Leto LXjV	Poštnina plačana * gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 7. oktobra 1936.
Štev. 230 a Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno ^tfP^^ MBBHB šfe.	M^HMk.	_ ^^^^^^^ m^^ Cek. račun: Ljub-
^^ m^m m ^ i	^^ A	^r* BI
JV H M JB /	^m**^	r^SkJ Uur** ^m
Inozemstvo 120 Din ^ ^Hl ■ JjjV Bg ^M	# ^Hf	Praga-Uunaj 24.797
je T JBLmŠ0 ^^^^ mBLtSr	JHLm^ ^^^^^ Uprava: Kop,.ar.
Kopitarjevi aLfe/Dl " ^^^	^ ^^^^^^	■	jeva 6. telefon 299»
Telefoni urednlštvas dnevna alaib« 2050 — nočna 299«. 2994 in 2050 ————•	Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniko
General Gombos — umrl
Važni posveti v Budimpešti o nasledstvu
Lira in čsl. krona
Ko je bila znižana vrednost francoskega m švicarskega franka in ko je tudi Nizozemska stopila iz kroga držav z normalno posluiočo zlato valuto, je bilo pričakovati velikih posledic za ostale valute na svetu, to pa ne samo zaradi velike važnosti teh držav v svetovni trgovini, ampak zlasti zaradi psihološkega učinka, ki ga je imelo zmanjšanje vrednosti obeh frankov in goldinarja. S tem so se prilagodile države preišnjega zlatega bloka, ki je že lani izgubil Belgijo, letos pa Poljsko, državam in deželam, kier sta bila mero-dajna funt šterling in dolar. Gotovo bi bilo še večjih pretresljajev, če se ne bi vlade Vel. Britanije, Amerike in Francijo dogovorile, da dolar in funt šterling ne bodo okoristila znižanja vrednosti franka za ponovno zniževanje svoje vrednosti in bi se tako začelo tekmovanje v licitiranju valut navzdol, kar bi povzročilo v svetovnem gospodarstvu gotovo katastrofo.
Devalvacija (znižanje vrednosti v primeri z zlatom) se je v državah dolarskega in šterlinškega bloka pokazala v zelo dobrih posledicah. Trgovina teh držav je začela naraščati. V notranjosti držav so začele naraščati cene. V marsikateri panogi gospodarstva je nastopilo oživljenie, kar se je pokazalo tudi kmalu v državnih financah. Seveda pa je treba upoštevati, da ie marsikakšna korist od devalvacije obstojala baš v tem, da se druge države niso podale na to pot oživljenja gospodarstva in ie bila baš zaradi previsokih cen v teh državah dana večja konkurenčna' možnost držav z devalvirano valuto. Poleg tega pa je oživljenie v devalvacijskih državah v zvezi tudi z drugimi razlogi, ki so pospeševali oživljenie gospodarstva. To je v nekaterih državah predvsem politika javnih del s posegom v bodočnost, saj vidimo, kako ogromno je narasla zadolžitev nekaterih držav za tekoče potrebe in javna dela. V drugi skupini držav pa so začeli s politiko cenenega kredita in pomoči države na raznih poljih kreditnega gospodarstva, kar je imelo za posledico zviševanje cen in povečanje investicijske delavnosti. Ne moremo z vso gotovostjo reči, da bi samo devalvacija pripomogla k izboljšanju položaja onih držav, ki so razvrednotile svojo valuto. Uspeh oživljenja je odvisen še od mnogih drugih činiteljev, katere vse mora pametna gospodarska politika mobilizirati v borbi proti stiski in za izboljšanje doma in v svetovnem gospodarstvu.
Opustitev prejšnjega razmerja v primeri z zlatom in določitev novega razmarja francoskega in švicarskega franka z zlatom je imelo za posledico, da so se tudi tri druge valute, ki so bile doslej v zvezi s francoskim frankom, znižale, turška lira, grška drahma in letonski lat. Toda gotovo najvažnejša pa je prilagoditev italijanske lire novemu položaju. Tudi lira spada v vrslo valut, kjer jc valutna in devizna trgovina v izredni meri vezana po kontroli, ki jo izvaja banka za izdajo bankovcev in poseben zavod, ki je bil ustanovljen baš v ta namen. Vendar pa vse to vezano devizno gospodarstvo ni moglo preprečiti prilagoditve lire novonastalemu položaju in v ponedeljek jc bilo sklenjeno tudi liro prilagoditi funtu, dolarju in franku. To jc za našo trgovino izrednega pomena, kajti z Francijo in Holandiio ter Švico smo sicer imeli samo na sebi znatne stike v blagovnem prometu, vendar ne tako velike, da bi bili merodajni v naši zunanji trgovini. V teh državah smo imeli znatne finančne obveznosti, ki so nam bile v večii meri olajšane z znižanjem vrednosti obeh frankov. Olajšave, kolikor iili bomo v tem oziru deležni, bodo v veliki meri odtehtane z izgubo naše izvozne trgovine zaradi padca }eh valut.
V naših gospodarskih stikih z Italijo je predvsem merodajna blagovna trgovina. Za naš izvoz ni vseeno, v kakšnem razmerju sta si dinar in lira. Pri visokem tečaju lire pri nas je to pospeševanje našega izvoza v Italijo, pri nizkem pa ovira. To je posebno važno sedai, ko se komai obnavljajo naši trgovski stiki z Italijo, ki so bili zaradi sankcij prekinjeni. Pazili moramo, da nam v konkurenčnem boju na taljanskem trgu nc bodo škodovale druge države, ki bi šle po poti politike zmanjšanja vrednosti svoje valute in tako povečale svojo konkurenčno sposobnost s temi umetnimi premijami.
Slično velja tudi za našo trgovino s Češkoslovaško, kjer bo ravno tako izvedeno znižanje vrednosti valute in bo lako za naš izvoz nastal izpremenjen položaj. Tudi na trgovini s Češkoslovaško smo interesirani v izredni meri, saj je šlo v prvi polovici letos tja 14.61% vsega našega izvoza. Če izvede zmanjšanje vrednosti svoje valute Češkoslovaška, potem bo tudi za češkoslovaške sosede nastal nov položaj, katerega bodo morali vsekakor upoštevati.
Za nas pa ie važno posebej tudi, kakšno stališče bodo k valutnim izpremembam zavzeli naši sosedje, ki so konkurenti na svetovnih tržiščih naši državi in naši najvažnejši odjcmalci. Zato sc ie tudi za našo državo položaj v mnogočem izpre-menil, kajti drugačne važnosti ie za nas devalvacija frankov in znižanje vrednosti goldinarja kot pa znižanje vrednosti lire in češke krone. Tu gre za naše važne gospodarske interese.
Seveda si moramo koi naprej povedati, da ni vsnko sredstvo za vsakogar. Mi bomo morali v naši valutni politiki upoštevati vse okoliščine, J<i nam bodo kazale pravo smer za našo bodočo valulno in sploh gospodarsko politiko.
Danes se ustvarjajo popolnoma nova razmerja med najvažnejšimi valutami na svetu, zato ie šc polno nciasnosli in ima špekulacija lahek ali pa tudi ležak posel. Toda gotovo je, če pride do vsaj kolikor toliko stabilnega razmerja med posameznimi važnimi valutami na svelu, da ne bodo izostale ugodne posledice toke stabilizacije valut. Kajti po tolikih zmedah v svetovnem gospodarstvu nam ie potrebna stabilnost denarja boli kot kdaikoli preic. Če sc najde provo razmerje med posameznimi važnimi valutami po vsem svetu, ki bo omogočalo trajnejšo stabilnost kot ie bila sedanja — pomislili ic treba, kaj vse smo doživeli v prvih povoinih letih, po nazadnje v lelih krize - potem nam ie pričakovati, če bo šlo to roko v roki z drugimi smoli enimi ukrepi zo oživljenie gospodarstva, da bo konec neredov v svetovnem gospodarstvu in da se bo lahko začela nova doba boljšega gospodarskega sodelovanja med naiodi.
Budimpešta, 6. oktobra, b. Danes »b 10 je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Ministrski predsednik Julij Gombos de Jakfa jc davi oh !l preminil v sanatoriju Nyniphen-burgu pri Monakovem.
Kakor sc je že včeraj izvedelo, se je bolezen ministrskega predsednika Gombosa, ki je bil že dva meseca na bolezenskem dopustu, zadnje dni rapidno poslabšala. Prihodnje dni hi se bil moral vruiti v prestolnico, ker se pripravlja preosnova vlade. Zdravniki pa so mu potovanje strogo za-branili. V teku noči je nastopila kriza in danes zjutraj je Gombos izdihnit. Umrl je na raku na ledvicah.
Njegova smrt ho izzvala velike spremembe v madžarskem notranjem političnem življenju. Truplo bodo danes prepeljali i Dunaja v Budimpešto, kjer se bo vršil pogreb na državne stroške.
Gombosovo življenje
Julij Gombos de Jakta je bil rojen 26. decembra 1886 v Murgi, komitat Tolna, na Madjar-skem. Njegova družina izhaja iz stare plemiške družine, ki je sprejela plemstvo 1. 1658. Gimnazijo je obiskoval v Šopronju, honvedsko kadetnico pa v Pečuliu. Iz kadetnice ie prišel v oficirsko šolo v Budimpešti, od tam pa na višjo častniško šolo na Dunaju. Po končanih študijah je bil takoj sprejet v generalštabni oddelek. V svetovni vojni se je boril kot generalštabni stotnik najprej na fronti na Drini in na Savi, nato pa na ruskem bojišču. Takoj po razpadu avstro-ogrske monarhije je prišel kot generalštabni major za vojaškega atašeja k Narodnemu veču v Zagrebu; tam se jc tudi perfektno naučil srbohrvaščine, ki se je je tudi pozneje zelo pogosto in rad posluževal.
Svojevrstno vlogo je pokojni madjarski ministrski predsednik igral pri razpadu avstro-ogrske monarhije, ko se je postavil na čelo gibanja proti revolucionarni komunistični vladi grofa Karolyija in je tako postal tudi voditelj proti revolucije. Zbral je častnike iu rezervne častnike nacionalnega mišljenja v tajni organizaciji »Move«, organiziral je protiboljševiški odbor, ki mu je kasneje predsedoval grof Bethlen, začei kot državni tajnik protirevolucijonarne vlade v Szegedu zbirati svojo lastno armado, ki jo je zmagoslavno poslal na boljševike.
L. 1920 je postal poslanec. Do 1. 1923 je bil podpredsednik Bethlenove vladne stranke, toda takrat je ustanovil svojo neodvisno stranko ("»Zaščitniki madjarskega plemena), ki je dolga leta vodila oster boj proti židovstvu, proti legitimistom in proti izrodkom kapitalizma. L. 1926 je njegova stranka skoraj izginila na volišču, nakar se jc Gombos začel zopet približevati vladni stranki, s katero se je 1. 1928 tudi dejansko združil. Že istega leta je kot državni tajnik v vojnem ministrstvu stopil v Bethlenovo vlado, naslednega leta je postal sam vojni minister in se je posvetil skoraj izključno le vprašanju organizacije vojske. L. 1931 je po odstopu Bethlenove vlade ostal vojni minister tudi v vladi grofa Julija Karolyija, ki je pa naslednjega leta 1932 v septembru odstopila ter tako napravila mesto za prvo vlado, ki ji je predsedoval Gombos. Od takrat je ostal neprenehoma na čelu inadjarske vlade/ ki jo je samo inarca meseca 1935 nekoliko spremenil.
Julij Gombos spada med državnike večjega kova, med ene največjih, kar jih je rodila povojna Evropa. Z veliko trmo jo vztrajal na zunanjepolitični črti, ki jo je prej že nakazai Bethlen, ki pa. ni imel tiste logične doslednosti, kot jo je pokazal general Gombos. Z veliko silo je pomagal graditi v srednji Evropi takoimenovani rimski blok v zvezi z Avstrijo in Italijo, toda znal je obvarovati tpdi mejnike, čez katere Madjarska po njegovem mnenju ni smela iti. Popolni utonitvi srednje Evrope, ki jo obsega rimski blok, v italijanskem območju se je on zoperstavljal ter je znal veduo pravočasno pritisniti na berlinski gumb, kadar je južni zaveznik postal le preveč nadležen, če ne nasilen. Avstrija se bo morala mnogo zahvaliti Gombosu, da v zadnjih letih ni postala popolnoma podrejena italijanskim interesom, ker jo je on držal - nazaj na strmini, na katero je bila zašla. Lahko mu tudi priznamo, da je bil uvaže-vanja vreden nasprotnik pri zasledovanju nove organizacije Podonavja, ki si jo je napisala na svoj program Mala zveza in da ni bilo njegove neizprosne trme, ki jo je napajal v madjarski nacionalni objestnosti, bi bili na tem polju brez dvoma že mnogo dalje. Tudi v notranji politiki je predstavljal steber socialnega in političnega ravnotežja. Bil je predstavnik nekako srednjih plasti madjarskega naroda, tistih, ki so po odslovitvi nesposobnega plemstva od vodstva države prevzeli vlado in oblast, da jo branijo proti levici, od koder so začeli močno pljuskati valovi socialne ne-volje. Če bi ne bil zbolel, !>i se mu bilo morda posrečilo, da bi bil osvobodil madjarskega kmeta in si bi bil pritegnil te ogromne množice naroda, da bi bil ž njimi za dolgo dobo let ustvaril trajno solidno bazo za močno in homogene vlade. Zadnje leto pa je pešal in je s tem precejšen del njegovega notranjepolitičnega načrta usahnil v nič.
Na Madjarskem je s smrtjo Gombosa zazijala široka vrzel. Vsi narodi Evrope bodo s zanimanjem in nestrpnostjo pričakovali, kako jo bodo zamašili, ker z velikimi državniki tudi Madjari dandanes ne razpolagajo več.
Posveti pri Horthyju
Budimpešta, 6. oktobra. AA. Madžarski dopisni urad poroča: Glede na politični položaj, nastal s smrtjo predsednika vlade Julija Gombosa, je
Na belgrajski borzi
Belgrad, 6. oktobra, b. Borzijanci v Belgradu so bili danes zelo iznenadeni nad velikim povpraševanjem zasebnikov po državnih papirjih in delnicah Privilegirane agrarne banke. Promet z vojno škodo je dosegel 3.5 milijonov Din. Zaključenih je bilo 6(;0 delnic PAB po tečaju, ki je bil za 18 točk višji kakor konec preteklega tedna. Kupci so se javljali z vseh strani in borza je dobila popolnoma novo lice. Do včeraj so se zasebniki vzdržali naku pov, danes pa je nastal nenadno preobrat in borza je neverjetno oživela. Kupcev je bilo za vrednostne papirje dovolj. Tečaj vojne škode je skočil za 1.5 točke. Poskočilo je tudi 7% Blerovo posojilo, kljub temu, da je danes dolar padel za 1.50 točke v primeri s tečajem preteklega petka. (Zadnje povpraševanje za 7% Blera je bilo po 72.50.) Beglu-ške obveznice so ostale čvrste. PAB je skočila na 190. Tudi Narodna banka je čvrsta (6600 denar).
Sklepi Izvoznega društva v Belgradu
Belgrad, 6. oktobra, m. Danes dopoldne je bila v prostorih trgovske zbornice konferenca predstavnikov Izvoznega društva in gospodarskih zbornic iz vse države v zvezi z razvrednotenjem raznih tujih valut. Konferenco je vodil predsednik Društva izvoznikov Miljutin Stanojevič. Udeležilo se je konference okoli 50 delegatov. Po daljši debati je bila glede razvrednotenja valut v posameznih državah sprejeta naslednja resolucija:
kraljevski namestnik poklical v avdijenro na kon-sultiranje tele osebnosti: zastopnika predsednika vlade ministra I)aranyja, kardinala-|>rimasa Sere-dvja, predsednika gornjega doma grofa Szecbe-nvja, predsednika poslanske zbornice Sztranjan-skega, čuvarja krone barona Perenvja in grofa Tiborja Telekyija in bivšega predsednika vlade grofa Štefana ISrthlena.
Člani vlade so imeli danes dopoldne sejo pod predsedstvom kmetijskega ministra Daranyija. Na seji so sklenili izročiti regentu kolektivno ostavko vlade. Pri tej priložnosti je g. Daranyi izkazal čast umrlemu ministrskemu predsedniku Gombii-su in je poudaril, da je to prvi primer v madžarski zgodovini, da je kateri državnik umrl kot aktivni predsednik vlade. Pokojni GiSinbos, je dejal g. Darnayi, je vse svoje življenje kazal veliko vnemo in je do poslednjega dno delal v blagor svoje domovine. Spomin na pokojnega Gombosa bo ostal trajno v duši vsega madžarskega naroda. V veliki dvorani- parlamenta bodo pod kupolo po-stavili katafalk.
Danes pojioldne so se začele konsultacije za sestavo nove vlade. G. Horthy je sprejel več odličnih madžarskih politikov, med njimi tudi predsednika obeh zbornic, predsednika unionistične stranke g. Ivadvja in predsednika stranke malih posestnikov Iborja Eckhardta. Konsultacije se bodo po vsej priliki še danes končale. V poučenih krogih mislijo, da bo nova vlada že danes ali vsaj jutri sestavljena. Mandat za njeno sestavo bo dobil, kakor vse kaže, dosedanji kmetijski minister in namestnik predsednika vlade Daranvi. Vlada bi razen nekaterih neznatnih sprememb ostala ista. Gotovo je, da bo zunanji minister Kanva ostal na tem mestu, zato ni pričakovati zunanjo-politične preorientacije Madžarske. Če dobi Da-ranyi mandat za sestavo vlade, bi bil kabinet samo začasen in bi imel nalogo pripraviti teren za širšo koncentracijo, kjer bi bivši predsednik vlado grof Bethlen igral pomembno vlogo.
Dr. Slojadinovičevo sožalje
Belgrad, 6. oktobra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič je poslal Gombosovi vdovi ob smrti njenega moža, predsed-' nika madžarske vlade, brzojavko s sožaljem kraljevske vlade.
1.	da se naprosi kr. vlada, da izda odlok, s katerim bi se ustavilo izvrševanje pogodb glede prodaje blaga v vse države, ki so razvrednotile svoje valute po 27. septembru letos;
2.	da sc blago, ki je bilo odposlano v Švico in Francijo ter njene kolonije pred 26. septembrom letos, enako pa tudi v druge države od dneva, ko je nastopilo pri njih razvrednotenje valute, plača po tečaju pred devalvacijo.
Važni sklepi Zveze industrijcev na Sušaku
Sušak, 6. oktobra, b. Z oziroin na ukre|)e nekaterih držav razvrednotenja valut je sklicala Zveza industrijcev na Sušaku konferenco, na kateri je bil dosežen sporazum tudi z ostalimi zvezami v državi glede zaščite skupnih interesov. Na tej konferenci jc bilo sklenjeno:
1.	Razvrednotenje denarja, ki jc nastopilo in prizadelo že sklenjene pogodbe, se smatra kot višja sila.
2.	Vsako odnošiljanje blaga, ki ic bilo prodano jired 27. septemfcrom letos v katerikoli razvrednoteni valuti, se bo v skupnem interesu začasno ustavilo.
3.	Člani zveze, ki morajo izvršiti takšne pogodbe, se pozivajo, da predložijo zadevnim kupcem spremenjene pogodbe, pri čemer naj upoštevajo razvrednotenje valute v sorazmerju s stanjem jugoslovanske devize, kar se pravi z drugimi besedami, da morajo cene zvišati za višino devalvacije. V slučaju, če bi kupci na tako izpremenjene pogodbe ne pristali, se imajo iste razveljaviti.
Na borzah v Parizu in v Curihu
Dunaj, 6. oktobra, b. Na evropskih borzah je danes v začetku prišlo do padca funta napram dolarju in francoskemu franku. V Parizu je funt napram dolarju padel s 4.9250 na 4.9175, v Parizu je funt padel s 105.41 na 105.30, v Ziirichu s 21.435 na 21.40. Dolar je bil kupljen v Ziirichu po 4.35, v Parim 21.40. Francoski Lrank je bil napram švicarskemu franku nekoliko boljši iu je v Ziirichu v začetku notiral 20.325. Ilolanuski goldinar jc bil slabši napram fubntu in jc v Ziirichu notiral 228 v Londonu j>a 9.36.
Na Češkoslovaškem
Praga, 6. oktobra, c. Danes je ministrski predsednik dr. Itodža jx> vrsti sprejel francoskega, jugoslovanskega in angleškega poslanika. Ra/ložil jim je okolnosti, v katerih misli vlada pristopiti k sporazumu med Francijo, Anglijo in USA in kako misli sodelovati pri mednarodnem urejevanju trgovine.
Pofjoldne ob 18 sc je sestala na sejo vlada in sprejela besedilo vladne odredbe, ki bo jutri predložena parlamentu. Ponoči bo ta odredba objavlje-
Nadaljevanje na 2. strani zgoraj.
Globok vtis v Italiji
Slrah, da Madjari ne zaplavajo v nemške vode
Rim, 6. oktobra, b. Smrt madžarskega ministrskega predsednika Gombosa jc odjeknila v vseh italijanskih vodilnih in političnih krogih sploh zelo senzacionalno. Nihče ni predvideval, da bo Gombos tako naglo podlegel svoji bolezni. Saj so bile informacije, ki so jih dobivali italijanski politiki v zadnjih dneh, nadvse ugodne. Sicer so vsi pričakovali, da Gombos ne bo še tako kmalu popolnoma ozdravel, toda na njegovo smrt ni nihče računal. 2e včeraj, ko so prispele prve vesli o poslabšanju Gombo*ovega zdravja v Italijo, so bili zelo nervozni, vendar pa so mislili, da gre le za trenutno poslabšanje, ki pa bo prehodnega značaja, zlasti ker so vsi poznali Gombosa kot fizično zelo močnega moža.
