Leto LXX Štev. 287 a V Ljubljani, v nedeljo, 13. decembra I942-XXI SpeiJJiIoM tn •bbooaatnlo poatal« Poitoina plačana f gotovini Prezzo — Cena L 0.80 Naročnina mesečno 18 Lir, za tnozem« stvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ca Inozemstvo SO Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserat«. Podruinicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in {njega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. NEC Izhaja vsak dan zjutraj razen p onedeljka ln dnava po praznika. a Ur ed nli t to In apravai Kopitarjeva 6, L|abl|ana. i Redazione, Amminlstrazlooei Kopitarjeva 6, Lubiana. H Telefon 4001—4005. a Abbonameotl! Men 18 Llrei Estero, meta 20 Lir«, hduuona domentea. anno 34 Lir«, hstero 50 Lira. C. C f J Lubiana 10 650 per gli abbo-aamantli 10.349 pu U In.erzioni, ' Pl lia I e I Novo mesto. Concesslonaria esclnslva per la puBbllcitS dl proventenza Italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 931 Sovražni sunek odbit v Cirenajki Nočni napad na Bono in Philippeville 14 sovražnih letal sestreljenih Sovražna križarka zadeta Glavni Stan Ital. Oboroženih Sil objavlja: V Cirenajki je bil odločno odbit sunek nasprotnih oklepnih sredstev. Nemški lovci so pre-strcgli angleška letala pri poskusih obstreljevanja in razbijanja naših vrst ter so brez lastnih izgub zbili 7 strojev. Neko drugo letalo je padlo na zemljo, zadeto od topništva kopenskih oddelkov. Na t u n i š k e m odseku smo v ponovnih krajevnih bojih razširili našo zasedbo. Skupina naših bombnikov je izvedla močan nočni napad na pristanišči bona in Philippeville ter zadela tamkajšnja skladišča in nasipe; nemško letalstvo je zadelo tudi ladje v sidrišču. Na Jonskem morju so naši lovci nastopili proti nasprotnim lelalom ter jih prisilili k umiku. Včeraj pozno popoldne je izvedel sovražnik nov napad na Napoli in je povzročil občutno škodo v pristaniškem delu ter v središču mesta. Ugotovljene žrtve znašajo med civilnim prebivalstvom 57 mrtvih in 138 ranjenih. Naši lovci, ki so se dvignili, so zbili tri štirimotornike, od katerih je eden treščil v odprto morje južno od Capri-ja; drugi je treščil v zaliv Castellamare d i S t a b i a in tretji blizu doline L u c a n i a. Deset severnoameriških letalcev, ki so tvorili posadko zadnjega letala, je bilo zajetih. Dvoje drugih letal je zbilo protiletalsko topništvo, ki je pogumno poseglo v boj. Eno naše lovsko letalo je bilo zgubljeno in pilot je bil težko ranjen. Zadnjo noč je bilo spuščenih nekaj bomb na ozemlju Frosinone, v okolici Torina in v dolini D'A o s t a. V Torinu je obrambno topništvo zadelo eno letalo, ki je treščilo na tla blizu F o s s a n a (Cuneo). Neki podčastnik, član njegove posadke, jc bil zajet. Škoda je zelo neznatna. V Sredozemlju je neka naša podmornica napadla sovražno pomorsko eskadro, sestavljeno iz dveh križark in dveh rušilcev ter je zadela eno križarko. Rim, 12. dcc. AS. Txindon poroča, da se niso vrniila tri angleška letala, ki so sc včeraj udeležila napada na Italijo. Prva obletnica vojne z Ameriko Govora zunanjih ministrov grofa Ciana in Ribbentropa ob prvi obletnici vojne napovedi Združenim državam Rim, 12. decembra. AS. Včeraj, točno ob 12, ob prvi obletnici italijansko vojno napovedi Združenim državam, sta nemški poslanik ler japonski odpravnik poslov z vojaškimi in pomorskimi odposlanci šla do Vittoriana, da bi položila lovor-jeve vence na grob Neznanega vojaka. Tam ju je sprejel general, zastopnik rimskega armadnega zbora. Navzoči so bili tudi visoki uradniki iz zunanjega ministrstva ter iz ministrstva za ljudsko kulturo. Ob straneh kapelice so stali v vrsli razni častniki kot zastopniki oboroženih sil. Ko so položili vence s trakovi v barvah obeh zavezniških držav, so vsi navzoči obstali dve minuti pobožno zbrani z rimskim pozdravom v počastitev prispevka, ki ga daje Italija, ko se bori zoper skupne sovražnike prijateljskih narodov iz trojno zveze. Rim, 12. dec. AS. Za obletnico, odkar sta Japonska in Nemčija v vojni z Združenimi ameriškimi državami, je imel italijanski zunanji minister grof Ciano po radiu govor na japonski narod. V njem se jo najprej spomnil besed, s katerimi je Duce v svojem zadnjem govoru v fašistični in korporacijski zbornici označil poseg Japonske v vojno, ko je dejal, da je ta poseg v vojno »popolno poroštvo za zmago«. Zunanji minister je potem poudaril, da pogodba o trojni zvezi, ki se danes kaže v močnem vojaškem sodelovanju med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ni bila podpisana iz kakšnih napadalnih namenov, pač pa z namenom, da točno označi življenjske potrebe omenjenih treh narodov, ki so ostali brez prostora in brez pljuč, zaprli mod krule in skope nadvlade, ter z namenom, da te svoje cilje tudi doseže po načelu enakopravnosti in vzajemnega sodelovanja. Če tega namena ni bilo mogoče doseči — jo nadaljeval grof Ciano —, je lo treba pripisovati vedenju anglo-saksonskih držav, ki so sovražno preprečile vsako možnost sprave. Povsod, v Evropi in v Aziji, je torej vojna nastala iz istih razlogov, z istimi cilji in s skupno trdno voljo do zmage. V 12 mesecih vojne je Japonska dosegla z upravičenim ponosom dolgo vrsto uspehov, ki so zanesljivo poroštvo za nadaljnji ugoden potek vojne na Vzhodu in za končno zmago. Slednjič je italijanski zunanji minister omenil besede, ki jih je Duce v svojem zadnjem govoru tako slovesno izgovoril, namreč, >da se je treba živim vojskovati za bodočnost, n tudi za mrtve. Treba se je boriti, da žrtve naših padlih ne bi bile zastonj. Ti mrtvi nam zapovedujejo z uka- Angleška letala bombardirala Švico »Znanstveni« poskusi angleških letalcev nad nezaščiteno Švico Bern, 12. dec. AS. Snoči ob 20 j bil dan znak za alarm v Bernu in Basilei in nekoliko pozneje tudi v Ziirichu. V raznih švicarskih krajih, zlasti v kantonih Vallese in Argovia so letala 6puščala bombe. Bern, 12. dec. AS. Bombe, ki so jih zadnjo noč spuščala angleška letala na švicarske kraje, so bile brez dvoma namenjene na (medna-. rodno železnico, ki teče preko švicarskega ozemlja. Ni se zgodilo prvikrat, izjavljajo v Bernu, da so Angleži pokaza'li namen bombardirati progo med St. Gotliardom in Simplonom. Treba se je spomniti, da so pred nekaj dnevi Angleži metali na več krojev v va,Ionskem kantonu in točno ob simplonski progi balončke, ki so vsebovali jeklo in zažigalno snov. Očividno so boleli z njimi prerezati električne napeljave z veliko napetostjo ter povzročiti kratke stike in požaje. Rim, 12. dec. AS. Angleška letala, ki so sno- či spet kršila švicarsko nevtralnost in nappdla Italijo, so metala bombe na švicarske va^i in na mesto Annecy (Savoia) ter so povzročila/škodo in žrtve. Stcfanian pripominja, da ni prvič, da je prihod ongleških letalcev pomenil odgovor angleške vlade Švicarjem, ki so ogorčeno protestirali zaradi kršitve švicarske nevtralnosti. čeprav je London odgovarjal, da se je to zgodilo pomotoma, dočim je ponovno zagotavljal Franciji, da mora nositi posledice svojega položaja, ker je francosko ozemlje odslej zasedeno z osnimi četami. Ni mogoče, da bi se angleški letalci taiko očitno varali. Resnica je, da so angleški (letalci, ki morajo izvajati po Chur-chillovih besedah znanstveno bombardiranje, hoteli poskusiti, če njihove naprave za spuščanje bomb dobro delujejo in če bodo bombe rodile zaželene posledice. Če se je to uresničilo na švicarskih vaseh in v Annecvju. to jih pač malo briga, kajti za njih ja zanimiva le znanstvena gotovost. Potopljene ladje Bern, 12. dec. AS: Iz Londona poročajo, da je bila potopljena grška podmornica »Triton«. Istočasno uradno poročajo iz Washingtona, da je bila potopljena v bojih ameriška pomožna ladja »Al-chiba«. Lisbona, 12. dec. AS. Uradno poročajo iz Londona, da je bil potopljen angleški polagalec min »Gromer«. Phillips gre v Indijo Buenos Aires, 12. decembra AS: Roosevelt je Izjavil na včerajšnjem sestanku zastopnikom tiska, da je imenoval bivšega poslanika v Italiji Philipsa za svojega osebnega zastopnika v Indiji. Philips, ki bo imel položaj veleposlanika, bo v kratkem odpotoval v Nove Delhe, kjer bo vodil ameriško odposlanstvo, ki je bilo tamkaj ustanovljeno novembra leta 1941 kot predstraža severnoameriškega gospodarskega in političnega pronicanja v Indiji. Tukajšnji politični krogi pripominjajo, da to imenovanje jasno kaže, kako hoče voditi Roosevelt v Indiji svojo lastno politiko, ki ne samo da ni v skladu Z angleškimi koristmi, marveč je naperjena celo proti Angliji. Še vedno Darlan Stockholm, 12. dec. AS: Brez ozira na tajnost, ki jo hočejo uradni angleški krogi vzdržati o zadnji debati v zbornici nanašajoči se na primer De Gaulle-Darlan, je vendar prodrlo nekaj drobcev med londonske politične kroge in v londonski tisk. Poročila iz Newyorka vedo povedati, da je Roosevelt telefonično poročal Churchillu o sporazumu med Darlanon* in Eisenhowerjem, ko je bil ta že sklenjen in ga ni bilo mogoče več razdreti. Na nekem kosilu v hotelu »Savoy« je bil De Gaulle častni gost. Tamkaj so bili navzoči tudi angleški ter ameriški dopisniki, ki so bili preje v Parizu. Med temi krogi ni nikaka tajnost, da so čustva velike- Napad na turško ladjo Carigrad, 12. dec. AS. Motorna ladja »Hidži Poglu« je bila včeraj ponoči napadena od neznane podmornice, po vsej verjetnosti sovjetske, pet kilometrov od turške obale, ko se je vračala iz Varne. Ladja se je hitro potopila, posadka pa se je rešila in prišla v Dercos. Pet čianov posadke je ranjenih, in sicer dva težko. Ranjenci so bili prepeljani v carigrajsko bolnišnico. zovalnim glasom, da so moramo boriti do zmage. Mi se jim pokorimo!« Tudi nemški zunanji minister je imel na japonski narod govor po radiu. Minister von Ribbentrop je najprej dejal, da je bila pred letom dni slovesno podpisana med Nemčijo. Italijo in Japonsko, ki so bile že prej povezane v trojno zvezo, pogodba kot odgovor na politiko predsednika Roosevelta, ki je bil načrtno izzval vojno. Potem je poklicni v spomin slavne zmago, ki so bilo izvojevane v Evropi, v Vzhodni Aziji in po morjih vsega sveta v prvem letu skupnega nem-ško-italijansko-japonskega vojskovanja in vojskovanja njihovih zaveznikov. V primeri s temi uspehi je tisto, kar so dosegli sovražniki, več ko skromno. Sovražnik res nikjer ni dosegel takšnih uspehov, da bi pomenili kakšno resno nevarnost za države trojne zveze. Nemčija, Italija in Japonska — je poudaril minister von Ribbentrop — lahko danes z zaupanjem in neomajno vero gledajo na bodoči razvoj dogodkov. Vojaki trojno zveze imajo zaupanje v svojo samozavest, silo in premoč, ki so jo dejanja dokazala, ob boku teh bojevnikov pa stoje strnjeni narodi, ki se tudi zavedajo, da gre v tem orjaškem spopadu za življenje in smrt. Ta zavest — jo končal minister von Ribbentrop svoja izvajanja — vliva voljo in moč zavezniškim narodom, da v l*oju zastavijo vso svojo silo. Ta zavest pa je tudi poroštvo, da bo njihova pravična stvar zmagala. Ponesrečen napad pri Rževu V novem napadu pri Rževu so Sovjeti zgubili 170 tankov — Sovražnik je bil odbit tudi na južnem odseku — Pred Oranem jc bil potopljen ameriški rušilec Hitlerjev glavni stan, 12. dcc. