DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
st. 13. V Ljubljani, sobota 16. januarja 1926. Leto I.		
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32‘— Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3'— Din. Pri večjem številu objav popust.
Ob sedemletnici nemške revolucije.
Špartakus je vodil v »boj tisoče rimskih sužnjev proti »njihovim neusmiljenim zatiraflceni.
Špartakilsti so se imenovali oni revolucij ona mi nemški 'socijalisti, ki so hoteli 1. 1918.-19. uvesti na razvalinah nemškega monarhizma in impetcijaliizma — delavsko nemško republiko. Karl Liebknecht itn Roza Luxemlburg sta vodila zvezo špartakistov. Oba je med svetovno voj-no vrgel nemški imperijalizem v ječo, ker sta glasno nastopila proti svetovnemu ljudskemu pokolju.
Po porazu nemške vojske, po pobegu Hohenzolflercev iiz Nemčije, sta prišla Karl in Roza. na svobodo. Nemška meščanska republika je stopila na mesto monarhije. Toda špartakfeti so pozvali nemški pro-letarijat, naj nastopi po ruskem vzgledu iza upostavo rdeče »delavske republike. In tu Sta prišla v nasprotje z vsemi meščanskimi re-puhHkanci. .
‘ sednuini leti je dospel na višek boj revo J uci jonairin e a vadit-garde nemškega iproletarijata. »Republikanci« 'so mobilizirali podivjano monarhistično sohlatesko proti oboroženim berlinskim delavcem.
Buržuazija je hotela ubiti voditelja prve nemške proletarske revolucije: Liebknechta in Luxem-burgovo, da ubije s tem revolucijo samo.
in 15. januarja 1919. tso najeti rablji buržuazije zavratno napadli Karla in Rozo, jih odpeljali v hotel »Eden« in jih tam med mučenjem umorili. Niti trupli zavratno umorjenih revolucijonarjev nista bili sveti morilcem: Liebknechtovo truplo so zapeljali v mrtvašnico med »neznance«, Rozinino truplo so pa oficirji vrgli v kanal, kjer so ga našli šele čez nekaj mesecev.
Triumfirala je kontrarevolucija, ki je odsekala glavo revoluciji in rešila nemško kapitalistično republiko. Kajti umor obeh vodilnih so-‘jrugov’ je pomenil najtežji udarec vfvdemu revolucijonannemu giba-u^.Toda, kakor ne more trajno nobf'^ r evol uci j o n a ra ega gibanja (.,k,,n, teror,- ječe ali svinec, prav skt> i1 n.‘. bilo udušeno proletarci ii	c*i°narn<)	gibanje	v	Nem-
P1****.," t*-
Berlinu m I o u Jai- le žrtvovalo svoje življenje za revolucijo.
Hindenburg vlada danes v Nemčiji. General Seeokt komandira »republikansko vojsko«. I>awesov načrt tlači nemško delavstvo. Nemško delovno ljudstvo trpi, ker se 1. 1918.’ in 1919. ni odzvalo klicu revolucijo-narjev in jih je pustilo izkrvaveti.
Toda padle žrtve bodo maščevane. Delavski razred se je mnogo izučil. »Spoznal je predvsem to, da se »kulturno« meščanstvo ne straši nobenega barbarstva v razrednem boju. To spoznanje je veliko. Iz tega spoznanja sledi nauk za ves delavski razred Nemčije in celega svet-,;
Pred koalicijsko vlado?
Belgrad, 16. jan. Minister notranjih poslov Boža Maksimovič je pokren.il akcijo za vstanovitev široke koalicijske vlade, v katero naj bi vstopili radikali, demokrati ra-dičevci in muslimani. Nagib k temu pokretu je dal znani spor med »ministrom Stojadinovicem in Ra-
dom Bašičem. Vesti, da bi bi-li pri sestavi te koalicijske vlade onemogočeni načelni ki parlamentarnih skupin, so zelo verjetne, kar je razvidno zlasti iz srditega zakulisne-nega boja, ki ga vodijo klerikalci zoper demokrate.
Kriza v francoski vladi se poostruje.
Berlin, 16. jan. Na seji finanč-valo. Doumer jo torej pred padcem, nega odbora včeraj je finančni midSocijalisti so predlagali, da naj se nister Doumer pri glasovanju odohodoioa prgvilno obdavči. rr'
uvedi'	x	i	"	  ■	'	"
dvoje pr«
SOVI, 4	„
poslancev, 13 jih pa sploh ni glaso-
čemu ponarejevalna afera na Madžarskem.
