62. itevfltfl. 1 UMK f ttfet, O. MRI Hit XUIL leto. .Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen relo leto......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........6'— na mesec......._ 2"— velja: v upravništvti prejeman: celo leto......K 22 — pol leta........H-— četrt leta......., 550 na mesec........1-90 MMH te lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Remi!ova ulica it. 3, (1. nadstropje levo), teleloa it 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskara« telefon ŠL ti. .Slovenski Narod■ velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25-— . celo leto.......K 28- leta! \ ! ! ! * 650 ! 28 Ameriko in vse drage dežele: na mesec. " *. ! I 2*30 ; celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znam ta Upravniitvo: Enaflova ulica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telalon it. M* Slovenci In Italijansko pravno fakulteta. Prvo čitanje vladne predloge o ustanovitvi italijanske pravne fakultete je končano in načrt je odka-van proračunskemu odseku. Debata, ki se je vnela pri prvem čitanju, je bila zanimiva in karakteristična ter je prinesla popolno jasnost položaja v tem vprašanju. Če se bodo razprave v odseku in v zborniei mirno in normalno vršile, potem dobe Italijani svojo fakulteto v Trstu, Slovenci pa ne dobimo ničesar Pokazalo se je namreč, da je za ugodno rešitev italijanskega zahte-vanja. naj se pravna fakulteta ustanovi v Trstu, zagotovljena znatna večina. Pač so različni nemški go-"rniki ekstremnih nazorov odločno nastopili proti italijanski zahtevi, a •ukazalo se je, da so osamljeni in ili so celo desavouirani od mero-]ajnih nemških činiteljev. Ker so se pa tudi socijalni demokratje zavzeli /Ai italijansko stališče, pač ti osamljeni nemški nasprotniki ne pridejo niti v pošte v. Vladna predloga nasvetuje, naj se italijanska pravna fakulteta ustanovi na Dunaja. Mnogo časa je vlada vzlic vsem rovorom Italijanov tudi resno mis-'ila, naj bo ta fakulteta na Dunaju, (iovor naučnega ministra grofa Stiirgkha pri prvem branju predloge o tej fakulteti pa je pokazal, da je vlada rečeno svoje stališče opusti« i? in da sama želi, naj se njen načrt nremeni v toliko, da se določi Trst kot sedež italijanske pravne fakultete. Velika večina zbornice — vlada -ama — vse stoji na strani Italijanov, vse je proti nam. Vsakdo bi bil pričakoval, da ]>r*\c> Slovenci spričo temu neugodnemu položaju napeli vse sile in postavili v boj svoje najboljše duševne energije, da rešijo, kar se da rešiti. S;ij sta obe slovenski stranki nešte-^ krat slovesno manifestirali, da se italijanska pravna fakulteta ne sme resiti enostransko, nego samo v soglasju s slovenskimi zastopniki, torej kompromisnim potom in saj sta obe slovenski stranki proklamirali junktim med italijansko in slovensko fakulteto. »Zveza južnih Slavena« je izpolnila svojo dolžnost in bodi ji zato izrečeno priznanje in zahvala. Poslala je v boj Spinčiča in dr. Ry-bara, ki sta oba v velikih, temeljitih govorih branila slovensko narodno korist. Oba sta vzbudila v zbornici splošno pozvumost, oba sta govorila odločno; dr. Rvbar je naravnost sijajno rešil svojo nalogo. Klerikalci pa so zopet enkrat igrali sramotno, uprav izdajalsko vlogo. Pri prvem branju vladne pred-loge o italijanski pravni fakulteti, ko se je torej šlo za najvišji učni zavod, kar jih zahtevamo Slovenci, ko se je šlo za pridobitev duševuecra ognjišča vsemu narodu, za institucijo največjega znanstvenega pomena, so klerikalci postavili kot govornika moža, ki si še predeta vi jat i ne more, kaj je vseučilišče. Pri takih vprašanjih pošiljajo stranke vedno svoje prve inteligente v boj, slovenski klerikalci pa so poslali v boj — poslanca Gostinčarja. Nečorao nič reči proti osebi Gost in carje vi in prav radi verjamemo, da bi čisto lahko v Trstu ustanovi italijanska pravna fakulteta, ne da bi Slovenci dobili za to kako kompenzacijo. Vsaj slovenska fakulteta v Pragi bi se dala pri tej priliki izposlovati, a bojimo se, da \\>led postopanja klerikalcev ne dosežemo ničesar, Za Slovence v Amerim. Interpelacija poslanca Ivana Hribarja in tovarišev o zadevi varo-\anja pravic avstrijskih državljanov v Zedinjenih državah Severne Amerike. Marija Ginseppa Rafaella Mai-orauova, italijanska podanica, vložila je proti železniški družbi Balti-more & Ohio tožbo v svrho dosege odškodnine, ker je bil njen mož, ko se je vozil na vlaku omenjene železnice, usmrćen po malomarnosti te železnice. Smrt se je prigodila v državi nensilvanski in je bila tožba vložena pri sodišču te države. Ko je tv>žiteljica s svojo zahtevo propadla v nižjih instancah, vložila je revizijsko tožbo na najvišji sodni dvor pensilvanske države. Najvišji sodni dobro zastopal kako stvar, ki ji je j dvor je z razsodbo z dne 5. aprila kos in ki jo razume. Ali če govori polanalfabet Gostinčar o potrebi slovenske visoke šole, dočim sede poleg njega tovariši, ki so svoje vse-učiliške studije odlično ahsolvir^li in se odiikine;r» no vso drugačnih umstvenih in govorniških zmožnostih, potem se to pravi norca delati se iz najznamenitejšega kulturnega postulata slovenskega naroda. Klerikalci so s tem, da so poslali Gostinčaria v debato, kompromitirali slovensko stvar, in sicer sodimo, da so jo namenoma kompromitirali. Vedeli so namreč natančno, da bo Gostinčar samo otrobe vezal in da tudi pri najboljši volji ni zmožen dobro izvršiti svojo nalocro. To pa so ravno klerikalci hoteli. Njih namen je bil, pokazati avstrijski javnosti, da se pač naprednjak! in kar je z njimi v zvezi resnično zavzemajo za slovensko visoko šolo, klerikalci pa da le formalno, iz ozi-rov na javno mnenje, zastopajo to težnjo, da jim pa sicer zanjo nič ni. Spričo takemu početju se seveda ni čuditi, če vlada in njena večina meni, da se ni treba ozirati na zahteve slovenskega naroda in da se 1909 zavrnil zahtevek tožiteljice, češ, da nima nikake pravice zahtevati odškodnino, ker ne živi v Združenih državah Severne Amerike in imajo le v teh driavah živeči sorodniki i pravico, zahtevati odškodnino radi smrti kakega svojca. Imenovana razsodba je daleko-I sežnoga pomena. Iz naše države — zlasti tudi iz kronovin, kjer stanujejo Slovenci in Hrvatje — seli se vsako leto veliko število moških v Ameriko. Večina teh moških odhaja v Združene države Severne Amerike z namenom, da si ondi pridobe zaslužek ter da se potem po nekoliko letih s prihrankom zopet vrnejo do- | čevanjih, ki bi Ker dobe izseljenci delo večino- i nih pravdah. ninv ma v rudnikih in po tovarnah, ni izključeno, da se kateri izmed njih ponesreči tako, da utegne tudi umreti. Ako umrje, gre po splošnih načelih jurisdikcije njega sorodnikom pravica do odškodnine, katero jim je ugotoviti proti onemu, ki je smrt po malomarnosti ali vsled opustitve kake varnostne odredbe zakrivil. Imenovana razsodba najvišjega sodnega dvora države pensilvanske pa jemlje sorodnikom, ki ne bivajo v 1829 z Združenimi državami Severne Amerike, kateri je ratifikacija sledila dne 10. februarja 1831, potem v adicijonalni konvenciji, sklenjeni med Avstrijo in Združenimi državami Severne Amerike dne 8. maja 1848 in ratifikovaui dne 23. februarja 1850, ni glede pravic avstrijskih državljanov, svobodno stopati pred sodne oblasti Združeni h držav Severne Amerike ter ondi \r varstvo in obrambo svojili pravie podvzemati korake, ki se jim zde potrebni, niti onih določil, katere vsebuje med italijanskim kraljem in Združenimi državami Severne Amerike sklenjena pogodba, čkn 1. plavbene in trgovske pogodbe z dne 27. avgusta 1829 ter čl«ni I., II. iu> III. adicijonalne konvencije z dne maja 1848 določajo namreč v splošnem le, da gre avstrijskim podanikom v Severni Ameriki svobodno razpolaganje s premičninami in vi Združenih državah Severne Amerike pridobljenimi nepremičninami po oporoki, z darilom ali na kak drug način. Iz tega sledi, da pridejo tuli av* strijski podaniki v podobnem slučaju v isti položaj, kakor tožiteljiea, Marija Giuseppa Rafaela Maiorano-va. Sodišča Združenih držav Severne Amerike odklanjala bodo u;ihove tožbe in tako jim ne bode mogoča priti do uveljavljanja svojih odškodninskih zahtev. Očividno je, da je tukaj upoštevati javen interes in da je zato dolžnost države, skrbeti za pravice svojih podanikov. To se more storiti v tem slučaju le, ako Avstro - Ogrska tklene z Združenimi državami St-verne Amerike dodatno pogodbo ter se v to pogodbo sprejme določba, ki. bode izključevala vsak dvom, da inia-jo tudi v Avstro - Ogrski živeči podaniki v slučaju v Združenih državah Severne Amerike dogodi vse se smrti kakega svojca pravico pri amerikanskih sodiščih uveljavljati svoje tožbene zahtevke. Podpisani zatorej predlagamo: Visoki državni zbor skleni: »C. kr. ministrstvo pozivlje se storiti nemudoma potrebne korake, da se med Avstro - Ogrsko in Združenimi državami Severne Amerike sklene dodatna pogodba, v katero govo c. kr. Apostolsko Veličanstvo j naj se sprejme določilo, po katerem cesar avstrijski dne 27. avgusta bedo na jasen način uveljavljene