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Nemško, italijanske in runinnske čete sn s podporo oddelkov strmoglavih letal na južne m odseku vzhodnega bojišča odbile večkratne sovražnikove napade z izgubami za nasprotnika. S pritegnitvijo novih sil so Sovjeti južno od Rževa začeli nov velik napad proti nemški fronti. Z uporabo izredno močnih oddelkov pehale iu okiepnega orožja so skušali prodreti nemško fronto, toda napad se je sesul ob najvišjih izgubah. Edinice kopne vojske in letalstva so uničite v teh bojih 170 sovražnih oklepnih voz, od teh 12" samo v odseku ene pehotne divizije. Nadaljnjih 36 tankov je sovražnik izgubil južno od Tor o peča, kjer lastni napadi napredujejo ugodno. Obkoljeno sovražnikove sile so bilo kljub vsem razbremnilnim poizkusom stisnjene o tesen prostor. Južno od 11 m e n s k e g a jezera so se izjalovili ponovni sovražni napadi. V Cirenajki je bil zavrnjen snnek angleških oklepnih voz. Pri napadu angleških lovcev in v letalski ter topniški obrambi jo bilo sestreljenih 8 letal. V Tunisu so nemško-italijansko čete nadaljevalo svoje napade. Mostišče južno od odseka M e g c r d e, ki ga je sovražnik žilavo branil, je bilo napadeno v naskoku ter njegova posadka popolnoma uničena. Luke za dovoz i Al-žiru so bile bombardirane podnevi in ponori, pri čemer so bile večkrat zadete pristaniško napravo in tamkaj zasidrane ladje. Nemška podmornica jo. pred Oran o m potopila ameriški rušilec. Čolni za zaščito luk in mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili ob norveški in f I a n d r i j s k i obali tri angleška letala. Protiletalsko topništvo jo pretklo noč nad franco- skim z a s e d e n im ozemljem zrušilo eno štirimotnrno sovražno letalo. Preteklo noč sn oddelki bojnih letal napadli vaino pristanišče in gradilišče ladij Sunderland. Nastali so obsežni požari. Pogrešajo dto nemški letali. V pomorski bitki v noči na 12. decembra so lahke nemške pomorske oboroženo sile v R o-kav s k cm prelivu potopile en angleški rušilec in zažgalo hitri čoln. V bojih južnozapadno od K a I i n i n n se jn posehno odlikovala 78. pehotna divizija pod vodstvom generalnega polkovnika Foltisa in oddelek napadalnih topničarjev. Berlin, 12. dec. AS. V zvezi s sovjetskimi silami, ki so bile obkoljeno na srednjem odseku vzhodnega bojišča, se je izvedelo, da se nemški obroč okoli njih vedno bolj stiska. Zaenkrat se na merodajnih mestih še vzdržujejo vsakršnih napovedi. toda iz vsega se da sklepati, da jo obroč zelo velik. Mednarodna poročevalska agencija je zvedela na pristojnih mestih, da so se zmagoviti nemški protinapadi pri Toropecu tudi včeraj po določenem načrtu nadaljevali. Pri Velikih i.ukih in severno od tega bojišča potekajo boji ugodno za Nemce, številne sovražne sile so bile na tem odseku obkoljene in po večini uničene. Važna pot za dovoz preskrbe, ki so jo za nekaj časa prekinili sovražni tanki, je bila zopet očiščena in izročena prometu. Pri Stalingradu in v velikem donskem kolenu so boljševiki napadli nekaj krajev in vrgli v boj velike sile, ki so jih podpirali tanki. Toda vsi sovražni napadi so bili razbiti še pred nemškimi bojnimi vrstami. Delovanje ogledniških oddelkov se je povečalo posebno v pokrajini Pavlovski. kjer so se pred kratkim sovjetske silo pripravljale za napad. ga dela angleškega ljudstva na strani Darlana. De Gaulle v svojem govoru ni omenil imena francoskega admirala, pač pa je izgovoril nekaj značilnih namigavanj. Med drugim je dejal, »da se delajo škodljivi ovinki pri zasledovanju najvišjih zavezniških vojnih ciljev.« Mnogo odkriteje je govoril angleški časnikar George Slochonte, ki je zelo žalil in blatil Darlana. Nemški obroč se stiska okoli obkoljenih sovjetskih divizij na odseku Kalinin—Toropec Berlin, 12. dec. AS. Bliža se trenutek, ko bo nemški obroč okoli sovjetskih oddelkov na odseku Kalinin-Toropec sklenjen ter so bo lahko dalo točno poročilo o teh bojih. Nemško poveljstvo svoj obroč vidno stiska in zožuje na ta način, da na eni strani pritiska s pehoto in tanki, na drugi strani pa delajo nemške sile kline med sovražno maso, tako da se razseka na več delov in se s tem zmanjša njena obrambna moč. Razne manjše skupinice so potem druga za drugo po vrsti uničene. Smrtonosni bombni napadi uničujejo moralo nasprotnih čet ter jim preprečujejo kakršne koli napade. Čeprav v tem obroču ni zajetih na slotisoče sovjetskih sil, kakor jo bilo pri Harkovu. Kijevu in Bjalistoku, vendar grozi pogin mnogim sovjetskim divizijam, česar se dobro zaveda sovjetsko vrhovno poveljstvo, ki obupno poskuša rešiti obkoljene čete. Sovjeti napadajo nemški obroč, toda brez uspeha. Duševno stanje sovjetskih vojakov izraža pobitost. Pobiti so zlasti častniki. Neki moskovski major, ki je bil zajet s celim svojim bataljonom, je dejal lole: »Verno, da ruski pogum in ruska kri ne moreta več ničesar rešiti. Rusija se bo prej ali slej zrušila. Naš velikan je bil smrtno zadet. Njegove sile slabe počasi, toda neprestano.« Sporazum med Anglosasi in Sovjeti je nemogoč , Rim, 12. dec. AS: Izvedelo se je, da se je v Newyorku sestalo na banketu 11 Nobelovih nagrajencev. Na tem banketu so bile podane tudi politične izjave. Thomas Mann, ki ni bil osebno navzoč, marveč je njegov rovor prebrala njegova hčerka Erika ter Harold Urey sta v svojih izjavah izrazila bojazen, da se lahko v bodočnosti izcimi silno močan spopad med anglosaškimi silami in \Y. Anglosaško razočaranje v Tunisu Rim. 12. dec. AS. Angleški radijski komentator J. B. Mac Deahi se je takole izrazil o položaju v Tunisu: »Pokazalo se je, da je zasedba Tunisa mnogo težja in počasnejša, kakor se je v začetku mislilo. Vprašanje oskrbe nam ne dela majhnih skrbi zaradi oddaljenosti naših oskrbovalnih oporišč. Ko se je zvedelo, da nimamo dovolj lovskih letal za hoj proli osnim bombnikom, je bilo mnogo kritiziranja. Resnica je, da se morajo spravljati lovska letala v Afriko po ladjah, kakor vsako drugo gradivo. Zato je treba priznati, da ima zdaj sovražnik premoč v zraku.« Radijski komentator se je nato dotaknil tudi Darlanovega primera rekoč, da je povzročil te dni mnogo debat in da so vsi listi posvetili temu vprašanju mnogo prostora. V nekem smislu ni mogoče zanikali, da je Darlan storil marsikaj dobrega za zaveznike. toda no sme se pozabiti, da je bil mnogo mesecev tesen sodelavec Nemcev. On je dal Francozom povelje, naj se upirajo Angležem v Siriji. Zato se Darlanu ne smo zaupati: če ni držal obljube, dane Virhvju, ie sposoben storiti to tudi z zavezniki. Stockholm, 12. dcc. AS. Iz I.ondona se ie izvedelo, da je neki visoki angleški častnik, govoreč o položaju na bojiščih v Severni Afriki izjavil: »Pričakovati moramo mnogo trše bitke, kakor smo v začetku mislili. General Anderson igra na zelo nevarno karto in se utegne zgoditi, da bo kaznovan za svojo predrznost.« V londonskih krogih pripominjajo, da so,bodo morali zavezniki zavedati, da zdaj ni več čas, v katerem bi lahko jx>skušali srečo proti orožju Osi z udarci iz Sudana. Sovjetsko Rusijo. K temu se pripominja, da je takšno mnenje izredno zanimivo, ker ga izražajo Nobelovi nagrajenci, ki so naklonjeni zmagi takozva-nih združenih narodov, pa so trdno prepričani, da bo sporazum med anglosaškimi narodi in Sovjetsko Rusijo, ki je že sedaj tako težak, v bodočnosti po sklenitvi miru popolnoma nemogoč. Morebitni razdori med Anglijo in Združenimi državami, razdori med anglosaškim in sovjetskim imperializmom bodo dovedli le do odkritega spora in do nove svetovne vojske, Sovjeti so se umaknili iz Teherana Ankara, 12. dec. AS: Izvedelo se je, da so angleške čete zasedle Teheran, ter nadomestile sovjetsko posadko, ki je bila doslej v Teheranu. Angleška zasedba Teherana je bila posledica ne le naraščajočih neredov, ker se je domače prebivalstvo dvigalo proti naraščajočim nasilstvom, marveč tudi zato, ker so morali Sovjeti odpoklicati svoje oddelke v domovino, da izpolnijo praznine sovjetske armade, nastale v propadli zimski protiofen-zivi. Angleži pa računajo zaradi zmagovitega nemškega odpora v zahodnem Kavkazu na možnost, da bodo nemški oddelki utegnili prodirati proti jugu in hočejo verjetno z vojaško zasedbo Teherana utrditi obrambno črto v severnem Teheranu. Kaznovan turški list Carigrad, 12. dec. AS: Turški list »Vatan« že predvčerajšnjim in včeraj ni izšel, ker mu je bilo za dva meseca prepovedano izhajanje »zaradi objav proti osi.« Poostrene kazni proti kršitvam naredb Vis. komisarja Visoki komisar Ljubljanske pokrajine izdaja razne naredbo z zakonito močjo, katerih kršitve so dosedaj kaznovala deloma upravna (policijska) oblastva, deloma redna (civilna) sodišča, deloma pa izredno vojaško vojno sodišče. VeČina teh naredb obravanva predpise glede proizvodnje, porazdelitve, prodaje, potrošnje in cen življenjskih potrebščin. Pojem »življenjska potrebščina« v širšem pomenu besede je določila že uredba bivše jufjoslo-vanske vlado z dne 20. sept. 1939 »o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije«, ki je kot življenjske potrebščino zaščitila: i. življenjsko potrebščino v ožjem pomenu besede, namreč človeško hrano, jed in pijačo, živalsko hrano, obleko, obutev, kurjavo in razsvetljavo; 2. kmetijske priprave, kmetijsko orodje in ostala sredstva, potrebna za kmetijsko proizvodnjo; 3. pogonski material; 4. gradbeni material; 5. stanovanja in poslovno lokale; 1. drugo predmete nujne potrebe, ki niso našteti v spisku luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet; 7. material in orodje za izdelovanje vseh prej naštetih predmetov. Ta uredba kakor tudi uredbe o kontroli cen iz leta 1910 in uredba o cenah z dne 12. niarcn 1941 so še vedno v veljavi, v kolikor niso bile spremenjene s poznejšimi naredbami Visokega komisarja. Naredhe Visokega komisarja obravnavajo v glavnem naslednje predpise: proti navijanju cen in nakupičevanju življenjskih potrebščin; o dolžnosti prijave zalog raznega blaga in njih zapori; o porabi in prodaji žitnih pridelkov in prijavi njih zalog; o ntlelju žita; o pridelku in razdelitvi krompirja in suhega fižola; o zbiranju, po-razdeljevanju. predelavi in uporabljanju kož; o določitvi pribitkov v prodaji na debelo in na drobno; o proizvodnji lesa in Izvozu drv; o porabi maščob iz kosti in živalskih odpadkov; o ra-cioniranju živil; o racionirani prodaji tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve; o oskrbi z mlekom; o prepovedi dostavljanja živil na dom; o prijavi in zapori goveje živine; o ureditvi preskrbe z vinom; o ureditvi proizvodnje, trgovanja in uporabe rudninskega kuriva, lesnega oglja in drv; o posedovanju soli in tobaka; o klanju kopitarjev in prešičev; o cenah za razno blago; o cenah o gostilniških obratih; o zapori žeplanega in vloženega sadja; o proizvodnji semenskih pridelkov, katerih oddaja je obvezna; o prodaji iu potrošnji mesa; o razdeljevanju tehničnega lesa; o potrošnji plina; o maksimalnih cenah za razna dela obrtnikov; o ureditvi proizvodnje in porabe papirja; o zatemnitvi; o prenočevanju v zasebnih hišah; o prometu; o kolesarskem prometu; o avtomobilskem prometu; o uvedbi potnih dovolilnic in osebne izkaznice: o ureditvi popraševanja po delu in ponudbi dela; o poseku določenih gozdnih pasov; o Mravljetovim v spomin Danes poteka šest mesecev, odkar je bila v Brezovici j>ri Ljubljani od partizanov poklana ugledna Mravljetova družina. Poklani so biii oče ter tri jo sinovi: Tone, zadružni uradnik v Ljubljani, akademik France ter učiteljiščnik Vinko. Toneta so odvedli v gozd in se še danes ne ve, kjo naj bi bil njegov grob. Mravljetovi fantje so bili vzorni krščanski mladeniči. Njih življenje je hilo lepo, kristalno čisto, kakor je lepo in čisto življenje fanta, ki živi pojx)lnoma po veri. Morda je sam Bog hotel, da so ravno Mravljetovi jiostali prvi mučenci v Brezovici ter s tem dali prelep zgled ostalim rojakom. Zaradi svojega lepega iu mirnega značaja so bili Mravljetovi fantje med svojimi tovariši zelo priljubljeni. Zlasti jw so se odlikovali po svojem neuklonljivem krščanskem prepričanju. Čim dalje gre čas od njihovega mučeništva, tem lepši se nam zdi njihov lik. Dali so nam zgled, kako je treba svoje prepričanje ohraniti in ga braniti kljub grožnjam in kljub nevarnosti. Naj Bog obilo poplača njihovo žrtev! France, saj veš ... (Ob šestmesečnem jubileju mučeniške smrti akademika Franceta Mravljeta) France, še veš, ko nekdaj govorila sva skupaj o bodočih lepih dneh, še veš, France, ko v šolo sva hodila in skupaj v klopi sva sedela v dveh? Spominjaš se, kako sva modrovala? O, še zveni v ušesih mi tvoj glas! Spominjaš se, kako navduševala za Kristusa sošolce sva tačas? še umirajoč si mene se spominjal,-ko padel si za nas, ti mučenik, življenjske sklepe moje si spreminjal pri Bogu ti mogočni priprošnjik. Še veš, da v meni plamen vere vžignl si nekdaj, ko sem hodil mimo zmot, in veš, da si me s smrtjo svojo dvigni, da s tvojim duhom grem na novo pot. obvozni oddaji smuči; o uvedbi obvezne civilne službe; o neveljavnosti in obveznosti oddaje kakor koli prenarejenega denarja; o rekviztciji no-premičnln za vojaške natnone; o kazenskih določbah za neustrezanje oblastvenim nalogom in podobno. Vsi ti predpisi so izredni predpisi, izdani v interesu javnosti in iz vojaških razlogov z ozirom na izredne razmero vojnih časov, zato so kazni razmeroma stroge in zato jo zlasti glede kršitve takozvanili oskrbovalnih predpisov določeno, da mora biti kazenski postopek čim hitrejši. že 26. januarja t. 1. je Visoki komisar Izdal naredbo šl. 8, ki je pomenila neko poostritev pred-jtisov glede oskrbe z življenjskimi potrebščinami, ker je določila, da je za kaznovanje kršitev teh pred|>isov principielno — izvzemši le bolj težke primere — pristojno upravno oblastvo prve stopnje, oziroma za mesto Ljubljana kvestura Poostritev obstoja v tem, ker je predpisan za upravna oblastva hiter postopek, brez formalnosti in ker običajno policijska oblastva izrekajo razmeroma strožjo kazni. Tudi je navedena naredba določila, da imajo pritožbe proti obsodbam upravnih oblasti odnosno kvesture odložilno moč s a in o glede zaporne kazni (torej ne glede denarne kazni in stranskih kazni odvzema obrtne pravice ali zaprtja lokala). 