Dunaj, 16. jan. Diplomatski zastopniki velike in male antante so sedaj jasno dognali, da ponarejevalna afera n,ii bila nič drugega kot priprava, otz. prvi korak do nameravanega drž. udara. Madžarska, ki po_ mirovni pogodbi ne sme imeti več od 60.000 mož vojske, more postaviti v 8 dneh pod orožje 450 tisoč mož. Ker pa je treba za tako armado denarja, ki ga pa država sama nima, so si skušali pomagati na znani škandalozni način. Jasno je, da bi bil spričo tolike vojaške moči, ki bii jo imela Madžarska resno ogrožen mir v Srednji Evropi.
Francoski poslanik, ki je včeraj posetil grofa Bethlema, je predložil madžarski vladi novo dokazilno in kompromitujoče gradivo. Našli so dve listi bodočih vladnih činiteljev, med katerimi se nahajajo imena nekaterih legitimistov. Odkrita je nadalje tudi, novo fašistična oroaniza-ki se imenuje „Zveza branite, Ijev madžarske rase".
Afera zavzema končno hudo umazan značaj. Po vsem videzu so kompromitirani poleg drž. upravite-
lja Horthyja vsi najivšji drž. funkci-jonarji, med njimi celo oba višja državna pravdnika, ki bi imela škandalozno zadevo razčistiti, ter mestni poveljnik v Budimpešti Marinovič. Francija je sedaj pristala na zahteve male antante, ki zahteva odstop Horthyja.
Belgrad, 16. jan. Ker je bivši minister grof Teleky z diplomatskim listom po .francosko' popihal iz Madžarske, se smatra, da je močno kompromitiran pri ponarejevalni aferi. Ker je stal v najožjih stikih z vlado, je jasno, da se mu je beg posrečil le s posredovanjem vlade. Ker namerava grof Teleky kreniti v Švico ali Francijo, se je mala antanta obrnila na francosko vlado, z zahtevo, naj končno velika antanta odločno nastopi proti razdirateljici miru v Slednji Evropi. Predvsem zahteva mala antanta, naj odstopi državni upravitelj Horthy, ki se je doslej pred evropsko politično javnostjo že neštetokrat kompromiitral. Med ministrskimi predsedniki male antante vlada popolno soglasje.
Homatije v Romuniji.
Bukarešta, 16. jan. Po vsej državi se vrše manifestacije za ube-glega princa aKrla. Tudi vojaštvo se je postvilo na stran prebivalstva. Vlada skuša te vesti dementirati, kar pa ji ni uspelo. Inozemskim poročevalcem se je posrečilo lansirati
v svet vest, da je vlada upokojila 38 aktivnih generalov, ker so simpatizirali s Karlom. Vlada je uvedla najstrožje mere protii časopisju. Vse novine so podvržene cenzuri vojaškega sodišča.
Kapitalizem se organizira.
Essen, 15. jan. Včeraj so ustanovili v Essenu V Nemčiji nov trust jeklarskih družb in tovarn. Z ustanovitvijo tega trusta je monopolizirana vsa montanska industrija v Poruhirju, ki bo naj večje podjetje na svetu. Novi trust računa s tem,
da se udeleži na podjetju, ki je šele v početku združenja, tudi a meri-kanski kapital s 25 »milijoni dolarjev. — To je koncentracija kapitala. Kaj pa je s koncentracijo delavskih organizacij!
Nikdar pozabiti na grozodejstva i eakcije. »Strnite se v železno, enotno, razredno, bo jo v no fronto proti razi ednemu sovražniku! Bojevati enoten, vztrajen boj »za zboljšanje delavskega položaja in za končno Osvolbojenje vsega delovnega člove-
štva! — V tem znamenju še tudi« mi ob sedemletnici umora Liebknechta in Luxem«burgove klanjamo padlim borcem za proletarsko stvar.
»Slava žrtvam proletarskega Os vobodiln ega bo j a!
L:
SMRDLJIVE BOMBE NA SEJI ' FRANCOSKIH POLITIKOV.
Pariz, 16. jan. Francosko društvo za znanstveni napredek je povabilo nemško publicistinjo Elizabeto »Rotter, da predava o temi »Moralno ra»zoimeva»nje«. Ivo »se je predsednik Langevin obrnil v svojem pozdravnem govoru proti militarističnemu duhu predvojne dobe, so ga jela nekateri »navzočni z »burnim medklici preklinjati. Zagnali so med zborovalce več bomb, ki povzročajo smrad in »solze. Policija je aretirala eno dijakinjo.
