1. 1908 državne podpore 30.000 K.
Zrno do zrna pogača ! Obiskovalci znane gostilne „u Fleku" v Pragi so zložili po dveh vinarjih leta 1907. za „Šolsko Matico" 4008 kron 38 vin., za druge narodne svrhe pa 5711 K 82
vin., skupaj torej 9720 K 20 v. V isti gostiln-se je nabralo po dveh vinarjih od leta 1880. do konca leta 1907. skupaj 100.144 K 60 vin. Dosledno, vztraj no in sistematično nabiranje kraj-carskih darov je, kakor nas ta zgled nči, lahko važen činitelj v kulturnem življenju naroda. Po-snemajrao Čehe!
Velik državni prispevek za nabavo sena j« dosegel napredni goriški poslanec g. Al. Štrekelj za svoj volilni okraj, namreč 140.000 kron, dočim je bilo prvotno določeno samo 75.000 kron.
Na Goriškem se še napredni življi, namreč narodno-napredna in agrarna stranka, vedno niso zedinili za bodoče dež.-zborske volitve proti klerikalcem. Narodna slovenska javnost bi pa tak korak z velikim veseljem pozdravila!
Olajšave pri orožnih vajah.
Vojno ministerstvo je izdalo z dnem 1.1, m. odlok, v katerem se med drugim pravi:
Pri vpoklicanju moštva k vojaškim vajam se naj po možnosti npoštevajo njega poklicne in pridobitvene razmere . . . Kmetje in pri kmetijstvu udeleženi ljudje se naj - izvzemši one, ki se morajo klicati k velikim jesenskim jjpjam — skličejo le v času, ko se jih z ozirom na obdelovanje polja in na žetev najlažje pogreša. V pokritje pomanjkanja v nre-zentnem staležu se poljski delavci ob času žetve ne smejo vpoklicati. Na Ogrskem se nahajajoči rezervisti c. kr. domobranstva lahko opravijo orožno vajo pri kakem armadnem oddelku na Ogrskem. Rezerviste treba tako oblačiti, da ne trpi vojaški ponos in ugled vojaškega stanu.
Upamo, da bodo oblasti ta odlok v polni meri uvaževale.
Gospodarski paberki.
Žetev žita y 1 1907.
Pred nami leže konečna poročila o žetvi na Avstrijskem iz 1. 1907. Poseiana zemlja je znašala 61% poljedelske zemlje, torej od 10 mil. 624,852 ha: 6 mil. 477.650 ha.
Žetev je bila:
posajene zemlje ha
množina žetve
skupaj v q	na haq
pšenica 1,174.056 14,170.844	121
žito 1,853.029 21,958.099	118
ječmen 1,164.632 17,101.809	14 7
oves 1,935.345 24.270.783	12"8
turščica 350588 4,296443	123
Žetev 1. 1907 je bila slabša nego	v 1.1906. To kaže sledeča primera:
s k n p n o
pšenica
žito
ječmen
oves
turščica
1^07 ?
14,170.844 21.958.099 17,101809 24,270.783 4,296.443
- 1906 Q
15,825 623 25.200.742 16,536 396 22,404.525 4.397.402
na ha 1907 190«
?
121 118 147 128 123
?
13» 135 140 12'2 13
à 27	k.	po	K 2 —
à 28	«	n	K 2 —
à 29	«	A	K 2 —
à 30	n	n-	K 2 -
à 28	*	n	K 2'—
à 29	«	rt	K 2 —
à 28	r	»	K 2 —
à 29	«	»	K 2—
à 30	■ »	»	K 2 —
à 29	K	r	K 2—
à 29	«	»	K 2 —
Cena jajc na dunajskem trgu dne 11. februarja 1908.
jajca v zabojih
I-ma	jajca v sodčkih
II-da	„ „ „ Nižje in gor.-av8trijska
I-ma	štajerska jajca
II-da	„
I-ma	moravska „
II-da	„ Sleska jajca Hrvaška „ Slavonska jajca
Za zaboj à 1440 kom.: I-ma bačka jajca I-ma banatska jajca Sgornjeogrska „ I-ma sedmograška sortirana I-ma „ nesortirana bosanska jajca
I-ma	bolgarska jajca
II-da
I-ma srbska „ I-ma gališka jajca sortirana I-ma „ „ nesortirana
I-ma	ruska „
II-da	„
I-ma srednja jajca I-ma mala
K	102
K	101
K	101
K	102
K	100
K	100
K	102
■K	—
K	—
K	100
K	98
K	—
K	— K K
90 76
Razne novosti.
