OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne liskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds vol. xxxiv.—leto xxxiv. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 12, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 114 iVOVI GROBOVI Mary drcar Včeraj zjutraj ob 6.30 uri je preminila po osem let trajajoči bolezni Mary Drcar, rojena Rožič, stanujoča na 7201 Hecker Ave. Doma je bila iz vasi Cesnji-ce, fara Moravče, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Bila je članica podružnice št. 25 SŽZ in društva Carniola Hive, št. 493 TM. Tukaj zapušča šest otrok: Mrs. Mary Klun, Frank, Mrs. Frances Sever, Edward v Calif-orniji, ki pride na pogreb, Albert in John, šest vnukov in brata Johna, v stari domovini pa zapušča brata Franka in Karla. Hči Agnes in sin John sta umrla v detinstvu, soprog Frank pa je Umrl leta 1943. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. .* Marija božickovic Včeraj opoldne je preminila po pet let trajajoči težki bolezni Marija Božičkovič, rojena Mer-Var, stanujoča na 15301 Hale Ave. Rojena je bila v Ameriki, Ajen oče Mike Mervar je bil doma iz Dišeče vasi na Dolenjskem, mati Antonia, rojena Bradač pa je bila doma iz žužember-fta. Bila je članica društva Bratska sloga, št. 15 SNS. Tukaj zapušča soproga Dani-Gla, doma iz Like na Hrvatskem, s katerim je bila poročena 17 let, iW sestro Mrs. Antoinette ^ga v Detroitu, Mich., odkoder je snoči prišla. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod A. Grdina in si-^ovi, 1053 E. 62 St. Čas pogreba ®e bo poročalo prihodnjič. * ®^ank potochar Po osem-mesečni težki bolez-^ je preminil snoči ob 6. uri ^fank Potochar, po domače Još-kov France, v visoki starosti 83 Umrl je na stanovanju dru-2ine, pri kateri je živel na 1543 45 St. Doma je bil iz vasi Gra-*ienc pri Žužemberku na Dolenjskem. Tukaj zapušča štiri hčere in sinova: Mrs. Mary Butala, Mrs. Frances Mey, Mrs. Molly Tabasko, Mrs. Rose Primosch, ^ohn in Joseph. Soproga, rojena Ucel, je umrla leta 1946. Po-^eb oskrbuje pogrebni zavod Grdina in sinovi. Cas pogreba poroča prihodnjič. * *gnac kocjaš Pogreb pokojnega Ignac Koc-Se vrši v sredo popoldne ob •30 uri iz pogrebnega zavoda i oseph žele in sinovi, 458 E ^ St., na Hillcrest pokopališče. ^^NNIE doniak Pogreb pokojne Fannie Doni- Obljuba dolg dela ali: kako so Srbi rešili ameriške letalce BEOGRAD, 11. junija—Leta 1944 se je vračalo ameriško zračno brodovje preko Jugoslavije iz Nemčije in je deset letalcev moralo prisilno pristati. Rešeni po Srbih so obljubili $500 nagrade, kateri znesek je sedaj izplačal ameriški poslanik v Beogradu. Beograjskemu a m e r iškemu poslaništvu je bilo iz korespondence znano ima Jovana Paniča. Iz tega imena in z angleško izgovorjavo je nastalo drugo ime "Yugo Panic." Iz korespondence je izhajalo, da je leta 1944 letelo preko Jugoslavije ameriško letalstvo in da je bilo nekaj letal pri bombardiranju Nemčije poškodovanih ter so padla na tla v bližini Milino selo. Pri tem je bil en letalec ubit, ostalih devet pa je iskalo zavetje pri bližnjemu srbskemu kmetu, ki se je pisal Jo-van Panic. Vkljub stanovanjski in prehranjevalni stiski je Panic skril ameriške letalce pod streho svoje hiše in jih hranil. Ame-rikanci so nlu obljubili $500 nagrade. Vojna je minila in preteklo je nadaljnih pet let, ko je Jovan Panic zastonj čakal na ček. s $500. Odločil se je, da se obrne naravnost na ameriško poslaništvo v Beogradu. Ameriški poslanik Allen, ki porabi vsako priliko, da poglobi zveze med Ameriko in Jugoslavijo, je podvzel vse potrebno, da se ugotovi potom državnega tajništva v Washingtonu, kdo so bili ameriški letalci, ki so iskali zavetje pri Paniču, in potom jugoslovanskih oblasti, kje je vas, kjer biva Jovan Panic. Končno je jugoslovanska oblast najdla družino Panic v neki vasi v Bosni, na drugi strani pa je državno tajništvo v Washingtonu končno odobrilo $500 in poslalo ček poslaniku Allenu. Poslanik Allen je šel s čekom osebno k Paniču in mu v slabi srbščini, kolikor jo obvlada, obrazložil valuto, oziroma, da je najbolje, če dobi za petsto dolarjev blaga iz Amerike. Panic se je z veseljem odločil za blago in vrnil poslaniku Allenu ček, da ga izroči CARE, ki mu pošlje pakete. Pri dogodku je bila zbrana ne samo vsa domača vas, nego tudi kmetje iz soseščine. alt 1.30 se vrši danes popoldne ob uri iz pogrebnega zavoda ®8eph>žele in sinovi na 6502 , • t!lair Ave., na Hillcrest po kopališče. Hed; Nova "prestolna kriza" v Angliji? LONDON, 11. junija—Bivši angleški kralj Edvard VIII je spisal knjigo, v kateri popisuje vzroke svojega odstopa in odpovedi pravic do angleškega prestola v prid svojemu bratu sedanjemu kralju Juriju VI. Knjiga je na trgu in se pričakujejo prestave v druge jezike. V nji trdi bivši angleški kralj, sedaj vojvoda Windsorski, da se ne bi več povrnil na angleški prestol. Sedaj pa je na vrsti Jurij VI. sam, da uredi svoja osebna vprašanja, oziroma pomoč pri vladanju, kolikor spričo angleškega parlamentarizma pridejo še v poštev vladarske pravice pri vodstvu države. Sedanji kralj ima 55 let in se ne izkoplje iz bolezni, ki ga obiskujejo ena za drugo. Posebno ga je prizadela bolezen leta 1948, ko je bila preprečena redna cirkulacija krvi. Posledice čuti še danes na desni nogi. Britansko časopisje kakor tudi diplomatski krogi so zaskrbljeni glede kraljevega zdravstvenega stanja. Kralj izgleda utrujen, star in skrušen. Priporoča se, da se nasledstvo pripravlja na prevzem kraljevskih poslov. NOVE PODMORNICE SPUŠČENE V VODO NEW YORK, 11. junija—Nove podmornice posebnega tipa bodo spuščene prihodnji četrtek v morje. Podmornice so bile zgrajene v času po drugi svetovni vojni. Gre za ameriške podmornice tipa "Trigger," ki bodo imele večjo hitrost nego do sedaj. Ime je zbrano po ameriški podmornici "Trigger," ki se je potopila leta ^945 v Pacifiku. tifi Ra seja Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 1 se vrši redna seja društva • Ane, št. 4 SDZ v navadnih JJ'ostorih SND na St. Clair Ave. 2aH redu bodo vozne Ud prosi se članice, da se eleže v polnem številu. Žalostna vest Mrs. Mici Pečenko iz 3197 Richmond Rd. je prejela iz stare , domovine pismo, da ji je umrla teta Marija Turšič, po do mače Jakpovka, in sicer v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Dočakala je častitljivo starost 97 let. Pismo ji je pisala sestra Angela Drobnič iz 971 E. 73 St., ki 'je žal prišla tja na obisk en dan prepozno, da bi videla teto živo. Pokojnica zapušča tam dva sina, Lojzeta in Jožeta, Detroitu, Mich, pa sina Franka Bila je teta matere guvernerja Frank J. Lauscheta. Bodi ji lah ka domača gruda. Rast ameriške produkcije jekla NEW YORK, 11. junija—Po zadnjih statističnih podatkih bi svetovna produkcija jekla, porazdeljena na vse prebivalstvo sveta, dala približno 172 funtov vsakemu človeškemu bitju ali 24 funtov več kot v letu 1947. Produkcija jekla v Ameriki lanskega leta pa bi porazdeljena na glavo dala vsakemu Ameri-kancu 1,274 funtov ali sedemkrat več kakor bi dala svetovna produkcija jekla, razdeljena na jlavo svetovnega prebivalstva. Dočim tvori prebivalstvo Amerike le 6% svetovnega prebivalstva, teh 6% proizvaja več jekla kakor ostalih 94%. Cenjeno po letošnji produkciji jekla, pride za prvo četrtletje že 1,370 funtov jekla na glavo vsakega Amerikanca. JE PODEDOVAL $600,000 A NASLEDNJI DAN UMRL LEWISTOWN, 111., 11. junija — Včeraj je dospel semkaj iz Teksasa 73 let stari William Crothers in prevzel dedščino v vsoti $600,000, katero mu je zapustila neka oddaljena se-stričina samotarka, katere ni nikoli videl. Danes se je mož mrtev zgrudil v čakalnici hotela, kjer je bil nastanjen. Zadela ga je srčna kap. RUSKE BOMBE PADLE NA NEMŠKO ZEMLJO BERLIN, 11. junija — Pri manevrih sovjetske zračne sile je padlo več živih bomb na neko nemško vas blizu Jueteborga. Poroča se, da je bil pri tem en Nemec ubit, šest do osem je bilo ranjenih in razdejanih je bilo več domov. AMERIŠKI PROFESOR GRE NA KOREJO Robert Oliver, profesor na univerzi Pennsylvania je spre jel mesto osebnega svetovalca predsednika korejske republike, kamor odpotuje 23. junija. Nemci iz rajha v Clevelandu v Clevelandu se mudi delegacija zapadno-nemškflga parlamenta. Med njimi so štirj^ državni poslanci, ki pripadajp so-cialno-demokratski stranki ter dva, ki pripadata krščanskim demokratom. Parlamentarna delegacija se nahaja v Ameriki v študijske s vrhe in je obiskala industrijska mesta vzhodne Amerike. Delegacija v Clevelandu je bila pri županu Burke ju, pri trgovskih in industrijskih