Združenih držav, pravico zahtevati tako odškodnino. V navedenem slučaju sklicuje se najvišji sodni dvor države pensilvanske na pogodbo, ki so jo te države sklenile z italijanskim kraljem in v kateri je pač rečeno, da državljani obeh pogodbenih strank uživajo svobodno gibanje po deželah in pokrajinah druge, da se smejo po njih pečati s kupčijo — tako z veletrgovino, kakor tudi v malem —, da si smejo najemati in v last pridobivati hiše in skladišča, najemati uslužbence po svoji izbiri in sploh pečati se z vsem, kar spada v kupčijo «1} jr-» neobhodno potrebno, vse to v istih mejah, kakor domačini, nklanjajoč se zagonom, ki na licu mesta veljajo. Dalje je v tej pogodbi tudi določeno, da naj državljani obeh pogodbenih držav uživajo v deželah in pokrajinah druge kar najobsežnejše varstvo svoje osebe in svoje lasti in naj imajo v tem oziru prav tiste pravice in predpravice, katere se priznavajo ali se bodo priznale domačinom, če se pokore istim pogojem, kateri se nalagajo domačinom. Končno določa člen 23. pogodbe, da naj imajo državljani obeh strank, če hočejo varovati in braniti svoje lastne pravice, svoboden dostop do sodnih oblasti brez kakršnihkoli drugih pogojev, pridržkov ali pristojbin, kakor onih, ki veljajo za domačine. Zato naj jim be dano na prosto, da si v obrambo svojih pravic v vseh svojih pravdah najemajo take odvetnike, pravne zastopnike solicitatorje. notarje, pooblaščence in posovodje, kakršne sami smatrajo za primerne, in takim državljanom ali pooblaščencem naj bo dana prosta prilika do prisostvovanja pri odločitvah in pravdorekih sodnih dvorov, v kolikor se odločitve tičejo njih in pri vseh zasliševanju in pri-i se odredila v zadev- prav * Opiraje se na določbe citirane pogodbe med Združenimi državami Severne Amerike in italijanskim kraljem, prišel je torej najvišji sodni dvor države pensilvanske do zaključka, da tožiteljica. ker ne živi v Združenih državah Severne Amerike, nima pri sodiščih teh Združenih držav vlagati tožbe. V pogodbi, ki jo je sklenilo Nje- LISTEK. „Frentlif. Angleži imajo besedo, ki se je np da predložiti. »Frenchv« je ta be-- da. Z njo imenujejo človeka, ki se /na pri čitanju kakega ginljivega romana zjokati, ki poljublja javno |e sorodnika in prijatelje in ki jo ^tanu se dvoboje vat i na ži\ i jen je in na smrt. To se pravi: Frenchv je človek, ki ima take lastnosti, kakor jih Anglež dandanes nima. Anglež se nikoli ne razjoka, poljublja samo svojo nevesto m svojo ženo, dokler je ni sit, in se smeje dvobojevanju na se grlo, kot preostanku iz barbarskih časov in dokazu umstvene omejenosti. Ko sta ?>e te dni na Duna.u dva *' inda politična uradnika sticljala in je eden izmed njiju obležal mrtev »»a licu mesta, so angleški listi prav »fr-^romijelno povedali svoje mne nje: da sta bila oba dvobo.]evnika uV°a. In doda!; so še nekaj prav ma-'<> laskavih pripomenj, češ, angleška aristokracija je naposled vse kaj drugega, kakor avstrijska in angleški oficirji zmagujejo že več stoletij na vseh bojiščih 6veta, pa vendar ne pride ne aristokratom ne oficirjem na misel, da bi se dvoboje vali. >Frenchy« 60 klicali Angleži te dni čez avstrijsko mejo, na pol prezirljivo in na po i za ni čl j ivo. Angleži niso bili vedno takih nazorov o dvobojevanju. Zanimivo bi bilo, če bi kdo, ki je bolje od mene informiran > angleških razmerah, popisal psihologični proces, ki se je v angleški dfiši izvršil tekom dobrega polstoletja ter pojasnil, kal* o to, da Angleži danes prezirajo dvohojo-vanje in dvobojevnike ter jih smatrajo za kompletne norce, dasi je bil svoj čas dvoboj pri njih zelo navaden in so ga smatrali za dokaz popol ne čast i v rednost i in pravega ka vali rstva. Samo kdor je bil vsak hip in pod vsakim pogojem pripravljen na dvolx>j, je bil za časa kralj** Jur ja IV. resničen gentleman, danes, /Al časa kralja Kdvarda VII., pa je ta človek »Frenchy<'. Kako se pač spreminjajo časi in ljudje! Kaj bi neki rekli oni veliki Angleži vojvoda Wellington, vojvoda Bučki ng-hain, Viljem Pitt in Karel Fox, vi-scount Castlercagh in vsi drugi znameniti dvorniki, državniki h vojskovodje, ki so se dvobojeva,i, ako bi prišli danes nazaj na svet in bi slišali, da so »Frenchv«, norci in tepci ? Pred sto !eti je bilo na Angleškem tako, da so se politična nasprotja, kadar jc enkrat zmanjkalo argumentov, reševala s samokres». Za politike tistih časov je bil dvoboj sredstvo, da so napravili hitro in lepo karijero. V takih razmerah je naravno, da so v tedanjem parla- mentu bile zaušnice vsakdanja stvar. Kdor se je hotel iznebiti rivala, ga je napadel — posledica je bil dvoboj — eden r i valov je potem vsekako naprej prišel, ž«3 ker je nasprotnik ležal pod zemljo. Dvoboj je bil sicer po cerkvenih in posvofrnh postavah prepovedan, a nihče se ni zanje zmenil: socijalne razmere so silile tudi ljudi v dvoboj, ki so ga sicer načeloma zameta val i. Viljem Pitt je imel 1. 1796. v poslanski zbornici zonosen gevor, v katerem je pobijal voditelja opozicije Tierncva, ki je nasprotoval novim izdatkom za armado. — Vi hočete domovini odreči sredstva za obrambo — sramujte se* je vzkliknil Pitt in te besede so zadostovale, da ga je Tiernev pozval na dvoboj. Štirikrat sta nasprotnika streljala drug na diugega, ne da je bil kdo zadet. Ko je prišel Pitt novic na vrsto, je ustrelil v zrak, češ, da je že dokazal, da se smrti ne boji; Tiernev je na to svoj samokres vrgel v travo in podal Pittn roko. Tudi Pittov veliki tekmec Karel Fox se je moral dvobojevati zaradi svojega političnega delovanja. Pri razpravi o proračunu za armado je Pitt izrekel obžalovanje, da je tovarnar Adam oskrbel armado s slabim smodnikom. Adam je Fosa pozval na dvoboj na samokrese in ga lahko ranil. — Hvala vam, gospod, je minister Fox zaklieal Adamu in ko ta ni razumel, kaj naj to pomeni, je dejal Pitt: Hvala vam, da ste streljali s tistim smodnikom, s katerim zalagate armado; če bi bili streljali z dobrim smodnikom, bi bil jaz sedaj že mrtev. \Vellingtou, »železni vojvoda«, slavni zmagvvvalec nad cesarjem Napoleonom, ^e je tudi vklonil nazorom svojega časa. Najprej je imel dvoboj z vojvodo Bedfordom, ker je ta med nekim njegovim javnim govorom delal medklice, a še veliko bolj je vse javno mnenje na Angleškem razburil dvoboj, ki ga je imel Wel-lingtou leta 1819. z lordom Winchel-sea-om. TVellington je bil takrat sprožil misel, naj se ustanovi v Londonu dijaški kolegij, »King' s Oolle-ge«, in naj so sprejemajo vanj dijaki ne glede na njih vero. Lord Wincbet-sea se je temu uprl in je obdolžil Wellingtona da ima papistiška na-gnenja. Papist, to se pravi katoIičauT je bil na Angleškem takrat zaničevan in sovražen kot brezdomovineo in zato je Wellingrton 6vojega nasprotnika pozval na dvoboj. Vse javno mnenje je bilo proti temu dvoboju, češ, mož, ki je zmagal pri Water-loo-u in v bitkah dokazal svojo domovinsko ljubezen stoji previsoko, da bi ga moglo doseči tako žaljenje. A Wellington se ni uklonil, češ, da ga sploh ni večjega žaljenja, kakor de se v hojo za slavo in moč svoje domovine osivelemu vojskovodji oči- tajo katoliška nagnenja in se je č svojim nasprotnikom dvobojcval ter: ga težko ranil. Dvobojevanje so pospeševali izgledi iz najvišjih krogov. Vojvoda Buckingham je imel običaj pripovedovati, da je dvoboj najbolje sredstvo, odkrižati se kakega ljubosumnega zakonskega možu in zapleten je bil sam v mnogo afer takega značaja. Začel je s tem, da se je dvobojo val z vojvodo Bedfordom zaradi lepih oči neke balerine in kon>rl jo vrsto svojih dvobojev s tem, da jo ustrelil viscounta Shrewsburyja. Ta poslednji dvoboj je provzro* čil velikanski škandal na Angleškem, ker je bilo splošno znano, da je imel vojvoda Buckingham intimno ljubezensko razmerje s lady Shrewsbury. Listi so takrat naravnost očitali vojvodi Buckinghamu, da je dogovorno z ladv Shrewsbury nalašč aranžiral komedijo, samo da bi mogel ljubosumnega nasprotnika pozvati na dvoboj in ga usmrtiti. Shrewsbury je dobil obvestilo, kdaj in kje imata vojvoda Buckin^rhaia in ladv Shre^sburv ljubezenski sestanek; pohitel je tja in zasačil svojo ženo in vojvodo ravno v »peiholo-gičnem momentu«. Kakor rečeiiO, je bil Shrewsbury v dvoboju ustreljen, na napade v listih in v parlamentu pa je vojvoda Buckingham odgovoril s tem, da je vzel ladv Shrewsbury k sebi in odslej i njo ii vel. pravio* v Avstro - Ogrski »većih sorodnikov v slučaju, ako se v Združenih državah Severne Amerike dogodi smrt kakega svojca, uveljavljati morebitne svoje odškodninske zahtevke pred sodieei Združenih držav Severne Amerike. V formalnem oziru se predlaga, da se ta predlog odstopi ustavnemu odseku. _ b parlamenta. Seja nosi. zbornice. — Laška pravna fakulteta. — PosL Ryber za slovensko univerzo. V včerajšnji seji posl. zbornice 5e bila končana debata o laški pravni fakulteti s sklepnima govoroma obeh generalnih govornikov, in predloga je šla v proračunski odsek. Prvi je govoril pro-govornik posl. Waldner, ki se je izjavi! proti ustanovitvi laske fakultete na Dunaju; ustanovi