V ZNAMENJU SOCIJALNE PRAVIČNOSTI.
Budimpešta, 16. jan. Ravno v času, »ko se »zgraža vsa »poštena javnost nad škandali, ki se vrše na Madžarskem, prihaja madžarska ipolicija ib zapre »socijalističnega poslanca Karla Peyerja, češ da je žalil regenta H»oithyja. Policija ga je takoj izročila sodišču, ki »ga je nemudoma obsodilo na šest »mesecev izapora, mi tri leta izgube državljanskih časti' in na »deset milijonov madžarskih »kron glo»be. »Soci-jalno-demokiratski »klub namerava »parlamentarnim »potem nastopiti proti vladi.
TO JE PA LE PREVEČ.
Pariz, 16. jan. Diplomatski zastopnik velike antante se je obrnil na jugoslovanskega »poslanika v Budimpešti radi informacij v ponarejevalni aferi. Sporočili iso mu, da ga momentano ni v Budimpešti, ker je odpotoval za praznike v Trst. In potem se še govori o enotnem »nastopu male antante proti Madžarski!
MRAZ.
Ženeva, 16. jan. Dočirn mraz v jugozapad. Evropi po j en ju je, »narašča v Nemčiji, »Angliji, Franciji in celo v Italiji. V Španiji divjajo silni viharji, ki pustošijo cele vasi. Francija »ne pozna takega mraza — do 22 stopinj pod ničlo! Slikovite beneške lagune so pod ledom.
BOŽJEGA NAMESTNIKA PRIME CIVILNA OBLAST.
Budimpešta, 16. jan. Kakor smo že jgvili, je policija dovršila preska-vo v škandalozni aferi ponarejanja francoskih frankov in preostaja le še izvršitev nekaterih prehibitivnih ukrepov po navodilih in naročilih državnega pravdništva. Ministrski predsednik je sporazumno z ministrom pravosodja odredil, da policija aretira vojaškega škofa Zadravcza.
BELGIJA BREZ VOJNEGA MINISTRA.
Bruselj, 15. jan. Belgijski vojni minister Kerten je odstopil. Vlada pa je sklenila, da tri tedne ne potrebuje vojnega ministra ter je noverila vojaške posle poljedelskemu ministru. Med tem ima vlada namen, dati skleniti v zbornici zakon o skrajšanju vojaške službe, potem pa zopet izbrati vojnega ministra. —• Tudi to je politika!
SEJA AVSTRIJSKEGA MINISTRSKEGA SVETA.
Kljub vsemu!
Dunaj, 15. jan. Za včeraj dopoldne je {sklical zvezni ikancelar dr. Ra m ek sejo 'ministrskega sveta. Na seji je kancelar poudarjal, da je že njegova prejšnja vlada posvetila vso pažnjo (izvedbi ženevskega programa. Vlada je bila tedaj kos svoji nalogi. Sedaj naj o tem odloča parlament. Da vlada da parlamentu v tem oziru popolnoma proste roke, je ministrski svet sklenil predložiti zveznemu predsedniku prošnjo, da ga razreši vladnih poslov. Dokler se definitivno ne sestavi nova vlada, bodo vodili vladne zadeve dosedanji ministri.
V NEMČIJI ŠE NIMAJO VLADE.
Berlin, 15. jan. Dr. Luther sestavlja novo vlado, toda delo mu ne gre izpod rok. Upirati se je pričel vstopu v vlado celo dr. Gessler. Kljub temu upa dr. Luther, da se mu posreči najkesneje do nedelje sestaviti vlado. Očividno pa je, da bo nova vlada vsaj prikrito desničarska, kar pomeni zopet le reakcijo.
JUBILEJ DUNAJSKEGA ŽUPANA S. KARLA SEITZA.
Dunaj, 16. jan. Včeraj je minilo 25 let, odkar je bil s. Karl Seitz prvič izvoljen v dunajski občinski svet. Dne 3. januarja pa je minilo, odkar sta bila prvič izvoljena s. Eldersch in Ellenbogen. •Floridsdorfska organizacija in parlamentarni poslanci so proslavili ta zgodovinski dogodek s sijajno manifestacijo.
FRANCOSKA VALUTA SE KONSOLIDIRA.
Pariz, 16. jan. Francoska Ibanka priobčuje v včerajšnjem komunikeju razpredelnico, iz katere je razvidno, da se je obtok bankovcev zmanjšal za 655 milijonov.