zastoprukih ter je bila sprejeta tudi od predstavnikov clevelandske znanosti. Danes je nemška delegacija odpotovala v New York, odkoder se dne 16. junija vrne nazaj v Nemčijo. General Marshall izjavlja, da mu ni ničesar znanega glede miru "NALOGA AMERIŠKIH ČET NA KOREJI JE NESPREMENJENA" Bolezen Mrs. Jennie Stokel se že dalj časa nahaja pod zdravniško oskrbo na domu na 3149 Richmond Rd. Zahvaljuje se vsem prijateljicam in znancem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice. i ZADNJE VESTI WASHINGTON, 11. junija— Republikanski kongresnih Walter E. Brehm iz Ohio je bil obsojen na denarno kazen $5,000, ker je sprejel od svojih nameščencev v volilni borbi leta 19Jf8 denarno pomoč. Zaporna kazen mu je bila odpuščena. WASHINGTON, 11. junija— General Wedemeyer je pričal pred senatnim odborom za zunanje zadeve v svojstvu bivšega ameriškega zastopnika za vojaške zadeve na Kitajskem. Bistvo njegovih izpove,di je bilo, da naj Amerika umakne svoje čete iz Koreje, pusti tam zračne in pomorske sile, toda istočasno pretrga diplomatske zveze z Sovjetsko zvezo. Nadalje, da prevzame Amerika^iniciativo v vodstvu sveta v svoje roke, četudi se riskira tretja svetovna vojna. General je nadalje opisoval dogodke na Kitajskem po zadnji vojni in je kritiziral uradno ameriško politiko do Kitajske. T OKU O, 11. junija—Zavezniški tanki so po zavzetju dveh mest v sredini Koreje, ki mejijo na znameniti trikot kot glavne obrambe komunistov, predrli naprej proti severu. Trdi se, da je po zlomu sedanje komunistične obrambene linije računati z novo utrjeno komunistično linijo proti severu in zapadu ob mandiurski^ meji. RIM, 11. junija—Po do sedaj zbranih podatkih so krščanski demokrati in njihovi vladni sodelavci pri zadnjih občinskih volitvah napredovali in je značilno, da so iztrgali občinsko upravo v treh važnih mestih v pokrajini Emiliglia iz rok komunistov. Pokrajina Emiliglia je v Italiji znana kot najbolj rdeča. CLEVELAND, O., 11. junija —Župan Burke je javil mestnemu svetu, da občinska uprava skrbno pazi na položaj na mesnem trgu in da ni strahu, da nastopi pomanjkanje mesa. Svetovalo se je, naj izda mestna uprava po izgledu New Yorka ordinanco zoper črno borzo. Sovjetska nota glede japonske mirovne pogodbe MOSKVA, 11. junija — Moskovsko zunanje ministrstvo je izročilo ameriškemu poslaniku v Moskvi noto glede mirovne pogodbe z Japonsko. Nota ne pomeni v bistvu ničesar novega, ampak ponavlja dosedanje sovjetsko stališče, ki je sledeče: Vsaka država, ki se je nahajala v vojnem stanju z Japonsko, ima pravico in mora ,biti pripuščena k pogajanjem z Japonsko. Japonska pogodba naj izhaja iz podlage, kakor so se za to dogovorili takratni zavezniki med vojno na konferencah v Kairu, v Potsdamu in v Jalti. Avgusta, če ne že julija tega leta, naj se skliče konferenca vseh teh predstavnikov, da vsakdo od njih naj predloži načrt pogodbe z Japonsko. Pri pogodbi mora Ijiti kot podpisnica in kot partnerica tudi komunistična Kitajska ter seveda Sovjetska zveza. Sovjetska nota ponavlja svoje trditve, da hoče Amerika izključiti iz pogajanj z Japonsko tako komunistično Kitajsko kakor tudi Sovjetsko zvezo, na drugi strani pa, da snuje ravno z mirovno pogodbo z Japonsko agresivni blok na Pacifiku, ki je namenjen borbi tako Sovjetski zvezi kakor komunistični Kitajski in je proti interesom obeh omenjenih držav. TOKIO, 11. junija—"Ni pričakovati, da bi ponudili Kitajci v bližnji bodočnosti kake mirovne pogodbe. Kitajci so sami zašli v težak položaj. Ni dvoma, da so nas hoteli Kitajci vreči iz Koreje," je dejal general Marshall, ki se nahaja na Koreji in na Japonskem, v pogovoru s časnikarji. Marshall je ponovno zanikal, da bi prišel bodisi na Japonsko ali na Korejo v kaki posebni misiji t. j. bodisi radi premirja ali mirovnih pogajanj. General je nadalje zatrjeval, da ni prinesel nikakih novih navodil za vrhovnega poveljnika zavezniških sil generala Ridg-waya. Ko se je nahajal na Koreji, je študiral operacijski plan, obenem pa načrt, kako naj se ameriške vojne sile izmenjavajo in dopolnjujejo z novimi, ko naj gredo vojaki, ki imajo pravico, domov na dopust. Ameriška osma armada, ki nosi glavno pezo korejskih bojev, ima po mnenju generala Marshalla dvoje glavnih nalog, in to, da zdrži v svoji lastni obrambi, na drugi strani pa, da odbije vsak poskus bodisi Kitajcev bodisi severo Korejcev, da )i se ti vrnili v južno Korejo. Na i^osebno vprašanje, da li se je razgovarjalo na teh konferencah z vojaškimi poveljniki o možnosti premirja, je general Marshall zatrdil, da osebno dvomi, da bi moglo priti do kake spremembe v vojaških operacijah osme armade. Truman bo govoril o mesnem položaju Iz Kanade je dospelo v Cleveland meso za klobase in hrenovke. I V četrtek ponoči bo govoril po radiju ameriškemu ljudstvu predsednik Truman, ki se bo v svojem govoru bavil s politiko vlade v kontroli cen predvsem mesnim izdelkom. Šef urada za stabilizacijo cen DiSalle je napovedal, da bo pomanjkanje svežega mesa, kjer je nastopilo, v kratkem odpravljeno, da bo mesni trg v par ted-' nih zopet normalen. Računati je sicer morda celo s stavko mesnih proizvajalcev in prekupčevalcev s klavno živino, kot se je to zgodilo leta 1946, toda po njegovem prepričanju bo vsak tak poskus obsojen na neuspeh. ZDRUŽENI NARODI ZIDAJO HIŠE NA KOREJI Taegu je znano mesto v južni Koreji. Mesto in okolica je bilo ponovno središče vojnega opustošenja ko so komunisti potiskali zavezniško armado proti ju gu. Pri tem je trpelo tudi civil no prebivalstvo in zasebno premoženje. V Taegu in okolici je bilo porušenih kakih 110,000 hiš. Združeni narodi so se odločili, da pomagajo prebivalstvu pri gospodarski obnovi. Za začetek so začeli z delom za 100 hiš juž no-korejskih beguncev brezdomcev. Stavbeni material se bo dobil doma na Koreji, Združeni narodi pa bodo preskrbeli drugi material, ki je potreben pri stavbah kot n. pr. žeblje, steklo, orodje, sploh predmete rokodelske stroke. IRANSKI PETROLEJ NAJ SLUŽI MIRU! časopisi poročajo iz Teherana, da so iranska oblastva izjavila, da je bil eden od namenov nacionalizacije iranskega petroleja tudi ta, da se bo dal petro-ej na razpolago le v mirovne namene. Zapadni svet ga bo dobival le v toliko, kolikor ga je prejemal v mirnodobski kvoti. S tem hočejo Perzijaci zbiti dno ruskim očitkom, ki dolžijo iransko vlado, da z zalaganjem petroleja zapadu pomagajo pri pripravah vojne s Sovjetsko zvezo; hočejo po svojih močeh tudi preprečiti tretjo svetovno vojno, pa bodo znižali tako produkcijo kakor tudi prodajo iranskega petroleja v vojne namene. Nov učitelj Pri graduacijskih obredih Kent State univerze 9. junija je prejel svojo diplomo in red Bachelor of Science v učitelj-stvu Cyril Francis Zupan, najmlajši sin poznanih pokojnih Antoinette in Ivan Zupan, ki je bil urednik bivšega Glasila KSKJ. Novi učitelj je prejel red Bachelor of Arts iz Western Reserve univerze, kamor se je povrnil po dveletni vojaški službi na evropskem bojišču. Gradui-ral je iz Collinwood High šole ter je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ. Z novim šolskim terminom bo nastavljen za učitelja v znanstvu na višji šoli. Mr. Zupan stanuje pri bratu in svakinji Mr. in Mrs. Stanley P. Zupan na 493 E. 120 St. Novemu učitelju čestitamo Jn mu želimo obilo sreče v njegovem poklicu. Vojaške operacije na Koreji TOKIO, 11. junija—Zavezniške čete so prodrle kakih 20 milj v notranjost severne Kora-je. Komunisti so zgradili na srednjem sektorju srednje Koreje v goratem predelu tega ozemlja nekak trikot njihove obrambe, ki ga branijo na življenje in smrt. Zavezniško poveljstvo smatra, da je ta trikot jedro ne samo komunistične obrambe, ampak tudi njene tehnične opreme sposobnosti. Obramba tega trikota je sedaj po mnenju poveljnika kopnih sil generala Van Fleeta končno zrahljana. Krvave borbe so trajale neprestano osem dni, zaposlene pa 30 bile grške, turške, filipinske in siamske čete ter ameriško topništvo. OBTOŽEN IN PONOVNO IZVOLJEN KANSAS CITY, Mo., 11. junija — Kongresnik Leonard T. Irving je demokrat Trumanove-^a kova. Oa krajevne delavske unije, vsaj od nekaterih, je bil osumljen, da je skupno z blagajnikom unije Livingstonom zlorabljal delavske finance zlasti v /olilni borbi leta 1948, ko je bil zvoljen za.kongresnika. Na obtožbe je kongresnik Irving odgovoril, da so ne samo brez podlage, ampak rad čaka na izid preiskave, ki si jo tudi sam želi. Pri včerajšnjih volitvah je bil kongresnik Irving že šestič izvoljen za predsednika unije. Tudi blagajnik unije Livingston je dobil popolno zaupanje unije. "Zahvaljujem se vam za izra ženo zaupanje," je dejal kon grešnik Irving, rojak Trumana in predstavnik njegovega volilnega okraja v spodnji zbornici. KJE STA BRITANSKA DIPLOMATA? Oba pobegla angleška diplomata sta še vedno nenajdena, za njima ni nobenega sledu. Včeraj je podal v britansk spodnji zbornici poročilo o do godku zunanji minister Herbc/ Morrison« Pričakuje se, da bodo odslej naprej celo angleški di-plomatje bolj skrbno nadzorovani. Ker pa preiskava po Evropi ni dovedla do nobenega uspeha, je odšel v Ameriko šef britanske tajne službe, ki je že prispel v New York. DVE SLIKI, IZ KOREJE Pet ameriških vojakov je bilo obsojenih na težke zaporne kazni, ker so se ukvarjali spričo obče stiske in pomanjkanja med civilnim prebivalstvom s črno borzo. Eden od njih je bil obsojen na 30 let zapora. Sodna obravnava čaka nekega južno-ko-rejskega poročnike, ki se je isto-tako pečal s črno borzo. I'ENAKOPRAVNOST" " Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) ------------------------------------------------ For Six Months—(Za šest mesecev)--------------------------- For Three Months—(Za tri mesece) ---------------------------- ...