71. številka.
Ljubljana, v sredo 30. marca
XX. leto, 1887.
'zhaja vsak dan ivrver. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti projeman za a v s tr i j s k o - o » e rs k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld, za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse Uto II gld..  za četrt lela 8 gld. 30 ki.. v.\ jeden mesec 1 gld. |.p kr. Za pošiljanja na doni računa se po
10 kr. za meec, po 80 kr. sta četrt leta. .....       Za tuje dežele toliko već, kakor poštnina znaša.
Za oznanijla plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračnjo.   Uredništvo in npravnišvo je v Rudolfa Kirbisa hisi, r(iledališka stolba". UpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljuduo vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim ho potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem ćasu ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50 ,,
„ Četrt leta........3  „   30 „
„  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto   ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec.......I   „  40 „
B^F" Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h krutu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UjJt'uv;ifstvo ,,Sfov. Narodri*4,
Iz Rusije.
13. marca st. st. [Izv. dop.j Ćitajoč denašnje časnike, spomnil sem se nehote na jako bedasto nemško pesnico: „Die ver-kehrte Welt". V njej se pripoveduje, da tam, kjer je „narobe svet", jajca sede na koklji, karp leta, golob pa plava v vodi, trava je vola, tele vozi mesarja v mesnico, svinja pa mu seka glavo in podobna neumnost, ki jo more izmisliti samo nemška glava. No, ravno danes 6em začel dvomiti in prepričal sem se, da je pesnik globokomislenega „ver-kehrte Welt" bil velik prorok; vidim, da so ee njega besede začele izpolnjevati v blaženej Germa-niji, kjer so, kakor je izvestno, iznašli nekdaj tudi — opico. Govorili so te dni, da Bismarck prosi papeža Leva XIII., da bi on posredoval, da bi se nevtralizovala Alzacija-Lofaringija, danes pa celo govore o novem kongresu, kjer bi se imela rešiti mejuarodna vprašanja, v njih Številu se ve da prvo: bolgarsko in knez Bismarck želi, da bi pred-
sednik na tem kongresu bil — papa Lev XIII.! To izvestje je jako podobni) resnici; človek, ki govori danes, da je belo to, kar ves svet vidi, da je črno, jutri pa narobe, ki se danes druži s pruskimi protestantskimi junkerji, jutri pti z Židi, pojutranjem z jezoviti, kar ja Bismarck že dokazal vse neko-i:kokrat v poslednjih letih, tak človek je sposoben k vsemu, da bi le dosegel svoje namene. Bismarck došel je torej do izvestnegn ^asla: „der zwtck heiliget die mittel", in lehko pričakujemo izvestja, da je Bismarck spil se z Levom XIII. in sklenil prestopiti k ruskej sekti „skopeev", h katerej v nravstvenem zmislu že davno upada« Da je knez Bismarck genijalen mož, temu pritrdi vsakdo, da pa je njega genijalnost do zdaj svetu prinesla več hudega nego deset papežev dobrega, to vidimo vsi. Zanimivo je znati, v kakem položaji bode Lev XIII.. ako prevzame nalogo svojega novega lut era liske ga zaveznika in prijatelja. Večiua avstrijskih Slovanov je latinskega veroizpovedanja, razen tega katoliška cerkev že davno želi ugoditi Rusiji in želi celo zjedinenja v veri, seveda na pod lagi polnega podrejenja pravoslavja latinskej veri, — na katerej strani bode papež, na strani lute-ranca, bivšega brezsrčnega preganjalca papeštva, kneza Bismarka z njega nemškimi protestanti, ali na strani Slovanov, to je Rusije in jednokrvnih nje bratov? Bode li na >truni Francije, „najstarše hčere katoliške cerkve"? Bode li na strani katolške Irske ali episkopalne Anglije? z jedno besedo, bode li na tistoj strani, na katerej je prirodno božje pravo, ali tam, kjer vlada meč, ki je že tolikrat udrihal po koreninah rimskega papeštva ? Bismarck gotovo Leva XIII. ne prosi posredovanja za to, da bi on, Bismarck, škodo trpel, ampak da bis pomočjo rimskega prvosvećenika zatrl stoglavega zmaja — slo-vanstvo; prosti aritmetični račun pa kaže, da je boljše razžaliti kakih 20 milijonov protestantov, nego 120 milijonov pravoslavnih in katoliških Slovanov.
1. marca so se zaprli trije  študentje Peter-burškega vseučilišča,   ker so pri njih našli bombe, nabite z dinamitom;  kdo so ti študentje in ali so študentje, ali preoblečeni v študentsko uniformo lo povi, dokazala bode preiskava. Nobeden izmej njih
ni poskušal metati bomb, nobeden ni bomb posebno skrival, in javno mnenje je soglasno v t m, da so ti lopovi, ako so zares kaki gladni židovski študentje, podkupljeni z angleškimi in nemškimi denarji, da b: ustrašili Rusijo. Ko so lopove zaprli izpovedali so, da so člani »tajnega annrhističuega občestva", to je društva, h kateremu spadajo razni podkupljeni podleći v Bolgarski, na pr. bivši Odes-ski izvoščik Stambulov, ruski kapitan Nikolajev, sedanji bolgarski vojni minister, in drugi, kateri le po čudni pomoti policije neso še obviseii v zanjki in ki seveda trepetajo za svojo kožo, ko bi Rusija prišla v Bolgarijo. Čudno se nam le zdi javkauje avstrijskih židovskih listov povodom tega „poduše-nja"; nihče ne veruje farizejskim tiradam teh podkupljenih pisuuov, ki obžalujejo dogodek  1. marca.
Jasno je, da so ti trije bom ha rdiš ti le kupljeno orodje anglotevtonske svojati, ki se baha javno (vidi „Deutsche Heereszeitung"), da ima v roki taka sredstva, s katerih pomočjo bodo ruske tvrdnjave v nekaj urah popolnem razrušene. Treba je bilo Rusijo ustrašiti, češ, začnite, a mi vzdignemo vse vaše socijaliste doma proti vam. Tudi to nas ne plaši. Izmej sto milijonov, ki jih ima Rusija, nahaja se vselej nekaj lačnih kreatur, ki bi z jednakim veseljem zatrKljali tudi Bismarcku bombo pod pete, ko bi jih kdo plačal zato. Rusija zna, da je na njene j strani pravica, zna, da ruskemu človeku ne bo žal poslednje kaplje krvi, ako bo treba uničiti vraga, bodisi ruski nihilist alii pa nemški lakotnik. Rusija je dozdaj, v ime pravice in človeštva, osvobojevala zatirane narode brez vsake koristi, brez vsake sebičnosti, in v tem jej je „Evropa" vselej samo polena metala pod noge; ta Evropa je rokopleskala, ko so nedavno nje najemniki streljali pobite in ua smrt. ranjene bolgarske patri-jote Uzunova, Filova in cele desetke drugih, tako da je celo sultan, ta personifikacija krvoločnosti, rekel: „ko bi bil jaz velel streljati vsakega bolgarskega puntarja, kakor t<» delajo regenti, bi bolgarskega vprašanja davno že ne bilo." K čemu torej farizejska solza povodom poslednjih treh bomb, katerim osoda ni dala razleteti se. Četnu oblizovati se, kakor gladen ris, okolu krčevitih trupel nedolžnih bolgarskih žrtev in baš isti čas ohati  in obati
LISTEK..
