Še. 44. v Trstu, v sredo 3. junija 1885. Tečaj X ^J EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko f __iT t«Mitl j« Mil _ »EDINOST« izhaja 2 krat na teden v«ako sredo ln ««l>ot* o poludne. Cena za vse ; V«i doviti pošiljajo Uredništvu »vla Torre.ite« »Nuova Tipografia v*ak mora biti leto je €> pld., za polu leta 3 gld.. za četrt leta \ gld. CIO kr. — Posamezne Številke se t frankiran. K -piši D'ez posenne vrodnoatl se ne vračajo. — Inserati (razne vrste nazua- doblvajo nri onravništvu in v trafikah v Tritu po S kr., v Sorlol in v Ajdovščini do Ć nila in poslanice! se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi Cfc kr. — S'aroćhtnt, reklamacije in ine«rate prejema Opravniltvo, vit Torreate, »Nova tiskarna*. S črkami »e plačuje za vsako b«B« — Trebče : Jok. Štrukelj, Čuk Ant. Pandur, Kralj Valent., Kralj Ant starešina. — Gropada : Anton Vidau, Miha Kale, Gergič Jernej, Mužina Luka, Jožef Milkovič. — Sv. Križ: Kristjan Košuta, Štefan Sirk, Martin Košuta, Matija Košuta, Janez Zerjal, Janez Furlan, Anton Tence, Kristjan Košuta, II, Ant Košuta, Gašper Tence, Jakop Sedmak, Jožef Tence, Miha Košuta, Franc Košuta, jVidr Muganja, Fr. Sedmak, Janez Sirk, Lovro Tence, Martin Košuta II. Janez Košuta, Jožef Košuta II. Martin Sulčič, Jožef Trčak, Matija Sulčič, Janez Stefančič, Ant. Košuta II. Miha Zerjal, Štefan Sedmak, Jožef Koš »ta 194, Jernej Kralj, Jožef Tence 79. — Prošek : Ivan Godina, Kristjan Lukša, Fr. Milič, Jakop Zaharija, Andrej Versa, Ant. Briščik, Silvester Ukmar. — Kontovelj: Andrej Uerlanc, Anton Stoka, Miha Stare, Simon Prašel, Jakob Stoka, Jožef Stare. Odbor polit, društva »Kdinotft«. Naši okoličani in Cikorija. Slovan, mora priti na dan, takšen vsklik se sliši dan danes po vseh vaseh naše okolice, kaj pa romenjajo ti shodi po vsej okolici; danes tukaj jutri tam, povsodi ne slišife drugo, nego pogovore o boju, koji se Dum bliža. Ustanavljajo se razna društva-napravijajo se odbori, volijo sečetovodji, Iti sploh vse, kar je živega, pripravlja se un delo, kakor vojaki na vojno. Ako prideš v katero vas v okolici, doni ti slovenska pesem, uko greš v drugo, prav takč, povsodi se sliši vfiklik: Neudajmo sel in zmaca mora hiti naša! Srce mi je od radosti poskakovalo, ko sem te dni imel priliko obiskati skoraj vse vasi Tržaške okolice, videl sem, kako se to ubogo ljudstvo, zatirano od svojih sovražnikov, zmiraj bolj zbuja in vojskuje, da povzigne svoj zatirani jezik. Veliko novih druStev sem opazil po okolici od minolega leta, in največ pevskih, iu res je, da s petjem naš narod vstaja in napreduje, kakor naluftčje Bog ustvaril našim okoličanom grla za petje, da z njim povzdigujejo narodni čut. blažijo srca in opominjajo k zavednosti. Res to je Se edino veselje za nas okoličane. Ali malo kde je veselje tako dolgo, da ne bi prišla tudi žalost, ali pa jeza vmes; in prav tako je tudi pri nas Slovencih v TržaŠkej okolici. Človeka, kojemu srce količkaj za svoj narod bije, kar neka mrzlica po žilah pretrese, kako pa bi ga ne mogla, ker vidi, kako neka farizejska »Cikorjao na vse kriplje in zvijače ljudi lovi In pod kupuje, da bi nam moža, kojl se na vse moči za nas poteza, iz mestnega in državnega zbora vrgla. »Strela udri iz višine Izdajalca domovine«, tako kličem jaz vsem onim izdajalcem, kojl so se prodali na lažnjive obete tej nesrečnej Cikorjt, onim se mota na Čelo za pisati: Izdajica svojega naroda in svoje domovine, iu še celo svojemu vladarju. Človek, koji sam sebe Izda, on nI vreden, da ga zemlja nosi, in ni vreden da ga nebeško solncd obsije. Človek, kojl je izdajalec, še slabši je od tatov, sleparjev o<;leduhov, itd. Izdajalec se mora imenovati ubijalec. Kako plačilo pa vdobć izdajalci ? imamo izgled iz sv. pismu. Obžalujem pa, da so mej našim narodom tudi taki izdajalci, koji so se prodali našemu sovražniku, kojl bi nas rad vse pod svoje peruti spravil, in potem ravnal z nami, kakor z sužnji. Bog vas kaznuj vse take očete, koji svoje lastne sinove prodajate in izdajate tujim pritepencem in našim neprijateljem, koji sovražijo nas, naš jezik, in §e celo nafio sv. vero. Oni se nam kažejo kakor pobeljene stene, ki so znotraj črne. Prav taki so oni gospodje. kojl se nam kažejo dobrotlji"! le s priliznjenimi jeziki, iu to le zdaj ob času volitve. Ali njih srca hrepene le po tujem kraljestvu onkraj luže, nam se pa kažejo, da so pravi Avstrijci. — Kaj ? Avstrijci I očetje, kojih sinovi so ob Času vojne v Bosni In Hrcegovinl pobegnoli v tuje kraljestvo, ti se hočejo tukaj ponašati kot pravi Avstrijci? Ali ni to očitna laž in sleparija t ln ti gospodje nam hočejo še v glavo vcepiti, da ta Cikorja bode v našo korist. In ako bi tudi to vse res bilo; zakaj pa Cikorja ne vabi v društvo naših prvakov, naroda iz vasi in okolice, zakaj le Cikorja ude po žganjarijah lovi, in Še plačuje, da se v vanjo vpišejo ? ako bi bilo to društvo pošteno, gotovo ne bi bilo treba ljudem plačevati za šnops In vino. ker vsak bi prostovoljno pristopil, kakor pristopi k drugim društvom. In ako bi bilo to društvo pravično, ne bi ljudi kupovalo, in jih po okolici pošiljalo pretepe in nerede deUt ia mirno ljudstvo dražit. Uže pri koreniki je pokazala Cikorja sovraštvo še mej dvema bratoma, ali je to konkordja? potem pa si še upajo Judeži po okolici rogoviliti.t" da bode Cikorja skrbeli za omiko in izobraževanje okoli-čanskega in mestnega ljudstva! — Vidite, pretepe, nerede, pijančevanje, proklinjanje in druge grde reči seje mej nami ta žalostna Diskordja. Torej to je izobraževanje In omika, s kojo misli Cikorja nas k sebi privabiti? Pač lep izgledi Potem pa si še upajo neki Šuopca žejni Cikorjaši po EDINOST okolici rogoviliti namreč, da pri Cikorji je samo prva gospoda, in da pri slovenskih društvih 30 sami privandraui Kranjci. itd. Oj ti prealepelo človeče, k nam pridi, pa poglej, kdo je predsednik prvega ulo-veoskega političnega društva »Edinost« v Trstu? Ali je kak vandrovec? ali ni on od nas mnogo spoštovani gospod Ivan Nabergoj? ali ni on pravi domačin, Tria* čan in pravi Avstrijec, in gotovo bolje nego predsednik Vaše Cikorje ? In vi Di-skordjaši, vprašam vas, k Jo pa smo mi ? ali nismo pravi domačini okoličani ? in so li res mej nami živeči naši bratja Slovenci vitndrovci, kakor jih Cikorja Imenuje? Ne, oni so možaki, k« j i mi spoštujemo, in koji se tu, da pokažemo tudi mi našim nasprotnikom, da nismo mi njili sužnji, ali kakor nas oni imenu* jejo »šćavi«, ampak da smo mi tukaj doma, in tukaj gospodarji. Mi plačujemo davk1, zatorej imamo tudi pravico, da tirjamo svoje svete pravice. In ako tirjamo in zahtevamo, ne