Leto XII. Štev. 24 TELEFON: UREDNIŠTVA 2S-67 UPRAVE 28 • 67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 30. januarja 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman e opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujino 25.— din Cena din 1’— | Chamberlainov govor Angliia si želi miru in ie oroti vsaki novi vojni, ki ne bi ustvarila nobenih koristi, amoak samo gorje, se pa mora kljub temu pripraviti na odločno obrambo svobode in čiovečanstva — Komentar,i v Londonu, Parizu, Rimu in Berlinu LONDON, 30. januarja. Na slavnostni večerji, ki so jo priredili angleški draguljarji, kot predstavniki najbogatejšega dela velikobritanskega narodnega gospodarstva, v soboto zvečer v Birminghamu na čast ministrskemu predsedniku Chamberlainu, Je ta točno ob pol 23. uri pričel svoj napovedani govor, ki so ga prenašale vse vellkobrltanske, severnoameriške in francoske radijske oddajnice ob veliki pozornosti in zanimanju vsega civiliziranega sveta. Chamberlainov govor je dosegel v svetu velik odmev, čeprav ga v različnih državah različno tolmačijo. GOSPODARSTVO IN OBOROŽEVANJE Uvodoma se je Chamberlain spominjal časov angleškega razcveta, ko je bila vsa pozornost naroda usmerjena k pozitivnemu ustvarjanju in stremljenju k stalnemu Izboljševanju britanskih proizvodov, kar je imelo za nasledek, da je doseglo britansko blago tako mero popolnosti, da je njega kakovost že sama po sebi bila najboljša reklama zanj. A danes? Kako strašno je, da mora ves narod opustiti vse to in svojo pridnost usmerjati v neproduktivno smer in da je na pritisk od zunaj prisiljen sprejeti za normalno tisto, na kar je gledal vedno z odvratnostjo! Vsemu njegovemu življenju je vtisnjen pečat oboroževanja! Nam se pa upira, da naj bi naše življenje večno tako izgleda-lo. Trdno a:pamo, da je to le prehoden bojav, in da se bo Evropa vrnila v zdrave razmere. Čutim z onimi, ki nosijo odgovornost za razvoj naše industrije, ki je bila vedno neizčrpen rezervoar naše ogromne finančne moči. Prav zato pa, ker sta politika in gospodarstvo tako tesno povezana, je naloga vlade Nj. Vel. kralja, da poskrbi za Čimprejšnjo popuščanje sedanje, že tako dolgotrajne in za-ostravajoče se mednarodne napetosti, ki mrtviči krogotok gospodarstva. In da ustvari boljše odnošaje med narodi. POJASNILO O MONAKOVEM Mnogi v naši državi kritizirajo Mona-kovo, zlasti pa še moje postopanje, da sem vzel iniciativo osebno v roke, čeprav je že sedaj jasno, da je bilo izključno le na ta način mogoče odvrniti katastrofo od človeštva! Tem kritikom kličem: Nihče izmed njih ne nosi na svojih ramenih odgovornosti, ki jo nosim jaz! Oni pa so ali nevedneži ali pa so ljudje brez čuta odgovornosti. Ko gledam nazaj, vidim, da mi ni treba ničesar obžalovati. Vojna je namreč tako strašna za one, ki se je udeležujejo, prinaša pa tudi tako silne izgube celo onim, ki stoje samo ob strani, da si lahko vsakdo stokrat premisli, preden jo Začne. To je bilo mišljenje vlade že od vsega začetka. Zato sem že ves čas deloval za zagotovitev miru. Miru pa septembra nikakor ne bi bilo mogoče rešiti, če ne bi bil že preje napel vseh sil, da se je februarja I. 1938. sklenil ang!eško-itali»anski sporazum. Samo tako se mi je posrečilo pridobiti sodelovanje g. Mussolinija. Prepričan sem, da je bil mir samo na ta način rešen. ZAGOVOR OBISKA V RIMU Toda tudi zadnje potovanje zunanjega ministra In moje je bilo predmet kritike istih kritikov. Trdili so, da potujeva v Rim zato, da izdava britanske interese, Francijo in zaveznike. Ko pa se je izkazalo, da ni tako, so spremenili kritiko, češ zakaj sta sploh šla, ko nista ničesar dosegla? Midva pa nisva šla kupčevat, marveč zato, da Italijo bolie spoznava. Midva sva spoznala njih. oni pa so — o t©m sem prepričan — spoznali nas! Cilj inama je bil doseči prijateljstvo In pre-I prečiti vojno. Od trenutka, ko sva stopila na Italijanska tla, pa vse do trenutka, ko 'sva jih zapustila, sva bila predmet tako burnih manifestacij, kakor jih še nisem doživel. Pri tem sem opzil dvoje: 1. resnično prijateljstvo italijanskega naroda do našega; v tem se ne motim; 2. resnično željo italijanskega naroda po miru, ki je popolnoma enaka naši. ŽELJA NARODOV PO MIRU To čustvo pa ne preveva samo ta dvji naroda, marveč je razširjeno prav tako tudi med nemškim in francoskim ljudstvom. Sploh povsod, po vsem svetu. Ne izključujem, da teh čustev ni najti tudi pri vladah teh narodov. Kajti mi imamo opraviti z vladami, ne z ljudstvi. Prav zato pa naj se zastopniki avtoritarnih vlad zavedajo, da prenašamo svoje simpatije do njih ljudstev tudi na nje same in da zato vidimo v njih prav taka bitja, kakor smo m' sami, namreč enakopravna bitja, In da bomo skušali zadovoljiti njihove zahteve, ako to moremo in ako niso v navzkrižju s pravičnostjo. Trudili se bomo, odstraniti nezaupanje, ki ga je toliko v atmosferi, da omogočimo vrnitev zaupanja, ki je podlaga vsakemu uspehu. ANGLIJA BO PRIPRAVLJENA V nadaljevanju je Chamberlain načel zopet notranjepolitične probleme in izrazil upanje, da bi že mogel govoriti samo o tem, kako izboljšati življenjsko raven naroda. Toda žal je prisiljen, bavlti se z nenavadno resnim problemom. Rekel je: »Da je mogoče ohraniti mir, sta potrebna dva, za vojno pa je dovolj eden. Zato moramo misliti na obrambo. Na obrambo proti napadu, ki nam grozi uničiti našo neodvisnost, našo svobodo, našo demokracijo in vse to, kar omogoča vrednost človeškega življenja. Samo zaradi obrambe, nikakor zaradi napada, se oborožujemo! To delamo s popolnim odobravanjem vsega našega naroda. Septembra nismo bili pripravljeni. Od tedaj pa do danes se je naša oborožitev in pripravljenost močno izboljšala. Komaj pred nekaj dnevi sem se po radiu obrnil na narod in ga pozval v prostovoljsko službo. K temu nimam ničesar dodati razen, da mi svojega poziva ni treba ponoviti. Ako se bo zgodilo, da se bomo navzlic vsemu znašli v vojni, sem prepričan, da bo naša edinost popolna.« Nato je Chamberlain očrtal pomen in namen prostovoljske službe. Obramba mora postati nepremagljiva. Pred nekaj dnevi je stavila vlada na razpolago čez 100.000 ton jeklenih plošč, ki jih bodo te dni razdelili posameznikom, da si vsak sam zgradi na svojem domu svoje lastno zaklonišče proti zračnim napadom. Nadalje je omenil razdelitev države v 3 področja zaradi takojšnje in čim uspešnejše evakuacije, VOJNA NE BI PRINESLA KORISTI Nato je pa ponovno obžaloval, da je Anglija prisiljena žrtvovati tako ogrom- ne vsote narodnega dohodka in premoženja v vojne natr.,:ic in omenil, kaj vse bi lahko od teh bajnih vsot imeli, ako jih ne bi bilo treba vreči v žrelo oborožitvi. Toda to žrtev zahteva varnost naroda, Pri tem se je spomnil tudi svojega slavnega prednika, lorda Disraelija. Ta je bil v podobnem položaju, kakor je zdaj on. Hotel je konsolidirati finančni položaj države, pa so ga prehiteli dogodki | vojne, ki je on ni iskal In ki je Imela svoj , Izvor v francoski revoluciji. Toda jaz se | bom branil z vsemi silami, da bi me ne zajela največja vojna v človeški zgodo-! vini. Ta vojna nam ne bi prinesla nikaklh I koristi, čeprav bi zmagali. Ozračje Je že sedaj polno nezaupanja, ki b! ga ne sme- lo biti, in že ograža svetovni mir. Toda popolnoma se strinjam z besedami pre-zidenta USA v njegovi novoletni poslanici, da se morajo velike demokracije nepremagljivo postaviti v bran vsakemu pritisku, ki bi hotel uveljaviti nadvlado nasilja. Jaz kljub vsemu še vedno ne morem verjeti, da se to res namerava. Nasledki vojne so tako kruti, da nihče ne I more preko tega. Noben spor med narodi ni tako težak, da bi ga ne bilo mogoče spraviti S sveta s pogajanji in brez vojne. Naj omenim v tej zvezi sporazum, ki sva ga v tem namenu podpisala g. Hitler in jaz takoj po Monakoveni. Ne moremo pa pristati na nikako omejevanje oboroževanja, medtem ko se drugi tako silno oborožu jejo. Vztrajati moramo pri tem z vsem poudarkom enakopravnosti, ki nam jo drugi odrekajo, sicer bi ne bili vredni svojih prednikov, ki so nam pred 125 leti omogočili, da smo imeli tako slavno in uspešno bodočnost. (Silne ovacije.) ODMEVI V TISKU LONDON, 30. januarja. Vsi angleški listi so objavili na prvih mestih sobotni Chamberlainov govor v Birminghamu in (Izrazili zadovoljstvo, da je tako odločno (naglasil potrebo po pripravljenosti na obrambo pred vsakim eventualnim napadom. Vsi listi tudi soglašajo, da je tre-; ba že enkrat opustiti dosedanjo večno in I škodljivo popustljivost demokratičnih velesil nasproti totalitarnim. V enakem smislu tolmačijo Chamberlainov govor tudi francoski listi. RIM, 30. januarja. Italijanski tisk priznava Chamberlainu poštene namene, sicer pa tolmači njegov sobotni govor po svoje in pravi, da je najvažnejši oni del, v katerem Je izrazil prepričanje, da je mogoče rešiti vsa vprašanja sporazum-(no, brez vojne. Toda Chamberlainova želja se bo izpolnila samo tedaj, ako bodo demokratične države priznale pravice totalitarnih in prostovoljno doprinesle j svoje žrtve za ohranitev miru. Z zago- i varjanjem statusa quo se pa to ne da doseči. Enaki so nemški komentarji. Nemški listi naglašajo, da je treba zadovoljiti Nemčijo in Italijo, ker le tako bo mir zagotovljen. ŠPANSKE KOVINE ZA NEMČIJO BERLIN. 30. jau. Po najnovejših podatkih je Nemčija lani iz Francove Španije izvozila 1.000.000 ton železne rude in 26.663 ton bakra, nasproti 10.000 tonam železa in 73bq .tonam bakra v letu 1937 Curlh, 30. januarja. Devize. Beograd 10. Pariz 11.705, London 20.7225. New YOrk 443, Milano 23.30, Berlin 177.85, Praga 15.15. Zapiski Adolf Hltlor Dne 30. jan. 1933. Je tedanji predsed. nemškega raiha v. Hindenburg imenovat za nemškega kan-celaria Adolfa Hitlerja. Leta 1934. je postal voditelj Nemčije, 1. 1938. glavni poveljnik nemške vojske. Rojen je bil 20. aprila 1889. v Braunauu v kmetski in obrtniški družini. Po gimnazijskih študijah v Linču in Gradcu je šel študirati slikarstvo in arhitekturo na Dunaj. Pri teni se je vzdrževal kot slikarski obrtnik. L. 1914. je kot prostovoljec stopil v nemško vojsko, 1. 