Mabel Vaughan.
(Roman. V angltškim spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
Četrto poglavje.
(Dalje.)
„Kaj! na ples iti prvi večer po tvojem dohodu?" zaklical jej je za odgovor, ko ga je tako začudena gledala ; „na ples naj bi šel, ko te že štiri leta nisem videl! Misliti moraš, da so mi plesi močno mari, ali pa da mi sestra moja ni prav nič mari." In to govorivši potegnil jo je prav prisrčno k sebi na naslonjač. „Ti pač nisi trudna," nadaljeval je, Bvsaj ne zdiš se mi trudna."
Trudna res ni bila. Nje obličje se je pri tem dokazu nespremenjene bratove ljubezni kar svetilo radosti; a tudi vbo stvari okrog nje so jej izvabljale tako prijetno začudenje, da jej je to celo misli na utrujenost pregnalo. Prvikrat je sedaj videla to malo sobo, a mladi devojki zdela se je prav čarobni san. Predrago opravljena obiskovalnica, bogato oskrbljena knjižnica, široke stopnjice in visoki svetli prehodi dopadali so jej po svojej krasoti ter jo z nova
prepričali o bogastvu nje očeta. V tej mali sobi pa je bilo nekaj, kar je govorilo k vzvišenemu čutu in bolj izbornemu ukusu, čegar Mabeli kljubu nje lehko-mislenosti in veselosti ni manjkalo. Z oponami prevlečene stene in pregrnena okna so tej sobi dajale neko odločenost in mirnost, kateri je drugod v hiši pogrešala. Stojalo iz lične žice spleteno, nosilo je polno izbranih živih cvetic, cfa je zrak v njej bil svež in duhteč kot v vrtu. Ob stenah je viselo nekaj malo slik, a njih predmeti so segali Mabeli v srce in čutila je bolj nego razumevala, da izvirajo iz rok pravega mojstra. Tu ni bilo dragocenih zrcal niti dragotne pozlate, ki bi oči slepila in mamila, tu so bile le umetne posode izješčne oblike, mize z ukusno uloženimi deli, dragotna pisalna miza k la boule, mala polica z izbranimi knjigami in nekateri mali kipi; srebrna Bvetloba, ki je iz svetiluice, pre čudno iz alabastra narejene, izvirala, podelovala je vsemu neko posebno milino.
Henrik je z očitno zadovoljnostjo opazoval sestro, ko je pregledovala posamične lepe stvari, ko so nje oči radosti se bliščale in ko je svojo na-udušeuost s posamičnimi besedami izrazovala. „Oh, Henrik," vsklikuila je nazadnje, „kako krasna je tvoja soba!"
„Moja!" odvrnil je Henrik. „Ti pač ne hodeš mislila, da je vsa ta ženska ropotija moja. Sedež v kotu tega naslonjača nameravam pač sedaj pa sedaj za se zahtevati, o vsem drugem pa lehko ti razpolagaš."
To je bilo Mabeli preveč. Popustila je bila brata, da bi mično olepšavo sobno lože in natančneje ogledovala; ko jo je pa proglasil vlasteljico vse te krasote, umaknila se je hitro za njega, da ni mogel videti solza, katere jej je bila hvaležnost izvabila, glavico položivši mu na ramo, skušala je s prisrčnimi besedami in toplimi poljubi zahvaliti se mu za njegovo dobroto, kajti popolnem prav je sklepala, da je to malo zakladišče obsegalo vse, kar je bil Henrik na potovanji po inostranskem svetu lepega nabral.
„Draga, tvoja hvala je pač preobila," rekel je Henrik s kaj živim glasom, ko je Mabel znova in znova njegovo blagosrčnost, njegov ukus in njegovo skrb poudarjala. „Prav nič mi ni treba zataji vati se, ko sem trosil denarje, s katerimi me je oče toli bogato preskrboval; zagotovljam ti tudi, da sem imel prav malo opravila pri izbiranji teh lepili predmetov, razen nekaterih knjin. Meni se imaš le zahvaliti, da Terpsichora ni d-jšla s polom-
zaradi glupega dejanja treh Peterburških lopovov V Morebiti je židovskim listom žal, da se tem brezbožnim lopovom ni posrečilo izvršiti to, za kar so bili plačani izza meje? rMan merkt die Absicht und wird verstimrat." Židu je vselej hudo, kadar kapital ne donaša. obresti.
Ministerstvo financ misli uvesti novo teformo, to je tobačni monopol. V Avstriji ima država monopol na sol, na tobak in na smodnik, zato bedni človek včasih je neslan krompir v oblicah in kadi trtno kožo ali pezdir. V liusiji dozdaj kupujemo sol po l kopejki za funt in kadimo zelo dober tobak po ceni, najmanje petkrat nižjej, nego v Avstriji. Ker se zanima s pridelovanjem tabaka 125 000 ljudi, in se ni nadejati, da bodo vsi delavci tovarn vzeti na erarne tabačne fabrike, izra čuni se lehko, da bode tabačni monopol prizadel veliko škode delavskemu razredu ruskega naseljenja.
Na Kavkazu je lefris nenavadno veliko angleških turistov; govore, da je njih naloga spuntati Armence proti Rusiji. Vse je mogoče; od Anglije in Nemčije sme Rusija vselej pričakovati vsega, samo dobrega nič. Sploh je že stokrat bilo doka zano, da ti dve podli državi delujeta povsodi in vsemi sredstvi proti slovanstvu; torej — slavjan-stvo je njima strašno, ouo grozi, pred njim trep.e-četa. In tega nam je — za zdaj — zadosti.
K ruto r o g o v.
Politični razgled.
V Ljubljani 30. marca.
Predvčeraj vsprejel je hrvatski sabor zakon, da se nezavisnost sodnikov odpravi še za dve leti. Načelnik pravosodnje uprave je zagovarjal dotični zakon. Poudarjal je, da poslednja tri leta hrvatska vlada ni odstavila nobenega  sodnika iz političnih ozhov, četudi je imela to pravico; Poročevalec Crn-kovie je pa poudarja], da ima zakon namen deželo varovati puntarskih eleni ntov,   To so pa se ve tla same fraze. Če vlada ni iz političnih ozirov odstavila nobenega sodnika,  to Se nikakor ne dokazuje, da bi omenjeni zakon ne bil škodljiv.   Sodniki se iz strahu, da zgube službo, ravnajo po želji vlade, in nepristranost sodstva je vedno v nevarnosti. V resnici je ta znkon naperjen proti opoziciji, katero bi radi vladni pristaši razkričali za same puntarje, ker neče plesati, kakor jej Madjari in njih pristaši godejo in odreči se pravicam hrvatskega naroda. — Poslanca Posiloviča  izključili BO za JiO sej, ker je razžalil bana.
V j 3 n nj e d iza? e.