25. novembra t. 1. je Izdal Visoki komisar novo naredbo št. 215, ki vsebuje predpise glede zaplembe blaga pri prestopkih predpisov o oskrbi. Ta naredba pomenja novo poostritev. Določa nam- reč, da se mora v vseh primerih kršitve predpisov o proizvodnji, oskrbi, potrošnji in cenah blaga vedno odrediti zaplemba predmetnega blaga, tudi čo posamezno naredbo no določajo izrecno, da se ima blago zapleniti. Uradni list za kraljevino Italijo (Gazzetta Uf-ficiale) z dne 26. XI. 1942-XXI pa Je objavil Du-cejev razglas z dne 19. XI. t. 1., ki določa, da spada v pristojnost vojaškega vojnega sodišča preiskovanje vseh kaznivih de jun j, ki so predvidena v naredbah, izdanih od Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. To pomeni dejansko zopet poostritev predjiisov zoper vse kršitve naredb Visokega komisarja. Poostritev že zato, ker vojaška vojna sodišča običajno strožje knznu-jejo kakor civilna sodišča. Pri tem pa jo treba vpoštevati še naslednje: v kazenskem postopanju pred vojaškimi vojnimi sodišči mora osumljenec med poizvedbami oziroma med preiskavo običajno ostati v pri|wru. Predpisi, izdani v naredbah Visokega komisarja, so strogi, ker so izdani ob izjemnih razmerah, ki jih je ustvarilo vojno stanje. Zlasti velja to glede oskrbe z Življenjskimi potrebščinami. Ce bi cene ne bile zaščitene in če bi porazdelitev ne bila urejena, hi delavski sloji in srednji stan. ki nimajo sredslev za kupovanje na tako zvani >5rni borzi«, bili obsojeni na najhujše stradanje in pomanjkanje. Zato so z ozirom na težke čase na mestu strogi predpisi in stroge kazni, ako se hoče doseči spoštovanje in upoštevanje obstoječi h predpisov. Na lo naj bodo opozorjeni oni. ki mislijo, da so nekateri predpisi zato, da se jih le nekateri morajo držati, dočim jih drugi lahko obidejo. — I. B. Iz de la in zivljenia od iu in lam Iz Hrvaške Zidanje cerkve bi. Nikole Taviliča. V Ku- stošiji pri Zagrebu grude moderno cerkev, ki bo posvečena bi. Nikoli Taviliču. Za zidanje cerkve ie da.la hrvatska vlada na razpolago jvotreben les in železo, zagrebški nadškof dr. Stepinec 1.200.000 kun. zagrebška občina pa 250.000 opek. S tem pa stroški za postavitev novega svetišče še ne IkkIo pokriti ter je zato odbor za zidanje cerkve pričel po Hrvatski z veliko nabiralno akcijo. Šolska proslava. Dne 5. decembra je bila v vseh hrvatskih šolah |iosvečena ena ura dogodkom, ki so se leta 1918 odigravali po zagreških ulicah, ko se je del hrvatskih vojakov uprl in nastoj)il proti ustanovitvi prejšnje države. Proslava 80-letnice obstoja zagrebškega »Kola«. Najstarejše zagrebško pevsko društvo »Kolo« slavi dne 14. t. m. Sojetnico svojega obstoja. Društvo jo bo proslavilo z velikim koneortom, na katerem Ivo izvoja.lo Ilandlovo »Alelujo«, Dvoržakov »Te Deiitnc in skladbo hrvatskega skladatel ja Brkanoviča »Triptilion«. Tega, dne lio društvo imelo tudi izredni slavnostni občni zbor. V čast »Kolu« pa prirede dne 13. decembra vwa zagrebška pevska društva koncert, na katerem bo nastopil tudi slavljenec. Bolniška blagajna »Merkur« poroča o svojem delovanju. Bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu je izdala poročilo o -vojem delovanju v času od 10. aprila do 31. decembra 1041. Iz poročila je razvidno, d« je imela blagajna v tem čnsu povprečno 14.863 zavarovanih članov in 117 takih članov, ki so sami prostovoljno plačevali članarino v simislu čl. 55. zakona o zavarovanju delavcev. Leta 1940 je imel »Merkur« 25.458 članov, ker je svoje delovanje raztezal na celo področje prejšnje države. Povprečno število delodajalcev je v omenjenem čnsu znašalo 34O0. Zdravniških pregledov je bilo 134.66. Blagajna je imela v tem času nastavljenih 179 zdravnikov, od katerih jih odpade na sam Zagreb 33. Od l>o-lezni, za katerimi so bolehali zavarovani člani, je značilno, da je število jetičnih močno naraslo. 2 Gorenjskega Gauleiter dr. Rainer je govoTil industrijskemu delavstvu na Jesenicah. Zadnjo nedeljo so prišli na zborovanje na Jesenice zastopniki vseh industrijskih obratov na Gorenjskem. Zbrali so se v le|x> okrašeni dvorani Kranjske industrijske družbe. Ko je prispel gauleiter dr. Itainer, je zaigrala godba KID pozdravno koračnico. Zborovanje je začel namestnik gauleiterja Friedrich Thimel. Nato je spregovoril dr. Rainer, ki se je ' v daljšem govoru dotaknil vseh socialnih problemov in oznanil velika socialna izboljšanja za delavce in nameščence na Gorenjskem. Zborovanje krajevne skupine r Podnartu. Začetek decembra je na zborovanju krajevne skupino v Podnartu, katerega se je udeležilo prebivalstvo v lepem številu, bilo več predavanj, ki so obravnavala zimsko delo, večerne prireditve, jx>-men jezikovnih tečajev itd. Posebej so bile pf^ zvane kmečke žene, naj se udeležujejo skupnih večerov, na katerih bodo razgovori. V kratkem bo tudi v Podnartu ustanovljen otroški vrtec. Vaški kulturni krožek se bo posebej posvetil ohranitvi starih noš in razvoju domače glasbe. Zborovanje županov kranjskega okrožja je bilo prve dni decembra v Kranju. Na zborovanju je 1 bilo ugotovljeno, da je pomočjo države bilo še f>o-i vsod ustvarjeno ogrodje za pravilno delovanje ob-■ činskih uprav. Nadaljnje delo mora izpeljati sedaj vsaka občina 6ama zase, pri čemer naj kar najbolj tesno sodeluje s stranko. Posebnega jx>uka pa bodo deležni še občinski komisarji tako, da se bodo z lahkoto vživeli v novi nemški občinski red. S Spodnjega Štajerskega Tovnriški večer v Mariboru bodo priredili to soboto v okviru štajerske domovinske zveze. Na večer so povabljeni vsi ranjeni vojaki iz sedanje vojne kakor tudi vsi udeleženci prve svetovne vojne, ki so bili v pehotnem polku št. 87 in prostovoljci iz mariborskega bataljona strelcev. Prireditev bo v Grajski kleti v Mariboru. Zanimivo predavanje o Albaniji v Trbovljah. Na povabilo štajerske domovinske zvezo je predaval v Trbovljah inž. Mazzoni iz Berlina o Albaniji in Albancih. Predavatelj je kot vojak in kot vojni fotograf z italijansko vojsko prehodil vso Albanijo, tako da je spoznal tudi najbolj od-lcžnc kraje. Z zanimivimi slikami je prikazal šege in navade, staro in mlado Albanijo. Veliko zborovanje mladino v Ormožu. V nedeljo C. decembra je bilo v Ormožu prvo veliko zborovanje mladine. Zaključek materinske šole v Mariboru. Dne 4. decembra je dovršila delo materinska šola v Mariboru, ki je priredila tečaje o negi dojenčkov, o kuhanju, dalje zdravstveni in tudi šivalni tečaj. Prisrčna slovesnost je zaključila tečaje. Voditeljica Platnikova je v svojem govoru poudarila, da doseže dobra gospodinja lahko lepe uspehe tudi z najskromnejšimi sredstvi. Da hi se ohranila narodna noša, bodo v decembru in januarju v vseh večjih krajih Spodnje Štajerske imeli posebna filmska predavanju. Časopisje soglasno poudarja, da imajo Štajerci na SfKjdiijein Štajerskem tako ler>o nošo in da so jo ohranili skozi stoletja tako verno, da so lahko ponosni na lo. Brežiško lutkovno gledališče je gostovalo v Sevnici. Brežiško lutkovno gledališče je te dni gostovalo v Sevnici z igrico »Dr. Faust v Krškem«. Raztegnitev obveznosti poseka na nadaljnje zemljiške pasove ob cestah. In železnicah Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino smatrajoč za potrebno, da se raztegne obveznost poseka na pusove ob drugih cestah pokrajine, odreja: Člen 1. Obveznost poseka, odrejena z naredbami z dne 8. maja I942-XX št. 87, z dne h. junija 1942-XX št. III, z dne 10. junija 1942-XX št. 115 in od 23. novembra 1942-XXI šl. 231, se razširja nadalje nu sledeče pasove: 1. vzdolž ceste štalcarji—Novi lazi—Kočevska Reka—Gotenica—Grča rice—Rakitnica—Dolenja vus: nu obeh straneh cele proge; 2. vzdolž ceste Mirna peč—postaja Mirna peč: nn obeli straneh cele proge. Člen 2. Zn posek pusov iz prednjega člena veljajo nespremenjeno določbe, za kršitelje leteli pa kazni iz naredbe z dne 8. muja 1942-XX št. 87.. Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljublj. pokrajino. Uradna objava Tiskovni odsek Visokega komisariata objavlja: Po s|>orazuinii s pristojnimi vojaškimi ob-lnstmi se odreja, da morajo prizacleti lastniki odstraniti od 14. t. m. dalje vse javne objave, razglase in druge podobne lepake, ki se tičejo že preteklih dogodkov, pa so bili nalepljeni na kioskih, izobešeni v trgovinah nli javnih obratih. Ta ukrep ne velja za zidne lepake »Nova Ljubljana« in »Gilla«. Kdor tega ne hi storil v določenem roku, bodo občine storile to delo in sicer na stroške prizadetega. Oskrba gospodinjstev in obratov z drvmi Vse one upravičence, ki še nimajo pripadajoče množine drv v zalogi, vabi mestni preskrbovalni urad, naj drva čimprej prevzamejo pri onih trgovcih s kurivom, kjer so se prijavili. Ža nakazovanje drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. I. 30 dobili trgovci po-ebne sezname upravičencev ter so na podlagi teh seznamov prodajali drva. Toda po teli 6eznamih bodo upravičenci drva, ki jim letos še pripadajo, dobili samo do 10. januarja 1943. Kdor do tega roka ne bi šel k trgovcu po drva, bo izgubil pravico za dodelitev drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. I. Ker pa je 6edaj ugodno 6uho vreme, vabimo vse upravičence, naj ne odlašajo ter takoj prevzamejo drva, ki so jim bila za to dobo nakazana pri trgovcih 6 kurivom. Poleg tega opominja mestni preskrbovalni urad tudi one upravičence, ki so že dobili nakaznice za kurivo, naj gredo tudi f>o ono množino drv, ki jim j« nakazana za dobo od 1. januarja do 31. marca prihodnjega leta, k trgovcu, ki je napisan na nakaznici za kurivo. Če bi ta trgovec morda ne imel več drv, jih stranka po predložitvi nakaznice za kurivo lahko dobe kar na mestni pristavi v Povšetovi ulici 12. Spet opozarjamo lastnike javnih obratov, zavodov in poslovnih prostorov, da dobe žagana drva na mestni pristavi, cela [Mina pa na športnem igrišču S. K. »Ljubljane« na Ciril Metodovi cesti. Vsi rudniki na Spodnjem Štajerskem so preteklo soboto in nedeljo proslavili praznik sv. Barbare. Povsod so se rudarji zbrali na zborovanjih in^ počastili s|>omin mrtvili tovarišev. Ob tej priložnosti so bile mnogim zaslužnim rudarjem razdeljene ludi častne diplome in denarna darila. Smrtna kosa. V Mariboru je umrla Marija Meglič, inženirjeva soproga. — V Teznem pri Mariboru je umrl v starosti 65 let tesar Ivan Kočijaž. — V Štorah pri Celju je umrla Marija Ilandl roj. Bekler v 77. letu starosti. Izreden nebesni pojav 1.1938 V noči med 24. in 25. januarjem leta 1938 so Eo vsej Evropi videli na nebu izredno svetlobi, judjo se tega dogodka še prav dobro s[>omi-njajo. Saj je nenavaden |>ojav marsikje povzročil zmedo in strah. Gasilci so ponekod skočili k briz-galnam, pa so le nazadnje ugotovili, da je gorelo — nebo. V naslednjih dneh so časopisi o tem pisali in objavijnli slike iz raznih krajev, razložili pa tega jx>java niso. Kako pa bi tudi, saj celo zvezdoslovci niso mogli o njem povedati drugega, kot da je to »izreden severni sij«. S tem je bila večina Zemljanov zadovoljnih in stvar je šla v pozabo. Pred kratkim pa je izšla knjiga z naslovom »Falima«. V njej je popisana zgodba Marijinih prikazovanj v Fatirni na Portugalskem. Na strani 146 omenjene knjige beremo naslednje stavke, ki jih je Marija lota 1917 v prikazni povedala trem otrokom: »Vojna gre h koncu. Toda, če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga, se bo pod naslednjim papežjm razvnela druga, še hujša. — Ko boste neko noč videli skrivnostno, nepoznano svetlobo, vedite, da je to znamenje, ki vam ga pošilja Bog, preden bo kaznoval svet za njegove zločine z vojsko, z lakoto in s preganjanjem Cerkve in papeža ....« »Da vse to preprečim, bi rada, da bi se svet posvetil mojemu brezmadežnemu Srcu in na prve sobote v mesecu pristopal k spravnemu svetemu obhajilu...« Od onih treh otrok, ki so prikazen videli, živi danes še eden. Ime ji je Lucija. Ta je leta 1938 ob jx)javu svetlobe »izrednega severnega sija« postala vsa vznemirjena, ker je bila mnenja, da je to ona »skrivnostna svetloba, ki je bila najjovedana v prikazni, in da je to tisto znamenje bližajoče se »grozne in strašne vojne«. Poskušala je klicati v svet in mu dopovedati, naj se čimprej obrne k Bogu in se reši silnega gorja. Temu opominu je prisluhnila njena domovina Portugalska, ki se je 31. maja 1938 v navzočnosti nad pol milijona zastopnikov iz vsega naroda kar najslovesnejše posvetila Srcu Marijinemu. m m, m, to, m, ,nr -.