zahtevamo nič njihovega. Okoličani, ne dajte se premoliti nasprotnikom, ne prodajajte svoje krvi priliznencem za par okroglih, da vas ne bodo vaši otroci, ko bode vas uže črna zemlja krila, kleli, da ste jih izdali in zapili, ne dajte se ujeti ua limanice Garibaldijeye, ampak pokažite, da »Hrast se oma|a in hrib, zvestoba Slovenca ne gane. Naprej! volimo vsi našega poslanca Janeza, poštenega Na-bergoja, ki skrb za nas ima, Hrabroslav Ražmovič. Politični pregled. Notranje dežele. Drzavno\borske volitvs so bile zadnji ponedelek na Dunaji, potem v mestih na Dolenje in Gorenje Avstrijskem, na Sol-nograškem in v Bukovini in v kmetskih občinah na Češkem. Na Dunaji so bili izvoljeni v drugem, tretjem in Črtam okraji dozdanji poslanci Suess Sommaruga in Matsoheko; v petem in seoinein okraji sta zmagala demokrata Lueger in Kreu-tzig, v šestem okruji antisemit Pattai in v devetem liberalec Wrabez zoper dosedanje poslance Steudel, Wiesenburg, Neu-ber in Loblicb; v osmem okraji je zmagal znani poštenjak demokrat Kronawetter in propal dosedanji poslanec Strourzb. V prvem okraji so bili izvoljeni Herbst, Kopp, Waitloff in Jaques. — Levičarji so zgubili na Dunaji 4 in zunaj Dunaja na Dolenje Avstrijskem 2 poslanca. — V drugih krajih so bili večidel izvoljeni prejšnji poslanci. Tudi v kmečkih občinah Da Češkem so bili večinoma izvoljeni prejšnji poslanci, le dva nemška okraja sta izvolila na me6to prejšnjih nemško-lihe-ralnib poslancev, nemško-narodna kandidata; en okraj je izvolil kandidata gospodarske stranka; Herbst pa je v obeh okraji h, v TeČnu in Prahticu, propal. V gosposko ibornico bode 8 do 10 novih udov izvoljenih 6e predno se skliče novi državni zbor; mej izvoljenimi bosta dva prejšnja ministra. V nanje dežele. V sanititnej konferenci v Rimu je 30. maja tehniška komisija z 18 glasovi proti dvema zavrgla augleŠki predlog, po kate- rem naj ne bi se preiskaval« angl-ške trgovinske in poštne ladije, ki plujejo skoz sueški kanal, pa ne ne dotikajo bregov. Temu naspioti pa je komisija sprejela z 16 glasovi proti o predlog ruskih, nemških in bolandtkih poslancev, po katerem se zaukazuje preiskovanje vseh 1 adij iz okuženih luk Rudežega morja. Konferenca sama je sprejela z 16 glasovi proti 2 (k poslanci niso glasovali) predlog, po katerem se imajo ladije, ki v Rudečem morji ne izkrcujejo popotnikov, poivračiti le enemu preiskovanji v SUecu; potem z 17 glasovi proti 1 (4 poslanci zopet niso gia> sovali) predlog, po katerem se imajo ladije, ki imajo na krovu popotnike za luke Ru-dečega morja, podvračati dvojnemu preiskovanju v dveh lukab; nazadnje z 18 proti 2 glasoma (2 poslanca nista glasovala) predlog, da se mo;ajo popotniki okuženih ladij izkrcavati, od drugih ljudi ločiti in nadzorovati. To nadzorovanje je bilo s 13 glasovi proti 0 določeno na 5 dni. O ungleiko-ruskem ražporu imamo te le vesti: Iz Londona se 129. maja poroča, da so se poravnale glavne nrvskrižnosti. in da se razpor poprej poravna, nego se je mislilo. — 30. maja potrjujejo »Daily News» to vest, da je 29. maja dospevši ruski odgovor jako ugoden, ker pritrjuje angleškim zahtevam iu sprejema predloge glede meje. Maručak, Zulfikar ostaneta avfganska, glavne črte pa se konečno določijo. Rasprave se od obeh strani vrŠe jako pri|azno in pomirljivo. Poslanci obeh vlad .«e te dni napotijo na mesto, da meje konečno in stalno določijo. Po zadnjih poročilih navskrižje mej Angleško in Rusko še ni poravnano in poroča se, da ste obe vladi za razsodbo naprosili nanskega kralja, ki je ta posel rad prevzel. Nemi ko brodovje, poslano zoper Zanzi-barskega Sultana, ima 44 kanonov in 1200 mož. DOPISI. Iz IV. volilnega okraja. V nedeljo 7. t. m. pokažejo pri volitvah okoličani i ž njimi naši patriotični Italijani, da se ne daj6 prodati od neke malovredne stranke, koja napenja vse tnoči, da bi zmagala z svojim »dolgim črnim« kandidatom. Stranka ta, katera se je rodila iz slin, katere so izpustili magistralni uradniki (vsake baže) nad vrlim delovanjem društva »Edinosti«, — stranka ta napenja vse sile, da zmaga z svojim dolginom. In res! silovito se dela od strani magistrat nih organov za imenovano stranko (društvo) i proti našemu društvu »Edinosti«. Delovanje nekaterih okobčaoskih capovil preseza uže vse meje. Naj mi bode tukaj le v Barkovijanskem glasoviiem capoviii dovoljeno govoriti. Ta mož se je začel v politične zadeve, katere umeje kakor Turek pridigo, prav čudno mešati. Ko je zadnje dni po Karkoli »marširal«, zapazil je pred nekaterimi hišami majhne slovenske zastavice, katere so sami otroci naredili ter jih »aaroi« razobesili. V svojej irredentar-skej togoti je pričel capovilla na uboge otroke kričati ter ukazat jim majhne siov. zastavice odstraniti. Mi okoličani dobro vemo, da ko bi one nedolžne zastavice bile Talijanske trikolore — dobro vemo, da bi capovila pred nje padel ter jih molil kakor Turek luno. O Barkovijanskem capoviii se sliši i ta-1« vest.— Ob cesti pred Barkovljansko cerkvijo stoji uže nad 10 let majhen leseni »kažot«, v katerem hrani neki pošteni Barkovljanski ribič svoje mreže. V vseh 10 (ali več) letib, odkar oni »kažot« stoji, ni se radi njega nobena nesreča zgodila, i ni se radi njega niti »noben osel splašil. Ker pa capovila ve, da se oni pošteni ribič ne da prodati (posenno zdaj ob času volitevj, ukazal mu je, naj oni kažot nemudoma odstrani. Omenjeni ribič je šel na to z »odkrito glavo« ponižno prosit capovilo, riaj mu pusti imenovani kažot še nadalje na mestu. A kij mislite, dragi čitatelji, kako se je capovila izrazil proti ubozemu poštenemu ribiču? — Spodil ga je na najbolj surov način ter mu pretil celd, da ga pretepa. Nismo si nikdar mislili, da si »Istrski Cič« toliko upa v poštenej naŠej vasi. Neki drugi Barkovljanski ribič je stal n*ki večer na prostoru pred Barkovljansko luko ter menda svojo mrežo stražil. Ko ga je pa capovila zagledal i v njem spoznal poštenega moža, kateri se ne da prodati za glažek žganja Iz njegove botege, ukazal mu je, naj se nemudoma pobere spat, ker je uže pozna ura. Pošteni ribič mu je sicer ugovarjal, naposled ga je pa slušal, kajti capovila bi ga bil ukazal morebiti radi tega v svojej nespameti celo aretirati! . . . Ako kateri mladenič pozno po Barkovljah poje. ukaže ga capovila iandarjeui koj ugrabiti. Vso* t hoto 30. m. m. peli so tržaški »kanotirji« (sjotovo ne oni društva »Avstrije« pred Barkovljansko luko do dveh zjutraj ter motili uboge Barkovljannke trudne ribiče v spanju. Tem pa ni capovila ukazal molčati. Omeniti mi je tudi, da so bili rlmči jako nevoljni ter tožili nad »Barkovljansko pravico«. Ker