1916. je bil ranjen, 1. 1918. zastrupljen s plini in je za nekaj časa oslepel. Po vojni je ustanovil svojo stranko, aktivno sodeloval pri vstaji 9. nov. 1923., nato bil obsojen do dec. 1924. na trdnjavsko ječo. L. 1925. je znova ustanovil stranko. L. 1925. je izdal 1. del knjige »Mein Kampf«, a 1. 1927. drugi del. Drevi bo imel važen politični govor, v katerem bo baje govoril o italijanskih zahtevah, kolonijah ter drugih vprašanjih svetovne politike. Italija vztraja na svojih zahtevah Pa mnenju rimskega poročevalca »United Pressa« pride italijansko-francoska kriza do viška sredi februarja, Tcdai bo Mussolini predložil Franciji uraden seznam italijanskih zahtev, katerih izpolnitev bo utemeljeval z 19. členom tajne londonske pogodbe iz 1. 1915. Ker bo Anglija Franciio le slabo podpirala, bo Francija popustila. V Rimu so prepričani, da je vojaški položaj Italije mnogo ugodnejši, kajti Franciji lahko zagrozi na peterih točkah: na ital.-franc. meji, na Pirenejih, na meji Tunisa, s Sardinije in v Džibuti. Če Francija ne bo izpolnila Mussolinijevih zahtev, ki so že znane, je verjetno, da pride Italija na dan z mnogo večjimi zahtevami, kakor so dosedanje. Nemčija pomirja RusMo V zvezi z razpravljanjem o misiji nemške delegacije v Moskvi pravi »Daiiy Herald«, da je Nemčija skoro prepričana, da bi Rusija v primeru evropskega konflikta ostala nevtralna in bi vodila politiko neintervencije. Udeležila bi se vojne samo tedaj, če bi bilo napadeno njeno ozemlje. Nemčija je baje že dala zagotovilo tako Poljski kakor Rusiji, da ne bo napadla Ukrajine. To zagotovilo pa bi dala Nemčija še točneje in obvezneje, če bi za to dobila trdnejših jamstev ruske nevtralnosti. Trgovska ladje za vojaško uporabo Italijanska vlada bo dala graditi nekatc riin ladjedelnicam dvanajst trgovskih ladij po 10.000 ton in z veliko hitrostjo. Konstrukcija teh trgovskih ladij je taka, da odgovarja najmodernejšim zahtevam hitrosti in je prilagojena tako, da ladje lahko vozijo ne samo blago, temveč v primeru vojne tudi vojaške oddelke in vojni material. Konferenca balkanske zveze v Bukarešti Februarja bo v Bukarešti konferenca balkanske zveze, za katero se vršijo že velike priprave. Znano je že, da prideta v Bukarešto jugoslovanski ministrski predsednik Stojadinovie in predsednik grške vlade Metazas. Birkareštanski politični krogi pripisujejo tej konferenci velik pomen z ozirom na velike politično dogodke, ki jih pričakujejo. Italija proti vmešavanju v španske zadeve Maribor, 30. jan. O dr. Schachtu, ki ga je pred dnevi zamenjal na njegovem položaju predsednika nemške Državne banke trgovinski minister dr. Funk, je lani napisal švicarski gospodarski teoretik Norbert. ITALIJA NE MORE DOVOLITI NOBENEGA MEDNARODNEGA VMEŠAVA NJA V ŠPANSKE ZADEVE ALI SKLICANJE KAKE KONFERENCE menila novo evropsko vojno. »Giornale d’Italia« pravi v tej zvezi, da bi vsako reševanje španskega vprašanja na ka- Muhlen knjigo in jo izdal v Curihu pod naslovom »Der Zauberer« (»Čarovnik«),; RIM> 3a januarja. Italija odbija od-(Zivljenje in posojila dr. Hjalmarja Ho- i0gn0 vse kombinacije o sklicanju med-race Greelyja Schachta). Z delom, v ka- narodne konference, kakor tudi vse dru-terem pisec podaja človeški, politični in ge iniciative, ki bi hotele spraviti špan-’‘lut^rs^ profil dr. Schachta, je Norbert sk0 vprašanje na tir diplomacije. Vsi li-Muhlen pač dovolj jasno pokazal, zakaj s^j naglašajo, da je po padcu Barcelone je ta nemški gospodarstvenik dobil nad- edina rešitev tega vprašanja samo v po-imek »Hitlerjev finančni čarovnik«, ka- pojnj zraagj generala Franca. Sedanji pokor ga splošno imenujejo v mednarodnih ,ožaj v špani?i bi mogla spremeniti sa-gospodarskih krogih. Dr. Schacht je po piščevem nazoru ena najmarkantnejših, hkrati pa tudi najspor-nejših postav sodobne nemške gospodarske zgodovine. Muhlen ga sicer opisuje kot političnega častihlepneža brez glob- ■mo francoska intervencija, ki bi pa po- kršni koli mednarodni konferenci, tudi konferenci štirih velesil, pomenilo žalitev nacionalistične Španije. Italija ne bi nikoli dovolila, da bi se še sedaj kdo vmešaval v španske zadeve. Za taka diplomatska vmeševanja sedaj ni več časa. Tudi Francija pripravljena lje iinančno-politič. erudicije, priznava mu GOVOR BONNETA V ANGOULEMEU IN REYNAUDA PO RADIU O VOLJI IN PRI* pa neverjetno žilavost, trdnost in takti- j PRAVLJENOSTI FRAN CIJE NA OBRAMBO, čno spretnost. Dr. Schacht se je povzpel j PARIZ, 30. januarja. Havas poroča: Zu-:coskega naroda. Francija je bila vsa v v bančni svet s pomočjo Jakoba Gold- nanji minister Bonnet je imel na banketu elanu, kakor vedno v usodnem času svo-schmidta v dobi nemške inflacije. Preži- sabora radikalnosoclalistične stranke v j je zgodovine. In prav zato, ker dobro po-dent Reichsbanke je postal leta 1923. Angoulemeu včeraj govor, v katerem je znam hrabrost in požrtvovalnost našega kljub odporu visokih bančnih krogov s dejal med drugim, -da po svetovni vojni j naroda, nam je potrebna disciplina in treba pomočjo demokratičnega tiska in vplivnih ni bilo še nikoli tako burnih časov, kakor j je, da povečamo tudi svojo produkcijo.« inož vvedmarske republike. Izvedel je sta- sedaj, ko se takorekoč iz dneva v dan Finančni minister Reynaud je pa govoril bilizacijo marke po načrtu, ki sta ga iz- pojavljajo nove težkoče, ki jih je treba j po radio o uspehih finančnih odredb in delala finančni teoretik in bivši minrster premagovati. Bonnet se je dotaknil raznih dejal, da je Francija sedaj že finančno in Helfferich in socialno-demokratični finan- mednarodnih vprašanj, španskega, kitaj- | materialno pripravljena na vse primere, oni minister dr. Hilterding. jskega, italijanskih zahtev in naglasil ob Leta 1926. je izstopil iz nemške demo- koncu: »Francija želi mir in uporablja vso kratske stranke, 1. 1930. je odložil pred-|8V°j° dobro voljo za to, da zmaga na-sedstvo Reichsbanke in hkrati zbčel de- »tajajoče težave. Treba pa je ohraniti hladnokrvnost. Lanska mobilizacija je pokazala popolno enodušnost vsega fran- Smrtna skok v Dravo MARIBOR, 30. jan. Danes popoldnevu je skočil / Glavnega mosta v Dravo nc-znanec in se utopil. Zatrjuje se, da je bil neki mariborski zdravnik. lati propagando za Hitlerja, jeseni 1. 1931. pa se je že javno priključil k narodno-socialističnemu gibanju. Po prevratu, marca 1933. ga je Hitler znova imenoval za pre-dscd. Reichsbanke, in dr. Schacht je začel z dobo notranje kreditne ekspanzije ter postopnim zniževanjem nemških inozemskih dolgov. Mlihlen podrobno opisuje, kako je dr. Schacht s kombiniranimi metodamii obljub, groženj, delitvijo upniških držav in drugimi sredstvi znižal do februarja 1. 1938. zunanji dolg Nemčije z 19 na neznatni 2 milijardi mark. Natančno tudi opisuje Schachtove operacije, s katerimi je prav tako znižal plačevanje obresti v tujino za 2.3 milijarde mark, zbil inozemski kurz nemških bonov, potem jih pa pokupil, s čimer je prihranil 400 milj. mark; kako je »vrednotil« vezane dolgove in terjatve, s čimer je prihranil 1.6 milijarde mark, skupaj 4.5 milijarde mark. Na devalvaciji zapadnih držav je »zaslu- PARIZ, 30. jan. Včeraj je govoril Dala dier in dejal, da je glavna želja francoskega naroda mir, wendar ne za vsako ceno. Zunanji minister Bonnet je dejal, da bodo tisti, ki računajo na propad Francije* strašno razočarani. Izjave in demonstracije ODMEV FARINACCIJEVEGA GOVORA IN ITALIJANSKIH DEMONSTRACIJ V PARIZU. 100.000 DEMONSTRANTOV ZAHTEVA POMOČ ŠPANIJI. PARIZ, 30. januarja. Govor, ki ga je imel italijanski minister Farinacci pred svojim odhodom iz Nemčije v petek Monakovem in v katerem je kot prvi italijanski državnik govoril tudi o italijanskih aspiracijah na Korziko, Nico, Tunizijo in Somalijo, je vzbudil tu veliko pozornost. Listi komentirajo Farinaccijeve besede kot dokaz, da stoji za vzkliki italijanskih demonstrantov proti Franciji uradna Italija. Na govor, kakor tudi na demonstracije v Italiji, je odgovoril v soboto zvečer Pariz z ogromnimi demonstra cijami proti italijanskim zahtevam in za žil« za Nemčijo 3 milijarde mark, ker je rePub>ikansko Španijo. Stotisoč ljudi je umetno vzdrževal kurz marke na stari zlati ravnini, ne da bi imel v Narodni banki kakršno koli zalogo zlata. Od ostalih U milijard starih dolgov ni bilo mogoče dobiti iz Nemčije več ko 2.5 milijarde, tako da so bili inozemski upniki prisiljeni odpisati še nadaljnjih 9.5 milijard mark. Njhova izguba za časa dr. Schach-tovega uladovanja je enaka 17 milijardam mark. Ta znesek je postal temelj nemške ekspanzije. Vsak milijon, ki ga je na ta način prihranil dr. Schacht, je zahtevalo, da se odpre meja na Pirenejih in podpre republikanska Španija. Policija je bila nasproti demonstrantom popolnoma brez moči in nastopiti je morala mobilna garda, da je napravila red in mir. Aretiranih je bilo okoli 500 ljudi. MODANE, 30. januarja. Avala. Včeraj so bile v Modaneu velike demonstracije francoskega obmejnega prebivalstva proti italijanskim aspiracijam. Več tisoč ljudi je v sprevodu prepevalo marseljezo in neprenehoma vzklikalo: »Savoja je fran- coska'!« Demonstranti so krenili nato z zastavami pred spomenik v vojni padlih domačinov, pred katerim je spregovoril župan ter izrazil patriotistična čustva Sa-vojcev. Vse ceste in ulice so bile okrašene s francoskimi zastavami, tudi tiste, v katerih prebivajo Italijani. Naval beguncev v Franciji NACIONALISTIČNE CETE PRODIRAJ O DALJE PROTI FRANCOSKI MEJI — DOSLEJ JE PRIBEŽALO V FRANCIJO ŽE NAD 15.000 BEGUNCEV IZ KATALONIJE BARCELONA, 30. januarja. Avala. Nacionalistične čete napredujejo dalje na postal1 odsek« med Vichom in Bergo. Ti dve vzrok novih milijonskih izgub" ostalega niesti sta njihov prvi prihodnji cilj. Po- sveta, kajti s tem denarjem je bil financiran dumpimg-eksiport, ki je izpodrinjal s. tržišč konkurente, in prisiljene kredite, ki jih je Schacht vsilil uvažajočim državam s pomočjo kliringa, je Nemčija odplačevala s svojim blagom, s čimer je manjšal kupno silo teh držav. Nemški proračun je pri tem narastel s 6.7 miljarde 1. 