V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da je bil Gombos zelo velik prijatelj Italije, ki se ni dal zapeljati, da spremeni smer madžarske zunanje politike niti tedaj, ko so za Madžarsko nastopili najtežji časi. Zaradi tega se je sedaj pojavila veiika bojazen, da se bo madžarska zunanja politika obrnila ▼ drugo smer, tembolj, ker se v zad-
njem času izvaja na Madžarsko z raznih strani izredno močan pritisk.
Za Italijo bi bil to zelo težak položaj, ker bi spremenitev madžarske zunanje politike prekrižala vse njene načrte in bi ji iztrgala iz rok tudi postojanke v srednji Evropi, tembolj, ker je v ItaUji vsem jasno, da bi v tem primeru morala bržkone tudi Avstrija iti svojo pot, ker bi sc znašla naenkrat popolnoma osamljena v srednji Evropi, ob času, ko 3e sporazum z Nemčijo še ni tnko okrepil, da bi Avstrija s popolnim zaupanjem lahko gledala na svoio neodvisnost in se popolnoma pridružila Nemčiji.
GombSs je bil mož, ki je bil močan po značaju, ki ni nikdar dovolil, da bi madžarska zunanja politika iztirila in je bil v tem vedno dosleden. Bržkone njegov naslednik ne bo tako močan in ni izključeno, da se bo v Budimpešti pričelo z zunanjepolitičnimi eksperimenti, ki lahko Madžarsko spravijo na nezaželjena pota, kajti Gombosove močne | roke ni več.
Ko se majejo valute...
Odmev razvrednotenja italijanske lire
Vdiha proticisnziva
rdečih zlomljena
na, tako da bodo poslanci lahko jutri že dobro poučeni o vsem vladnem delu.
Sejo parlamenta bo otvoril predsednik vlade dr. Ilodža, ki bo podal daljše poročilo o delu vlade. Nato bo finančni minister obrazložil vladno finančno |x>litiko, kakor jo obsega vladni načrt.
V	Italiji rastejo cene
Številni trgovci zaprli
Šihenik, (i. okt. b. Iz Zadra poročajo, da je sklep italijanske vlade o razvrednotenju lire za 40% povzročil veliko zaprepaščenje v vseh gospodarskih krogih, na drugi strani pa je med delavstvom in srednjim stanom sploh napravil neprijeten in težak vtis. Za sklep vlade je izvedela javnost v ponedeljek zjutraj, ko je šla nakupovat v trgovine. Trgovci so namreč kljub vsem vladnim naredbam povišali cene svojemu blagu, zlasti pa hrani. V nekaterih mestih so cene |>oskočile mnogo višje, kakor pa je bila devalvirana lira. —
V	Bariu in Ankoni so cene poskočile kar za 50%. Vsi znaki kažejo, da se italijanske oblasti ne hodo mogle upirati trgovcem, ki so storili soglasen sklop o zvišanju cen. ker smatrajo, da hodo v nasprotnem primeru propadli. V Zadru je hilo včeraj aretiranih pot trgovcev, na Lastovu trije, v Bariju 25, v Ankoni 18, v drugih mestih pa še ver., ker se niso držali od vlade predpisanih con.
V	zvezi s temi aretacijami je sporočeno, da vlada pripravlja načrt, po katerem ,se hodo zvišale cone hrani za 25%. delavsko mezdo pa za 30%. Ta sklep vlade, ki ho izvršen v najkrajšem času, naj hi do gotove meje ublažil vznemirjenje delavcev, ki se bodo bržkone po tem sklopu odpovedali nameravani stavki, ki bi morala izbruhniti v soboto 10. oktobra. Takoj, ko so lastniki podjetij
——— BomzzčS
Po izjavi dr. Korošca
Nekateri listi po državi so v zvezi s konferenco banovinskega odbora JRZ za Dravsko banovino objavili tudi neko izjavo predsednika odbora gosp. dr. Antona Korošca, ki da jo je dal na konferenci.
V	tej izjavi naj bi gosp. notranji minister podal svoje nazore o nekih prihodnjih državnozborskih volitvah, o novem volilnem zakonu in o »političnem položaju«. Na merodajnetn mestu smo izvedeli, da gosp. dr. Korošec te ali take izjave, kakor jo navaja tisk po južnem delu države, glej »Hrvatsko stražo« z dne 6. oktobra, ni dal in da je vsako raz-motrivanje v tej smeri neosnovano.
Naš vojni minister v Parizu
Pariz. 6. oktobra. A A. Davi ob 8.40 je prispel s siinplonom v Pariz armiiski general in jugoslovanski vojni minister Ljubomir M a r i č , ki bo zastopal jugoslovansko vlado pri slavnostnem odkritju spomenika kralja Petra I. in kralja Aleksandra 1. Po izstopu iz vlaka so ga pozdravili general G a m e I i n . načelnik francoskega generalnega štaba, general G o u r a u d , poveljnik mesta Pariza in več drugih odličnikov. Cela republikanske garde je na peronu izkazala jugoslovanskemu vojnemu ministru vojaško čast. Na»o je vojaška godba intoni-rala jugoslovansko himno in marseljezo. General ' Marič je položil danes ob 11 dojx>ldne lep venec na grob francoskega neznanega junaka na izredno slavnosten način. Častno četo je tvoril 21. ko-lonijski pehotni polk z zastavo in godbo na čelu. Od francoskih osebnosti so tej slovesnosti prisostvovali general Gouraud, jioveljnik mesta Pariza. general Lanois, poveljnik pariškega vojaškega okraja in francoski vojaški odposlanec v Belgradu polkovnik Bethouard.
Varuhi nravnosti, kje ste?
OdkaT je Hitler pregnal Žide iz svoje dežele in njihove umazane književne pridelke, ki so jih prej nemoteno razkazovali in prodajali po kolodvorih in kioskih, kljub njihovim užaljenim protestom požgal, se ie na našem književnem trgu marsikaj izpremenilo. Nemško slovstvo zaradi Hitlerjevega čiščenja ni propadlo, nemška umetnost tudi ne, le Židje so se s svojo pornografijo preselili drugam. Pri nas smo jim odprli vrata na stežaj. Sicer do najbolj nemarne literature nikdar nismo bili bogve kako tenkovestni in natančni, kar pa se sedaj godi, pa presega že vse meje dostojnosti in zakona. Skoraj sleherni teden se pojavi po belgraj-skem časopisju kak umazan inserat, primerno ilustriran, ki ponuja to ali ono znanstveno knjigo o človeškem telesu in njegovih funkcijah, o ženski v preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, o ženski telesnosti in duševnosti itd.Po naslovu bi človek mislil, da ie kniiga zgodovinska, psihološka ali soma-tološka za najbolj izobražene zdravnike. Cena, način reklame, ilustriran inserat — vse to pa pametnemu človeku kmalu pove, da ni drugega, kakor račun na spolnost in grabljenje denarja s pomočjo strasti, ki se iim je najtežje ustaviti in ki vsak narod, če se jim prepusti, notranje ubijejo, da nima nobene odpornosti več in da izgubi vsak smisel za resnejša vprašanja, Zidom, ki so v svojih krogih tako moralni in ozko-srčni, gre to zelo v račun, zato nas pitajo s takimi uspavalnimi sredstvi, «e-<^aj še v cirilici, toda časopisje pa v posameznih izvodih le zaide tudi k nam s slikami vred, ki so natisnjene v mednarodnem jeziku in pisavi. V Belgradu so zopet izdali neko knjigo, ki hoče biti zgodovinski roman, v resnici pa ni drugega kot ilustrirana in na dolgo in na široko razvlečena kvanta.
zvedeli, da nameravajo delavci pričeti s stavko, so ovadili številno hujskače, po večini socialiste, ki so jih oblasti aretirale največ v Trstu, Ankoni. Bariju. Milanu iu Genovi. Po številnih vesteh,-ki
prihajajo semkaj, se bodo odigrali v Italiji veliki dogodki, ki stvarno no pomenijo nič drugega, kakor reakcijo na Mussolinijevo iniperijalisti{iio politiko.
Rim, 6. oktobra, 'h. Giornale d'ltalia« komentira v uvodnem članku finančne posledice sklepa italijanske vlade o razvrednoteniu lire ter poudarja, da je v sednniem mednarodnem položaju lira o«tala kot visok zvonik, obkrožen z majhnimi zgradbami, ki so se zniževale ena za drugo. Zaradi tega je bilo potrebno, da se upostavi preišnj« razmerje. Ta prilagoditev ni bila vsiljena, temveč je izvršena prostovoljno brez potrebe, da se osnuje stabilizacijski sklad in da se zahteva pomoč inozemstva, kot ie to storila Francija.
Rimska vlada je obvestila Avstriio in Madžarsko, da finančni in valutni ukrepi italijanskega ministrskega sveta ne bodo vplivali na trgovinske odnose med državami, ki so podpisale rimski protokol, ker namerava Italija s temi državami celo povečati trgovinski promet.
Jutranii tisk zelo komentira sklepe italijanske vlade o devalvaciji lire, vendar pa zaenkrat šc ni zavzel svojega stališča do italijanskega sklepa. Večina listov poudarja ukrepe italijanske vlade proti naglemu dvigu cen na hrano in druge življenjske potrebščine. Kljub temu pa se cene živ-Ijenskim potrebščinam v Italiji katastrofalno dvigajo in s tem ogrcžo.io vsako korist, ki bi jo mogla Italiin imeti od devalvacije lire.
Tudi v Franciji so pričele cene brani precej naglo rasti, zaradi česar levičarski listi energično poziveio vlado, da odločno s'oni na prste onim, ki ogrožajo finančne reforme Francije.
odmevi ———-
Nravnost je zaščitena v bogve koliko zakonih, kako to, da se tu nihče ne zgane? Ali so res vsi samo na papirju, ali je tisto pogostno govorjenje o pomenu nravnega življenja za narod res samo licemenstvo in prazno platonstvo? In ali so taka židovska podjetja res tako važna za narodno gospodarstvo, da morajo uspevati, pa čeprav prodajajo večjidel le gnilobo? Ako se bo tak strup tako nemoteno širil, nam vse vaje za obrambo pred strupenimi plini ne bodo veliko pomagale, sovražniku nas še zastrupljevati ne bo treba, ker nas bo že našel vse zastrupljene! Velikokrat smo že brali, da je bila zaplenjena ta ali ona politično napačna knjiga, nikdar pa še ne, da bi bila zaplenjena nravno napačna knjiga, čeprav more med narodom povzročili veliko večje izpremc-nibe kakor politična bro-šural
JNS se jezi na Srskiča
Belgrad, G. okt. m. Danes je izšla druga številka Jugoslovenskog glasnika«, glasila razpadajoče JNS, v katerem sedanje vodstvo napada svojega dovčerajšnjega tovariša in najintimnejšega sodelavca dr. Srskiča zaradi izdajstva in njegovega nastopanja proti JNS. Jeza sedanjega vodstva JNS nn dr. Srskiča je čisto razumljiva, saj je bil dr. Srskič eden izmed vrhov JNS, ki je razpadajočo JNS ovekovečil tudi z internacijami voditelja Slovencev dr. Korošca in njegovih tovarišev, sedaj pa kljub vsem vabilom in ponudbam, na) se vrne v stranko ter zojiet postane najintimnejši sodelavec Živkoviča, noče o tem ničesar slišati. Dr. skič se sedaj |>onujn Aci Stanojeviču, ki se ga pa tudi otepa. V isti številki je med drugim objavljenih tudi več napadov na Hrvate, tako na dr.\ Trumbiča in bivšo IISS ter predvsem na »Gospodarsko slogo«.
Nova poštam v Dobo vi
Belgrad, 6. oktobra, m. Na posredovanje notranjega ministra dr. Korošca in ministru brez portfelja dr. Kreka je odsek za graditev novih železnic v prometnem ministrstvu dovolil ter odobril razširitev in dograditev železniške postaje v Dobovi. ker sta slovenska ministra pospešila s svojim posredovanjem, da se v občini Dobova čimprej zgradi moderna železniška postaja. To je dokaz, kako se sednnja vlnda briga tudi za Po-savje in oslale kraje brežiškega okraja, ki jih je prej zapostavljal prejšnji JNS-arski režim ter obljubljat železniško postajo v Dobovi samo tedaj, ko je bilo treba iti na volitve.
Hmelj
Žalec, G. oktobra.
Zadnje dni jc poslalo v hmeljski kupčiji zanimanje in povpraševanje za vse vrste blaga izredno živahno. Ker pa je letošnji pridelek že močno razprodan, se kupuje vse vprek, kar se dobi iii jc presoja kakovosti vedno bolj popustljiva. Cene so se znatno učvrstile in tudi dvignile ter se plačuje sedaj za najboljše blago 28—2!) din in ponuja se baje že tudi do 30 din, za boljše 20 do 27 din in za slabše do 20 din za kg. Zaključna tendenca je prav čvrsta, še neprodane zaloge v prvi roki pa so že zelo pičle.
Žatec. 6. oktobra.
Na hmeljskem tržišču je tendenca izredno živahna ter obilo zanimanja in povpraševanja zlasti za gladko zeleno in sploh v barvi boljše blago. Ceno so se nadalje učvrstilo in se plačuje v Žatcu sedaj 20—22.50 Kč za kg. Kupuje se v prvi vrsti le za izvoz, le cenejše blago deloma tudi za domače pivovarne.
Dunajska vremenska napoved. Mrzlo, menjajoča obilna oblačnost, padavine,
TMedo, G. okt. >ITnited Press« javlja:. V soboto zjutraj so rdeče čete v ranem jutru započele širokopotezno protiofenzivo na fronti Maqueda-Toledo. Protinapad je podpirala močna artiljerija. Posamezni oddelki rdeče milice so prodrli skoraj v bližino Toleda in Alcazarja. Nn čelu prodiritjo-čih čel so vozili težki oklopni avtomobili. Napad je bil presenetljiv in ga bele čete niso pričakovale. Sicer so nudile močen odpor s streljanjem iz. pušk in strojnic, vendar pu so se morale pred močnimi četami napadalcev umikati. V tem kritičnem trenutku pa so posegle v boj mnrokanske čete in vojaki tujske legije. Delovati je pričela tudi bela artiljerija. Razvili so se ogorčeni boji na nož, ki so trajali do sobote večera. Prodno so je znočilo, je bil napad rdečih s strašnimi izgubami zlomljen. Bojev so se udeležili tudi mnogi kadeti, ki so 70 dni bili v Alcazarju oblegani. Zlasti li so z ognjem iz strojnic povzročili napadalcem velike izgube.
Toda mnogo bolj uničujoč je bil poraz napa-(bijočih vladnih čet pri Santa Oiulla in j)ri Maque-di. Tu so napadajoče rdeče četo z»*lc v zagato. Bilo so obkoljeno in domala popolnoma uničene. Že v nedeljo je bil ves bojni odsek očiščen in general Mola se je brez. nadaljnjega lahko iz Ma-(juede peljal v Toledo, kjer je obiskal zmagovile aleazarske čete.
V nedeljo so hoteli osvojile! Iruna in Fuen-terallie v zvezi s civilnim prebivalstvom obeh mest obhajati svečano proslavo zaradi zmage belili čet. Nenadoma pa je bila prireditev motena z obstreljevanjem iz zraka in morja. Svečana parada je bila na igrišču, ki je bilo vse okrašeno z zastavami. Največ je bilo videti rdečo-zlatih ltarli-stičnih zastav. Najprej je bila služba božja, ki so se je udeležili lisoči karlističnih prostovoljcev v svojih rdečih čepicah in ogromna množica žensk in otrok. Celebrirnl je škof iz Valladolida. Naenkrat pa so se pojavila v zraku letala. Spočetka je množica mislila, da so to bela letala iz Burgosa in so jih navdušeno pozdravljala z malimi karli-sličnimi zastavami. Naenkrat pa so pričele pokati bombe in vsa množica se je prestrašena razkropila in iskala zavetja. Predno so pričeli delovati obrambni lopovi, so sovražni letalci zopet izginili na obzorju. Irun pa je bil l>oiiibardiran tudi od morja, kakor tudi ostala mesta St. Sebastjan, P.a-sajes in Coruna. Obstreljevale sta bele postojanke dve vojni ladji, ki sla ostali pri vladnih četah in imata svoje zatočišče v Portugaletti, utrjenem pristanišču Bilbao-a.
Pariz, 6. oktobra, b. Semkaj so prispele vesti iz Kartagene, da je bilo v tej luki natovorjenih na
Šholovska konferenca
Zagreb, G. okt. h. Danes ob 9 se je pričela škofovska konferenca. Predsedoval ji je nadškof dr. Ante\Bauer Posvetovanja so tajna in so vsa ugibanja časopisja neresnična. Konferenca bo trajala najmanj tri dni. Prisostvujejo ji poleg nadškofu dr. Bauerja zagrebški nadškof koadjulor dr. Slepinac, nadškof vrhbosanski dr. Šarič, nadškof belgrajski g. Raiael RodjČ, splitski škof dr. Bone-fačič, križe.vski šljof dr. Njarody, senjski škof dr. Burič, ljubljanski škof dr. Rozman, ki je prispet snoči ob 11, šibeniški škof dr. Mileta .in skopijan-ski škof dr. Giiidoveč. ki je prispel davi iz Skoplju.
Vlom v Rušah
Maribor, 6. oktobra.
V noči na torek je bil izvršen v Rušah v trgovino Joška Knifica velik vlom. Vlomilci so skozi steno prevrtali luknjo ter skozi nio znosili iz trgovine za več tisoč dinarjev blaga. Na sličen način je bila letos okradena kolodvorska restavracija. Sumijo, da so vlom izvršili eni in isti zli-kovci.
Kokain tihotapijo
Maribor. 6. oktobra.
Pred nekaj dnevi je prišel k nekemu obrtniku iz Italije neznanec ter mu dejal, da kupi vsako količino kokaina. Obrtnik se je začel zanimati v tihotapskih krogih za kokain. Nekaj ljudi se mu je javilo, da so se domenili glede kupčije. Pred nekaj dnevi so mu izročili četrt kilograma kokaina, za katerega je dal 5000 Din. Dan nato pa je ugotovil, da je mesto kokaina dobil ^sodo bikarbono. Prijavil je policiji, Iti je neznanca; že izsledila. Ta je dejanje tudi že priznal.
Osebne vesti
Belgrad, G. okt. m Z odlokom poštnega ministrstva je postavljen za pogodbenega poštarja v Dolu pri Hrastniku Albin Novak, bivši pogodbeni pošlar v Dolu pri Litiji. S tem odlokom je sedanja vlada popravila krivico, ki jo je g. Novaku prizadela prejšnja JNS. Zaradi umazane denuncija-cije ga je vrgla čez. noč iz službe na cesto. Poštni minister je z odlokom postavil v Sloveniji še novo pogodbeno poštarico Ljudmilo Bračun iz Artič za pogodbeno pošlarico nn Zdolnb pri Brežicah, Gabrijelo Smole, odpravnico iz Rateč na Gorenjskem, za pogodbeno poštarico istotam, in Antonijo Kure, odpravnico iz Črnomlja, za pogodbeno poštarico v Cirkovce.
Belgrad, 6. oktobra. AA. Z odlokom prosvet nega ministra so premeščeni na lastno prošnjo Dra-gomila Fras, učiteljica meščanske šole v Titelju na meščansko šolo v Ribnici, Marija Oven, uči-teljca meščanske šole v Ribnici na tretjo mešano meščansko šolo v Ljubljani, Rudolf Kobilica, učitelj meščanske šole v Slovenjgradcu na meščansko šolo v Liliji, Ana Kotnik, učiteljica meščanske šole v Komižj na meščansko šolo v Slovenjgradcu. Marija C u 1 k , učiteljica meščanske šole v Senovem na meščansko šolo v Mariboru (druga moška); po potrebi službe Albert Žerjav, učitelj prve moške meščanske šole v Mariboru na drugo moško meščansko šolo istotam, Franc Z o m e r , učitelj |irve moške meščanske šole v Mariboru na drugo moško meščansko šolo istotam.
Belgrad, G. okt. m. Z odlokom ministra za narodno zdravje je prestavljen za tehničnega pristava inšpekcije dela v Ljubljani inž. Josip Gorjanec, doslej tehnični pristav inšpekcije dela v Belgradu.
Bel^rnishe vesli
Belgrad. G. okl. m. Minister dr. Krek jo danes obiskal prometnega ministra dr. Spalni ter jc |>ri njem poskrbel za naknadni kredit za pro-govno delavstvo. Minister dr. Spnho je ob tej priliki obljubil, du bo poskrbel za potrebni kredit za progovno delavstvo na |>oilročju ljubljanskega železniškega ravnateljstva.
Ilelgrnd, G okt. m. Tukajšnje okrajno sodišče je za 28. t. m. za 9. uro napovedalo narok na tožbo državnega pravobranilca proti JNS zaradi še neplačane vozni ne za udeležence JNS shodov- v Sarajevu in Nišu. Na narok bo pozvan sedanji predsednik JNS Peter Živkovič.
neko lad|o 500 milijonov pezet v zlatu, ki jih je poslala državna banka v Madridu. To zlato je baje namenjeno za Rusijo. Ce so te vesti resnične, je malo verjetno, da bo ladja prispela do sovjetske Rusije, ker jo bodo uporniške ladje, ki po porazu vladnih ladij, krožijo ob vseh obalah Španije na Sredozemskem morju, ustavile in zaplenile transport.