liže o »kanotirjih govorim, omeniti moram, da »irredentar?ko društvo Črinastica« priredi do tri izlete v tednu po morju v Barkov]|e. Omeniti moram, d i ]e godba omenjenega društva pred par leti v Birkovljah godla Garibaldijev marš! Udje »Ginastiche« pa so očitno kričali •Evviva V Italija«. Reč ta se labko s pričami dokaže. Magistrat pa ni nikoli ime novanih izletov prepovedal. Prepovedal je pa Sokolov izlet v Križ ter prepovedal »cesarsko himno« gosti. In radi te^a moramo očitno svobodnim glasom reči: »Tržaški magistrat je gnjezdo Lahonstva ter je zavod, kojemu so »avstrijski Čuti« deveta brina. Stvar ta je skoraj nezaslišana, a popolnoma istinita i moralo bi se o njej v prih. državnem zboru odločno govoriti. Otl HX» Ivana V l.dan junija. Ko smo ustanovili pred 7 meseci pevsko društvo »Zora«, nam ni niti na misel prišlo, da bode kedaj to lepo društvo predmet Cikorjašev, odpadnikov in naj zanikarnejših ljudi. Mi niti odgovarjali ne bi tem žganjarjem, aii ker njihovo početje presega vse meje dostojnosti, zato smo primorani prijeti pero v roko in dati tem ostu lnežem nekoliko zaušnic. Naše društvo ima jako blag namen, namreč pospeševati slovansko narodno, umetno in cerkveno petje. Odkar to društvo obstoji, nismo se še izneverili našemu namenu in tudi ne prestopili postavne meje, ker ko bi bili to ftorili, razpustile bi bile gotovo više oblasti naš« društvo, ali ker obstoji naSe društvo iz poštenih, krepkih narodnjakov, mej katerimi ne nahajaš izdajalcev, zato se pa ta ostudna od vsega sveta pozabljena Cikorija zaletava v »ase obče čislano društvo. Kder se ti Izmečki človeštva zbero, vselej in povsod proklinjajo nafie blago društvo, društvo, ki je k zavednosti našega naroda v tržaškej okolici mnogo pripomoglo. Oni kličejo vse strele in vse vrage na nas, da bi nas pokončali in da bi jim bilo mogoče, skopali bi nam grob, ter vse pogreznoli vanj. Ali mi se vseh teh groženj ne bojimo in ne plašimo. Javno pa tu izrekamo: ako bode Še kak Cikorjaš nespodobno govoril o našem vrlem društvu, bodemo ga pred sodnijo spodobnosti učili. Naša čast in naše moštvo zahtevati, da ne pustimo slabih govoric o nas, ker do sedaj so se trošile laži o nas okoli, ali sedaj hočemo imeti mir. Prav naše društvo je narod toliko vzbudilo v naŠej okolici, da se je z vsemi silami postavil nasproti Cikoriji, ki je hotela irredentarstvo sejati po našem polji / Proti nijednemu društvu se Cikorija toliko ne Šopiri, kakor proti »Zori«. Vsaj ja več druzih društev v okolic', ki imajo enak namen, ko naše. Ali Verzota je toliko brusil jezik, da je še celo mirne ljudi razkačll proti nam. Narod naš je pa spre videl, da je naše društvo pošteno in da treba da obstoji, zato ima pa danes »Zora« še enkrat toliko udov kukor vsa Cikorija. Hoteli ste nas blamirati pred svetom, ali opekli Rte se in sramota je dosegla vas same. Cikorija je tudi mej posamezne druž>ne zasejala nemir, v več hišah ne pogleda oče sina in Žena zopet moža ne, ker so si nasprotni radi Cikorija. Koliko kletev je už* prišlo in koliko treh i se še «tori, predno bode konre temu gnojišču. Od Cikorjašev žene niti možem pisati ne-čejo, ko so si šli po svetu kruha iskat, in izpovedati so se morali pred njimi, da niso bili in nikoli ne bodo CikorjaŠi. Vrle žene, da bi jih naša okolica imela dosti I Prokleto ste se zmotili, če ste imeli nas okoličane za tako bedaste? Vi ste učeni (!) in modri 1?), ali malo vam je zmanjkalo pameti, ker ste delali račun brez krčmurja. Vam odpadnikom pa izrekamo tu javno zaničevanje, ker naj se nikar ne vesele Cikorjaši, da nas bode konec. Predno bode zopet polna luna sijala, ne bode ni duba ni sluha od Cikorje. mej tein ko nafia »Zora« še mnogo veselih Časov in dosti slave užij \ Od 3 metre dolzega, črnega Poldeta do zadnjega Ci-korjaša Skabarja in pajdaše* z Grete z mengiŠkim klobasarjem Bokalniem in lačno Verzoto ne pričakujemo n kakega spoštovanja, ker vemo, da so ti ljudje suroveji, nego divja zver. Mi podpisani okoličani pa iz srca Želimo našej ljubeznivej »Zori«, da bi se krepko razvijala na čast naše okolice in vseh Slovanov v Trstu. »Zora!« trdno stoj in ne boj se sovraga, ker za teboj je više okoličanov o i sv. Ivana. Rodoljubni okoličani. 12 Treblč 30. maju. Prišel je čas, katerega smo željno pričakovali. V Ljubljani sta se dne 28. maja blagoslovila in Krstil« naša dva nova zvonova; ob 8. uri je prišel visoko čestitljri ljubljanski škof 7. dvema duhovnikoma in štirimi dijakoni v Samasovo livarno in začela sta prvikrat zvoniti nafia zvonova visokemu gospodu, potem so se začeli duhovni obredi in so trajali nad eno uro, ko je pa dovršil visoko čestitljivi gospod škof svoje opravilo, zopet sta zajela pozdravljati višjega pastirja naša nova zvonova in ko je bilo vse dovršeno, vrnoli smo se še tisti dan z veselim srcem kakor priče blagoslova proti Trstu, da naznanimo veselo novico lepo ubranih zvonov tvojim sosedom. Ko je pa napočil dan prihoda zvonov, to je 30. maja, preeej zjutraj se je »ačelo ljudstvo zbirati in d rug druzega popraševati, kdaj poj demo sprejet zvone. Ko se jim je odločeni Čas naznanil, vzdignola se je vsa mladina obojega spola v prazničnej obleki z veseljem proti Sežani. Ko dospo do omenjenega kraja in zvone ovenčajo, začeli so se v redu pomikati proti Opčiuam. Ko se prl-hližtjo Fernetiču, tamkej jih je sprejela Openska godba in smo so tako slovesno pomikali proti Treblču, od vseh krajev je ljudstvo k nam hitelo in oi velikega veselja se je marsikako oko zmočilo. Na. meji mej Banami in Trebči j*» čakala obilna množica ljudstva, ua čelu jej je bil čestiti gospod duhoven in gospod učitelj z Šolsko mladino in s pevci. Ko se je približalo spremstvo zvonov, ni se moglo zdržui, da ne bi nas s živioklici pozdravilo in potem smo se vsi združili to skupno pomikali mej petjem in godbo proti cerkvi in ko smo dospeli v cerkev, dovršena je bila slovesnost s zahvalno pesmijo in blagoslovom. Tudi meni je src« od veselja utripalo in roka se mi je tresla, da sem komaj površno to slavnost popisal. Kaj več o tem prihodnjič. Valentin Kralj, vaški župan. Is Šmarja pri Kopri. Poročati moramo dragim bralcem, da »čitalnica« v Smarji priredi veselico na 21. junija radi tega, ker so namenili, da napravijo veselico s cerkovoo slovestnostjo v Kubedu na 28. junija. Tedaj složni bodimo, saj sloga moč rodi! Pustimo vsakemu svoje, Slovenec je (brat) Slovencu brat t Nedavno in sicer na 19. aprila smo vsadiii to narodno cvetko ▼ našo vas. Prav lepo cvete in poganja kakor nežna vrtnica v rablej pomladansktj zemljici. Tudi ima moči, katere jej prilivajo, da bi se le ne naveličale