1932-33 na 19.3 milijarde leta 1936-37. Oborožitev je zahtevala od 1. 1933. do 1937. 31.1 milijarde mark. Od tega je tujina plačala 8 milijard za obnovitev nemške armade in 2.6 milijarde za -financiranje nemškega dumping-eksporta. Še težje in s številkami neizrazljive pa so posredne posledice te politike »čarovnika« Schachta. Pred svetovno vojno, leta 1913., je odpadlo na oborožitvene izdatke 4% industrijske produkcije sveta, t. j. 10 milijard RM. Leta 1928. je izdala Nemčija za oborožitev 15 milijard RM, toda 1. 1936., torej po treh letih Schachtovega gospodarjenja, že 40 milijard RM, kar odgovarja 11% svetovne industrijske produkcije. Po razorožitve-ni komisiji Zveze narodov je bilo izdanih nekod se republikanci upirajo in prehajajo v protinapade. Hudi boji se bijejo trenutno severno od Granollersa. Na 20 km dolgi fronti so na strani nacionalistov v boju večinoma Marokanci. Včerajšnje nacionalistične osvojitve znašajo 9 km. Francove čete so zajele tudi arhive treh mednarodnih brigad. PERPIGNAN, 30. januarja. Avala. Včeraj je prišlo iz Katalonije v treh vlakih v Francijo poleg 130 ranjencev tudi okoli 500 beguncev. Begunci so bili danes odposlani dalje v južno Francijo. Nacionalistične čete so tekom noči zasedle mesto Caldas de Montbuy, 13 km zahodno od Granollersa. PERPIGNAN, 30. januarja. Avala. Posebni poročevalec agencije Havas poro- V evropskih državah plača danes vsak državljan okoli 8% svojega letnega dohodka za oboroževanje. MUhlenovi knjigi ne manjka prepriče-valnosti in informiranosti. Škoda, da avtor ni z isto natančnostjo opisal tudi Schachtovlh metod, s katerimi je izvedel ča: Španski begunci prihajajo v množicah čez mejo v Francijo. Samo včeraj popoldne je prišlo čez mejo 5000 žensk in otrok, ki so bili odposlani v Montpellier. V Puigcerdo je prišlo 695 beguncev, ob 17. uri je pa skušalo priti čez mejo 132 republikanskih miličnikov. Bili so zajeti, razoroženi in internirani. V Bourg-madame se gnete na francoski meji na tisoče ljudi, od katerih pa so pustili tekom noči čez mejo samo ženske, otroke in starce. Aretiran je pa bil republikanski polkovnik Galan, ki je hotel s silo čez mejo in je pri tem tudi streljal s samokresom na francoskega obmejnega stražnika ter ga ranil. CERBERE, 30. januarja. Avala. Med Portboujem in Cerbero je bil cestni predor včeraj poln beguncev. V zadnjih dneh je pribežalo v Francijo že nad 10 tisoč beguncev. Prebivalstva se polašča zaradi pritoka beguncev velik nemir. V Portvendre je prispelo včeraj novih 1100 beguncev. PERPIGNAN, 30. jan. Tekom včerajšnjega dneva je prišel v Francijo prvi val beguncev; mejO je prekoračilo 15.000 ljudi, med njimi 1500 ranjenih vojakov. Danes pričakujejo nadaljnjih 50.000. 1. 1913 za oborožitev 2.5 milijarde zlatih nemško notranjo kreditno ekspanzijo, ki dolarjev, I. 1937. pa 701 milijarda zlatih je prisilila nemško gospodarstvo v zad-dolarjev. ! njih letih k ta'ko stopnjevamemu delu. Leta 1938. so tj izdatki še bolj narasli.1 mfs. KONFERENCA BALTSKIH DRŽAV. Hitler bo govoril drevi dve uri BERLIN. 30. januarja. Havas poroča: Izve se, da bo trajal današnji govor Adolfa Hitlerja dve uri. V prvem delu bo Hitler navedel vse, kar je nacionalni socializem doslej ustvaril, v drugem delu bo pa govoril o zunanji politiki. RIM, 30. januarja. Avala. Vsa Italija pričakuje v mrzlični napetosti nocojšnji govor nemškega vodje in kancelarja Adolfa Hitlerja. Govor bodo prenašale tudi vse italijanske oddainice, takoj nato bo pa preveden tudi v italijanščino. Ob^sk romunskega zunanjega ministra v Beogradu BEOGRAD, 30. januarja. V sredo, dne 1. februarja prispe semkaj na obisk romunski zunanji minister Gafencu, ki se bo sešel z našim ministrskim, predsednikom in zunanjim ministrom dr. Milanom Stojadinovicem. Obisk Gafencuja je namenjen razgovoru o sedanjem mednarodnem političnem položaju in raznih vprašanjih, ki zanimajo obe sosedni državi. Nemški odgovor Angležem BERLIN, 30. jan. Z ozirom na apel 18 uglednih angleških javnih delavcev za ohranitev miru, priobčuje »VSlkischer Beobachter« članek, v katerem pravi, da je nemški narod zadnji, ki bi povzročal tekmo v oboroževanju. Tako nemški narod kakor njegov voditelj ne delata zadnja leta ničesar drugega, kakor da se borita proti vojni. Tudi ni najti v nemškem tisku niti v radiu kritik angleških vodilnih osebnosti, česar pa ni mogoče opaziti v isti meri pri Angležih. BRAZILSKI ZUNANJI MINISTER V USA RIO DE JANE1RO, 30. jan. Brazilski zunanji minister je včeraj odpotoval v Washington, da doseže tesnejše stike med USA in Brazilijo. Namen poti je sklenitev nove trgovinske pogodbe, po kateri se bodo brazilska naročila v Ameriki povečala. HERRIOT O STALIŠČU FRANCIJE. LYON, 30. jan. Predsednik francoskega parlamenta Eduard Herriot je imel včeraj nagovor na radikalnosocialistično mladino in rekel, da je mogoče sedanje težkoče prebroditi pod dvema pogojema: 1. treba je ohraniti mimo kri, in je imel Daladier popolnoma prav, da na žalitve ni reagiral; Francija se ne sme ponižati na nivo medsebojnega obkladanja s psovkami; 2. treba je ohraniti za vsako ceno edinost. DELAWARE JE PESIMIST. LONDON, 30. jan. Lord Delaware je izjavil, da mora angleški narod pokazati največji napor pri ustanavljanju prostovoljske vojske, kajti svet mora videti, kaj Anglija zmore. Razen povečanja oborožitve angleški narod v tem letu nima ničesar dobrega pričakovati. Smo pa pripravljeni že danes tudi na boj. IZJAVA DR. NEUMANNA. KLAJPEDA, 30. jan. Voditelj Nemcev dr. Neumann je izjavil, da smatrajo Nemci litvanski narod za prijatelja, vendar ne dovolijo, da bi se mešal v zadeve Nemcev. IRSKA ZAROTA DUBLIN, 30. jan. Tekom noči in jutranjih ur je ^sevemo-irska policija odkrila veliko orožja in pravo zaroto proti Angležem. Aretirala je tudi veliko število Ircev. PHIPPS PRI DALAD1ERJU PARIZ, 30. jan. Ministrski predsednik Daladier je sprejel včeraj popoldne angleškega veleposlanika sira Eriča Pfoipp-sa. PO POTRESU V ČILU. SANTIAGO, 30. jan. Na potresnem ozemlju se je situacija v toliko popravila, da ima mesta Concepcion sedaj že zopet vodo in električno luč. Težave pa so nastale zaradi silnih nalivov nad vsem potresnim področjem. Čilski parlament je izglasoval vsoto 130 milijonov dinarjev kot pomoč ponesrečencem. SMRT IRSKEGA PESNIKA. DUBLIN, 30. jan. Umrl je slavni irski KAUNAS, 30. jan. Tu se v prihodnjih] 'dneh sestaneju zunanji ministri in diplo- pesnik, 74-letni Yates, ki je dobil 1. 1923 Imatski zastopniki vseh baltskih držav. I Nobelovo literarno nagrado. Novice Uspe no delo celjske Protituher-kulozne lise Na 9. občnem zboru krajevne P. t. lige v mestni posvetovalnici je pozdravil navzoče predsednik g. Bog. Zdolšek, nakar so sledila poročila funkciionarjev. Iz njih je razvidno plodno in obširno delo lige v preteklem letu. 55 bolnikov je dobivalo po 50 do 150 din mesečne podpore, med podpisanci je bilo tudi mnogo delavcev,: ki so podporo pri OUZD že izčrpali. Dvema bolnikoma, ki sta se zdravila na Golniku, ie prispevala liga po 20 din na dan. Liga je razpisala tri nagrade po 100 din za leposlovne spise celjskim gimnazijcem. Razposlala je 10.000 letakov v ves celjski in laški okraj z vabilom na brezplačno preiskavo v dispanzerju. Sodelovala je pri organizaciji protituberkulozne-ga tedna, kjer so se posebno izkazale samaritanke. Na Pohorje je poslala liga 13 otrok in na morje 3. Tajnik g. šmigovc Viktor je poročal še o poteku skupščine P. t. zveze v Ljubljani, ki je sprejela v resolucijo dva celjska predloga in sicer, da se sklene zakon o obvezni prijavi vsakega primera odprte jetike in da se naj ukrene potrebno, da se ne bo več zgodi- lo, da bi moral učitelj z odprto jetiko še poučevati. Vsa Slovenija mora sodelovati v boju proti jetiki. To je boi za zdrava stanovanja, boj za zboljšanje mezd. Naša podjetja in industrija bi ne smela mimo težav našega naroda in bi morala podpreti to našo borbo. — Treba je gojiti za- vest skupnosti, ljubezen do človeštva, iiudem pomagati, skrbeti za vsakega bolnega človeka. Geslo naj bo: zdravim varstvo — bolnim pomoč! G. dr. Iviču je občni zbor izrekel priznanje kot vodji p. t. dispanzerja. O njegovem deln je naš list že poročal. — Blagajnik g. Nardin je poročal, da je imela liga lani dohodkov 55.841 din. izdatkov 109.647, premoženja ima 109.67 din. Pregledovalca računov gg. proi. Kovačič in Oražem sta predlagala odboru razrešni-co s pohvalo, kar ie zbor soglasno, sprejel in si pri volitvah prav tako soglasno izbral za bodoče poslovno leto spet lanski odbor s predsednikom g, Zdolškom in odborniki gg. A, Mihelčičem, dr. Kalanovo, dr. Flajsom, dr. Zobcem, dr. Hočevarjem, dr. Ivičem, trgovcem Jagodičem i. dr. Namesto obolele ge. Logarjeve je bila izvoljena v odbor ga. dr. Hočevarjeva. Kooptirana bo v odbor še častna dispanzerska sestra, ki bo lahko na sejah pomagala s svojimi izkustvi in podatki. Pri slučajnostih sta iznesla več predlogov g. dr. Rebernik in ga. dr. Kalanova. Med drugimi je bil sprejet predlog, da gre od lanskega prebitka 10.000 d. v fond za zgradbo doma. — Liga. zasluži radi svojih narodnih in humanih ciljev vso pomoč oblasti in javnosti, predvsem one. ki ima možnost največ dati v korist bolnim in zaščito zdravim. kvartaška in tatinska družba pred sodiščem MED 14 OBTOŽENCI .IE VEČ POSESTNIKOV IN OBRTNIKOV ZAPLETENIH V AFERO ZA 60.000 DIN. Celje, 30. jan. 15. akt. lani je aretirala policija 18-letnega Ivana K., ki je bil 9 mesecev sluga v trgovini Vrečič v Žerjavovi ulici (»Tivar«). Naš list je takrat poročal, da ie Ivan že zgodaj zgubil starše in se sam prebijal skozi življenje. Dve leti je bil vajenec v neki manufakturni trgovini^ v začetku lanskega leta je dobil službo sluge v trgovini g. Vrečiča. Ivan je zašel v družbo kvartačev, zx njimi je pozno v noč posedal v gostilni K. Antonije v Gosposki ulici, soigralci so fantu pridno praznili žepe, ko pa ta ni imel več denarja, je pričel nositi obleke in plašče. Policiji se je zdelo to sumljivo in je razkrila vso kvartaško družbo, ki stoji danes pred