Zastopnik angleških bankirjev, ki je prišel v Solijo, se z bolgarSrUo vlado še ni začel pogajati o posojilu, ker nekda še ni dobil potrebnih instruk-cij. Vse kaže, da bolgarska vlada še ne bode tako hitro dobila posojila, ker angleški bankirji bodo vso stvar zavlačevali, dokler se prepričajo, ali se bode mogla sedaj vladajoča stranka obdržati na krmilu. — Pravosodni minister Stojilov, ki je odpotoval v Davmstadt, bode skušai pregovoriti princa Aleksandra Battenberga, da se povrne v Bolgarijo. Ko bi pa Battenberžan nikakor ne hotel več vsprejeti kandidature za bolgarski prestol, skušal bode Stojilov pregovoriti princa Koburškega, da bi jo vsprejel. Poslednja kandidatura bi pa Rusiji tudi ne bila po godu. Ko se je ob svojem času pretresovala po listih, se je bil oricijozni „ Journal de St. Petersbourg"
Ijenimi prsti in Apolloo o 1 z odbitim nosom. Ne izmerno truda pa mi je napravljalo, da so mi te stvari dobro spravili v zaboje in da sem jo varno dobil iz starinskih skladišč. Tega, Mabel, bi ne bil storil za nikogar druzega nego za tebe. A ker se vsega toliko veseliš, čutim se za ves trud bogato obdarovanega. Kaj znaš francoski govoriti?" ua-daljeval je ter usta! in Sel k polici s knjigami.
„Ne,u odgovorila je Mabel, „a nekoliko že čitam francoski.u
„Tega se moraš učiti z menoj?, rekel je Henrik; kmalu bodeš ljubila ta jezik kot jaz. Skup jih nočeva čitati, dostavil je, položivši reko na nekatere najboljše pisatelje francoske; učiti te čem uživati Berangera in Laniartinea".
„Češ me imeti za učenko!" vzkliknila je Mabel. „To bode lepo! In to bode najina šolska soba !"
Henrik je s police vzel dragoceno vezan zvezek ter je vanj veselo in skoro zaljubljeno pogledal, kar je pričalo, kako visoko je pisatelja cenil Bukve zaprši in je zopet na polico položivši re kel je:
„Jedina zavira y tvojem učnem načrtu je, da te bodo Ludvika in Vauekarjevi ves čas odtegovali. Ludvika je popolna gospa po novi šegi iu navadi, kar bodeš v osmih dneb tudi ti", pristavil je šaljivo.
odločno izrekel proti njej. Z izvolitvijo Koburžana se tedaj bolgarsko vprašanje ne bode rešilo, ker ga ne bi potrdila Rusija. — Zaradi neredov ob volitvah v bubnici obsojeni so se pritožili na apelacijsko sodišče v Sofiji S tem so to stvar toliko zavlekli, da se bodo najbrž razmere v Bolgariji premenile, predno bode rešena Potem se bodo pač kazni jako znižale, če ne odpustile, zlasti na smrt obsojeni so si s pritožbo najbrž rešili življenje.
Itiiski vladni krogi se zopet bolj bavijo z bolgarskim vprašanjem. Poklican je v Peterburg mski poslanik v Bukureštu, Hitrovo, da bode poročal o bolgarskih zadevah. V Peterburg je povabljen tudi Katkov, ker nekda hočejo tudi vedeti, kako sodi on o bolgarskih zadevah. Pri tem tudi moramo omeniti, da „Moskovskija Vjedomosti1* neso dobile iiikakega opomina, ampak so bi e dotične vesti nemških listov vsaj prenagljene, če ne izmišljene. Kat kova organ še vedno graja vodstvo vnanje politike, kar jasno dokazuje, da je ta mož še vedno pri ljub ljen pri dvoru. Ker je Katkov za odločno postopanje v bolgarskej politiki, je mogoče, da Rusija v kratkem kaj odločnega ukrene. Zapadne ruske železnice so dobile ukaz, da morajo do konca maja napraviti več voz, da bodo mogle hitro prevažati večje število vojakov, če bode treba.
Po poročilih iz Carigrada je ruski velepo slanik Nelidov, ko je bil v avdijenci pri turškem sultanu, zahteval, da Turčija pokliče nazaj Iliza beja iz Sofije in sultan imenuje novega velikega vezirja ter turške čete zasedejo Vzhodnjo Rumelijo, ko bodo ruske hkratu Bolgarijo. Sultan mu ni nič odločnega odgovoril. Izrazil je le željo, da bi Rusija povedala, kaj namerava z Bolgarijo. Pred vsem naj naznani dva kandidata za bolgarski prestol izključivši kneza mingrelskega, v ta namen bode že sam (sultan) posjal instrukcije ruskemu veleposlaniku v Peterburg. Instrukcije so se Šakir paši res odposlale in iz Peterburga priš' I je odgovor, da je knez mingrel8ki še vedno ruski kandidat in da se Rusija s sedanjo bolgarsko vlado neče pogajati. Turčija bode sedaj poročila velevlnstim, da njeno posredovanje v bolgarskem vprašanji ni bilo uspešno, da tedaj naj velevlasti same kaj ukrenejo, da se razmere v Bolgariji urede.
O razmerah v liusiji objavil je „Berliner Tagblatt" pogovor z nekim državnikom, kateri je dolgo bival na Ruskem Ta državnik je trdil, da nameravani napad na carja ne bode imel prav nobenih posledic niti na notranjo, niti na vnanjo po-litiko. Revolucionarne ideje bi se morale bolj razširiti, da bi imele kaj upliva. Nezadovoljnost mej častniki tudi ni tako velika, kakor se navadno misli, samo nekatere posadke v večjih mestih zapadne Rusije so se navzele evropskega duha. Konstitucijo nalne ideje imajo več privržencev v visocih kiogih, celo mej velikimi knezi. Toda ta stranka je vojska brez generalov, kajti narod ne mara dosti za ust.ivo. Car je bolj nadarjen, nego se navadno misli, in se trdo drži starih tradicij. Kar se tiče Bolgarije, je car popustil misel, da bi Rusija zasela Bolgarijo, ako jo dogodki k temu ne prisilijo. Iz izpovedij tega državnika je razvidno, da notranje razmere Rusije nikakor neso tako kritične, kakor je slikajo Rusiji sovražni listi. Ruski narod v velikej večini je zadovoljen s sedanjim redom in ne mara za novotarije. Da je nekaj nczadovoljnežev v Rusiji, se ni čuditi, vsaj so v vseh državah.
V merodajnih turških krogih bolgarsko Vprašanje ne na pravi j a več toliko skrbi, kakor se poroča „Pol Corr." iz Carigrada. Prepričali so se, da evropske velevlasti hočejo Bolgarijo prepustiti svojej osodi in da dogodki v Bolgarskej ne morejo sedaj prouzročiti evropske vojne. Nobena evropska vlast se do sedaj ni potegnila za Bolgare, kar pač dokazuje, da evropske države priznavajo izključljivo Rusiji in Turčiji pravico, urejevati bolgarske za-
Mabel je resnobno in skoro razsrjeno zavr- I iiihi ono opombo. Nikdar ne postane gospa po novi šegi in navadi, če s tem meni le posvetno gospo. V družbo bode pač zahajala, kot najbrže tudi Ludvika zahaja, a to je ne bode zaviralo, da ne bi čitala, učila se in pogostoma součenkam dopisovala".