Lisbona, 6. oktobra, b. Po poročilih iz Španije je položaj vladnih čet v Bilbau obupen. Radijska postaja je davi utihnila.
Strašne bitke
St. Jcan de Luz, 6. oktobra, b. S franoosko-šjianske meje se poroča, da so v teku strahovite bitke med belimi in rdečimi četami. Nasprotnika se bijeta za mesto Eibaro, ki leži 35 milj od Bilbaua v pokrajini Baskov. Danes do dveh pojioldne ni bilo mogoče zvedeti, katera stran zmaguje, ker obe poročata o zmagah. Vlada potrjuje vesti, da so rdeči borci pričeli zelo naj>adati na vsej fronti okrog Bilbaua in da so na vseh točkah nekoliko napredovali. Vlada jjoroča dalje, da so miličniki zasedli zelo važno strategično mesto Motrico v Biskajskem zalivu, ki leži '20 milj severno-vzhodno od glavnega mesta Baskov. Bilbaua. Splošna ofenziva vladnih čet je po poročanju vlade dosegla lepe uspehe.
Toledo, G. oktobra, b. Po vesteh iz Burgosa so bele čete dobile znatne.okrepitve ter hočejo izvršiti v najkrajšem času protinapad na vladne čete, ki so vrgle bele vojake iz njihovih prvotnih postojank. V sektorju Bjir-gos-Toledo je prišlo do težkih spopadov. Dalje Če trdi, da topništvo belih zelo hudo bombardira položaje vladnih čet vzhodno od Toleda. Na tem Sektorju se bori okoli 2000 socialističnih borcev, ki'so zasedli stralegično zelo močne in važne postojanke.
Pri obolenjih
vsled prehlada, kakor pri hripi, nadalje pri trganju udov, bolečinah v boku, pri glavo- in zobobolu jemljemo »Nibol« tablete Baliovec. Toda tudi pri reumi, gihtu in išiasu ublažuejo bolečine.
Proti bolečinam vzemite torej še danes NIBOL tablete Baliovec. Zahtevajte v lekarnah izrecno prave Nibol tablete Baliovec v originalnih stekleničkah, 20 tablet 20 Din ali 40 tablet 34 Din, z napisom proizvajalca: Apoleka Mr. L. Baliovec, Ljubljana.	S. br. 17816/35.
V Ženevi modrujeio
Ženeva, 6. oktobra, c. Danes so posamezne komisije nadaljevale s svojim delom. Tako je druga komisija obravnavala gospodarski položaj, ki je nastal po spremembah na deviznem trgu. Govorilo je še več delegatov in debata se bo jutri dopoldne nadaljevala. Jutri dopoldne bodo predložene tudi tri resolucije. Prvo resolucijo bo predložila angleška dele gacija in ta resolucija bo obravnava" f? mednarodno trgovino s surovinami. Francoska delegacija pa bo predložila dve resoluciji. Prva7 bo0fie-kakšna sinteza vseh govorov posameznih delegacij, druga pa bo obravnavala mednarodne fiskalne razmere.
Danes je tudi zasedala lako zvana šesta komisija, ki ima nalogo, da nadzira mandate. Debata je bila zelo obširna in se je razpravljalo posebno o položaju v Palestini.
Abesinski odpor poootnoma strt
Londo. 6. oktobra, c. Angleški konzul iz Go-reja. kjer je bil sedež abesinske vlade, poroča, da je sedaj tudi odpor jugozapadne abesinske armade strt. Ras Imru. ki je zapovedoval tej vojski in ki je bil tudi predsednik vlade v tem mestu, je zbežal iz Abesinije. Angleške oblasti so mu dovolile, da se je lahko nastanil v Ugandi.
Komunistični pretepi v Londonu
London, G. okt. b. Snoči je zopet v vzhodnih predmestjih prišlo do spopadov ined policijo in komunisti. Policija jc morala komuniste večkrat napendrekati. Nemire so izzvali pravzaprav člani črnih srajc, to je angleških fašistov, ki so imeli v Victoria Pare Squareu zborovanje, na katerem jc propagandni šef angleških fašistov William .lovce ostro nastopil proti vladi zaradi nedeljskih dogodkov in celo dejal, (la se vlada pusti terorizirati od rdečih elementov, prod katerimi jc kapituliral. Po zborovanju so napravili fašisti sprevod iu so oh zaščiti policijo korakli po ulicah londonskega vzhodnega predmestja. Delavske množice so jih pozdravile s protifašističnimi vzkliki in dvignjenimi pestmi, t->rcj s komunističnim pozdravom. Policija jc morala razgrniti demonstrante, ki so hoteli napasti fašiste. Nemiri so sc ponavljali vos večer. Črne srajce napovedujejo celo vrsto zborovanj, s čemer hočejo izzivati komuniste. Čujo sc pa, da je vlada trdno sklenila, da ho preprečila vsak na daljni spopad. Šef policijo v Londonu sir Hohcrt Gume je obširno poročal o dogodkih in bo vlada zaradi tega bržkone prepovedala zborovanja na prostem.
Drobne vesti
Zagreb, G. okt. b. Razprava proli obtožencem v Kerestincu se je danes nadaljevala. Zaslišanih je bilo prvih pet obtožencev, ki se branijo, dn niso sodelovali pri teh dogodkih, temveč da so samo opazovali celoten potek iz daljave Zasliševanje se je ob 12. zaključilo iu se nadaljuje jutri ob 8. zjutraj .
Pariz. 6. oktobra. AA. Včeraj popoldne so pokopali v Parizu na pokoj^ališču Pere Lachaise bivšega člana nemškega parlamenta Hermana Weudela, ki je preminul v 52. letu na raku.
Rim. G. okt. b. »Giornale rfllalia« poroča iz. Bukarešte, da bo za romunskega poslanika v Londonu imenovan Vasili Sloica, sedanji sofijski poslanik, na kar da je angleška vlada ponovno pristala. S tem imenovanjem so torej Titulesca definitno odžagali. Iz. Rima poročajo, da bo bivši romunski zunanji minister Titulescu bržkone vslo-pil v romunsko kmečko stranko.
Pariz. G. okt. b. Sovjetska vlnda je v zadnjih dneh storila važne korake za tesnejše zbližanje s Francijo in Anglijo. Narodni poslanec Montagna napoveduje takoj pri sestanku parlamenta interpelacijo v zvezi z odgovorom Francije moskovski vladi.
Zagrebška vremenska napoved. Hladno in nestalno ter oblačno.
Zemunska vremenska napoved. Sneg v gorskih predelih. Temj)eratura bo padla.
ZAPUSTILA NAS JE PO BOŽJEM NEDOUMNEM SKLEPU NAŠA DOBRA ŽENA OZIROMA MATI IN STARA MATI, GOSPA
MELITA PL. KLIMENT
SOPROGA DVORNEGA SVETNIKA V POKOJU
KI JE DANES POPOLDNE OB ŠTIRIH ZATISN1LA SVOJE BLAGE OČI POGREB NEPOZABNE RAJNICE BO V ČETRTEK, DNE 8. T. M. POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI NA POKOPALIŠČE V ŠOŠTANJU
PROSIMO TIHEGA SOZAL.1A LJUBLJANA, ŠOŠTANJ. DNE G. OKTOBRA 1036
RODBINA DR. KLIMENT
Celo „on" je že to opazil!
Ti že zelo dolgo nisi zahtevala denarja za novo perilo I
Kako je to, da je Tvoje perilo vedno tako sneinobelo in kakor novo?
Samo zares dobro jedrnato milo pere perilo čisto, prizanesljivo in sneinobelo:
SCHICHT0V0
LO JELEN
varuje perilo
ZA NAMAKANJE 2ENSKA HVALA
J. Dolenc:
Hermannu IVendetu v spomin
Povsem nepričakovano mi je prišla vest, da Hermana Wendla ne bo več v Jugoslavijo. Res je sicer že 13 let, odkar sem ga poslednjikrat vkH; a takrat je bil tako poln življenja in veselja <.' ■> življenja, da si nisem mogel misliti, da se čez kratko vrsto let smrt tudi pred takim junakom ne bo ustavila. Saj je minilo šele 14 let, odkar je napisal v svoji knjigi Od Belgrada do Bakra, da ta knjiga ni »vodnik po Jugoslaviji, ampak zapeljivka k življenju«. (Ta stavek ima pravi vonj samo v nemščini: »kein Fiihrer durch Siidslawien, sondern ein Verfiihrer zum Leben«.) Danes se pa v duhu poslavljam od njega, ki si ga kar ne morem misliti drugačnega nego vsega nasmejanega, polnega podjetnosti, in skušam slišati še par njegovih besed s pomočjo tega, kar ga je preživelo in ga bo trajno preživelo: s pomočjo njegovih del.
Štirinajst njegovih knjig leži pred menoj na mizi, gotovo samo majhen del tega, kar je neutrudni, kot zrno zdravi in kleni mož napisal v svoji silni marljivosti. O njegovem delu in življenju se bodo pisale knjige. Moje znanje o njem je skromno, moram reči: po večini slučajno. Kar vem o njem. se nanaša na nekaj srečnih priložnosti, ko sem bil v njegovi družbi, in na dober tucat knjig, ki so mi prišle v roko po večini že pred več nego desetimi leti. Pa že te knjige kažejo neverjetni obseg njegovega publicističnega dela.
Najstarejša med njimi je knjiga o Frankfurtu: od leta 1910. Obsega zgodovino tega mesta od 1789—1866. Wendel je rekel o tej knjigi, da si je z njo pridobil duševno domovinsko pravico v Frankfurtu. Kajti rodil se je Wendel v Metzu v Loreni, v mestu z nemškim uradništvom in vojaštvom, a s francosko okolico. Zato mu je bila francoščina domača kakor materni jezik. »Kadar se predajam svojim čustvom, govorim sam s seboj francoski.« Nemška in francoska kultura sta mu bili v podrobnostih znani; skoraj bi rekel tudi: obe 6ta mu bili enako dragi. Zato je bila vedno njegova želja, da pride do sporazuma med tema narodoma. »Es lebe Deutschland! Vive la France! Es lebe die deutsch-franzdsische Venstandigungl« Poleg teh besed stoji datum: 17. febr. 1916. Torej sredi vojne, ko je bilo treba nenavadnega poguma, da je kdo rekel kaj takega. Tudi Wendela je zgrabila svetovna vojna in ga gnala v grozoto razdejanja na zapadnem bojišču. »Če bi moral še enkrat doživeti in videti to, kar sem doživel kot vojak, rajši umrjem.« V teku 1. 1915. je bil menda oproščen vojaške službe, ker je bil že od 1. 1912 poslanec berlinskega parlamenta. V tej dobi je dokončal knjigo o 6vojem ljubljencu pesniku Heineju in jo je izdal s pozivom, naj pripomore do sporazuma med Nemci in Francozi, med dvema narodoma, ki sta po Heineju »izvoljena naroda humani-tete«. Ta ljubezen do Francije mu je tudi kazala pot, ko je moral ob Hittlerjevi zmagi kot begunec zapustiti svoj dom v Frankfurtu. »50 km zapadno od Rena 6e prične Azija,« se je šalil nekoč.
Vseh ostalih dvanajst knjig, ki jih imam izpod Wendelovega peresa, se pa nanaša na Jugoslavijo. Vprašal sem ga, kako je prišel do tega, da se je začel zanimati za naše kraje. »Da sem kot dijak rad prebiral Karla Maya, skoraj ni treba posebej omenjati. Toda dočim dijaki sicer najrajši požirajo čudovite zgodbe iz izvenevropskih dežel, sem jaz sledil pisatelju najrajši po prepadih Balkana in po deželi Škipetarov. Štirinajst let sem bil star, ko je 1. 1908 izbruhnila bosenska kriza in pretila, da sproži vojno med Avstrijo in Srbijo. Moje mnenje je tole: če pride do spora in boja med šibkim in močnnim, je pravica vedno na strani šibkega. Seveda pa tega mnenja ni bilo nemško časopisje. Zato sem se hotel preriniti do resnice, do objektivnega gledanja s tem, da sem začel balkanske razmere študirati na mestu samem. Leta 1909 sem potoval prvikrat na Balkan, nato pa še tri leta zaporedoma: 1910, 1911 in 1912. Naučil sem se srb-skohrvaškega in bolgarskega jezika, prepotoval Srbijo, Črno goro, Bolgarijo, evropsko Turčijo, in sicer ne vedno prav udobno: iz Prizrena sem jahal v Skader še ob času turške vlade, ko je po teh gorah ravno divjal upori«
Koliko je že pred vojno in med vojno pisal o Balkanu po revijah, časopisih, morebiti celo v obliki knjige, mi ni znano. Bržkone ie pa prva
knjiga o balkanskih problemih izšla šele v septembru 1918 pod naslovom: Stidosteuropaische Fragen, kjer govori prvi članek o vstajenju južnih Slovanov.
Ne bom našteval njegovih ostalih del, ki je ž njimi prikazal Srbe, Hrvate in Slovence v simpatični, mikavni, a vendar realistični luči; saj je znaten del teh spisov omenjal že »Ponedeljski Slovenec«. Opravljal je s tem koristno delo, kajti bil je prepričan, da je med vsemi vzroki sovraštva med narodi najvažnejši vzrok: nevednost. In ta ie bila med Nemci glede južnih Slovanov velika; po Wen-delovih besedah je med Nemci že kar strokovnjak za jugovzhodne probleme tisti, ki ne zamenjava Slovenije in Slavonije. (Danes bo bržkone v tem oziru že nekoliko drugače.) Wendel je pa veroval s Prešernom, da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, in je za zmago tega načela živel in se boril. Orožje za ta boj si je nabral ob pogostih potovanjih po naši državi. Tako sem ga srečal v Ljubljani 1. 1920, 1921, 1922 in 1923.
Na teh potovanjih je videl in slišal zelo mnogo. Imel je dragoceno lastnost, ki mu je omogočala, da je zvedel stvari, ki bi bile drugemu ostale prikrite: bil je izredno ljubezniv družabnik, kavalir v najboljšem pomenu besede. Kamorkoli je prišel, se je zbirala okoli njega vrsta slovstvenih, po tudi političnih delavcev in večeri, ki jih je kdo preživel v njegovi družbi, so nepozabni. Vodil je razgovor s svojim obširnim znanjem, s svojo do-
vtipnostjo, s preprosto domačnostjo. Če prebiraš njegova dela, se čudiš, kako je bil ta mož doma v leposlovju, v zgodovini, v gospodarskih vedah, v sociologiji, v politiki. Morebiti pričajo njegovi spisi še preveč o silni erudiciji, zato so mnogi širšemu krogu bralcev skoraj nedostopni. Zato tudi nekatera njegova dela niso imela uspeha na knjižnem trgu. Ko je izšel koncem leta 1920 njegov Risorgimento s Krekovo biografijo, mi je sporočil, da se je Jugovzhodno-evropskih vprašanj prodalo v prvem letu 383 in v drugem letu celih 71 izvodov; zaslužil pa je pri knjigi 383 mark in pol. (In marka je pomenlia takrat prav malo!) Tudi glede Risorgimenta ni pričakoval denarnega uspeha. »Pa če bi stal danes, ko vem, kako malo zanimanja je med javnostjo za take knjige, pred možnostjo, da bi Siidoisteur. Fragen in Risorgimento napisal ali pustil nenapisane — obe bi zopet napisal.« Zadnje besede je podčrtal in se odločno in zavestno uvrsti! med tiste pisatelje, ki pišejo iz notranje potrebe in ki zaradi tega morajo pisati, stoječ v službi človeštva; uvrstil se je med ljudi, ki jim je ideja več nego korist.
Ne bi bilo prav, če bi ob Wendelovi smrti I ne omenili znanega dejstva, da mu od slovenskih mož ni bil nobeden tako blizu, tako znan kakor Krek; nikogar ne omenja tolikokrat v svojih spisih. Marsikako duševno sličnost je imel s Krekom; celo slika mladega Kreka je nekoliko spominjala na Wendela v njegovih najboljših letih. Umrla sta oba skoraj isti dan in v enaki starosti: \Vendel je doživel 52 let in 7 mesecev, Krek pa dober mesec manj nego 52 let. Nista morda celo oba umrla za srčno boleznijo?
Minister dr. Korošec na Igu
Ig, 5. oktobra.
V ponedeljek okoli pol 6 popoldne se je nenapovedan pripeljal na Ig naš slovenski voditelj notranji minister dr. Anton Korošec. Oglasil sc jc tudi v prostorih gospodinjskega tečaja, ki se že drugi mesec vrši na Igu. Kakor blisk se je raznesla novica po vasi o tem obisku. Čeprav je bil g. minister šele dobro uro na Igu, se je pri cerkvi zbralo polno ljudi. Mladina je pritekla s prižganimi lampijoni. Pevski zbor prosvetnega društva jc zapel v pozdrav voditelju slovenskega naroda »Hei Slovenci« in »Slovenec sem«. V imenu krajevne organizacije JRZ je pozdravil narodnega ljubljenca predsednik g. Mirko Merzelj. Ižanci smo bili tako iznenadeni, da bi komaj ver-
jeli, da nas je v resnici obiskal naš voditelj in zastopnik največje državne oblasti. Ko smo sc na lastne oči prepričali, da je to res, tedaj jc zado-ne!o iz vseh src in grl: »Bog živi našega voditelja dr. Korošca, ki je ljubljenec vsega slovenskega naroda!« Nepozaben bo ostal ta lep večer, ko smo vsaj za nekaj minut imeli v svoji sredi njega, ki ga ljubimo in spoštujemo. Mi Ižanci dobro vemo, kako se nam je godilo v prejšnjih mračnih letih. Preganjana in zatirana jc bila ogromna večina Slovencev in njihov voditelj. Pa tudi dobro vemo, kdo nam je bil v dTužino in deželo prinesel svobodo in zakonitost. Zato jc naravno, da ljudstvo vzkipi od veselja povsod, kjer sc prikaže njegov vodnik.
rešil družino iz ognja
Ljubljana, 6. oktobra.
Danes je ljubljanski reševalni avtomobil prepeljal v ljubljansko bolnišnico 13 letnega Ludvika Bartola, posestnikovega sina iz Drage pri Čabru. Ta deček je dobil hude opekline po vsem telesu, ko je v petek ponoči gorela hiša njegovega očeta posestnika Ivana Bartola. Deček je spal v podstrešju ter je sanjal, da je sredi goreče poslopja. Od strahu se je zbudil ter videl, da res gori krog njega. Deček je hotel naglo skočiti iz poslopja na prosto, hkrati pa se je spomnil, da leže v pritličju hiše njegovi starši ter trije mlajši bratci in sestrice. Deček je stekel navzdol ter s krikom zbudil vse. Medtem pa je že plamen prodrl do družinske spalnice. Čeprav je bil denček sam hudo opečen, je
imel vendar še toliko moči, da je odklenil vežna vrata, skozi katera se je družina rešila v samih srajcah. Mali Ludvik je, čeprav je trpel grozne bolečine, stekel še do sosedov ter jih opozoril na nevarnost in jih prosil pomoči. Medtem pa je hiša že do kraja pogorela z vso živino, vsemi pridelki in pohištvom. Prebivalci hiše niso rešili prav nič drugega kakor srajce na sebi. Opečenega dečka je pregledal zdravnik, ki je ugotovil, da so opekline smrtnonevarne. Ker pa se je sedaj stanje dečku obrnilo na boljše, je bil deček prepeljan na zdravljenje v ljubljansko bolnišnico, dočim poprej prevoza ne bi prenesel.
Junašekega dečka in obubožano družino priporočamo usmiljenim srcem.
Danes premiera duhovite družinske veseloigre!	zabovn« vsebina
.„ _ .	•• j	•	v	Izvrstni Igralci
Prijatelj moje zene
TtlCO Llngen KINO MATICA Telefon 21-24	smeha
Nov paviljon bolnišnice v Mariboru
Ljubljana. 6. oktobra. V petek, 2. oktobra je bila druga licitacija za zgradbo novega razsežnega paviljona mariborske banovinske bolnišnice. Med drugimi je ponudilo gradbeno podjetje Emil Tomažič iz Ljubljane 4.8% popusta na preračunano vsoto. Ker so bila težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela za ta paviljon preračunana na 2,289.000 Din, je gradbeno podjetje Tomažič izlicitiralo dela za 2,179.000 Din. — Davi je gospod ban dr. Marko Natlačen to licitacijo potrdil in bo podjetje v kratkem začelo na vrtu bolnišnice s prvimi težaškimi deli. Tako bo tudi Maribor pridobil lepo in moderno urejeno bolniško zgradbo, ki bo prihodnjo jesen že lahko sprejela lepo število bolnikov.
Zgodaj smo dobili sneg
Ljubljana, 6. oktobra. Mrzlo in neprijetno presenečenje simo doživeli danes. V letošnji jeseni smo namreč dočakali — mnogo prezgodaj — prvi sneg. Krimske gore so bile že od srede prejšnjega ledna pod snegom. Kamniške in Julijske planine pa so se že več dni bleščale s svojim snežnim plaščem. Nihče ali le malokdo pa je pričakoval, da bo snežilo v kratkem tudi v dolinah. Saj je še vse drevje v zelenju in ako ne bi bilo v nedeljo zjutraj tako ostre slane, bi še sedaj imeli jesensko cvetje.