$8.50 ... 5.00 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo iu druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) ----------------------------------- For Six Months—(Za šest mesecev) — For Three Months—(Za tri mesece) — _$10.00 _ 6.00 _ 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 AMERIŠKA IZOBRAZBA MED OGNJEM' Književni pregled Stephen Pearce-a AMERIKA GRE V SVET! Ljudskošolski učitelj je dobil to in to vojno. Srednješolski in visokošolski vzgojitelj jo je zgubil. Tako in podobno presojajo zgodovinarji, ko ocenjujejo velika obdobja življenja posameznih narodov, ki se'večkrat končajo krvavimi obračuni s sosedi. Razumljivo je, da pri tem ni mišljeno, da je šel vzgojitelj med vojake in jih tam treniral za vojaško disciplino in za klanje nasprotnika, če bi do tega prišlo. Gre za vzgojo mladine—cveta naroda, ki končno vsaj po dosedanjih izsledkih pokaže, kako je bil vzgojen, kadar je treba staviti na kocko tudi lastno življenje, pa najsi bo ideologija domačega pravnega reda kakršnegakoli, ko je na kocki življenje njegovega lastnega naroda in države. Gre za vzgojni sistem, ki spremlja kakor popotna palica posameznika skozi njegovo življenje. Kakor posameznik, tako tudi človeška zajednica ne gleda samo od danes na jutri. Pri posamezniku se poznajo desetletja, ko gre v človeški družbi za stoletja. Posameznik računa ne samo s svojim življenjem, marveč tudi s svojim potomstvom. Vitalnost naroda in države se izraža v tem, ko ne gleda na trenotnost, nego naprej, na desetletja in stoletja. O angleškem imperiju je znano, da je kot bistveno kolonijalen gledal pri vseh svojih naporih za razširitev in poglobitev, pa če je bilo potrebno ohranitev moči in oblasti v daljno bodočnost. Kdor ni pri sklepanju pogodb s tem imperijem poznal do dna britanske politike in vzgoje, je redoma nasedel še tako lepim pogodbam po besedilu v svojo škodo. Toda iz angleškega državnega življenja je bil razviden jasen cilj, kaj hočejo Britanci za sebe in za bodoče rodove, v kar so usmerili tudi svojo vzgojo, počenši z osnovnimi razredi in končali z visokošolsko izobrazbo, kakor tudi v družbeni orijentaciji posameznih stanovskih gibanj. To pot je pozorišče ameriška učna knjiga in ameriško učiteljstvo. Zbrali smo se v domačem krogu, formalno bi rekli na konferenci, in se je postavilo vprašanje, da 11 je ameriški učni sistem še sodoben, ali pa je potrebno, da nekaj dostavi,- primakne kakor to narekuje sodobnost, ko gleda Amerika na bodočnost. Postavljena je bila naslednja trditev: Ameriški učni in vzgojni sistem, ameriška učna knjiga je usmerjena za ciljem, da izoblikuje Amerikanca kot ameriškega državljana, kateremu je Amerika zadosti. Dosledno temu cilju se išče, kaj naj bo ta posebni amerikanski tip in je lik Amerikanca končno najden in to v razmerju do sočloveka, do družine, do kraja, v katerem živi, do dela, do vere, do denarja in do države ter vobče do sreče, ki jo človek išče na zemlji. Toda da li ta lik zadostuje današnji Ameriki, je pa drugo vprašanje. Ameriška učna knjiga sama deli razdobja ameriškega državnega življenja nekako v tri dele: Dobo, ko se je Amerika osamosvojila, iskala svoje notranje zasebno in javno.življenje, in je mislila, da je dovolj, če se izživlja na prostoru, kakor ga je ogradila nekako pred sto leti. Ta program je bil za takratno dobo naravnost idealen. Slo je za ogromno ozemlje, ki bi ga lahko nazvali celo kontinent, ozemlje, ki je bilo v svoji notranjosti neizčrpano ter v terh pogledu brez primere z ostalimi kontinenti. Šlo je za redko naseljeno prebivalstvo, šlo je za idealno lego, ko je zemlja na severu in jugu zaščitena po celinah, na obeh straneh po oceanih Atlantiku in Pacifiku. Toda ko je v nekaj desetletjih po državljanski vojni dokazal Ameri-kanec, kaj zmore s svojo tehniko, žilav ost j o, delavnostjo, in talentom, ko si je zasužnil naravo, se je iz izolacioni-zma, kakor bi imenovali to prvo dobo, rodil otrok, katerega je tudi ameriška učna knjiga krstila za imperializem. Ne "ka vojaški, ne za politični, za čisti in nujni gospodarski imperializem. Ameriška učna knjiga iz te velike dobe gospodarskega in tehničnega napredka prikazuje učencu številke, ki jih pa realno občuti in z njimi računa ameriško gospodarstvo. Silna nadprodukcija, v gotovih panogah polovica več kot to izkazuje ves ostali svet, številke, ko se celo doraslemu človeku megli pred očmi, ko jih razglablja. Za šolsko oblast in za učenca ter vzgojitelja je zadostovalo, da se je udomačila beseda ameriški gospodarski imperializem kot nujen pojav ameriške gospodarske proizvajalne sile ter se je operiralo z nekaj številkami, ki so pa dojele tako učitelja, kakor učenca ne samo površno, nego kot nekaj samo ob sebi razumljivega, ne da bi se dala vsa težina številk na domačo in svetovno tehtnico. Kakor imajo državljani v demokraciji posamezno odgovornosti napram svoji vladi, tako imajo posamezniki odgovornosti napram svojim javnim šolam. Njihovi davki plačujejo šole; njihovi otroci obiskujejo šole, da se tam kar najboljše izobrazijo. In pray to je namen šol. Ali katera izobrazba je dp-bra? Najbolj prosvetljeni vzgajalci v naših javnih šolah so prepričani, da je dobra ona vzgoja, ki nudi poleg temeljitega vežbanja v priznanih predmetih tudi razumevanje idealov svobode in izvajanje državljanstva. In v času sedanje svetovne napetosti dodajajo vzgajatelji nadaljno zahtevo: pripravljanje otrok za vsakdanje življenje v zamotanem hitro se menjajočem svetu —svetu, kjer je najnujnejša potreba vera v vrednost in dostojanstvo vsakega človeškega bitja .Deloma naj bi torej vklju-čalo pripravljanje otrok za življenje v današnjem svetu pouk, kako živeti skupno z drugimi ljudmi, neglede na pleme, vero, narodni izvor in gospodarsko stališče. Vključilo naj bi tudi pouk otrok glede tekočih dogodkov— kot ^o domače prilike v zvezi z delo-upravnimi razmerami, socialno varstvo, stanovanjska vprašanja in mednarodni dogodki kot oni, ki se dvigajo vsled obstoja totalitarnih vlad in modrin. Na kratko, cilj prosvetljenih vzgajalcev je pomagati otrokom, da postanejo dobri in razumni državljani. Novih javno-šolskih vsporedov pa nekateri ljudje ne razumejo. Radi tega se je pred nedavno napadlo naš celoten način javne izobrazbe v mnogih delih naše dežele. Na ta položaj se je opozorilo javnost potom važnega novega letaka z naslovom "American Education Under Fire," katerega je spisal Ernest O. Melby, predstojnik šole za vzgojo na New York vseučilišču. V tem spisu, ki je vreden pozornosti vsakega državljana, preizkuša Dr. Melby načine in izvore onih, ki vodijo boj napram modernim idejam glede dobre izobrazbe. Njih napadi, pravi, se navadno osredotočajo okrog naslednjih treh obdolžb, katere opisuje kot neupravičene: (1) Šoft ne uče priznanih predmetov pravilno; (2) Šole stanejo preveč denarja; (3) šolski vsporedi vključujejo preveč nevažnih predmetov. Poleg tega se obdolžuje šole, da so "prevratne." Dr. Melby poroča, da je največje število grajanja glasom peiskav krajevnega izvora. Razvidno je pa, da so nekaj zadnjih napadov na šole naperile narodno organizirane skupine z viso-kodonečimi patriotičnimi naslovi. Ena teh skupin ima ime, katero bi se lahko zamenjalo z imeni dveh zelo spoštovanih in važnih skupin vzgajateljev. In kot izgleda, postaja ta organizacija s svojo proti-manjšinsko skupino