Henrik se je presrčno smehljal ter ves začuden gledal lepi obraz in krasno postavo, kakor bi jej hotel reči: „Svet te bode klical in se te lastil, ali hočeš ali nočeš."
A odgovoriti se ni dalo na smehljanje, naj bi bilo to še več izražalo. Mabel baje ni razumela pravega pomena ter se je obrnila k Terpsichori v malem progradku. Izivkši kolika škoda bi bila, ko bi so bil toli izbran umotvor pri prevažanji poškodoval, vprašala je, kdo ga je pač izbral.
„Rekel si mi, da nisi izbiral po lastnem okusu ali s tem meniš, da so ti te dragotine umetniki sami priporočali?"
„Ne, tega zares ne; a imel sem za se svete-valca dosta bolj zanesljivega od mene in umetnikov. Dudlev je bil z menoj v Florenci in skoro v vseh umetniških delavnicah, katere sem obiskal. Njega ukus je brez pogreška in več nego to, draga Mabel, laskal se je sam sebi, da tvoj ukus natanko pozna.  Prav smešno je bilo, kako me je naganjal,
deve. Turčija je še vedno pripravljena poslušati svete Rusije. Misija Rize beja v Sofiji je brezuspešna, ker bolgarska opozicija v Sofiji ravno tako postopa, kakor Cankov v Carigradu, in hoče le turškega komisarja spraviti v zadrego. Ni res da bi bila Porta zahtevala od regentstva splošno pomilo-ščenje vseh v Bolgariji zaradi političnih prestopkov obsojenih. Regentstvo nema pravice, dovoliti splošne amnestije, to pravico ima po bolgarskej ustavi samo knez. pa mora temu pritrditi še narodno sebrauje. Bolgarski beguni prosili so bolgarskega eksarha v Carigradu, da bi se opravljala panihida (requiem) za mrtve Ruščuškega ustanka. Eksarh je odklonil njih prošnjo z motivacijo, da cerkev ne sme biti po-zorišče političnim demonstracijam.
Kdaj in kako se bode prenovilo italijansko ministerstvo, se še nič gotovega ne poroča, le to je gotovo, da sedanje ministerstvo ne bode moglo dolgo več ostati. Govori se, da bode izstopil iz ministerstva tudi grof Robilant.
Belgija je bila poslednja leta jako zanemarila svoje trdnjave. Kar je poslednja leta zamudila, to sedaj hoče hitro popraviti. Trdnjave hitro popravljajo, in minuli teden so že v Antvverpen dobili 30 Kruppovih topov, pa jih je nad 100 še treba.
Na Špan.JNkem so na več krajih oblastva prišla na sled republikauskim agitacijam. V Madridu bila je cela zarota. Ko je policija zaprla zarotnike, je našla več bomb pripravljenih, s katerimi so hoteli razstreliti javna poslopja. V S e v i I i in Barceloni dobili so na pošti zavoje s puntarskimi oklici, kateri so se imeli razdeliti mej vojake. Vlada se nadeja, da bode sedaj mir, ker so glavne krivce pozaprli.
V angleške) spodnjej zbornici vrši se posvetovanje o izimnih zakonih za Irsko. Po teh zakonih bodo smela sodišča zaslišavati priče, če tudi ni nobenega zatoženca. Za nekatere slučaje se bodo odpravila porotna sodišča. Upeljala se bodo sodišča za suinarična razsojevanja, ki bodo smela prisoditi do G mesecev ječe za zarote in druge izgrede. V gotovih slučajih se bodo irski zločinci poslali angleškim sodiščem, da je obsodijo. Tako delegovanje sodišča pa ni dovoljeno za politična zločinstva, kakor veleizdajo, ampak samo za umor, poskus umora in ulom v hiše. Svobodo časopisja se pa ne bode omejila. Izjemni zakoni bodo veljali le za one okraje, za katere je bode proglasil irski podkralj. Ko bi za kak okraj zbornica občinarjev ali pa zbornica lordov je zavrgla potem tam ne bodo veljali.
Anarhizem se močno širi po se verne j Ameriki. Mnogi veljavni možje iz strahu pred anarhisti nečejo vsprejeti nobenih javnih mest in slu-žeb. V čhfcagu bil je zopet izvoljen dosedanji župan Carter Harrison, pa je odklonil izvolitev s sle • dečo izjavo: „62 let sem star in tedaj z župano-vanjem ne morem pridobiti nobenih novih častij, p>>č jih zgubiti Bojim se, da bode Chicago hude uui doživelo prihodnji leti. Ko bi najvišje sodišče začelo kako novo kaz nsko pravdo proti anarhistom, ne dobilo bi več porotnikov. Anarhisti bi si pa to tako tolmačili, da je njih delovanje opravičeno in začeli bi rogoviliti. Ko bi jih pa le obsodili in obesili, prišlo bi do krvavih bojev."
Dopisi.
las ftlaribora 28. marca, [Izv. dop.] Tukajšnja Marburgei-Zeitung je v svoji 24. številki prinesla sledeče poročilo od sv. Lovrenca pri kor. železnici: „Danes mi lahko očitno pred vsem svetom dokažemo, da slov. ljudstvo novoslovenskega jezika ne razumejo in da tudi pravi praslovenci spoznavajo, da sta slovenski in pa „windisch" jezik,
naj ti tega genija godbe prinesem. Trdil je, da na vsem potovanji n;sva videla ničesa, kar bi toliko ugajalo tvojemu mlademu in olikanemu ukusu. In ta Iris tudi; pomagalo ni nič, moral sem vsekakor tudi to nežno lepotico kupiti. Zagotavljal mi je, d? bode v tvojih očeh neprecenljive vrednosti. Mabel močno se veselim, da bodeš Dudieva videla; to je kaj krasen človek!"
Mabel obrnila se je v stran, da bi sliko ogledala in isti trenotek tudi bratu zakrila, kako je za-rudela o nenavadni pohvali, katero jej je bil mož, kot je bil Linkoln Dudlev. izrekel.
(Je prav malo let starši od nje brata, bil je Dudlev mu tovariš v Parizu, kjer se je več mesecev mudil. Pozneje ga je tudi spremljal na kaj zanimivem potovanji po Franciji, Švici, Nemčiji in Italiji. Zato ga je že leta in leta poznala iz llen-rikovih listov; iz tega vira je tudi izhajalo nje veliko spoštovanje njegovih nenavadnih darov in nje prav romantično zanimanje za njegov prenapet prav sanjarsk značaj. Dobro je vedela, da so nje tedenski dopisi bratu jo seznanili z Dudlevem; vender jej je močno laskalo, da je nje značaj toli premišljeval ter nje ukus tako dobro spoznaval; s tem se je sklepala tudi neka navdušenost za umetnost, Če prav je ta Še bila le malo razvita.   (Dalj« prih.)
dva čisto razlčna jezika. Naš obče priljubljeni župnik bi bil moral v nedeljo dne 20. febr. brati pastirski list. Ker je bil pa list pisan v novosloven-skem jeziku, katerega kmetje ne razumejo, bil je župnik prisiljen, da ga je prestavil v stari „win disch" jezik rekoč: „Ako vam ta list berem v zbrušeni slov. šprahi, tedaj me ne razumete, ako ga berem pa po nemški, tedaj vas zopet veliko ne razume, jaz vam ga bodem torej v vaši ti stari šprahi povedal."