Borza.
Ta plameneči oklic je napisal Karl Liebknecht dan pred svojo smrtjo.
Ni še končana golgotsika pot nemškega delavskega razreda. Toda dan odrešenja se bliža. Dan sodbe za kapitalistične mogotce...	Visoko pod
oblake bruhajo valovi dogodkov — mi smo navajeni na to, da z višine padamo v globino. Toda naša ladja plove trdno in ponosno v svojo smer, cilju nasproti.
In če bomo tedaj še živeli, živel bo naš program: ta bo obvladal svet odrešenega človeštva. Kljub vsemu!
Med bobnenjem gospodarskega po-lomaje bodo prebudile še speče množice proletarcev. Kakor prebujeni po pozavnah najmočnejše sodbe bodo vstala trupla umorjenih borcev in zahtevala obračun od prekletih. Danes še podzemeljsko bobnenje vulkana — bo že jutri izbruh, ki bo pokopal vse staro v že žgočem pepelu in potokih lave.
Zadnji kongres boljševiške stranke in ruska država.
Danes notira Zagreb: Budimpešta 7.93 do 8.03	(7.93—8.03), Berlin 13.43—13.53
(13.43—13.53), Italija 227.32—229.32 (227.42
do 229.82), Newyork 56.325—56.925 (56.25 do 56.75), Pariz 212—216 (211.50—215.50), Praga 166.83—168.83 (166.80—168.80), Dunaj 7.92.3—8.023 (7.926—8.026), Curih 10.902 do 10.982, (10.90—10.98), Amsterdam 22.65 do 22.85, London 274.30—276.3 (274.20—276.20).
Curih, Belgrad 9.155 (9.175), Budimpešta 72.60 (72.50), eBrlin 123.30 (123.20), Italija 20.90 (20.87) London 25.157	(25.145),
Newyorlc 517.75	(517.625), Pariz 19.32
(19.45),	Praga	15.32 (15.32), Dunaj 72.90
(72.90),	Atene	7.07 (7.10),	Bukarešt 2.30
(2.325),	Sofija	3.67 3.675),	Madrid 73.32
(73.25), Varšava 72	(67.50), Amsterdam
208.12	(208.10),	Bruselj 23.50 (23.50), Oslo
105.75	(105.50),	Stockholm	138.65 (138.65),
Kopenhagen 129 .128.85).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.535. Kodanj 176.55. London 34.485, Milan 28.63, Newyork 79.35, aPriz 26.50, Varšava 98.45. Valute: (Jolarji 710, francoski frank 26.53, lira 28.50, dinar 12.515, češkoslovaška krona 20..9875.
Praga. Devize: funti 164, lira 136. 426, dolar 33.70, francoski frank 126.30. dinar 59.76.
»Pravda«, glavno glasilo ruske boljševiške stranke piše o zadnjem kongresu .te stranke med drugim •sledeče:
»Strankin kongres je potekel v znamenju nove razvojne etape, ki pomeni v gotovi meri preobrat. Moment strankinega kongresa označuje sledeče:
Delna stabilizacija kapitalizma, gotovo pojemanje revolucijonarnega vala na zapadu; pet let nove ekonomske politike v sovjetski uniji; približanje popolni obnovitvi sovjetskega gospodarstva; pri brezdvomnem naraščanju specifične težine socijalistič-nih elementov v sovjetskem gospodarstvu naraščajo v gotovi meri tudi kapitalistični elementi v mestu in na deželi; na podlagi gospodarskega pro-cvita narašča tudi aktivnost vseh razredov in plasti prebivalstva sovjetske
mogočno sredstvo za revolucijoniranje delavcev vseh dežel in zatiranih kolonialnih in polkolonialnih narodov.«
... Kongres je poudaril, da se je treba izogniti predvsem sledečim nevarnostim:
Absolutno naraščanje privatnega kapitala, zlasti trgovskega kapitala pri sorazmernem padanju njegove vloge; naraščanje diferenciacije vasi in ojačenje kapitalističnih vrhnih plasti med kmeti; naraščanje mestne bur-žuazi je...
 Strankin kongres odločno zavrača neznatno grupo nove opozicije (z Zinojevoin na čelu), ki je pred tenu nevarnostmi padla v paniko in hotela speljati stranko na napačno pot
.. .Kongres je potrdil politiko razvoja sovjetske demokracije potom aktiviziranja sovjetov in zadrug v mestih in na deželi, potom aktiviziranja strokovnih organizacij itd.