celjskim okr. sodiščem. Razprava je radi maloletnosti glavnega obtoženca tajna. Zagovarjati se morajo Ivan, da je od feb. do 15. okt. lan: odnesel delodajalcu 38 hlač, 11 suknjičev, 8 plaščev, 27 puloverjev, 50 kompletnih moških oblek i. dr. v vrednosti nad 57.000 din. Pomočnik Karl R.. da je Ivana nagovoril k kraji in da je za majhen denar kupoval pri Ivanu nakradeno obleko in jo prodajal. Pekovski pom. Metod V., da je kupil ukradene stvari. Mesar Franc S. in gostilničarka Antonija K., da sta nagovarjala fanta k kraji in kupovala ukradene stvari. Antonija K. sama, da je dovolila v svoji gostilni igrati hazardno igro imenovano »eins« in jim izposojala karte. Zas. uradnik Franc S., da je kupoval ukradeno blago, isto posestnik Alojz S. iz Stranic, posestnikov sin Konrad F. iz Stranic in šofer Ivan B. iz Vojnika. Delavec Miha L. in sluga Vincenc Š., da sta igrala »eins« in isto vsi prejšnji obtoženci, ki živijo v Celju. Zasebnica Amalija S., da je nagovarjala Ivana h kraji in kupovala ukradene stvari, posestnik Ludvik in Kristina S. iz Stranic, da sta kupovala ukradeno blago. — O razsodbi bomo poročali jutri. nov v Ljubljani. Pridružujemo se sklepu akc. odbora za odhod delegacije v Beograd. Poskusen vlom na pošto v Petrovčah V noči od sobote na nedeljo je opazil posestnik g. Jarh, ki stanuje blizu pošte, tri mlade moške, ki so se smukali okrog poštnega poslopja. Zaklical jim je, kaj hočejo, nakar so pobegnili. Kmalu pa se je vrnil eden med njimi oprezovat in je poklical potem še ostala dva tovariša. Vsi trije so z železnim klinom od brane vlomili vrata in so bili že v predsobi pošte, ko jih je g. Jarh spet pregnal. Orožniki sumijo tri fante, ki jim bo morda mogoče dejanje dokazati. Še k razsodbi v industrijskem procesu Potrebno je, da h kratkemu poročilu v soboto dodamo še naslednjo razlago. Obsojena gg. Miloševič in Jezernik nista bila obsojena radi špijonaže, torej nista odnesla Metalni družbi nikakih tajnih načrtov dr. Hirschla. Obsojena sta bila prvi po § 314/1. in drugi po § 333/1., ker sta si prilastila tujo imovino. Torej si sodišče glavnega dela obtožbe ni osvojilo in ni priznalo Metalni družbi monopolne pravice na tovarno litopona. — Obsojenca sta prijavila revizijo in priziv, zastopnik Metalne družbe si je vzel rok za premislek. Pravda, ki je stala že blizu 100.000 din, bo po vsej priliki tekla še naprej. Marenberg Mali mariborski harmonikarji so na-pravili s svojim izredno lepim programom, izvajanjem in s svojimi nošami na obmejno prebivalstvo nepozaben vtis in ne bo jim težko, dvorano napolniti do zadnjega kotička, kadar bodo prihodnjič spet prišli v naš obmejni kot. Publika je bila najrazličnejša in je pokazala, kako strnjen je okoli Marenberga naš slovenski obroč. »Prvi pohorski ples«, 1. II.. bo nedvomno privabil precej ljudi iz trga, okolice in morda se naš spomnijo še kje drugod. Kako je 17 letno dekle v 1.1914 na Ptujskem polju izkazalo narodno zavest Starejši vaščani iz Tržca pri Sv. Vidu si v dolgih zimskih večerih pripovedujejo pretresljive zgodbe iz težkih dni in v 1. 1914—1918. Pri tem se pogosto spominjajo odločne in drzne sovaščanke Zupanič Avrelije, ki še zdaj uživa v njihovi sredi izreden ugled. V 1. 1914., ko je bila razglašena mobilizacija, je trgala in odstranjevala po vasi mobilizacijske letake. Vaščanom je tolmačila, da so Srbi, Bolgari in Rusi njihovi bratje. Ker je bila nemalokrat ovadena, so jo avstrijske oblasti preganjale, žandarji so jo stalno zasledovali in ji večkrat premetali hišo. Ali Zupanič se ni udala, podtalno se je zavzemala in žrtvovala za slovensko stvar do kraja, dokler ni napočil zlati dan svobode. Ta ko je Zupanič kot preprosto kmečko dekle pokazala in branila v letih strahote trdno in neusmiljno ljubezen in globoko zvestobo bodoči domovini, v kateri so se kmalu zedinili Slovenci, Hrvatje in Srbi. Zupanič je danes vzorna kmetica v Tržcu, priljubljena daleč naokrog. CeMski člani podpornih društev za spremembo pravilnika! Včeraj je bilo po gratiearjih sklicano zborovanje članov človekoljubnih ustanov, da prireditelji prizadete informirajo o novem pravilniku in da zavzamejo do njega svoje stališče. Vodil je zborovanje grofičar g. Joško Jurač, govorila sta gg. predsednik JUU v Ljubljani g. Metod Kumelj in tajnik organizacije grafičarjev !z Ljubljane g. Drago Kosem. Polna velika dvorana v Narodnem domu je z zanimanjem, vzkliki in odobravanjem spremljala izvajanja govornikov, ki so razloži- li, da bi pomenilo izvajanje pravilnika o ustanovah Človekoljubnega značaja, ki se bavijo s preskrbo pogrebnih stroškov v primeru bolezni in o fondih za penzijsko zavarovanje, da bi to pomenilo njih smrt. človekoljubne ustanove so nastale z življenjem: še pred njih ustanovitvijo so pomagali ponekod delavci ob veliki nesreči svojemu tovarišu tako, da so zbrali zanj denarno pomoč. To je postal običaj. In naše človekoljubne ustanove niso nič drugega: ob smrti člana plača vsak član v fond svoj del. Tako društvo obstaja med grafičarji že 70 let, med učitelji 40, med železničarji 30 let. Ko je bilo med grafičarji 52% brezposelnih, ni bilo enega, ki bi ne dobival'podpore. Seveda to nesebično delo ni všeč ustanovam na kapitalistični podlagi in tam moramo iskati tistega, ki bi hotel imeti korist od razpada naših organizacij, je povedal govornik. — Zborovalci so sprejeli resolucijo, ki se glasi: »Soglašamo v polnem obsegu s spomenico, ki so jo sprejeli člani človekoljubnih ustanov na zborovanju v Ljubljani 15. I. t. I. Odobravamo dosedanje delo akcijskega odbora teh usta- o. Gradbeno gibanje v Ljubljani. Lani je Ljubljana zgradila 103 nove stanovanjske hiše in 68 gospodarskih poslopij. Novih stanovanj je 4144. Nove zgradbe veljajo 36,168.465 dinarjev. o. Z ozirom na poročilo o »Industrijskem procesu pred celjskim sodiščem« z dne 27. t. m. smo naknadno ugotovili, da odstavek, ki govori o tem, da je »po po-mirjenju podal strokovnjaško mnenje g. dr. iriž. Guzelj, ki je v nasprotju s trditvijo inž. Voja Knopa dognal, da so v obeh tovarnah različni tlorisi, kadi za raz-tapavanje cinka, črpalke, sito, mlin za suhomletje itd.«, ne odgovarja resnici, ker je g. inž. Vojo Knop v svojem izvedeniškem mnenju vse razlike, ki obstajajo med obema podjetjema na dveh mestih decidirano navedel. V principu so si itak bili vsi strokovnjaki enotni. o. Za starostno zavarovanje obrtnikov, le dni bo priredil obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani anketo, na kateri bodo razpravljali o starostnem zavarovanju obrtnikov. Ta anketa bo v Ljubljani 31. januarja, v Celju 1. februarja, v Mariboru pa 2. februarja. o. V Ljubljani Je upokojen poštni inšpektor Ivan Pevec na pošti Ljubljana I. o. Pijanec kamenjal brzovlak. Blizu Brežic je neki pijani mladenič vrgel več kamnov v brzovlak, razbil šipe in povzročil med potniki paniko. Napadalca so prijeli. o. V Slivnici pri Mariboru je umrl 37-letni bivši župan Ferdinand Koren. — Na Svečnico uprizori Gasilska četa v Hotinji vasi veseloigro »Tri ptičke«. Igra bo pri Kacu. — Sokol Slivnica bo imel 12. februarja redni občni zbor v prostorih br. Kosiča v Hotinji vasi. Istega dne bo tudi občni zbor Strelske družine. o. Smrtna nesreča pri jahanju. V Jev-šah pri Sv. Petru na Dolenjskem je 9-let-ni posestniški sin Vinko Krašovec zajahal domačega konja. Ko je deček prijezdil v tesno globel, je konju spodrsnilo in oba sta strmoglavila v prepad. Deček je • bil na mestu nrrtcv, dočiin je ostal konj i nepoškodovan. j o. Uboj pri Velenju. V soboto zvečer »so se pri Sv. Andražu pri Velenju z noži stepli nekoliko vinjeni fantje. Na bojišču je obležal 32-letni posestniški sin Franc Zajec, ki je dobil tri smrtne zabodljaje v hrbet. Zajec je kmalu izkrvavel. Ubijalca, ki se zagovarja s silobranom, so aretirali. o. Detomor v Mojstrani. 21-letna natakarica J. Š. je v Mojstrani te dni rodila nezakonskega otroka. Pri porodu je pomagal garnizijski zdravnik. Ko je ta čez nekaj dni zopet obiskal mlado mater, otroka ni bilo več. Ugotovili so, da ga je nezakonski oče zakopal na vrtu. Uvedena je stroga preiskava. o. Nalepne propagandne znamke XIX. ljubljanskega velesejma so izšle v slovenskem, srbo-hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. Izdelane so zelo lično po osnutku avtorja g. Borisa Race-ta, diplomiranega tehnika iz Ljubljane. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da se teh znamk poslužujejo in jih na željo takoj brezplačno dostavi. c. Umrla je v bolnišnici 871etna dninarica Grm Elizabeta iz Gabrovi ja pri Konjicah. — Prepeljan je bil v bolnišnico oskrbnik Podkoritnik Josip, ki ga je zadel hlod v prsa in mu zlomil rebro. c. SK Jugoslavija dobi novo igrišče. V novi mestni proračun Celja je vnesena vsota 80.000 din za stadion za Hribom Sv. Jožefa, namenjen SK Jugoslaviji^ ki ji je občina pred kratkim vzela prejšnji prostor. Zadeva je vzbudila takrat precej hrupa, da se je celo »Večernik« vmešal v stvar, kakor se je reklo. c. Drevi priredi Ljudska univerza predavanje g. prof. Pavla Strmška o šolskih uspehih in neuspehih. c. »Poslednii gangster« jc film, ki ga do torka vrti kino Dom. c. V članstvo celjske občine so bili sprejeti: stud. Fišer Franc, Inger Franc z ženo in otroki in Stegu Ivan. Nekaj jih je bilo odklonjenih, ker so brez stalne zaposlitve. c. Za podaljšanje elektrovoda na Dobrovo so zaprosili 4 posestniki. To priključitev jim je občina pod nekaterimi pogoji dovolila. — Znižano ceno elektr. toku je dovolila občina mlinu in žagi V. Kukovca pod pogojem, da bo kuril k* preko dneva. c. Nove knjižne omare se bodo namestile v klubovi sobi na občini in v sobah gg. župana in direktorja. c. Prošnjo Prost. gas. čete, da bi njeni prostori imeli skupno centralno kurjavo z občino, je mestni svet odklonil, češ da bi bilo tako otežkočeno obračunavanje. c. Kuluk odpravljen. Celjskim mestnim uslužbencem ne bo več treba plačevati kuluka, je odločil mestni svet. Toda to se pri plačah ne bo poznalo, ker občina ni nikdar odtrgdvala uslužbencem za kuluk. c. Razpis natečaja za regulacijo mesta je inženirska zbornica zavrnila in je občina sestavila nov razpis, ki je zvišan od 44.000 na 52.000 din. c. Karikaturist Kondor razstavlja lc šc nekaj dni v Celjskem domu. n Upravnik osiješkega »Merkurja« je aretiran zaradi poneverbe preko 50.000 dinarjev. Ivan Vrgoč, tako se upravnik piše, je oškodoval mnogo bolnikov, ki so bili zavarovani pri »Merkurju«. n Muslimanske narodne noše izginjajo. V Hercegovini je vedno manj muslimank, ki bi nosile še stara muslimanska oblačila. V obleki se vedno bolj izenačujejo ženskam drugih ver. Stare muslikanske narodne noše hranijo v zabojih kot družinske spomine. n Smrtna avtomobilska nesreča. Na cesti med Kragujevcem in Topolo se je zvrnil v jarek avtomobil, v katerem se je poleg drugih vozil tudi načelnik pravnega odseka gradbenega ministrstva inž. Hranislav Kovačevič, ki je dobil tako hude poškodbe, da je v bolnišnici podlegel. ^muLu, Za album zločincev. »Tako... Zdaj pa vas prosim — prijazen sjneh&u-!