„To je »render jasen dokaz o tem, kar smo že večkrat rekli, da je stari „windischa jezik čisto drugi, kakor pa slovenski jezik. Prvaki seveda o tem neso prepričani, kajti kar jim ni po volji, to tajijo, če tudi |e jasno, ko solnee." Nam se je zdelo to neverjetno, da bi mogel omikan človek kaj tako bedastega izgovoriti in dolgo smo čakali, da gosp Župnik to prekliče, kar pa Še do danes ni storil. Res! prijatelji njegovi bi se mu za pust pač ne bili mogli doatojniše pokloniti, nego so storili s tem poročilom. Ako je resnično, potem se je g. župnik s svojo učenostjo osmešil pred vsem svetom, ako pa ni, potem bode pa vedel, kako priljubljen je pri nemškutarjih. — Zvedeli smo tudi, da se ta župnik zborovanj tamošnjega bralnega društva, pri katerih so navzočni njegovi prvi in najveljavnejši farani, ne udeležuje, boji se ziunere pri nasprotnikih društva, pač pa podpira nemškutarstvo — kdo se še ve spominjati lanske prusko-nemške šolske veselice — in se tudi udeležuje balov z mešanim občinstvom, pri katerih se le po „hochdeutsch" govori, je, pije in pleše. Zato je pa tudi Marburgerca temu župniku že nekaterikrat hvalo pela. Mi pa mu to hvalo prav iz srca privoščimo, saj j ! vendar vsak take hvale vreden, kakeršno zasluži!?
Ix Ž i rov 27. marca. [Izv. dop.J — Zopet je preteklo precej časa, odkar ni bilo nič čuti iz naše doline. Akoravno pa je pero mirovalo, da se ga je rija prijela, čas vender ni stal na miru. temveč je hitel in hitel naprej v brezmejno večnost. S časom pa so prišli tudi drugi dogodki, ki so pa, seveda, vedno bolj žalostni, nego veseli. - Ker je v zadnjem času vedno dosti slišati in brati o ne-navadnej zimi v tem času, naj tudi jaz tukaj par vrstic o tej spregovorim. Pri nas je bil tudi čez jeden meter visok sneg, in vsled burjo v nekaterih krajih veliki zameti. Ker se je pa vreme zadnji čas precej zboljšalo se je tudi sneg jel odpravljati, in upati je, da nas bo kmalu zapustil.
Osoda pa je tudi mej tem časom prec j za hteva'a od ceh- občine. V adventu preteklega leta je umrl občinski pisar; 20. t. m. popoludne pa se je preselil v boljšo domovino na vel:ko žalost cele občine župan Tomaž Naglic v 54. letu svoje dobe. Ranjki bil je čez 8 let za župana, ter se skazai vseskozi kot pravicoljub, dober in za blagor občine skrben mož. Ni ga bilo tako slabega človeka, da bi pri njem ne dobil pomoči. Kdor koli ga je po-prašal v katerej koli zadevi, je pri njem gotovo dobil dober svet. Boleha' je precej dolgo časa, po sehno pa od jeseni, ko mu je bila žena umrla. Tužni plakamo na njegovem grobu, ter vsi jednoglasno kličemo: „Bog daj, da bi mogli njemu jedna-kega tudi v prihodu je postaviti na čelo občine, po sebno sedaj, ko bode treba, kakor se vidi, dobro preudarnega moža".
N krško-lirežiškc* okolice ob Savi 26. marca. [Izv. dop.] Druga leta ob tem času sem imel priliko, poročati o lepem pomladnem vremenu, kako krasno se razvija priroda, do našaj oč nam s slehernim dnem novih prijetnostij: ljubkih cvetic — in tudi o krilatih pevcih, mi je bilo moč kaj povedati, kar letos se ve da še ne morem. Tako hude in sitne zime, ki bi bila nas nadlegovala s tako obilim snegom, pri nas še najstareji ljudje ne pam-tijo. Pred dvema letoma smo videli n. pr. na Krškem v dan sv. Josipa pred vikarijatno cerkvijo stoječ divji kostanj v polnem zelenji, a letos je taistega na ta dan pokrivalo belo-snežno cvetje. Upajmo, da bode kmalu bolje. — Žalostna postna tišina nas nikakor ne prisili vedno tičati doma mej šti rimi stenami, da bi premišljevali o grdem vremenu in sbtbih časih, ali kako se nam Slovencem še vedno krati pravica ter usiljuje krivica od strani tistih, ki so poklicani v prvej vrsti skrbeti za mir in delati pravico narodom. Sicer je pa sedaj resni postni čas, čas premišljevanja. Tudi jaz premišljujem o boljšej bodočnosti Slovencev! Morda vesela velika noč prinese nam obilo pisank (piruhov), na kojih bode napisana jednakopravnost vseh narodov v Avstriji.   Menim, da bode težko kaj,  ker vsako
leto naši ljudski zastopniki prineso ob velikonočnih praznikih z Dunaja le mnogo obljub, pa malo dejanj. Zdi se nam, da bi bilo pametneje doma ostati . .. Hm, kam pa si zavozil ? Povedati sem namreč hotel, da imamo tudi sedaj v postu včasih kako nedolžno zabavo. Tako so v tekočem meseci „Krške dame" napravile iz hvaležnosti do vrlega „Krškega godbenega kluba", ki jim je pr: ženskej plesnej veselici skrbel za godbo, nekak „piknik" ali kakor naš pokojni Jurčič pravi „pojedino", h katerej je bila povabljena vsa Krška gospoda. No, kakor so mi pravili, je bila ta pojedina prav dobra: bilo je vsakovrstnih jedil na izber in nekateri neso mogli prehvaliti, kako dobro so jeli in pili - ali kakor bi se hudomušni prijatelj moj izrazil: „Trebuh je imel vohcet!" Največo pohvalo zasluži pa to, da pri tej večerji neso nekateri pozabili na našega prerano umrlega Erjavca, namreč gospica M. Wes-sner-jeva je n brala v naglici okolu 10 gld za njegov spomenik.