Ponoči pa so začele padati iz vlažnega ozračja nad ljubljanskim poljem prve snežinke, ki so se
„ORLOVO GNEZDO" JUTRI velika premiera v KINU UNIONU! „o LOVO GMEZDO"
Oče in sin — dve ponosni naravii Oče in sin — trmoglava v odločitvah dokler ni povzročila usoda, da je slep starec — spregledal t
PREKRASNA — NEPOZABNA VSEBINA!
GRAD HUBERTUS
Najlepši film tezone • po nemSkem rom. L. Ganghoferjal
V najlepših predelih bavarskih visokih Alp, v prostranih gozdovih nepotvorjene narave se odigrava drama, ki jo boste pomnili vse s voje dni!
proti jutru vedno bolj gostile. Toda to ni bil tak sneg, kakor se ga vesele smučarji. Sneg je padal namreč med dežjem ter se sproti topil na tleh. Po cestiščih so nastale velike mlakuže in le na travnikih in na strehah je sneg deloma ostal. Zanimiv je bil pogled na travnike, kjer je še sedaj gosta zelena, dasi nizka trava Vlažni sneg ni mogel popolnoma pokriti zeleni htravnikov, tako, da je na njih nastala neka čudna belo-zelena barva. Pod drevjem pa snežinke sploh niso dosegle tal, ker so obvisele na polnih kronah dreves. V Ljubljani je marsikatero drevesce moralo žrtvovati vejo, ki se je pod težo snežink nalomila.
Snežilo je danes ves dan. in kakor kaže nebo, še ni voljno, da bi prenehalo pošiljati svoje male zimske poslanke, snežinke, na zemljo.
Nesrečna smrt pod hlodi
Maribor 6. oktobra.
Na lanžcvem vrhu pri Ribnici na Pohorju sc ie zgodila smrtna nesreča ki jc vzela očeta šesje-rim nepreskrbljenim otrokom. V gozdu poscstnicc Rozc Podlesnikovc je bil zaposlen 43-lctni Jurij Jamnikar kot drvar. Lupil jc posekane smrekove hlode ter jih po drči spuščal v dolino. Zvečer pa lamnikarja ni bilo domov. Vsi prestrašeni so ga domači pričakovali vso noč, zjutraj pa se je odpravil njegov 14-lctni sin iskat očeta. Našel ga je v dolini, kjer so sc ustavljali hlodi, katere jc spuščal po drči. Ležal je mrtev med hlodi, ki so ga pobili do smrti. Najbržc jc Jamniknrju pri spuščanju hlodov spodrsnilo da jc padci v drčo ter ga jc deblo potegnilo za seboj
Naši mladinski listi
Naša mladina se je zopet zbrala [>o šolah, zopet je iz prostosti, ki jo je v poletnih mesecih uživala v preprosti naravi, na polju in ob vodah, sedla h knjigam, k viru omike in izobrazbe in vzgoje.
Pa danes ta dan nikakor ni zadosti, da bi bile te knjige samo šolski učbeniki. Današnja doba je marveč taka. da terja že od mladine, da živi z njo, da se briga za napredek in kulturo, ki pa ju ne more črpali samo iz prečesto zastarelih. še večkrat pa celo suhoparnih šolskih knjig. Podobnih kulturnih, zlasti umetniških tokov naj mladina išče ne toliko v učbenikih kolikor v svojih mladinskih listih. Če je naloga prvih predvsem ta, da mladino znanstveno izobrazuje, je pa nasprotno glavni namen mladinskih listov, da jo vzgajajo k lepemu in plemenitemu, da ji kažejo pot v umetnost, ki igraje vzgajn, da jo seznanjajo z najnovejšimi iznajdbami in odkritji prav v vseh področjih današnjega bujnega in hitrega življenja, dn ji torej nudijo zanimivosti in skrbe za njeno dobro voljo.
Temu namenu ustrezata za našo mladino lista »Vrtec< in »Luč«. Ker se nam zdi da premnogi ne razumejo povsem pomena dveh naših mladinskih listov, moramo na tem mestu poudariti, da je »Vrtec«, ki letos kot najstarejši slovenski mladinski list stopa že v 07. leto svoje starosti, namenjen po svoji vsebini predvsem dečkom in deklicam od 9. do 14. lela, torej mladini v višji narodni šoli, meščanski šoli in v prvih dveh razredih naših gimnazij, medtem ko je »Luč« pisana za otroke od 7. do 11. leta. »Vrtec« je urejevali sedaj predvsem leposlovno, »Luč« nabožno. Iz prvega in drugega je jasno, da sta oba lista naši mladini potrebna, življenjsko opravičena. Zalo vabimo slovenske katoliške starše, da takoj zdaj, še v začetku šolskega leta naroče svojim otrokom ta dva lista, mlajšim »Luč«, odraslejšim »Vrtec«, saj je naročnina smešno nizka: »Vrtec« stane za vse leto lo Din, »Luč« pa samo 5 Din. Mislimo, da bodo starši to malenkost že utrpli, saj bodo za bore nizko ceno nudili svojim malčkom prav lepo, vzgojno in zabavno berilo Posebej opozarjamo na zanimivo uvodno povest »Tonca iz loncat, ki jo bo prinašal »Vrtec« izpod peresa pisatelja iu pesnika dr. .lože Lovrenčiča, pa še na popis letošnje olimpijade v Berlinu, ki ga bo vse leto pisal učitelj Janko Sicherl. Uredništvi bosta tudi poskrbeli da bosta oba lista lepo in bogato ilustrirana. Poleg staršev želimo, da se za širjenje naših listov zavzamejo tudi vzgojitelji naše mladine, diihnvniki-kateheti in učiteljstvo! Saj so dol-v žili tudi ti, da skrbe za pravo, plemenito razvedrilo slovenski mladini, ln to nudita vprav naša lista »Vrtec« in >Lučc. — II koncu naj povemo še to, da tisti, ki želi podrobneje spoznati ta dva lista, utegne dobiti pri upravi vse zadnjo letnike, lepo vezane, sVrtecr po 20 Din, »Luč« pa po 10 Din posamezen letnik. Na to zlasti opozarjamo šolska upraviteljstva in šolsko knjižničarje.
Celie
& Uspešna bilanca fantovskega odseka KPD v Celju. Med naijdclavnejše katoliške organizacijo v Celju spada brez dvoma fantovski odsek KPD, kar jc pokazal redni letni občni zbor, ki sc je vršil v nedeljo, dne 4. oktobra zjutraj v Orlovskem domu. Občni zbor ki sc ga jc udeležilo veliko število članstva, jc otvoril in vodil predsednik g. dr. Zdravko Kalan, ki jc v uvodnih besedah povdaril, da jc sedanja vlada dala slovenskemu katoliškemu narodu zopet nazaj prosvetno društva in s tem tudi omogočila delovanje fantovskih odsekov.
Iz poročil posameznih odbornikov jc razvidno, da šteje odsek 124 članov. V njegovem okrilju deluje več sckcij. Odsek prireja redne 14 dnevne sestanke, pri katerih sc jc v pretekli sezoni razpravljalo o notranjih organizatoričnih zadevah, vršila so sc predavanja iz zdravstva, socijalnega vprašanja, ekonomije, narodnega vprašanja itd. Predavanja so bila vedno zelo dobro obiskana. V okviru odseka gojijo fantje tudi petje, gimnastiko, lahko-atlctiko, šah in plavanje. Odbor jc dobil razrcšnico. Pri volitvah jc bil izvoljen nov odbor z dosedanjim delavnim predsednikom, odv. koncipijcntom g. dr. Zdrav-kom Kalanom na čelu. V odl>oru so šc gg. Dimcc Maks, Božič, Vrabl Vanči, Vodušck Ivan, Vcbcr Viktor. Duhovni vodja jc mestni kaplan g. Babšck. Pri programu za delo v bodoči sezoni, sc jc določilo, da bodo redni 14 dnevni sesti.nki in siccr za mesto in okolico ločeno. Ustanovile se bodo posamezne sekcije, tako pevska, lahko-atletsko, plavalna, šahovska, glasbena itd. Občni zbor jc dokazal, da sc zbiro v fantovskem odseku nov kader bodočih katoliških mož.
& Kino Metropol. Danes »Dušica Hožamarija« in najnovejši Foxov tednik.
er Veliko zanimanje za gostovanje ljubljanskega Narodnega gledališča. V nedeljo smo poročali, da jc uprava Mestnega gledališča razpisala abonma za sezono 1936-37 in naznanila, da bo otvoritvena predstava v sredo, dne 14. oktobra in siccr s Puccinijevo opero Madamc But-tcrIlY. Dejstvo, da sc bo po dolgem času enkrat otvorila gledališka sezona v Celju z opero, jc napravilo med ccljskim občinstvom najboljši vtis. Tako za prvo gostovanje kakor za vse na-i slednje predstave vlada med ccljskim občinstvom veliko zanimanje Doscdoj smo bili vajeni ob začetku sezone da jc uprava Mestnega gledališča vsako leto napravila nekak program za celo sezono, ki se po nikdar ni izvršil v taki meri, kakor sc jc od začetka obljubljalo, zato jc samo ob sebi razumljivo da občinstvo ni bilo zadovoljno. Sedanja uprava mestnega gledališča v Celju noče gledališki publiki ob I ju bo vati v začetku sezone vseh mogočih stvari ker nc vc.ičc bi sc mogle v toki meri vse obljube tudi i/polnili. Zato bo občinstvo pač razumelo in upoštevalo sedanje razmere in delo. Uprava Mestnega gledališča se bo držala točno pogojev, ki so bili •navedeni pri razpisu abonmaja, to jc, da bo nudila občinstvu 6 dramskih in 2 operni predstavi Katera dela sc bodo vprizorila, sc bo pa odločalo od časa do časa v sezoni..
Drobne novice
Koledar
Sreda, 7. oktohra: Marija, kraljica sv. rožnega venca; Justina.
Zadnji krajec ob 13.28. Herschel napoveduje veliko dežja.
Novi grobovi
-f-V Rečici ob Savinji je umrl včeraj zjutraj zadet od kapi v 06 letu starosti gospod Fiirst Anton. Pokojni se je udejstvoval posebno na zadružnem polju in je bil ustanovitelj ter član Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji in ustanovitelj ler skozi 31 let voditelj Ljudske hranilnice in posojilnice istotam. Zaslužnega moža bomo spremili v četrtek, dne 8. oktobra, ob 10 dopoldne na njegovi zadnji poti na domače pokopališče v Rečici oh Savinji. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje.
-J- V Rušah je umrla obče znana in priljubljena gospa Antonija Lashaher. Pokojna je bila velika dobrotnica ruške cerkve. Pogreb pokojne bo v četrtek popoldne. Naj v miru počiva!
Osebne vesli
Poročila sta se v znani romarski cerkvi v Zagorju pri Lisični Tone Ašič in Rezka Pribo-žičeva. Poročil ju jc nevestin brat zagorski župnik g. Jurij Pribožič. Oba novoporočcnca sta dolgoletna cerkvena pevca. Obilo sreče!
Za gojence v nižjo šolo vojaške akademije so sprejeti naslednji kandidati: Beno Firm, Feliks Kosec, Zdravko Kolarski, Danijel Hlačjik, Jožef Saje. Karlo Kovač, Juro Mihavec, Frančišek Roža-nec, Miroslav Darer, Dušan Putnik, Jožef Gutov-nik. Mihael Zupčevski, Georgij Korobkin. Valeri-jan Bjelik, Miroslav Puppis, Zvonimir Friedel, Me-lod Kraigher, Ivan Šušterič, Janez Ribenših. Edvard Mikolič, Zvonimir šoštarič, Peter Behaker, Vladimir Blahovič, Ervin Reiner. Ivan Čuk, Krsto Kovač, Aurel Judt, Miroslav Budišin, Ivan Netron-zal, Ivan Škorjanc, Viktor Gavrilov, Marijan Zidar, Daniel Berger, Anton Jancer, Nikolaj Kaler, Ivan Gros, Danko Flego, Fran Kofler, Avguštin Kenk, Ivan Železnik, Karlo Babič, Jure Santini, Vladimir Fristacki, Janez Velkavph, Edvin Bos-nar, Stanislav Kovačič, Franjo Srša, Branko Tot, llinko Albaneze, Franc Ivanuša, Josip Varelija, Anton Ažman, Peter Kešelj, Leon Zaplatil, Otmar šprah, Franc Marinič, Franjo Lampe, Rudolf Buk-vič, Pavem Ivanuša, Fran Provaznik, Dinko Pon-gračič, Josip Lovrič in Dragotin Kesner. — Za gojence v nižjo šolo intendantske akademije so pa sprejeti Karlo Kučera. Bruno Ilomen, Josip Konja, Josip Čataj, Mirko Zorč, Ervin Schweiger, Vladimir Mesec, Vladimir Mavrovič, Olo KraSovec, Lov-ro Kelez in Mirko Tarana.
Svoji k svojim!
Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	Obletnica smrti kralja Aleksandra in šole. Kr. hanska uprava, prosvetni oddelek, obvešča ravnateljstva in upraviteljstva vseh šol, da v smislu ravnokar došlega ministrskega razpisa P. Kr. 41.11!) z dne H. oktobra opravijo vse šole spominsko slavnogt 9. oktobra, na dan druge obletnice smrti viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Postopati je, kakor je bilo lani odrejeno (cerkvena svečanost in komemoracija v šoli). Po spominski slavnosti je dan pouka prost.
—	Licitacija za nov most pri Jelovcu. Ker
gradbena dela na novi železniški progi Šl. Janž-Sevnica lepo napredujejo in so postajna poslopja tako v Tržišču kakor tudi v Jelovcu že popolnoma dograjena, je bila razpisana za 31. oktober licitacija za zgradbo novega železobetonskega mostu n!i dovozni cesti pri postaji Jelovec. Most bo šel čez Mirno in bo vezal že obstoječo cesto, ki gre po desnem bregu reke Mirne s postajo Jelovec na levem bregu Mirne. Gradbeni stroški za ta novi že-lezobetonski most so preračunani na 615.000 Din.
žrtvam državljanske vojne v Španiji, četudi z najmanjšim darilom v gotovini. Darila naj se pošiljajo na naslov Glavni odbor društva Crvenog krsta, Beograd, Simina ulica št. 19 s poštno nakaznico ali poštno položnico št. 50.319, na katerih naj bo besedilo »Za španski Rdeči križ«. Prejeta darila bo poslal Glavni odbor preko Lige društev Rdečega križa za deco pogrešanih borcev in beguncev.
— Zgodovinsko mesto Ptuj in vinorodne Haloze so obiskali v nedeljo, dne 4. oklobra izletniki pod vodstvom združenja žel. uranikov iz Ljubljane ler bili pri tem deležni res prave gostoljubnosti in naklonjenosti, katera se je še posebno stopnjevala s prisotnostjo mestnega župana g. dr. Reineca, predstavnikom voj. oblasti kapet. g. Božičem ter zastopniki oblasti in društev, celokupnega žel. stanu iz Ptuja pod vodstvom postajenačelnika g. Ker-žarja. Združenje izreka zahvalo za to veliko naklonjenost, ki je najlepše vplivala na potek izleta. — Predsednik: Jenko Jože; predsednik prireditvenega odbora: Parma Bruno
KINO KODELJEVO Telefon 31-62
Danes in jutri ob 20.30 George O' Brien v filmu
Junak nad Junaki
—	Huda avtomobilska nesreča, čonča Vin-ccnca, 43 letnega dninarja iz Cerovca pri Sv Juriju ob j. ž. je v nedeljo zvečer pri gostilni Bo-lolcn v Rogatcu povozil neki avlornobil Conču je počila lobanja, zlomil si je nekaj reber in se poškodoval po obeh rokah.
—	Žrlev surovega napada. V ponedeljek sta v Dolu pri Hrastniku napadla dva neznanca dol-skega župnika. Eden izmed napadalcev je imel v rokah nož. Župniku je priskočil na pomoč 40-letni mesar Štravs )ože z Dola pri Hrastniku. Štravs jc pobral palico in začel udrihati po napadalcu, ki je imel v rokah nož. Med mahanjem sc je Stravsu palica zlomila, nato je pa napadalec zabodel Siravsa v levo nogo z nožem, ga močno poškodoval nato pa s svojim tovaiišcm izginil.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod,
Offl. recr. S. br. 30471/35.
—	Avto podrl voznika. V Spodnjih Dupljah pri Kranju je včeraj neki ljubljanski avtoniobiiist podrl s svojim vozilom 55 letnega hlapca Jožeta Vogelnika iz Bistrice pri Bledu. Vogelnik je peljal z dvema konjema dvovprežen voz, ko je za njim privozil Ljubljančan z avtomobilom. Avto je podrl Vogelnika, ki je dobil poškodbe po obrazu in telesu ter si zlomil levo nogo. Avtoniobiiist je ponesrečenca sam prepeljal v bolnšnico v Ljubljano.
—	Neznan blaznež. Tc dni jc sprevodnik na tržaškem vlaku blizu Brezovice našel čudnega potnika ki je imel vozni listek do Litije, peljal sc jc pa v nasprotno smer. Potnik je imel na sebi obleko, kakor jo nosijo gojenci nekaterih zavodov ter se jc obnašal prav čudno in zmedeno. Sprevodnik jc spoznal, da ima opravka z blaznežem. Železničarji so blazneža izročili orožnikom, kii so ga privedli v Ljubljano. Na policiji jc mož pripovedoval, da mu jc ime Vinko Oobcc, da je doma iz okolice Rogaške Slatine ter du ima starše v Celju. Policija poizveduje, iz katerega zavoda jc pobegnil.
—	Koralni introiti in komunije za največje in nekatere praznike. Priredila dr. Fr. Kimovec in St. Premrl; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena partituri je 20 Din; glasovom po 10 Din. — V drugi, nekoliko predelani izdaji (g. Kimovec je namreč svoje še bolj priprosto v tej izdaji harmoniziral, kakor v prvi) je izšla partitu-ra. Splošno se opaža, da se koral pri naših cerkve-
— Povečanje zdravilišča Topolšrica. V državnem zdravilišču Topolščica bodo letos preuredili več poslopij in jih tudi povečali. Tako je bila te dni oddana jx>djetniku Ivanu Slokanu iz Ljubljane zgradba prizidka h gospodarskemu |>oslopju v zdravilišču. Podjetnik je ta dela prevzel za 90.000 Din. Hkrati so bila oddana istemu podjetniku zidarska dela za povečavo poslopja Berče v zdravilišču Topolščici. To adaptacijo je podjetnik prevzel za 74.000 Din. Z obema zgradbama bo začelo gradbeno podjetje v najkrajšem času.
Blago za ——————————
moške suknje
Največja in najlepša izbera in naisolid-nejše cene !
Zlender
Ljubljana Mestni trg 22
Vas postreže najbolje!
— Podpora Rdečega križa za ranjene, holnikn in otroke v Španiji. Radi izredno ostre državljanske vojne v Španiji je zelo težko stanje mnogoštevilnih ranjencev, bolnikov in beguncev. Mednarodni komite Rdečega križa je jioslal sporazumno z Ligo jdrušlcv Rdečega križa svojo komisijo v Španijo,Uda nudi pomoč ranjencem in bolnikom obeh vojskujočih se strunk, kakor tudi beguncem, posebno pa otrokom. Potrebna je hitra in izdatna pomoč. ■Naše društvo je poslalo preko Mednarodnega komiteja kot prvo pomoč 20.000 Din. V minulih vojnah so bili deležni mnogoteri naši ranjenci in bolniki, kakor tudi begunci tuje pomoči ter so bili v mnogih slučajih na ta način rešeni. Zato je potrebno pomagati sedaj tudi nesrečnim
Vzorec, kakovost in ceno,
ki ugaja — vse to dobite, če kupujete naše blago.
Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180" — dinariev po metru
VLADA TEOKAROVIČi KOMR
p n p n č i n
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišie 4 in v vsakem veijem mestu Jugoslavije
Ljubljana
0 Sv. maša zadušnica za dr. J. E. Kreka se bo brala ob devetnajsti obletnici njegove smrti v četrtek, 8. oktobra, ob 7 v frančiškanski cerkvi.
O Društvo Sedejeva družina v Ljubljani sklicuje za četrtek, dne 7. oklobra 1936, ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma, Ljubljana. Komen-skega ulica 12, I, nad., zborovanje priseljenih duhovnikov, članov SKAS, učiteljev itd. Na programu bosta dva važna referata in druge zadeve organizatoričnega značaja. Odbor.
KINO UNION Teleion 22-21
Danes posledn)ti! Veseloigra veselega humor)a
Inkognito
GUSTAV FROHLICH - HANSI KNOTECK
KINO SLOGA Te eton 27-30
STAN LAUREL ln OLIVER H A R D Y
Neustrašna tovarna
Burka, kakršne te dolgo nI bilo v Llubljam
KINO Mane A Tel. 21-24
PAUL HbRBIGER, LlL DAGOVER, THEO LINGEN
Prileteli moje žene
Premiera! Duhovita komedija i url smeha i
OBVESTILO Uljudno obveščam svoje cenj. goste, da bo od danes pa do prihodnje pomladi moja restavracija v hotelu „Bellevue" zaprta.