[r M pp jjjf 21 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Ti volji kralja ln vladarja: Mučeništvo svetega kralja Ludvika XVI, mi daje moč v mojih sklepih. Naj mi Bog pomaga!... Naj bo blažen spomin velike kraljice Marije Antoanete. Naj mi ona da moč, da bi zlo premagal... Prokleta bodi vsa grdobija za vse čase!... 16. oktobra: obletnica smrti mučeniške in vzvišene kraljice Marije Antoanete... Vsemu se hočem odreči za vse čase... Vsi zapiski očitujejo vso nesrečo mladega kralja, ki je zapadal strašni dedni bolezni, ki je spremljala \Vittelsbachovce, Kraljeva iz-rednost pa se je često vezala še s pojavi besnosti in vihrave jeze. Toda prav v teh časih je Elizabeta opazila, da ji njen bratranec ugaja. Prav nič več ni obsojala njegove prelomitve zaroke. Sama 10" poslajala živčno tako razpoložena, da jo v vsej Ludvikov! blaznosti videla samo znake premočne pesniške narave, ki se hoče rešiti nalog vsakdanjega življenja in rednih dolžnosti. Vse to je sama idealizirala tako, kakor je za svojo domišljijo ravno sama potrebovala. Sličen nemir ju je privlačeval, bolehala sta oba za enako ho-leznijo razboljenih čustev in oba sta enako hlepela po sprostitvi pred dvornimi predpisi. Degeneriranci se silno hitro med seboj sporazumejo. To je klasičen vzgled »blaznosti v dvoje«. Neprestano jo cesarica po dolinah in vrhovih srečavala Ludvika II. v Monakovem, v Liederhofu, v Isclilu, v Hohensclnvangau, v llerrenchiemseeju, v Gastcinu in ob jezeru Starnberg. Njun mistični roman pa se je razpletal jx> Wagnerjevi smrti. Wagner je umrl v februarju 1883 v Benetkah in to je Ludvika II. silno potrlo. Kakšen je bil ta roman?... To skrivnost sta oba odnesla s seboj v grob. Vse, kar se ve, je samo to, da se je njuno življenje najlepše razvijalo na otoku v sredini jezera Starnberg, ki je bil vedno poln cvetja. Ta otok je pred gradom Berg in otok še danes nazivajo »Otok cvetja«. V sredini tega pesniškega vrta je bil zgrajen majhen paviljon v italijanskem stilu. Na nasprotni strani jezera je bil vojvodskl grad Possenhofen. Na tem oloku sta oba pozabljala na krone, ki sta ju nosila in so predajala sanjarjenju. Kaj sta si pripovedovala?... Dajala sta si posebna imena, on je bil »orel«, ona pa »golobica«. Vse ostalo je ostalo skrivnost. Toda osebnost Ludvika II. je bila nekaj tako izrednega, zapiski v njegovem dnevniku so tako zmešani, da so v zvezah med nJim I11 Elizabeto seveda lahko krožile najrazličnejše govorice. Čim blaznejša je bila domislica, tem verjetnejša se je marsikomu zdela. Na pomlad 1886 je bolezen Ludvika II. zavzela tako vznemirljivo razmerje, zgražanje je bilo že tolikšno, da je ministrski svet sklenil, da pregovori kralja, da naj ostopi. Kraljevska krona hI morala preiti na njegovega edinega brata Otona; tega princa pa so žo štirinajst let skrivali pred ljudmi, ker jo bil po|ioliioma blazen in v svoji blaznosti zverinsko besen. Ministri so zato sklenili zaprositi za regentslvo prinra Luitpolda, ki je bil 65 let star in je bil najbližji sorodnik v stranski veji. Dne 10. junija se jc zastopstvo vlado pod vodstvom dvornega ministra barona Crailsheima podalo v grad Neu-Schwanstein, da bi Ludviku II. sporočilo, da ni več vladar. Kralj pa se je silno raz-ljutil in je svojemu služabništvu naročil, da naj vladne odfioslanee prime in jih zapre v klet. Dvorni služabniki so to storili z izrednim veseljem in so se pri tem zelo zabavali. Nato pa je nekemu svojemu hlapcu naročil, da naj vladnim odposlancem sporoči naslednje: »Obsodil sem izdajalce na skalpiranje; ko jim bodo najprej odrezali jezike, jih bodo šibali, dokler ne bodo izdihnili.« Ko je ta novica prišla v Monakovo, so na grad Neu-Schwan-stein poslali oddelek orožništva, redarje, zdravnike in stražnike. Ludvika II. so zgrabili in ga vrgli v kočijo, ki ga je odpeljala v grad Berg. Tam bo interniran pod zdravniškim nadzorstvom, zdravil pa ga bo zdravnik za živčne bolezni dr. Gulden. Naslednjega dne, dne 13. junija je bila hinkoštna nedelja. Ubogi blaznež je hil nekoliko pomirjen. Zabaval se je nad varnostnimi ukrepi, ki so jih odredili zanj okoli gradu. Zvečer proti deseti uri je odšel mirno na sprehod s svojim zdravnikom jlr- Gul-denom. Sprehajala sla se ob jezeru. Toda nebo se je kmalu zastrlo z oblaki in deželo je zajela prva poletna nevihta. Deževalo je, kakor bi lilo iz škafa. Toda sprehajalca se nista vrnila... V gradu so začeli postajati nemirni. Preiskali so park v vseh smereh, našli pa niso nič. Proti polnoči je nek služabnik našel klobuk na obrežju jezera. »Klobuk njegovega veličanstva,« je vzkliknil. Dolgo niso več iskali; oh luninih žarkih so lahko v bližini opazili dve telesi, ki sta plavali na valovih jezera. Kaj se je zgodilo? Preiskava je dognala, da je Ludvik II. sklenil zbežati iz ujetništva. Vrgel se je na zdravnika, ds(?bi ga zadavil. Toda zdravnik dr. Gulden se je dohro branil in se je oprijel kralja, ki ga je s svojimi močnimi rokami zavlekel v jezero, kjer sta utonila, trdno sprijeta. Da je Ludvik II. hotel zbežati, dokazujejo vsi Izsledki preiskave. Čo pa se je hotel otresti svojega čuvarja ob obali jezera, je pač &ho£me novice Koledar Nedelja, 13. decembra: Lucija, devico in mučenica; Otilija, devica; Orest, mučenec; Ev-straeij, mučenec: Avksenija, mučenica. Ponedeljek, 14. decembra; Spiddion, škof; Nikazij, škof in mučenec; Evtropija, devica in mučenica; Ileron, mučenec; Druz. mučenec. Lunina sprememba: prvi krajec: 14. decembra ob 18.47. llerschel napoveduje nestanovitno .vreme, sneg. Torek, 15. decembra; Kristina, devica; Valerijam škof; Celijan, mučenec; Euvstin, muče-ncc; Anton, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla ga. G o r j a n Karla roj. Blaž v 63. letu svoje starosti. Pokojni-ca je 17 let sodelovala pri stolnem pevskem zboru pod pevovodjem roersterjem kot odlična pevka. — Naj počiva v miru! Sorodnikom naše iskreno sožaljel Osebne novice —Poročila sta se 8. decembra v šentpeterski cerkvi v Ljubljani g. prof. Kopriva Silvo in gdč. učiteljica Janša Tončka. Novoporočencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Franc Sal. Gomilsek -70 letnik V Krčevini pri Ptuju se je rodil 14. decembra 1S72. Po gimnazijskih študijah v Gradcu in bogoslovju v Mariboru je jx>stal dne 25. julija 1S96 mašni k. Kaplanoval je z vso gorečnostjo v Šmart-nem pri Velenju, v Jarenini, pri sv. Barbari pri Vurbergu in pri 6v. Benediktu v Slov. goricah, od koder je šel leta 1006 za župnega upravitelja k sv. Barbari v Halozah. Naslednje leto je bil umeščen za župnika pri Sv. Petru na Medvedjem selu, kjer je ostal do 1. maja 1919, ko je šel župnikovat k sv. Benediktu v Slov. goricah. Tu je postal 1027 duhovni svetnik, 1931 dekan šentlenartske dekanije in 1936 častni konzistorialni svetnik lavantinske škofije. V letošnjem adventu oskrbuje z mladeniško močjo dušno pastirstvo pri podružnici 6v. Neže v Knežji vasi pri Dobrniču. Gomilškovo vsestransko delo je ogromno. Delo na verskem, prosvetnem in zadružnem polju mu je že pred prvo svetovno vojsko nadelo ime »štajerski Krek«. Po njegovem prizjadevanju je vzklila v Jarenini 1900 prva »Mladeniška zveza«, ki je jxid njegovim vodstvom prirejala povsod sijajne shode. Katoliški tisk je smatral vedno za največjo ojx>ro in bil je vedno njegov priden širitelj in tudi 60trudnik. Izredno pozornost pa je Gomilšek vedno posvečal versko-cerkvenim organizacijam in je naravnost neprekosljiv v širjenju češčenja presv. Srca Jezusovega. Ni mogoče prešteti V6eh iskrenih člankov, ki jih je priobčil v »Glasniku Srca Jez.« Temeljito in podrobno je pojasnjeval razne načine češčenja božjega Srca in to češčenje je smatral vedno za poroštvo sreče prihodnjih dni. Med prvimi je pozival k slovesnemu praznovanju praznika Srca Jezusovega in z V6em veseljem je še letos izročal nas"emu prevzvišenemu škofu, v imenu večje skupine tovarišev, prošnjo, da bi praznik Srca Jez. postal zapovedan praznik. Vabil in prosil je, naj širom domovine postavljajo verniki cerkve in kapele v čast Jezusovemu 6rcu in prvi je v javnem časopisju klical in vabil naše družine k ustoličenju podob Srca Jez. v naših domovih. — Sam 6 svojimi župljani je vedno dajal najlepši zgled za lo češčenje. Kako slovesen je bil vedno v njegovi župniji praznik Srca Jezrsovega. Slovesno pritrkavanje, ce-lonočno češčenje, 6love6na 6lužba božja in procesija z Najsvetejšim in s kipom Srca Jezusovega, vse to je privabilo trume ljudi v Gomilškovo župnijo tudi iz soseščine. Mesec junij, prvi petki v Gomilškovi župniji so glasno klicali k posnemanju. Njegove proslave v čast sv. Marjeti Al., postavitev oltarja tej svetnici v romarski cerkvici sv. Treh kraljev, so nove priče njegove ljubezni do presv. Srca, h kateremu naj se ves narod zateka v vseh stiskah. Uomilsek je klical že davno, da je v naši ljubezni 00 božjega Srca naša rešitev! Omeniti moramo tudi Gomilškove življenjepise. Ni opisoval slavnih mož, pač pa je po Slomškovem zgledu opisoval zglede preprostih, skritih m vernih duš. Kako lepo je n. pr. opisal dobrega romarja Jožefa, ki je 35 let vodil procesije k peterim romarskim cerkvam. Slomškove življenjepise še vedno radi beremo in so tudi pomembni Le premalo Gomilškov sledi lepemu zgledu v spisovanju preprostih življenjepisov! 1 Srce Jezusovo naj svojemu vnetemu častilcu blagoslavlja moči, da bo še mogel izvesti svoje lepe načrte v blagor našega ljudstva. Z vso iskrenostjo sedemdesetletniku čestitamo! Redno delo mestne uprave Prejšnji teden sta imela župan, general Leon mi pni k, in podžupan comm. dr. Salvator Tranchi-da redne seje z načelniki in vodji vseh mestnih uradov, podjetij in zavodov. Načelniki so poročali podrobno o vseh tekočih zadevah in tudi predlagali, kako bi bilo mogoče rešiti najnujnejše zadeve, da ne zastane redni napredek mesta in bi bilo ustreženo vsem slojem prebivalstva. Prav posebno je bilo seveda prerešetano vprašanje preskrbe prebivalstva in pri tem ugotovljeno, da je Ljubljana n. pr. s kurivom založena veliko bolje, lSlovenčevega koledarja« proglaša razsodišče izid razpisa za literarne nagrade, kakor jih je uredništvo razpisalo dne 3. marca 1942. Razpisane so bile Iri nagrade (1. 1500 lir, II. 1000 lir, III. 750 lir) za »najboljše Izvirne j>ove-sti iz slovenske zgodovino ali narodopisja v obsegu 3 pol Slov. koledarja.« I. nagrada. Ker izmed poslanih del ni nobeno v celoti ustrezalo zahtevanim pogojem, prva nagrada ni hila podeljena nikomur. II. nagrada je bila podeljena pisateljici Lei Faturjevi za novelo iz zgodovino Ljubljane |>od naslovom »Na sredi te LjubljanVe jo lipVa zelena...«. Novela je tiskana v Slov. Koledarju. III.. nagrada jo podeljena novinarju Kr. Knaf-liču za izvirno detektivsko povest »Lov n« skrivnosti«. Pridržujemo si, da nagrajene povesti odkupimo z, vseini pravicami v pojiolno last pod navadnimi honorarnimi pogoji. MB S g i i ! i ■B obvešča interesente za nakup mestnih hiš in zemljiSi! ter kmeikih posestev, da se lahko obrnejo za iniorinacije v LJUBLJANI, na urad družbo v palači iiata; v KOČEVJU, na urad la družbe v Kočevju; v NOVEM MESTU, na g. dr.-ja Milo Jenko v Reikovi ul. 5; v CtNOMLJU št. 18 na gosp. Šinkovca Pranja. ! — Pisarna Pripravljalnega odbora za obhaja-nje pelih prvih sobot je Pred škofijo 1-1. (Pisarna KA) in je odprta od 9—12 ter od 2—4. V pisarni se dobi vse potrebno gradivo za pripravo jx>bož-no6ti petih sobot (od začetka 17. t. m. naprej), podobice, ccrkveni govori, okrožnice z navodili. Duhovnike, zlasti vse one z dežele, prosimo, da 6e oglasijo v pisarni, kadar pridejo v Ljubljano. Knjižica »Naročilo iz Fatime« bo veljala 3 lire in bo obsegala 64 strani. — Vršila se bodo tudi skiop-tična predavanja o fatimskih dogodkih. Kjer jih žele, naj se zglase v pisarni Pripravljalnega odbora. — Mraz jo za las odjenjal. V petek je okoli poldneva sonce pretrgalo megleni pajčolan in lepo zasijalo nad Ljubljano in okolico. V soboto zjutraj je bila močna slana, toda sprva brez megle, ki se je šele pozneje, dopoldne, privlekla nad mesto. Bilo je zjutraj nekoliko oblačno. Mrzlo je bilo v soboto zjutraj nekoliko manj ko prejšnji dan. Jutranji minimum je dosegel —3.2. Zanimivo je, da je barometer od petka naprej do 4 v soboto zjutraj padel, nakar se je spet začel dvigati ter je bilo ob 7 zjutraj doseženo stanje 770.0 mm. Vreme v letošnjem decembru je nekoliko podobno onemu v decembru leta 1928, ko smo bili vse do novega leta brez snega in je bilo vse dui razmeroma toplo. — Za Božič in Novo leto daruje V6aka naša družina svojim prijateljem in znancem, jxisebno pa še jx> dobrem berilu hrepeneči mladini med drugim tudi izvod ^Družinske pratike«, ki razpisuje za leto 1943. petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi Vi tako! — Družba sv. Mohorja ponovno prosi vse svoje podeželske [»overjenike, naj — če je le mogoče — pridejo sami iskat letošnje Mohorjeve knjige ali pa vsaj sporoče, kam in ka.ko jih žele imeti dostavljene. Kdor še ni sj>oročil dokončnega števila udov, naj to čimprej stori. Naknadna naročila sprejema Mohorjeva knjigarna v Ljubljani na Miklošičevi cesti 19 (palača Vzajemne zavarovalnice. — V novi izdaji je izšla knjiga o fatimskih čudežih. Pri skupnih naročilih izreden popust. Dobi se v Mladinski založbi, Stari trg 30, Ljubljana. — Duhovne vaje za dekleta bodo v Domu Device Mogočne od 26. do 30. decembra. Hrano in stanovanje bodo udeleženke lahko imele doma. Nadaljnji spored boste zvedele v zavodu. — Prijavite 6e čimprej na: Predstojništvo Lichtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg 8. — Poverjeniki in naročniki Knjižic 60 dobili z decemdbrsko »Duhovni koledarček 1943» skromen dar, knjižico >Maggy« (ali Marjetica). Maggy je ime požrtvovalne učiteljice, ki je s svojo 6ončno mladostjo in nesebično ljubeznijo povrnila božji mir tolikim delavskim družinam v Ansu v Belgiji. Knjižica stane eno liro. — Milijonski izbrisi v zemljiški knjigi. Podali smo že poročilo o vknjižbah raznih posojil in hipotečnih kreditov za mesec november, ki so bile izvedene v zemljiški knjigi. V novembru je bilo dalje izbrisanih prav mnogo vknjiženih starih in novejših dolgov. Pri 22 nepremičninah v mestu in okolici je bilo na podlagi raznih izknjiž-benih pobotnic izbrisano do 2.843.987 din. dalje pri 7 nepremičninah novejša knjižena posojila v znesku 571.850 lir. Pri neki nepremičnini je bil izbrisan že nad 70 let star dolg po 3000 gld, pri 8 nepremičninah pa dolgovi v kronski veljavi, ki so znašali skupaj 61.760 kron. Najvišje posojilo, ki je bilo izbrisano z neke večje nepremičnine v Ljubljani, je znašalo 1,285.790 din, drugo večje posojilo je znašalo 300.000 din, ki je bilo prav lako izknjiženo. Najvišja terjatev, ki je bila plačana in izbrisana, je dalje znašala 360.000 lir. Glede dolgov v kronski veljavi naj omenimo, da je bilo z nekega posestva v okolici izbrisano 71 K, dalje 125 K in najvišji znesek 35.000 K, vknjižen na neko hišo v mestu. V 31 primerih je bil izbrisan vrstni red, ki je bil zaznamovan za razne kredite v znesku okoli 15 milijonov lir že pred letom dni, a ni bil obnovljen. Tj izbrisi so bili izvedeni uradoma. Izbrisan je hil med drugimi vrstni red za hijjotečni kredit v znesku 675.000 lir. — 20 oseb zgorelo v avtobusu. Iz Madrida poročajo: V Recife (Pernambueo) se je neki avtobus med vožnjo vnel. Pri tej nesreči je zgorelo 20 oseb, šest nadaljnjih pa je hudo ons-čenih, <£ju&žjana RAZSTAVO IiEPE KNJIGE priredi danes, dne 15. decembra, Ljudska knjigarna v svoji prodajalni, Pred škofijo št. 5. Razstava, ki ima namen čim tesnejše zbližati knjigo in občinstvo, posebno sedaj pred božičnimi prazniki, bo odprta od 9 dopoldne do 5 popoldne. 