« Harlbar Pi oti Dravilniku o dobrodelnih ustanovah INFORMATIVNO ZBOROVANJE MARIBORSKIH DOBRODELNIH DRUŠTEV. — RESOLUCIJA ZAHTEVA UKINITEV NOVEGA PRAVILNIKA Včeraj dopoldne je bilo v Gambrinovi dvorani zborovanje zastopnikov in članov mariborskih dobrodelnih organizacij in ustanov. Zborovanje je sklicala organizacija grafičarjev. Vodil ga je predsednik mariborskega poverjeništva gra-fičarjev g. Janko Duh. Prvi govornik, predsednik Učiteljske samopomoči g. Kocijančič iz Ljubljane, je stvarno obrazložil novi pravilnik o dobrodelnih društvih, ki težko prizadene dobrodelno delovanje teh društev. Nazorno je pokazal nepopravljive posledice izvajanja tega pravilnika in zahteval v imenu človekoljubnosti, da se ta pravilnik ukine. Nato je govoril tajnik Zvezne organizacije SGRJ g. Dvor še k Slavko iz Ljubljane, ki ie prav tako opozarjal na katastrofo, katero izziva novi pravilnik. Kot tretji je govoril v imenu Podpornega društva v Mariboru g. B a h u n. Informativnega zborovanja so se udeležili tudi predsednik Trgovske samopomoči v Mariboru g. V i 1 k o W e i x 1, zastopnika državnih in samoupravnih upokojencev Žmavc in K o u d e 1 k a, zastopniki Železničarskega podpornega društva in drugih mariborskih dobrodelnih društev. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta obširna spomenica, ki bo predložena resornemu ministru. V tej zahtevajo dobrodelna društva sipremembo novega pravilnika. Delegacija akcijskega odbora bo v tej zadevi posredovala pri merodajnih predstavnikih v Beogradu. Zborovanje je bilo stvarno in je poteklo v najlepšem redu ter v znamenju želje po skorajšnji ukinitvi pravilnika, ki je v živo zadela vsa dobrodelna društva v državi, za katera je po novem pravilniku predpisano kapitalno kritje. 10 let kreditne zadruge drž. uslužbencev IZREDNI OBČNI ZBOR SPREJEL NOVA PRAVILA — ČLANSTVO PROTI DELEGATSKEMU SISTEMU — JUBILEJNI OBČNI ZBOR V mali dvorani Narodnega doma je bil včeraj dopoldne lepo uspeli izredni občni zbor Kreditne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru, ki ga je vodil dolgoletni zaslužni predsednik in neumorni borec zadružništva g. dr. Ivan Jančič. Na dnevnem redu je bila sprememba pravil, ki so prilagodena zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. Nova pravila je predsednik temeljito obrazložil in razčlenil, nakar je sledila živahna in zelo stvarna debata. Zanimivo je, da se je občni zbor soglasno izrekel proti delegatskemu sistemu. Obveljalo je načelo, da članstvo svoje pravice osebno uveljavlja. Po sprejetju pravil je sledil jubilejni občni zbor. Slavnostni občni zbor ob priliki 10-let-nega obstoja Kreditne zadruge je tudi vodil predsednik dr. Jančič, ki je pozdravil predsednika Zveze kreditnih zadrug g. Miloša Š t i b 1 e r j a iz Beograda, zveznega revizorja g. Cenčiča, inšpektorja generalne železniške direkcije g. J e-r a s a, zastopnika UJNŽB in železniške Nabavljalne zadruge g. M u r a u s a, zastopnika železničarske kreditne zadruge g. O g r i z c k a, zastopnika Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev g. R e-h e r j a, zastopnika sokolske kreditne zadruge g. prof. Struno in dvor. svetnika g. dr. Kr on vogla kot zastopnika državnih upokojencev. Nato je prečital brzojavko prvega predsednika jubilejne kreditne zadruge g. dr. V i d o v i č a, predsednika okrožnega sodišča v Celju, in pismene čestitke Društva jugoslovanskih državnih in samoupravnih uslužbencev. Po pozdravu je predsednik dr. Jančič v daljšem poročilu orisal desetletni razvoj te kreditne zadruge, ki ji načeluje že devet let. Ta ustanova je s svojim uspešnim delovanjem opravičila veliko zaupanje članstva. Denarni promet je iz leta v leto vedno večji in je lani znašal okoli 60 milijonov dinarjev. Kreditna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru šteje že preko 2000 članov. Sledil je govor zveznega predsednika g. Štiblerja, ki je statistično ugotovil in dokazal, da je mariborska kreditna zadruga med prvimi v državi. Na kratko je tudi orisal zgodovino in razvoj kreditnega zadrugarstva v svetu in v državi. Po govorih inšpektorja Jerasa, g. Mu-rausa, g. Ogrizka in g. Reherja, ki so čestitali k lepemu jubileju, je bilo slavnostno zborovanje zaključeno. »Jadran1' zboruje Ob številni udeležbi je bil včeraj dopoldne v Narodnem domu občni zbor primorskega društva »Jadran«, ki ga je vodil predsednik g. M a r i n o K r a 1 j. Po uvodnih besedah je pozdravil zastopnike raznih narodnih društev, med njimi zastopnika ZKD g. Pirca, zastopnika Zveze Maistrovih borcev g. Čimer-m a n a, zastopnika emigrantskega društva prof. Bizjaka, zastopnika društva »Gorica« v Ptuju g. Gasparija in g. Horvata kot zastopnika Ipavčeve pevske župe ter društva »Drava«. Iz tajniškega poročila g. Slavka Labode posnemamo, da šteje društvo »Jadran« 415 članov, pevski odsek pa 39 rednih članov. Živahno je deloval ženski odsek. Veliko socialno delo pa je opravil socialni odsek. O povoljnem blagajniškem stanju je poročal g. Rado Polh. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Marino Kralj, odborniki pa Human Ivan, Veljak Josip, Laboda Slavko, Kole Pavel, Polh Rado, Leban Rado, V o b i č Ivan, Žižman Mirko, Žižman Jože, Rojc Jože, Godina Marija, Mušič Anton in Cingerle Alojz. Preglednika računov sta ravnatelj Metod Dolenc in Curk Ivan. Pri slučajnostih so se govornik' zavzemali za združitev obeh emigrantskih drr-štev »Jadrana« in »Nanosa«. Od nedelje do nedelje V tem tednu smo se poklonili liku sv. Save, ki je poosebljena veličina in težnja srbskega naroda. S širokopoteznim prosvetnim delom, ki so ga med narodom vršili njegovi učenci, je vznikla tudi prva jačja zavest narodne in državne skupnosti, zavest, ki nam danes, v dobi večjega prosvitljenja, še vedno manjka. Pa tudi nam bo — to moramo zopet in zopet naglasiti — manjkalo, dokler ne bo velik del ljudstva čutil pod nogami večje gospodarske trdnosti. Ta velika osebnost nas tudi opozarja na zgodovinsko resnico, ki je mnogim neznana in zato v narodno čustvenem oziru škodljivo. Zapomnimo si, da je na srbskih tleh vznikla kultura že v 13. sto- letju, to je veliko prej kot v severozapad-ni Evropi, oziroma tam, kjer bi nas radi potisnili v skupino narodov brez kulture in "nas prepričali, da je kultura iuga, slovanskih narodov le z njihovih tal. Res pa je samo to, da so Turki ta prvi srbski kulturni zalet prekinili za pet stoletij. Ob meču. ki se ga je moral srbski narod nepretrgoma posluževati le za skromno telesno življenje, pa muza počiva. Srbski junaki od hajdukov in Uskokov so čuvali te severozapadne narode pred turško poplavo in jim tako omogočili, da so se lahko kulturno razvijali. Sodelovanje sv Save je bilo vzor mnogim velikim borcem za jugoslovansko idejo in mora biti tudi nam. Tragedija v Smetanovi ulici Včeraj dopoldne je stanovalce v Smetanovi 56 vznemiril revolverski strel. Kmalu nato so vdrli v stanovanje 73-let-nega Ivana Bergmana, ki je bil že več dni zamišljen in otožen. Takšen je bil tudi v restavraciji Špacek na Aleksandrovi cesti, kjer je bil uslužben. Starčka so našli v zadnjih vzdihljajih. Ugotovili so, da se je stari Bergman iz doslej še nepojasnjenih vzrokov ustrelil. Obupanec je kmalu umrl. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. m. Ravnatelj mestnega vojaškega urada g. Janko Jež slavi te dni 60-letnico svojega življenja. K lepemu življenjskemu jubileju vrlega in družabnega moža naše čestitke! m. Artilerija na Pohorju. 6. in 7. februarja bo ifnel mariborski artilerijski polk na prostoru med Gor. in Sp. Radvanjem, Razvanjem, Betuavo in Sv. Bolfenkom na Pohorju ostro streljanje s topovi. Prehod ob času streljanja je strogo prepovedan. m. »Kovina« odpoveduje delavcem. Tovarna »Kovina« na Teznem je odpovedala 90 delavcem službo. m. Požar ob Tržaški cesti. V vojaškem skladišču sena in slame je v soboto izbruhnil požar, ki je uničil vagon sena ter napravil okoli 10.000 dinarjev škode. * Ves Maribor govori o tem, kako poceni so reducirani čevlji pri Bati. Samo nekaj dni. * Ljudska univerza. Danes ob 20. predava o zgodovini Dalmacije dr. Rudolf Horvat iz Zagreba. * Pohitite, prilike ne zamudite! Milijoni so na razpolago pri žrebanju 5. razreda drž. razredne loterije. Kdor še ni, naj hitro nabavi srečko pri VIRU SREČE »Putniku«, Maribor. Žrebanje prične že 11. februarja. * Upravna občina Radvanje. Na tuk. občinskem pokopališču je grob pokojnih Brandstetter Roze (umile 1873) in Frančiške (umrla 1879), v istem grobu počiva tudi Irena von Fries (umrla 1911). Ker je grob že zapadel, se pozivajo sorodniki, da se zglasijo v tuk. občinski pisarni v svrho podaljšanja v teku 6 mesecev. V nasprotnem slučaju se bo grob prekopal. Nočna lekarniška služba: Dvorska lekarna pri Sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Kino * Grajski kino. Vključno do torka se vam nudi priložnost za film »Havajske melodije«. Bobby Breen. * Kino Esplanade. Danes prekrasna drama »V vrtincu greha«. Svetislav Petrovič in Sybilla Schmitz. * Union kino. Do vključno ponedeljka: »Otok groze«, veliki pustolovni film, poln senzacij in razburljivih doživljajev. Mariborsko gledališče Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20*: »Automelody«. Premiera. Red C. Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 15.: »Matura«. Ob 20.: »Vse za šalo«. Kultura Dvoje gledaliških gostovanj Želja, da bi se omogočila gostovanji mariborskih ansamblov v ljubljanskem gledališču in ljubljanskih v mariborskem, je bila izrečena v javnosti že pred dolgimi leti, in še lii dolgo od tega, kar sem tudi sam na tem mestu spregovoril o nujni potrebi sodelovanja slovenskih južnoslovanskih in sploh slovanskih gledališč. Toda tega sodelovanja ni bilo mogoče doseči. Na kateri strani je bila glavna krivda za to, o tem razpravljati bi bilo v tem trenutku odveč in neumestno. Dovolj je, ako ugotovimo, da glede medsebojnih gostovanj Ljubljane in Maribora ni bilo prave volje ne na ljubljanski ne na mariborski strani. In tako se je zgodilo, da smo videli v Mariboru in v Ljubljani na gostovanjih ruske, nemške in razne druge ansamble, nismo pa videli najbližjrh slovenskih. Ljubljana za mariborsko gledališče nikoli ni mela pravega, odkritosrčnega razumevanja, in zgodilo se je, da smo ob raznih priložnostih slišali in čitali. da imamo Slovenci le eno samo poklicno gledališče, ljubljansko. Da bi bilo to izgovorjeno sanio iz ignorance, skoraj ni mOgoČcj verjeti. Ne. Ljubljana ie gledala ni Maribor ko: na provinco« in zato zviška tudi na naše gledališče. Zato se menda ne motim, ako trdim, da je bilo tudi to mišljenje deloma krivo, da ni mogel mariborski ansambl nikoli gostovati v Ljubljani. Tako je ostalo mariborsko gledališče tuje Ljubljani in ljubljansko Mariboru, medtem ko so se hrvat-ska in srbska vendarle v neki meri vedno medsebojno spoznavala. Šele sedaj je prebit ta hladni led, in dne 7. februarja bo gostovala naša mariborska drama v Ljubljani s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi«, dne 10. februarja pa ljubljanska v Mariboru s prav tako Cankarjevimi »Hlapci«. Ti gostovanji bosta nekakšni novi spominski svečanosti ob dvajsetletnici Cankarjeve smrti. O pravilnosti te izbire bi se moglo razpravljati, toda za to bo primernejša prilika po obeh gostovanjih. — Sedaj je, dolžnost Maribora, da sprejme ljubljanske igralce tako,, kakor ta pomembni dogodek zasluži, a nujna naloga-Ljubljane, da ne pusti mariborskih pred praznim gledališčem. Ne bo ji škodovalo, ako vidi kdaj tudi mariborski »pro-vincionalni« ansambl. S tema dvema gostovanjema pa seve-\« še dolgo ne bo doseženo tisto, kar si želimo. Ideal sodelovanja med mariborskim in ljubljanskim gledališčem bo izpolnjen šele tedaj, kadar bodo medsebojna gostovanja postala tradicija, ne samo naključnostna izjema; tedaj, kadar bo zamenjava ansamblov taka, da bo mariborska drama gostovala dalj časa v Ljubljani in ljubljanska v Mariboru. S takimi zamenjavami bi se lahko močno rajširila možnost igralskih in repertoarnih kombinacij in korist od tega bi imeli obojni igralci, obe gledališči in obojni obiskovalci gledališča. Zato bodi sedanje obojestransko gostovanje samo prvi korak k cilju tega ideala. -r. k Ital-Jug. Rasegna economico-comer-ciale italo-jugoslava (Jugoslovanski časopis za gospodarstvo in trgovino), ki izhaja v Milanu v Italiji, je izšla za dvajsetletnico Jugoslavije v posebnem obsegu in z mnogimi lepimi ilustracijami. — Članke o dvajsetletnici, Sokolu, živinoreji, avtomobilizmu, gozdovih, poljedelstvu, industriji, letalstvu, narodnih nošah, ženskah, Bosni, turizmu itd. so prispevali razen Srbov, Hrvatov in Italijanov tudi Slovenci Boris Kristan, Helena Gornikova in Vladimir Regally. Spredaj je slika kralja Petra II. Med slikami krajev so zastopana tudi nekatera slovenska mesta. Naslov uredništva je: Milano, Italija. Post. 1514. k Uspeli »Pokojnika« v Pragi. Te dni je bila v Pragi premiera Nušičevega »Pokojnika«, ki ga tudi v Mariboru poznamo. Komedijo je zrežiral in prevedel režiser Hart in je dosegla zelo lep uspeh. Tudi vse reprize so razprodane. k Slovenska predstava v Beogradu. Dne 8. februarja bo v Ruskem domu v Beogradu slovenska predstava Schon-herrjeve drame »Vražja ženska« v režiji bivše članice ljubljanskega gledali-’ šča, ge. Cirile Škerlj-Medvedove. k Mesečnik »Hrvatica«, namenjen hr-vatskim ženskam, je pričel izhajati v Zagrebu v uredništvu znane pisateljice zgodovinskih romanov Zagorke (Mariie Juričeve). k Gledališče v Banjaluki vabi letos na gostovanje najboljše igralke in igralce beograjskih gledališč. Doslej sta gostovala tam dramski igralec Dobriča Milutinovič in operna pevka Bahrija Nuri Hadžič, prišli pa bodo še drugi. k Petnajsti mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev bo od 24. do 29. julija letos v Londonu. k Cenzura tudi v Londonu. Angleška cenzura je zadržala za več mesecev angleško premiero drame »Women«. dela ameriške pisateljice Clare Boothe Namesto lani, bo prva predstava šele letos aoriJa. Spori Zagrebčani sozaoustili občni zbor JNS-a V dvorani Delavske zbornice v Beogradu je bil včeraj letošnji redni letni •občni zbor JNS-a, ki ga je ob 10.15 otvo-ril preds. JNS-a dr. Andrejevič. Skoro vsi klubi so poslali svoje zastopnike v Beograd že dan poprej. Slovenske klube so zastopali preds. LNP-a dr. Kosti, Jože Golmajer ter Mariborčan Jože Jenko s poverilnicami treh klubov. Od 56 slovenskih klubov je bilo na občnem zboru zastopanih 46. Predsednik JNS-a dr. Andrejevič je uvodoma pozdravil najvišjega pokrovitelja športa kralja Petra II. ter prečital vdanostni brzojavki kralju in knezu namestniku Pavlu, nato pa pozdravni brzojavki min. preds. dr. Stojadinoviču ter mm. Letici in Mastroviču. Nato je govornik izrekel zahvalo vladi za ukinitev taks ua športne prireditve, se dotaknil nekaterih problemov v našem športu, končno pa vse delegate pozval k stvarnosti. Ker so bila poročila za občni zbor natisnjena in razdeljena že poprej, je debata o delu trajala le 20 min., posebno ker so Zagrebčani izjavili, da so na vsem nezainteresirani, dokler ne pridejo na vrsto njihovi predlogi. Tekom razprave je bilo tudi govora o drugi ligi, v katero naj bi prišli tudi zastopniki maribor.^ okrožja, predvidoma SK Železničar in ČŠK. Po razrešnici je bil sestavljen 10 članski kandidacijski odbor, ki je sestavil kandidacijsko listo za dopolnilne volitve. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: preds. dr. M. Andrejevič, II. podpreds. major M. Vizjak (Ljubljana), tajnik I. S. Popovič, blagajnik A. Radivojevič, ter 11 odbornikov, med njimi dr. Janko Kosti, preds. LNP-a. Nadzorni odbor tvorijo Stanojlovič, Kostič in Stanojevič. Popoldne se je občni zbor nadaljeval s prečitanjem predlogov ZNP-a. Nastopilo je več govornikov za in proti, posebno ostro pa je nastopil proti zagrebškim predlogom Milutovac iz Niša, ki je povzročil takšno razburjenje, da so Zagrebčani in njihovi pristaši ob 20. zapustili občni zbor. Trud, zadržati jih, je bil brezuspešen. Po njihovem odhodu je dr. Hadži obžaloval incident ter predlagal, da naj poseben odbor prouči vprašanje reorganizacije zveze ter svoje sklepe predloži izrednemu obč. zboru v mesecu juniju, Milutovac pa je svoje besede preklical. Posebna deputacija je šla nato k zastopnikom ZNP-a, da jih pridobi za povratek na občni zbor. O nadaljnjem poteku bomo poročali jutri. Tekma Gradjanski—Hajduk prekinjena PRI STANJU 1:1 JE PRIŠLO V DRUGEM POLČASU DO TEŽKIH IZGREDOV MED IGRALCI — BSK, JUGOSLAVIJA IN SLAVIJA V SEM1FINALU GRADJANSKI: HAJDUK 1:1 (0:1) kdo bo Povratne tekme četrtinskega finala za pimski pokal ligašev so prinesle neljubo presenečenje v obliki izgredov in prekinjene tekme Gradjanski:Hajduk v Zagrebu. Za zagrebško tekmo je vladalo ogromno zanimanje, Hajduk je svoj sloves popolnoma opravičil ter je s svojo igro naravnost iznenadil Zagrebčane. Že v 20. mm. prve polovice je H. iz kombinacije bratov Matošičev dosegel vodstvo, Gla-ser ni mogel ubraniti. Gradjanski je dosegel izenačenje šele v 14. min. druge polovice, in še to več ali manj po sreči iz gneče. Nato je prišlo do neljubih prizorov. Matošič ml. je najprej težko ranil Hiigla z udarcem v koleno, tako da so ga morali odnesti z igrišča. V gneči je nato še z nogo sunil Kokotoviča v spodnji del telesa, tako da so tudi njega odpremili rešilci. Matošiča je sodnik izključil, ker pa je nato nastal tudi splošen pretep med igralci ter se je začelo vmešavati tudi občinstvo, je sodnik g. Podup-ski tekmo prekinil. Rezultati ostalih tekem: JUGOSLAVIJA:BASK 2:1 (2:1). BSK:JEDINSTVO 3:0 (2:0). SLAVIJA:CONCORDIA 2:0 (0:0). V ostalih tekmah so zmagali favoriti BSK, Jugoslavija in sarajevska Slavija, ki so se s tem plasirali v semifinale, od- prto pa še je zanimivo vprašanje nasprotnik sar. Slavije v Sarajevu, posebno ker je znano neizpremenljivo stališče Gradjanskega. PONOVNA TEKMA GRADJANSKI: HAJDUK Takoj po prekinjeni tekmi so funkcionarji Hajduka predlagali Gradjanskemu, da naj bi se danes popoldne odigrala ponovna tekma med obema kluboma za zimski pokal. Ako bo prišlo do tozadevnega sporazuma, bo tekma danes ob 13. Najverjetnejše pa je, da bodo odigrali le preostalih 20 minut igre. Maribor — Ljubljana 3:2 Včeraj je bila v kavarni »Jadran« medmestna biljardna tekma Maribor :Ljublja-na, ki se je končala s tesno, toda zasluženo zmago Mariborčanov. Zanimanje za tekmo je bilo jako veliiko. Igralo je le po pet zastopnikov na vsaki strani, ker šesti Ljubljančan ni prišel. Zato tudi djak Vučič, ki bi naj bil nastopil za Maribor, ni imel nasprotnika. Rezultati posameznih partij so sledeči: Eisenbart:Hobacher 500:285, Bender: inž. Bricelj 500:237, Lepej:Orehek 500: 415, Sevnik:Koser 500:357, Potočan:Kot-nik 500:448. Največjo serijo je dosegel Eisenbart s 348 točkami ter je tudi povprečno delal po 50 točk. S tem daleko vodi pred vsemi drugimi. Na drugem mestu je Hobacher, ki ima kljub porazu drugo najdaljšo serijo s 119 in drugi najboljši povprečen rezultat s 28.50 točkami. Točke za Maribor so priborili Bender, Lepej in Potočan, za goste pa Eisenbart in Sevnik. Vse tekme so bile jako napete, posebno partija