Dva otoka izginila. Pred nekaj dnevi je bil v zalivu Campeche, kakor javljajo iz Yucatana, velik potres. Oba otoka Obsipo Delfnr in Cay Nusoo sta izginila v morje. Sodi se, da je izei-nilo, tudi kakih 100 ljudi, ki so se nahajali na otokih.
Do!>ro re ja odrezal. Neki bavarski kraetič je peljal gnoj na njivo, ko ga ustavi velik mesarski pes, ki ga je hotel popasti, toda kmet je bil hi fraisi ter mu je zasadil gnojne vile v gol-tanec, da je pos crknil. Lastnik je kmeta tožil, in sodnik je osorno zarenčal nad kmeta: „Zakaj niste najprej se ubranili psa z drugim koncem vil?" Kmet se je odrezal: „Saj me mrcina tudi ni napadla z drugim koncem I"1
Zadnja poročila.
Kandidature v Ljubljani. Včerajšnja „Nova Doba" prinaša oklic neodvisnega meščanskega volilnega odbora v Ljubljani, s katerim se proglašata kandidaturi dr. Vladimira Ravniharja in dr. Vinka Gregoriča.
Ne bodite drzni! Izvemo, da kaplan v Št. Petru pod Sv. Gorami hujska pri spraševanju za veliko noč ljudstvo, naj bi se ne udeležilo shoda dne 23. t. m. Od ljudi, ki jim je Slovenstvo in naša pravica v deželnem zboru itak deveta briga, ne moremo kaj boljšega pričakovati. Prepričani smo pa, da bodo vrli Šentpetrani ta dan pokazali svojo narodno in gospodarsko zavednost!
Št. Jakob v Rožu na Koroškem. Nemški časopisi so danes prinesli vest, da se je razkril v tamošnjem občinskem gospodarstvu velik nered. Baje manjka v občinski blagajni več tisoč kron. Upamo, da so to le pobožne želje naših ljubih nemških prijateljev.
Sprememba davčnega sistema. Finančni minister Korytowski je v predvčerajšnji seji proračunskega odseka razvil svoje nazore o bodočem državnem finančnem načrtu. Omenil je, da namerava predložiti zakonsko osnovo o spremembi davka na dedščine. Vendar je mnenja, da bo ta davek dal državi le par milijonov. Vlada pa misli, da bi se v zvišanju davka na žganje našla velika davčna sila, ki bi tudi mnogo pripomogla k ozdravljenju deželnih financ. Nadalje je razpravljal minister o reformi dohodninskega davka. On je mnenja, da sedaj še ni pravi čas o tem kaj gotovega sklepati. Pač pa vlada resno misli na obda če nje zadrug in tudi o zvišanju davka podjetjem, ki morajo polagati javne račune. — V zadevi zemljiškega davka je vlada mnenja, da je potrebna njega sprememba. Posebno je sedanji način odpisovanja davka nedostaten in se mora gledati, da se zemljiški davek čimprej drugače uredi. — Kakor je videti, kaže vlada pač nekoliko dobre volje, a si že sama ni na jasnem, kaj in kako hoče ukreniti glede davkov.
Društvene vesti.
„Bralno društvo" pri sv. Marjeti nižje Ptnja ima
v nedeljo 16. svečana svoj redni letni občni zbor v društvenih prostorih. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Braslovče. Tukajšno pevsko društvo uprizori dne 16, t. m. ob 7. uri zvečer gledališko predstavo „Deseti brat" Cene I. in II. vrsta 1 K 20 v, III. in IV. vrsta. 1 K. ostali sedeti 70 v, stojišča 40 v. V odmorih igra slav. Št. Pavelska godba na lok. po igri koncert. Posebna vabila se ne razpošiljajo. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Slov. dr. „Domovina" priredi na predpustno soboto plesno veselico V dvorani „Sandwirt" (Griesgasse). Igra veteranska godba grof Gleispach. Začeček ob 8. uri zvečer. Traja do 4. ure zjutraj; Vstopnina pri blagajni 80 v, v predvupu 60 v. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Vstopnice v predkupu se dobe v društvenih prostorih Stigergasse št. 2. I. nadstropje, (blizu cerkve Uaria Hilf) za kar 6e odbor že vnaprej zahvaljuje.