0 pomenu knjige bo ob 11 dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin šali. Vsi prav iskreno vabljeni! • 1 Razdeljevanje racioniranih živil. Prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani obvešča vse trgovca z racioniranimi živili in pekovske obrate, da bo pričenži s 15. t. m. oddajal nakazila za vsa racionirana živila za mesec januar 1943-XXI. v Gosposki ulici 12-1 po sledečem abecednem redu: torek, 15. dec. od A—Č; sreda, 16. dec od I)—J; četrtek, 17. dec. od K; v petek, 18. dec. od L—M; soliota, 19. dec. od N—P; ponedeljek, 21. dec. od lt—Š; torek, 22. dec. od. T—Ž; ponedeljek in torek 28. in 29. dec. peki. I Zadušnica za pokojnega župnika Josipa Seigerschmiedn bo v ponedeljek, 14. t. m. pri velikem oltarju v stolnici. 1 Kriianske moške kongreganiste vabimo, da se v obilnem številu udeleže zadušnega opravila, ki bo za pokojnega bivšega družbenega voditelja-inučenika j>. Norberta Klementa v torek ob pol sedmih zjutraj v križanski cerkvi. Sobratje, molimo zanj in darujmo za njegov dušni blagor sv. obhajilo! 1 Osnutki mestnih proračunov za leto 1943 so bili po zakonu pet dni razgrnjeni občanom na ogled ter se je precej davkoplačevalcev poslužilo svoje pravice, da proračun prouče, če bi bilo morda potrebno, da bi h kaki točki vložili svoie pripombe oli celo pritožbe. Rok za vložitev pripomb in pritožbe je pa že minul in, kakor vse kaže, so občani s proračunom po pravici prav zadovoljni; saj mestna uprava ni dobila z nobene strani prav nobene pripombe, že manj pa pritožbe, ker so davkoplačevalci, upoštevajoč splošno naraščanje cen, pričakovali tudi znatno večje zvišanje proračuna. Proračun mestnega zaklada ali uprave je namreč tako neznatno zvišan, da od letošnjega ni niti za 5% višji, kar v sedanjih razmerah za občane gotovo pomeni prav prijetno presenečenje. Navzlic tako minimalnemu zvišanju proračuna je pa v posameznih proračunskih postavkah vendar poskrbljeno in zajamčeno za redni napredek mesta, da vsaj ne bomo zaostali, čeprav smo se za prihodnje leto morali odpovedati večjim investicijam za javna dela. Kakor v zasebnih gospodinjstvih, je tudi ljubljansko mestno gospodarstvo lahko zadovoljno, če pri skrajni varčnosti preživi sedanje razmere brez škode za razvoj mesta. Brez pripomb, pritožb in nezadovoljnosti sprejeti osnutek mestnih proračunov za prihodnje leto nam je pa obenem tudi prav razveseljiv dokaz, da Ljubljančani razumejo izredne razmere ter jih upoštevajo s skromnostjo in skrajno varčnostjo tako v zasebnem kot v javnem gospodarstvu. 1 Danes vsi v frančiškansko dvorano, kjer se vam 1k> ob prof. Mlakarjevi štiridejanki »Baj-tarska princeza nudila mnogo prijetne zabave. Predstave 6e vrše dopoldne ob pol 11 in popol-dne ob 3. Vstopnice se dobijo od 9 dalje pri dnevni blagajni. 1 Vodstvo na razstavi Mušič-Sedej-Zonič bo imel danes, v nedeljo dopoldne ob 11 umetnostni zgodovinar profesor Franjo Šiianec. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Anton Koritnik, Ljubljana, Bleivveisova 2, namesto venca blagopokojni gospe Mariji Pa.uer iz Ljubljane, Sv. Petra cesta, 150 lir. Prisrčna hvala! 1 »Višarska polenn«, slovenska kmečka drama v štirih dejanjih, prirejena po istoimenski !>ovesti, nam kaže slovenskega kmeta v njegovi liorbi do zemlje, časti in ljubezni, kjer se po-kaže krut in neizprosen, ki pa ima tudi srce polno neizmerne dobrote, ljubezni in odpuščanja za vse one, ki jih Bog tepe. Drama slovenskega pisatelja zasluži, da si je ogledamo. Predstava se bo vršila poslednjič danes, v nedeljo ob pol 5 popoldne. Predprodaja vstopnic je v društveni pisarni, Petrarkova 12, I. nadstropje, desno. 1 Drž. ženska obrtna šola na tehniški srednji šoli v Ljubljani prične s poukom v torek, dne 15. decembra ob 8. Navedenega dne naj se zbero učenke v učilnicah ženske obrtne šole (vhod Go-rupova ulica 10, pritličje, desno). 1 V galeriji Obersnel razstavlja France Pav-lovec svoja letošnja dela, ki vzbujajo izredno pozornost med ljubitelji naše umetnosti. Slikar je tokrat izbral svoje motive iz našega Posavja ter je kot priznan krajinar pokazal na platnu vso očarljivost tega dela naše okolice, tako v vasicah kot tudi v krajini. Razstava je odprta dnevno od 10—17. Opozarjamo občinstvo na to razstavo, naj ne zamudi prilike, da si jo ogleda. 1 Veličastna pesem človeka — kmetu, kate-iremu predstavlja njegov grunt največjo vrednost na zemlji, za katero se je treba boriti, umirati, pesem polna strasti, sovraštva, proti ka-remu se borita ljubezen z nesebičnim odpuščanjem gane vsakega, ki jo čuje. To je pesem, ki jo je izrazil z besedami Velikon.ja v svojih »Vi-šarskih polenih«, katere bodo igralci Rokodelskega odira igrali danes v nedeljo, 13. t. m. ob pol 5 popoldne. Cenjeno občinstvo vljudno opozarjamo, da si nabavi vstopnice v predprodaji dopoldne od 10 — 12 in dve uri pred pričetkom predstave v društveni pisarni, Petrarkova 12, r. nadstr.. desno. 1 Dirigent Drago Mario šijanec ki je eden najboljših in najbolj agilnih naših dirigentov, ima velike zasluge za letošnje simfonične koncerte ki so tako močno [»oživeli noše koncertno življenje, kakor še nikdar v poslednjih letih. Posebno velik uspeh je imel s I!!, simfoničnim koncertom, ki se bo na vsestransko željo ponovil jutri, v ponedeljek. 14. dec. ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Tudi pri ponovitvi bo izvajal Griegov Koncert za klavir in orkester naš najodličnejši pianist prof. Anton Trost. V ostalem so na sporedu še: Rossini, Lajovic in Dvorak. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. uri. Predprodaja vstopnic pa je v knjigarni Glasbene Matice in se dobe vstopnice še po vseli cenah. 1 Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično 14. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. 1 Dramafsko - igralski tečaj. Interecentje (inje), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da J. igralsko šolo pričnemo 15. t. m Pouk popoten (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamacii ie /epa knjiga najlepše darilo Take krasne in zanimive knjige so izšle v letošnjem letniku Naša knjiga: ■ Budak: Ogniišče I. del L 75'-, 11. L 70'- » - »(Roman iz Like) BIBh Kociper: Goričanec I. 60-— (Roman flll iz Prlekije) IgP Salvaneschi: Paganini-Chopin L CO-— Ppjji (Življenjepisa) Vse knjige so umetniško opremljene in vez. v celo platno. Do konca leta izide : Dickens: Dorritova na/mlajša 1.-II. del Za:o2bo Nosa hnliga Lludsha hnligarna v Uublfanl, Pred škofijo 5 — Miklošičeva c. 5 ia, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši popust. Prijavljanje dnevno: Mestni trg 17-1. 1 Matineja mladinska opereta »Angel z av- tom« bo ob 10.5(1. Besedilo je napisal M. Simon-čič, glasbo L. Mav. Osebe: sv. Peter — Janko, ing. štrukelj — Anžlovar, Marijana — Stritarjeva, Urša — Koširjeva, Biserka — Barbičeva, stražnik — Pianecki, Joško — Bajde, sonce — Urbančičeva, mesec — llumar, botra Smrt — D/anga, Migica — Reinškarjeva, Zigica — Tavčarjeva. Dirigent: R. Simoniti, režiser: M. Slav-čeva, koreograf ing. P. Golovin. I Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdor se hoče v kratkem času naučiti enega oli več je/ikov, na j se vpiše v naše nove tečaje, ki se začno tn teden. Vpisovanje dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Korepetitorij, Mestni trg IM. 1 šolske konlerenco so minulo. Starši, ki hočejo, da se bodo njih otroci-gimnazijci, trgovska šola in akademija, ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom profesorjev v toplih prostorih (razlaga, poprava nalog itd.), naj jih vpišejo v Ko-repelitorij. Mestni trg 17-1. Važno tudi za dijake, ki se vozijo, in privatiste. 1 Sobotni živilski trg. V soboto je hil živilski trg zaradi milejšega vremena precej živahen. Zelen jadni otok je hil popolnoma zaseden o let najvažnejša vojmi luka Francije ob Sredozemskem morju, V starem veku je bila tu grška kolonija, ki je slovela zaradi svojih Škrlatnih barvarn i c. Od 9,—13. stoletja je mesto zelo trpelo zaradi napadov Saracenov. Pod Ludvikom XIV. (1613—1715) je bilo mesto močno utrjeno. Leta 1741 so Angleži pri Toulonu premagali špansko-franrosko brodovje. Dne 28. avgusta so jo Toulon, ki je bil sovražen narodnemu konventu, predal angleško-franeoskemu brodovju. V oktobru so začele potem konventske čete oblegati Toulon, pri feiner jo poveljeval topništvu Napoleon Bonaparte, ki si je tu pridobil svoje prve lavorike. Dne 19. decembra je bilo mesto zavzeto ln hudo kaznovano. Toulonski zaliv se zaieda 50 km jugovzhodno od Marseillesa med polotokoma Sicie na zahodu in Oiens na vzhodu, globoko v deželo. Dva nadaljnja |>o]otoka, Cčpet in Mourilou, ločila zunanji del toulonske luke od notranjega dela, ki jo z umetnimi valobrani kot z zapahom zaprta do T>00 ni širine. Mornariški arzenal, ki zavzema prostor 270 ha, je bil zgrajen že leta 1680 po načrtih trdnjavskega stavbenika Vaubana. Ta arzenal je obdan z velikanskimi skhtdišM, ki je v njih nakopičen material za gradnjo in opremo ladij. Mimo tega spadajo še k arzenalu železolivnrne in druge delavnice in tvornice. Med starim pristaniščem in ozkim delom starega mesta se razteza -Obala KronstndU (Quai de Cronstadt). V starem delu mesta je mnogo zgodovinskih stavb, tako stolnica Marie Majeur, ki izvira iz 11. Pfcbrsancc K nekemu lahkoživcu, ki se je vsakemu delu rad daleč naokrog izognil, a bi vendar rad udobno živel, je prišla nekoč stara, grda krastača. »Vem, kaj bi ratl.c je dejala, »vse dni svojega življenja bi hotel živeti v sijaju in veselju, ne da bi mignil s prstom.t »Uganila si,« jo glolsiko zamišljen dejal lenuh, »le da bi se moglu moja želja zares izpolniti.« »Saj ti rada pomagam,« ga je opogumila krastača, »če me obdržiš pri sebi, ti vsak dan izpolnim po eno željo. Stavim pu en pogoj, da bom namreč s teboj jedla iz istega krožnika, pila iz iste čaše in v isti postelji spala ko ti.« Lahkoživec se je namrdnil. Skupaj živeti s tako nevzgojeno živaljo bo zares gnusno — toda zato bo tudi vsak dan izpolnjena po ena želja, kakršna koli — holadri — saj tuko bo vendar nu cilju vseh svojih želja. In je napravil pogodbo s krastačo. Prvi dan si je zaželel krasen grad, drugi dan vedno |>ogrnjeno mizo, polno najslastnejših jedil in pijač, tretji dan prekrasnih oblek in tako dalje. Vsak dan pač nekaj, kar je bilo najboljšega in najlepšega pod božjim soncem. Življenje nni je potekalo ko kralju in bil bi jiopolnotna srečen, če ne bi bilo gnusne krastače, ki mu je vse užitke zagrenila. Nobena jed mu ni več teknila, če je sedela ona na njegovem krožniku in si jemala najboljše grižljaje. In ko se je ponoči pretegovala po njegovi jtostelji. ga je stresal stud pruv do kosti. Začel jc razmišljati, kako bi se ie rešil, ne da bi na drugi strani izgubil vse pridobljene ugodnosti. »Čakaj, imam jo,« se je spomnil. »Želel si l>om še kup zlata, potem jo ubijem.