naj se v Trstu. Polemizira s trditvijo, da bo laška univerzi ognjišče iredente. — Nato covon posl. Rvbaf kot proti-govornik. Njegov govor prinesemo jutri, danes se omejimo le na glavne misli njegovih izvajanj. Pravi, da Jugoslovani prav bridko občutijo, da viada z Italijani ravna drugače kot z njimi. Jugoslovani so iz taktičnih vzrokov proti laški univerzi. Vzrok temu so ?amn Italijani in pa vlada. Jugoslovani, ki ne dobo od Italijanov niti ljudske šole. ne morejo glasovati zv laško univerzo. Vse šolske zahteve različnih narodov naj se rešijo naenkrat Slovenci imajo za seboj stoletno zgodovino svoje univerze. Francozi *o koj, ko so zavzeli Kranjsko, ustanovili v Ljubljaru univerzo. L. 1849. je rudi avstrijska vlada priznala Jugoslovanom pravico na vi>oke sole. In takrat se je ustanovila slovenska pravna fakulteta, ki so jo pa kmalu zaprli. Slovenska predavanja se pozneje vršila v Gradcu. Leta 1871. je vlada zopet priznala Slovencem pravico na vseučilišče. Da bi Slovencem manjkalo učnih moči ni res. V prejšnjih časih bi Nemci ne mogli studirari niti na srednjih šolah, ko bi jim Slovani ne spisali učnih knjisr. Vlada naj skrb?, da bodo Slovenci A varijo bolj ljubili ko doslej, s tem, da jim da enakopravnost. Potem bo na fugu imela močnejšo oporo kot so kanoni in trdnjave. — Nato se zaključi tudi debata o želez-nični nesreči pri Ukerskem; predlog je sprejet. — Interpelirai j^» med drugimi poslanec dr. Benkovič glede učnih uspehov na celjski gimnaziji. — Prih. seja danes dopoldne. Proračunski odsek. — Poraz ministra Weiskirchnerja. Minister Weiskirehner je doživel v včerajšnji seji proračunskega odseka občuten poraz, in sirer zaradi plavbene :n poštne poe-o^be i Llovdom. Akoravno se je minister za predlogo toplo zavzemal, je vendar nosi. Stelmvender predla-cr?!, naj >-e odstavi posvetovanje o preri'ogi z dnevnega reda. Ta predlog jo bil sprejet z 19 p>*oti 9 glasovom, Balkan. Potovanje kralja Petra. —- Konferenca krečanskih velesil. — Vstaja na Grškem? Program za potovanje hralja Petra je definitivno sestavljp/t. Od 22. do 27. t. m. bo kralj v Perroarra-du, nato dva dni v Moskvi, odkoder se poda zopet v Belgrad. Odtod za par dni v Carigrad čez Sofijo, kjer bo obiskal krilja Ferdinanda, ki mu bo potem vrnil obisk v Belcrradu. Berolinski »Vossischo Z**irung«.< poroča iz Aten. da bo v kratkem v Rimu pod predsedstvom laškega zunanjega ministra konferenca krecanskih velesil - pokroviteljic, ki bo odločala o usodi Krete. Grški listi so tega mnenja, da je konferenca posledica zadnjega obiska grškeora prestolonaslednika v Rimu. Iz Aten poročajo, da je nevarnost, da v Tesaliji izbruhne kmečka vstaja. A gen t je hodijo po deželi m pozivajo na uoor. Tudi ljudsko*olski učitelji se udeležujejo agitacije. Mada je brez moči. Dopisi. Iz Planine. Niso se še polegli viharji protesta, ki so se pojavili v ^rcih vseh poštenih Slovencev zaradi klerikalne »Cirilmetodarije«, ko nastopi pri duhovnih vajah v našem frgu neznan, trebušnat menišič iz reda sv. Frančiška, in blati slovenski narod naravnost s prižnice. Ko smo , brali dotični članek o »Cirilmetoda- f riji« v časniku, smo dejali, da je to izdajalsko. Kaj naj porečemo pošteni Slovenci sedaj, ko slišimo na lastna ušesa napade na slovenski narod raz priznieo!? In vendar se je zgodilo to v nedeljo, med pridigo pri 10. maši, dne 13. marca, ko se je pisalo 1910 po Kristusovem rojstvu, v farni cerkvi sv. Marjete v Planini. Ta frančiškan je pripovedoval, kako je deloval med Slovenci na Ker v začetku ni poznal Slovencev, je vprašal pruskega tnpnika, kako jih bo mogoče spoznati. Ta mu odgovori, da po obnašanju. »In me,« pravi, »Pollaki se se nanaliit vname* Slovenci pa se se pri vhoda v eerkev prekrižali, katar ki al hranili neke, In se priklanjali, kakor M imeli kole v hrbtih. P* ihnsisnjn sem spoznal Slovence na Prnakenu« In vzkliknil je iz dna svojega breanarodnega srca: »Taki ste Slovenci« 111 Vas tako učimo?! AU Vas taka nel gospod inpnlkt!« Tako govori o Slovencih v slovenski cerkvi slovenski redovnik v čara, ko bijemo najhujše boje proti navalu narodnih »ovragov — Nem-rev. Ljudstvo pa si je v svoji duši odgovarjalo: Ne uči nas župnik tako; prepričani pa smo rodi, da Slovenci nismo tako neotesani, da bi s* po tej neotesanosti ločili od drugih narodov, zlasti od Prusov. Ne domišljajte si častiti pater, da je med našimi gorami v srcih slovenskega kmeta tako malo ali nič ljubezni do rodne zemlje in do ljudstva, ki jo obdeluje, kakor med samostanskimi zidovi! Drugič pojdite »pridigovat« raje med Vaše Pruse, ali da dosežete svoj poklic, med Indijance ali Culu-kafre. Vaše besede so tako vplivale ua navzoče mladeniče, da so si zapomnili, kdaj se je Slovence s prižnice tako podcenjevalo, da, naravnost zasmehovalo. Prepričani ste lahko, da ste s temi besedami. Čeprav so bile kratke, ali zelo, zelo jederna-te, vzbudili v marsikom čut zavesti, da je Slovenec. V tem pogledu: Hvala Vam! Fantje si tudi pripovedujejo, da jih jo taisti pater pri spovedi izpraševal jako čudne in *?edne« stvari. rVeoani 23Vtnega fanta, ki mi je zatrdil, da takih stvari se nikoli ni slišal, še manj pa doživel, kakor ga je izpraševal ta duhovi d oče. No, zlobni jeziki pravijo, da je izpraševal v -mislu škofovih ^rdečih bukvić!^ — In sedaj prideš na vrsto še ti, ubogi Slovenski Narod«! Nekemu mladeniču, ki je pri spovedi povedal, da bere včasih »Slov Na rod«, je dejal najmanjši pa najdebe-lejši spovednik (domačini ga Že poznajo), naj to opusti, sicer bode propadel, se pohiijsal in postal falot. Pač poduk z lepimi boodami. vrednimi kavalirji! Poglejte raje onih par vaših ljudi, ki berejo Slovenca«, »Lažiljuha^, poglejte najnovejše uniform i rance, obrnite na n^e pozornost in jih pitajte s takimi priimki in prerokovanji — če se jim bode dopadlo. — Precej nas je, ki prebiramo že daljs časa napredne časopise, a zato še nismo tako daleč padli, da bi postali falot je, ampak v cčeh vseh pcštenUi m odkritih Ijndi smo še vedno pošteni Slovenci. Mi, kakor vsak bralec naprednih časopisov, nismo padli, pač pa se dvignili tako daleč, da smo postali samostojni ljudje! Iz Poreča, V torek se je nndil potnikom, čakajočim v pristanišču na parni k, da se odpeljejo proti Rovinju zelo m men prizor. Zapazili so v daljavi kakega pol kilometra čoln. v katerem je bilo pet oseb. Morje je bilo nemirno. Naenkrat se čoln prevrne, in vseh pet mož je bilo izročenih vedno bolj grozečim valovom. Občinstvo, katerega je pri prihodu, parnikov vedno mnogo, začelo je na vso moč krirvafi. Spustilo s* je takoj več rešilcev s čolni proti ,e.srnčoe-žem, toda vsled nemirne^.? morja pomikali so se rešitelji, le z velikim trudom poča>i naprej. Mer] tem je občinstvo z velikim strahom, opazovalo ponesrečence, kako se borijo s penečimi se valovi. Sedaj je bilo videti za trenutek vseh pet, a zopet posamezno; naenkrat so jih valovi zagrnili in nikogar ni bilo videti. V tem kritičnem položaju se jo pokazala na obzorju večja jadremea, ki je jadrala naravnost proti p•» lcsre-čencem. S čudovito hitrostjo bila je m^d ponesrečenci. Občinstvo se je oddahnilo, ko je videlo, kako te reveže love in jih spravljajo na krov svoje led je. Potegnili so vseh pet *z grozečih valov. Občinstvo je nestrpn* pričakovalo, sadren ice z oteti m i možmi, kajti vsakdo jih je hotel, prvi videti. To priliko je imel tudi pisec tega žalostnega sporočila. Kakor že omenjeno, bilo je pet oseb in sicer mladeniče v v starosti 18—20 let. Trije so bili še precej čvrsti, dva pa sta bila v popolni nezavesti; bruhala sta vodo. Da je prišla pomoč le za trenotek pozneje, pa bi bila nesrečneža izginila v morju. Prvi vseslovenski zdrav- t nikl 5hod V veliki dvorani ljubljanskega rotovža se je vršil včeraj popoldne ob 6. shod, ki je gotovo velikega pomena za vse slovensko zdravništvo: I. vseslov. zdravniški shod. Udeležba je bila prav lepa; opazili smo odlič* ne zastopnike iz vseh slovenskih pokrajin. Sklicatelj dr. Dem. Bleiweis otvori shod s prisrčnimi pozdravi prišli iz obmejnih krajev. Zahvaljuje se magistratu, da je dal na razpolago lepo rotoviko dvorano in pozdravlja nod*,<:pana in de*, odbornika dr. Iv. Tavčarja. Dež. odbornik in referent za zdravstvo dr. Lampo se je pismeno opravičil; pošilja pozdrav in teli, da bi ae slov enako zdravništvo krepko navijalo. Od navzočih pozdravi še imenoma štej. dež. odbornika dr. Jankovi če, dež-posl. dr. Oražna in dr. Zajca, zastopnika »Zdravu, društva v Celjan dr. Hudelista s Koroškega« dr. Dereani-ja iz Gorice i. dr. Dr. Tavčar pozdravlja mesto zadržanega župana zborovale© imenom mestne občine. Povdarja pomen zdravmštva za vsak narod v kulturnem in narodnem pomenu, posebej še za slovenski narod. Nato se izvoli predsednikom shoda dr. Rakeš, podpredsednikoma dr. Jankovič in dr. Hudelist, zapisnikarjema pa dr. Dolšak in dr. Trenz. -— Predsednik se za izvolitev zahvali in omenja, da je nam?n zborovanja izvoliti narodni pododbor za osrednji odbor »Društva slovanskih zdravnikov«. Omenja dogodke zadnjih časov. Slovanski zdravniki so bojkotirali (izvzemši Poljake) mednarodni zdravniški kongres v Budimpešti 1. 