...Eden potrebnih predpogojev za sovjetsko demokracijo pa je razvoj notranje strankarske demokracije.«
Tako poroča »Pravda«. Zinovjev je torej na tem kongresu propadel. S tem je omajano tudi njegovo stališče v kom. internacijonali, glede katere je kongres sklenit da mora delegacija ruske stranke v eksekutivi kom. inter-nacijonale »ojačiti boj za strokovne organizacije in njihovo enotnost, ter za pridobitev širokih indiferentnih in ,soci jaldemokratičnih delavskih mno-
Glose.
ZIC.«
unije.
V teh razmerah je imela stranka
Delavci, delavke, na plan!
Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije je sklicala za jutri, nedeljo, 17. jan. nebroj shodov in zborovanj z dnevnim redom:
BORBA ZA DELAVSKO ZBORNICO!
Pohitite vsi na te shode, mani-fesitirajte (soglasno za vašo zinago pri volitvah v Delavsko zbornico. Delavska zbornica mora biti vaša! Razženite sovražnike delavskega razreda!
Delavci vkup!
Delavci na plan!	_____
dolžnost, še enkrat kontrolirati pravilnost svojih poti in metod pri socijali-stični zgradbi.
Glavno vprašanje je, če je upravičen genialni Leninov načrt za upo-stavo socijalizma v zastali kmečki deželi? Ako se pravilno uporablja nova ekonomska politika (= uep) — težka metoda za napredovanje socijalizma? Kam se razvija sovjetska unija, ali v smeri socijalizma ali kapitalizma? Ogromni pomen strankinega kongresa je v tem, da je ta velevažna načelna vprašanja rešil.
... Kongres je ugotovil, da je treba nadaljevati novo gospodarsko politiko, da »se sovjetska ufiija v kapitalistični okolici ne more izpreme-niti v gospodarski privesek kapitalističnega svetovnega gospodarstva, temveč da predstavlja samostojno gospodarsko enoto, ki se razvija socijaTl-,stično in ki je po svojem gospodarskem procvitu sposobna, služiti kot
Pravijo...
Pravijo menda v Belgradu, da bodo vse politične stranke porezale •svoje glave. Ko store to, sestavijo vlado brez glav, kar bi jim uigajalo zlasti zaradi tega, ker bi vlada brez ■glav ne imela ne možganov, ne jezikov, ne oči. Mi pa [pravimo, da je taka krvava operacija nepotrebna, ker je vlada tudi brez nje lahko brez glave. In hudobni ljudje so .itak že dosedaj trdili to o vsaki naši vladi. Pa tudi škoda bi bilo Pašiča, škoda Pribičeviča, Radiča itd., in pri nas pa še prav posebno Korošca, Žerjava in Puclja! Drugi talko ne pridemo v poštev. Vlada brez glav! To je fatalna stvar. No, pa mnogo islabše tudi ne bo, če vztrajajo pri svoji nameri. Torej, premislite stvar in ne govorite oko-lo, kakor bi imeli na jeziku kurja očesa, na očeh pa kurjo slepoto! iSaj
Stara muzika. Kako bi bilo to lepo na svetu, Če bi vsi socijalisti in 'komunisti podpirali demokrate ali pa sploh meščanske stranke. To bi bil raj na svetu in kapitalistov bi prav nič ne skrbelo. Vse bi šlo v najlepšem redu. Danes bi ne bilo te preklicane Rusije, ki jim dela sive lase, in nemški, francoski, avstrijski in celo kitajski socijalisti bi se kar kosali, kateri bi bili pridnejši lakaji kapitalističnih vlad. Tako iskreno željo izraža v sredo naše ljubo »Jutro« v uvodniku. Sploh pa v zadnjem času vse nedelavske stranke udarjajo na to struno kar v akordu, kar pomeni, da jim. res že gre ,za kožo. Nas seveda ne bodo poboljšali, llakaje smo delavci že dovelj igrali, tako dovelj, da jih ne zavede več še tako lepa pesem o ljubezni do delavstva. Vse te jeremijade, ki jih gonijo po svojih lajnah, ne pomenijo pač nič drugega kakor, da jim izmanjkuje sape, da nimajo programa in se zato oslajajo z ljubosumnostjo in propagirajo s farizejsko metodo — čuvstve-nosti.