Na Jožefovo. t. j. bilo 19. t. m., smo imeli zopet veselje slišati — ne na Krškem, ampak v Brežicah „Krški godbeni klub". Tam doli ob Savi so „Brežki pevci" priredili koncert na korist tamošnjim ubogim, pri kojem so sodelovali tudi „ Krški godci in pevci". Toda Krčani pri nemških pesnih neso sodelovali. Petje, kakor godba je zaspane Brežčane tako presenetila, da utegnejo pri prihodnji državno/borskej volitvi jednoglasno našega kandidata voliti. Ne, jeden glas dobi nasprotnik od g. župana Žnidaršiča, ker tega nesmo videli pri koncertu. Lep župan to, ki se še dobrodelnih mi stnih naprav ne udeležuje!? Pevci so posebno vrlo peli: A. Nedvedov „Pozdrav" z baritonsolo in D. Fajgelj novo „ Pobrat imija". Tu smo zopet slišali solista, nekdanjega pevovodjo Dunajske „Slovenije" g. Pirnata, ki sedaj vodi petje v Brežicah. „Krški godbeni klub" je tudi vse komade izvestno dobro izpeljal, kar so poslušalci z burnim ploskanjem pripoznali. G. Parma, ki je v tem kratkem čsu izvežbal svoje godce tako izvrstno, da se že no strašijo težkih kompozicij na pr. A. Scbuller-jeve ouverture „l)ie Sirene", C. Mil lbcker jevega „Carlotta valček" iz operete „Gaspe rone", J. Strauss-ov „Fledennaus" potpourri itd., pač zasluži, da ga javno pohvalimo in mu kličemo: „Le tako naprej'/
Na Krškem smo pa imeli pevsko-muzikalično veselico 24. t. m. v prostorih »bralnega društva" na korist godbenemu klubu. Občinstva je prišlo zopet veliko, ker zanimanje za muziko je občno. Obširni koncertni vspored je bil po vsem srečno sestavljen: a) Koračnica, b) A. Sehuller: „Die Sirene", ouvertura. svira godbeni klub, c) Hrvatska pesen: Lovačka", pel Krški pevski zbor, d) J. Strauss : „DieGoldel.se", polka-mazurka, sviral klub,
e) A. Nedved: „Rožica" z baritonsolo, pel pevski zbor,
f) V. Parma: „Fiori italiani (laške cvetke), kadrilja, igral klub, g) J. Strauss: „Fledermaus"-potpourri, igral klub, h) dr. B. Ipavic: „Danici" z bariton solo, pel pevski zbor, i) A. Millocker: „ Carlotta -valček", sviral godbeni klub, j) 1. pl. Znjc: „V boj!" s tenor-solo, pel pevski zbor, k) J. Strauss: „Mas kenbaP polka", sviral klub. Vse točke je občinstvo burno odobravalo in skore vse so morali godci in pevci ponoviti. Srečni Krčani, ki imate tako izvrstno muziko in lepo petje !
Kakor čujemo, napravi godbeni klub prihodnji mesec na veliki ponedeljek izlet v Sevnico. No, ta ideja je zlata vredna, kajti s petjem in godbo se goji narodna zavest in blaži človeško srce. — Vsem delujočim pevcem in godcem pa izrekamo za volik trud in požrtvovalnost najtoplejšo zahvalo in jim kličemo : „Napredujte in delujte v tem z m i slu naprej!" Ljubitelj petja in muzike.
Domače stvari.
— v'V mašnike) bodo posvečeni v Ljubljanskem semenišči sledeči gospodje tretjeletniki: Anton Gabrič iz Brezja pri Leskovci; Anton Kreiner iz Stare Cerkve na Kočevskem; Ivan M ii 11 e r iz Žabnice; Fran Pavlin iz Smlednika ; Fran Perue s Trstenika; Fran Pokom iz Škofje Loke.
— (F i 1 h a r m o n i č n o društvo) priredi prihodnjo nedeljo dne 3. aprila ob 7. uri zvečer v redutni dvorani koncert, pri katerem bode sodeloval šestletni godec Ludovik Petschko z Reke.
— (Iz Luko v ca) došla nam je pritožba, da nek tamošnji gospod zlorablja šolsko sobo v to, da šolski mladini naroča, naj doma starišem priporočajo, da ne bodo tamošnjemu postilijonu več dajali nikakih naročil.   Šolska soba pač ni mesto za
take osobne mržnje in spletke in upamo, da b<;do te vrstice zadostovale, da se to odpravi
— (Izvanredni občni zbor) slovanskega pevskega društva na Dunaii bode v petek 1. aprila v društvenej dvorani I. Salvatorgasse 12. Na dnevnem redu so volitve na podlagi v novic prenareje-nih pravil. Ker je to zborovanje velike važnosti, naj se je udeleže mnogoštevilno slovenski pevci.
— (Banka „Slavija") sklenila je v mesecih oktober, november in december 188G. leta 12.829 novih zavarovanj za 16,845.435 gld. 31 kr. kapitala ter je zato prejela 440.525 gld. (51 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v teh treh mesecih 288.173 gld. 62 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 1,553.235 gld. 53 kr. V posojilnicah bilo je v tem času nalože nih 300.039 gld. 66 kr., na zemljišča posojeuih pa 668.6H3 gld 64 kr. Gasilne brizgalnice dobile so tri občine. — Od 1. jauuvarja do 31. decembra 1886. leta bilo je sklenenih 66.606 novih zavarovanj za 72,861.310 gld. 80 kr., ter se je uplačalo zavarovalnine in pristojbin 1,933.082 gld. 98 kr., izplačalo pa za škode 683 125 gld. 57 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca januvarja 1887. leta že 1433 članov, ki so skupno zavarovali 131.795 gld. 32 kr. pokojnin in zato obvezali se u plačati 496.534 gld. 81 kr. ulog.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Peterburg 30. marca. „Novoje Vremja" izjavlja, da Rusija želi miru in da ni ničesar storila, da bi sprožila vojno. Rusija lahko mirno gleda na nemško-avstrijsko-italijansko zvezo, lahko poleg te zveze živi ter samostalno in krepko pospešuje evropski mir.
Dunaj 29. marca. Cesar danes vsprejel bivšega ruskega vojaškega atašeja generala barona Kaulbarsa v pol ure trajajoči avdijeneiji. Kaulbars ostavi prihodnje djii Dunaj in se odpelje v Peterburg.
Budimpešta 29. marca. Profesor Schenthauer konstatoval, da so zadnji trije slučaji nastali vsled prave azijske kolere. Od včeraj nobenega novega slučaja in upati je, da bolezen ne bode imela hudega značaja.
Sofija 29. marca. (Politische Correspui-denz:) Po vsej Bolgarskej popoln mir in od nikoder ni vesti j o puntarskih poskusih in pripravah. Od onkraj meje naznanjajo se pač sumna znamenja in gibanja, zlasti, da se bolgarski emigranti zbirajo v mestu Reni. Pri prvih pogovorih zastran posojila angleške družbe pokazalo se je mnogo formalnih in materijalnih ovir.
Rim. 29. marca. Večerni listi potrjujejo, da bodeta v kabinet ustopila Crispi in Zanar-delli, ki sta danes semkaj došla.
„Dijaška kuhinj a" v Celji.
Dalje so darovali:
(it-s|i  Lenćek Fran, posestnik na Blanoi  . o gld.