Zahvaljujem se dragim gostom za naklonjenost in prosim, da bi se med tem časom poslužili moje restavracije in kleti v Grand hotelu Union, kjer bodo enako z vso pazljivostjo dobro postrežem.	Udmi p $terk.
nih zborih ne goji več s tistim ognjem in ambicijo, kakor svojčas. Pri slovesnih mašah se introit in komunij komaj še recitirala, ali pa se sploh izpustita. Kje je vzrok, da se je koral tako opustil? V naši ljubljanski orglarski šoli se koral temeljito poučuje; tu torej ni iskati vzroka. Cerkveni predstojniki bi morali strogo paziti, da se slovesna služba božja vrši natančno po liturgičnih predpisih, pa naj jo poje en sam duhovnik ali pa s številno asistenco. Slovesna služba božja se mora vršili v smislu papeževega »moto proprio«. Peti ali pa vsaj recitirati se mora introit in komunij, da ne govorimo še o gradualu in ofertoriju. Nekateri organisti si dovoljujejo že tako rekoč, da pojo pri slovesnih mašah mesto graduala in ofertorija, kakšno prazniku primerno pesem, kar v domačem jeziku; to razvado moramo še posebno grajati. Kaj bi rekli naši zaslužni borci in pijonirji cecilijan-ske ideje, (Gnjezda, Forster, Sattner in drugi to-zaslužni možje), ki so se borili, da so vpeljali v naše cerkve z veliko težavo pravo lilurgično in cerkveno glasbo in odpravili hiši božji neprimerno trivijalno. Ali je plod naših idealnih prvih sejalcev zadušilo trnje in osat? Koral mora imeti na naših cerkvenih korih prvo mesto. Slavni Wit, veliki in najzaslužnejši reformator cerkvenc glasbe pri Nemcih, je na nekem zborovanju, ko je koral zagovarjal in branil, ter so mu drugi zborovalci tozadevno oporekali, dejal: »Gospodjel Dajle mi priliko, in videli boste, da bom z ubogim in zani-čevanim koralom pobil celega Beethovna.«
Priporočamo torej našim cerkvenim predstojnikom, organistom in cerkvenim pevovodjem, da se strogo drže liturgičnih predpisov v smislu papeževega »motto proprio« gjede cerkvenega petja in prično gojili koral zopet z isto vnemo in ljubeznijo, kakor so ga gojili naši prednamci — glasbeniki.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite /mirni na prazen želodec kozarec naravne »Pranz losel grenčice*
Predstave ob 16, 1915 in 21 15 uri
O Mladinski instru mentalni koncert v Mostah bo ludi za letošnjo jesen priredilo Cerkveno-stavbeno drušlvo v nedeljo, 11 oktobra ob pol 5 pop. v Ljudskem domu Sodelujejo moščanski dečki v starosti od 7 do 14 let pod agilnim in sposobnim vodsivom g. Bluermana. Vsak, kdor je slišal prva dva koncerta bo gotovo rad pri-hitel tudi na ta koncert. Zlasti ljubljanske ljubitelje mladinske glasbe toplo vabimo!
0 Klub železničarjev JRZ Ljubljana sklicuje v pelek, dne 9. t. m. ob 16 v hotelu Metropol v Ljubljani širšo sejo klubovega odbora in zaupnikov. Vabijo se vsi odborniki in zaupniki iz Ljubljane in zunanjih klubov, da se seje udeleže.
0 Gostilna »Činkole«; toči prvovrstno dolenjsko »Portugalko« iz Severjevih goric in Plzensko pivo »Prazdroj« stalno vsak dan.
Blago za"
domske
plašče,
Največja in najlepša izbera in naisolid-nejše cene I
Ziendei
Ljubljana ■ Mestni trg 22
Vas postreže najboljel
© Strokovni ogled mestne šolske palače za Bež.igradom priredi Združenje jugoslovanskih m-ženjerjev ir arhitektov — sekcija Ljubljana — v petek, dne 9. okto-bra t. 1 popoldne. Zbirališče ob 15 pri šoli na Vodovodni cesti. Vabljeni so člani in po njih vpeljani gosti.
© Šahovski klub »Lovšin« ima svoje redne igralne večere vsak torek in četrtek v klubovem lokalu gostilne »Lovšin«, Gradišče 13 Obvezno za člane, vabljeni pa so tudi vsi prijatelji šaha.
O Dopisni tečaj eseperanta vam nudi možnost, da se v 2 mesecih naučite tega važnega jezika doma. Pišite po ponudbe na naslov: Espe-rantsko društvo »Zelena zvezdac, Ljubljana, hotel Metropol.
Kralja smeha
Stan Leure! in Oliver Hardy
v sijajni burki — smejali se boste celi 2 uri
Neustrašna tovariša
Premiera ! KillO Sloga Tel. 27-30
© Opozarjamo na konjske dirke, ki bodo v nedeljo, 11. oktobra, na vojaškem vežbališču na Fužinah.
0	Ogenj v Knezovi pisarni. V pisarni tvrdke Knez, na Gosposvelski ccsti, je včeraj zjutraj okoli tričetrt na 6 nastal ogenj. Plamen ie opazil stražnik na bližnem križišču, ki jc udri v pisarno ter naglo pogasil ogenj, obenem pa poklical tudi gasilcc, ki so prihiteli z gasilskim avtomobilom. Zgorel jc en zvezek leksikona, mala miza ter nekaj vreč. Skoda znaša nekaj sto Din. Kako je požar nastal, ni znano.
1	Notnn službi) imajo Irkama <1 r. Krnel., Tyrševa cesta 41; mr. Ti-nkoc./.y ded., Mcnt.nl tri? t in nir. l'Htur, Selen luirgova ulica 7.
£Waniko gledaUšfe
Maribor
□	V Mariboru sneži, kakor sredi zime. Včeraj
ponoči je začel naletavati v Mariboru in okolici med dežjem sneg, čez dan pa je včeraj snežilo, kakor sredi zime. Bela odeja je prekrila že dopoldne Pohorje do vznožja ter vse griče Slovenskih goric. Tudi v dolinah se je popoldne sneg prijel. Zaskrbljeni so zlasti vinogradniki saj še skoraj nikjer niso potrgali grozdja. Boje se, da jim bo slabo vreme ob času trgatve vzelo še to, kar so jim pustile letošnje nesreče in bolezni.
□	Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, 11. t. m. ob 6. uri zjutraj v cerkvi Matere Milosti sveto mašo s skupnim obhajilom. Vabimo vse članice in člane, da se te pobožnosti v obilnem številu udeleže z društvenimi znaki. — Odbor.
□	Lep pogreb je imela, v ponedeljek pokojna kapiteljska gospodinja Antonija Parašuh, ki je umrla v bolnišnici za posledicami padca. Na zadnji poti jo je spremljalo šest duhovnikov, pokopal pa jo je stolni dekan dr. Cukala ob asistenci stolnih kanonikov Janežiča in dr. Žagarja. Spremljala jo je ogromna množica ljudi, v sprevodu je bila Krščanska zveza, pevsko društvo «Maribor« pa ji je ob odprtem grobu zapelo pretresljivo žalostinko.
□	Smrt blage žene. V Rušah je umrla v visoki starosti 73 let vdova po pokojnem nadučitelju in županu gospa Antonija Lasbacher. Pokojnico, ki je bila spoštovana in priljubljena kot izredno blaga gospa, bodo pokopali v četrtek popoldne ob 15. na pokopališču v Rušah. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje!
□	Mladinski gozdni tek. SSK Maraton priredi v nedeljo, 11. t. m. mladinski gozdni tek. Proga bo izpeljana v okolici Treh ribnikov. Udeleženci se zberejo ob 14. na Livadi, od koder gredo skupno na start. Klubi se opozarjajo, da pošljejo pravočasno svoje prijave.
□	Krajevni odbor Združenja invalidov v Mariboru izreka najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so omogočili dobrodelno invalidsko tombolo. Zlasti se zahvaljuje vsem trgovcem, obrtnikom in podjetnikom za velikodušno podarjene dobitke.
□	Madjarska reprezentanca v Mariboru. Ma-djari slovijo v Evropi kot najboljši rokoborci Sedaj pošljejo svojo reprezentanco v našo državo. Madjanski rokoborci bodo dvakrat nastopili v Zagrebu, enkrat proti izbranemu zagrebškemu moštvu, drugič pa proti reprezentanci naše države. Mariborskemu SSK Maratonu se je posrečilo pridobiti madjarsko moštvo tudi za nastop v Mariboru, ki bo v soboto, dne 17. t. m. Proti Madja-rom bo nastopila reprezentanca Maribora, sestavljena iz rokoborcev Maratona, Pekovskega športnega kluba ter maratonskega rokoborskega odseka v Rušah.
□	Hišni posestniki v Mariboru, ki še niso vrnili nabiralnih pol za postavitev spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. se nujno naprošajo, da te pole zaradi zaključne nabiralne akcije vrnejo čimprej. Pisarna se nahaja na mestnem poglavarstvu, Rotovški trg 1.
□	Sam svoj detektiv. Pred okrožnim sodiščem se je vršila včeraj zanimiva razprava. Obtožen je bil 30 letni Maks Lemež, mesarski pomočnik iz Št. Ilja, češ da je dne 10. maja zvečer na Ranči ob priliki neke veselice zasadil nož v hrbet Leopolda Drozga ter ga življenjsko nevarno poškodoval. Drozg je šele po dolgem bolehanju okreval. Lemež je navajal več prič, ki so izjavile, da je bil v trenutku napada na Drozga obtoženec v njihovi družbi, obtoževalo pa ga je dejstvo, da je živel v 60-vraštvu s poškodovanim. Najbrže bi bil obsojen, da ni v teku preiskave sam energično iskal napadalcev ter ju tudi zasledil. Napad sta izvršila dva Hrvata, ki ju sedaj oblasti iščejo. Zaradi tega doka za je bil sedaj oproščen. Zagovarjal ga je dr. Pichler.
□	Saharin... Ostro stražnikovo oko je včeraj opazilo na Glavnem trgu zastavno deklino, ki je imela nekam čudno, nesorazmerno razvito postavo. V gornjem delu života je bila namreč nekam preobilna, Odvedel jo je na stražnico, kjer so jo kar na mah »posušili«. Imela je namreč na sebi 20 zavojev saharina, katerega so ji zaplenili.
□	Pobrežka morilca že zaslišana. Kakor smo že poročali, sta bila morilca s Pobrežja od avstrijskih oblastev izročena ter 6e nahajata sedaj v mariborski jetnišnici. Preiskovalni sodnik Rebula je že pričel s preiskavo ter ie včeraj oba morilca že zaslišal. Kakor smo doznali, sta svoje dejanje priznala in bo preiskava kmalu zaključena, nakar prideta pred sodnike.
Mariborsko aleslcilišfe
tmittmtftiiHtiitimHiiitntit
IIIHIIMIMIIMtlllll
DRAMA - Začetek ob 20.
Sreda, 7. oktobra: Plorentlnskl slamnik. PremUerski abonma.
Četrtek, 8. oklobra: tTuili Lota bo nosila Iclobuk*. — Ited Četrtek.
Petek, !>. oktobra: ob 15 tPrva lepi jat. TMJnSka predstavil. Ceno od 5 do 14 Din nuvzdol. Izvon.
OPERA - Začetek ob 20.
Sreda, 7 oktobra: Matija Oubrr. Ifed Sreda.
Četrtek, S. oktobra: Mailumi Bnllerfly Gostuje teno-risi Anton Drmota laven. Cene od 3G Uiti navzdol.
Potok, 9. oklobra: Zaprto
Pošljite naročnino!
Sreda, 7. oktobra: Zaprto. Četrtek, 8oktobra oh JU: tZnrlca*. I?od B. Petek, 9. oktobra: Zanrto.
Sobota, 10 oktobra ob 20: iPrva lepijat - Premiera
Bloki.
Ptuj
Izlet v Ptuj. ki ga je priredilo Združenje že-ležniških uradnikov v nedeljo. 4 I m., je radi krasnega vremena uspel nad vse pričakovanje. Izletnike. ki so prispeli v Ptuj ob pol desetih pred-lioldne, jeuiričakovala na kolodvoru velika množica ljudi. In je došle goste prisrčno pozdravljala. Po prisrčnem pozdravu so izletniki na čelu z me-mestno godbo odkorakali s kolodvora v mesto pred mestni magistrat, kjer jih je s toplimi besedami pozdravil mestni župan dr. Alojzij Remec. Nato pa ho se izletniki pod vodstvom banovinskega kon-servatorja dr Steleta napotili, da si ogledajo najznamenitejše zgodovinske spomenike, na katerih je Ptuj tako bogat. Najprej so si ogledali mestni muzej, kjer so videli dokaze nekdanje veličino Ptuja, nato pa se povzpeli na slikoviti grad »Zgornji Ptuj«, ki jim je živo predočil srednjeveški Ptuj. Po ogledu še ostalih važnejših zgodovinskih znii-menitosti ptujskih je bilo kosilo, po kosilu pa so se izletniki odpeljali v vinorodno Haloze.
Ko so z večernim vlakom odhajali iz Ptuja, so se vsi brez izjeme laskavo izražali o le|*>ti Ptuja in njegove okolice in vidno kazali svoje zadovoljstvo in radost z izletom in zatrjevali, da jim ostane ekskurzija v najlepšem spominu Da je izlet tako lepo uspel, gre zasluga izletniškemu odboru po.! spretnim predsedstvom ptujskega poslaienačelnika g. Ketžarja.
Gospodarstvo
Zvišanje tečaja funta
Dne U oklobra 1936.
Že včeraj se je pokazala čvrsta tendenca za funt šterling, ki je postal najinerodajnejša valuta na naših borzah Danes pa je skokoma narastel na 230. V gibanju tečaja funta se razmeroma dobro vidi tudi gibanje tečaja dinarja. Vseskozi do septembra meseca je bil tečaj funta stalno zniževati, kar je istočasno pomenilo učvrščevonje dinarja V j->o-vprečju meseca januarja je funt notiral na naših borzah 255 Din, nato pa je bil marca, aprila in maja stabiliziran na 250. Od tedaj naprej pa datira zopet zniževanje tečaja funta po Narodni banki, in je meseca avgusta znašal povprečni tečaj že samo okoli 238 Din, v septembru pa je lunt nadalje popustil na 233. Še v jietek 2. t. m. je beležil funt v Zagrebu okoli 236, v Belgradu »nekaj manj. V jjonedeljek je funt v Ljubljani narastel na 235 denar, v Zagrebu na 238, v Belgradu pa celo na 241 denar brez ponudbe.
Danes pa je funt na vseh naših borzah poskočil na 250 ter ga je dajala Narodna banka v velikih količinah. 1 ako je samo v Ljubljani dala 2000 funtov (vzrok za to je iskati v prepoznem obvestilu), znatne količine v Zagrebu, največ pa v Belgradu. kar 45.000 funtov. S tem kritjem povpraševanje je Narodna banka obdržala tečaj 250 za funt šterling na naših borzah in preprečila nadaljni skok tečaja Narodna banka ima znatne količine funtov, pa tudi drugih deviz, ki ne spadajo v podlogo. Po zadnjem izkazu jih je imela 573.54 milijonov dinarjev, na koncu julija pa je znašala ta postavka samo 440.8 milijonov dinarjev. Pomisliti ie treba, da je bila letos izredno dobra sezona za izvoz nekaterih predmetov. Samo za hmelj je dobila iz Savinjske doline po eni sami banki 85.000 funtov.
V zasebnem deviznem prometu so danes beležili dolar 50, funt šterling 250 francoski frank 230, švicarski frank 11.25 itd. Efektivne valute pa so plačevali: dolarje po 50, francoske franke po 220, švicarske franke jx> 11.10.
Za efektivne lire je bil danes tečaj 220, prosta deviza pa je beležila 270.
Dvig državnih papirjev in delnic
Ze na včerajšnjem borznem sestanku se je opazilo, da je povpraševanje za državne papirje naraslo. To povpraševanje je povpraševanje zaseb-
nikov, ne pa privilegiranih denarnih zavodov, ki so doslej marsikdaj podpirali tečaj državnih papirjev s svojim povpraševanjem. Tudi promet je začel naraščati. Zanimivo je, da je najbolj narastel promet v Belgradu, malo manj v Zagrebu, dočim se pri nas nakupovanje državnih papirjev v večji meri ne pozna.
Tudi tečaji državnih papirjev so narasli. Poleg tega pa naraščajo tudi tečaji delnic. Zlasti Privilegirane agrarne banke, ki je prišla zopet na 200. Sicer je notacij delnic industrijskih in trgovskih delniških družb na naših borzah malo, vendar se tudi pri teh tečajih vidi naraščajoča tendenca. Tako je danes Trboveljska na zagrebški borzi narasla od 172—178 na 187—190, podobno tudi na dunajski borzi.
Cene pšenice in koruze naraščajo - brez ponudbe
Popolnoma je zastala žitna kupčija. Zarndi rizika devalvacij noče nihče prodajati hlaga in zato cene stalno naraščajo. Izvozniki računajo, da bo prini zvišan od sedanjih 28.5 na 40%, torej za 11.5%, kar bo omogočilo zopel našemu izvozu konkurenčno sposobnost na zunanjih tržiščih ter tudi zvišalo še nadalje naše domače cene. Tako beleži pšenica že danes 156 denar brez blaga. Tudi koruza. ki je še pred nekaj dnevi beležila 78, je danes narasla že ne 88—90 pariteta Indjija. Tudi v koruzi ni nobene ponudbe.
UKINITEV KLIRINŠKEGA PROMETA V CSR.
Csl. Narodna banka sporoča, da je s 5. oktobrom letos ukinjeno sprejemanje plači 1 na klirinške račune kakor tudi izvedba nakazil na teh računih. Do nadaljnega je ustavljen klirinški promet z Jugoslavijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Nemčijo, deloma z Madjarsko in z Romunijo.
OBRAČUNAVANJE V FRANCOSKEM
IN ŠVICARSKEM KLIRINGU.
Naša Narodna banka je odredila, da morajo od 5. oklobra dalje vsi uvozniki iz Švice in Francije plačati v kliring polovico dolžnih zneskov po starem, polovico pa po novem tečaju francoskega in švicarskega franka. Na ta način bo dobila Narodna banka presežke, ki bodo služili za odškodovanje Izvoznikov, ki so utrpeli izgube radi razvrednotenja obeli frankov.
Kontingenti za izvoz lesa v Italijo
Kol smo že poročali, znaša skupni kontingent za pol leta našega uvoza v Italijo 62.5 milij. lir. Ta kontingent se razdeli naslednje (po večjih skupinah) živina in meso ter jajca in ribe 14 milij., pšenica in koruza 20 mlij. lir, les in proizvodi 20 milij. lir, razni proizvodi 2 milij. itd. To pomeni, da so relativno naši kontingenti lesa slabi, kajti 20 milij. za les proti 20 milij. za koruzo in pšenico ne odgovarja važnosti lesa za našo trgovino z Italijo. Posebno je to nesorazmerno s tem, kako se je prej razvijala naša trgovina z Italijo, ko je bil za Hali jo naš najvažnejši izvozni predmet les. Toda z ozirom na težke konkurenčne borbe, ki jih moramo prestajati v borbi z Avstrijci, jioseb-no na severiioitalijanskem trgu. lahko smatramo naše kontingente za razmeroma znatne, čeprav ne odgovarjajo poj)olnoma zahtevam in potrebam našega lesnega izvoza. Pogajanja z Italijo so bila vodena sploh v težkih okolnostih, toda na obeh straneh je obstojala dobra volja, pa tudi potreba za čimprejšnjo obnovo gospodarskih odnošajev v korist obeh držav.
Že v komentarju k podpisu sporazuma, katerega smo objavili v soboto, dne 26. septembra, smo podčrtali potrebe našega lesnega izvoza, posebno slovenskega. V bodočem razvoju našega izvoza v Italijo bo potrebno paziti na izvedbo organizacije našega lesnega izvoza. V ta namen smo predlagali v okvirju kontrole izvoza lesa, da se naj razdele kontingenti za izvoz lesa po pokrajinah in da se naj predvsem upoštevajo oni kraji, ki so radi sankcij najbolj trpeli, dočim so drugi vsaj deloma našli nadomestilo na drugih trgih. To je zlasti Slovenija. Upravičena je zahteva, da naj bi se pri kontingentih upoštevala predvsem proizvodnja mehkega lesa. saj vemo, da je mel trdi les v zadnjih mesecih izredno dobro konjunkturo.
Za mehki les znaša polletni kontingent 7 milijonov lir (jelka in bor), za bukovino, razen pra-
gov in dog, 2.5 milij. lir, z aoslale vrste lesa 5 milij., za drva 0.5, les vseh vrst za kolonije 4.5 in oglje 0.25 milij. lir.
Na italijanskem lesnem trgu nam preli ostra konkurenca Šipada, ki je že začel izvažati v Italijo les. Ne gre, da bi se v interesu državnega podjetja zapostavljala naša lesna stroka. Potrebno je sodelovanje med Šipadom in našimi izvozniki lesa, kar se da urediti le v okvirju organizacije vsega našega izvoza, les v dveh skupinah, za mehki in trdi les ter po pokrajinah. Zato apeliramo na merodajne faktorje, naj čimprej poskrbe, da se bodo tudi na naši slrani po pravilnem ključu delili kontingenti in da se bo čimprej ustvarila organizacija, ki bo to delo opravljala. Drugače nam preti nevarnost, da bo samo nekaj več ali liiiiaj kapitalno močnih jiodjelij, med njimi v prvi vrsti Šipad, pohiteli z izvozom, ostali pil ne bodo prišli niti na vrsto, ker bodo lahko med tem kontingenti že izčrpani. Na italijanski slrani obstoja že organizacija za ureditev uvoza lesa, o kateri smo včeraj poročali, polrebna je torej le še organizacija z naše strani. Tu je poklicano ministrstvo trgovine, da obenem z ministrstvom za gozdove in rudnike čimprej uredi to vprašanje.