Poka. V Splitu se je izvršil občni zbor Sokolskega društva z ropotom, prepirom in krogom. Vse zaradi tega, ker se je Pribičevičev vpliv preveč poznal v sokolskem odboru. Kakor pri »Orjuni«, tako je tudi v .sokolskih društvih. Pa tudi v Ljubljani je konflikt v sokolskih vrstah očiten in prelom neizogiben. Prihodnjo nedeljo bo govoril Pribičevič v sokolski dvorani na Taboru in odtod sokolsko in bratsko medsebojno prerekanje. Eni .prav.ijo, da je to prav, če je dal »Sokol« Pribi-čeviču dvorano na razpolago, drugi pa se boje težkih posledic takih političnih sokolskih akcij. Za sokolsko politiko samostojnih demokratov pa je značilno tudi sledeče: Prosvetni referent je nekje o »Sokolstvu« govoril. Sedaj pa poživlja »Jutro« na odgovornost »Sokola« dr. Riika Fuxa in Ivana Puclja. Ta dva naj kot »Sokola« nosita politično odgovornost za Lončarjeve govoreč Kaj ni to načelo, da je v »Sokolu« mesta za vse, ki priznavajo narodno in državno edinstvo? Vse te zgodbe so zelo slalbi izgledi za sokolsko organi-
zacijo.
Kaj pa to pomeni? Pucelj se čuti ogroženega v svoji poziciji. Dokler je bila njegova stranka »mlada«, takrat — tako pravi »Kmetski list« se ni nihče tepel za prvenstvo. Ko pa je slovenska radičevska stranka prišla v boljši položaj — tako pravi »Kmetski list« — se vsiljuje v njeno ospredje marsikdo iz čisto osebnih dobičkarskih namenov. Potem pa zaključi Kmetski list svoj pozor pred političnimi špekulanti. Na čelu naše (kmetijske) stranke .so stali doslej čisti, neomadeževani možje, ki so mislili le na koristi kmetskega ljudstva. Špekulanti morajo proč! Vprašamo le, koga neki misli »Kmetski list«?
brez glave vladamo že •sedem let.
V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«!
Charles Dickens:
13
Božična pesem
v prozi.
Zapustita veliko cesto po dobro znani,' stezi in se.kmalu približata hiši iz temnordeče opeke; na strehi ima majhen stolp s petelinom na vrhu in v stolpu visi zvon. Hiša je velika, a zanemarjena in. propadla; kajti, prostorne sobane so malo rabljene, stene vlažne in z mahom porastle, okna polomljena in vrata trhla. Perotnina kvoka in se šopiri po hlevih; kolnice in pristreški so porastli s travo. Tudi odznotraj ni več nekdanjega sijaja; kajti ko vstopita v pusto vežo in pogledata skozi odprta vrata v mnoge sobe, se prepričata, da so borne, mrzle in ogromne. Zrak je nasičen s prstenim duhom, v prostoru kraljuje mrzla beda, kar . na ta ali oni način spominja na premnogo bedenje ob sveči in na pičlo' hrano.
Duh in Scrooge gresta po veži do vrat na zadnji strani hiše. Odprejo se pred njima in odkrijejo dolgo, golo mračno sobo, ki jo še bolj golo delajo črte gladkih lesenih klopi in pisalnikov. Pri eni izmed njih čita osamljen deček ob slabotnem
nem vrtu, ni vzdiha med razbitimi vejami obupujočega topola, ni treskanja vrat * praznega skladišča, da, nit.ii enega prasketa v ognju, ki bi padel z blažilnim vplivom na srce Scroogejevo in dal prosteje teči njegovim solzam.
Duh se dotakne njegove roke in pokaže na njegovo mlajše bistvo, zatopljeno v čitanje. Iznenada stoji zunaj pred oknom mož v tuji obleki, očem čudovito resničen in jasen; za pasom mu tiči sekira in na vojki vodi osla, z lesom oblože-
nega.
ognju.
V hiši ni bilo čuti ni enega zamolklega odmeva, ni škrta ali praska miši za opažem, kaplje od napol razbitega strešnega žleba zadaj v tern-
„Glej, to je vendar Ali Baba!" zavpije Scrooge v zanosu. „Dragi, stari, pošteni Alii Baba! Da, da, vem še! Nekega Božiča, ko je bil oni samotni otrok tukaj popolnoma sam, je prišel prvič prav takšen. Ubogi deček! In Valentin,“ de Scrooge, „in njegov divji brat Orson, tam gresta. Kako se že imenuje oni, ki so ga postavil.ii v spodnjih hlačah pred damaščanska vrata; ali ga ne vidiš! Sultanov konjar, ki so ga postavili duhovi na glavo, tam, evo ga, na glavo! Prav mu je, to me veseli. Kako pravico ima, oženiti se s kraljično !“
Ko bi slišali stanovski tovariši Scroogeja, kako kramlja v nekem posebno čudnem glasu med smehom in jokom, ter videli njegov slovesen in vznešen obraz, bi bili res presenečeni.