I Radi bi jo zadušili neprijetni vetriči, ki večkrat pripihljajo od naspretue strani, da bi zatrli Še mlado in nežno koreniko. A dragi, trdni bodimo in bojujmo se s takimi vetri, kakor se bojuje veslar sredi planega morja, kadar mu preti nevarnost. A ko zagleda v daljini breg, srce se mu ohrabri in z največjo hrabrostjo premaga vetrove. Ted»j tudi mi bodimo čvrsti in uprimo se nasprotnikom naše čitalnice. No bodimo omahljivi kakor trp, katerega sleherna sapica podere. Bojujmo se, dokler teče v naših žilah čila slovenska krv in branimo rniii svoj narod! Pri vsakem delovanji je začetek silno težaven, a konec slaven I Tudi našej cvetici so začetkom neprijetne sapic-s naproti pihljale in jo nekaj časa ovirale. A navdušili so se vaš-čanje in začeli delovati z vsemi močmi. Dospeli smo tudi mi Sraarci v kratkem času do tega, da se pokažemo pred slavnim občinstvom in napravimo prvo narodno veselico. Vsak rodoljub mora bit! vesel, ako vidi, kako napreduje narod tudi v Istri, kder je hotel nekdaj prevzetni Libon gospodovati, da bi si slovensko in hrvatsko Istro prisvojil in poitalijančil. Žalibog, da so še po nekaterih krajih taki možaki, kateri ne vedo, da se jim Lahi navidezno prilizujejo, v srcu pa jih sovražijo. Pa tudi njim se odpro Sčasoma oči in sprevidijo, da je bil njih prijatelj le ponižni Slovenec, ne pa ničemurui Lah. Saj mora biti človek vesel, ko vidi, kako se polagoma svet izobražuje in bliža stopinji omike in blagostanji. Konečno izrekamo Željo in ob enem hvaležnost, ako nas pri našej veselici počestiti z svojim pohodom slavni društvi tržaški »Sokol« in »Zora«. Sprejeti bodo z največjo radostjo, kakor je takim rodoljubom spodobno. Vsem drugim rodoljubom pa z veseljem in navdušenjem kliče odbor na snidenje 21. dan junija 1885. pri veselici v Smarji pri Kopri, koja se začne točno ob 7. uri zvečer s tem le sporedom: 1. Cesarska himna, godba. 2. Pozdrav. 3. Slovenca dom zbor, Hrab. Volarič. 4. Ljudmili deklamacija, M. Vilhar. 5. Jaz nisem Taljanka, godba. 6. Slava Slovencem zbor Ant. Hajdrih. 7. U boj, godba. 8. Iskrica domorodna, zbor. 9. Svojeglav-neži. igra. 10. Naprej, godba. 11. Srečkanje na 2 dobitka. 19. Po jednej uri počitka ples. Vstopnina k besedi 20 novč. Vstopnina k piesu 40 novč. Srečke po 10 novč. K obilnej udeležbi uljudno vabi: ODBOB. Iz Podffradskega okraja 31. maja. Predvčeranjim sem se peljal po poslu do Bazovice In nazaj. Krasno jutro tja, hladna, svitla noč nazaj, to bi bil pravi pomladanski užitek. Ali mesto tega pretresal se mi je drob, da je bilo joj in zraven sem použil cestnega prahu toliko, da ga ne želim več. Da, lepo se za nas sk>bi. Pritožili smo se po zimi, ko je »vitez snežnega pluga« sneg peglal. Naša pritožba takrat ni bila brezuspešna. Iz Trsta je bil došel g. nadinieuer in imel dobro voljo, pomagati. A prehitel ga je veter, kateremu pravijo, da je »širok« In prihranil državi mnogo novca, katerega ■DIH08T bi bio t-eba, da se popravi ona neumnost. A namesto da bi se naš »plužni vitez* vsaj po onem si|ajnem uspehu nekoliko potrudil za cesto, rojerou vse druge muhe £o glavi. Ali ga ni doma po teden ali dva. er gre na Kras »trasirat« (!) alt pa nevednim kmetom meri, kakor map i k.iže*), ali se raduje svojega visocega dostojanstva kot »figurani-prezident« naše Ciko rije, ali posluje kot stavbeni mojster. Pri tem pa je cesta od Tubelj Bem večjidel posuta zdaj, ko so nastopila suha vremena in se uruŠa umika izpod kola. ali se iz nje, kolikor se je utare, dela prah. Drugod posipljejo ceste jeseni iu po zimi, ko je dovolj mokrote, ali kdor ve poboljšati snežni plug, mora tuli v tem obziru kaj novega uvesti in cesto posipati maja iu junija meseca l Ne le da je tako bezumno ravnanje v veliko škodo davkoplačevalcem, katerih davki se na tak način uporabljajo za narejanje nadležnega prahu, nego pri tem trpimo vsi, posebno pa vozniki težkih vozov in ne manje tudi žival, ki se mora v hudej vročini mučiti po gruši in prahu zato, ker imamo modrega in skrbnega cestnega »šlibarja«. Kako smo uže po zimi rekli? Da mora biti za »Ctče> vse dobro, tedaj tudi sluge, ki se drugod porabiti ne dajo. Domač© in razne vesti. Volilcem ! Paziti je, da vsak vo-lileo zapiše pr.iv ime: Ivan Nabergoj ali pa Oievanni Nabergoj. Vsak volilec naj nese sam volilni listek in poverjenico (katero zadnjo podpisano nazaj dobi za slučaj, ko bi se morala volitev ponoviti) v volilni lokal in naj volilni list izroči komisiji. Volilci, katerih priimki se začenjajo s črko A, B, G, D, E, P, G, bodo volili v novej mestnej šoli Via Nuova N. 22. (blizo trga Gadola). volilci, katerih priimki se začenjajo z H, J, ,K, L, M, N, O, P, Q. bodo volili v mestnej telovadnici Via Valle, (poleg bolj poznane ulice Brandi). volilci. katerih primiki se začenjajo z R. S. T. U. V. W. Z. bodo volili v mestnej Ijudskej Soli v ulici Ferriera (poleg trga Barriera vecehia). Tisti volilci. kateri ne nobe do sobote zjutraj, to je 6. t. m. poverjenice in volilnega lista, morajo iti 8ami po njega na magistrat najdalje do sobote 2. ure popoiudnć. Keaor to zamudi, ne bo mogel voliti. Našim volilcem priporočamo mirno vedenje tudi za slučaj, ko bi jih Cikorjaši provocirali. Prodanca zaničujte, ali ne primite ga z rokami! Komur ni kaj razumljivo. ali jasno, naj pride v naše uredništvo, katero mu vsako stvar rado razjasni. Pri držav it ozborskej voliti! V drugoj »kupini, ki se je vršila 1 t. m. Oidaloje izmej 2649 volilcev 1164 glasovnice. Oj teh 1164 glasovnic je bno 106 bahh, ali iredentarskih, 43 neveljavnih, 4 glasove je dobil Mauroner. 4 Nabergoj, 3 Signora Burgstaller in 1004 Josip pl. Burgstaller, ki je tedaj Izvoljen. Drž«viioKbor»ke volitve v inestln nu Kranjskem s> bile včeraj, i/, volje ni so: grof Hohen\vart z 41o od 463 glasov; dr. Jo3lp Poklukar z 363 od 370 glasov. V dolenjskih meslih so bili trije kandiaatje in sicer je dobi! dr. Sukije 288, grof Margheri 196 in -lr. VVuizbach 1U4 jlasove, treba toiaj ožje volitve mej bu*]jejem in Margherijem, ki bode v petek. Slovencem pravični Kali Jam .so v Trstu sestavili po-eben o.ibor Zi mestne voiilce III. volilne skupine, kateri je te dni Izdal jako lep volilni oklic na mestne voiilce podpisan po 50 jako uplivnib meščanih volilcih III. volilne skupine, priporočev..ja najtopljejše meščanom, da velijo g. Ivana Nabergoja. Zbor centralnega volilnega odbora za III. volilno skupino v nedeljo 31, t. m. bil je velikansk; ne le vsi udje lukaluih odborov, ampak tudi mnogi drugi volilci mestni in okollfiinski se se £Ž?lež,lLzbora« V88h skupaj gotovo nad 000.