Drugače pa je trenutno malo jasno, kako se bo razvijala naša bodoča trgovina z Italijo. Lira je devalvirana, med našimi konkurenti pa niso nastopile večje valutne izpremembe. Ce se pa te valutne izpremembe izvrše n. pr. v Avstriji ali Romuniji, poleni je jasno, da je tudi za našo državo nastal nov položaj, ki ga bo treba vsekakor upoštevati v naši valutni politiki. Dobro je, da tečaj italijanske lire ni bil že v naprej fiksiran v trgovinskem sporazumu. Tako nam preostaja možnost, da lahko vpeljemo tak tečaj, ki bi odgovarjal tako potrebam našega izvoza, pa tudi uvoza. Vendar pa radi negotovosti, ki še nadalje vlada na svetovnih vlautnih tržiščih, danes še ni mogoče reči, kako se ho naša trgovina z Italijo razvijala, ker lahko doživimo še mnogo izprememb v valutnih relacijah, katere bomo morali vse upoštevati v naši valutni politiki v korist našega gospodarstva, braneč interese našega izvoza.
VODA ZA USTA
Je označilo 4e boli lzpopolnlenega Odolo, čigar antiseptični učinki eo izredno zvlSanl. Bakteriološki In klnični poizkusi so znanstveno dokazali, da Odol uničuje bakterije
Znižanje carin -preprečuje dvig cen
V zvezi z devalvacijo franka so v Franciji sklenili znatno znižati uvozne carine. Deloma ima to znižanje namen kompenzrati devalvacijski odstotek, deloma pa gre znižanje preko tega odstotka, kar pomen, da se je tudi Francija odločila kreniti na nova jiola v mednarodni trgovini. Ima pa to znižanje še poseben namen, da tudi s te strani, s favoriziranjem uvoza, prepreči dvig cen važnih sirovin in živil. Ta dvig bi gotovo nastopil, ker se je zmanjšala vrednost franka.
Poleg tega si tudi od znižanja ne smemo obetati prevelikih koristi, ker velja zaenkrat znižanje samo za one vrste uvoza, ki niso konlingen-tirane ali pa drugače podvržene omejitvam ali katerih carine se lahko zvišajo. Praktično ne pomeni znižanje mnogo, če ga pa smatramo za začetek, potem moramo pričakovati nadaljnih važnejših znižanj. Z dnem 10. oklobra počenši se znižajo carine za sirovine za 20%, za polizdelke za 17, za fabrikate za 15%. Poleg tega se znižajo vse licenčne pristojbine za 20%.
Švica je znižala te-le carine: za aprikoze od 40 na 10, sušeno sadje od 50 na 20. sveže grozdje od 10 na 5 frankov, artičoke, kumare od 10 na 5 itd. Odpadejo pa naslednje carine: jabolka in hruške (doslej 5 frankov), slive, češplje doslej 5 do 10 frankov, citrone (doslej 3 franke), sveža zelenjava, zelje, rumena |>esa in čebula, jajca (15 frankov).
To znižanje je stopilo v veljavo že 5. oktobra. Namen znižanja in od|>rav je samo preprečili dvig cen, ki bi nastopil radi devalvacije, ker mora velik del teh predmetov Švica uvažati.
Z drugačnega vidika j>a je gledali na vprašanje znižanja carin v Italiji. Italija šh ni uredila svojega prometa z ostalimi državami v taki meri, da bi lahko zadovoljila vse velike potrebe svojega prebivalstva. Zalo je bilo jiolrebno znižanje carin tudi s tega razloga in ne samo radi prilagoditve novemu stanju lire in v svrho pre-jirečevanja dviga cen življenjskih potrebščin. Carine za žito so znižane od 75 na 47 lir za stol, za moko islotako. Za živino so znižane uvozne carine za 65%, za meso 60%. olivno olje 40, jajca 64%, jiremog od 10 na 5 lir ter koks od 42 na 30 lir.
Borza
Dne 6. oktobra 1930.
IzreJen promet na borzah
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 5,019.690 Din, promet na belgrajski borzi je znašal 14,916.000 Din.
Tečaji v zasebnem kliringu
V zasebnem kliringu je danes angleški funt narastel na ljubljanski borzi in zagrebški borzi na 249.20-250.80, na belgrajski pa na 249.18 do 250.78.
Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.42—8.52,' v Zagrebu na 8.35—8.45, v Belgradu na 8.2650—7.3750. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.65—30.35, v Belgradu 29.54—30.24.
Nemški čeki so v Ljubljani skokoma narasli na 14.10—14.30, v Zagrebu na 14.05—14.25, za sredo oklobra na 13.84—14.04, za konec novembra na 13.7850—13.9850. V Belgradu so narasli na 18.9275—14.1275.
L j u b I j n a. — Tečaji s p r i m o m. . Amsterdam 100 h. gold. . . . 2272.66-2287.20
Berlin 100 mark...... 1743.03-1756.91
Bruselj 100 belg...... 728.95— 734.01
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
! London 1 funt....... 220.55— 222.61
I Newvork 100 dolarjev .... 4303.51—4339.83 Pariz 100 frankov..... 202.82— 204.26
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 20.3425, London 21.375, Newyork 435.50, Bruselj 73.15, Amsterdam
228.—, Berlin 175.—, Dunaj 73 50, Stockholm 110.25, Oslo 107.40, Kopenhagen 95.45, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helgingfors 9.425, Buenos Aires 1.215.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 78—80, agrarji 48.50—50, vojna škoda promptna 363 do 365, begluške obveznice 66.50—69, 8% Blerovo po-sojilo 85—87, 7% Blerovo posojilo 76—78, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—88, Trboveljska 185 den.
Zagreli. Državni papirji: 7% inv. |>osojilo 78 do 82 (82), agrarji 48 den., vojna škoda promptna 363—365, dalm. agrarji 64 den., 8% Blerovo posojilo 85-85.50 (84). 7% Blerovo jrasojilo 76 do 78 (77), 7% posojilo Drž. hip. banke 86 den. — Delnice: Priv. agrarna banka 197.50—200 (200, 205), Trboveljska 187—190 (180, 187), Isis 10—25, Gutmann 25 den.
Ilclgrail. Državni papirji: 7% inv. |iosojilo 84.50, vojna škoda promptna 362— 363 (362, 358), begluške obveznice 68—68.50, 67.50 den. (67.50), 8% Blerovo posojilo 84 —85 (84), 7% Blerovo posojilo 76 den. (74, 75), 7% posojilo Drž. hip. banke 87.50 den. — Delnice: Narodna banka 6750 do 6850 (6750), Priv. agrarna banka 197.50—199 (200, 193).
Žitni trg
Novi Sad, 6. oklobra.
Pšenica (78 kg 2%): ban. 146—149, bač., srem., slav. 146—148, bač., ladja Tisa, Begej 156-158, srem., ladja Sava 153—155. srem., ladja Donava 154—156, bač., ban., ladja Donava 156—157, bač., ladja kanal 154—156. Koruza: bač., srem. 98—100, ban. 96—98. Moka: bač., ban. Og Ogg 235—245. .2 215—225, 5 195—205, 6 175—185, 7 145—155. 8 102.50—107.50, srem., slav. Og Ogg 230—210. 2 210 do 220, 5 190—200. 6 170—180, 7 145—155, 8 102.50—107.50. Otrobi: bač., srem., ban. 75—80, bač., ladja 78—80. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Sombor, 6. oklobra.
Vse neizpremenjeno. Tendenca vzdržna. Promet srednji.
Radio
Programi Radio Ljubljana*
Sreda, 7. oktobra. 12 Naša pesem, nnfiu glasftl (plofiče). — 12.45 Vreme, poročila. — 13 Cas, spored, obvestila. — 13.15 V«o mogoče, kar kdo hoče (plofičo ih> -/.(-I j ah). — H Vroine, lximi. — IX Mladinska ura: IInavoj prometa in prometnih sredstev v F.giptu od najstarejših časov do miših dni (gosji. dr. Valter Ito-hinec). — IX.lh Lutke i7. gomoljev (go»p. prof. Niko Kurot). — IS.40 O dednimi pravu (Bidovec Valentin, ■sodnik). — II) Čas, vreme, poročila, spored, ohve>stiln. — 13.30 Nacionalna ura: Antologija novejše srbske liriku (Kodri« |7, Belgrada). — 10.50 livod v oporo. - 20 l'ro-n<>s K. SavMMive opc.ro "Matija Gubee iy. Narodnemu gledaišea v Ljubljani v 1. (Hluioru: Ulasbetjo predavanje (gosp. V. Ukitiar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila, upore/l.
Dragi programi i
Sreda, 7. oktobra. Ilrlprad t.. 10..Vi Plesne plošee. — 30.15 Koncert Trbovcljskogn slaveka-. — 21.50 i.aiikn slu slin. — Hrlprad II.: 20 fari Jadrana (Misirlie). — Zaitreb: 20.30 Prenos iz IJnhlJa,ne. — Dunaj: 1II.35 Simfonični! koncert. — 22.20 1'loSče. — 22.40 .losel1 Sehmidt. |x>je. — 2.1.25 .la>w.. — Rudimpcita: 20.a) Koncertni orkester — 22.1.1 Klavir. — £1 Ciganska ginsha. — Trst— Milan: 17.15 Komorna glasba. — 20.411 Trgatev. — 21.05 Vojaška godba. — 22.20 Plesna glasba. Itini tiari: 17.15 Pestra glasba. — 20.10 Trgatev. - 21.15 Orkestralni koncert. — '.'3 Plesna glasba. — Prava: 20.15 Radijski orkester. — 21 Oledalifiki večer. — 22.15 iOsperantska igra. — l'artaea: III.2II Lahka glasba. — 21 Cliopimnn skladbe. — 21.30 Orkestralni koncert. — I v« Nrnifiija: 20.15 t'ra mlade generacije. — Ur rt in 20.45 Ita/RKki orkester. — I'rnlislara /■'rankfurl: 20.45 lIMtersova konpč.nn npern l(leroiiymus Knlekev . I.ipsko: 20.45 Orkestralni koncert. — l<iiln: 20.45 Stari plesi. —
Poizvedovanja
Našel se je tnliimctriski logaritmar. Kdor ga pogreša, naj sc zglasi v uredništvu Slovcnca.
Kulturni obzornik
K Mihelčičevim slikam v bežigrajski šoli
V začetku septembra meseca lega leta je akad. slikar France Mihelič končal na omenjeni šoli dvoje velikih slikarskih kompozicij. Kompoziciji se nahajata v dveh sobah, zavzemata jx> dolžini vso, po višini pa polovico ene izmed vzdolžnih sten teh objektov, po tehniki pa sta izvršeni v tempera barvah na les. Ker sta oba objekta, v katerih se sliki nahajata, namenjena našim najmlajšim, se je avtor snovno povsem poglobil v otroški miselni svet in porazdelil vloge v posameznih pri zorili ali otrokom samim ali pa osebam, ki so z njegovim svetom čim tesneje povezane.
Tako se torej vrste na obeh kompozicijah prizori iz otroškega življenja. Trije lantiči in prav toliko deklet so se na levi, na prvi sliki razigrano sprijeli v kolo, v sredi slike je nato dmg. sila imeniten prizor, mimo nas koraka sprevod pravih pravcatih pustnih šem, fantič s strašilom, bajazzo na osliču, šemi z vozičkom, mali tambur, deček z dežnikom jahajoč na kozlu, čisto na desni ženica s kravo, ki razjarjena grozi s palico paglavcu, ki vleče njeno lisko za rep. ob tem pa teče še njegov pajdaš s ličnico jjod pazduho, slaba vest mu obrača
Slavo nazaj, kjer majestetično koraka zlodej, kaj obrodušen na pogled, a dosleden plačnik za vsa slaba dejanja maloj>ridnih otrok. Tudi na drugi kompoziciji so zbrani jjodobni prizori. Levo otro ška Epifan:ja, dalje sneženi mož, lojtrni voz poln otrok, pastirček na paši igrajoč na frtilo, mavrica in otroka z dežnikom ter čisto desno prizor iz pravljice; majhen zbor škratov z zakleto kraljičino.
Miheliču je bila pri tem delu že a priori po-dana težka naloga. Ustvarit? je namreč moral tak umetnostni organizem, kakršnega bo mogel po svoji tormi, snovi in vsebini dojeti otrok, to se pravi,
gledalec, ki po svoji psihični, kakor tudi lizični strukturi ne bo spadal v isto kategorijo kot ustvarjalec. Ore tukaj torej za že j)0 naravi ustvarjeno neenako razmerje, pri katerem pa pade teža odgovornosti seveda le na ustvarjajoči objekt.
V našem primeru se je Alihelič pač dobro zavedal te odgovornosti. Z velikim umetniškim talentom in trdim študijem je izvršil delo, kakršnega do sedaj v naši likovni umetnosti ni izvršil še nihče, — v naši poeziji je to delo opravljalo že več mojstrov — ustvaril nam je namreč dva čista, kvalitetno visoka tipa otroške umetnosti.
Formalno je Miheličevo delo z ozirom na dojemajoči objekt izredno precizno pretehtano Po glejmo najprej |)ojmovanje prostora in njegovega odnosa do figuralne kompozicije. Mihelič ne skuša z ničemer demonstrirali prostora kot trouimenzio-nalnega telesa. Na brezprostorni ploskvi lesa. z ničemer lokalizirani, le z nujnimi, k dejanju spa-dajočimi rekviziti (na pr. hiša na koni|K>ziciji št 2) omejeni, se je razvila figuralna komjiozicija, |>ač jjovsem v stilu otroških risb, kjer je otroku važen jiredvsem dogodek, dejanje samo ler njegovi glavni nosilci — ljudje ali živali, dočim je vse drugo, kar spremlja dejanje in njegove akterje, postranskega jK>mena. Poglejmo na ]>r., kako je psihološko točno pretehtan prizor pastirja na paši. Mihelič ta realno tako epičen prizor reducira: 1. na pastirja, ki igra na piščal, 2. na ovce, ki se pasejo nekje nad njim, 3. na rumeno sonce, ki sije nad ovcami. Prostor, ki bi ga tak prizor nujno zahteval, je povsem izpuščen — kajti otrok, ki ni zmožen višjega izkustva, se omeji le na glavne elemente naravnega prizora.
Kakor je |K>jmovanje prostora jK>vsem v skladu z otrokovim dojemanjem sveta, tako tudi figuralna kompozicija odgovarja povsem otrokovi psihi. Celotna figuralna koni|x>zicija razpade v več formalnih enol (Epifamija, v|>rcga, prizor iz pravljice), je torej ograjena jx> principu addicije in ni koncentrirana, to se pravi razumsko dvignjena v višjo formalno telo. kajti otroka bi taka ne zanimala, dočim mu vzbuja množica samostojnih iigurainih
enot vedno znova in znova interes. Sorodna s figuralno komj>ozicijo je tudi obdelava človeškega in živalskega telesa. Na izkustvu dognano plastično telo se prav tako kot višji komjiozicijski lik izmakne otrokovemu dojemanju. Mihelič lo dobro ve in zato ustvari malce groteskne, nerodne, a kar se tiče obdelave telesa povsem ploskovito fiojmovaiic figure, pri katerih je poudarjena |>redvsem kontura. Slednjič se pokaže Mihelič mojstra še v barvni kompoziciji. Dominirajo, kar logično sledi za zgoraj naštetimi dejstvi, predvsem lokalni barvni toni. Otrok dojema barve predvsem v večjih, drtiga od druge trdno |>o konturi omejenih ploskvah, kar je logična jx>sledica ploskovito nojmovanega telesa, to pa nerazdrobljeno po drugih alokalnih tonih, v vsej čistosti in jasnosti. Tudi ta problem jc Mihelič povsem pravilno jiojmoval. Barve so nanešene v velikih ploskvah, so čiste in v nekaterih objektih nejTomešanc. Poglejmo samo fantiča s strašilom. Ciuobrasto |X)krivalo, rjav inkarnat, zelena suknjiča, temno-rjave hlače, temno modre nogavice, črno-rjavi čevlji — lorej skupina samih močnih in čistih barv kot jih v resnici vizualno dojema otrok. Prav tako je s tega vidika interesanfen motiv šahastega in prižastega vzorca, ki ga Mihelič pogosto rabi in je lep zgled načina otroko: vega kolorističnega dojemanja, posamezni barvni toni se pod vplivom atmosfere ne zlijejo v vizualno enoto, a barvno neenotno telo, marveč ostanejo barve druga ob drugi, trdno v ploskvi kakor je to pač omejeno po konturi. Toda vkljub takemu načinu uporabe barve, pa celotna barvna kompozicija ne učinkuje dekorativno, kričeče, marveč je z umno jiorazdeiitvijo barvnih odnosov med čistimi in nc vtralnimi 'oni to preprečeno, in v tem vidim tudi močno potezo v Miheličevi umetniški individualnosti.
Kakor s formalnega, tako je tudi s snovnega vidika Miheličevo delo umno premišljeno. Dejanje ie epično široko razpleleno, vsak posamezen prizor je za otroka silno zgovoren saj mu vzbudi nešteto |)redstav, bodisi iz lastnega življenja, bodisi iz nadzemeijskega ali pravljičnega svct3. Tudi vse-
binsko jc to delo zelo bogato. Pomislimo le na hudomušno |iedago^ko tendenco iz prizora žene j s kravo, obeh paglavcev in zlodeja s košom. pa I s|wziianio, da je tudi s tega vidika delo trdno in i dosledno^ zgrajeno Ce |->ovzamemo torej še enkrat zgoraj navedene misli, si moramo priznati, da je napravil Mihelič s tem novim delom zase in za vso našo likovno umetnost lep korak naprej.
Ob koncu moram omeniti, da se naslanja slikar }ri rešitvi nekaterih formalnih problemov na ve-ikega nizozemskega mojstra Pietra Brueghela star., kar pa mu nikakor ne moremo šteti v zlo — nasprotno!	S. Mikuž.
Mauriac o prnlctarski literaturi. Znani katoliški pisatelj F r a n c o i s Mauriac je v pariškem ! časopisu »Gringoire (10. avg. 1936) napisal felj-| ton, v katerem polemizira s koncepcijo proletarske I književnosti. Tam beremo med drugim: »Važna i reč je, da bi pisatelj brez ozira na velika innožič-I na gibanja oatal bolj ko kdajkoli zvest svojemu j poklicu. Ta [Kiklic pa ne obstoji samo v pripove^ j dovanju zgodovine sindikatov iti štrajkov, pa tudi ! ne v |K)lapljanju se v nekak neopredeljen lirski kolektivizem, temveč v odkrivanje vsake bedne individualnosti in v izražanju notranje dramske nape-losti, ki jo vsak izmed nas preživlja in ki bo preživela vse zmede socialnih konfliktov. V dobi, ko 1 vsak odstopa na korist kolektivu, je dolžnost pisa-, telja-uioralista, da izrazi prav tisto, kar je v nas | najmanj skupnega, kar še ni registrirano, kar ne gre za nobenim praporom in ki nima drugega prava kakor tistega, ki je v njem samem. Proletar-ska književnost je zlagana v kolikor hoče biti pro-letarska; literatura, ki sebe naziva »populistično , : je že eo i|>so zlagana; povest, ki se poganja za to, | da bi dobila naslov »jiovost iz življenja višjih sfer , zasluži, da bi jo brez branja vrgli » koš. Povest je človeška, ali pa je sj»loh ni. Prav radi lega [»ostaja čimbolj ena izmed zaščitnih domov, odprtih zn tiste, ki ne morejo biti člani strank ii ki nujno čutijo |X)treho od časa do časa zadihati v svetu pro-' stem od kategorij civilne vnjne.r
V Angliji so vpričo 1200 gostov otvorili novo filmsko pozorišče, ki je največje v Angliji. V sredi je dvorana za snemanje slik. To je nekakšen angleški Hollywood.
zbornici izjavil lord Melville. Neizmerno, vso Evropo obsegajoče bojišče dvoboja med Francijo in Anglijo, je bil čez 12 let dobojevan. Konec je tvoril Mirovni sj:>orazum v Parizu leta 1814, kjer določa člen 7, da je otok Malta z vso okolico last Anglije.
CIPER?
Ko je bil leta 1878 kongres v Berlinu, se je moral turški sultan odločiti, ali naj Anglija posreduje zanj pri zmagoviti Rusiji kot prijateljica ali pa kot sovražnica. Rusija je zahtevala Ciper in morske ožine, in zraven še — kot varstvo zaledja — tvoritev neodvisne Velike Bolgarije. Rusija je še zahtevala, naj Turčija za zmeraj izgine iz Evrope. Angleška kraljica Viktorija je na ta zahtevo Rusije vedno trmasto izjavljala »ne!« in je dostavila: »Turkom bomo pomagali ali se pa odpovem prestolu.« — Anglija je zahtevala v zahvalo za svoje prijateljsko ravnanje prav majhno proti-uslugo: Da naj Turki, prvič, lepše ravnajo s kristjani in — drugič — otok Ciper za letno najemnino 22 milij. 80 tisoč dinarjev (sedanje vrednosti). Leta 1878 so podpisali tozadevno angleško-turško pogodbo. Dne 12 .julija 1878 so na Cipru razvili angleško zastavo. V oktobru 1914, ko se je Turčija pridružila Nemčiji, pa je Anglija odpovedala na-
jemnino in si popolnoma prisvojila Ciper kot sovražnikovo ozemlje. Leta 1923 je v miru v Lozani Turčija prepustila Cijjer Angliji.
SUEŠKI PREKOP?