„Tu je papiga!“ vzklikne Scrooge. »Zeleno telo in rumen rep; iz temena ji raste nekaj ločiki
podobnega; tuje! .Ubogi Robin Crusoe1 ga je klicala ob povratku domov, ko je objadral otok. Ubogi Robin Crusoe, kje si bil, Robin Crusoe? Mož je mislil, da se mu sanja, pa se mu m. Bito ip nanie-a kakor veste, lam dirja Petek na življenje in smrt k malemu zalivu! Hola, hop, halo!"
Nato napravi v velikem nasprotju s svojim značajem nagel prehod in vzdihne sočustvujoč s svojim prejšnjim nasprotjem: »Ubogi deček!" m se zopet razjoče.	*
»Hočem," zamrmra Scrooge .111 seže v > ko si je otrl solze z robom rokava. „A zu j je prepozno."
»Kaj je?" vpraša duh.	nnx	•
»Nič," odvrne Scrooge »nič!	**
pel pred mojimi vrati deček božič ^ P . Zt
lini, da bi mu bil kaj dal; ,e.,vnAmiffn„ > Duh se zamišljeno smehljam pomigne z roko
rck‘<%r^
a'—rS čs?
jiovem' mestu se pokažejo sole late; a kako se ip to izvršilo, ni vedel Scrooge vec, nego veste vi On ve le, da se je zgodilo vse prav, da je tam zopet 011 sam, dočim so odšli drugi dečki domov „a vesele poSHnlce.	^ ^
Izvojujte Delavsko zbornico!
Franc Pesjak, kovač, Kropa; Jurij Sre-
Delavci!
Borba za Delavsko zbornico.
Delavci, dedavtke, služkinje, posli! Glasujte vsi za 'kandidatno listo
»Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«!
Lista nosi naslov »Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije«. Na tej listi se nahajajo Vaši najboljši zaupniki. Ti zaupniki so najboljše jamstvo, da bo Delavska zbornica res vaša. V boj za zmago! Kandidatna lista »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije« je tako sestavljena:
France Svetek, tajnik, Selo p. Moste; Ivan M akne, upravnik, Ljubljana; Josip Ošlak, tipograf, Maribor; Franc Pliberšek, rudar, Trbovlje; Franc Ravnik, žebljar, Jesenice; Aleksander Tr-škan, kotlar na železnici, Moste pri Ljubljani; Alojz Sedej, uradnik, Ljubljana; Rado Čelešaiik, uradnik, Moste; Martin Plankar, strojnik, Celje; Franc Dolinar, rudar, Črna pri Prevaljah; Ulrik Vospernik, natakar, Ljubljana; Jurij Arh, strokovni tajnik, Zagorje; Joža Golmajer, strok .tajnik, Ljubljana; Ivan Krutschitz, strugar pri rudniku, Trbovlje; Andrej Bradeško, strok, tajnik, Ljubljana; Karol Podbršček, kurjač piv. »Union«, Stepanja vas; Lovro Jakomin, čevljarski pomočnik, Ljubljana; Anton Prezelj, kroj. pomočnik, Ljubljana; Ignac Mlinar, .predil. delavec, Tržič; Štefan Matjašič, miz. pomočnik, Maribor; Franc Kuder, rudar, Trbovlje; Emanuel Janežič, klepar, Celje; Franc Vrbovc, .zidar. Ljubljana; Mici Ajdišek, delavka, Trbovlje; Franc Bučan, mizar v tobačni tovarni, Ljubljana; Edo Hiršl, strojnik, Litija; Vincenc Zajc, usnjar, Šoštanj; Josip Kramarič, strojnik, Ptuj; Ivan Mally, ključavničar, Kamnik; Alojz Tanšek, rudar, Hrastnik; Peter Jenko, rudn. kovač, Kočevje; Franc Ferfolja, miz. pomočnik. Verd-Vrhnika; Mirko Wein>berger, steklar, Zagorje ob Savi; Franc Lepko, stroj, pomočnik, Gu-fctunj; .Karol Čeh, pek. pomočnik, Maribor; Vinko Podržan, livar, Muta ob Dravi; Zdravko V is ter, tov. delavec, Dobrava; Franc Košak, ruidar, Zabukovca; Ivan Major, tesar ua železnici, Maribor; Franc Rome, papir, delavec, Vevče; Alojz Lah, čevlj. pomočnik, Maribor; Karl Brinovar, natakar, Celje; Franc Itausch, pom. delavec. Ruše; Franc Kragelj, rudar, Krmelj; Jožef Pezdirc, mizar pri rudniku, Raj-henburg; Janez Lazar, ključavničar, Murska Sobota; Josip Polanc, kopač, Velenje; Ivan Dvoršak, mestni delavec, Maribor; Jakob Mesojednik, užit-ninski nadzornik, Ljubljana; Franc Dolinar, tov. delavec, Javornik.