« Bečcno storjeno. Drugi dan si je zaželel polno skrinjo zlatnikov. V nipu je stala skrinja l>rcd njim. Toda na pokrov se ie usedla krastača in zagrozila: »Ti pač sedajle misliš, kako bi se me rešil, ko imaš tolik kun zlata, kaj ne? Povem ti pa, kakor hitro mi škoduješ ali me spodiš, je najina pogodba razdrta in vse ti bo vzeto nazaj, kajti vsaka želja, ki si jo izrekel, bo s tem trenutkom postula nična...« »Ali pa je to tudi res?« jo jc prodirljivo vprašal. »Prav zares,« jo odgovorila. »Ne svetujem ti, da poizkusiš.« A lahkoživec je bil prebrisan. Drugi dan je namreč rekel: »'če v«e želje postanejo nične, kaj mi potem koristijo zlatniki. Želim, da gre skrinja zlatnikov spet tja, odkoder je prišla.« In res, kot je prišla, je skrinja z zlatniki tudi izginila. Krastača se je zakrohotala in nato spila iz njegove čaše čokolado. Prav tega trenutka je čakal lahkoživec. Vzel je z mize vilice in čofnil z njimi po krastači. da je kar koj stegnila noge od sebe. »Tako, tu imaš, gnusna amfibija,« je jezno zaklical. S krastačinim življenjem pa so obenem izginile tudi vse dobrote, ki si jih je tekom časa zaželel. Toda pri pogodbah mora biti vse do pičice prav. Tudi v čarovniških poslih. Logično torej, stoletja in jo bila kasneje še večkrat prezidana in prenovljena in ki jo znotraj okrašena z okraski marseillskcga kiparja Pugetja, ki jo s|>adal k slavnim francoskim umetnikom 17. stoletja, Tudi ostale toulonske cerkve, kot cerkev sv, Alozija, sv. Petra in sv. Frančiška 1'avljanskega imajo že več stoletij za soboj, kakor tudi magistrat. Stari dol mesta jo obdan z novejšimi mestnimi predeli, ki se raztezajo proti vzhodnemu delu pristanišča. Na jugovzhodnem delu novega mesta s širokimi in tudi strmimi cestami, saj je Toulon zgrajen na [>ohočju 523 m visokega Mont Farona, se vije Botilevard de Strasbourg mimo veličastnega gledališkega poslopja, mimo Trga Svobode, ki je obrasel z dateljnovimi palmami, in dalje mimo mestnega parka in obsežnega botaničnega vrta. Krog in krog mestnega središča so predmestja; med njimi so lepe četrti samih vil, tako na strmem obronku Farona in na polotoku Mourillou, čigar obala je v mirnih Časih privabila številne goste in popotnike. Prebivalstvo Touloria se je predvsem bavilo s tistimi panogami, ki so bilo v zvezi z vojno luko in, ladijsko industrijo. Kakih drugih industrij je kaj malo. V Toulonu je lo šo nekaj mi-larnic, stiskalnic za olje in pa tvornic za prede-lavanje plutovine, ki jo uvažajo iz Alžira. Tudi trgovsko pristanišče je precej nepomembno, ker se ves izvoz in uvoz in trgovina s francoske sredozemske obale steka v Marseillesu. Zaradi velikega pomena kot vojno pristanišče jo Toulon močno utrjen proti morju in kopni zemlji, kjer sta dva pasova trdnjav, a na morski strani je — zlasti na polotoku Ci^pet — mnogo nasipov, bunkerjev in daljnostrelnih lopov. da je morala postati nična tudi zadnja želja, ko si je želel, da izgine skrinja zlatnikov. I11 res, že je prihajala od nekod. Niti en zlatnik ni manjkal! Tako se je na koncu smejal le lahkoživec prav od srca in menil: Takale krastača je vendar nemirnejša, kot bi si kdo mislil. Kaj je videti vedro? Če so pri kaki dvodelno prikrojeni obleki krilo in rokavi iz istega blaga. Ali ste /e opazili, kako prijetno je videti križaslo pahovko pri enobarvnem kostumu? I11 kako okusno pri-stojijo lahke, enobarvne rutice črtastim oblekam? A tole ne bi bilo prav: da bi imela kaka oseba š|xirtni kostum, na glavi pa pražnji klobuk s tančico in rožami. To dvoje pa nc sme in nc sme biti skupaj! Dvo zimski obleki za pod plašč Ali znaš peči pravilno kuriti? Tudi to je treba znati in sleherna gospodi-nja mora biti vešča gospodarskega varčnega kurjenja. Pri tem pa gorenje samo ni najbolj važno. Saj se da večkrat itak prostor le zato Mol K) kuriti, ker se vrata ia o\nt slabo zapirajo. fr zmeraj kje »vleče«, ne more biti noben r*r<(-tor topel. A tudi b!. .ijj stene in stiopi in podi naj bodo kolikor se da tako narejeni, da ne dopuščajo, da ni odšla toploto, ki je v prostoru, ven. Pri podih to lahko dosežemo s progami in s papirjem pod njimi. Akukojesste- Križanka št. 65 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 18 20 21 22 23 24 25 26 27 23 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 Vodoravno; 1. hladilna priprava, 9. starorimski državnik, 13. petrolejsko mesto na Kavkazu, 17. preprosto orožje, 20. prij»adnik krive vere, 21. miohamedonski bog, 22. samostanska predstojnica, 23. slovenski književnik (Dalmatinske povesti), 24. švicarski kanton, 25. zgodovinski kraj v Srbiji, 26. plazilec, 27. japonska mera, 28. povest Pavline Pajkove, 29. cestni delavec, 32. kraj ob Sotli, 34. starorimska pokrajina. 37. povest Pavline Pajkove, 29. cestni delavec, 32. kraj ob Sotli, 34. starorimska pokrajina, 37. slovenski učenjak. 38. mesto v Perzi ji, 39. turinska založba, 40. italijanski jezikoslovec in književnik (1835-1912), 4t. japonsko obla-j čilo. 43. slovaška politična osebnost, 46. švioar-ski hrib, 48. leposlovna olvlika. 51. del pisma aligovora, 52. del telesa, 53. južno sadje. 54. sveta gora v Grčiji, 55. letoviški kraj v Švici, 56. namizna igra. Navpično: 1. reka na štajerskem, 2. gora ▼ Kavkazu, 3. poslopje, 4. gora na Balkanu. 5. kraj na Štajerskem, 6. barvarska potrebščina, 7. krdelo, 8. skrajšano srbsko moško ime, 9. kovaška priprava, 10. računski iziraz, II. slovenski skladatelj, 12. finski književnik, 13. balkansko pristanišče, 14. kraj na štajerskem, 15. slovenski književnik, 16. vrtna lopa, 17. opojna pijača, 18. kritika, recenzija, 19. obstreljevanje s to|x>vi, 29. razum, 30. grški otok, 31. planinska staja, 32. kraj v Slovenskih goricah, 33. moško ime, 34. domača perutnina, 35. vzgoja, skrb, 36. otok, v Malajskem a.rhipelu, 38. afriška kolonija, 42. del obraza, 44. del dneva, 45. hrib ob Savi, 47. reka v Nemčiji, veznik, 49. dol 6troja, 50. starorimski denar. Rešitev križanke st. 64 Vodoravno: 1. globa, 6. Zalog, 11. Azo-ri, 16. dota, 20. rosa, 21. novec, 22. obala, 23. mesar, 24. Ada, 25. borec, 26. Eboli, 27. zčlena, 28. pika, 30. dekan, 32. agava, 34. bokal, 36. Avala, 39. Sedan, 42. Amaro, 45. Samo, 47. Peru, 48. zamet, 50 obara, 52. belež, 54. ide, 55. komat, 56. Atene, 57. Seneka, 58. šala, 59. balet, 60. arena, 61. ropar. Navpično: 1. grapa, 2. Lodi, 3. Osa, 4. Baba, 5. anoda, 6. Zore, 7. ave, 8. leča, 9. ocena, 10. goba, 11. Abo, 12. Zala, 13 oliva, 14. raza, 15. ime, 16. delo, 17. oseka, 18. Tana, 19. ara, 29. Karel, 31. Kemal, 33. gaber, 34. bober, 35. Ložar, i 37. veda, 38. luka, 39. Sama, 40. dete, 41. nota, 43. mane, 44. rasa, 45. seno, 46. Meka, 47. piš, l 4S. zob, 49. tat, 51. Ren, 53. lep. nami? Ker na kako prezidavanje seveda ni misliti, si je treba v mrzlem letnem času izbrati za »družinsko sobo« listi prostor, ki ima najboljšo lego. Mnogo kuriva si prihranimo, če kurimo v toki sobi, ki ima najmanj zunanjih sten, in če «o sobe, ki so zraven tega prostora, a tudi tiste, ki so nad njo in pod njo, tudi zakurjene. Če izrabimo razne strani neba in sončno to|>lo-to, p« si prihranimo Jc več, in zato bodi soba, ki jo kurimo, obrnjena na jug in zahod. Neumno je. če se pritožujemo, da se kak prostor ne da segreti, če so, na primer, v kleti nad sol>o zmeraj okna odprto in če na podstrešju niso line zaprte. Če bi smotrno pazili na ^okolico« bi lahko celo lo dosegli, da bi bilo v kaki sobi vso zimo to|)lo, pa čeprov ne bi bila nič zakurjena. Seveda ie pa to le teoretično mogoče. Saj v »praksi« jc treba skrbeti za s\ež zrak, ki je seveda mrzel, ker prihaja od zunaj. A tudi glede na to je treba pameti, zakaj, pozimi je preveč zračenja — izguba. Najbolje je, če odpreš okna molo prej, preden zakuriš peč. Če je zunaj nič stopinj, potem imej zjutraj okna jiol ure odprta in še jvopoldne 20 minut. Če je pa hud mraz, je zadosti, če le enkrat na don zračiš četrt ure dolgo. Kadar jc pa vreme vlažno in deževno, tedaj zračiš šefe jvotem, ko v peči že gori, da se ne orosijo stene in pohištvo. Paziti je treba, da peč ni umazana, do je pepel izpraznjen, tla jo rešetka znotraj očiščeno in še to je važno, da ne bezaš j>o žerjavici, ki l>otem popada skozi rešetko in jc toplota izgubljena. Pravilno kurjenje je umetnost, ki jo za go-sjxidarstvo velikega pomena. Treba je je lo znati in — obvlodali. V gledališču je žaloigra. Po drugem dejanju se vse joka. Neka gospa je vsa prevzeta, na vso moč se joka in njen robec je ves moker od solza. Njena prijateljica ji ponudi svoj suhi robec, a gospa od joka komaj izdavi iz sebe: »Le pusli, saj bo šlo tretje dejanje tudi še noter!« FANTEK V NEBESIH TEKST IN SLI li ANICE: DAGMAR K ACER očasn«.. Noč je tiha, da fuje veliki zvon. ki vabi tudi na oni strani v Ribnico. Zazre se v nebo in išče zvezdo, ki bi bila podobna repatici. Takšno zvezdo so videli samo enkrat pastlrci v Betlehemu, oslal pa je spomin nanjo in mnogo več: evangelij o rojstvu Gospodovem in liha sreča Kristjanov, ki zaživi vsak sveti večer iznova* Šport Nedeljski športni spored R1 R V Ljubljani: dvoboj z malo žogico med Korotanom in ilermesom. Nedeljski dvoboj ined najboljšima moštvoma v namiznem tenisu obeta ljubiteljem te športne panoge zanimive in trde borbe. Priče-tek dvoboja je določen na 10. uro v dvorani hotela Miklič. Pobirala se bo znižana vstopnina t lira po osebi. Korotan s svojimi najboljšimi igralci: Bradcškoin, ljubljanskim prvakom, Alešem Strojnikom in Gabrovškoin bo Hermeža-nom trd oreh. Hermežani pa nastopijo z Bogatajem, Strojnikom Romanom in novim članom Poženelom, ki je na zadnjem turnirju žel mnogo odobravanja. Vse borbe bodo trde in bo vsaka točka usodna za končni izid tega dvoboja. Državno nogometno prvenstvo. Danes je na vrsti 11. kolo s sledečim sporedom: Torino : Liguria, Venezia : Atalanta, Milano : Lazio, Vicenza : Bologna, Fiorentina : Bari, Roma : Am-brosiana, Genova : Livorno, Triestina : Juventus. Vse igre bodo na igriščih prvoimenovanih moštev. Šport v kratkem V podonavskem nogometnem prvenstvu je resenetila v nedeljo Austria, ki je odpravila apid s 6:2; vodilna Vienna je pa končala srečanje z SC Wieno s 4:2. — Vrstni red na vrhu razpredelnice je tale: 1. Vienna, 2. WAC. 3. Wie-ner Sportklub. Vjj trije klubi imajo po enajstem odnosno dvanajstem srečanju po 17 točk, 18 novih Športnih filmov je izdalo nemško vodstvo za šport in telesno vzgojo. Filmi so v glavnem propagandne in poučne vsebine. Švedi ne bodo potovali v Švico. V nedeljo bi morala nastopiti švedska reprezentanca v hokeju na ledu v Ziirichu. Zaradi prometnih težav pa so morali Švedi odpovedati svoje gostovanje — Iz istega razloga bo najbrž odpadlo tudi gostovanje I IC Davosa na Švedskem. Nov troboj na snegu so vpeljali y ŠvicL Znano je, da smučarji radi vežejo razne vrste smučanja v alpsko kombinacijo, nordijsko kombinacijo in podobno. Sedaj čitamo, da so vpeljali v Švici »Mdšuiianle svete reke" Pravkar je izšla osma knjiga ^Slovenčeve knjižnice, delo svetovnoznane finske pisateljice A IN O KALLAS Življenje in m šljenje prebivalcev Estonske je opisano močno, živahno, tako, da knjiua priklene bralca nase dokler je ne prebere do konca. — Knjigo dobite v vseh knjigarnah in trafikah. Naročite so na ,,Slovenčevo knl ižmco" le do Novega leta imate ie iaal Opozarjamo, da bo po Novem letu med drugimi kniigami izšlo na>boljše Haggard-ovo delo Bom sveta kmalu na to pesem planin, znamenit PILATUS pisate'ja Federerja. Povejte o tem tudi Vašim prijateljem in znancem! poseben troboj, ki je namenjen vojaški smučarski vzgoji la troboj obsega vnuk, tek na smučah čez ovire in streljanie. Morali bomo počakati, da bomo zvedeli, kako se bo nova kombinacija tekmovanja na smučah obnesla Prva priložnost za to bo švicarsko vojoško prvenstvo, ki ga bodo priredili v Adelbodenu j Na Miklavževo, ko je bil rojstni dan Nikolaja i Horthyja, so podelili na Madžarskem lepo število športnih odlikovanj. Preieli so jih nekateri tekmovalci, katerih uspehi so tudi pri nas znani. Na prvem mestu čitamo ime Szi'aghyja ki je postavil nov madžarski rekord v teku na lO.OOOm. Med odlikovanci so bili tudi naslednji: Alice Florian in Josef Asboth iz vrst igralcev tenisa; sabljača Bela Rcrrich in Pal Kovacs, plavalca Sandor Ta-tos in llonka Novak, boksar Miriszlai in še nogometaši: Bodola. Toth iGomma), Sarosi Ml in Szuecs. O plavalni tekmi med dunajskimi in budim-peštanskimi dekleti smo prejeli naslednje podrobnosti: zmagale so Madžarke v razmerju 37 :27. Dunajčanke so dosegle prva mesta samo v skokih v vodo, vse plavalne točke pa so izpadle v prid Madžarkam llonka Novakova je zmagala na 100 metrov prosto in hrbtno s časi 110 2 odnosno 1:18.6. Ostala prvenstva so dosegle: Editz Albach na 100 m prosto 5252 8. Irena Schmogyi na 200 m prsno 3:22 6, v štafeti 4 X 100 m prosto pa so postavile Madžarke znamko 5:07 8. Pred tednom so končali Madžari z jesenskim nogometnim prvenstvom. Grossvvardeinu se je komaj posrečilo, da je ostal na prvem mestu z razliko golov 45: 20. Szolnok je drugi, Cscpel pa tretji. V stockholmski Alvikshalle, ki jo je obiskal tudi sam kralj Gustav, so gledali te dni teniški dvoboj med Švedi in Danci. Zmagali so Švedi v razmerju 4 : 1. Znamenita drsalca Maxl in Ernst Baier sta začela z letošnjo sezono v Hamburgu. Že pri prvem nastopu sta žela velik uspeh, ko sta navdušila 12.000 gledalcev, kolikor jih je lahko sprejela hamburška zimska palača. Športniki, ali že veste ... ...da t>o gostoval nemški državni nogometni prvak Schalke (M o božiču v Zagrebu? Udeležil se bo 35 letnice hrvatskega prvaka Concordie. ... da se je udeležil danski teniški prvak Einer Ulrich nič manj kakor 2000 tekem? Ul-richa poznajo tudi v nogometnem športu, v katerem uživa sloves najboljšega danskega sodnika. ... da so se tudi Francozi navdušili za »nogomet lahkoatletov«? Tu mislimo na rokomet, ki so ga začeli gojiti na Francoskem s tako vnemo, da imajo že 400 rokometnih kluliov s 4.500 igralci. ... da je padel na Filipinskih otokih japonski poročnik Oyex in da je to oni lahkoatlet, ki je dosegel na berlinski olimpijadi tretje mesto v skoku s palico? Naknadno so ga odlikovali za junaštvo z najvišjim japonskim vojaškim odlikovanjem zlatega zmaja. ... da je Romanoni tudi letos na prvem mestu na listi najboljših italijanskih igralcev tenisa? Med ženskami zavzema njegovo mesto go-metrov? Spodletelo mu je samo v plavanju na L..,* ___ Na nekem italijanskem letalskem oporišču: Piloti, ki so se z bombniki vrnili s poleta nad alžirskim obrežjem. 