190£. Na kongresu pa od navzočih Poljakov ni kdo ni bil izvoljen v odbor. In sklenili s., celo, da imajo le tiste narodnosti pravico biti kot take na kongresih zastopane, ki tvorijo obenem lastne države. To je seveda med Slovani rodilo odpor. Lani se je vršil shod na Dunaju, in sklenilo se je ukreniti vse potrebno. Zdaj so odobrena nova pravila »Društva slovanskih zdravnikov«; po njih ima vsaka slovanska narodnost pravico do podpredsednika v odboru in do treh delegatov. Društvo bo prirejalo periodične shod?. Prihodnji shod bo meseca maja v Sofiji. — Današnji *hod pomenja važen korak v znanstveni in stanovski osamosvojitvi slovenskih zdravnikov; to je bij ne brez una zmace, kajti v združitvi ,ie moč. Upati je pa tudi zanaorej zanesljive opore pri drugih Slovanih, ki imajo svoje zna menite učenjake in literaturo. Otresti se je treba nemškega vpliv«*. Naj bi ta korak r>r; pomodrel tudi k proslavi slovenskega imena sploh. — Nato sledi volitev: na predlog prim. dr. GrCjgorn»a je predsednikom glavnecra odbora izvoljen predsednik »Društva zdravnikov na Krani=kein« dr. Demeter BIeiweis vUez Trsteni-*ki; dflecrat^? pa so dr. Desranoeschi, dr. Jankovič in dr. Šlairner. "Predlagali i izraža žel-'o. naj bi se vri slovenski zdravniki oklenili tesno »Društva zdrav, na Kranjskem«. Nato govori prim. dr. Defran-cesehi o slovenskem zdravnišitu in o zakonu o socialnem zavarovanju. Govornik novdoria predvsem po trohej edinosti in solidarnosti. Nato pa se peča z zakonom o socialnem zavarovanju. Zdravniki ne bodo zavirali *oo. zavarovan ia, a rezati si ne bodo pustili iz svoieea telesa; na žrtve so pač prior^vl jen i. a usron^riti se ne daio. Bolezensko zavarovanje rdravnika boli, ker ne vedo. kako so bo razvilo. Iz tc«ra zavaroval ia so po nn^-rfn 'zkliučeni le oni, ki !majo vsai 3*>00 K fefne pleče in vre j trt-mosormn orlnoved. V«n ostali bodo morali biti v bolniških hlae.iinal.. Vsled f^a bi se število zdravnikom bolu. blpff-ain pomno;, to. privatna nrnk«n bi ce pa fdlno zni*Ma: z dru-erimi besedami, mnogo več d>dn, odškodnine pa »r.nogo manj. Na Duna-iu je bil nedavno shod zdravnikov, ki se ie s to stvarjo r*»čal. To d i aro-vor^ik je sklepom pritrdil. Zahtevati bi bilo treba, naj se vnelie obliga-torično boln. zavarovanje le 7,9 one, ki imaio do *24O0 K dohodkov. 0^ce-ku za soc zavarovanje naj se posije sledeča peticiia: Dne 16. marca 1010 na vseslo**. shodu zbrani zdravniki nujno prosimo, naj se pri sklepanju zakona o ■socialnem zavarovanju oz»ra tudi na obstanek zdravniškega stanu. Le-ta nripozna potrebo socialnega zavarovanca ter je pripravljen z vsemi *nočmi sodelovati pri uresničenju te človekoljubne naprave, vendar se pa ne da oconobUi in rw>Hsr»iti no zad-nio stonnj;eo »tanovske le*tvv*. To bi se pa zirodilo, ako snrejnie velele vn i odsek pod odsekov r red log, K in ki se smejo iz služb«* odpustiti Je po trimesečni odnovedi. Slovenski zdravniki stoje na stališču, da je dohodninska meja za obvezno bolezensko zavarovanje že z vsoto 2400 K previsoko določena, a 4ej vsoti ne ugovarjajo, ker «*o v vsakem oziru solidarni s sklepi in odredbami, katere so sklenili in še sklenejo zdravniške zbornice in dri. zve-vjkl avstr. zdravn. organizacij. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta, Nato govori dr. Bleiweis o važnosti organizacije. Slovenski zdravniki naj se oklenejo »Društva zdravnikov na Kranjskem«, ki nudi mnogo udobnosti. Člani dobivajo brezplačno »Lječ. voznik«, kjer so tudi poročila o slovenskem društvu; dalje je pokojninski in vdovski zaklad ki šteje že precejšen kanite!; maksimalna pokojnina je 2000 K na leto; potem zaklad za obnemogle člane, ki daje posojila. Z ozirom na vse to predlaga sledečo resolucijo: Na prvem vseslovenskem zdravniškem shodu v Ljubljani zbrani slovenski zdravniki u videvajo potrebo, da se zdravniški stan tesno združi in organizira. Kot svoje najprimernejše zastopstvo smatrajo ?a sedaj »Društvo zdravnikov na Kranjskem« in izjavljajo, da bodo temu društvu pristopili kakor hitro začne na podlagi snremenjenih pravil delovati tudi kot stanovska organizacija. Tudi ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Na vprašanje dr. Pestota iz Trsta, kaj in kakšen je »Kosmos*, ki slovenskim zdravnikom razpošilja pozive za zavarovanje, odgovarja dr. Gregorič, da je »Kosmos^ inter nacionalna zavarovalna akc. družba za nezgode in jo priporoča, ker jo solidna. — Slednjič se dr. Homan zahvaljuje predsedništvu, predsednik pa vsem udeležencem, ter zaključi z željo, da bi rodil mnogo dobrih sadov, prvi vseslovenski zdravniški shod. Takoj nato se je vršilo že običajno mesečno zborovanje »Društva zdravnikov na Kranjskem«; predaval je prav zanimivo dr. Plečnik o sodni medicini in kazenskem ?.ako-niku. Zvečer ?o se sešli udeleženci shoda na prijateljskem sestanku v ^>Unionski« kleti; sestanek ie bil prav prisrčen in animiran. Dnevne vesti. -4- Pokojni dr. Lueger je vsem klerikalcem zgled značajnosti. »Slovenec« ie v posebni izdaji citiral dr. Lueger-jeve besede: »Ako se vprašam, če dosega sedanja šola svoj namen, moram pripomniti, da v dveh izredno važnih predmetih ne dosega sedanja šola svojega cilja, to je namreč natančno poznanje materinega jezika in računstva. Znanje materinega jezika je neobhodno potrebno, ako se hoče ohraniti v učencih ljubezen do naroda.« — Da izpolni in uveljavi ta svoja načela, ie ukazal pokojni dr. Lueger zapreti za tisoče čeških otrok Komenskega šole. Sicer pa bi se naši klerikalci lahko učili od pokojnega dr. Luegerja narodne zavednosti. Po njegovi inicijativi je dunajski občinski svet dovolil vsako leto večje svote za nemški »Schulverein«. ki je v primeri z našo družbo sv. Cirila in Metoda brezverska in nasilna organizacija. Se pretečeno jesen je dunajski občinski svet dovolil J0.000 K za Ros-eggerjev bojni fond. -r »Ko smo Šil vsi narodni Korošci z navdušenjem za Ciril-Melodovo družbo...« »Mir« piše (po slogu ie spoznati dr. Brejca): »Res, žalost nas obhaja, ko se spominjamo časov, ko smo šli vsi narodni Korošci z navdušenjem za Ciril-Metodo družbo, ko je bila družba še vseslovenska« idt. — To je bilo menda takrat ko je dr. Brejc v predvečer glavne skupščine na Gorenjskem rekel: »Jutri pa ima Zupan tu svoje komedije«. Navzoči duhovnik je energično protestiral: »Družba sv. Cirila in Metoda ni komedija!« Dr. Brejc ali takrat še ni bil naroden Korošec ali pa danes ni. -f »Domoljub« in ptujski »Sta-jerc«. Nedavno je »Domoljub« nesramno napadel slovenske hranilnice, obenem pa na vso moč hvalil kranjsko »šparkaso«. Dotični »Domoljubov« napad je zdaj ponatisnil »Stajerc«, glasilo vseh slovenskih odpadnikov. Na koncu vzklika »Stajerc«: »Živio zanesljive nemške sparkase!« — Upamo, da bo temu vzkliku sledil tudi »Domoljub« in da bo še dostavil: »Doli s slovenskimi hranilnicami!« Potem lahko nastopi med slovenskim klerikalstvom in slovenskim renegatstvom občna pobratimija. + Občinske volitve v Petrov, čah. Kakor so listi že poročali, je duhovščina z vso svojo cerkveno avtoriteto pritiskala na volilce, da so se volitve završile tako, kakor so v farovžu želeli. Celo celjski opat Ogradi jo je priromal v Petrovce agitirat od hiše do hiše, to je tisti slovenski opat, ki je ob nekih volitvah med Nemci in Slovenci rekel, da volit ne more iti, pač pa, da bo molil za Slovence. Naj bi bil se zdaj molil za klerikalce, mesto da je šel zanje agitirat! Toda opat je u videl, da njegova molitev nič ne pomaga, zato jo sam prišel na volilno bojišče. Opat Ogradi je pa s tem dokazal, da je navdušen klerikalec, toda nezaveden Slovenec! + »Le tujcem sreče svit v Krafni šari«. Suplent na nemški gim- naziji dr. J. Bischof je bil imenovan preko deželnega Šolskega sveta na definitivno mesto istotam. P^l tem se nas polaste različne misli, ki niso posebno razveseljive za duše domačinov. Spominjamo se še na knk način je dobil dr. Josip Bischof su-plentsko mesto na nemški gimnaziji. Ko še nem. vzporednice niso bile ločene, tedaj je n adom es to val šol. svetnika Al. Pavlina slovenski suplent, rodom Kranjec in popolnoma kvalificiran. Bilo je pa februarja L 1908 — nemške vzporednice so se lokalna ločile, dobro kvalificirani slovenski suplent je bil kratkomalo odpuščen in poklicali so v deželo na to mesto — tujca dr. J. Bischofa, ki je imel samo prednost nemškega pokolenja. V slovenskem svetu je malo završalo, potem pa je bilo vse mirno. In kmalu na to bi bili nemški poslanci skoraj povzročili parlamentarno krizo, ko se je šlo za nekega železni carskega slugo na malem kolodvoru ob državni železnici---. Novembra 1909 pa je bilo naenkrat razpisano mesto za tujca Bischofa., kljub temu da takrat še niti izpraznjeno ni bilo, kajti svetnik Pavlin je šel sele čez nekaj tednov potem v pokoj. In mesta na takozvanih »slovenskih gimnazijah«? Razpisujejo se navadno povprečno eno leto po izpraznitvi. Seveda so se za mesto, ki je bilo razpisano na