Nova podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" se je ustanovila za Rajhenburg - Videm in okolico ter se vrši prvi občni zbor, kakor smo 2e poročali, v nedeljo, dne 16. t. m. popoldne v gostilni g. Kosarja v Rajhenburgu. Z zborovanjem se zdi uži tudi konlert v prid družbe. Ker se posebna vabila za koncert ne bodo razpošiljala, se rodoljubi tem potom vabijo, da se ga udeleže v obilnem številu.
Narodna čitalnica v Ptuju priredi v soboto 15. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani „Narodnega doma" običajni pustni pldsni venček. vendar z razliko, da so nam letos maske dobrodošle. K ohilni udeležbi vabi — odbor.
Žalski diletantje prirede v nedeljo dne 16. t. m. zabavni večer v dvorani gosp. Hodnika. Igra se med drugim veseloigra „Na ogledih . Začetek ob pol 6. uri, konec ob 8. uri zvečer.
Legijonarjl v Trbovljah se ponovijo v soboto, dne 22. t m. z isto godbo.
Vabilo k I. občnemu zboru hranilnice in poso-jilmioe pri Sv. Jakobu v Slov. gór., registrovane zadruge ■ neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo dne 16. februarja 1908 ob 3. nri popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrava letnega računa za leto 1907. 3. Čitanje revizijskega zapisnika. 4. Volitev dveh računskih pregledovalcev. 5 Slučajnosti. Načelstvo.
Bralno društvo pri sv. Marjeti niže Ptuja ima v nedeljo. 16. t. m. svoj občni zbor. Vse. ki jim je mar za izobrazbo našega ljudstva, vabimo k pristopu.
Ruše. I)ne 23. svečana priredi tukajšnja ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda veselico v gostilni gosp. Ant. Novaka. Na dnevnem redu sta dve gledališki igri. srečolov in ples. Čeravno je bilo že letos v Rušah mnogo veselic, je vendar upati. <1a se narodni in požrtovalni Rušani in njih častiti sosedi udeleže te veselice v obilnem Številu. Zavedni narodnjaki! Pridite torej 23. t. m. v Ruše!
Sv. Jurij ob juž. žel Ženska podružnica družbe iv. Cirila in Metoda v Št. Jurijn ob juž. žel. vabi tem potom vse prijatelje naše mladine in napredka na svoj občni zbor, koji se vrši v nedeljo, 16. t. m. po večernicah pri Zajcu v Lokarjih. Po zborovanju bode zanimiva pvosta zabava s petjem domačega mešanega zbora in kvarteta. Za mnogobrojni obisk prosi odbor.
Narodna čitalnica v Gornjem gradu priredi dne 1*5. t. m. ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani običajno predpustno veselico s sledečim vsporedom: 1. Predavanje: Prvi početki slovenske književnosti. 2. Predstava „Eno uro doktor", burka v onem dejanju. 3. Tombola s krasnimi dobitki. Med odmori sviranjo godbo na glasovir in gosli ter nastopi mešanega pevskega zbora. — Vstopnina za osebo 50 v. Cisti dobiček pripade javni ljudski knjižnici v Gornjemgrada. zato se preplačila hvaležno sprejemajo — K obilni udeležbi vabi odbor.
Listnica uredništva.
Mozirje. Pustimo sedaj volitve na miru. Pošljite kaj drugega, novega! S samim zbadanjem ljudstvo samo odganjamo.
Drainlje. O stvari smo že itak preveč pisali. Ko bo zopet kako neumnost napravil, ga bom') pa zopet ščipali. Pošljite kaj drugega, saj je gradiva vedno dovolj, samo gledati in misliti mora človek.