Lessejx>v načrt za Sueški prekop se je uresničil proti angleški volji Anglija je v Carigradu odsvetovala sultanu, da bi dovolil Sueški prekop. L. 1855 je lord Palmerston izjavil v spodnji zbornici, da je v poslednjih 15 letih 6torila Anglija vse, da bi preprečila izvedbo Sueškega prekopa. Saj je bilo jasno, da hočejo zgraditi prekop le zato, da bi Egipt odtrgali od Turčije, je dejal lord. Izmed 400.000 delnic družbe za Sueški prekop je Francija podpisala 207.000 delnic, Egipt 96.000, Prusija 15 delnic, Anglija pa niti ene. Anglije tudi ni bilo pri sijajni otvoritvi prekopa. A ko je hotel Ismael Paša prodati svoje delnice, mu jih je odkupil angleški ministrski predsednik Disraeli za 960 milj. Din. S tem nakupom, ki ga je angleški ministrski predsednik izvršil na svojo roko in ki ga je šele kasneje odobril parlament, je začela Anglija segati po Egiptu. Zdaj so Sueški prekop, Egipt in Rdeče morje v zvezi s Ciprom, z Malto in Gibraltarjem členi angleške verige na poti skoz: Sredozemsko morje...
Nova črta Španije
General Franco. ki je že od začetka bojev v Španiji junak in voditelj belih armad, je tudi javno prevzel vlado protikomunistične Španije. Doslej je sporazumno sodeloval z generaloma Cabanellasom in Mollo in je zdaj prvi med tovariši.
Resnična Španija si ni mogla izbrati odločnejšega in drznejšega moža ko vprav tega 54-letnega divizijskega generala, ki se je v bojih za Maroko odlikoval s čudovito hrabrostjo. V Španiji ne more biti ničesar drugega več ko zmaga ali poraz.
Poveljnik rdeče Španije, Largo Caballera, je pa v teh dneh izjavil v parlamentu, da ponavlja besede Pasionarie in ]>ove, da Španija rajši umrje, kakor da bi klečeplazila. Spričo tega pa je general Franco povedal v Burgossu, da je madridska vlada v službi Moskve in je dodal: »Človek čuti
Eotrebo, da veruje, da veruje v Boga in domovino, rez vere pa človek ni človek.«
Rdeča vlada je na vlado belih odgovorila z laži-ukrepom: razglasila je avtonomijo po posameznih delih države. S tem je zazijal šele pravi prepad med cbema Španijama: Bela Španija ne prizna nobenega razkosanja in hoče vsakršno separatistično hotenje zatreti in jjostaviti enotno Špa; nijo. — Pričakovati je, da bo general Franco, ki je že mnogokrat izkazal svojo hrabrost in neiz-rosnost, šel naravnost po svoji poti v Madrid, i ga bo zavzel brez oklevanja. Slike generala Franca, ki jih gleda svet, potrjujejo vse tisto, kar je znanega o tem vojaku: prikazujejo moža srednje, krepke, lepe postave in pravilnih potez obraza, drznega pogleda in smehljaj človeka, ki vedno sam sebi zaupa. Uniforma je ko del njegove osebe; videti mu je, da je vojak po krvi.
Čete belih bodo svoje boje zmagovito dokončale, če bodo složne in če ves čas bodočih bitk ne bo nikakih prepirov in ljubosumnosti, kakršni so se v Španiji, kakor je znano, že večkrat pojavili. Na koncu vseh bojev bo ostala vlada, ki bo ukinila zbornico, ki bo pa resnična ljudska vlada, kakor je obljubila v Burgosu.
Boj med belimi in rdečimi je stopil, če ne na poslednjo, pa na novo črto. Kakor nam r>ojasni pogled na špansko zgodovino prošlih 130 let, imajo
Španci v takih bojih močne živce in zato tudi potrpljenje.
Franco ni kak človek, ki bi se zbal kakih porazov. Z zagrizeno žilavostjo se je pripravljal na to, da je z obročem obdal Madrid in če mu nesloga in oklevanje v vrstah njegovih pristašev ne bosta prekrižali računov, bo skoraj vkorakal v Madrid kot zmagovalec in osvoboditelj.
Tistega dne, ko bo razvil v Madridu zastavo bele vlade, bo treba spoznati, da ni le Španiji stori) velike dobrote, marveč vsemu svetu.
Roosevelfovega kandidata so zaprli. Komunistični kandidat za predsednika Združenih ameriških držav (USA), Brovvder se je klatil po državi Indiana in so ga zaprli. Policijski nadzornik tistega kraja je izjavil, da ne bo dovolil nobenemu komunistu imeti shoda. Na sliki je na levi Brovvder, na desni James Ford, ki ga na potovanju spremlja.
»Katera žival se zna najbolje prilagodili?« »Kokoš.«
»Zakaj pa kokoš?«
»Zato, ker znese prav tolikšna jajca, da so pravšna za v posodo za jajce.«
Dva oglasa. Gospod, ki je našel denarnico na starem mostu in katerega so že spoznali, se naproša, da vrne denarnico N. N.
Dva dni pozneje: Spoznani gosjKid, ki je našel denarnico," naproša gospoda, ki je izgubil denarnico, da se zglasi na stanovanju, da prevzame denarnico.
Posvečeno kamenje
Napačno je naše mnenje, če mislimo, da živijo divjaki kar tako tjavendan in le za zabave, plese in veselice. Vendar praznujejo vselej takrat, kadar se jim obnese lov ali če postavijo kako večjo stavbo. Zmeraj pa določi poglavar, kdaj naj bodo plesi. Le s poglavarjevim dovoljenjem smejo bob-nati in bobne ima le on spravljene v svoji hiši.
—	Za ples se okrasijo Papunnci po svoje- večina z listjem palm, s perjem ptičev in z biseri; lasje se jim še bolj bleščijo v olju in rdečilu. Ko v dveh kolobarjih rajajo, tudi pojejo in vsak Papuanec zna po več melodij, ki se jih naučijo drug od drugega in jih zapojejo s polnim, čistim glasom.
Starešine sedijo krog ognja in molče opazujejo rajanje mladine. Na gričih ždijo otroci in matere, ki so kar jwnosne na svoje hčere in sinove, če se prav lepo krelajo v vrstah plesalcev — Ko ples poneha, priredijo tudi kako gledališko igro, vendar ne v našem pomenu. Igralsko umetnost pa ima vsak Papuanec že kar v krvi, vendar so ti gledališki prizori kaj preprosti, so le kratki nastopi, ki prikazujejo dogodke iz vsakdanjega domačega življenja.
Posebno ljubezen izkazujejo Papuanci nekaterim kamenjem, ki pravijo o njih, da so »uaropo«
—	duhovi —, ki so padli iz nebes ali pa so prilezli iz zemlje. Vsak tak kamen ima svoie ime in hranijo jih po svojih kočah in so prepričani, da jih varujejo bolezni in besov. To posvečeno kamenje delijo na moško, žensko in otroško kamenje Zaverovani so vanje, kakor pač le morejo biti taki prirodni ljudje, kot so Papuanci, povezani z zemljo,
Dva profesorja: A. Ali ste bili vi ali vaš brat, ki je v prejšnjem mesecu umrl?
B. To sem bil najbrž jaz, ker moj brat še živi4
Ključi Sredozemskega morja
Kako jih je Anglija dobila v roke
Anglija ima v rokah ključe Sredozemskega morja: na zahodu Gibraltar, na vzhodu in jugovzhodu Malto, Ciper in Sueški prekop. Kako je dobila Anglija v oblast	S
GIBRALTAR?
V svoji oporoki, leta 1504, je Izabela, prva španska kraljica, zapustila svojim naslednikom prepoved, da ne smejo nikoli komu izročiti Gibraltarja:
»Zdaj je pa konec I Srcevl« — Poglavar prej fotografiram I«
To je poglavar ljudo-; »Dovolite, da vaju še
»Zahtevam in želim od kraljev, svojih naslednikov, da to mesto obdržijo, ga nikoli ne oddajo — ne vsega ne deloma.«
V mirovnem sklepu v Utrechlu (1802) je pa Filip Burbonski prepustil Angležem »za zmeraj in brez izjeme trdnjavo in mesto Gibraltar«. Osem let prej so Angleži kar slučajno zavzeli Gibraltar. Angleškemu admiralu Rookeju, ki je imel nalogo, da je s svojim brodovjem podpiral zahteve Karla Habsburškega do Španije napram Filipu Bourbon skemu, je princ Georg Hesenški predlagal, naj zavzame trdnjavsko pečino. Dne 5. avgusta 1704 je nemški princ z 1800 angleškimi mornarji in dvema bataljonoma holandskih čet presenetil Gibraltar. Donia v Angliji so šele polagoma spoznali veliko pomorsko vrednost te trdnjave, ki so jo kar mimogrede dobili.
MALTA?
»Z Malto in s Ciprom smo gospodarji Sredozemskega morja.« je Napoleon L, dne 9. junija 1798, na vojni ladji »Orient« preroško jx>vcdal. Otok Malta je bil tedaj jx>d protektoratom velikega mojstra ruskega carja in v oblasti viteškega reda Jo-hanistov, ki so ga po padcu Jeruzalema dobili od cesarja Karla V. Proti volji velikega mojstra Jo-hanitov. Ferdinanda Hompesclia, so izdajalci, ki so bili plačani s francoskim denarjem in oboro ženi s francoskim orožjem, sleparsko izročili otok Francozom v roke. Vlada francoskih, revolucijskih mogočnikov na Malti je trajala le male časa Ljudstvo, ki so ga revolucionarji trpinčili z izmozga-vanjem, ropom cerkva in davčnimi bremeni, se je uprlo Francozom. V septembru 1798 je po zmagoviti bitki pri Abukirju pristalo angleško, Nelsonovo brodovje v luki La valette na Malti. Še dve leti je ondi vladal francoski upravnik. Ruski car je zahteval otok za Johanite. Maltežani 60 si lela 1802 izprosili jx>vrnitev pravilnega kneza, velikega mojstra Hompescha. »Malto nazaj, ali bo pa vojna,* je leta 1802 Napoleon nahrulil angleškega poslanika v Parizu. Anglija je ostala lastnica Malte. »Otok Malta je ključ za v Egipt,« je bil tedaj v visoki
Svetišče špa nskega naroda:
Saniiago de Compostela
Parada vpričo novega voditelja vlade. Ko se je razvedelo, da je general Franco voditelj španske vlade, je bila v Burgosu parada vpričo generalov: od leve: general Franco, general Ca bane llas, in v sredini general Mola (z naočniki).
V srednjem veku so imenovali svetovno čudo to veličastno hišo božjo, ki se dviga nad grobom svetega Jakoba. Sredi številnih starin in lepot apostolskega mesta na severovzhodu Španije, je to svetišče še dandanes najmogočnejša stavba. Vidiš visoko cerkev, ki je polna prelestnili okraskov. S slikami in primerami kaže na znamenito zgodbo Kristusovega aj)ostola, ki je, sledeč klicu svojega Gosjjoda, prišel do Finisterre, »do konca sveta«, da bi poganom oznanjal radostno vest in jih pozival, naj častijo včlovečenega Sinu božjega.
Mesto si je že od nekdaj štelo v p>osebno čast, da vsebuje grob tega svetnika. Cerkev je tako veličastna, da s svojim sijajem prekaš;i sijaj drugih cerkva in svetišč, ki jih je jako veliko v Santiagu, in vanjo romajo in so že od nekdaj romale neštete množice romarjev vsega sveta, celo iz Slovenije je bilo — zlasti v prejšnjih desetletjih — že več romarjev ondi. V svojih zidovih je imelo mesto že
na tisoče in tisoče romarjev.
*
Jakcb, prvorojenec Zebeja in Saloine, brat svetega Janeza, bratranec in ajx>stol Gosjjodov, je na svojih potih prispel do konca tedaj znanega sveta, do Finisterra. Odtod je odšel v Saragoso, i kjer je imelo njegovo delo malo usjieha. S pičlim številom novih kristjanov je obhajal poslednjo službo božjo zunaj pod milini nebom. Ondi je blagoslovil temeljni kamen bodoče cerkve in je priporočil nadaljevanje svojega delovanja. Nato je odšel v Jeruzalem, kjer je leta 42 po Kr. umrl. Dva njegova učenca pa sta vzela njegovo truplo s seboj v svojo domovino, v špansko Galicijo.
Šele leta 813 je iriaški škof Teodomiro odkril apostolov grob. Kralj Alfonz II. je dal ondi sezi; dati preprosto cerkev in je razglasil, da je sveti Jakob zaščitnik Španije. Kralj Alionz III. je sezidal drugo cerkev, ki je bila lepša, a leta 007 jo je veliki maverski vojskovodja Almanzor fiorušil, a grob je ostal nedotaknjen. Škot don Diego Pelaez je začel zidati sedanjo cerkev pod vodstvom slavnega mojstra Mateoja. Isti škof je 3. aprila 1211 vpričo kralja Alfonza X. in najvišjih plemičev dežele posvetil katedralo, ki pa še ni bila dokončana.
Že leta 1129 je prinesel Aymerico Picaud, kardinal in papeški kancler, tako' zvani Codex Calix-tinus, ki mu je dal papež Kalist II. ime. Kodeks (zakonik) vsebuje določbe o jjosebni liturgiji katedrale, opise o prenosu relikvij in o čudežih, ki »jih ie svetnik storil, o romanju Karla Velikega na grob in še opis mesta in velikih romarskih cest. Ze v tisti dobi so remali romarji iz vsega sveta na grob apostola. Galicija je bila od 11. stol. dalje »Tierra de Santiago«, »Terra beati Jacobi«, kot »Jakobova dežela« znana po svetu.
Mnogo slavnih mož je obiskalo grob svetega Jakoba, tako razni kralji, umetniki, modreci in svetniki, Karel Veliki; angleški, francoski in jx>rtu galski vladarji; Karel V., 6veti Frančišek Asiški, ki je ondi ustanovil frančiškanski samostan. Štiri velike romarske jx»ti so vodile iz Francije čez Pi-
reneje do svetišča; najvažnejša je bila Pariz—Bor deaux, |)o kateri so prihajali tudi naši romarji. Neskončne težave in muke so prenašali romarji na tem dolgem in nevarnem potovanju.
Katedrala v Santiagu je živa podoba žive vere vsega naroda in tu se izražajo njegove duhovne in umetniške zamisli.
Zahodno pročelje vsebuje najdragocenejši umetniški zaklad bazilike, vrata s slavolokom, Portico de la Gloria. Vse te krasne sohe, podobe iz kamna so oživele v rokah mojstra Mateoja. ki je bil stavbenik, risar, slikar in zaeno kipar. Njegova dela nam ga prikazujejo kot človeka drznega poleta, ki ga mora pač vsebovati umetnik, da je mogel ustvariti te mogočne tvorbe, ki so polne kipov nadnaravne velikosti in jih je !ako skladno razj^oredil, da se popolnoma prelijejo v arhitekturo.
Skozi ta zmagoslavna vrata, Portico de la Gloria, so prihajali romarji na dan sv. Jakoba v baziliko. Dasi je stavba orjaška, vendar je bila pretesna za vse romarje; tudi v |)oslednjih letih, tudi še lani je bdo tako. — Letos pa so bila ta vrata zaprta (25. julija je bila že revoulcija), le malo vernikov je prišlo prosit svojega zaščitnika po-moči za domovino. Vse slovesnosti so obhajali samo v cerkvi in nobena procesija ni šla po cestah. Vse priprave so koj ukinili, ko so se strahote širile tudi po Santiagu. — V cerkvi pa je bila svečanost, kot iz davnih časov:
Veliko zvonov je vabilo k službi božji. Orgle so zabučale in zagledali smo prizor, ki ga nismo še nikoli nikjer videli: V višini osmerooglate ku-jiole visi na debelih vrveh »bota fumerio«, »Kraljica kadilnic«, kakor jo je imenoval Victor Hugo. Velikanski škrijx-i, kjer so ovite vrvi, začno škripati, ko sedem mož po taktu jx>teza za konec vrvi in tako zibljejo orjaški kotel — kadilnico, ki jim seže skoraj do rame. Visoko zgoraj pod svodom cerkve plamti rdeči žar plamenov le še medlo. Sladki vonj po kadilu se vleče ko zastava v širokem loku in obvisi med vdolbinami. Dviga se |>o vitkih stebrih in zavija velike, mesnate, cvetlične liste v svoj dišeči rnrč. V porazdeljenih obokanih oknih galerije, ki so med ožjo in nižjo stransko ladjo in tvorijo s svojo skladno razdelitvijo najlepši okras preproste temeljne stavbe, se poigrava s sončnimi žarki, ki spremenijo temino v skrivnostno luč.
Medtem stopajo ministranti, duhovniki in prehiti v krasnih, masnih plaščih in v zlatih mitrah k svetišču. Škrlatasta barva širokih duhovskih oblek in blesteča se., rdeča svečana oblačila plemičev častne straže, ki stopajo za starim dragocenim kipom. povečajo krasoto barv vsega prizora. Orgle in pesmi spremljajo obhod. Nato se začne nad grobom sv. Jakoba slovesna sv. maša. Ta slovesni obhod se v vsej osmini ponovi vsak dan.
Grob svetnika je središče vsega navdušenega če.ščenja. Zaradi češčenja svetih trupel božjih izvoljencev so v srednjem veku zidali take prelestne cerkve. — Dandanašnji komaj še razumemo, kako so bili tedanji ljudje (udi v svojem navadn°m življenju v tesni zvezi z vero.
Nov vozni red
Odftodl vlultov Iz Plurlbora ai. Kol.
ČB»
uro |min
5 35
v smen
Ljubljana,Trst. Zagreb,Su"ak,Sp it Belgrad
Liub jana, Zagreb
Ljubtj, na, /.a^reb. Postojna
Ljubljana. Trst, Zagreb. Sušah, Split
L ubbana. Postojna, Trst
Ljubi ana, Zagreb
Zidani most, Ljub jana
Murska Sobota, Kotoriba
čakovec
Murska Sobota, Kotoriba Murska Sobota, Kotor ba Cakovec, Kotoriba
Ruše
Prevalje, Velenje, Celovec Preva je, Velenje Celovec Ruše
Prevalje. Celovec
Wien, Berlin, \Varszawa
St. Ilj, Wien
št. Ilj, Wien
Št. Ilj, Wien
Wien. Praga
6t. Ilj (Samo ob delavnikih) Št. Ilj, Wien
SPCtt:
V/I. balkanshe igre v Atenah
Drugi dan tekem. — Jugoslavija v kladivu na drugem mestu.
Atene, 1. oktobra.
Na atenskem stadionu je vedno živahnejše. Ze v zgodnjih dopoldanskih urah prihajajo posamezne narodnosti, ki se pripravljajo za velike borbe, ki se vrše v soboto in končajo v nedeljo. Prav živahno je od ranega jutra pa do poznega večera, kajti prav vsi trenirajo. Tu je videti metalce, tam skakalce s palico, dolgo-progaši tečejo, sprinterji pa poskušajo s predvajami, da bi ja čim manj izgubili pri njih. Danes popoldne so se pa vršile tekme
t metanju kladiva.
Ker je glavni stadion, kjer se vrše vse ostale borbe preozek za metanje kladiva, se je isto vršilo na nekem drugem igrišču, ki je zgrajeno, kakor so pač vsa sodobna igrišča za lahkoatletska tekmovanja. Zanimanje je bilo tudi danes pri atenskem ljudstvu Veliko, klub temu, da se je vršila samo ena panoga in kljub temu, da je danes delovni dan. Našega najboljšega metalca inž. Stepišnika ni bilo in zato smo se morali že vnaprej zadovoljiti z dejstvom, da nam bodo prvo mesto odvzeli Grki, od-nosno, da se bo naš drugi zastopnik v tej panogi plasiral malo v ozadju. Goič je s svojim metom 47.74 m dosegel drugo mesto, Majetič pa se je plasiral z metom 38.40 m na peto mesto. Na prvem mestu je Grk Dimitropulos, ki je zalučal kladivo 50.22 m daleč. Na tretjem mestu je zopet Grk Petropulos (42..40 m), na četrtem pa je Romun Biro z metom 42 m.
Dramatična borba v štaleti na 4X400 metrov.
V nedeljo se zaradi mraka^ kakor sem že poročal, ni mogel izvršili ves program. Odpasti je namreč morala najzanimivejša točka tega dne, štafeta na 4X400 m, ki se jc vršila naslednji dan. Tudi pri tej točki se je nabralo mnogo občinstva, ki je z zanimanjem sledilo borbi štafet, ki so napele vse sile, da se čim bolje plasirajo. Največje zanimanje je vladalo za našo in grško štafeto, saj so vsi vedeli, da se bo med njima vnela borba za življenje in smrt. In v resnici je bilo tako. Jugoslavija je nastopila v postavi: Banščak, Stevanovič, Pleteršek in Goršek. Banščak je prišel na predajo kot tretji in je predal istočasno s Turkom. Naš naslednji tekač Stevanovič je že pretekel Turka, in predal Pleteršku kot drugi. Pleteršek pa ni samo pretekel vse svoje nasprotnike, temveč je prišel pred vse ostale štafete za kakih 10 m in predal s tem naskomo svojemu nasledniku Goršku, ki je imel za svojega nasprotnika najboljšega grškega tekača Mantikasa. Do ovinka, kakih 120 m pred ciljem je vodil Goršek, tuga je pa Mantikas prehitel, kajti on je takoj po predaji s peklenskim tempom sledil našemu tekaču, ki ga je hotel in moral ujeti in prehiteti. Gledalci, ki so bili popolnoma tiho in v velikih skrbeh, kaj bo, so tedaj, ko so videli, da bo zmaga grška, zagnali velikanski krik in burno pozdravljali svoje zmagovalce. Grk Mantikas, četudi je tako dober tekač, je prišel izčrpan na cilj, kajti napravil je vse, kar je sploh bilo v njegovih močeh. In posrečilo se mu je v polni meri, da je svoji domovini prinesel 10 točk in s tem še povečal razliko med nami in njim.i
Glede n,a vse to vlada tu velikansko zanimanje za finalne borbe. Sobota in nedelja bosta za atensko ljudstvo višek. To ljudstvo namreč hoče borb, hoče pa na drugi strani, da njihovi ljudje zmagujejo. Danes je prišla iz Jugoslavije druga skupina in naša reprezentanca je sedaj močno oja-čena, tako da upamo na najboljše. Premagati Grkov sicer ne bomo mogli, toda približali se jim pa bomo po vsej priliki zelo močno.