nemški gimnaziji oglasih tudi slovenski konpetenti, deželani, dobro kvalificirani in nekateri po praksi in izpitu starejši. Deželni šol ski svet je vložil svoj veto proti namestitvi tega mesta, dokler 3e ne izpolnijo njegove zahteve. Toda vlad-j in ministrstvo sta šla preko dež. šol. sveta, preko koinpetentov-deželanov in sta na brahialen način nastavila dr. J. Bischof'i. Kaj tako važna korporacija, kakor je dež. šol. svet — kazinotski »Volksrat« je vladi več! Kaj domačim — privandranl Nem ci dobe pri nas prej službo! To za d nje se posebno jasno kaže pri Neme i i dr. Otto Jauekerju, ki brez znauj-slovenskega jvzika in brez zadostne kvalifikacije še vedno poučuje ur slovr-nski II. državni gimnaz:ji v Ljubljani!! Radovedni smo, kakši-konsekvence bode izvajal zara»di te^r < naš dež. šol. svet, za katerega več i no otoji »Slovanska Unija« v parla mentu. Po našem skromnem mnenji1 je eno srednješolsko mesto vsaj toli ko vredno kakor mesto železničar skega sluge. — Slovensko gledališče. Iz ]>i* sarne: Danes, v četrtek se vprizon prvič sijajno dramatsko delo modernega italijanskega pisatelja Robert i Bracca »Izgubljenci«. Drama je v svoji fakturi docela realistna, apn tem polna občutja in poezije. Šol;. Maksima Gorkoga (»Na dnu«), Cehova, Girikova i. dr. mladih Rusov ima v Italiji samoraslega zastopnika v Braccu, ki pa je opise miljeja in karakterizacije oseb prepojil še z juž nim temperamentom. Bracco je podal v »Izgubljencih« serijo prizorov, ki znamenito označujejo dandanašnj. življenje v Neapolju v najnižjih iti najvišjih slojih, ki so med sabo zve zani kakor členi verige. Vojvoda va-lenški, milijonar, prenasičen ^ivljen-skih dobrot, se je v hipu dolgega čaša pozabaval z nežno ubogo delavko. Sad tega hipa je dekletce, ki po dolgih letih bede propade samo v blato, v katerem ii je poginila mati. Usoda ji je dala v zaščito slepega muzika, sina vlačuge, a tema požre obe dasi se je trudil vojvoda, da bi ju rešil ter svojo krivdo popravil. T.<* drama je zadnja za par-abonente. — Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali: G. dr. Fran Goršič, c. kv. sodnik v Ilir. Bistrici mesto venca ua krsto pesnika f Antona Medveda 15 K; gospa Franja Picek v Pibnici nabrala 2 K 20 v v veseli družbi na »Fabriki«; čast. g. Jos. Sattler, župnik v pok. v C<3lju, 4 K, ker se ni mo gel udeležiti velepomembnega shodn s pristavkom: »Vesoljni svet je tempelj božji; Najsvetejše v njem le domovina; zaman besni nad njim peklenska sila!« — Mesto pozdrava k Svetčevemu shodu Neimenovan iz Gorice 2 K 30 v. Igralci in igralk^ »Črnega Petni« na Uncu pri Raket;i mesto brzojavke shodu 2 K, Jeria Vojteb, učitelj v Podčetrtku, ker se ni mogel radi oddaljenosti udeležiti Svetčevega shoda pošilja mesto brzojavke 3 K. — Hvala! Živeli! Mesto venca na grob f pesnika gosp. Ant. Medveda je daroval g. dr Ivan Lavrenčič, odv. kand. tu 10 kron 2ivel! — F-užbl sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Anton Germek za podružnico Sv. Ivan pri Trstu 105 K 28 vin. Mesto brzojavnega pozdrava manifestacijskemn shodu so priredili svetoivanski rodoljubi . dile-tantje dramatično predstavo, in ta poslana vsota bodi obenem prvi obrok za obrambni sklad. — Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah je poslalo brzojav na shod 13. marca: »Ciiilmetodarija«, Ljubljana. K. 1. — 1. — + 2. — 1. — = g. dr. V 1. — a *■+1 = t r+ 1 +* = p m + 1 = blg. + 1 = OOr = ia— K. - Gospa Kat. Gustinova v Metliki je poslala mesto brzojavke 2 K, neimenovan Soran je izročil za »Ciril-metodarijo« 2 K. — Hvala! — Rumenjake med vse Slovence razposlali! Piše se nam: Na zgodovinskem shodu za družbo sv. Cirila in Metoda ie bila sprejeta resolucija, konča-ioča se: >Zanese naj se cirilmetodarski duh do zadnje gorske koče, zavedni Slovenci pa naj se vzpodbujajo še k večji narodni požrtvovalnosti!* Dobro. \fi moja misel je. da se razpošljejo oni po ^Braniku« naročeni rumeni letaki z onim ominoznim člankom »Cirilmeto-Jarija« še večkrat kot priloga raznim Mašim listom po vsej širini Sloveniji, da se zazna bukvalno res v najmanjši slovenski vasi zoper kake napade rod-tih bratov se ima boriti naša edina ^olska družba! Kujte železo, dokler ie razbeljeno!! Dixi. — Dva kamena v Ciril-Metodov nbrambni sklad uložil je prvi vseslo- »mski zdravniški shod. Srčna hvala! Družba sv. Cirila in Metoda azpolaga še s precejšnjim številom azglednie. Rodoljubi, naročite jih Kmalu! - Posnemajte vrle brat«-< "ehe. ki jih spečajo v korist šolski družbi vsako leto na milijone! Gospodom gostilničarjem m ntjakobskega in trnovskega okraja \ Ljubljani naznanja v Družba sv. ' irila in Metoda«, da je izročila nadiranje in pobiranje nabiralnikov v ;em okraju moški šentjakol>sko-:rnovski podružnici. Pravilno jx>-blaščenim funkcijonarjem te porozni ce naj bi šli gos|K>dje. ki ima-io nabiralnike, vsestransko na roko. Koncert eelista g. Stana. Juri, v petek, bomo imeli redko pri-»znost. da čujemo gosta in brata lTrvata. «r. Stana, na svojem čudovitem čelu. Čelo, ta pravi odraz človečke duše, je gotovo najpriljubljenej--i, pa tudi najtežji instrument. Do-Kri čelisti so velika redkost, posebno >ri na?, zato pa pohitimo na jutris-»ji koncert k slovitemu bratu Hr-ntn, da se tako oddolžimo njegove-•ui gostovanju in naužijemo njegove »like umetnosti. Predprodaja vstopile v trafiki ge. Češarkove. Začetek h 8. zvečer. Srbski dnevnik »Novo Vreme« • •riobčuje v listku pod naslovom »Iz -ioveuske lirike« prevod Oton Zupančičevih pesmi »Tri ljubice« in Večer«. Žal, da so ti prevodi samo v »rozi. zakaj srbska publika pri taksnih* prevodih pač ne more dobiti oravejera pojma o pesniku Zupančiču. Narodna delavska organizacija v Ljubljani vabi na društveni iaven shod. ki se vrši v nedeljo, dne JO. marca 1910 ob 2. uri popoldne v n .štorih g. Iv. Levičarja v Krme-ju. Dnevni red: 1.» Pomen »Na-odne delavske organizacije«. (Po--r,ča tov. SI. Škerlj.> 2.» Položaj de-ivgtva v Krmelju. < Poroča tovariš voder.) Delavci iz Krmelja, vsi na n >hod! — Odbor »Namdne delavske canizaeije«. — Iz vojašnice 17. pehotnega polka. O neotesanem postopanju nnA--oročnika Frauenfelda smo že opevano imeli priliko ]>oročati. Te dni jožu zopet ni dala žilea miri«. Ko je orišeJ vizitirat v vojašnieo. je kri al: »Immer die gleichen Falottcn url Lumpen.« Fden izmed rezervi -lov >f* jp ojnnačil ter ?ra zavrnil: Jaz nisem noben falot. marveč polten človek, ki še v svojem življenju n>em bil nikoli kaznovan. Če sem 7 tet težko služil svoj kruh v .i meri -ki, da sem se preživel, in za to ni->em pravočasuo opravil orožni** vaj. vendar še zaradi tega nisem n^ »falot < <. up »lurap«. In kaj je na to ?•.•-olikani Frauenfelda Zakričal je: Schweigen Sie, sehnbig-er rteser-v ist.« — Ali ni pri polku nikogar, ki hi Frauenfeldu dopovedal, da so vojaki — državljani, ne pa njegovi OSI .' — V vojašnici 17. pehotnega polka vlada baje velika nesramnost. V disciplinarnem zaporu baie kar urgoli različne golazni, če vojaški oblasti ni nič ležeče na snagi, naj se vsaj usmili ubogih vojakov, ki morajo živeti v takih neznosnih odnosih! Deželno slovensko učiteljsko duštvo priredi v petek, dne 18. t. m., •»b 8. zvečer v »Narodnem domu« pritličje, na desno) poučno zabavni cčer, ki bo pri njem predaval gosp. f»rof. dr. Čadež »o astronomiji«. — 1 lane društva in prijatelje učitelj-tva vabi odbor k mnogobrojni udeležbi. — Občni zbor samostojnih obrtnikov v Ljubljani se je vršil minulo 'i^deljo v hotelu »Ilirija*'. Zborovanje otvori predsednik Gjud, bodreč flane k vztrajnejšemu delovanju za društvo. Naglasa, da so bili izdatki preteklem letu večji nego prejemki. Iz poročila blagajnika g. Bres-■ v a r j a je posneti sledeče: Koncem leta 1908 je znašalo društveno "remoženje 11.924 K 34 vin.; člani ko prispevali 2895 K18 vin.; neizplačane obresti 359 K 32 vin.; osem novih pristopnin 40 K, Stanje do- hodkov: 15.035 K M vin. Izplačalo se je bolnišenine 2077 K 50 vin.; za zdravnike 381 K 86 vin.; za pogrebe 300 K; za jubilejno ustanovo 80 K; za upravne stroške 309 K 26 vin. — Skupni izdatki: 4108 K 63 vin. Koncem leta 1909 je torej ostalo v blagajni 11.416 K 74 vin. Blagajnik se je pritoževal, da nekateri člani društvo samo zlorabljajo. — Načelnik uadzorovalnega odseka, g. Bogel, izjavi, da so računi v najlepšem redu. — Vsled predloga g. Pusta se letos izstopivši odborniki zopet izvolijo v odbor. Ti so: gg. Kreigher, Bogel st., Erjavec, Jerfna, Luka, Gačnik in Oeier; za namestnike: Krape« Milko, Rebolj in Spertič. V nadzorovalni odsek: Rojina, Rebek in Petek; za namestnike: Pust, Ferkula iu Irkič. Nato se je vnela daljša debata o socialnem zavarovanju obrtnikov, o čemer je natančno poročal g. Frau-chetti. Ohrtniki zahtevajo, da pridejo v socijalno zavarovanje. — Pogrebno društvo sv. Jožefa * Ljubljani naznanja tem potom vsem svojim cenjenim članom iu članicam, da se vrši dne 19. t. m. ob 3. popoldne v »Mestnem domu« v mali dvorani občni zbor. Vstop je dovoljen >amo članom in članicam društva. Pevski zbor »Čitalnice« \ Spodnji Šiški priredi v salonu pri Mo-harju dne 19. t. m. ob 7. uri pevski večer s tombolo. Vstop prost. »Strelski klub Siska v zaključil je svojo strelsko serijo dne 16. marca 1910. Pri zaključnem streljau.pi prišlo je med strelci vsled trmoglavosti p. Peter Burja, kateri je imel polno ugovorov proti temu, kako .iaj prihranjeni denar v znesku po 87 K 04 v zapravi, do hudih debat. Konec tem debatam napravil V pa -Josip Seidl, položivši ua mizo bankovec za 20 K s predlogom, da se ta. znesek in pa prihranek po ^7 !v 04 v razdeli v narodne namene, in jrlej, z navdušenjem je bil ta predlog sprejet. Strelci, navajeni streljati \edno okrog bele pike, zadeli so pr; zadnjem streljanju ravno piko iu sklenili, tla dobi Diužba sv. Cirila in Metoda« 35 K 68 v, dijaško društvo i Uplini— 35 K 68 v iu »Sokol« v Šiški za zgradbo Sokolskega doma 35 K 68 v. t J. Nachtigal pc<. kateri sv je pri debd*i najbolj repeneil, priložil je iz svojega znesek 10 K za dijaško društvo »Domovina«. S tem so se strelci izognili vsem nadaljnim debatam, ker je ves prihranek podarjen — za narod. One pa. katerim se* sline cede po večerji, vabi strelski kluh -Šiška v k večerji, kate« a -o vrsi dne 2. april.i zvečer ob 8. nri v hotelu »Vega«:. Naj bodo uverjeni, da hodo dobro postreženi, da bodo imeii lepo zabavo, samo to naj jim ne zagnani teka. ako bodo morali to večerjo vsled zapravljivosti strel j Velki ponedeljek, i j. -S. marca t. 1. Čebelarski shod vrši 19. t. m. ob 9. uri dopoldne na vStari pošti«. Na shodu bo predaval in potem brezplačno razdelil nekaj eksportnih panjev med navzoč« če belarje zostop. OST. čcb. dru^fv a ^r. naručitelj Likozar. Sevška podružnica ima >^ ] če belarski shod 20. t. m. ob 3. r i jm> poldne v Cesnici v Gospod*« ^kem rlomu. Shoda ^c mleleži tudi i: uail-ur-itelj Likozar. Žek'ti je obi I udeležbe. >—.Zabavni ^ecer, ki jra je prirosn-3a žeuska podružnica sv. Cirila i u ^letoda v Rauovljici dne 13. t. m. je jako ča-stno u >pel. Prostorna dvorana Kunsteljeva je bila natlačeno polna rodoljubnega občinstva in za družbo je preostalo čistega prebitka 130 K. Gori >aienjena |»odrnžn*ica opoldne v Cerkvenem domu. Poleg običajnih točk je tndi predavanje g. Likozarja in razdelitev eksportnih panjev. Zdravniška vest iz Idrije in okolice. Novi okrožni zdravnik dr. Pavel Indra se ^e preselil iz Planine v Idrijo in ordinira v mestni ubožnici. Farovkša nestrpnost. V Slivni-i pri Celju .je umrl vrl naroden mladenič Jakob Kumerc. Bil je pristaš narodne stranke in vnet organizator slovenske napredne mladine. Radi tega mu je župnik odpovedal cerkveni pogreb. Blagi mladenič bo kljub farovški nestrpnosti mirno počival. Značilno za slov. štajersko duhovščino je, da tako postopa samo napram slovenskemu narodnjaku, d očim ima za brezverake nemšku-tarje vse rimske blagoslove. mimkl Sakoi Ustanovni občni zbor društva »Sokokski dom« bo v sredo, dne 23. t. m. zvečer v »Narodnem domu« v Breiicah. Poskusen samomor. Kakor poročajo nemški listi, si je hotel končati življenje župnik Josip Cernko v Vn-hredu. Prereza! si je z britvijo na več krajih vrat, vendar poškodbe niso nevarne. Kakor se trdi, je prišla posojilnica v Vuhredu, kateri je župnik Cernko načelnik, v neprijetne finančne stiske, katerih pa ni provzročil župnik Cernko, marveč dr. Josip Somrek, ravnatelj Ciril-Metodove tiskarne v Mariboru. Radi bojazni pred polomom se je župniku nekoliko zmešalo in v tem stanju je seprel i>o morilnem orodju. Slovensko gledališče v Mariboru. Na Jožefov o, 19. t. m. se igri »Svetinova hči«, igrokaz v treh dejanjih. Vzeta je ta igra iz meščanskega življenja in bo nudila gledalcu mungo duševnega užitka. V njei nastopajo tipi, kat *re srečujemo pogostokrat v življenju, ljudje kater« preganja življenje in na katere vendarle končno tudi posije soluce >:roče. Med dejanji ijrra »Slovenski godbeni klubu. Začetek je točno ob polu OMuih zvečer. Samomor I4le»iic*a dečka. 14-letni mesarski vajen«* Sosič. u.-luž-ben pri mesarju Hrovatiuu na Op-činah pri Trstu, je že večkrat izrazil, da m* usmrti, ako njegovega brata potrdijo v vojake V ponedeljek je bil njegov brat res v Trstu potrjen v vojake in mladi fantič je takoj, ko .te to vest seznal — šel v eno tamkajšnjih krčem in pričel pi'i vino. Ko g-a je mati klicala domov, je rekel: recite jej, da me čez dve uri ne bo več videla. Fant je šel nato v mesnico ter !am še pomagal gospo dar ju razsekati neko žival. Ko so odšli vsi >. mesnice je pa izrabil ]»iiliko in se oKesil na vtv, ki je služila 7.i\ privezovanje živine. Kmalu potem je mimo mesnice neka domača ženska i u videla pri odprtih vratih fanta viseti. Ko so prišli ljudje je bil fant že mrtev. Zasačena rejrn i kolska ta Unska banda. Tržaška policija je zasačila in aretirala tatinsko bando, sestojeeo iz samih italijanskih podanikov, ki so kradli, kjer jim je kaj pred roke prišlo. Ti o+iivčevalci avsti ijskegra Trsta so: 18letni vmdajač Luigi Car-done, *J41etni podajač in natakar Se-verit* Adobha, ITletni Achile Decosa in lHletni Antonis Fornello, vsi iz Bara v Italiji. - Ta reguicolska banda je sestavljena iz samih : speci jalisiov« za seganje ]>o tujih /epih. Pri aretovanin so našli raznih ukradenih predmetov. V stanovanju Adobbe, ki se je pa »neprostovoljne« policijske vizite z vso silo branil in policiji zoperstavljal. Volte Chiozza« in kjer je sre-disče vseh Irzaških irredentist iških demonstracij. Italijanski listi so |m>novno z vs.» resnostjo iu trepetajo Indežili >strašno« vest in vplivali na italijanske kapitaliste naj se za boga vendar požuri jo in preprečijo to, za italijanski Trst veliko sramoto. — In (»omagalo je! CH raitalijausko zavarovalno društvo »Assicurazioni Generali«, ki si je svoj velik kapital pridobila t»o veliki večini iz slovanskih žepov. — se je usmililo jokajoči h irredentisiov in jih rešilo jrro7-ne^ra strahu s lem, da je kupilo omenjeno hišo za zelo visoko ceno treh milijonov in več stotisoč kron. italijanski listi so radi tega kar iz sebe veselja, češ, preteča nevarnost, da pride centrom t iraškega mesta, naše glavno zbirališče, v slovenske roke, je odstranjena! No. itali janskim je po dolgem »trpljenjua vendar le »odleglo«, na čemur bodo gotovo imeli veliko škodo tržaški — lekarnarji. — AH najlepša na vsem lem pa je, da Slovenci niti niso mislili na oajkuo gori omenjene hiše. temveč sv je ta »strašna« misel rodila le v strahu razgretih italijanskih frlavah. — Strah je res lepa reč! — Ustanovljenje brzojavne službe s telefonskim obratom v Zametu. Dne 15. marca 1910 se je uvedla na c. kr. poštnem uradu v Zametu politični okraj Volosko brzojavna služba s telefoničnim obratom in z omejenim dnevnim službenim časom. Semenj. Dne 16. t. m. je bilo na tedenski semenj prignanih 325 konj in volov, 69 krav in telet, skupaj 394 glav. Kupčija je bila dobra pri konjih, kakor tudi pri goveji živin". Delovanje vlomilca Pavlica. Od meseca novembra m. 1. do 9. t. m. se je v Ljubljani izvršilo po kleteh 40 vlomov. Prvič je bilo vlomi jop o na Bleiweisovi cesti št. 7. & kisi nekoga bančnega uradnika; tu je bila ukradena 40 litrov držeča zapletenka vina. Nato se je tat pojavil v kleti hiše št. 13 v Levstikovi ulici; tukaj ni ničesar dobil. Začetkom decembra je bilo vlomljeno v klet ge. Lenarčiče-ve ter ukradenih 8 steklenic šampanjca, 15 steklenic vina in 5 steklenic malinovca. Pred Božičem je tat obiskal klet na Fran Josipa cesti št. 7, iz katere je odnesel železniškemu uradniku g. Cretniku do 40 litrov vina. Tudi v dveh drugih kleteh v isti hiši je tat poskušal svojo srečo. Potem se je tat spravil v kurnik pri železniški čuvajnici ob Erjavčevi cesti, odnesel je štiri kokoši. Kmalu nato je tat odnesel iz hiše g. Antona Krisperja na Bleiweisovi cesti sedem steklenic vina in živo raco. Sedem dni pozneje je vlomil v sosedni hiši v klet ter odnesel košaro z jajci, krompirem in jabolki. Nekaj pozneje se je tat zgdasil v neki drugi kleti na isti cesti ter se polastil 13 steklenic vina. Takrat je hišnik opazil okoli hiše vohuniti neko neznano žensko in nekega možkega. t!, februarja se je utihotapil v klet v »Uni-onu«. Tam je vlomil v tri kleti in odnesel vrečo lepih namiznih jabolk. Nato je tat obiskal podzemske prostore v »Ljudski posojilnici« in vlomil v 14 kleti. Dr. Šusteršiču je tat odnesel takrat 10 steklenic šampanjca, šest steklenic brinjevca in 6 steklenic vina; hišniku pa 6 steklenic brinjevca, 14 jajc, steklenico piva, pipo in nekaj perila. Tudi vrečo fižola in dežnik si je bil pripravil. Kmalu nato je bilo vlomljeno v klet kavarne »Austrija«, pa so morali tatovi oditi praznih rok. Na pustni torek so se tatovi spravili v klet v tivolskem gradu. Tam so vlomili v tri drvarnice in odnesli 20 steklenic vina iu h steklenic slivovke. Mesec potem so se tatovi oglasili v kleti trgovca g. Verbiča na Turjaškem trgu št. 1; odnesli so 19 steklenic vina. Tudi v pripravnici je bil tat vlonil v pisarno ter odnesel nekaj drobiža. Torej prav nikjer ni bilo več varnosti in policiji se je še-le po dolgem času posrečilo dobiti tička v osebi Ivana Pavlica, baš ko si je delal pri II. državni gimnaziji načrte za novo »delo«. Pavlic sicer ui hotel ničesar priznati, a ker je njegova strokovna naobrazba znana, mu je takoj policija pripisovala vse te vlome In zdaj se je izkazalo, da po vsi pravici. Po aretaciji je bilo obveščeno orožni-štvo in stražmojstra v Šiški gospoda Kopitz in Kanduš sta takoj sporazumno s policijo začela z obširnimi poizvedbami, katere so imele presenetljiv uspeh. Te poizvedbe in razne hišne preiskave so dognale, da je res Pavlic storilec vseh teh vlomov, ter da mu je bila kot najboljša pomočnica njegova lastna mati Frančiška Pavlic. 