Pišece. Zdi se nam. da tak policaj vendar ni vreden časti, da bi pisali o njem v listu. V tem mu samo greben raste, če kaj nepostavnega stori, se ga itak lahko drugače prime; če pa tega ni. je pa tudi vse naše pisanje zastonj. Velik razloček je med tem, če primemo kako politično vplivno osebo, ali pa če se bavimo s takim policajem. Pošljite kaj drugega!
No vasti f ta. Kakor radi bi priobčevali tudi take stvari, nam vendar tega žal prostor ne pripušča.
Zahvala.
Slavna posojilnica v Vojniku je tudi letos podarila 20 K za tukajšnje uboge učence. Za ta velikodušni dar izreka podpisani v imenu revnih šolarjev zgoraj imenovanemu denarnemu zavodu najprisrčnejšo zahvalo.
Sv. Martin v Rožni dolini, 11. 2. 1908.
Ivan Kvac, nadučitelj.
Javna zahvala.
Banki Slaviji v Pragi ter njenemu generalnemu in glavnemu zastopu v Ljubljani oz. Mariboru se tem potom, čutim dolžnega zahvaliti se za njeno kulanco, karero je pri meni in ki jo sploh pri vsaki nesreči pokaže; moj mlin je pogorel deloma in mi jo Slavija po svojih pooblaščenih mojo škodo v popolno zadovoljnost priznala. Zavarujte svoje imetje pri Slaviji, ker je v resnici pošteni domači vzajemni zavod. — Št. Jernej nad Muto, dno 11. j an. 1908.
Junàj Sai e**! kmet.
Josip H@pii
mizarski mojster na POLZELI
priporoča cenj. občinstvu svoje izvrstne mizarske izdelke vsake vrste ter se priporoča za naročiia. Išče tudi
mizarskih pomočnikov.
36 23-1
Kupujte Narodni kolek !
zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino po nizkih cenah na prodaj
se sprejmejo proti visoki proviziji, ki bi prodajali blago, katero v velikih množinah rabijo razpošiljalne tvrdke (eksporterji, lekarnarji, vinski trgovci, sadne zadruge itd.) To blago se izvanredno lahko proda, in ga morejo prodajati vse vrste zastopniki irt si s tem zaslužijo lep postranski zaslužek. — Prijave je pošiljati na „Narodni List" pod šifro „V. 20".
11 6-4
Soliden pošten mladenič, prijetne zunajnosti, star 28 let. kateri je absolviral razven drugih tudi kmetijsko šolo. ter ima 8000 kron premoženja, se želi seznaniti z gospodično, katera bi imela majhno, lepo in dobičkonosno posestvo,, če mogoče z gostilne,
v drugem slučaju pa saj 4000 kron gotovine. Izobražene, za gospodinjstvo vnete gospodične imajo prednost Le resne ponudbe naj se blagovolijo poslati na „Narodni List" pod šifro „Tajnost zajamčena". 37 2-1



15 iet stara, pridna in poštena, slovenskega in nemškega jezika popolnozmožna, ki je obiskala tudi meščansko - dekliško - šolo v Celju in ima veselje do trgovine, želi v kako večjo trgovino z mešanim blagom kot učenka (praktikantinja) vstopiti. Cenjene ponudbe se blagovolijo upo-slati na upravnišfvo tega iista. 34 3—1
m nsuii in
Proda se skoro še novi 2 vrati, pet velikih izložbenih oken vse z železnimi rolo in z brušenimi šipami in ene steklene sobne vrate po zelo
nizki ceni. Vse natančneje se izve v trgovini R. STERMECKI, CeSje.
t
S potrtim srcem javljamo tužno vest, da je gosp.
PETER MAJDIČ, star.
v Zgornjih Jaršah št. 10.
danes dne 10. svečana 1908, ob 4. uri zjutraj v 85 letu starosti po dolgotrajni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki preblagega rajnkega so se v sredo, dne 12. t. m. ob pol 4. uri pop. v hiši žalosti v Zgornjih Jaršah št. 10. svečano blagoslovili in potem prepeljali na pokopališče v Mengeš, kjer so se položili v rodbinski žrfi k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v raznih cerkvah.
CELJE, dne 10. svečana 1908.