Gosp. Kan t':'"- Ivan, učitelj v Sevnici    . 6 ,
Gosp.. Fran Vršeč, c kr. uotsir v Sevnici   . 5 „
Gosp. Ivan Fiier, e. kr. notar v Mokronogu G „
Preć. g. Martin Sevnik,  župnik v St. Petru 5 „
1'rec. g. Anton Fidcher, vikar n.t LaSkein . 5 „
Proč. g Fran Hrastcl, kaplan na LaSkem .'>
Gosp. Josip BLodolla, Inžener v Mariboru   . 5 „
(los)) dr. Welngerl v Zagreba      .... f> „
Gospa M.irija Potoein na Zidanem uioatu . 5 „
Prevz. g. kuc/. VVindisehgrat/,..... G „
Gosp. Peter Dobnik ii Zoue    .       ... 5' ,
„     Ferdiuad K.>8 V Hrastniku . B „
„ Ivan Stožir, profesor v Zagreba . . B t „    dr. Josip Fon', p'imu'ij v Zagreba .    5 „
Pred, k« Radost. MarzldovSek,      kr vojn kaplan v Zadru   .   .      ...... fi
Gosp. Norbert_ Zanier, trgovoo v St. Pavla
Posojilnica v SoStaaji......
Gosp. Osot Simon, trgovec na Vranskem . Fd gosp. Gabršeku nabranih iu sicer
od gospodov:
Brinovo Jaka, posestnik, 1 gld : Stopio Aut, c. kr davkar, 1 gld.; Meglic Simon, učitelj, 1 ^gld.; Sehvvonruer Kar), trgovec, 1 gld.; Bentak Terezija, posestnica, 1 gld.; Kamor Anton, lupaa, 1 gld.; Musi Josfp, posestnik, 1 gld.; Klobučar Anton, uradnik, 1 tfld.: J. Laob, posestnik, 1 gld.; Jakob Mesič, posestnik, 1 gld.: Prosiugor Fran, posestnik, 1 gld.; Gradišnik Julij, posestu.k, 1 gld.; Seunik Matija, kanclist, 1 gld.; Gabršek Tereza, soproga tajnika, 1 gld.; Florjan Kari, župan, 1 gld.; Čitalnic* Vranska 2 gld.; Južna Valentin, posestnik,^ gld ; Govodič Fran, posestnik, l gld.; Šorn Fran, liadueitolj, 1 gld.; Faronik Anton, nadu&ltelj, 1 gld.; Retch Ivan, učitelj, 1 gld.: Sav. učiteljsko društ-o ii gld  Jo kr.;  v družni  nabrano 1 gld.,
Gradišnik Luka, zdravnik, i gld.; v družbi nabrano 80 kr.; skupaj......2!>
kr.
no , -
Gospod Speniu\ učitelj  v Gornjem-■ ■ i u je nabral od gospodov: Dr. J šlander, zdravnik, i gld,; J. MikuŠ, • r/.an, 1 gld j J. MikuŠ, zasebnica, 1 KkLj J. Jane, oskrbnik, 1 ffld.;jf. J. VVolf, kaplan,
' 1 gld. j A. I.oretič, trgovec, l gld.; M. Spende, učitelj, 1 gld.) neimenovan 20 kr.; skupaj...... .....7   „   20 ,
Pree. g Gregor Prcsecnik, kaplan v Poljčanah    2   „   — .
Gosp. dr. Fran Firbas, r kr. notar v ISrežcah   10   „ — Gelj e 29. marca 1337.
blagajnik.
l „LJUBLJANSKI ZVON."
Gld. 4.60. Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
Tulci:
29. marca.
Pri '•Iona: Gaiuer z Duuaja. —Lowinger iz Buditn-i t-fre. — Kogler, Adler z Dunaja. — Dr. Burger, Linhart, Ijoy, Rothel iz Kočevja.
Pri IHnlKl i Polak, Lazar, Singur z Dunaja. — S-einberg iz Celovca. — Mickel, Angel, Kopel z Dunaja — — VOlkl iz Gorice.
Umrli sit \ 1J ubijanj:
23. marca: Ana Bernard, hišnega posestnika ženai 69 let, Kolodvorske ulice št. 23, za jetiko.
29. marca: Apolonija Pohlin, Šivilja, 45 let, Sv. Flori jh na ulice št. 28, za vnetjem trebušne kožice. — Rudolf Mali nov ski, tapetarjev sin, 4 leta, Gospodske ulice št. 4, za škrlaticti.
Tržne cene v LJubljani
dne 30. marca t. 1.
1	ffl-i kr.l			gllkr.
Pšenica, hktl.   .   . .	7 151 Špeh povojen, kgr. .			— |B'
1 Kož.....	4 87|		Surovo maslo, „	—190
J-rčuien,     „ ...	4 55		Jajce, jedno ....	— 2
Oves,        . ...	3 25		Mleko, liter ....	— 81
Ajda,       .     .   . .	4 22		Goveje        meso, kgr.	— 64
Proso,      „ ...	4 87		Telečje          „ „	— 5«;
Koruza,     p ...	504		Svinjsko        „ „	— fi4
Krompir,    „ ...	2 68		Koštrunovo    „ „	— 36
Leča,         „ ... Grah,       „ ...	12	_		— 60;
	10	_	Golob......	- 20
■-ižol,        „ ...	13	—	Seno,   100 kilo    . .	2,85:
Maslo,             kgr. .	1	—	Slama,   »     ■      • •	98$
Mast, ,	—		Drva    trda, 4 □ metr.	6 50
'»peh friftc'i. „	—	60	n   melika,    . „	4|15'
Št. 5764.
Meteorologično poročilo.
3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Ve- Mo* trovi   Nebo  krma v mm.	
a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 97 mm. 732-77 mm. 781-37 mm.	11° C brezv. i megla ll-6° C al. zahj d. jas. 5-4° G si. zali. d. jas. 1 1		000 aa.
Srednja temperatura 609, za 04° pod normalom.
DD"CLn.aisl3:a, borza
dne 30. marca t. 1.
(.Izvirno telegrafifino poročilo.)
vfieraj
Papirna renta.....gld. 80 65
Srebrna renta.....„ 81-70
Zlnta renta......„ 113-70
.i0,i marčna renta .... „ ^7-50 Akcije narodne banke   .   .     „   886-—
Kreditne akcije.....„ 285-K0
London........„ 127-66
Srebro........ „   —•—
Napol. . . .....„ 1012
C kr. cekini......„ 6-02
Nemške marke......, 62-70
4"/. državne srečke iz 1. 1854   25't gld. Dr/avne srečke iz 1. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 4%......
O^orska papirna renta ."V'„.....
D°/o štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . Dnuava reg. srečke o°/0  .   .     100 gld. Zi-mlj. obe. avstr. 47to/0 zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri<»r. oblig. Ferdinandove hov. železnice
Kreditnu srečke.....100 gld.
Bndolfove srečke.....10
Akoije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Traumivvav-društ. vel j. 170 gld. a. v.