400 m, kjer je bil Branko Žižek hitrejši od njega. Še bolj enostavna pa je lista ženskih plavalnih prvenstev, na kateri čitamo na vseh progah prostega sloga eno samo ime — Ragnhilda Hvcger. ... da nemška lahkoatletska zveza Se ni prejela uradnih poročil o novem rekordu v metanju diska, ki ga je baje postavil Fmst Lampert s 53.38 m? Potemtakem je verjetno, da je bil disk prelahek ali pa da je dosegel senzacionalno znamko na prireditvi, pri kateri ni bilo predpisano število izprašanih sodnikov. ... da jc Minella najpopularnejši švicarski igralec nogometa? Če povemo, da je igral doslej v švicarski državni reprezentanci že osemdeset-krat vlogo branilca, je s tem dovolj povedanega. ... da urejujejo v Oslu poseben muzej za vse, kar je v zvezi z drsalnim športom? Tam bodo razstavili stare drsalke, slike in tudi trofeje znamenitih norveških tekmovalcev. Gospodarstvo Iz trgovinskega registra. V trgovinskem registru so bile v|>isane naslednje izpremembe: Tvrdka Karton Ivan Baliovec, dr. z ora. zavezo v Ljubljani je izpremenila naziv v Karton, dr. z oin. zavezo v Ljubljani, vpisan je bil nadalje poslovodja Bartol Stjepan. pri svečami Pax, Kopač & Štele, družba z oni. zavezo jc bil izbrisan poslovodja dr. Kulovec Franc, vpisan pa Moder Anton. Pri tvrdki Lesex Artur Soclis, eksnortna trgovina je biln vpisana izprememba tvrdke v Artur Sachs, lesna eksportna trgovina v Ljubljani. Iz hrvatskega gospodarstva. Splošna hrvatska zavarovalna družba v Zagrebu izkazuje zn lansko leto pri glavnici I milij. kun izgube 1.02 milij. kun. — Mitroviška parna žaga, tvornica vezanih plošč in furnirja izkazuje pri bilančni vsoti 37.12 milij. in glavnici 5 milij. kun dobička 552.300 kun. Kis samo iz vina v Bolgariji. Zaradi pomanjkanja špirita jc l>olgar*ka vlada prepovedala izdelovanje kisa iz špirita, temveč je dovolila yi-mo izdelovanje iz vina. Cerkvena glasba Franc Premrl: Jezus, tvoji ljubljenci. Dvo-glasna maša za mladino. Ljubljana, 1942-XXl. Samozaložba. Opalografiral Roman Pahor. Skladatelj je zložil to skladbo na besedilo Gr. Malija. Razdelil jo je na osem običajnih dolov: vstop, slava, evangelij, darovanje, svet, po povzdigovanju, Jagnje božje in po obhajilu. Tako spremlja skladba celo službo božjo. Po to vrste skladbah za mladinske zbore je bilo že veliko povpraševanja, zato bo z njo mnogim ustreženo. Zborovski stavek je vseskozi dvoglasen, v enem samem taktku zaide v troglasje; je pa tudi več enoglasnih mest. Skladba teče gladko, ni za mladinske glasove previsoka in tudi sicer pretežka, zato jo priporočamo. Partitura stane samo 8 lir, glasovi bodo v kratkem izšli. M. T. „Naši verni ljudje bodo vsak božič z ljubeznijo vzeli to knjigo v roke in se ob njej večer za večerom poglabljali v lepo božično skrivnost." Silvin Sardenko o kniigl »DELAJMO JASLICE« Pisatelj prof. Niko Kuret razpravlja v njej o zgodovinskem razvoju jaslic (str.7—18), rajkriv« v kratkih, izbruSenih meditacijah njih bogato vsebino (atr. 19—40) in dajo podrobna strokovna navodila za postavljanje jaslic: olirihn, hlevu, rastlinstvu, mentn Bctlehemu, razsvetljavi Itd. (st.41—95) Knjiga obsega 110 strani, ima 38 slik. — Cena 8 lir. Dobi se v vseh knjigarnah. GALANTERIJA Ivan LJUBLJANA IGRAČE AMEC iDamsko, moško ir^ olroško perifol EIAR - Radio Ljubljana Schema della 10° lezione ehe verrfl tenuta dal prof. dott. Stanko Lebon lunedi, il 14 dicembre 1942/XX1° allo 19.00. Tu nntisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure BO na sporedu ob ponedeljkih in sredah zn začetnike, oh petkih pa za tisto, ki že imajo gotovo predznanje — veduo ob 19. _____._ LEZIONE DECIMA SI parte. Sono le nove di una serena mnttinata d'ottobre. Ln pianura, sotto un ciolo di tenerissimo azzuro, si stende trannuilla e rassegnata, nella sua molle elcgia d'ori e di gialli, tra il pigro vagolar delle brume fu: manti. L'nria t frizzante e cantuno 1 primi pettirossi sul le slepi che grondnno di guazza. Una vecehin borlina un po'logora e stintn č ferma in eortilo dovnnti hI grande atrio d'ingr&sso della villa Sorbelloni, a Gorgonzola: un bel cortile qundro elrcon-dato da un nobile palnzzo a due piani che a mezzodl s'apre verso il parco. Ilegna un nlto silenzio o lo fine-stro dol pnlazzo sono tutte chiuso. TJn pieeolo prete diseende dallo sealonc d ingresso e si ferma sulla porta n vetri. In prete ha ventielnnue anni, ocehi neri, fronte spaziosa. Indosso porta una veste talitTe molto apazzolnta o un poco lisa pol grHnde uso, o tione in mano una vallgetta piuttosto rigonfia. «E cosi, Battista, siamo prontil« chiede con vnee docisa al coehiere che ricoperto da una polegrlnotta verdognola sta Reduto in serpa e tiene le briglie di due ben nntriti trlandesi. »Prontl, Don Popino.» (Seeondo Carlo Linati) Avverbt dl quantlt&. poco chiaro, poeo chinra, poco chinrl, poeo chiare. molto bollo, molto bella, molto belli, molto belle. troppo veechio, troppo veechia, troppa vecchi, troppo veecliie. tanto gontillo, tanto gentill. quanto 4 poverol quanto i poveral quanto sono poveril qunnto sono poveret tutto lioto, tutta licta, tuttl lieti, tutte liete. Eseretzl. 1. Cambiato il singolare ln pluralo e vleoversa: . Lo oro perdnto non tornnno indietro. — E nn negozian-te onesto. — K 1'ultlmo della fila. - Sono abitudini no-civp. _ ij cnno č un nnimale fedele. — La renna i uttle al Lappono. — Sono romanzi interessanti. — Onesto nuvole sono quaRi blanehe. — Le nottt 6ono oseure. — La foglia k verde. 2. Coniugale al prosento Indicattvo lo frasl se-guonti: Cantnro una belin ennzone. — Seendere ie seaio in fretta. — Vestirsi con eurn. — Chiedero in prestito cento lire. — Alzarst sempre alle sel e non coricarsl mui prima dcllo venlidue. Delavniki: 15.SO. 17.50. Sloga od 14 dalje, nedelje in prazniki: 10. 15.50. 15.50, 17.50. v kinu Union |e matineja ob 10.50. Odlifpn planinski ftim, privlačne in globoke ljubezensko vsibine. — Smučanje, šport! Pomladne vode Igralci: GINO CERVI. M AR I ELI. A LOTT1 Krasni nnrai. Njegove oči so se iskrile jx>d na-mršenimi obrvmi. Obraz in vrat mu je zalila rdečica. »Zahvaljujem se...« Je ponovil s tihim glasom in iztegnil kazalec desnico najprej proti okvirju s šopom las, nato pa proli Editini sobi. Končno pa ga je obrnil navzgor. »In Bogu,« je nadaljeval. Prej sem menil, da jo tam zgoraj nad oblaki kak pruski kralj. Pri teh besedah je Steineggo zamahnil s pestjo. »Ne, ne; verjemite mi,« je pristavil. »Vedno sem veroval, dragi Steinegge,« jo odvrnil Silla. »Hudo bi bilo zame, čo ne bi bil veroval.« »Ce bi vedeli, kako sem zadovoljen!« je dejal Steinegge. Včasih se bojim, da sem preveč | srečen in da tega no zaslužim. A kmalu so pomirim, ker so zavedam, da je vse zasluga moje ljubljene hčerke. Oh, moja hčerka, dragi prijatelj ...« Steinegge je sklenil roke. »Ne morem,« je dejal: »preveč sem ginjen, ko govorim o hčerki, da bi mogel povedati, kaj je ta otrok.« »Rad vam verjamem,« jo dejal Silla in mu stisnil roko. »Poznam jo.« »Ne, ne. Niti malo je še ne poznate. Morali bi slišati, kako mi govori o Bogu in o veri. Zdi se mi, kakor da sanjani. VčasiL greva skupaj v cerkev. Kako razume umetnosR Jaz se v tem smislu šele prebujam. Prej nisem razumel ničesar. Včeraj sva šla v Brero. Pomislite, Če hi zdaj odprli kako nemško knjigo, na primer Goetheja. Na vsaki strani bj morda razumeli osem ali deset vrst. Zdelo bi se vam, kakor da vidite osem ali deset lučk v temi in bi razmišljali, kaj neki pravi Goethe na tej strani. Isto sem včeraj občutil jaz, ko sem začel polagoma ume-vati pomen slikarske umetnosti ob Editini razlagi. Z vami ne bo nikdar tako govorila.« Steineggejcvo oči so se napolnile s solzami. Njegov glas jo postal tišji. »Imava postrcžnico za nekaj ur na dan. Ostalo pa naredi Edita vse sama tako preprosto, tako veselo, kakor da bi se ob tem zabavala. Star lenuh sem in zato zajtrkujem v postelji. Zagotavljam vas, da nisem bogve kako velik ljulrf-ielj kave. Vendar pa sem ves srečen, ko vidim hčerko, ki stopi v sobo in mi reče po nemško: »Dobro jutro očka!« Vsako jutro imam občutek, kakor da sem jo našel po dvanajstih letih. Prinese mi kavo, osnaži mi obleko in včasih jo mora celo šivati. Medtem pa govoriva o najini domovini, o daljnih minulih dogodkhi in neko- liko tudi o prihodnjosti. Edita ima skoraj vsak dan po tri učne ure. Njeno učenke so kar zaljubljeno vanjo. Večkrat hočejo, da bi se vrnila domov v njihovi kočiji, a ona noče sprejeti, ker ve, da hi jaz ne hotel vstopiti v kočijo.« >To bi se nikakor ne spodobilo, prijatelj. Zalo je hčerka šla vedno peš z menoj, tudi če jo bil veter ali dež. Jaz pa sem tedaj ponosen, kajti ko odide iz tistih hiš, moja hčerka ni več učiteljica. Povabili so jo že na kosilo in v gledališče, pa ni hotela sprejeti vabila. Nikdar ni šla, ker je hotela delati družbo svojemu staremu očetu. Ne, ne.« Celo lasje so se mu svetlikali, ko je ponavljal »ne, ne« in nos se mu je popolnoma zgr-bančil. »Veste, kaj delava zvečer? Najprej Edita dela, jaz pa pišem za grofa. Nato mi Edita čita Schillerja in Uhlanda ali pa moderne poezije, ki jih še ne poznani. So to pesmi Freiligratha, Gie-bcla in ...« »Ileine ja.< »Ne. lieineja moja hčerka ne čita. Spoznal sem tega moža v Parizu. Če bi prišli kdaj zvečer k nam, Ivi vam prevedel te pesmi in bi vam ponudil skodelico čaja, kajti I£dita mi vsak večer pripravi čaj.« »Vi.« je smehljajo se vprašal Silla, »vi pi-jete čaj?« Tudi Silla se je nasmejal. »Kako ste navihani. Razumem. Neverjetno je, a resnično. Samo po kosilu spijem dva kozarca vina in nič več.« »Zeli tako vaša hčerka?« »Ne, ne. Jaz sam to želim. Hčerka me je prosila, naj pijem vino tudi zvečer in še zdaj me prosi, a samo enkrat sem ji videl v srce in zdaj pijem čaj.« »Zavidam vas,« je dejal Silla in vzel klobuk, da bi odšel. Steinegge ga je zadržal. »Počakajte. Lahko greste z nama na sprehod.« Silla so je obotavljal z odgovorom. »Nikar ne odklonite!« Steinegge je potrkal na vrata Editine sobo in je prosil hčerko, naj pride nekoliko k njemu, Edita se je takoj odzvala očetovemu vabilu. Prihitela je iz sobe in prijazno podala Sillu roko. »Dober dan,« je dejala. »Kako dolgo sta so učila!