70 let stara, roj. v ljubljanski bolnišnici, pristojna v Vodice pri Kamniku, kjer sta tudi imela najeto stanovanje. Na vratih je bil svarilen napis, da med odsotnostjo stanovalcev nima tam nihče ničesar iskati. Pavlic sam se pa drugod ni brigal za noliene napise, sicer je pa prihajal v kleti samo med odsotnostjo strank. V Pavličevem stanovanju v Vodicah so našli res zanimivo zbirko. Dobili so dve zapletenki, držeči 40 in 6 litrov, več steklenic brinjevca, ruma i u slivovke, škatuljo za »havana« in »aristokratske smotke«, par zlatih uhanov, garnituro za vino s posrebrenim i robi, 4 šampanjske kozarce, nikljasto škatuljo za sladkor. 12 žepnih robcev s črkami »R. S. Z.«, obri-sače s črkama »F. S.«, 100 novih božičnih in novoletnih razglednic, črno torbico, torbo za semenj, kolač žice, novo fino preprogo, dragoceno novo baržunasto, s svilo prepleteno blazinico, staro tula-uro, bombaž, nove ga loše, 4 nove športne čepice, fine Čevlje na zadrgo, nov ci-linder-klobuk, dva nova telovnika, poltelovnik, 3 platnene rjuhe, nožno žagico, 13 ovratnikov, več cikorij, več svilnatih robcev, tarok karte, ]>ečat z imenom Fran Dolar, krtače za obleko, uro-budilko, blazinico iz belega platna, rdeče svilnate ovratnike, beležnik z napisom Blaž Rup-nik, Planina pri Rakeku, in še mnogo drugega. Našli so tudi posebno zanimivo knjigo, v katero je Pavlic vpisoval »dohodke« iu »izdatke«. Da je vse čisti dohodek, tega ni bilo v knjigi najti. Da, da, fant je bil napram sebi zelo vesten. Tudi nekaj druge korespondence se je baje našlo. Istotako je Pavlic razpečaval po Dobravi, H rasah, v Šiški, Mali vasi in drugod šampanjec, jabolka, pomaranče, razno fino žganje, havana smotke. Kot pravi kavalir je podaril v Šiški fino, s srebrom okovano palico, kukalo, šampanjec, brinjevec in slivovko. Vse to in še mnogo drugega gradiva sta orožnika nabrala proti kavalirju Pavlicu, in ko sta bila overjena, da je pri tatvinah prizadeta tudi njegova mati, sta tudi njo izsledila v Trzinu ter jo odvedla k sodišču. Is vsega sledi, da je Pavlic izvršil vse preje navedene vlome v Ljubljani in tndi bržkone kje drugod. Upati je, da se bode policija in oroftništvo tega lopova za dlje časa iznebilo, ter da bodo imele 1 juV ljanske kleti in drvarnice pred temi podzemskim »rokomavharjem« mir« Zaklalo se je v mestni klavnici od 20. februarja do 6. marca 166 volov, 17 krav, 11 bikov, 2. konja, 3&§ prašičev, 330 telet, 49 koštrunov inj 163 kozličev. Zaklane živine je bilet upeljane in sicer 10 prašičev, 64 te-let, 1 koštrun in 15 kozličev t«r 163 kilogramov mesa. S ceste. Včeraj je Pred škofijo hlapec Fran Prust z voza tako nerodno skočil, da se je na levi nogr močno poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.. — Včeraj popoldne je v Bohoričevi ulici nek kolesar zadel triletnega Raj kota Skopi na in ga pri padcu na čelu znatno telesno poškodoval. Kolesar je dosedaj neznan. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Hrvatov in 50 Macedoncov. V Heb je šlo 105, v Buehs 95, v Ino* most 90, v Meran 80, v Bruk 62, vv Beljak pa 102 Hrvata. Na West-talsko je šlo 77 Slovencev z družina* mi, na Dunaj se je odpeljalo 130, v Kočevje pa 90 Lahov. Izgubljeno. Potovka Helena Klešnikova je izgubila zavitek z* zlato zapestnico, (i. Ivana Polonšk«* va je izgubila ^rebrno žensko uro. Tudi natakarica Jerica Dilemannova je izgubila žensko, srebrno uro, katera ima na pokrovu cesarskega orla. Izkaz posredovalnice slovenske« ga trgovskega društva »Merkur« ^ Ljubljani. Sprejme se: 3 knjigovodje. 4 kontoriste, 1 skladiščnik, 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik? železuinske stroke, 3 pomočniki ma» nufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroae, 1 pomočnik galan* terijske stroke, 3 blagajničarke, U kontoristinja, 4 prodajalke, 2 učenca/ in 1 praktikant. Službe išče: - knjigovodja, 4 kontoristi, 1 potnik, laf pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 7 pomoćni ko v špecerijske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 31 kontoristinj, i blagajničarke, ti prodajalk, 2 učenca in 1 učenka. Posre* dovalniea posluje za delodajalce in člane društva, popolnoma brezplar^ no. za druge pa proti mali odškodnini. Uradne vesti. Dne 7. maja be^ pri okrajni -odniji v Cerknici dražba, zemljišča vi. št. 570 in 571 kat. obe-Cerknica. Zemljišče je cenjeno 411? kron 67 v. Najmanjši ponudek zna-ša 274 K 44 v. — Dne'7. aprila b« pri okrajni sodniji v Vel. Laščahi dražba zemljišča vi. št. 103 in 26T kat. obč. Mlaka. Zemljišče j^ cenjeno 37.070 K, pritiklina pa 1051 K. Najmanjši ]>ouudek znaša 25.414 K. Slovanski lug — Razpust hrvatskega sabora? V političnih krogih se širi vest, da bo hrvatski sabor dne 22. t. m. raz-puščen istočasno s peštanskim parlamentom. Govori se tudi, da je poveljnik ogrsko-hrvatskega domobranstva, general kavalerije Klobučar, zategadelj te dni prišel v Z*-« greh, da bo kot kraljev komisar prečrtal v saboru dekret, s katerim sr razpušča hrvatski sabor. Ker je sabor sklican jutri na zasedanje, so vse te vesti kaj malo verjetne. Ake> vlada že misli sabor razpustiti, čemu ga potem sklicuje na enodnevno* zasedanje? — Svoboda v Bosni. »Musavat«, glasilo bosanskih mohamedancev, j#i meseca oktobra priobčil članek, t* katerem se je obsojalo meščane v* Stolcu, ker so praznovali obletnieo proglasitve aneksije. Radi tega jo državno pravdništvo tožilo odgovornega urednika Alija Ralje vica in dvignilo proti njemu obtožbo radi motenja javnega miru in reda. Na to tožbo je bila te dni obravnava pred deželnim sodiščem v Sarajeva, in sodišče je obsodilo urednika Alija R a 1 j e v i č a v tri in pol mesečno ječo. Pa pravijo, da je z uvedbo ustave napočila tndi tiskovna svoboda vi Bosni! Ironija! — Slovenski trgovci v gosteh v Zagrebu. Zagrebško trgovsko društvo »Merkur« priredi 3. aprila na streljišču v Zagrebu koncert s plesnim venčkom. Te prireditve se udeleži tudi slovensko trgovsko društvo »Merkur« iz Ljubljane s popolnim svojim pevskim zborom. »Merkurje-vemu« izletu v Zagreb se pridruži tudi mnogo slovenskih trgovcev in drugega občinstva. Hrvatski listi pišejo, da bodo hrvatski trgovci svoje slovenske goste sijajno sprejeli in da bodo pri tej priliki priredili velike manifestacijo hrvatsko - slovenske vzajemnosti. — Arhitektonska razstava v Bel« gradu. Klub srbskih arhitektov je sklenil poleti prirediti v Belgradu prvo srbsko arhitektonsko razstave. Na razstavo bodo kot gostje povabljeni tndi drugi jugoslovanski arhitektu Po slovanskem svelo. — Narodna zavednost. V* Budje jovieah se je te dni doigTala t a-le afera: Is Tridenta in Levika na Ti-rolskem se je vrnil pehotni polk št. 88. V nemških rokah se nahajajoča mestna obeiuu je darovala vojakom veo hektolitrov piva iz tamkajšnji* nemške pivovarne. Pri polku ee nahajajoči Nemci so seveda to pivo radi pili, Cehi pa so pivo odklonih ter so ga raje izlili v kanal, ćei, da nemških darov ne sprejemajo ;n tudi ne pijejo neruskega piva. Vojaška oblast je radi tega uvedla preiskavo proti češkim vojakom. — Vzorna češka žena. Te dni je nastopila »Matica Znojemska < ded-ščino v znesku 25.000 K po kmetici Tereziji Milnerjevi iz Veskova pri Znojmu. Rodoljubna češka kmetica je umrla pred enim letom in znpustila svojeročn-> oporoko, v kateri je napisala te-le besede: »Ker se morajo Čehi v Znojmu težko boriti za svoj narodni obstanek, a jaz sem bila vedno zvesta hčerka svojega naroda, postavljam za glavnega dediča svojega premoženja Matico Zno-jemsko«, ki naj čisto premoženje porabi za šolske svrhe, pred vsem pa naj skrbi, da se v Znojmu ustanovi češka srednja ali meščanska šola. Prinašajoč to narodno darilo na oltar domovine, izrekam željo .naj bi ta zgled preproste tVške kmet-ke žene posnemali vsi rodoljubi.« Telefonsko m brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 17. marca. Pasi j» jutri se seja. vendar je že večina poslancev odšla domov. Zato je današnja seja jedva sklepčna. Zbornica je pričela drugo čitanje zakonske predloge proti pijanstvu. Zbornica je sklenila, naj se predloga vrm- odseku, ki to naj predela kot okvirni zakon. V spomin dr. Luegcrju- Dunaj, 17. marca. Mestni svet je sklonil, da se postavi dr. Luegerju spomenik pr**d mestno hiso. da se di zadnje njegove slike razmnožiti in da se novi mestni del na Šmelci krsti z imenom »Dr. Karel Luegerjevn mesto«. Dunajski podžupan pri fosarjm. Dunaj, 17. marca. Cesar Je danes sprejel dunajskega podžupana dr. Neumaverja. ki se mu je zahvalil »a sočutje povodom smrti župana dr. Luegerja. Smrt barona Helferta. Dunaj, 17. marca. Pogreb včeraj umrlega za>lužne?a avstrijskega državnika in člana gosposke rborni ee barona Helferta bo šele v soboto. Predsedstvo krščansko - socijalnega kluba. Dunaj. 