predsodkov, in ki se boji prostih razprav, voditeljica v boju, ki naj 'poruši napredek v javnih šolah. Kot drugim organizacijam istega mišljenja se pripisuje tudi tej, da ustvarja nezaupanje učiteljev, šolskih upraviteljev, šolskih odborov in ljudske izobrazbe na splošno. Kaj take skupine lahko dosežejo, se je pokazalo lansko leto v mestu Pasadena, California. Tam je nastopila skupina, ki se naziva sama Pasadena School Development Council, v delovanju napram šolskemu nadzorniku William Goslinu, enemu naj-zmožnejših vzgajateljev v deželi. Ta Council je nasprotoval mnogim Goslinovim modernim načinom vzgoje, kot na primer vpeljavo novih predmetov in novih načinov učenja istih; nasprotovala je novemu obdavčeva- nju v svrho izpeljave daleko-sežnih načrtov. To delovanje je doseglo višek, ko se je spremenilo postavo glede opredeljenja mesta ter se je dovolilo črnskim dijakom obiskovati šolo, katero so obiskovali do tedaj izključno le belopolti dijaki. Zahtevalo se je, da Gos-lin odstopi, in akoravno se je hitro organiziralo občino, da mu pomaga, je bilo prekasno, da bi se položaj spremenilo. Poleg Pasadene se je pa na padlo šolske sisteme tudi po drugih mestih širom dežele: Denver, Colo.; Portland, Ore.; Englewood, N. J.; Minneapolis, Minn., so nekatera teh mest. Nihče ne zanikuje, da je ljud ska izobrazba polna nedostat-kov in da bi bilo dobro, ako bi šole in občine same pričele pre iskovati grajanja. Nekatera grajanja usmerjena napram našim javnim šolam pa vznemirja jo danes prosvetlene vzgajate-Ije, ker domnevajo, da se hoče poriniti izobrazbo nazaj za cel rod ali še več—preskrbeti otrokom leta 1951 izobrazbo kot je bila leta 1890. "American Education Under Fire" končuje s tem; da navaja jasna pota delovanja, katero naj omogoči šolam, občinam in posameznim državljanom zagotovilo, da se bo ljudska izobrazba stalno izboljševala in razvijala. Učinkovito in zgovorno poročilo o grajanju današnje izobrazbe, "American Education Under Fire" je poslednja skupina, katero je objavila Anti-De-famation League of B'nai B'rith (212 Fifth Ave., New York 19, N. Y.) pod splošnim naslovom "Freedom Pamphlets." Common CouncU nekulturno dejanje tržaške policije V Trstu je znana slovenska igralka Nada Gabrijelčičeva v vlogi Helene v Cankarjevi komediji "Za narodov blagor" proslavila 25-letnico svojega umetniškega delovanja. Predstave sta se poleg velikega števila tržaških Slovencev udeležila tudi pisatelj France Bevk in bivši režiser Slovenskega narodnega gledališča v Trstu Ferdo Delak. Upravnik tržaškega slovenskega gledališča dr. Andrej Budal, predstavnik Slovensko-hrvatske prosvetne zveze in delovni tovariši so po predstavi čestitali jubilantki, ki je prejela tudi številne brzojavne čestitke in pisma, zlasti iz Slovenije. Vsega obsojanja vredno pa je dejanje službujočega policista, ki je zaplenil jubilantki po-klonjene tri vence s slovensko trobojnico. SLOVENSKA MATICA" OŽIVELA "Slovenska matica," ki je že pred prvo svetovno vojno, še bolj pa med prvo in drugo vojno letno izdajala leposlovne in znanstvene knjige ter razne publikacije, je z letom 1941 stopila v kulturni molk in prenehala—v soglasju z OF^s svojim delovanjem. Po osvoboditvi je stala pred jalostnim dejstvom, da je porabila ves svoj kapital, zaradi česar se ni mogla spet razmahniti do take višine kot nekdaj. Mnogi naši kulturniki, pa tudi ljudska oblast sama, so spoznali, da bi bilo prav, da bi ta naša kulturna inštitucja spet zasedla tisto mesto v našem kulturnem življenju kot ga je imela. Pod predsedstvom dr. Antona Melika je odbor sestavil pro gram novi "Slovenski matici" z načelom, da bo "Slovenska matica" izdajala vredna domača in tuja leposlovna dela, poleg tega. pa še tista znanstvena dela, ki ne" sodijo strogo pod izdajo Akademije znanosti in umetnosti, niso pa tako popularno pisana, da bi jih lahko izdajale založbe v svojih ljudskih izdajah. Letos in prihodnje leto bo izdala naslednjo knjižno žetev: Goetheja "Ifigenijo na Tauri-di" v prevodu pesnika Frana Albrehta, biografski roman po Ijskega književnika Jastruna "Adama Mickiewicza," ki ga je prevedel pesnik France Vodnik, dr. Ivana Prijatelja "Eseje" I. del v redakciji dr. Antonna Slodnjaka. Zbornik o protestantski književnosti, ki ga je uredil dr. Mirko Rupel in ki bo najlepši spomenik za proslavo 400-letnice prve slovenske knji ge, in dr. Izidorja Cankarja "Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi," III. del, ki ji bodo sledili nadaljniji deli. Razen teh pa izideta še dve pomembni knjigi Silvija S. Kranje-čeviča "Izbrane pesmi" v prevodu Alojza Gradnika in z uvodom dr. Emila Štamparja ter "Spomini" prof. dr. Matije Murka. Vse te knjige bodo izšle letos. LJUBLJANSKA "TOVARNA" UČIL "Slovenska matica" bo prihodnje leto izdala Dantejevo "Božansko komedijo" v prede lanem prevodu dr. Josipa De-bevca, dal;je delo dr. Antona Melika "Slovenija" (II. zvezek) ponatisnjena bo "Zgodovina slovenskega slovstva" dr. An tona Slodnjaka, ki bo ilustrirana in dopolnjena z vsemi novimi izsledki. Nadaljevala se bo že omenjena "Zgodovina likovne umetnosti" dr. Cankarja, vmes pa bodo izšle še druge knjige iz prirodoslovja (dr. Pave! Grošelj), pesniška in dramska dela. ARMADA ŽELI VETERANE ZRAČNE SILE Ameriška zračna sila rabi veterane tehnike, ki bi pomagali pri obrambenem delu. Kvalificirani veterani dobijo pri ponovnemu vstopu v armadno službo svojo bivšo saržo in mnogokaterikrat tudi višjo saržo. Najobij kritična zahteva je po tehnikih za radio, radar in letalstvo, na vremenskih postajah, pri orožju, fotografiji in raznih drugih važnih poklicih. Zgornja slika kaže saržente, ki operirajo opazovalno in kontrolno postajo. Izvežbani so bili v elektroniki. Veteran, ki ima nekaj izkušnje v radio-radar poklicu, se jim lahko pridruži. Nekoliko te preseneti, ko zveš, da obratuje tudi v Ljubljani "tovarna" učil; znano je namreč, da je v Črnomlju velik industrijski obrat, podjetje republiškega pomena, ki je prevzelo nalogo proizvajati razne učne pripomočke. Ko pa se seznanimo nekoliko bolje s proizvodnimi nalogami novega ljubljanskega podjetja, z velikimi potrebami številnih naših šol— od osnovnih, sedemletk, tehnič nih šol in tehnikumov pa do visoke šole—spoznamo tudi, da bi prava tovarna učil v Ljubljani nikakor ne bila nepotrebna. Edinstvena delavnica pri nas V Št. Vidu stopimo v kritično razpadajoče poslopje, ki ima še napis "Zvon;" tam je bila poprej zvonarna. Na vratih v tesni veži pa beremo: "Pisarna." Toda vstopili smo v nenavaden prostor. Spočetka ne moreš niti razbrati, kaj vse je v tej nekoliko večji sobi. Sredi nje je sicer tudi pisalna miza, toda obdana od delavniških miz, ■ dveh stružnic, omar, polic, orodja, različnih instrumentov, priprav in njih delov. Nekaj električnih motorjev brni; v obratu je stružnica. Kaj pravzaprav izdelujejo tu?— Na mizi so načrti priprav (aparatov), ki bodo pojasnjevali in potrjevali fizikalne zakone ter pojave, na primer priprava za prikazovanje elektromagnetske ga polja, aparat, ki bo učinko vito prikazoval vagon vode po Arhimedovem zakonu, preprosta, toda duhovita naprava za ponazoritev neodvisnosti gibanja teles (prostega pada in vo doravnega meta) itd. Kosi žice, medenine, pločevine, lesa, lepenke in podobnih surovih so gradivo, ki ga uporabljajo tu. V naslednji, še tesnejši sobi^ pa je mizarska delavnica. Opremljena je le s krožno, žago, ki so jo sestavili sami. Sicer pa so tudi kovinsko ali mehanično delavnico opremili tako rekoč na lastno pest. Tako so na primer brusilni stroj izdelali iz gradiva, ki so ga nabrali—med starim železjem. Poklicni iznajditelji Tako tesno je le v kakšni va ški zastareli obrtniški delavnici. Očitno oviramo ljudi pri delu, zato se moramo hitro posloviti. Medtem ko se poslavljamo, sto pimo po nerodnosti v lužo, zakaj streha pušča. Malo nenavadno, res, saj vidimo tu tudi nekatere instrumente, ki jih iz šol in kdo ve od kod pošiljajo sem v po pravilo. Nismo mogli prezreti tudi zares lepih vijačnikov, ki jih izdeluje delavnica, zakaj nje na naloga je med drugim proizvodnja orodja za šolske potrebe Ni treba, da si strokovnjak, pa spoznaš: tu so na delu pravi mojstri. V resnici je proizvodnja učil najbrž bolj kakor katera koli druga panoga odvisna od iznaj-ditejskega duha—p r e d v s e m konstruktorjev, izdeloval cev prototipov učil; precej iznajdljivosti pa je seveda treba tudi v delavnici, ki se razvija tako rekoč iz nič, se medtem opremlja in že rešuje več ali manj težavna tehnološka vprašanja. Zdi se, kakor da v nekaterih šolah pri nas še ne