« Bila je ljubka v črni preprosti obleki, s šopkom vijolic ob pasu, z zlatim medaljonom na prsih in z belim ovratnikom, ki je še povečal belino njenega vratu. Bogate kite je imela spete na tilniku. Na nežnem rožnatem obrazu so usta in oči izražale veliko odločnost. V njenih očeh so je izražalo obenem spoznanje resničnega življenja in veliko dobroto. Ko se je smehljala, se je v teh očeh za nežnostjo skrivala tiha žalost. Zdelo so je, kakor da se v njih od časa do časa zbuja druga duša, ki hoče z žalostjo izrinili njeno vo-selost, Silla in Edita sta občevala precej prijateljsko med seboj, vendar pa z neko pridržanostjo; kakor dva človeka, ki sla združena, a ju vendar ločj medsebojno spoštovanje. Ki si toliko liolj prizadevata, da bi se ne dotikala drug drugega, kolikor bolj hodita drue ob drugem. Iz Sillovega vedenja je bilo to mogoče še bolj jnsno opaziti. Editino vedenje ie bilo bolj neprisiljeno. Poznala sta se zdaj že več kot šest mesecev. Videla sta se pogostokrat in to ne v kakem hladnem salonu, pač pa v sobi, kjer je vse dihalo toplo domačnost. Družila ju je oseba, ki je obema bila draga, čeprav so vezi, ki so ju vezale na njo, bile različne. Mali oglasi V malih oglasih velja pri tsknnfn službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. SlužIte Prodamo Kteio: Gospodična zmožna ročnega dela, Si-1 vanJa ln krpanja noga-j vlc, sprejema delo na , dom. — Naslov v upravi ; »Slovenca« pod št. 692(1. ! (a i 200 lir nagrade onemu, ki ml preskrbi prvovrst. kuharico z najboljšimi priporočili k družini dveh oseb poleg služkinje. Ponudbe na upravo »Slovenca« poU »Srednjih let« 6988. j Službe | Dobe: Služkinjo takoj sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. — Ciril Metodova cesta 99 Fanta za razna domača dela iščem. Gostilna Cin-kole, Toljanska cesta 21. (b Novo moško sivo obleko lepo, za visoko postavo, prodam. Naslov v upravi »Slovonca« pod 6916 Tel. 40 88 O R V A P R E M O G G O M B A C GLEDALIŠKA 14 Otroške gojzerje št. 34 ln polovično vljoll-no poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6911. (m Veliko izbiro lepih jaslic nudi trgovina škof Anton, Pred škofijo št. 16. (1 Ročna gumi dira do 600 kg nosilnosti — ugodno naprodaj Mehanik S. Ambrož, Blclvvei-sova cesta 71. (1 Koledarje beležne ln žepne nudi papirnica BAIIOVEC pri Tromostovju. Šiviljo za Sablonsko delo sprejmem na dom Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6964. (b Njivo 5000 nr v Gotni vasi pri Novem mostu, ugodno prodam. -Naslov v podružnici »Slovenca« v Novem mestu št. 6903. (P Parcelo ali hišo s hipoteko kupim takoj. Ponudbo poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »300—400.000« — 6986 Aceton, benzol, kreolin za deslnfekeljo hlevov, karbollnej, adhezljsko olj o za gonilna Jermena, kramolln olje za kolek-torjo Btalno v zalogi. -Petronafta, Ljubljana, Blelwelsova cesta 35 a. 1 Pisalne stroje dobro ohranjene ali pa tudi v nerabnem stanju kupuje po najvišji dnevni cent »Everest«, Prešernova ulica 44. Otroško posteljico dobro ohranjeno, prodam Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6961. (1 Lakaste škornje štev. 44 prodam. Poljanski nasip 16-1 i I , desno. Vzorčasta preproga prvovrstna, za dlvan. volneni pllS, Jo naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6984. Pisalni stroj malo rabljen, v zajamčeno brezhibnem stanju, poceni prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6989. Prodam velik reflektor, nov mo del za fotografe. Ogled i prt tvrdki A Goreč, po-1 leg nebotičnika. (1 Otroški voziček, globok in obenem športni, lep, še nov, vse kromano — ugodno naprodaj. Pure-ber, Triglavska 34. Prodam bele moško srajce, che-vlot blago, damsko volneno obleko, srebrno cigaretno dozo, leposlovne slovenske, nemške tn srbolirvatske knjige! Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6981. (1 I Sobe 1 Oddalo: Opremljeno sobo v sredi mesta, takoj oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6911. (s Zapravljivček na peresih, skoraj nov, prodam. Zaloška c. 157. (1 Dve krznena plašča ln dve srebrni lisici naprodaj. Polzvo se: Salon »MIRA«, Mestni trg 7. (1 Prodam rjuhe rjave ženske čevljo št. 39, težko moške čevlje št. 41, ln moško žepno uro. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6932. (1 Vrečke in škatlje za vojno ujetnike Ima stalno v zalogi E_ Za-krajšek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. (1 Preproge po ugodni ceni prodam. Eno perzijsko preprogo ln eno bosansko : velikost 3x2 m, skoraj nova Ogled Sv. Petra cesta 25t vprašati v gostilni. (1 Velika skladišča v LJubljani pred Škofijo, opremljena, so naprodaj. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Skladišča« št. 6974 G Pisalni stroj »Diplomat - Prasent« popolnoma nov v kovčegu, ln »Undervvood« ugodno naprodaj. Naslov v upra vi »Slovenca« pod 6983 llimrimpl Smrekovo čreslo lepo, cdravo, »uho tn lažlce — Kupi vsako količino asnjarna a. Lavrte. St Vid pri Stični • LJubljana. »PARKER« pero dobro ohranjeno, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pon št. 6930. (k Stalno kupujemo vseh vrst snažno pohištvo, preproge, otomane, žtmnato ln drugo modro-ce, otroško posteljce ln globoke vozičke, gramofon - kovčege, gramofonsko plošče, razno peči In štedilnike ter drugo uporabno predmete Trgovina »Ogled«, Mestni trs 3 vhod skozi vežo. Železno blagajno stoječo, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod 6929. (k Opremljeno sobo lepo, oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6947. (s istcio: Opremljeno sobo lepo, separlrano, Iščem za takoj ali pozneje. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Privatna uradnica« št. 6931 (s Prazno sobo s kuhinjo alt samo sobo, Iščem za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6969. (s Italijanščino, nemščino poučujem. Razlaga ln obnavljanje vseh srednješolskih predmetov tudi med počitnicami. — Vr-hovčeva 12, visoko pri tličje, levo (pri kavarni Tabor). u Edgar \Yallace: 24 Skrivnost skrivljene sveče Roman. V dveh sekundah jo je odprla in jo začela pregledovati. Bila je velika blagajna običajne vrste. Imela je štiri jeklene predale, ki so bili v dnu in v ozadju. Dva sta bila odprta, a v njima ni bilo nič posebnega, razen računov Karovih posestev v Albaniji. Druga dva sta bila zaprta e ključem. Dekle je bila pripravljena tudi na to, zakaj z drugim ključem ju je odprla. V prvem predalu ni našla, kar je pričakovala, zato ga je potisnila spet na mesto in ga zaprla. Nato je posvetila vso pozornost drugemu predalu. Ko ga je odpirala, se ji je roka nekoliko tresla. Šlo je za zadnjo možnost in za zadnje upanje. V predalu je bilo več škatlic z biseri in so ga skoraj napolnile. Drugo za dttigo je jemala in našla na dnu, kar je iskala in je bilo tri mesece predmet njenih misli. Bil je to štirioglat tok, prevlečen z rdečim marokinom. S tresočo se roko jo segla po njem in ga vzela s tihim zmagoslavjem. iKončno vendarle!« je glasno vzkliknila, a tedaj jo ie stisnila neka roka za zapestje, in ko se je grozno prestrašena obrnila, je zagledala pred seboj smehljajoči se Karov obraz. X. Miss Tfolland je čutila, kako se ji tresejo kolena, in mislila je, da se onesvesti. Prosto roko jo dvignila, da bi se branila, in čeprav je bil njen, v Kara obrnjeni obraz bled, je žarela iz njenih temnih oči sama odločnost. »Dovolite, miss Holland, da vam to odvza-mem,« je rekel Kara s sladkobnim glasom. Ne vzel, iztrgal ji je katlico iz rok in jo skrbno položil spet v predal, ki ga je porinil na mesto in zaklenil, ter motril ključ, ko ga je potegnil iz ključavnice. oPtem je zaprl tudi blagajno in zaobrnil ključ. »Razume se,« je dejal takoj na to, »da bo treba druge blagajne.« Gospodično je držal še vedno za zapestje in ni popustil, dokler je ni privedel v knjižnico, kjer se je postavil s prekrižanimi rokami med njo in vrati in se ji cinično mirno zviška smehljal v obraz. »Na več načinov bi lahko zdaj postopal,« je polagoma spregovoril. »Ko bi se vrnila posla, ki ste ju tako spretno odposlali iz hiše, bi lahko poklical policijo, ali pa bi vas lahko kaznoval sam s temile svojimi rokami.« »Kar se' mene tiče,« je odvrnila gospodična mrzlo, »le kar pošljite po policijo!« In se je naslonila na rob pisalne mize in ga je gledala, ne da bi trenila. »S policijo ne maram imeti opravka,« je menil aKra, ko je nekdo potrkal na vrata. Kara se je obrnil, odprl vrata in jih po razburjenem, a thiem pogovoru spet zaprl ter se vrnil in položil na pisalno mizo svoje tajnice polo znamk. »Kakor sem rekel, ni mi za policijo in upo-raibm rajši svoj sistem. V tem primeru bj mi policija ne mogla nič pomagati, ker se je ne bojite in ste verjetno v njeni službi. Ali nimam prav, če mislim, da ste sijajna zaveznica T. Ks. Mere-ditha?« Perzijsko preprogo originalno kupim samo od privatnika. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Za bvoJ dom« št. 6913 (k | Stanovanja g (Jddajo: Stanovanje v novi zgrajeni vlit oddam upokojencu, ki bi bil zmožen kot hišnik za najemnino opravljati vsa vrtna dela. Obširno ponudbo o dosedanjem delovanju jo poslati upravi »Slovenca« pod »Vesten in pošten« št. 6934. (6 Ittelo: Zakonski par brez otrok Išče stanovanje za takoj ali nekoliko kasneje z dvema ali tro-ml sobami bolj v sredini mesta. Kdor ml Isto preskrbi, dobi nagrado. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 6925. (č Stare gramofonske plošče tudi v nerabnem stanju ter gramofone vnovčite po najvišji dnevni ceni prt »Everest«, Prešernova ulica 44. (g Pianino Parketi Kupim vsako množino bukovih ali hrastovih parketov aH bukovih ali hrastovih ladijskih deščic. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »rarketi« št. 6914. (k Elektromotor 10 do 15 ks, 380 Volt, 50 Period, rabljen, v dobrem stanju, kupimo. — Golob & Ko., tovarna kemičnih Izdelkov, Ljub-Ijana-Vič, Tržaška cesta št. 40 (k Opalograf vzamem na posodo ali kupim Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Opalograf 6990«. Pozor stavbeniki in hišni posestniki! Dobavljam, polagam ln stružim stare parke te Josip Brleč Kolodvorska 2S Ljubljana Cenj. odjemalcem sporočam, da sem preselil svojo trgovino lz Frančiškanske v Galeto-vo ulico 4. Postaja cestno železnico prt »Stari šoli« v Šiški. Triporoča so trgovina strojev IVAN DOV2AN. Mizarji dobro ohranjen, prodani za 5.500 lir. Marine, ško-fja 6-11. (g i^imiiji Vajenca za precizno mehaniko pisalnih strojev potrebujemo takoj. Predstaviti so vsak dan med 8 in 9 pri »Everest«, Prešernova ulica 44 (v Deklico z boljšimi šolskimi spričevali, najraje z dežele, sprejmem kot vajenko v trgovino z mešanim blagom Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 6888. (v Vajenca in vajenko i sprejmo brivsko frizerski 1 salon »Strgar«, Miklošičeva 40. (v Knjigi Knjige! Vse vrste »ntlkvavnlh knjig, revij tn časopisov^ kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjig« na Janes Dolžan, Ljubljana^ Stritarjev« 8. Tet. lj ">RYA PREMOČ iViCHUk! .10LCNIIK/ « C »TA tn Frančiškanska 10. Nudimo vam priliko nabave univerzalnega stroja 400/500/600 mm z ograjenim motorjem kakor tudi kombinirane in posamezne stroje ter vso pomožno orodje Zahtevajte ponudbe. »ELIIOMA«, J. Slejko, stroji za obdelavo lesa, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3. Vajenko sprejme trgovina z mešanim blagom. KUŠAR, Gllnce, Tržaška cesta 91, Ljubljana. (v Težko brejo kobilo 8 let staro, prodam. Boh Martin, Grosuplje 11. (J Grlica je ušla 28. nov., Je zelo krotka. Kdor kaj ve o njej, naj sporoči ali odda proti nagradi. Gradišče 7, dvorišče desno pri Ilorak. (J Krojne tečaje ln damske kroje po meri nudi modni salon Pavlina ROZMAN, lastnica zaseb. uč. zav. odobr. od Vis. Komis. štev. 3755-2-42 v Rožni dolini c. X-1 vila Marja (v bližini restavracije »Katrlca«), (t Mizarska dela za leto 1943 oddam solidnemu mizarju. Tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva cesta 3 4. g Poizvedbe j Izgubil sem črno denarnico z vsebino nekaj lir. Vrednost mala, a drag spomin. Najditelj dobi visoko nagrado 200 lir. — Teodor Kune, Ulica 3. maja 5-II. Kravo dobro mlekarico, event. s teletom, prodam zaradi pomanjkanja krme. — Naslov v upravi »Slov.« pod št 6968. (j ifivto-moter! ^B. i ..-n........».mi Šoferska šola Vajenca sprejmem , Tapetništvo E. Zakrajšek, Ljubljana. Miklošičeva cesta 34. (v Pohištvo Modrece patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki cenj Rudolf Redoven tapetnik Ljubljana. Mestni trg 13 Oglejte si I. GABERŠČEK bivši komisnr za šoferske ^pite Kolodvorska ulica 43 Izpit se lahko polaga že z 18. letom. jedilnice, spalnice, kuhi njo v solidni izdelavi pri POHIŠTVO MALENŠEK, Celovška cesta 258, lokal Medvedova 28. — Odprto od 15—17.30 (š f§ Šivalni stroji Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdki IVAN 3Ay tn SIN, Via Blelwelsova R6 Motor 250 ccm znamko »Puch«, še novega, prodam za 12.500 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6962. (f INFORMACIJE Prevajanje prošnje, vloge, lnkaso, poravnave ln druge trgovsko - gospodarske posredovalne posle poverite komercljalnl pisarni Zaje Lojze, Gledališka ulica 7. Filatelisti pozor! Poizkusita tn overili ee boste, da najugodnejše v n o v C I ♦ « aU kopito znamke vseb držav kakor tudi »JOL« albume tn vse fllatnltstlčne potrebščine v Knjigami Janes Dolžan. LJv 'Jana, 6trltar]eva 8, Tel 44-24. Filatelisti! Ugoden nakup raznih fllatelistlčnih novosti: znamk, filatellstične literature, katalogov, »JOL« albumov itd., dobite pri filateltjl »MLADINSKE ZALOZBE«, Ljubljana, Stari trg št. 30. Znamke so najlepše božično darilo za filateliste. Veliko Izbiro in poceni prodaja trgovina Cešnovar, Ljubljana, Rimska cesta 2. Kupujte pri naših finserentih žimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno prt MILAN JAGER mehanična predilnica žime Kupujem vsako količino predlva po najvišji dnevni ceni. Trgovina: SV. Petra c. 17j Predilnica : FU2INE. Vloge in prošnje v Italijanščino sestavlja, prepisuje ln razmnožuje. Izvršuje vse informacije ter razne osebne usluge »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. Telefon 4M3. Za Liuuško tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar« izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: Viktor CenčiiS