17. marca. Kršenneko-socialni državnozborski klub je izvolil soglasno za predsednika dr. Gess-manna, za podpredsednika pa dr. FIbenhocha. Ogrska vlada pod obtožbo. Budimpešta, 17. marca. Jttstho-va stranka namerava v zadnji seji poganske zbornice staviti nujni nredlopr. da obtoži Khwn - H- -dervarvjevo ministrstvo, ker je Nebo 16 z. pop 736 0 13 6 sr. jzahod oblačno • 9. zv. 7361 80 si. jzah. • 17. 7. zj. 736 2 63 • iN I'vid gđa. drja A Kaut^kv beja šrfnega zdravnika Nj. V. kediva egiptovskega v K a hir i. Gdu. J Serravallu v Trstu. Potrjujem Vam z največjim ve seljem. da sem poslednja leta Vaše ■»Serravallovo kina vino z železom« pri na;ra l:čne;sih malokrvnostih pogosto odrejal, in kar takoj pripomnim, z najboljem uspehom. Poglavitno je šlo po!e£ blt*di*no>t' za. slučaje sekundarne a.o.vrvnoati po hudih infekcijskih borznih in po oiroški postelji. Tudi tukaj jako razširjeno ankyiostoma-ane-mijo, smo po odstranjenju parasitov s Serravallovim vinom uspešno zdravili. Vr vseh slučajih je Vaš izborni preparat hitro dosegel zbojšanje krvi m splošnega počutenja. Boiniki ta izdelek spl^h radi uživajo in so hvalili zlasti njegovo slast pospešujočo lastnost, kar se pri žele^natem preparatu ne more nikoli zadosti ceniti. Vaše S rrarallo* o kina-vino z železom se te vsled svojih dobrih lastnosti in izbornoga učinka v Egiptu hitro udomačilo in bom v pri mernih slučaj h se vedno rad oprijtmal tega sredstva V Kahiri, 15 julija 1904. Dr. A. Kaut>ky bej. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. marca: Karolina Fritz, vzgojiteljica, t% let. Kongresni trg 15. Dre 13. marca: Anton5,a Volta, zaseb-nica, 70 let, Breg 2. Dne 14. marca: Ivan Kreuzer, zasebnik, 81 let, Marije Terezije cesta 8 Dne 15 marca: Pavla Sotelšek, zaseb-nica, 51 let. Stari trg 28. V deželni bolnici: Dne 10. marca: Ivan Benvenutti, gostač 54 let Dne 11. marca: Marija Por. gostija, 69 let. — Marija Novak gostija, 65 let — Andrej Brejc, delavec, 47 let. Dne 12. marca: Andrej Jugiič, posestnik, 69 iet — Mariji Geiger, delavka, 37 1. — Ivan Kocjan, odvetniški solicirator, 33 1 Dne 13. marca: Josip Stampfelf pastir, 67 let. — Marija, Mejak, delavčeva žena, 57 )et — Anton Šusteršič, delavec, 61 let. Dne 14. marca: Josip Lipar, f jak. hlapec, 31 let. Srednja včerajšnja temperatura 9 \°, norm. 37 Padavina v 24 urah 4 5 mm. Za blagopokojnega pesnika Stanovanje i I ali 9 Mfeaal tal pritfkliaaail se Išče za takoj. Ponudbe pod „tako|" na uprav-niStvo »Slovenskega Naroda«. 988 Sprejme se takoj Izučen pek. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 961 Gospodična bo v soboto, na Sv. Jožefa dan ob 8. uri sv. maša v trnovski župni cerkvi v Ljubljani. 987 Prodajalka pGiiSfnama \mlkn u trscTieo z n»!ani& Nagon se tako) sprejme. 973 Ponudbi naj se pridene če mogoče slika. Franc Sesia, Kotnik (Gorcojsto)._ 5» Ujete si ako starih zastankov ne daste iztirjati. Poslužite se takoj opominjevalnega postopanja društva „Creditretorm" v Gradcu, Havdn-gasse 10 in zahtevajte brezplačno dopo-šiliatev prospekta št. 1303. 4276 Za pute i velegii t se dobijo razen različnih morskih rib, tudi sveti 974 renski lososi v delikatesni trgovini Ant. Stacul. Zahvala.. Naš dr*gi nepozabni ANTON MEDVED je našel mir v gomili, kjer počiva poleg svojih ljubljenih starišev, nam pa krvavi srce ob nenadomestni izgubi. V veliko tolažbo nam je vsestransko sočutje, ki ga je vsepovsod vzbudila njegova prerana smrt Našo zahvalo vsem sočutečim srcem! Najiskreneie se zahvaljujemo v prvi vrsti onim, ki so blagopokojniku lajšali zadnje trenutke: veleč, g primariju, svetniku drju. Šlajmerju, veleč, g. drju. Raznožniku in č. g. Župniku Jerebu ter oskrbniStvu Tur-jažke graščine za okrasitev mrtvaške sobe. Najsrčnejša zahvala blagim turjaškim Župljanom, ondotnemu slavnemu šolskemu vodstvu, d-Ije mestnemu župniku šentjakopskemu preč. g. Ivanu Barletu in č. gg. duh. tovarišem njegovim, predsedniku »Slovenske Matice« veleč. g. driu. Ilešiču, slavnima pevskima društvoma »Slavcu« in ->Ljublj. Zvonu«, Ljubljančanom, ki so v tolikem številu spremili pokojnika skozi mesto, potem veleslavnemu c kr. okr. glavarstvu v Kamniku, zastopniku dež. odbora preč. g drju. E. Lampetu, veleč. g. mestnemu županu drju. Krautu, preč. gosp. dekanu I. Lavrenčiču in č gg. duh. tovarišem njegovim, slavnima vodstvoma obeh kamniškihšol, prečeg, govorniku ob gomili g. Fr. Finžgarju, slavnim društvom »Čitalnica«, *Lira«, »Sokol« Gasilnemu društvu, „Orel" in mestni kamniški zodbi, p. n. kamniškim meščanom, darovalcem vencev in šopkovi — prav posebno zahvalo izrekamo naposled vsem, ki so skrajno požrtvovalno delovali za to, da se je mogel pogreb dragega rajnika tako sijajno izvršiti, Imenoma veleč, gospe dr. Krautovi, gospodoma bratoma Bergantoma in drugim Zahvalno se spominjamo državne železnice, ki je omogočila povratek Ljublja čanom z večernim vlakom, in prvega slov. pogrebnega zavoda Rojina-Turkovega. Bog povrni tisočero vsem, ki so dali trpinu Antonu Medvedu zadnje dokaze ljubezni. 97i tatatarfl MtalL na oli pa gospodje na hrano SO sprejmejo. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 928 Za ?efjo žganiarnico in tvornico likerje? se sprejme takoj že uveden spreten .*. potovalec za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko. Vprašanja je poslati pod šifro „B. B. 4000", poštno leteče, Lesce, Oorenjsko. 873 ki je zmožna in ima veselje voditi popolnoma samostojno neko že već let dobro vpeljano 984 trgovino s konfekcijskim in drugim blagom v Ljubljani, ter je vešča obeh deželnih jezikov in enostavnega knjigovodstva se tiče za takoj ali pozneje. Pnjroji 7.elo ugodni. Plača, polovica oisioga dobička. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. vešča obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi z večletno prakso v špecerijski trgovini, 20—24 let stara, z dobrimi spričevali 972 se sprejme kot posloTodKinia v fino špecerijsko imovine. I Plača in pogoji po dogovoru. Vstop ; takoj ali 15. aprila. — Ponudbe na postni predal št 121, LJubljana. V najem se da s L aprilo splošno znana Gostilna je dobro vpeljana in ima poleg tudi nekaj zemljišča in gospodarsko poslopje. — Ker je hiša v neposredni bližini tovarne, je promet ?elo vehk. Pogoji so ugr dni. — Ponudniki naj se izvolijo obrniti na 06SSOYO pivovarno V GČSSU ali na njeno založništvo na Jesenicah. 931 3E Kmetovalci, pozor Alojzij Korsika semenska trgovina v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5, naznanjam, da mi je ravnokar došla 911 travne mešanice sestavljam sam po navodilu lista „Kmetovalec". Nadalje tudi krmilna pesa, rdeča In rumena, nemška detelja lucerna, domača In štajerska, vsa preizkušena in v plombiranih vrečah, zanesljivo brez predalice. Potem veliko množino čebuljčka za posaditi in veliko drugega krmilnega in zelenjadnega semena. Bsar Radi velike množine znatno znižane cene! Izvleček iz glavnega cenika se na frankirano zahtevanje dobi poštnine prosto 3E J L Št. 128 pr. 966 Razpis slnžbe. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje vsled sklep? občinskega sveta z dne 8. t. m. službo magistralnega konceptnega praktikanta z letnim adjutom B 1200 ter pravico do napredovanja po obstoječih določilih Službo bode nastopiti dne 1« Julija 1910. Posebne zahteve za podelitev te službe so: 1. ) dovršene pravno- in državnoznaske Študije in z dobrim vspehom pre- biti trije teoretični državni izpiti; 2. ) e dobrim vspehom napravljeni praktični izpit za politično poslovanje. Izjemoma se smejo pa tudi prosilci z dovršenimi juridičntmi študijami in dvema državnima izpitoma vzprejeti pod tem pogojem za konceptne praktikante, če se v teku enega leta izkažejo, da so z dobrim vspehom prebili tretji državni izpit. Takt prosilci se zaprtsežejo še le potem, ko zadoste temu pogoju; ob svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost (§ 30.) V teku dveh let po dnevu zaprisege mora za konceptno službovanje TSprejeti uradnik z vspehom napraviti praktični politični izpit, sicer se ga, če mu občinski svet ne dovoli daljšega roka, lahko odpusti iz mestne službe. Pred vspešnim praktičnim političnim izpitom napredovanje v konceptn službi nikakor ni dopustno. Izjeme od zgoraj omenjenih določb so dopuščene glede takih služb, katere zahtevajo druge posebne strokovnjaške izvedenosti in za katere se tudi v državni službi ne zahteva sposobnost za politično poslovanje (§ 29. odst. 2. obč. f.) Z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje MT de 30. aprila 1910 -fjg pri predsedstvu mestnega magistrata. nI magistrat IJnbljaiuki, doc 12. marca 1910. Župan: Itetti Hrlkar. 3 3935 5809 38 33