Lepej:Orehek, ki je pri stanju 2:2 odločala o zmagi. Eisenbart je zadivil občinstvo s svojo krasno igro in najvišjo serijo, v ostalem so pa igralci pokazali precejšnje pomanjkanje tekmovalne rutine. Revanžno srečanje bo predvidoma 25. in 26. marca v Ljubljani. s. Višji smučarski tečaj. MFVN je organiziralo tritedenski smuški tečaj višje šole za telesno vzgojo na Pokljuki, ki se ga bo udeležilo 50 smučarjev, med njimi 20 Slovencev. MFVN je vse udeležence tečaja opremilo z enotno opremo. s. Tek na 16 km v Ga-Pa. V okviru zimsko-sportnega tedna v Garmisch-Partenkirchenu se je vršil tudi tek na 16 km, končal se je s prepričevalno zmago Italijanov, ki so zasedli vsa 4 prva mesta. Prvi Norvežan je šele na šestem mestu. Plasma je sledeč: 1. Vincenzo Demez 56:25 ; 2. Jammaron 57:42; 3. A. Com-pagnoni 57:48; 4. S. Compagnoni (vsi Italija); 5. Berauer (Nemčija); 6. Bra-dahl (Norv.); 7. Baur; 8. Soalet (oba Italija); 9. Bach in 10. Lochbihler( oba Nemčija). V slalomu 'dam je plasma takšen: l. Cranz (Nemčija) 2:09.9 (druga vožnja 1:03.7); 2. Nilsson (Šved.) 2:13.2 (prva vožnja 1:04.8); 3. Hoserer (Nemčija); 4. Steuri (Švica). s. V Jugoslovanski nogometni zvezi je po stanju z dne 31. XII. 1938 včlanjenih 684 klubov. Tekom leta 1938. jih je pristopilo 71, izstopilo pa 52. s. Tikan Pavlovič, državni prvak v poltežki kategoriji, je v Osijeku premagal po točkah Josipa Župana iz Zagreba. s. Schmeling bo še enkrat poskusil osvojiti naslov svetovnega prvaka v boksanju. Včeraj se je ukrcal za potovanje v Ameriko. s. Budge—Vines 10:6. V Ne\v Yorku je Vines zopet enkrat porazil Budgea 6:0, 11:9. Celotno stanje je 10:6 za Budgea. Sah Pirc zmagal v nizozemskem turnirju šestorlce V 4. kolu so bile prekinjene vse partije. Zaključno 5. kolo so mojstri igrali v Utrechtu. V tem kolu se je Pirc srečal z Muiljwikom. Partija je bila po 43. potezi prekinjena v dobljeni poziciji za Pirca. Van Tol je premagal Koka, Cortiever pa Scheltinga. Stanje po zadnjem kolu: Cortiever 3Vs, Pirc 3 (3), van Tol 2‘A (1), Schelting 2 (1), Kok 1 in Muilwijk 0 (2). Obe preki- njeni partiji sta za Pirca dobljeni, tako da je naš velemojster zmagovalec turnirja. Bogoljubov — Eliskases 13. partija matcha je potekala zelo dramatično, ko se je zmaga nagibala zdaj na to zdaj na drugo stran. Precizna igra končnice pa je naposled dala samo remis. Stanje: Eliskases 614, Bogoljubov 4'/2; 2 partiji sta še vedno prekinjeni. Szabo — Landau V Utrechtu sta mojstra odigrala 5. partijo zanimivega matcha. Landau je v Katalonski otvoritvi prisilil zmagovalca iz Hastingsa k predaji. Stanje matcha je naslednje: Szabo 2, Landau 2, 1 prekinjena partija. KLUBSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Včeraj se je v mariborski skupini nadaljevalo tekmovanje za klubsko prvenstvo Slovenije. Mariborski šahovski klub je premagal I. moštvo SK Železničarja v razmerju 7:1; Železničar pa šahovski odsek UJNŽB 5:3. Mednarodni Šahovski turnir v Moskvi V 14. kolu sta bili odigrani samo dve partiji. Bjelavjenec je porazil Tohiša, Makaganov in Romanovski sta remizirala. Med prekinjenimi igrami ima Keres izgubljeno partijo proti Bondarevskemu. Tudi v 15. kolu sta bili odigrani samo 2 partiji. Keres je s krasnim napadom premagaj Smislova, Ragozin pa je porazil Toluša. Ostale partije so bile prekinjene. Panov je zaradi resne bolezni izstopil iz turnirja. V 16. kolu pa je bila prekinjena samo 1 partija. Kan je premagal Bondarevske-ga, Ragozin Romanovskega, Flohr Ala-torceva in Konstantinopelski Keresa. Keres je tako izgubil sedaj vse izglede za prva mesta, saj svojega slabega položaja ne more več popraviti, ker je turnir že pred zaključkom. Remis so končale partije: Smislov :Rabinovič, Makaganov :Li-lienthal in Bjelavjenec:Levenjiš, dočkn je bila partija Goglidze:Reskevski prekinjena. Stanje po 16. kolu: Ragozin 8 (3), Makaganov 8 (2), Flohr 7V= (5), Lilienthal. Kan in Bjelavjenec 7 'A (3). Rabinovič 7 (3), Smislov 6V2 (4), Keres in Alatorcev 614 (3), Konstantiuopolski 6 (4), Levenfiš 5'/s (5), Toluš 514, Romanovski 5 (2), Goglidze 41/: (4), Reshevslki 4 (9). Bon-darevski 2'A (6). KRIŽANKA štev. 18. V od o ra v n o: Pitagora, oda, Ema, limona, ila; oral, narava, ave, ep, za Efez. ido, Alah, Java, Iva, Ana, oj, Alabama. Navpično: Polinezija, idila, Adana, Tamara, oval, ave, Genovefa, Ob, omara. Elija, Ra, Ezav, klop, Hana. ELAINE HAMILTON 19 DETEKTIVSKI ROMAN »Slutim, da ste iz Scotland Yarda, gospod.« ReynoIds je potrdil. Zmeraj je cenil bistre glave, ki dobro ugibajo. »Povejte mi vse, kar veste o Ardeenu. Točne in resnične podrobnosti, seveda,« 'c rekel. »Kako se imenujete?« »Ellis, gospod. — Ardeen je bil tukaj deset dni. Pisem zanj ni bilo, toda morebiti je dobival pošto v svojo banko ali kam drugam, dokler ni vedel, ali mu bo v Belroyu ugajalo. Mislim, da obiskov sploh ni imel,, ampak to je velik in obljuden hotel; ljudje so lahko hodili naravnost v njegovo sobo, ne da bi bil moral o tem vedeti kdorkoli izmed osobja. Njegova soba je v drugem nadstropju.«: »Rad bi jo videl.« — Številka 257 je bila docela taka kakor vse hotelske sobe tega razreda. Razen pohištva je bilo tam prav malo, samo Ar-deenova obleka in druge potrebščine. Bila sta dva kovčega za obleko in velik potovalni kovčeg. Nič ni bilo zaklenjeno, toda ni bilo nobenih listin, niti pisem ne v kovčegih, ne v obleki. »Slepa ulica,« je rekel Reynolds razo- čaran. rMorda bi vam lahko koristila sobarica. gospod?« je vprašal postrežljivo Ellis. -To je dobra misel. Pozvonite ji! Zaprite vrata in jo pustite, naj odpre s svojini ključem.« Prav kmalu je nekdo potrkal in na inšpektorjevo »Dalje!« je vstopila sobarica. »Dobro jutro, gospod — želi...« je začela in presenečena obstala pred možema, ki sta stala pred njo. Hitro se je ozrla na neuporabljeno posteljo. »Kako? Kje je ta gospod? Mislila sem, da je pozvonil zavoljo zajtrka. Ali je ta soba iz-nova najeta, gospod Ellis?« »Je vse v redu,« ji je rekel uslužbenec. »Tale gospod bi rad dal nekaj vprašanj o številki 257. — Osobje ponavadi pozna goste samo po številkah njihovih sob, gospod,« je razlagal Reynoldu. »Razumem. — Obkorej je običajno vstajala številka 257?« je vprašal inšpektor dekle. »Nikdar točno, gospod. Včasih zgodaj, včasih še pozneje, kakor je danes. Kadar, je pozvonil, sem morala priti in vprašati, kaj želi za zajtrk. Včasih je bil pokonci in je pisal pri mizi, ko sem • vstopila.« »Kakšen je bil?« Dekle je premišljalo. »Tako nekoliko rezek gospod — tako kakor »ne trpim nobenih nesmislov«, veste? Pričakoval je od ljudi hitrost in poslušnost. Meni je bil všeč. Lepo je povedal, kaj je hotel, in nič več.« »Ali je imel kdaj goste?« je nadaljeval Reynolds. »Nikoli, gospod. Rekel mi je — in jaz sem morala naročiti to ostalim ženskam — naj se nikoli nihče ne pusti v njegovo sobo, če ni njega samega tam, sicer bo takoj zapustil hotel. Rekel je, da je v onem prvem hotelu prišel v njegovo sobo neki mož, ko njega ni bilo doma.« »In ga nikoli ni prišel nihče obiskat?« »Ne, gospod. To se pravi, prej ne, šele danes zjutraj, ampak ker sploh ni vstop...« »Kdo je bil to in obkorej je bilo?« je naglo vprašal. Sobarica je malo pomislila. »Dama je bila, gospa, čakajte — da! Ob četrt na deset! Tako je bilo. Ravno sem trkala na številko 246, češ da je njena kopel pripravljena — ona se koplje vselej ob četrt na deset in zato vem, da je bilo to prav ob tem času.« »Kakšna je bila ta dama?« »Na hodniku ni nikoli preveč svetlo, gospod, in danes je meglen dan. Imela sem dosti dela in nisem preveč gledala; vem le, da je bila visoka in vsa v črnem in je imela črn pajčolan. Vprašala je, kje je številka 257, in jaz sem rekla: »V postelji in spi, mislim.« Dejala je, da ima nujno zadevo in mora iti k njemu. In ali bi ji jaz ne odprla.« »Vi niste odprli, seveda?« Dekle se je na široko zasmejalo. »Jaz gotovo ne. Jaz poznam svoje delo. Podajala mi je pol libre, toda jaz sem ji rekla: »Ako mi poveste svoje ime in počakate spodaj, povem to gospodu, ko bo pozvonil.« Ona pa ni odgovorila in je brez besede odšla. »Ali je ne morete popisati?« Dekle je zmajalo z glavo. »Bolje ne, kakor sem povedala, gospod. Sploh ne vem, ali bi jo še pozna-La* Pr! 1 neprestanem zvonjenju zvončkov iz vseh sob po vsem mojem hodniku je res nisem utegnila natančneje ogledati. — Ali me je ovadila morda ravnatelju ali kaj takega?« je boječe vprašalo dekle. Ne, moja draga. Nič se ne bojte,« ji je prijazno rekel Reynolds. »Vidim, da ste pošteno dekle. — Te sobe se ne sme nihče prav nič dotakniti, gospod Ellis. Prosim, ukrenite to pri ravnatelju.« (Dalje.) Mariborske drobne vesti Nenavadno izzivanjena Teznem V noči na nedeljo so doslej Se neznani ljudje, o katerih pa slutimo, kdo so, nekatere plotove in zgradbe na Teznem poslikali s čudnimi kljukami In znaki. Baje je bila na nekem dimniku izvešena neka zastava, ki pa so jo kmalu odstranili. Dogodke Tezenčani ogorčeno obsojajo in zahtevajo temeljito preiskavo ter strogo kazen za storilce. * Planinski ples v sredo, I. februarja. m. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi vse one borce, ki stanujejo v območju ormoškega sodnega okraja in so se v prevratni dobi leta 1918-19 borili pod vrhovnim poveljstvom generala R. Maistra za osvoboditev naše severne meje, na ustanovni občni zbor Odseka Zveze Maistrovih borcev, ki bo v nedeljo, 12. februarja 1939, po ran! sv. maši v klubski sobi hotela Rajh v Ormožu. m. Čigava je suknja? V soboto popoldne je policija na Glavnem trgu aretirala M. J„ ki je prodajal novo temno sivo zimsko suknjo iz velurja. Monogram je odstranjen. Lastnik naj se zglasi na policiji. * Vse v rožcah In pisanih trakovih. To bo v sredo na planinskem plesu. Že- limo čhn več planinskih narodnih noš. Dečve, na plan! m. Žrtev žeparja je postal v neki tukajšnji kavarni upokojeni sodni oficial Anton Arhar iz Ljubljane. Neznanec mu je Izmaknil 100 dinarski bankovec. m. Streljal, ker ni dobil vina. V Mer-davsovo gostilno na Koroški cesti je prišla že precej nakresana trojica iz Bre-sternice. Ker so razbijali steklenice, natakarica ni več prinesla zahtevanega vina. Ker je prišlo v gostilni do rabuke, je prišel stražnik. Spričo niega je neki B. potegnil samokres in šest krat ustrelil v kot. K sreči ni nikogar zadel. Zadeva se bo končala pred sodiščem. m. Ukradeno kolo. Delavcu Mihaelu Strmšku je nekdo izpred gostilne »Zlata hruška« v Frankopanovi ulici ukradel 1000 dinarjev vredno kolo znamke »Per-forsl«. m. Žile si je po nesrečnem naključju prerezal na razbiti šipi slikarski pomočnik Ivan 2. Ko je iskal svojo ženo, ga je sosed napadel in portali skozi vrata. 