—	danes
- gld.	80-80
n	81-90
n	113-60
n	.97-50
	881-—
	2-15-40
n	127-55
' j)	1009 V,
	6 —
	62-65
126 gld. 50 kr	
165 ,	•ro
101 „	85
88 „	55
105 „	50
115 ,	50
126 ,	50
ioo ;	20 J
176 ,	
106 "	75 l
219 „	76
Podpisana si usoja p. n. narufievalcem naznanjati, da hude nadaljevala
s vojega pokojnega moža SI <» lana K4'rsi<-a v Šiški in
prosi Se za daljno zaupanje in naročila, katerib točna izvršitev se zagotavlja.
Šiška, dne 30. marca 1887. (205—1) Marija JKcr»i<*.
Umetne
(41—20)
: zobe in zobovja
2  ustavlja po najnovejšem  a mer i k anskein načinu ,'.   brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operaeije
; zobozdravnik A. PaicheL
•
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
Hazalas.
(203-2)
Od c. kr. mest. deleg. okr. sodnije v Ljub Ijam se daje na znanje:
Vsled prošnje kranjskega deželnega odbora v imenu deželnega muzeja kranjskega „Rudolfinum"-a v sporazumljenji z gospico Balbino Smole-tovo se vredi v svrho prostovoljne dražbene prodaje v za pušćino gospoda Viktorja Smole-ta spadnjoćih, v tu kajšnem sodnijskem okraju ležečih zemljišč:
1. snožeti pare. štev. 87/2 in 1207 kat obč. Vič vlož štev. 300 iste kat. občine z izklicno ceno 2222 gld.;
2. snožeti pare. štev. 758/1 in 758/2 kat obč Vič vlož. štev. 301 iste kat. občine z izklicno ceno 2750 gld.;
3. snožeti pare. štev. 1348/1 kat. obč. Vič vlož. štev. 302 iste kat. občine z izklicno ceno 1250 gld.;
4. snožeti pare. štev. 3511 kat. obč. Biezovi-ške vlož štev. 812 iste kat. občine z izklieno ceno 1150 gld. — jedini dan na 4. eventualno 5. april 1 (. dopoludne ob 9, uri.
Dražba se prične na mestu zemljišč na Tržaški cesti poleg gostilne pri Bobenčku s tem pri-stavkom, da ostanejo pravice na imenovanih posestvih zavarovanih upnikov brez ozira na zvržbeno ceno popolnoma v moči, dalje da si prodajalci pridržijo rok osmih dni za odobravanje prodaje.
Zemljeknjižni ekstrakt in drožbeni pogoji leže v pisarni sodnijskega komisarja dra. Frana Vok-a v pregled.
V Ljubljani, dne 19. marca 1887.
"Vencajs 1. r.
Razglas.
Vsled prošnje kranjskega deželnega odbora kot zastopnika kranjskega deželnega muzeja „Ru-(lolhnum"-a in v soglasji z gospodično Balbino Smole tovo je c. kr. deželna sodnija v Ljubljani kot zapuščinska oblast po ranjkera gospodu Viktorju Smole-tu prostovoljno dražbo v njegovo zapuščino spadajočih in v kat. občini Trnovsko predmestje ležečih Benožetnih parcel št. 551, 552, 553 in 920 dovolila.
Navedene parcele, katerih prve tri se naha jajo v zemljiški knjigi kut. občine Trnovsko predmestje pod vložno štev 381, slednja pa pod vlož. štev. 508, se bodo in sicer prve tri za skupno ceno 580 gld. in slednja za ceno 930 gld. izklicavale in se bo dražba na mestu zemljišč vršila dne 4. aprila dopoludne ob 10. url po c. kr. notarju dru. Franu Vok-u kot sodnijskem komisarju, pri katerem se tudi nahajajo dražbeni pogoji vsakemu v pregled.
Zemljišča se bodo prodala pri jedini dražbi in ne pod navedeno izklieno ceno.
Prodajalcu ostane skozi 8 dni od dneva prodaje pravica pridržana, prodajo odobriti ali ne in na prodanih zemljiščih zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice brez ozira na kupnino prihranjene.
V Ljubljani, dne 22. februvarja 1887.
Od c. kr. deželne sodnije: Breschar 1 r
202—2)
Zalogo kož za podplate,
dobrih In trpežnih, priporoča po nizk j ceni strojarija
(168--.)     Ivana Tomšiča na Vrhniki.
!Za zimsko zdravljenje!
.   4ilUČ>JtW    6U10. V J.JG11JG i W
Nova napolnitev ^
medicinalnegas k
(ki se pa no sme zamenjati 8 tovar-niskim ribjim oljem)
ribjega olja. XX
llf       1'riHtno  in jetliuo  zdravilno. /\
^\        JBk      l Btekl. 60 kr., dvojne velikosti 1 gld, X(
W      JRk                Prodaja                (802—23) W
Vf       LEKARNA TRNKOCZY W
zraven retovža "vr Xjj-u.Tolja.nl. V/
^             Razpošilja m vsak dan po pošti. w
v večjih in manjiih količinah se  kupujejo pri
„Bavarskom dvoru' v Ljubljani.
(18.—7)
Dober postransk zaslužek.
Ageitte za zavarovanje za življenje in proti o^nju za mesta, trtje in večje župnijske kraje Vftprejtae dobra in jnk» priljubljena nt »tn jsl.it dru-lit. Pri primerno uspešnem delovanji sralne plaće. — Pismena vprašanja pod ,,t«. X. 1S«74* poslati temu listu.        JO—17)
V mojem založništvu je ravnokar llftloj
^set božji
ali
izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji.
I. zvezek.
Cena 20 kr., po pošti 22 kr. (Se nadaljuje.) Nadalje priporočam: (193—2)
Postheft oesterreichisches.
Ein Rathjcrefoer in allen postalischen An-
gelegenheiten. Fur den Privatgebrauch und mit besonderer Rticksicht auf den
Handels- und Gewerbestand.
Cena 60 kr., po pošti 70 kr.
J. GIONTINI, knjigotržnica v Ljubljani.
Skušeiia štupa za živino
j>o SO lO"«
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk,   vseh nalezljivih kužnih  bolezni), kašlja, > ? pluenih it. vratnih bolez-*    ny ter odpravlja vso gliste ter vzOržuje konje de-^^r^ bole, okrogle in iskrene. ,.\ Krav« dobe mnogo dobrega mleka.
Zauiotek •/. ra ilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodnu samo 2 gld.
Dobiva se v (803—23)
„LEKAR.NI TRNK00ZY"
wm zraven rotovža v Ljubljani, mm
_     KazpoAllJa se v Mak  d mu po pošli. _
CACAO
ČOKOLADA
IICTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej  Dunajske) razstavi  kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, će imata našo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (85b*—90)
l)Ol>ivil pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-
licates, v Kjultljuiii pri ^. Petru IjaMNiiik-n. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju.
VICT0R SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.  Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Alle^asse Nr. 48 (poleg juž. kolodvora).
VIZITNICE
v Ljubljani.
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
"  BRATA EBERL '
prodajata najboljše in najcenejše lastnega izdelka, na debelo in drobno, nadalje
prstene in Iteiiiicite barve in čopiče tor vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—38)
^ LJUBLJANA. £ONpoda J. Vil h ar-j n htM. i|ev« 4. LJUBLJANA. w
Lastnina in tisk „Narodne Tiskare'