- Predsednik društva Etinost, eosp. lvau Nabergoj je odprl zbor s primernim govorom in je konečno povabil zbor vo-lilcev, naj si izvoli predsednika, kateri bode vodil obravnave. Na predlog g. Po-žarja bil je predsednikom Izvoljen g. Josip Primožič, starosta okoličanskih Slovencev (brat Frana Primožiča, odbornika Cikorije) g. Primožič je pozdravil zbor in ra ziozil njega namen; tia to pa si zbral tajnikom g. V. Dolenca, katerega je povabil da natančno razloži pomen volitve v diž. zbor. — G. Dolenc je v daljšem govoru povdirjal važnost volitve iz slovanskega in avstrijskega stališča, svaril pred Izdajalci iu sleparskimi nakani Lahonov, ter voiilce navduševal, da vršijo svojo dolž nost v zinisiu društva Edinost. Predsednik na to povabi zbor. da voli kandidata za drž. zbor. G. J. M. Klun se na to oglasi in pravi, da okoličan je ponosen na svojega dosedaniegi poslanca in da zato ni ntti misliti da bi pošten okoličan iu tUdI pravi Tržaški patrijot glasoval za 16 __ j?GleJ Tavčarjev tSlov. Pravnik, stran druzega nego za g. Nabergoja; on torej predlaga, da zbor denes slovesno proglasi omenjenega gospoda kandidatom za drž. zbor. Ta predlog je vzbudil tako navdušenj*, da je kakor iz enega gria zadonelo iz nad 6Uu grl: Živio Nibergojl Predsednik je potem slovesno proglasil g. Nabergoja kandidatom za arž. zbor. Nastopil je potem v resnici presunjeu g. N .bergoj ter |e v daljšem, jako tehtnem govoru razložil svoje dosedanje delovanje in storil svojo slovesno obljubo za prihodnje. Govorilo je srce k srcem, naravno, da so volilci govornika večkrat pretrgali; navdu šenje je doseglo svoj vrhunec, k<> je Nabergoj rekel, da je vsak dan pripravljen mandat položiti v roke svojih volilcev, ;.ko se ne bodo več z njim ujemali. — Škoda, da nam primanjkuje prostora, da ne moremo prinesti obširneji govor. Moramo pa še omeniti, da je g. Nabergoj govoril najprej slovenski, potem pa italijanski, in da so ga tudi navzočni Italijani enako navdušeno pozdravljali, kakor Slovenci. Po končanem govoru je g. Nabergoj odšel in tajnik Dolenc je prečital oklic na voiilce, kakor se Ima javiti v imenu centralnega odbora, najprej v slovenskem, potem pa v italijanskem jeziku; oba oklica je zbor odobril. Potem je isti tajnik še dajal natančni navod, kako se imajo volilci ponašati na dan volitve, priporočal je posebno, da volilci vsi pridejo na volišče, da se skupaj drže in ne dajo Cikorjašem, ki so agentje Lahonov, do sebe. Govorili so potem Še in nasvete stavili razni gospodje, mej njim), g. dr. Sancin, g. Josip Sancin, g. J. Ražen in še drugi. Po končauib nasvetih je predsednik sklenol zbor, spodbujal je voiilce k edinosti in k ljubezni do domovine, katera je v nevarnosti po Labonih in tudi po lastnih nezvestih sinovih in sklenol se živioklici na Avstrijo, kateri klic je našel navdušen odmev. Na predlog g. F. Žitka se je zbor potem zahvalil tu li predsedniku, najstarejšemu vojniku za Slovanstvo na jadranskih obalih. Zbor je tako imponiral v Trstu, da je le en glas o taktnem in rodoljubnem postopanju tržaških Slovencev. • « • Kako vse drugače se je vršil v gledišču Fenice zbor Cikorjašev. Š or Poldo je šel na posodo po ČeBtitljevega starčka poštenjaka, g. Viktorja De Kina; mož se nam je res smilil, ko smo ga videli v takej tovaršlji. Ko smo mi nehali, začel! so Gikorjaši. Na odru je sedel na predsedniškem stolu g. De Rin, okoli njega so stali fiior Poldo, Verzota, Presenc, Bo-kallč, Katalan.V obširnem gledišču je bilo h kakib 40 poslanih takozvanih »crnih«. Sior Poldo je postavil svojo pinjo na raz-hiti stol, in gledal žalostno v prazno gledišče, kar nakrat pride par sto ljudi skoro samih okoličanov; Sior Poldetu se je čelo rozjasuilo — pa le za malo časa. G. Derin začne govoriti, ali nek okoličan mu pre trže besedo in zavpije na glas: »Možje, kftdor se noče prodati, naj gre za menoj«1 Na H) odide za njim vseh onih par sto, katerih so bili Gikorjaši tako veseli. Sior Poldo je tekel do policijskega komisarja, morda je mislil, da mu bode policija ustavljala odhajajoče, al komisar je zmigal z ramami. Ostali so torej sami odborniki pa omenjeni črni. G. Derin je govoril žalostno, pa hitro končal, Lahon Gambon je na to pridigal, da Laboni se ne smejo vzdržati volitve, ampak da morajo vsi pomagati, da vržejo Nabergoja. Na to je predsednik prokllcal sior Poldeta za kandidata ln razšlo se je društvo; Bokalič je peljal svoje črne v pivnico, k-ier so s« boljše čutili in več razumeli nego pri shodu, g. Derin pa je zdahnol na ulici: »Kaj pa je bilo nek meni tega treba« 1 To je bil drugi slovesni fiiško »Cikorije«. Mestne straže ln magistra-tovi slUffe imajo vsi povelje, da agi-tirajo za Mauronerja; znano uam je nekoliko k I u čaje v, d.i so mestni stražniki na volilne listke zapisali ime Mauronerja; magistralni sluge pa kar na ves glas pridigajo, da je «patria» v nevarnosti, ako ne bode izvoljen Sior Poldo. — O li šen-tana sleparij il Katera pati la je v nevar-nosti? — Morda trebuh? Čas oi bil, da bi se na magistratu pometlo z veliko metlo, poprej ne bode pravega miru v Trstu. Procesija sv. Rešnjeara telesa se bo jutri višila v tistem redu, kakor druga leta. Začne se zjutraj ob 7. uri i.z katedralke sv. Justa iu se bo vila skoz vin S. Giusto in Michele do trga Barbacan k prvemu oltarju, kder so bo pelo prvo evangelije; od tod pojde po ulici Fon-tanone in uelli Sanita do starega ribjega trga, kder se bo pri tam napravljenem olta rju pelo drugo evangelje; od tod se bo vila skoi veliki :n borsni trg do trga S Gia-como k tretjemu oltarju; vrne se zitoz ulice Donota m Reno pred katedralko sv. .lusta, kder se bo pelo Četrto evangelije. Naposled se napoti v katedralko, kder se podeli poslednji blagoslov. Ako bi vreme bilo neugodno, vršila so bode slovesnost v katedraik*. Odlikovanje. Cesar je podelil policijskemu nadzorniku prveua razreda Matevžu Wallnerju v priznanje njegove izvrstne službe srebrni križce s krono za zasluge. ■»ve službi okrajni* Zdravnikov v Trstu ste razpisani, ena v uovem mestu in druga v Barieri. L^tna plača znaSa 700 gh. ProSnj-? se imajo vložiti do 127. t. m. pri mestnem magistratu. Tržaška družne Tramway je imela 29. maja glavni letni zbor. Iz poročili posnemamo te le podakte: Cisti dobo Irk je znašal po odbitku vseh troŠkov in amortizacij 2054 gld. Dohodki so znašali 210.517 gld.. in sicer 139.990 gld. za Tram-way in 72.427 za omnibuse in druee vozove. Peljalo se je v letu 1884 s Tram-wayem 2.522.967 osob. Razstava rož v Maronovem vrtu J* bila zadnjo soboto zaključena. Vr^la je 558 gld. ki se izročć za dobrodelne namene. To dela Čast gosp. Maronu. Tržaške novosti i Ponarejenih dvajsetic je po