vedo, kaj vse bo mogla dati že letos Ijubljan-sta delavnica učil. V Sloveniji smo prvi po sklepu zvezne konference pri prosvetnem ministrstvu ustanovili oddelek za učila ; svoje prostore ima na tehniški srednji šoli. Tja smo morali pogledati tudi mi, da ^o se bolj seznanili s problematiko proizvodnje učil. Tam smo "odkrili" kaj nenavaden šolski kabinet, še bolj prenapolnjen, kakor je delavnica v Št. Vidu. V kabinetu dela konstruktor. Ob stružnici mu pomaga laborant. Načrti, instrumenti, orodje polizdelki, gradivo—vsa ta kopica predmetov budi tudi pri nestrokovnjaku občutek ustvarjalnega vzdušja, kakršnega sre- čuješ samo v nemirnih, brez primere delavnih iznajditeljih. Tu spoznaš, da bo ljubljanska delavnica še zelo napredovala. Seveda se bo prej ali slej preselila v primernejše prostore. V Ljubljani bodo izdelovali skoraj vse vrste učil—ne le za pouk fizike (mehanike in nauka o elektriki), ne le orodja za šolske delavnice, marveč tudi silno natančne pripomočke za pouk opisne geometrije, priprave za rudarsko, elektrotehniško, kemijsko, metalurško, tekstilno, ahitek-tonsko stroko itd.; presenetilo pa nas je, da bodo že letos izdelovali tudi optične priprave. Iz ljubljanske delavnice bo izšla že letos šolska optična miza, dalje projektor tipa Leica, astronomski reflektor (menda s 120-kratno povečavo) in prvi domači manjši mikroskop. Prihodnje leto pa imajo v programu izdelavo epidiaskopa (projekcijskega aparata za diapozitive) in celo spektroskopa. Se-znan učil, ki so ga objavili v "Objavah ministrstva za pro-sveto Ljudske republike Slovenije," je popolnoma zanesljiv; vse to bo mogoče šolam tudi dati. Z ustanovitvijo podjetja za brušenje optičnega stekla v Ljubljani pa so tudi ustvarjeni pogoji za proizvodnjo šolskih optičnih aparatov. " sn- (PO "LJUDSKI PRAVICI") sloviti italijanski kardiolog dr. puddu pride v jugoslavijo Na povabilo Zveze zdravniških društ. FLRJ je prišel 2. jun. v Beograd znani italijanski strokovnjak za kardiologijo reumatologijo dr. Vittorio Pud' du, profesor na univerzi v Rimu-Italijanski znanstvenik je tudi član izvršnega odbora mednarodnega kardiološkega društva in šef ustanove za boj proti reV-matizmu in srčnim boleznim ^ Italiji. Profesor Puddu bo osW v Jugoslaviji dva tedna kot g"® predsedstva vlade. * Med svojim bivanjem v Be"' gradu bo imel profesor Pudd'J' več predavanj v Srbskem zdra'V' niškem društvu in na medici^' ski visoki šoli. Sodeloval bo tudi pri "Kardiološkem tednu," ki organizira Srbsko zdravniš^" društvo. Skupaj s svojimi ju^^' slovanskimi tovariši bo profesoR Puddu obiskal Titograd, kjer^" imel predavanje iz kardiolog^®' dalje Dubrovnik, Reko in greb, kjer bo govoril na zbor" vanju zdravnikov in na ski fakulteti. DOMA V AMERIKI se jezite V mesecu maju farmerjt jo koruzo. To je zelo važno ^ in je doma v Ameriki. P® ° krompirja je koruza nedvom najvažnejše živilo, ki "L Amerika dala ostalemu Sodi se, da je prvotni dom ^ ruze v sedanji republiki toda točno ugotovljeno to ; ker divje koruze ni nikjer in ker je znano, da so kor kultivirah ameriški Indijanci davno pred prihodom belQ^v ta kontinent. Današnje vrs^^^ koruze se v mnogih ozirih ra kujejo od indijanskih vrst, izhajajo iz njih. V Zedinjenih državah se deluje ogromne količine koru^,^ ki pa se po večini ne rabi za rektno človeško hrano, ampa glavnem na krmljenje živi"® . prašičev ter v razne indus ^ ske svrhe. Tu in tam, Pose^« naših južnih državah, je w koruzni kruh. Priljubljena ^ je tako zvana sladka se uživa kuhana ali prezervi delih sveta, kjer koruza je koruzna moka velike v gti za produkcijo kruha, P k ^dil. koruze je omejeno na go' j, wednjegfTko nih severnih krajih nejisp^^^^ ^NOVA 12. junija 1951 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVO PIRKOVIČ: Bilo je pod Gorjanci SVETI (Nadaljevanje) Belogardisti, ki so v svoje ,opravičilo' vedno zagotavljali, da bodo ob koncu svojo sramoto podpiranja sovražnika oprali, ko bodo Italijane napadli in jih razorožili, so v resnici miroljubno zrli, ko so jih razoroževali partizani, meščani in celo nedo-rastli otroci, in so sovražnika na njegovem begu iz naše dežele celo pohlevno spremljali, kakor stori prijazen človek ob slovesu dragega gosta. Italijani so se izgovarjali, da jih jemljejo s seboj za kažipote. Tisto septembrsko jutro, ki bo ostalo mestu še dolgo v spominu, se je iz dolenjske metropole valila čudna, pisana reka človeških množic; umqzanozele-na poplava razorožene in preklinjajoče laške vojske, v pisane cunje odete ciganske tople Hudorovičev, Brajdičev in Jur-kočev, ki so Lahom služili za ogleduhe po gozdovih in so sedaj prestrašeni tiščali za svojimi bežečimi gospodarji; zajoka-ne laške svečenice vojaške ljubezni iz rumene hiše v Kandiji, na kateri je za njimi ostal le še napis: "s'apre all ore 9;" za nji-nii nekaj lahkoživih domačink, ki jim je po italijanskih častnikih in vogakih ostala le še slaba Vest ter upanje na rešitev v begu. V to karnevalsko procesijo kričečih vojakov, raztrganih ciganov, nališpanih prostitutk, ki So se že čez nekaj ur jokaje vračale z ožuljenimi nogami, političnih grešnikov, mrkogledih ogleduhov in ovaduhov, v to igrotesko procesijo, podobno z odra odhajajočim komedijantom, so se zdrenjali tudi Rupni-kovi in Wolbangovi belogardisti, ki jim "v Novem mestu ni bilo več prostora" ("Domoljub," 13. septembra 1944). Zapuščajoče mesto sem jih čul peti: Črna zemlja naj pogrezne tist'-ga, ki odpade." Pred oddelkom je stopal mesar Rangus, ki se je od časa do časa ozrl in spodbujal : "Dajte, fantje, živel kralj J'eter! Dol z izdajalci!" (Nekaj tednov pozneje bodo Pfav ti belogardisti, preoblečeni ^ nemške suknje, v Kostanjevici Vzklikali: "Živela katoliška podonavska federacija! Živel Oton habsburški!") Meščanom, ki so stali ob cesti y gručah, se smejali in za odha-jpčimi pljuvali, so Wolbangovi ljudje s stisnjenimi pestmi prebili: "Počakajte, gremo samo do 'toplic! Ko se zvečer vrnemo, jih ^oste 'fasali'." Meščani pa so se bolj krohotali, kakor da sli-®ijo dobro šalo. 2 belogardisti je na tem bridkem križevem potu stopal tudi ^isok, bled in suh človek v črni ®^knji in z asketskim obrazom. mrkim čelom so se mu budile ^®mne misli. V tej uri sramote ponižanja se je v njem trgal ^ Zadnjih verig sveti satan, ki Iga bo ljudstvo v Novem me-in pod Gorjanci še dolgo z Srozo spominjalo. ^olbang in njegovi ljudje so nadejali vsega drugega kot ®ga, kar se je resnično zgodilo. ^ so čuli, da je z Italijani ko-so meščanom z letaki okli-da prevzemajo oblast, da morajo ljudje oddati vse ^'"®žje in da bo s smrtjo kazno-vsakdo, ki bo kakor koli Potnagal upornikom. V svoji ^Gkipevajoči radosti nad zlo-sovražnika pa meščani teh ^ dnih manifestov niso utegnili ^^ti in tako v metropoli Dolenj-, ® skoraj nihče ni zvedel, da ® ^gardisti terjajo oblast, jj^^^ožice so se zbirale po trgih Cestah, da pozdravijo partiza-ki so jih vsak čas pričako-^ e. Belogardistom "v Novem ®®tu ni bilo več prostora." Kos SATAN poti so bežali z Italijani, nato pa je Vuk Rupnik "sklical komandirje vaških straž, same gade ... in jim rekel; 'smer—za menoj'!" kakor se za obletnico spominja katoliški "Domoljub," ki še pristavlja: "Gorje, če bi kak komunističen oddelek tedaj naskočil to izmučeno vojsko," ki jo pri Mršeči vasi za Krko rešijo Nemci. Stari svetokriški župnik, dobri gospod Andrej, pa si 13. septembra 1943 zapiše v svoj dnevnik : "Belogardisti so kakor Kristus na križu in še ob čast so." In še: "Boj v tršeči vasi so prevzeli Nemci. Belogardistom so dejali: 'Vi ste od daleč prišli, od-počijte se'!" V Kostanjevici so si belogardisti opomogli, podpisali Nemcem neke papirje in dobili nove vojaške suknje, to se pravi, baje neke stare, prebarvane ho-landske. Čez šest tednov, 21. oktobra 1943, se je utrgala krvava lavi-na silne nemške ofenzive, ki sem jo natančno popisal v poglavju "Dan groze." To je usodni čas, ko se s prevrednotenjem vseh moralnih vrednot tudi v Karlu Wolbangu povsem strga z verige nietzschejanski dionizični "nadčlovek," ki v mraku starih bogov zaživi polno, brutalno zemeljsko življenje onkraj meja dobrega in zlega. Pravzaprav ne le tisto preprosto umljivo prastaro dionizično bitje, ki v vseh vekih človekove zgodovine tako otroško prisr-čno moli "zlato srce zemlje," ampak pol tega in pol nekega mračnega, iz raspu-tinske askeze zrastlega z navadno pametjo neumljivega, nete-lesnega fantoma, ki se z onim, prvim, dionizičnim "nadčlovekom zraste v pošastno centavr-sko bitje "svetega satana," ki si prvič poteši gone svoje neukrpt-Ijive narave ob