S K Slovan. BoksacM, ki smo preteklo leto Lroni-r;ili pri Slovanu, imamo v potok, ilno 0. t. m., sestanek prod kavarno Emono, in nični' ob i«>t 7 avečor. Zmenili so bomo o delovanju našo sekcije v lom letu, zato ude: tožite soslanka v činivočjo-ni Številu, Dobrodošli so t>mli novinci, ki so zanimajo z.n ln Spori.
,/ZS.S — Zlior umi/škili tiil/rljcv. Soju in sastnnok članstva sc vrši julri v četrtek, dur 8. t. m. ob 30.30 v zvezni pisarni, Tyršovn cesta t, IV. nn<l-1r. TovnrtSc odbornike pozivamo, d« javijo termin, kdnj hi vt ognili oddržntl točnjo ozir. če so žo toandovno sklonili lake dogovore, ter itn ]>orn,viinjn niijku-iiieno (to 1,1. novom lira t. t. članarino za sozijo IMfi :i7 In si nabavijo zvezni emuSko-učMokHii kontrolni znak. — Tnjnik.
Smučarski k hi h Ljubljana. Hodili konrllcljskl t.ro-ntna: za tekmovalen so vrši v telovadnici klasično gi. innazitijo In sicer ob ponedeljkih in četrtkih rodno oh 1R.45. Pričotok v četrtek R. oktobra. (Vpov.arjainri vso tokmovalco, ila sc treninga udeležujejo rodilo, ker le rodni obiskovalo! telovadbe hudo imeli dostop v r.iluski Ireninir nn Pokljuki.
Hlašfc irn rokavi
sc nc svetijo več ter so kot nove čc jih daste v I. MARIBORSKO PRALNICO Maribor, Krekova ul. 12.
DvodružmsNa vita
z dvema kompl. skinovanjima (dvo- in trisobno), s kopalnico in sobami za posle, vse parketirano, plin, davka prosto, naprodaj 7. rodovitnim sado-nosnikom v lepem, brezprnšnrm kraju, 10 minut od centruma mesla. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod značko »Soločna vila«.
Prlliodl vlomov v Maribor t>l Kol.
Ur< Imin
Trst. L ubljana, Belgrad, Split, Sušak, Zagreb
L ubliana
Ljubljana
Post' ;na, Ljubljana. Zagreb S;>lit, Sušak, Za reb. Trst Ljubljana Postoma, Liubljana, Zagreb Lmbijana, Zagr b
Čakuvec, Kotoriba Kotoriba Murska Sobota Čakovec
Kotoriba, Murska Sobota Kotoriba, Murska Sobota
Ruše Prevalje
Celovec, Prevalje, Velenje Ruše
Celovec, Prevalje. Velenje
Berlin. Warszawa, Wien Št. Ilj (Samo ob delavnikih) Wien, Št. Ilj
Mttrzzuschlag, Graz, Št. Ilj Praga, Wieu Wien, Št. Ilj VVim, Št. Ilj
GaSopne in kasaške dirke
priredi Kolo jahačev v zvezi z Jezdnim odsekom Ljubljanskega Sokola dne 11. oktobra na vojaškem vež-bališiu, fužine pri L|ubl]ani, — Začetek ob 14. uri.
Tinček in Tonček v Atlantidi
175.
Morska deklica vabi...
Na velikansko presenečenje naših treh junakov se je nenadoma dvignila iz morskih valov prekrasna morska deklica z dolgimi raz-puščenimi lasmi. V rokah je držala violini podobno godalo! Zabren-kala je in zapela tako milo, da bi človeku izkoprnelo srce od sladkosti ...
Tudi Tinčku, Tončku in Cipu je pesem morske deklice šla do srca. A preden jih je povsem omamila, se je Tinček nečesa spomnil. Odločno je zamahnil z roko in zaklical nad morsko deklico: »Zastonj igraš in poješ, ljuba moja! Nas ne boš tako hitro opetnajslila! K sreči smo se o tebi učili v šoli in dobro vemo, da si vseh muh polna. Mornarje zvabljaš na svoj otok, potem pa jih spremeniš v pujse. . Hoho, nas pa že ne boš!<
A komaj je Tinček te besede izrekel, ga je že obšla skušnjava. Tako blizu otoka so — res bi bilo škoda, če se ga ne bi malo ogledal. Bogvc. kakšne čudovite stvari se dogajajo na njem? Na vsak način si mora otok ogledati! Obrnil se je spet k morski deklici in ji rekel:
»Ali mi obljubiš, da se me ne boš dotaknila, če napravim kratek izprehod po otoku?*
»Obljubim!« je odgovorila morska deklica in se zapeljivo nasmehnila.
»Nikar, Tinček!r je s svarečim glasom zaklical Tonček. In tudi pujs, ki je slal v bližini morske deklice, je tako čudno svareče zakrulil, da je Tinčka neprijetno spreletelo po vsem telesu.
»Ne boj se. nič hudega se ti ne bo pripetilo!« je vabila morska deklica. »Pridi, ti bom razkazala vse zanimivosti otoka!«
In Tinček se je res dal pregovoriti, čeprav mu je skrivnosten glas v srcu šepetal, naj se ne podaja v nevarnost. Stopil je s krova na otok.

-l-
Globoko polrli sporočamo, da je umrla danes, (i. oktobra, ob Ireli zjutraj gospa
Antonija Lashacher
vdova nadučiteljn in župana v liušah
Pogreb blage pokojnire bo v četrtek, dne 8. oktobra ob treh iz občinske hiše na domače pokopališče v Rušah. Ruše, dne 0. oktobra 19116.
Žalujoči ostali.
Žrebartje t. razreda: 13. in 14 okt. 1936
Glavna kolektura
državna sm^dne iolerile
Z A G R E B
G A 3 E V A 8
I L I C A 15
srečka Din 200
1/2 srečke
Din 100
'/4 srečke Din 50
Strogo solidna p o s t r e 2 b a !
i
1 p
Za vedno se je poslovil od nas požrtvovalni zadružni delavec, gospod
Anton
ustanovitelj in iti letni voditelj Ljudske hranilnice in posojilnice v Rečici ob Savinji
v 60. letu starosti, nenadoma zadet od kapi ob sedmih zjutraj, dne 6. oktobra 1936, ko je mirno v Gospodu zaspal, previden s sv poslednjim oljem.
Pogreb nepozabnega zadružnika se bo vršil v četrtek, dne 8. oktobra 1936 ob desetih dopoldne na domače pokopališče v Rečici ob Savinji.
Rečica ob Savinji, dne 0. oktobra 1936.
Ljudska hranilnica in posojilnica Rečica oh S a v i n j i.
Za vedno sc je poslovil od nas neumorni zadrugar, gospod
Fiirst Anton
ustanovitelj in zvest član Kmetijskega društva v Rečici oh Savinji
v 66. letu starosti, nenadoma od kapi zadel ob sedmih zjutraj, dne 6. oktobra I0:!6.
Pogreb zavednega zadrugarja se bo vršil v četrtek, dne 8. oktobra 1086 ob desetih dopoldne na domače pokopališče v Rečici ob Savinji.
Rečica ob Savinji, dne 6. oktobra 19M.
Kmetijsko društvo v Rečici oh Savinji.
Evo novega pcmaoaca
nedolžno čudežno sredstvo,
brez luga in mila, izredno sredstvo za pranje.
Opere vsako stvar v kratkem bleščeče čisto, snežno belo, znatno hitreje in se peni mnogo bolj celo v trdi vodi, pri tem pa se ne spreminja barva in kakovost tkanine.
Čista svila umetna svila nogavice rokavice volneno blago
Vse to je — oprano — kot novo! Za pranje preprog v gospodinjstvu nenadomestljivo. — Vsakdo mora poskusiti to sredstvo, ker je poceni.
Originalen omot Din 2'50
TEXIL
Idealno sredstvo za pranie finih plaščev brez mila in luga.
Dobiva se povsod!
Nabavite si ga še daues!
Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer i drug, Zagreb.
Maneverska lokomotiva
(Verschublokomotive)
■»a normalni industrijski tir, rabljena a dobro ohranjena se išče. Ponudbe z označbo tovarne, leta zgradbe in detajlnim tehničnim opisom na tovarno »SART1D«, SMEDEREVO.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženl-(ovanjaki oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali □glas Diu 10*—, Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Pri oglasib reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Agilen manufakturist
s 13 letno prakso, dober prodajalec,t star 29 let, samski, vešč slovenskega, nemškega jezika, z dobrimi referencami, želi pre-menltl mesto. — Ponudbe prosi upravi »Slovenca« pod »Agilon manufakturist« St. 14828.	(a)
amiijii
Dva rudarska delavca
se iščota za železni rudnik pri Karlovcu za delo v akordu po tekočem metru rova ali kubiku rude. Ponudbe na: Opekarne A. MUllor, Zagreb, Fran-kopanska 16.	(b)
Gospodično
z dobre družine sprejme-va kot vzgojiteljico k 4-letni deklici. Znanje per-fektne nemščine pogoj, po možnosti tudi italijanščine. Plemsne ponudbe v upravo »SI.« pod »Trgovska hiša« št. 14667. (b)
Sobarica
Mlad uradnik j
verziran v nakupu trdega okroglega lesa, specijalno orehovih hlodov, se išče. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nakupovalec« št. 14874.	(b)
Krojaškega pomočnika
takoj sprejmem, špendal J., Kolodvorska 26. (b)
Prodajalka
popolnoma vešča in izurjena v prodaji čevljev, se takoj sprejme v službo. Prosilke se naprošajo, da pošljejo pismene ponudbe z navedbo starosti, dosedanje zaposlitve, in točnega naslova na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Prodajalka čevljev« št. 14891.	(b)
Pet pečar, pomočnikov
za oblaganje sten se takoj sprejme. - Hauptman Stanko, keramika, Moste.
Sirarski mojster
za samostoj. vodstvo večjih podružnic za izdelavo emendolskega sira — se išče. Ponudbe z označbo plače poslati na: »Mlje-karska industrija »Zdenka«, Veliki Zdenci. (b)
Hlapca
starejšega, vestnega in agilnega, vajenega vrtnarstva, sprejmem. Popolna oskrba v hiši. Pismene ponudbe na Lovko Josip, Krška vas 97. b
Šiviljo belega perila
in bluz iščem. Pismene ponudbe na upravo Slovenca pod »Doma« 14856.
Pekovski pomočnik
išče službo kot predpeč-nlk ali skupni delavec Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Pošten«.	(a)
vajena vseh hišnih del ln nekoliko kuhe, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14859. (a)
tfanolanja
Lepo stanovanje
z dvema sobama ter dve mali sobici z veliko kuhinjo ln prltiklinamt, poceni oddam. — Dolenjska cesta 81.	(č)
Stanovanja
trisobno eventuelno dvosobno in prazna soba sc oddajo od 2.—4. ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14892.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, kopalnico in pritikllnami, eventuelno z garažo v pritličju ali I. nadstropju, oddam s 1. novembrom v Costovl ulici št. 9.	(č)
Enosobno stanovanje
oddam s 1. novembrom. -Vodovodna c. 77.	(č)
Dvosobno stanovanje
v pritličju se takoj odda. Cerkvena ul. 21.	(č)
Dvosobno stanovanje
s kopalnico, kabinetom — oddam takoj. Informacije : Trafika — Pasaža. (č)
Dve sobi
lepo opremljeni, separi-ran vhod, elektrika, oddam. Sv. Petra cesta 44, Ljubljana.	(s)
Mlad fant
soliden, pošten, Išče stanovanje kot sostanovalec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14872. (s)
Dve prazni sobi
vezani s kopalnico, odda za 1. november Hranilni in posojilni konzorcij v Gajevl ulici 9.	(s)
Opremljeno sobo
v centru, za dve osebi, po 150 Din, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14858.	(s)
vsako iniro mioisa i
Drevi
Jutri zfutraf
Uporabite rožnato kremo Tokalon, hranilo za kožo, ki vsebuje biocel, senzacionalno odkritje dr. Stejskala, profesorja dunajskega vseučilišča. Ta vitalna hrana za kožno tkivo se pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali Znanost je ugotovila, da baš zaradi izgube tega naravnega elementa iz kože nastajajo gube. Krema Tokalon, hranilo za kožo, z Bio-celom vrača koži ta element v času počitka ter napravi kožo spet gladko, čvrsto in mlado.
Poglejte, v koliki meri je koža bolj sveža in gladka že po prvi uporabi. V nekaj dneh začno gube izginjati. V tednu dni ste videti za leta mlajša. Uporabljajte zjutraj belo kremo Tokalon (ki ni mastna). Ona razkraja zajedalce ter napravi kožo mehko, gladko in belo. Zene 50 let lahko dobijo očarljivo polt, s katero bi se lahko ponašala vsaka mladenka. Uspešni rezultati so zajamčeni, ali pa se denar vrne.
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 10-D, Zagreb, Praška ul. 6.
Zimske športne srajce
v največji izberi po najnižjih tovarniških cenah dobite pri »Kreko«, Tavčarjeva ul. 3.	(1)
Akademik
(z znanjem nemščine In stenografije) Išče instruk-clj ali zaposlitve v pisarni (tudi v trgovini). Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1—6 ur dnevno« št, 14880.	(u)
Prodam hranilne knjižice
na vlogo od 100.000 Din in še več, Hranilnice in posojilnice v Kranju, proti takojšnji gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina« 14868. d
I
Namizna jabolka
kanada kupuje vsako količino po najvišji ceni tvrdka Artur Nachbar — Radeče pri Zidan, mostu.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prolog, Ljubljana — židovska ul. in Stari trg
Snežne čevlje in galoše
popravi najboljše »Ex-press«, brzo-popravljalni-ca čevljev ln galoš, M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.	(t)
^ Telefon 2059
/\ PREMOG KARU0PAKETE DRVA, KOKS nudi
Pcgačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
Gospodinje! - Obrtniki!
Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov itd. iz skladišča po zelo nizkih conah pri Stanko !•'1 o r j a n č 1 č, železnina, Resljeva c. 3 — nasproti Medič-Zankl. (Vhod skozi dvorišče.)
Damske plašč®
dekliške in olroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste dobite v največji izbiri pri
F. I. Goričar :: Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 29.
Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu.
Kolesa vseli vrst
radi končane sezije prodajamo po neverjetno znižanih ccnah. Nova trgovina, Tyrševa c. 36, nasproti Gospodarske zveze.
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
•se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Za šolarje
vseh vrst obleke, pum-parce, perilo Itd. v naj večji Izberi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14. (1)
Bajramov med
prodaja na debelo 12 Dlti čebelarstvo Bartolovič — Piškorevci.	(1)
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, prodani Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1 1878. (1)
Prima orehova jedrca
od 5 kg navzgor za ceno 17 Din franko dobavlja Dezider Goldgruber, Gra-čanica, Vrbaska banov. 1
Prometno gostilno
proti kavciji takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14876. (n)
Soba za pisarno
se odda v palači Delavske zbornice v Čopovi ulici. Informacije se dobe v knjigovodstvu zbornice, n
Vsak naročnik »SLOVENCA« je zavarovan!
Poravnajte pravočasno naročnino.]
staro zimo, zlato zobovje
ln srebrne hrone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah.
A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Pritlična hiša
z dolgo fronto, na prometnem kraju Ljubljane, ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Reklam Rozman, reklamno podjetje, Pražakova 8-1.	(p)
Alja Rabmanova:
73
Tovarna novega človeka
R o m a a.
.Poslušaj, bral moj! Če bi tvoji bratje znali vse jezike svela in bi poznali vse znanosti in skrivnosti duše, bi to vendarle ne bila popolna srečat'
Čez nekaj časa je zopet dejal:
,Poslušaj, brat! Če bi tvoji otroci odkrili vse zaklade sveta, spoznali pota zvezd in življenje vseh živali in rastlin, bi še ne bili popolnoma srečni!'
Nato sem ga vprašal, kako je potem prav za prav mogoče doseči popolno srečo. In odgovoril mi ,je:
, Posluša j, brat moji Če prideva sedajle zamazana, premočena in premražena do kake koče in prosiva za prenočišče, pa nama kmet reče: potepuha, poberita se dalje, le pojdita v noč, namesto da kradeta ubogim ljudem miloščino; in če greva nato dalje in nisva užaljena, temveč si misliva: prav ima ta mož, Bog ga je navdihnil, da je z nama tako ravnal; in če potem nadaljujeva brez godrnjanja in brez jadikovanja svojo pot v viharju — tedaj, nioj brat, sva dosegla popolno blaženost!'
Rekel sem mu:
,Mnogo moči, o mojster, je potrebno za to!'
On pa mi je odgovoril:
,Res je, brat moj, treba je mnogo moči, toda le v dobroti in ponižnosti, v pokorščini in ljubezni leži resnica Kristusova!'« —
Pridigar je končal Pot mu je lil s čela in ogenj se je lesketal v njegovih očeh. Občino so njegove besede tako prevzele, da nekaj minut ni nihče pretrgal te slavnostne tišine. Nato so pričeli vsi zbrani peti:
Jezus Kristus, naš večni Gospod,
noče žalostiti duše nobenega živega človeka.
Večni Sodnik, ne pozabi me,
prosim Te, olajšaj mi moje srce,
osvobodi me napuha in ošabnosti!
Nauči moliti nas vse,
omehčaj nam srca,
daj nam duha in moči vere,
ogrej naša srca in pošlji jim žarke
luči večne resnice!
i
Med petjem so se pričeli obrazi navzočih spreminjati in vedno pogosteje so obračali svoje poglede na starca, ki je srepih oči mrmral nerazumljive besede. Nenadoma je vstal in v njegovem bledem, kot iz kamna izklesanem obrazu se je zrcalilo zamaknjenje, kakršno zajame tistega, ki vidi nekaj, kar ni dano videti nobenemu drugemu človeku. In z glasom, ki je zvenel čisto drugače od onega, s katerim je običajno govoril, je začel pripovedovati:
»Bratje in sestre! Eden naših všlikih učiteljev je dejal, da je najvažnejše v našem nauku to, da moramo vse svoje življenje klicati v veri in ponižnosti ime Kristusovo prav tako, kot moramo dihati, jesti in piti. Toda tega se je treba učiti! Vsak tega ne zmore! Treba se je naučiti, da izgorevamo svojo dušo v tako vroči ljubezni do Boga, da se v njej tako rekoč upijani. Ljubezen mora napasti človeka s toliko silo, da pada na tla, da joče in se smeje, da pleše in se vrti, da pride popolnoma iz sebe. Tedaj šele preneha biti samo človek, tedaj šele postane njegovo telo posoda, v katero se naseli Sveti Duh. In naj se ljudje v svetu smejejo nad našim »radeiiiem«! Saj ne razumejo, kako potrebno je naše vrtenje, naše skakanje, naš smeh in naš jok. Vemo, da
pride Sveti Duh k nam le tedaj, če napnemo vse svoje sile, duševne in telesne. Ne sramujte se svojega smeha, ne sramujte se svojih solza, svojega cepetatija, svojega vrtenja! Ni se vam treba sramovati, zakaj ravno v trenutku, ko je vaše telo tako izmučeno od vsega tega. da ne čutite nobenega njegovega vlakna več, prav tedaj je vzvišeno nad vso sramoto in tedaj šele je vredno, da se naseli v njem Sveti Duh!«
Ko je starec končal, je stopil med množico, pričel tekati v krogu in glasno peti:
Sveti Duh je vztrepetal, vžgal je srca vernih, v svetem krogu jih je zavrtel. Vsi verni so se obrnili in njih srca so vzkipela ...
Drugi so tekali za starcem. Nekateri so jokali, drugi so se smejali, mnogi so padali na tla in divje kričali. Spočetka so bili njih obrazi temnordeči od napora, polagoma pa so izgubljali barvo in postajali bledi kakor smrt. In vendar se je zrcalil v njih izraz blaženega zamaknjen ja ...
Le nekateri so še tekali, večinoma pa so bili tako izmučeni, da so nepremično ležali na tleh ali sloneli ob steni. Krčevit smeh je stresal njihova telesa in strmeli so v dalj o. kakor da bi stopila prednje nadzeineljska prikazen; njihove ustnice pa so jecljale:
»Mraz je že zaprl moje ustnice in Sveti Duh se jih je že dotaknil!«
Tisti, nad katere Sveti Duh še ni prišel, so vzdihovali, vpili in tulili, oni pa. katerih telesa so si medtem že zopet opomogla, so pričeli znova tekati, skakati in plesati.
Za »Jugoslovansko tiskarno« » LJubljani Karel Pck.
Izdajatelj Ivan Itak ovce.
Urednik: Viktor Cenfifc.