Trstu toliko, da je treba biti jake previdnosti, da se ne dobl tacih. Slučajev je toliko, da jih ni moč vseh objaviti. Čudno, da naša policija ne pride izdelovalcem na sled, ker tu mora biti več ljudi skupaj, ki jih vlivajo in potem mej svet spečavajo. Povozil je nek privatni kočijaž v ulici del Bosco 11 letnega Jakoba R. Dečko se je poškodoval na desnem kolenu, odnesli so ga domov. Zakaj se dovoljuje prt nas tako hitra vožnja? Vozniki naj bi bili strožje kaznovani in gotovo bi ne bilo toliko nesreč. Ogenj je bil v biši št. 200 ulica Gorsia Giulia. Užgal se je nek tram, ki je bil v •lotiki s železno pečjo. Nek izdelalec peči je pa ogenj hitro pogasil. Razbil je vrata in rešil gostače večje nesreče. Škode je okolo 80 f. Lju ije, zakaj ne pazite ognja 1 Ostuden brat. 251etni P. Anton, je prišel obiskat svojega brata v ulici Fou-dares. Radi malenkosti se drugi brat razsrdi nad njim In mu zasadi nož globoko v desno stran, tako da mu je eno rebro zlomil. Ubožčeka so odnesli v bolnico in bode težko okreval. Okrutni brat, kde je ljubezen ? Ranitev. 151etni Ivan M. stanujoč v ulici del Boschetto Št. 16, ki je za učenca v nekej trgovini, je zjutraj odpiral vrata prodajainlce ter se udaril z glavo v neko Šipo, kojo je razbil in se s tem poškodoval na levei strani. Rano so mu obvezali v lekarni in potem so ga odvedli domov. Najdenec. Našli so v uiici della Ca-thedrale št. 5, 4mesečno dete, zavito v cunje. Otroka je vzela neka žena, ki v istej hiši stanuje. V morje sta padla dva konja z vozom vred tia pomolu S. Karola. Uboge živali, ki so lastnina udove Marije G. rešili so te-li ki. Policijsko« Piščeta so dišala nekemu 26letnemu Audreju C. po domače Gvadanjin. napravil si je jako dobro večerjo in bil zelo zadovoljin. Pa naša straža je vse to izvohola in mu vzela upanje, da hi prihodnjič š.i jedel p šČetal — Nek dvokolnl samotež voziček so našle straže v ulici Ferri"i-a, lastnik naj se oglasi pri policiji. — Nek nepoznan človek je ukral en stol ln več druzih malenkosti vrednih 4 f. v ulici S. Apolinare št. 2 na škodo mizarja Fran C. L. o v se da v najem v občini Komen in okolici z prvim julijem t. 1. za 5 let. Prijatelji lova naj se obrnejo do ces. kr. okrajnega glavarja v Sežani. Bralno društvo v Dekani hode dne 7.junija t. 1. ob 5. uri popolu-dne v sobi čitalnice imelo svoj letni občni zbor in bode obravnavalo točke z dnevnim redom: 1. Pozdrav predsed nika. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji v minolem letu. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Nasveti. 5. Volitev društvenega vodstva za bodoče leto. Predsedništvo »Čitalnice«. popravek. Ni res, da bi bil jaz kakih bedarij potrdil, katere je nek prejšnji dopisnik v svet poslal. Jamčim za istinitost besedi v mojem popravku v št. 24 letošne »Edinosti«, a ne zahtevam da bi vsa občina pričala na moje besede. Opirajoč se na uradne dokaze trdim, da ni bil g. Debenjak jeden glavnih uz-rokov, da mora ljudstvo plačevati kazni zaradi šolskih zamud. Ni res, da spričuje tudi neki dopis v Edinosti pred nekaj leti, da je g. Debenjakovo ravnanje zakrivilo Šolske zamude. Ni res, da je pričetkom sedanjega šols. leta slav. c. k. šolski svet v Voloski razpustil naš krajni šolski svet ter imenoval mesto istega novega šolskega oskrbnika za občino Materijsko ter oblast poveril podpisanemu zato, ker nI moyel postati obč. glavar, ali ker je enej šoli Škodoval, ali še več škodovati hotel, marveč je vis. c. kr. deželni Šolski svet sporazumno z Istrskim deželnim odborom ukazal razpust Materijskega krajnega Šolskega sveta ter podpisanemu poveril oskrbmštvo šolskih zadev in povod k tej naredbi je bilo edino zanemarjenje svojih dolžnosti od strani razpuščenegi krajnega šolskega sveta. Ni res, da g. Debenjaka je prav nem-čevanje in nič druzega obdržalo v Materiji, in ni res, da za to mesto je bila določena boljša učiteljska moč. V Materij', 81. maja 1885. Zupančič, šolski oskrbnik. Pogreb Viktor Hugo-n« 1. t. m. je bil tako velikansk, datace^a P-rie viuel ni. Govorilo j« 15 govornikov. Pred mrtva-fkim vozom je peljalo vence dvanajst vor.ov, za njm pa so poslanci nesli 000 vencev. Kolera je v provinciji Valencia na Sparijskeiii začela /"pet hujŠ« razsajati. Trta v Dalmacji kaže, kakor pravijo poročila iz ondotmu kra|ev, sploh dobro in pričakovati je letos obilo vina. Lanski pridelek je popolnoma prodan. Francoski opravnlki uže zdaj potujejo po dalmitin-skih otocih in sploh po Dalmaciji, ter kupujejo prihodnji pridelek i ti ga takoj plaču^ |ejo. Umnejši gospodarji pa pred tako trgovino svarć, ker imajo pri tem dobiček le francoski trgovci, nikakor pa ne Dalmacija, ker se mošt mnogo dražje plačuje, nego pridelek, ki je fte v nogradih. Železnica Benetke Portogruaro se odpre uže ta mest-c, pozneje pa se podaljša do Tržič i in tako zvež« tudi s Trstom. Za Primorsko tedaj bo ta železnica važna. Sudanci v Trstu. Z Lloydovim parni-kom, ki j« v nedeljo dospel v Trst, prišlo je 16 Sudancev naravnost iz Masa« vaha; pripeljali so z seboj več levov, gazel, dromedarov in drugih živali, ki so namenjene na Nemško. Krepki i u veliki ljudje so ti Sudanci. Javna zahvala.. Podpisani se presrčno zanvaljuje — ne zarad sebe— svojim volilcem in vsem onim, kateri so z besedo in činom podprli njegovo kandidaturo. Koper, 31. maja 1885. Vjekoslav Spinčlč. Književnost. Sveti Metod. V «Studien und Mitthei-luncen aus dem Benedictiner-und dem Cistercienser-Orden»izvrstno in bogato u-rrjenem zborniku, ki izhaja v Brnu ua Moravskem, nahajamo to le pesem, katera je vredna, da jo prečita tudi Slovenec, ki ume.je nemški : Iinmortellenkranz niederglegt auf das Grab des grossen Slaven-Apostels des bi. Methodius, am Millenarum seines Sterbe-tages (0 April 88o). Von P. F. T. Wle leuchtet als Stern im Zeitenatrom O Welehrad, dein Grab, dem Dom ! Wie stromen diePilgerauch jetztnnchherbei Wie in entschwundener Zeiten Heih* Und huldigen jubelud im Heiligthum Dem Slavenapostel. der Slaven Ruhm. Dem Heil'gem, der ihrer Ahnen Chor Geni fen : uie Herzen, die GeiBter emport D e Herzen, die Geister der Ahnen emporl Und deu Enk- ln noc.h bltihen draus Rosen hervor, Und sie legen die Rosen auf Welebrad'B Grah, Wo Methodius niedergelegt den Stab. Die Rosen die Welssen, die Rosen wle Glut, Sie bi Ide n den Kranz, wo Methodius ruht, Mit der Kunste, des Wisseos lieblichem Band, Methodius schlang es um unser Land. Wobl sprossten auch andere Rosen, au3 Blut, Erbluhet In wilder Krlegeswuth ; Und manehe Kirche maneben Cuor Deckt der Ruinen dunkler Flor. Auch Welebrad tragt sie Im Schooss — Man sagte sicb vom Glauben los Und hielt