gojevskih prizorih streljanja talcev, upornikov, otrok, starcev in umirajočih bolnikov ter ob guganju obešen-cev, ki so streljani na vrveh kri-' vili vratove in. nagibali glave, kakor da se, vzpenjajoč se na prste ozirajo čez visoko ograjo. Tisto jesen zaživi kaplan Karel Wolbang dvojno življenje: podnevi kot vojaško in politično mogočni spletkarski pribočnik mestnega poveljnika, ponoči pa, ko je spala tudi kruta tevtonska pravica, kot strašni gospodar črne roke, ki je imela eno samo nepisano postavo: krvavo brez-pravje. (Dalje prihodnjič) zlasti ob Kolpi in Čabranki, katerega bi jim morali vsaj nekoliko približati kočevski in ribniški planinci z markiranjem poti in gradnjo manjših planinskih postojank. (Po "Ljudski pravici") V znatni meri ravnajo po letih. Vrste razvedril pa določajo v vehki meri tudi zunanje, neosebne razmere. Pred 50 leti, ko so bili avtomobili redkost, ko so bila filmska gledališča šele v povojih, ko o radijskih ali televizijskih oddajah ljudje niti sanjali niso, so bili ljudje za razvedrilo navezani v glavnem na svoje domove in bližnjo okolico. Zabavali so se z domačo godbo, raznimi domačimi igrami in s posečanjem sosedov. Igranje gramofonskih plošč se je kmalu močno priljubilo. Avtomobile so si pred štirimi ali petimi desetletji mogli privoščiti le zelo premožni ljudje. Poleg tega niso takratni avtomobili imeli dosti pomena za vožnje na večje razdalje, ker je bUo malo tlakovanih cest. Po prvi svetovni vojni se je z veliko brzino začel razvijati avtomobilski promet. Na trg so prišli boljši avtomobili in po nižjih cenah in zgrajenih ali na novo tlakovanih je bilo tisoče milj cest. Domače zabave so hitro izgubljale privlačnost, ker ljudje, posebno mlajši, so hoteli ven, kamorkoli, z avtomobili, seveda. Vozili so se na piknike, k bolj ali manj oddaljenim plesiščem in restavracijam, -do gledališč in tako dalje. Predvž^ janje zvočnih filmov je zelo pomnožilo število posetnikov gledališč. Za zabave v domovih ni bilo časa in razpoloženja. Pa je prišla velika depresija, ki je prisilila milijone ljudi, da so spet ostajali doma. Za izlete in največkrat tudi za posečanje gledališč ni bilo denarja. Takrat pa se je že uveljavil radio, ki je prinesel godbo in petje in govorance v domove. Poceni v NEKAJ LETIH— 50000 PREBIVALCEV Nova železarna bo 4)0 načrtih zgrajena do konca leta 1953, ko bo morala že obratovati. Dotlej bo Nikšič dobil še drugo veliko industrijsko podjetje: tovarno porcelana in samotnega materiala, ki bo izkoriščalo obsežna nahajališča gline in belega boksita. Tudi to tovarno bodo začeli graditi še letos. Obe veliki podjetji bosta po dograditvi zaposlovali skoraj 10,000 delavcev. Če upoštevamo še družinske člane teh delavcev, osebje novih uslužnostnih, obrtnih in trgovskih obratov, ki bodo potrebni, in ostali aparat, bo moral Nikšič v nekaj letih nuditi streho okrog 50,000 ljudem, medtem ko ima sedaj le 6,700 prebivalcev. YOU can be the woman of the year PREPARE FOR NURSING— the most needed profession for women in a Notional Emergency Talk to the Director of NursM at your local hospital, or apply to a collegiate or hospital School of Nursing. CELJSKI PLANINCI BODO ZGRADILI V LOGARSKI DOLINI VELIK DOM že večkrat se je poročalo o veliki gradbeni aktivnosti in splošni dejavnosti planinskih društev. Le-ta so razen tega, da so se pripravljala na udeležbo v planinskih štafetah na čast 10-letnice Osvobodilne fronte, organizirala tudi skupninske izlete v planine, katere bodo priredila takoj potem, ko bi minila nevarnost plazov, ki je še vedno zelo velika. Naša društva so obnovila do sedaj vse koče in domove, ki so bili porušeni med narodnoosvobodilno borbo in zgradila tudi nove, tako da jih imamo sedaj nad sto. Planinska misel pa je vedno bolj živa tudi v krajih, kjer planinstvo nima večje tradicije, kot na primer na Dolenjskem, Kočevskem, pa tudi v Prekmurju in drugih hribovskih krajih ob robu Panonske nižine. Kar se tiče množičnih izletov, je ob izdaji uredbe o obmejnih pasovih prevladovalo mnenje, da je konec množičnega planinstva. Temu je bilo tako, če bi pri tem ostalo, kajti običajno se odločiš za izlet, pa čeprav je že poprej napovedan, šele v soboto dopoldne, če je seveda ugodno vreme. To pa bi bilo že skoraj prepozno za nabavo dovoljenja za vstop v obmejni pas. Toda tudi to problem se da rešiti, oziroma so ga že rešili. Člani planinskih društev bodo prejeli posebna dovoljenja, tako da jim ne bo treba skrbeti zanje za vsako priliko posebej. Večina planinskih društev si je tudi za to leto postavila velike naloge. Zlasti pomembno bo delo planincev v planinskih krajih, ki so bili zaradi pomanjkanja zavetišč in domov težko dostopni, tako bo na primer Planinsko društvo Celje začelo letos z gradnjo hotela v gornjem delu Logarske doline. Razen tega namerava zgraditi bivak pod severno steno Ojstrice na Kle-menškovi planini. Malo je znano, da je to delavno društvo lanskega junija prvič po osvoboditvi odprlo Frišaufov dom na Okrešlju, potem ko ga je popolnoma obnovilo. Prvega avgusta 1950 je bil dograjen provizorij Mozirske koče na Golteh, ki je v šestih mesecih dosegel izreden obisk. Kočo bodo letos popolnbma obnovili. Prav tako je bila lani v pozni jeseni dograjena koča na Loki pod Raduho. Tudi na Dolenjskem se za planinstvo bolj zanimajo. Novo mesto ima že 365 članov in je že lani opravilo precejšnje delo. Tako so njegovi člani markirali in obnovili precej poti na Gorjancih, proti šmarješkim Toplicam, Trški gori itd. Z njihovo pomočjo so lani ustanovili tudi Planinsko društvo v Mokronogu. Lepo bi bilo, če bi se tudi čr-nomeljski planinci organizirali. Novomeški planinci se bodo s planinci v Jastrebarskem, Zagrebu in Metliki pogovorili o gradnji planinskega doma na Malčevem Krču pod Trdinovim vrhom. Mnogim našim delovnim ljudem je zelo malo poznan prelep planinski svet na Kočevskem, Načini razvedril se menjajo Neke vrste razvedrila ali zabave so potrebne vsakemu normalnemu človeku. Ta razvedrila so različna, kakor so ljudje različni. Kar zabava enega, morda dolgočasi drugega. Zabave so seveda različne v različnih življenjskih dobah oziroma se ;jooooooooooooooooooooooooooo<>oc>oo< ■NAZNANILO! | Cenjeni javnosti se priporočamo za» naklonjenost pri nakupu O pive, vina in mehkih pijač. Imamo 45 vrst pive—ale—Porter— hmelja in ječmena-^vina, šampanjca—cordial in mehke pijače. Naša posebnost je dostava potrebne pijače za svatbe, zabave in veselice. Govorimo slovensko in nudimo prvovrstno, zadovoljivo postrežbo po zmernih cenah. PIX BEVERAGE ED KOLEG AR, lastnik a 6903 SUPERIOR AVE., EX 1-3311 o PROSTA DOSTAVA O C><><>000<>00<><><><><><><><><><><><>0<><><><><><><><><><>0<><>^ razvedrilo je bilo spet doma. Potem je prišla druga svetovna vojna, ki je spet silila ljudi, da so ostajali doma. Denarja je bilo sicer več na razpolago povprečnim. ljudem, toda zaradi racioniranja živil in gasolina so bili izleti skoro onemogočeni. Pikniki so zaspali in gasolina se je dobilo komaj dovolj za najpotrebnejše vožnje. Po končani vojni in odpravi racioniranja so ljudje spet začeli iskati razvedrila in zabave zunaj. Vse je hitelo nekam ven in na cestah je bilo več avtomobilov kot kdaj prej. Razna zabavišča so delala sijajen business. Polagoma pa se je začelo obračati, ko je vedno rastoča draginja bolj in bolj sušila denarne vire. Za daljše izlete, za posečanje dragih zabavišč in celo za posečanje bližnjih gledališč je bolj in bolj primanjkovalo denarja. Povprečni ljudje so v večjem in večjem številu ostajali doma, ker ni kazalo drugače. Potem pa je prišla televizija in neštete družine so z ODRASLA DRUŽINA 3 oseb nujno potrebuje stanovanje s 4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče UL 1-2804 njo dobile gledališča v domove. Razširjenje televizije baje najbolj občutijo gledališča in gostilne. Tisoč in tisoč ljudi, ki so prej po dnevnem delu iskali razvedrila v gledališču ali v salunu, ostaja zdaj ob večerih doma. Pijačo, če jo hočejo imeti, dobijo domov in televizija jim nadomešča gledališča in koncerte. Baje celo večerne ženske obleke ne gredo več tako v denar kot nekoč; za dom ni treba takih dragih oblek kot za poset gledališča ali kakega drugega zunanjega zabavišča. Tako se je obrnilo, pravijo tisti, ki se za take probleme zanimajo. Seveda, nikjer na svetu in posebno še v Ameriki ni nič stalnega; tudi vrste zabav in razvedril se bodo še nadalje izpreminjale. —NOVA DOBA DELO DOBIJO MOŠKI MAŠINISTI — LATHE-HANDS DRILL PRESS OPERATORJI Si morajo sami vzpostaviti delo. 1. šift — visoka plača od ure. Nadurno delo. Vprašatje za Mr. Hasman Federal Foundry Supply Co. 4600 E. 71 St., juzno od Harvard VOZNIK TRUKA za dostave po mestu samo. Plača od ure. Stalno. Vprašajte za Mr. Hasman Federal Foundry Supply Co. 4600 E. 71 SI., juzno od Harvard DELO DOBI ženska srednjih let za pomagati v trgovini in na domu. Nič pranja —nič otrok. Dobra plača. Vpraša se na 1376 East 49 St., UT 1-3281 Nenavadni prihranki na volnenem blagu za pošiljke preko morja Komadi volnenega blaga za žensko in moško obleko tudi 60 inčev RAYON GABARDINES, vse barve Primerno blago za moške in ženske suits, suknje, obleke in krila. VELIKA IZBERA OSTANKOV PO ZELO NIZKIH CENAH Odprto ob nedeljah od 9. do 12. opoldne. S. LIEBERMAN 1446 WEST THIRD ST. tel. CH 1-6067 For Your Vacation, Welcome to Christiana Lodge SLOVENIAN RESORT The Hotel has 30 rooms with connecting showers. There are 17 cottages each with private shower. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK KRASOVEC. Prop. P. O. Edwardsbnrg, Afichigan , ' Phone 26 F 14 HISE NAPRODAJ HIŠA NAPRODAJ Za 2 družini—5 in 5 sob, 2 garaži. V dobrem stanju. Vpraša se pri FRANK STRUMBLY 5719 Highland Rd. IŠČEJO STANOVANJE ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. \ preskrbi ^ Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti ZAKONSKI PAR srednji let, brez otrok, išče stanovanje s 4 ali 5 neopr eml j enimi sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-9138 TRGOVINE NAPRODAJ NAPRODAJ JE pekarija z vso opremo, v slovenski naselbini na 17201 Grove-wood Ave. Za podrobnosti poiz-veste na 23931 LAKELAND BLVD. ali pokličite RE 1-9894 DELO DOBIJO MOŠKI TOOLMAKERS ZA VSE ŠIFTE 6 DNI TEDENSKO PLAČA OD URE FERRO MACHINE FOUNDRY ' 3155 E. 66 ST. SHAKE-OUT ponoči. Dobra plača od ure. 40 ur na teden poleg nadurnega dela. Zglasite se osebno. D. P.'s dobrodošli. MEECH FOUNDRY, INC. 9906 MEECH AVE. (od Harvard) MAINTENANCE MAN OPERATORJI vajenci Plačane počitnice, skupinska zavarovalnina in plačana hospitalizacija. GENERAL CHEMICAL DIV. ob vznožju WARNER RD. HILL MIZARJI in BARV AR JI DOBIJO DOBRO STALNO DELO. THE EUCLID HOMES CO. 960 E. 185 St. ZANESLJIVI MOŠKI DOBIJO STALNO DELO PODNEVI KOT ARC VARILCI MAINTENANCE PAINT SPRAYER SHEET METAL WORKER TOVARNIŠKI DELAVCI TEŽAKI Dobra plača od ure in nadurno delo. Prosta hospitalizacija in druga zavarovalnina. BISHOP & BABCOCK MFG. CO. Vogal E. 49 St. & Hamilton Ave. KOVINSKI DELAVCI i for Industrial Sheet Metal Obrambno delo 50-ur tedensko Plača od ure Vprašajte za MR. KASSOR THE FOUNDRY EQUIPMENT CO. . 1831 COLUMBUS RD. (med W. 25 St. Market in staro Erie R. R. postajo) SET UP MOŠKI (4) za 2 5/8" in 3 1/2" ACME-GRIDLEY AUTOMATIC SCREW MACHINE HEADLINE SET UP MOŠKI (4) za BOREMAXIC THREAD MILLERS HAND SCREW MACHINES VAJENCI (20) za naučiti se delati na AUTOMATIC SCREW MACHINE BOREMATICS HAND SCREW MACHINES MILLING MACHINES THREAD MILIARS MACHINES 50 ur tedensko, čas in pol nad 40 ur. Visoka plača od ure jamčena, poleg incentivne. Plačani prazniki, počitnice in druge podpore. Z & W MACHINE PRODUCTS, INC. 5100 ST. CLAIR AVE. t » *'P i» :|: :|: t i v i •? •f ? T X t ? V t i I t M/M/ MALENŠEK KOVINARJI ROMAN ljudi pomirilo. Morda pa sploh nič ne bo. Kadar človeka najbolj skrbi, se najmanj zgodi, to je znano. Saj Nemci vendar vedo, da dvesto partizanov tudi ni kar tako in tudi Nemec rad živi . . . Sredi dopoldneva pa je z vso naglico prišla Izvidnica, ki so jo poslali zjutraj. Neki zastaven partizan iz Janezove čete je vlekel strojnico in neznansko se mu je mudilo. "Kaj je, Stane?" so ga spraševali. "Gredo! Cela armada jih je!" "Kaj praviš?" "Da. Ampak nažgali smo jih pošteno. Niti enega naboja nismo prinesli nazaj." In je jel pripovedovati, kako so oprezo-vali nad strmim pobočjem, nad cesto in kako so se jeli bližati nemški tovorni avtomobili. Takrat jih je Stane, ki je bil znan kot dober strojničar, vzel na muho in naredil med njimi pravo zmešnjavo, pa tudi precej škode. "Bog se nas usmili!" je na dolgo in tožeče zavrisnil ženski glas. "Ni treba obupati!" je možato rekel komandaiit Janez. "Ti, tale fant mi je všeč," je dejal Drago Mihi m mu pokazal Janeza, ki v zmešnjavi ni izgubil glave, ampak je s komisarjem takoj začel klicati svoje fante. Še preden so se drugi uredili, je Janezova četa že zasedla položaje. Med zmešnjavo "klicev, ki je napolnila vas, je daleč zareglja-la strojnica, drobno, hitro, kot bi streljal suh grah. Miha in Drago sta stekla k skednju, kjer sta imela puške. Mimo njiju je ves brez sape priletel Kobal. "Ali si ti tud tukaj?" ga je okliknil Drago. "Šele proti jutru nas je prineslo, ko bi nas vsaj ne," je potožil Kobal in že tekel naprej. "Neki hudič mi je zamenjal puško! Moja je bila boljša! Kam naj s tem starim karabinom?" se je jezil Kastelic. "Bolje bi pazil!" (Nadaljevanje). "Molči! Če bi te slišali, bi bilo hitro konec s teboj . . "Ali bi jih!" je goreče vzdih-nil Drago in ves črnikasti obraz mu je zardel. "Kar naprej pojdiva," je rekel Miha in ga potegnil za seboj. Drago mu je obotavlja je sledil. Rad bi stopil v bajto in bab-nice postrašil, da bi vedele, kaj gre in kaj ne gre govoriti. "Zanje se borimo, oni so pa taki!" ni mogel pozabiti. "Svoj prav imajo," je rekel Miha. Pred cerkvijo ju je pobral Albin, ki je skliceval ljudi na delo. Poveljstvo je ukazalo, da se morajo pripraviti za borbo. Iskali in utrjevali so zaklone. Iz Pečevja so prišli nekateri partizani iskat streliva. Urejali so strojnična gnezda in nameščali strojnice. Kmalu ni bilo videti nikogar več, da bi leno pohajkoval po vasi. Proti večeru so začele odhajati močne izvidnice v vse smeri. V zraku je trepetal nemir in strah pred tem, kaj bo prinesla noč. Pozno ponoči se je vas nekoliko umirila, vendar ni zaspala. Pospali so le borci, ki so bili vajeni borbe in napornih pohodov in so mogli spati tudi v bližini največje nevarnosti. Luči po^išah so le polagoma ugašale. Po praznih poteh so odmevali koraki straž. Včasih je zalajal pes, se pognal, trgal verigo, pa se spet potegnil nazaj v kočo. Psi so se navadili tujih ljudi in niso več lajali za njinh kot za tujci in tatovi. V mrzli zimski noči se je vozila po nebu luna in razsipala bogato luč nad zasneženo pokrajino. Pritisnil je strupen mraz, da so se proti jutru začeli buditi partizani na podih in v senikih, ker jih je jel mraz ščipati v prste. Luna se je še vedno razgledovala po zemlji in se polagoma pomikala proti zahodu. Zjutraj je bilo vse razgibano. Ponoči se ni nič zgodilo in to je Mary A. Svetek POGREBNI ZAVOD LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. - KE 1-3177 POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI. DOSTOJANSTVENI Ambularčna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle. Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki cent i OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St - HEnderson 1-2730 "Ukradli bi hudiču iz goltan-ca, barabe! Če ga najdem . . ." "Na položaje! Na poloožaaa-jeeee ..." "Varčujte s strelivom! Ne streljajte v prazno! Samo Nemec sme biti za tarčo." "Kaj boš ti?" je vprašal Albin Bičkovega Henrika, ki je šel mimo z bratom. "Midva sva si izbrala pripravno mesto, na neki skali," je sme-joč odvrnil Henrik. "Na streljaj blizu nama nihče ne pride." Po zmrznjenem, razhojenem, do zemlje steptanem snegu je vlekel strojnico Šentvidčan Kr-melj Maks. Za njim je šel s strojnico na rami strojničar Tonček. Sneg jim je hrstal pod nogami. Polagoma je zavladala mučna tišina, ki je zvenela v ušesih. Miha, Drago in Albin so ležali blizu skupaj, tiščali puške k licu in napeto gledali v smer, od koder so pričakovali sovražnika. Dolgo se ni nič ganilo. Sončna luč, ki je bila razlita nad pokrajino je tako bleščeče svetila na beli sneg, da so jih od gledanja in utrinjanja zmrzlih kristalov začele oči ščemeti. Drug za drugim so si jih meli in pripirali veke. Ko so tako čakali, je iznena-da zagrmelo, treščilo, vzbuhni-lo, dvignilo oblake, z gromom boleče prerezalo tišino, se razletelo in odmevalo od gore. Prav blizu vasi se je razletela granata. Albin se je s prestrašenimi očmi ozrl na tovariša. Položil je dlan ob usta in zaklical: "Miha! S topovi gredo nad nas 1" Miha, ki je nenadni vzbuh zmedel, je kakor vedno hitro ujel ravnotežje in mirno zavpil nazaj: "To ni nič! S topovi nas ne bodo zajeli! Bodo že morali sami priti!" • Naslednja granata je udarila bliže. Padla je v jarek, nedaleč od treh tovarišev, dvignila visok steber snega in zmrznjene zemlje in ga razbrizgnila na vse strani. Miha, Drago in Albin so nagonsko zarili