Matilda Majdič roj. Kotnik, Ana Majdič roj. Riipschl, sinahi. Franc Majdič, Vinko Majdič, Peter Majdič ml., sinovi. Vsi vnuki in vnukinje.
j
A .Ti"
*

*
A T
*
Novonaseljen
krojač
se z 10. februarjem preseli iz Ptuja v Maribor in bo v poštni ulici v Reiserjevi hiši
imel syojo delavnico; za solidno in lepo izdelovanje oblek za moške in fante se jamči, za obilni obisk se priporoča. Z odličnim spoštovanjem	29 3—2
Jakob lfeziak.
Naprodaj je t Petrovčah 33 2-2
Hiša
s tremi sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom; en kozolec in velik vrt s hmeljskim nasadom, dve njivi; za 7000 kron. Več pove J. Jelovšek, restavracija Petrovče.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdelnje vse različne vrste
obntal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
52-6
10 6-6
Imam
20 hektl. domačega pristnega vina
katerega bi rad prodal. Tino zamenjam tudi za par volov. Oglasite se pri meni.
Franc Pirman.
Topole, pošta Rogatec-Slatina.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 62 B	igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
sVincniHi peresa peresniKi radirKe Katnenčfci tablice gobice črnilo
Traovske kniiae v T8eh velikostih Crtane
—-- z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane.



Odjemalne knjižice po raznih cénah. Največja zaloga vseh tiskovin
občinske arade krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Častna zaloga sol. zVezKoV in risani;.
Panirnatp vrorn v8eh TOlikosti po origi-[Jirild.Lt; V let c nalnih tovarniških cenah
^tamhilip Pečatniki, vignete, (Siegelmarken) J za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem Casa.
Hnnknipp nmetne' pokrajinske in s cvetlicami uupiaillbt; 0(j najpriprostejže do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppnilci za tiskovine in pisarniške potrebščine liCNIKI g0 brezplačno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.
ss
Sprejmem več
JURI KOBALE, ¥ Slov. Bistrici.
Istotam se sprejme 30 10-2
1 učenec za mizarko obrt.
Trlnicarji pozor!
Teč tisoč divjakov prve vrste veliko-listnate riparie portalis kupi
FRANJO GNILŠAK pri Sv. Barbari v Halozah.
41 3—1

Jakob Fritz
civilni in voja&ki krojač « Celju, koaaéiu ulica it, 3 se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek; večletna praksa v tej stroki jamči za povoljno izvršitev.	39 3—2
Prodam
4* 3—1
hmeljshe droge
po ugodni ceni. — Kupim hmelj po dnevni ceni.
EMERIK KUKETZ, Žalec.
mmmmmmmmmmi
NAZNANILO.
Posojilnica v Gornjemgradu obrestuje od 1. februarja t. I. hranilne vloge po
5%
—= in daje posojila po ==—
co/
" /o'	Načelstvo.
mimmmmmmmmm
1	1
	
Odlikovana semenska trgovina, umetno vrtnarstvo
Alojzij Korsika v Ljubljani.
Edina na Kranjskem strokovno urejena trgovina s semenjem, na debelo in na drobno. — 6 vrst pese, 10 vrst detelje, 16 vrst trave, čist ih trav in več drugih travnih zmesi priporočenih po „Kmetovalca" in tudi še druga mnogovrstna krmilna zelenjadna In cvetlična semena, prave, preizkušene dobre kalivosti, za katere kakovosti jamčim. — Ta se tadi izdeljujejo mnogovrstni šopki in venci, sveži in sahi, s trakovi in napisi, kakor tadi vsi v to stroko spadajoči predmeti po prav nizkih cenah. - Cenik za leto 1908 se dobiva brezplačno. =====
Za obilno naročbo se priporočam z odličnim spoštovanjem
67 3-3	Alojz Korsika.
F*
nciii
Siti
li
Sì
^.ti
Kdor želi kupiti uro, srebrnino ali zlatnino,
= naj se obrne na največjo in najcenejšo tvrdko ==
Rafael Salmič
v „Narodnem domu" v Celju
Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila.
Vsakomur je na ogled stetine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cer.iike, katere razpošiljam los zastonj in poštnine prosto. 2612
Točna postrežba !	Nizke cene!

S i
Sil:
Sil:
,J