2. se zdravi v bolnišnici. m. Težka nesreča na Teznem. V tovarni »Kovina« na Teznem je transmisija zgrabila 26-letnega strugarja Franca Pavka m ga s tako silo treščila ob tla, da mu je počila lobanja. Prepeljali so ga v bolnišnico. S sodtšča Iz Murske Sobote SVOJE SLETNO DETE HOTEL UMORITI Popolnoma pijan je prišel v soboto zvečer domov 27-letni brezposelni delavec Ludvik Klemenčič iz Parlčnjaka pri Radencih. Svoji materi, ki mu gospodinji, odkar ga je žena zapustila, je grozil, da bo vse poklal, nato še sam sebe, ker v revščini ne more več živeti. V kotu sobe je spala njegova 3-letna hčerkica. V hipu je potegnil odprt nož iz žepa in se zakadil k postelji. S težavo ga je mati odvlekla v stran, pri tem pa s strahom opazila, da so cunje na detetu krvave. Poklicala je sosede, medtem ko se je pijani sin spravil spat In mirno spal vso noč Poslali so po zdravnika, ki je ugotovil poškodbe na pljučih, saj je rana 3 cm globoka: Naslednji dan so dete odpeljali v Mursko Soboto v bolnišnico, še ne popolnoma treznega Klemenčiča pa so orožniki zaslišali. Skesano jim je priznal dejanje, ki da ga je storil zaradi revščine in v pijanosti. BOJEVITA ZENSKA S PUŠKO. Kokoši bi kmalu spravile človeka, ob življenje, namreč kokoši zidarja Novaka Franca v Murski Soboti, ki se sedaj pozimi prosto pasejo okrog doma po sosednjih njivah. To njihovo početje pa je razburjalo sosedo Zrinjski Ano, ki je poslala svojo 14-letno hčerko nad Novaka, naj spravi kokoši z njihove njive. Ta pa je otroka oklofutal, da je prijokal domov. Ana se je še bolj razburila, snela z žeblja na steni lovsko puško moža, ki je lovski čuvaj, In šla nad Novaka. Tam je začela vpiti, da ga bo ustrelila, da sc to mora nehati. Ta se je umaknil za hišna vrata, tisti hip pa je prišla ven njegova žena z detetom v naročju in že je Ana pomerila in sprožila. Izstrelek je zletel v zid tik nad glavo Novakove, ki se je prestrašena zgrudila, da so mislili, da je zadeta, Ana pa je še naprej kričala, da inora dobiti Novaka, da ga ustreli, kar je povedala tudi orožnikom, ki so takoj prihiteli na lice mesta in ji puško odvzeli. o uporabi kratkih ultravijoličnih valov v kriminalistiki, F. Wittlich iz Tallinna o organizaciji sodnega izvedenstva v Estoniji, Itd. V Lausanni se ie ustanovila prva stolica za kriminalistiko: zasedel jo je pokojni R. A. Reiss (t 1931.), ki se je tik pred svetovnim požarom preselil v Srbijo. N. K. KAMERUN gjmimfvosff ..Olimpiada civilizacije** GOREČE PRIPRAVE V RIMU. — GRADITEV NOVEGA MESTA. Na višinah v dolini Tibere, na osamelih mestih pri Treh Fontanah, kjer so še pred 10 meseci samevali duhovnki tra-pistovskega reda, je danes zelo razgibano. Z vseh strani odmevajo glasovi delavcev, ki jih je okoli 1500 te pa pogosto prevpije brnenje najrazličnejših strojev. Ti delavci in stroji so zaposleni s pripravljalnimi deli za veliko Mussolinijevo razstavo, ki bo leta 1942. Ministrski predsednik Mussolini dela vse mogoče, da bi vrnil Rimu, temu večnemu mestu, slavo Cezarjev. Zato gradijo zdaj nov del mesta, v katerem bodo prlredlH svetovno razstavo. Ko bo ta del mesta priključen k Rimu, bo italijansko glavno mesto oddaljeno od obrežja samo še 18 km. Kljub temu pa bo Rim spojen z morjem s ponosno cesto, aazvano Via Imperiale. V Rimu pa ne gradijo samo razstavnega mesta. Želja vseh je, da bi v Rimu bilo všeč tujcem, ki pridejo pogledat na razstavo, zato popravljajo mesto povsod, kjer ni kaj v redu. Mussolini Je nazval pripravljajočo se razstavo »Razstavo civilizacije«, in pod tetn nazivom Jo bodo tudi propagirali. Razstava naj bi bila tudi nekak pregled 20-letnega dela Italijanskega fallzma ln peta obletnica italijanskega imperija. Kriminalistika »Zločinoslovje« ali kriminalistika ie sorazmerno mlada veda. Svoje dni se je redarstvo bavilo zlasti s tem, da dožene nepoboljšljivce, recidivlste. Zategadelj so kaznjencem prisilne delavnice z razbeljenim železom vžigali znamenja na čelo. Odkar ie žig odpravljen, so si skušali čuvarji postave pomagati na razne naJine. Alfons Bertillon (1841—1914), francoski antropolog, je prvi prlSel na misel antropometrljskega (čkivekomer-skega) načina za ugotovitev in oznako hudodelcev (bertillonage). Bertillon, ki je imel svoje hibe in se je debelo urezal v proslull Dreyfusovi zadevi (prim. krvavo ironijo in satiro na lističe v Fran-ceovem »Pingvinskem otoku«), je pri vsem tem kar na lepem ustvaril prav- cato znanost, ki so Jo drugi za njim dognali do visoke stopnje popolnosti. Ta veda se zateka k raznoterim pomoč-kom, da izsledi hudodelca; mikroskopija ali drobnogled, fotografija, kemija itd. Danes Jo goji sedmorica strokovnjakov Ti odličniki so se lani sestali v Lausanni, predsedoval jim je Van Ledden Hulse-bosch iz Amsterdama. Švicarski proi. Blschoff je poročal v strelih in strelivu (v Istih dneh je Payot v Parizu izdal Bl-sclioffovo knjigo: La police scientifique, Znanstveno redarstvo, posvečeno spominu prof. Dr. Reissa, ki je osnoval policijsko šolo v Beogradu), Marcello Fln-zi iz Modene je predaval o zločlnoslov-nih muzejih v ItaHJi (kje je neki danes ta Žid?), dr. Soederinann iz Stookholma FRANCOSKA STVAR-NJA. Revue de Pariš objavlja 1. X. 1938 razpravo Cameroun cržatlon franealse. G. R. Manue Jasno razmotriva, zakaj Francija nikakor ne more vrniti Nemčiji te dežele, kjer je bilo treba vse znova prijeti. Spalna bolezen je tod neznansko divjala. Dr. Jamot je z nadčloveškim potrpljenjem ugnal silno uimo. Zato smemo po pravici reči: »Francoski zdravniki so rešili kamerunsko pleme.« V duhovnem oziru so uvedli pameten razvoj, ki najboljšim daje možnost naukov in skromnim vrača čustvo človeškega dostojanstva. V gospodarskem pogledu je zabeležiti dve obrestonosni železnici, na tisoče km cest, velik pristan v Duali — 500 m v globoki vodi, tako da more sprejemati največje ladje. A. D. STOLETNICA MEHIŠKIH PREPIROV. V marcu 1839. se Je končal dolgotrajni spor med Mehiko ta Francijo, ki so ga povzročili tamkajšnji domačini z izžemanjem francoskih priseljencev. Admiral Baudin se je s svojo eskadro polastil Uloe, potem Vera-Cruza. Dne 9. sušca so podpisali mir Baudin za Francoze, za Mehikance pa pooblaščenca: Gorostiza in Victčria. Malo kasneje Je druga francoska eskadTa, pod poveljstvom admirala Leblonda, zmagovito nastopila v argentinskem vodovju, zopet v obrambo preganjanih m nadlego-vanih rojakov. Zaplenila je otok Martin-Garcfa, ki ovlada ustje Urugvaja. nk mest je 888, vsota vseh treh številk pa znaša 24. Delite 888 s 24, pa imate 37. nk NOVA LOČINA V USA. L. 1936. se Je 33 svečenikov na severu Združenih držav ločilo od prezbiter-janske Cerkve, očitajoč ji, da se oddaljuje od sv. pisma. Ustanovili so novo sekto z imenom »Ameriška prezbiterjan-ska Cerkev«. Južna panoga, znana pod nazivom »Prezblterjanska Cerkev Združenih držav« je pred sodiščem prisilila ono, da sl nadene drugo ime in tako prepreči zamene. Mladi razkolniki so si torej izbrali naslov »Prezbiterjanska biblijska Cerkev«. Od prejšnjih sovernikov se ločijo disidenti po večji strogosti nasproti sodobnim šegam in navadam, nk BRZORACUNAR KOT INAUDI. Ce hočete veljati pri svojih znancih za tekmeca znamenitemu Inaudiju, preizkusite vpričo njih tole številčno igračko. Vaš sobesednik naj blagovoli napisati: 1. kako številko med 1 in 9 (ničla ni dovoljena; 2. naj trikrat postavi to številko, tako da dobi število Iz treh številk; 3. naj deli to število z vsoto vseli treh številk. Ko je ljubeznivi družabnik opravil vse te račune po vešem navodilu, vendar skrivaj, se pobahate, da poznate količnik ali kvocient deljenja, čeprav vam ni znana izbrana številka. Napovejte 37, pa se ne boste nikoli zmotili. Zgled: vzemite število 8; število treh Nasveti poročenem ženam Ko se vrne mož utrujen iz službe mu ne začni takoj pripovedovati o domačih neprilikah. Ce hočeš, da se bo mož zanimal za tvoje reči, se moraš najprej ti zanimati zanjl Ne začenjaj domačega dela prav tedaj, ko se tvoj mož pripravlja, da pojde s teboj na izprehod. Ne imej zmerom pravi Ce hoče imeti žena zmerom prav, je to nepristojno. Privošči svojemu možu stik z njegovimi prijatelji, toda glej, da mu sama ostaneš vedno najboljši prijatelj. S svojim zakonom ravnaj previdno! Pravijo sicer, da je zlepljen porcelan naj-trpežnejši, vendar pa nikakor več tako lep kakor nov. S človekom, ki ga imamo radi, moramo znati ne le govoriti, temveč tudi molčati. Ne imejte med seboj tajnosti, toda velika umetnost je, najti vselej pravo besedo o pravem času. Svojega moža nikoli ne primerjaj z drugimi možmi! Mar bi tebi ugajalo, ko bi te tvoj mož primerjal z drugimi ženami? Ne pozabi, da človeku iz vsake pravice, ki sl jo lasti, rase tudi dolžnost. Tmaš torej pravico biti srečna, pa tudi drugega osrečiti! Dobro je, ie vei da se pod, ki ga pomivaš, hitro posuši, ako vlijeg v vsak škaf vode žlico sal-mjaka, da se čevlji lepše svetijo, ako primešaš mazilu nekoliko vinskega kisa, da je voda, v kateri se je kuhal olupljeni krompir, Izvrstno sredstvo za či. ščenje srebrnine, da jeklo in aluminij najlepše osnažlš z belim pepelom od lesa. MALI OGLASI CENE MALIM OOLASOMi V mallb oglasih itioi «Mka beseda 10 par: oalmaalia pristojbina ta te oglate la din 6.—. Draibe preklici dopisov an la lo ienltovaolskl oglasi din I.— ao besedi. Naimanlti taeselt za t« oglat« le din IB.—. Debelo tlaka«« besede te reCuealo dvoluo Oglasni dav«k za enkratno oblave znate din 2.—. Znesek ca mala oglase ee olačolc takol orl naročilu oziroma ga