glave v sneg in si jih skušali zavarovati z rokami. Po njih se je usipal dež snega in rjave prsti. Čez pol minute so se dvignili in skušali otre- sti s sebe pršavico. Onkraj pašnika, na robu gozda je zaropotala strojnica. Njen glas je pomešal s presunljim tu jen jem granate, ki je takoj nato padla v bližino položajev. "Pregnati nas hočejo, je v mrzličnem strahu doumel Miha in se samogibno odmaknil po komolcih za nekaj metrov. "Ne odmikaj se!" je zavpil Drago in s črnimi očmi napeto bolščal proti robu gozda, odkoder je ropotala strojnica. Miha se je potegnil naprej in jel z»golima rokama razkopavati sneg, da bi imel pred seboj zaslon. Sneg je bil po vrhu trd, srežnat, spodaj pa mehkejši. Si-pal ga je predse in se do vratu skril v zaklonu. S prsmi je legel na trdo, rjavo zemljo. Prsti so mu od mraza odreveneli, da sko-ro ni mogel prijeti puške. Pomel si jih je. Zabolelo ga je, vendar jih je toliko oživil, da je mogel prijeti puško. Prislonil jo je k licu in jel ostro oprezovati proti gozdnemu robu. Pred njim se je razprostiral zasneženi kotli-časti pašnik. Tu in tam so stali raztreseni osamljeni, goli grmiči. Ptiči so se ob prvem strelu razbežali in le visoko, na mrzlem nebu so krakajoče poletavale vrane, pregnane iz zavetja v smrekah. Top je utihnil. Onkraj pašnika se je zganilo, zagomazelo in se dvignilo nekaj postav v uniformah, ki so se s svojo umazano sivino razločno odražale od belih tal. Pod januarsko nebo je poletel krik. "Uraaa! Uraa!" so za vpili Nemci in se pognali v napad. Z leve je užgal Krmelj s strojnico. Nemci so pri priči polegli v sneg, zarili se vanj, obležali, ga jeli razrivati s komolci in se počasi, po vseh štirih plazili dalje. Strojnica je utihnila in po kratkem presledku spet zadr-drala. Zdaj so odgovorile tudi nemške strojnice. Zagnale so hiter, besen lajež in glas partizanske strojnice se je izgubil v njihovem regljanju. Modra desetorica Nemcev si je utirala pot preko pašnika. Drago je dvignil glavo, ošinil na levi in desni Miho in Albin s pogledom in kriknil; "Pazita!" Miha je pozorno gledal pred- se. Srce mu je burno utripalo, kri je hitro tekla in to ga je ogrelo. Mraza ni čutil. Držal je puško, jo naslanjal na snežni nasip in prežal. Nemške strojnice so udarjale predaleč, škode niso naredile. Na robu gozda se je pokazal nemški častnik. Dvignil je roko in s privajeno kretnjo pognal vojake v napad. Izmed smrečja se je jelo motati mnogo postav, ogrnjenih v bele plašče, ki so jim segali do kolen. Na glavah so imeli pobeljene čelade. Ti so se zagnali preko pašnika. Počilo je. Miha je pogledal po Dragu in videl, da je preložil puško in spet napel petelina. Zdaj je tudi sam jel skrbneje meriti in je pritisnil. Ni mogel videti, ali je kaj zadel. Zdelo se mu je, da strelja previsoko in se je dvignil na zaslon. Nad glavo so mu švistnile krogle, da ga je zabolelo prav v mozgu. Nemci so tekli čez pašnik, naprej nagnjeni, s čeladami, potisnjenimi na oči in s puškami v rokah. Nenadoma se je v streljanju prva vrsta napadalcev zmedla, nekaj jih je padlo na tla, kot bi jih spodkosil. To je storil Krmelj s strojnico. Ostali so polegli po tleh in znova so odmevali samo posamezni streli iz pušk, ropotanje strojnic in gluhi odmevi, ki so se izgubljali pod mrzlim januarskim nebom. Dvakrat je nemška komana-da poskusila izsiliti preboj čez pašnik, pa ji ni uspelo. Umaknili so se, vlekli ranjence s seboj, bežali pred točo krogel, ki jih je zasipala in pustili na pašniku ležati mrtvece. Miha se je dvignil više in jih štel. Naštel je okoli petnajst vse križem razmetanih trupel in lotilo se ga je silno veselje. "Beže! Beže!" je kriknil v brezumni radosti, pokleknil, prislonil puško k.licu in trikrat ustrelil za bežečimi. "Ne streljaj za prazen nič. Tako jih že ne zadeneš," ga je opomnil Drago. ' Tako so preležali pol ure in začelo jih je zebsti. Drago si je hukal v roke, Albin je tožil, da so mu noge otrpnile. Na drugi strani se ni nič ganilo. Miha se je oziral nazaj, proti vasi. Vas je stala mirna, spokojna, kot bi ne stalo proti njej nekoliko ti- This April, one hundred and seventy-six years after the original Minute Men fought the Battle of Lexington, our country once more is seeking to defend the rights which are the breath of life to every American. Get in the fight—U. S. Defense* Bonds! Your own experienc* tails you— Mve regularly or you won't save at oil I Our Government is asking every liberty-loving citizen to do his part in maintaining the freedom for which America stands. Buy U. S. Defense Bonds... be the American Minute Man of 1951. The secret of saving is system! Start saving today the automatic, painless way! Go to the pay office of the company where you work and sign up for U. S. Defense Bonds through the Payroll Savings Plan, Or go to your bank and join the Bond-A-Month Plan. If you can set aside $7.50 each week, in ten years you'll have $4,329.02! rm 1 rimii"* •u. s. Savings Bonds are Defense Bonds. Buy Them Regularly! Th# U, & Government doe# not pay for this advertiainfr. The Treomiry Dopartmoat tbanka, for their patriotic donation, the Advortiming Council and ENAKOPRAVNOST SOČ Nemcev, odločenih, da jo uničijo. Mala okenca so se v hladnem soncu zelo bleščala, z nekaterih dimnikov je prijetno sukljal dim, da se je Mihi zdelo, da ga čuti v nosu. Z lesenih hodnikov, ki so opasovali hiše in na katerih so "poleti cvetele grede nageljnov, so zdaj gledale glave partizanov v sivih in zelenih vojaških kapah. Iz sredine vasi je grozeče gledala cev strojnice. Med hišami je šlo počasi nekaj partizanov v dolgih vojaških plaščih. Krenili so proti šoli. Ura v farnem zvoniku je počasi, rezko odbila. In čudo, zamajal se je zvon in kratko je odzvonilo poldne. Z vasi je prišel nekdo, nastavil daljnogled pred oči in dolgo napeto oprezo -val na vse strani. "Ko bi človek dobil kaj gor-kega vase," je rekel Albin. Miha in Drago mu nista odgovorila. "Poglejta!" je rekel Drago in pokazal proti robu gozda. Nemci so privlekli zamaskiran top in ga postavili med zadnje grmovje na pobočju. Top še ni bil v borbi, žrelo je imel ovito z belo cunjo in zdaj so mu jo sneli. Zadaj se je gibalo nekaj vojaških postav, najbrž so prinašali strelivo. Top je zazijal grozotno proti vasi. Počasi je jel nižati in obračati žrelo, ga spet dvignil in potem obstal negibno naravnan. Ob topu sta se ustavila dva častnika v oblekah planinskih lovcev. Enemu je visel daljnogled na prsih, včasih ga je dvignil z orokavičeno desnico, gledal, ga spet pustil zdrkniti na prsi in nekaj kazal drugemu, ki je vse to zapisoval na list papirja. Mihe ni strpelo. Spet je pokleknil, pomeril in sprožil. Zadel ni, pač pa sta se častnika skokoma umaknila za top. Skoro nato je zagrmelo nekje spodaj. Tuleča granata je TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je Odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK . Chicago, 111. HELP WANTED- -Domestic PLEASANT HOME offered to competent maid. Assist with care of 2 children. Private room. References required. Rogers Park 1-1174 PLEASANT HOME offered to competent maid. Assist with care of 2 children. Private room. References required. Rogers Park 1-1174 COMPETENT Woman — Housekeeper. Some cooking. Must like children. Will take you along to Michigan summer/ home. Own room. $35. Village 8-3134 padla sredi vasi in porušUa neko hišo. Streha se je razklala na dvoje, dimnik je obstal, postrani nagnjen nad ruševine. Ta strel je bil znamenje. Ozračje je napolnilo blazno tuljenje granat, treskanje, čudno hitota-nje, podobno strašnemu smehu. Top na robu gozda je strejal, se po vsakem strelu premaknil, kakor bi se hotel zagnati naprej in spet padel nazaj. Nemci so skakali okoli topa. Ob njem je stal orjaški topničar, se vsako toliko časa nagnil k topu, v katerega so vložili novo granato, potegnil za vrvico in si pritisnil dlani na ušesa. Potem je top strašno rignil in peklenski vzduh je pretresel ozračje. Drago Mušič je brezmočno gledal top. Ta top je imel najboljši položaj, tolkel je središče vasi. Vas se je zavila v dim, tik pod vasjo je zagorel kozolec, v katerem je bila še ajda. Gorel je z velikimi, jasnimi plameni. Sredi vasi je moralo biti razdejanje veliko. Drago, ki se je od časa do časa ozrl, je videl, da partizani begajo brezglavo po vasi in iščejo drugih zaklonov. Njihove strojnice so bile brez moči spričo tega močnega velikana. Ko bi ga bilo mogoče uničiti! (Dalje prihodnjič) Pri nas radevolje * PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO ROAD VAŠI ČEVLJI BODO Z GLEDALI K