sicb auch an Liene nicbt, Uud da verloscb maucb «ewig Licbt». Doch wieder trat die Sonne hervor Aus dem dunkelti, dustereu VVolkenflor Und in der besseren Zeiten Lauf, Da standen die Halme des Glabens auf Und trugen ein reiches Aerenmeer; Nicht blieb da Kunst und Wissen leer; Sie wandten sich zum Ursprung bin, Zum Queli des VVissens kehrt der Sinn. Man forseht und stieg zur Tiefe binab Und einet sicb wieder um ein Grab: Hier reichen sicb alle Slaven die Hand. Da ruht der Apostel von jedem Land. Und alle Stamme kommen neu Verlorne Sohne voller Reu Zum Grabe, zum Apostelgrab — Hier legen sie nieder den Pilgerstab. Die Crypta wird zum Blumenmeer, Dt*r Sarkophag er sebliesst nicht mehr: Der Todte steigt aus seiner Gruft. Rings Leben, Licht und Weibraucbduft; Mit Linnen schmiickt sich der Allar, Methodius fiihrt die Todtenschaar Und sehreitet zum Allar einpor. Die Messe beginnt, es singt oer Cbor Und Ahnen und Enkel knieen vereint, Dariiber verkiiirt der Himmel scheint — Und wio Apostel das »Giedo sinst, Gleich Meeresbrausen das Echo klingt Der Bohmen, Mahrer, Kussen Mund Die Slaven alle geben kund : «Wir geloben der romisch^n Kirche neu Im Leben und im Tode Treu»J War Vision des Dicbters Scbau? Die Schaar der Engel dort im Blau, Die diess Beketitniss aufwarts bringt, Wo schon die lichte Krone winkt ? O Slaven alle, umknieet hier Das Grai) Methods, als schonste Zier, In Gliuben, Liebe nnt ihm vereint: Macht wahr, was Vision nur scheint. In festIVItate sanCtl MetlioDIl VoVete gratlas plas popVLl GVnGtll K B I N O S T Pri tej priliki opozarjamo slovenske duhovno na imtnorani zbornik, kitari izhaja Štirikrat v letu v zvezkih po 250 in več strani obsežnih : v njem se nahajajo razni izvrstni spisi nabožnega obsega. Mnogo se v obzir jemlje tudi zgodovina, ki se benediktinskega in cistereijenskega reda tiče. Bavi se nadalje z kritikovanjem raznih knjig; v prihodnjem tretjem zvezku prinese tudi poročilo o slavnosti tisočlet-nice svetih blagovestnikov, ki bode gotovo zanimljivo. B—s. Tržno porodilo. Cene skoro vsega blagi so ostale ne« spremenjene, kupčija prav mlahova. Borano poročilo. Borsa je bila te dni bolj žirahna, tendenca za državne papirje najboljša. Dunajska Borsa d*t 2. maja. Enotni drž. dolg v bankovcih 82 gld 45 kr. Enotni drž. dolg v srebru 83 » — » Zlata renta......108 » 15 • 5avst. .... 98 » 50 • Delnice narodne banke. . 858 » — » Kreditne dt'»'ce .... 289 • 90 > London 10 lir sterlin . . 124 » 10 . Napoleon.......— » — • C. kr. cekini...... 9 » 83,/, • 100 državnih mark ... 5 • 85 » Izjava. Ker me delalci v kavi nadlegujejo, da sem se prodal cikoriji, moram očitno svetu Izjaviti to le: V resnici je Vrzota tudi mene vpisal v njegovo društvo, resnično sem tudi bil pričujoč pri prvem zborovanju konkordje in Vrzoti je tuli meni priskrbel pravila tega društva, izročil sem statute plamenu, ne da bi se za tako društvo več brigal. Toraj prosim, dragi mi rojacl, vsaj do 7. junija mi oprostite, ko boste z lastnimi očmi videli, da bom z vami glasoval na pravično stran; upaim da vam bodo s tem jeziki zavezani. Dragotin Križmančič, vulgo Ocet. Malo Izdajo ali veliko pridobe ovi, ki si z lekarničarja A. Brandta kroeljica-mi čistijo, život, noro ožive, okrepčajo in vtrdijo. Skatljlca velja le 70 nov. Ker so bile v Avstriji te krogljice v že toliko krat ponarejene, si vsojamo opozoriti, daje posebno na to paziti, da ima vsaka škatljka na rudečem polji bel kiiŽ in ime R. Brandt, vpisano. 1. Gorazd: Krali M<-tijaž. Balada. 2. Dr. Fr. Detela; Veliki grof. Zgodovinski roman. (Dalje). 3. J. Trdina: Bajke in uovesti o Got-jmcih. 22. Pod hruško. 4. L. Podgornikovii : Glasbena vzgoja v Slovencih. £D,»ljeJ.2. Ljudevit . DomožeJinost. Pesem. G. Fr. Wies-tbaler: Slavni Slovenci. I. Dr Jakot) Zupan. 7.Ivan Vrbovec: Slavni Slovenci. II. Petpr Pavel Glavar. 8. J. Cim-perman: Ozeblo cvetje, Sonetje. 9. A.Funtek: Zlatar. B .lada. 10. J, Stritar: Pogovori. IV. II. Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dal.) 12. Književna poročila: II. Dr. K. Strekelj: Slovenska slovnica za srednje šole. (Konec). 13. Slovenski glasnik: Pogled na cerkveno književnost slovensko leta 1884. (Konec). — Cerkvena književnost slovenska. 14. J. Kalan Sab. Št. 29. Razglas. Dne 18. junija t. 1. od 10—12 ure predpoludne bode v Krepljah županije Dutovlje javna dražba, pri ka-terej se odda predelovanje jednega kosa skladovne ceste mej ICrepljami i u Prelovcem. Klicna cena znaša 2828 gld. 5 kr. Podjetnik položi 5°/0 varščine. — Natančneje pogoje in načrt ogleda si lehko vsakedo v občinskem uradu v Dutovljah. Cestni odbor. V Sežani, 25. maja 1885. msmm^MnmmmBm Krk adilelj je pripravljen na dt-žeji poduče v a ti otroka kake družine ter pripravljati jih za vsakovrstna čole. Jtko ugo ini pogoji se izve to v n išem upravni mštvu. Prodaja gostilne Z^T £ glavnetra trga (Travnik) v Gorici, to je v vasi Sv. Peter 8t. 2 je na prodaj lepabi&a za gostilno in proiajalnico; hiSa obstoji iz 0 soli. kuhinja podstrešji, treh vinskih kleti, ene shrambe za jedil i, večega hleva, velikega dvoriŽča, lepega sadnega vrta in druzega vrta za gostilno Itd. Proda se po najniži ceni in ugodnimi plačevalnimi po goji zarad slučaja smrti. — Natančneje so more poizvedeti pod adreso: T U N.ro 10 v Ciorlcl, poste rentante. ŽELODČNE BOLEZNI je mogoče NI TRO in POPOLšOMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi Želodčni pijači. Da al človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko, posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke. Večina raznih kapljic, izlečltov itd , katere «e občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo, niso nič druzega, nego Škodljiva «mes. Edini JeruznlcniMkl hal-as«m io zagotovil vsled svi.je priproste 8«Ktave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne mnči pravloe prednesti nad vsemi dosedaj v tej atroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliarn bo jat na delajočib snovih kineške robar-bare, katera koreniku je poznana zarad njenog« ugodnega upliva na prebavtjenje nI clicenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb*vijanju; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedenci priporoČujejo proti nejeSčnosti, zabasanju, smrdljivi sapi, gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnetn trpljenju, zlatemu in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev, GLAVNA ZALOGA v LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Zaloge t v Trstu v lekarni G. B. Rnris, na Reki v lekarni al Rudentore, G. Gmetner. v Korminu v lekarni A. Fran-zo* i. v Tnmlnu v l»*kn*ni E Pnliscu, Prosim! Čitajte! Pri nekej javnej dražbi sem za polovico navadne cene kupil od ene najbolj imenitne fabrike cel zalog kocev in konjskih odej in lahko dam dokler imam kaj v zalogu samo for, f*80 komad. V zalogu je do sedaj Še nad 1550 komadov jako velikih, zelo debelih, širokih in trdnih KONJSKIH ODEJ. Ti kosi so po 185 cmt. dolgi in 130 cmt, široki z barvanlmi zobci. Debeli so skoraj, kakor deska radi tega so tako močni. Več ko sto zahvalnih pisem imam od bogatih oseb, ki so si še naročile pri meni tacih od»j, v svojej pisarni na razgled. Pošljem za gotov deuer uli po povzetji. Vsaki dan odpošijem na vse štiri dele sveta več tacih odej, in povsod so ž njimi zadovoljni, ker jih tudi za posteljne odeje rabijo In ker ho preje še enkrat toliko stale. Naslov: Rrportivaarenhaus ■tur Austria», Wten, Oberdobling, Mariengasse št. 31-E. _ _rT,;»et.M»i hISb. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito por commeroio ed Industrla. VERSAMENTI IN CON t ANTI Banconote: 3' «7n annuo interesse verso preavviao dl 4 glornl 3 * r»» » • * » «8» »» » ■ » »30» Per le lettere di versamento attualraente in circolazione, il nnovo tasso d' interesse co-mincierd a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °i„ annuo Interesse verso preavvlso dl 30 glornl 3'U» » » » » ■ 3 mesi 3'i, »» » » » «6» Banco Giro: Ban onote 21/,0/« sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni Assegni sopra Vienna, Praga, Pest. Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons V,0/0 Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 inesi. » effettl 6% interesse annuo sino 1' importo dl 1000 per importi superiori da con-Trieste, 1. Ottobre 1S83 (6-) iszsznnsuuEsinsa! j Agencija za posredovanj u službah i kod stanovanja E. GER0MINI-JA priskrbuje službe svake vrste u An- S striji i inozemstvu. Kupuje i prodava rQ kuće, po najugodnijimi pogodbami. iS Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. [jj N5ZS Z525Z5Z525Z5 Z5RSZIZ5Z5Z5Z525Z5Z5§ Riunione Adriatica di Sicurta Tr«tu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah filavaioa le reservt 4roilva dne 31. deoeakra 1883 Glavnica društvn gld. 3,300.000-— Reservni fond ou dobičkov ■ 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje » 150.000'— Reserveni fond za pokritje premikanja vrednostih efektov 161.500' — Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780'36 Reserva za škode • 267.601 - V portfelja: Premije, ki te imajo potirjati v prihodnjih letih . . . . » 16,954.118 57 Skupni znesek v:, h škod plačanih odi. Ih38 do 1883 gld. 114,949.847 01 Urad ravnateljstva 49—24 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši) alANT. PLESCOVICH Mil Tovarna v Požunu C. k. priv. tovarna l. Tetto & G. DUNAJ. V Trst« Corae 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospode in spalnih uukonj, ebleke za dečke le majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantneji in najnovejSi modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velika elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav la to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fin« vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 16—34 stalnej tovariikl osni | vbiralcc in popravljavec orgelj, gla- H'" M sovirov in armonijev. LTjf Mil Popravljavec mekanike vsakovrst- l"lJ) p-l nih muzikalnih instrumentov. Hffl ® TRST, m I Ustanovljeno «747. 8 Albert^ Samassa * c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJE? IN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte imIIbIoo izvrstne sestave za občine, ?.a gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori vezovi » vorfe, vrsts« ikrepllolee kakor drugo orodje in pripomoiki zoper _ i požare. * 5 —iS Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. in ozodjc z>a vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, la podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. M 80 .„Hnj Neverjetno ali resnično! Vse skup le 1 for. 50 nov. 1 Močna platnena rjuha brez Siva 230 cmt. dolga, 155 cm. široka--— f. 1.50 1 tucat malih prtičev, dobre vrste — 1. 1.50 4 obrisače z zobci, turške vrote--f. 1.50 6 obrisač iz prav. platna 1 m. dolge f. 1.50 6 platnenih servietov, veliki---f. 1 50 1 8]4[] platneni namizni prt za 6 oseb f. 1,50 1 8i4[] platneni kavni pot----f. 1,50 6 platnenih žepnih rut velikih in finih f. 1.50 ti platn. žepnih rut z barvanim robom f. 1.50 12 batist-žepnih rut z robom--— f. 1.50 6 modrih ali pa rumenih žepnih rut za nosljače---------f. 150 1 fina srajca za gospode iz šifona-cre- tona-oksforda v vseh Doljubnih merah f. 150 1 fino vezena Švicarska ženska srajca v vseh velikostih in poljubnih šlrja'vah f. 1 50 1 nočni korzet s krasnim vezanjem v po- Ijubuej veličini in širokosti---1. 1.50 1 platneno žsnsko spodnje krilo krasno izpeljano — — — —---- _ _ f. i.njo 1 platnene gače-------f! 1.50 1 ženske hlače vezene z plišom — — 1 50 3 fin« Bvilnate žepne rute —--— f. ].50 1 volnena srajca, način .lager--— f. 1.50 1 volnene hlačo, način Jager--— f. 1.50 12 parov svilnatih nogovic---— f. 150 1 ženski moderc iz najboljšega anglež- kega jekla s zaklepom —----f. 1.50 G parov svilnatih nogovic vsake druge barve----------f. 1.50 6 vezenih žepidh rut z raznimi imeni f. 1 50 l posteljni tepih v najkrasnejših barvah f 1.50 Prodajalo se bode le do 20. nrihodnjepa meseca. Poznejša naročila se ne bode mogla izvršiti. Ni je druge trgovine, ki bi mogla tako ceno in toli dobro blago oddajati, radi tega se iz vseh krajev Avstro-Ogerske ' vsak dan veliko blaga naroči. Tudi s« lenko dobi za Žanitvanjsko balo vsa oprava, kakor t namizno, posteljno in drugo perilo 100—150 - 2( 0 for. po najnižjej ceni. Kar se komu ne dopado pa vzamemo nazuj. Naročila izvršujejo se le proti poštnem povzetji. NmpIov naj b« naredi; Wasche Export »2ur Austria«, Wien. Oberdobling. Marien-gasse 13. E- Komoditeta in ekonomija zadnja novost. Pečati z automatlčnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnostl in hitrosti, b katero *e more tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar še preveč stanejo. Pečati na roko so bolj ekonomični, ali trebujo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat .Merkur« kakor j« tukaj naslikan pa ima vse prednosti an-matičnih pečatov, a zarad priprt ste konstrukcije in lahkote stane le fr 3.&0. Novi pt-čet MERKUR z automatičnem barvilom dobi 66 le v 64-20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 Y TRSTU. Lastnik, orunivo .ftlUNONl. — l/damij in odgovorniurednik : VIKTOR DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC * l rsu.