Namestniki pa so:
Franc Jernejčič, delovodja v žel. skladišču, Ljubljana; Anton Šušteršič, mizar v pivovarni, Ljubljana; Frainc Sterbal, tesar, Maribor; Alojz Haberka, rudar, Trbovlje; Ludovik Bohm, strojnik, Bled; Anton Furar, sprevodnik cestne žel., Ljubljana; Ivan Vuk, priv. uradnik, Ljubljana; Valentin Vrhunc, sklad, poslovodja, Ljubljana VIL; Alojz Krajnc, čevlj. pomočnik, Celje; Jakob Vodopivec, ml-Odi je; Jakob Sedej, plač. natakar, Ljubljana; Ivan Ravnikar, rudar, Za-Sf°rje; Janez Ropret, strugar, Ljubljana; Martin Strouhal, pek. pomočnik, olje; Alojz Erjavc, mizar, Ljubljana; Anton Belec, pek. pomočnik, Moste; qoza aro, usnjarski pomočnik, Ljubljana; Rudolf Nič, kroj. pomočnik, Ljubljana; Ignac Ahačič, čevlj. pomočnik, Maribor; Jakob Guiilšek, rudar, Trbovlje; rianc Vrhunc, trg. pomočnik, Ljubljaa; | Vinko Zalaznik, skladiščnik, Ljubljana; Kristjna Rakovec, blagajničarka, Ljubljana; Franc Černe, delavec v tob. tov., Ljubljana; Filip Slugu, delavec v predilnici, Litija; Anton Koradej, usuj. pomočnik, Šoštanj; Izidor Premužič, usnj. pomočnik, Ptuj; Alojz Bešter, orodničar, Kamnik; Alojz Hudi, steklar, Hrastnik; Josip Deršek, rudar-kopač, 'kocev -je;, Franc Stare, lesni delavec, Stari trg; Alojz Ranzinger, steklar, Zagorje; Josip Sorre, ključavničar, G.uštanj; Stanko Premužak, kovač, Maribor;
botnik, mizar, Muta ob Dravi; Franc Tratar, rudar, Zabukovca; Franc Juhant, voznik, Ljubljana; Viktor Kuralt, pap. delavec, Medvode; Marija Dolžan, tov. delavka, Ljubljana; Adam Črešnar, natakar, Celje; F ek im Hali-nic, delavec, Ruše; Leopold Pintarič, rudar, Krmelj; Anton Zupančič, kopač, Rajhenburg, Janez Ferlan, usnj^ pomočnik, Ljutomer; Franc Deberšek, rudar, Velenje; Ivan Hojnik, kroj. pomočnik, Maribor; Minka Mohar, šivilja, Ljubljana; Filip Mezgol, 'kovač, Lesce.
Ta lista mora zmagati!
Delavsko zbornico — delavcem!
Glasovanje po malih obratih.
Dočim dobe vsi delavci v podjetjih z nad 20 delavci glasovalne kuverte v obrat sam, jih morajo ili sami iskat vsi delavci in delavke iz podjetij izpod 20 delavcev, če ta podjetja niso odal jena več kakor 5 km od pristojne ekspoziture bolniške blagajne. Delavci v onih analih obratih, ki so oddaljeni od ekspoziture bolniške blagajne več tkakor 5 km, bodo tudi dobili volivne kuverte v obrat, kjer so zaposleni.
Torej delavci iz obrtniških podjetij v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju itd., služkinje in kuharice, pojdite sami osebno iskat volivne kuverte! Te morete dvigniti do 26. januarja med 8. in 12. uro dopoldan ter od 3.—8. ure popoldan. Ne odlašajte:	Kar danes
lahko storiš, ne odlašaj na jutri!
S seboj vzemite poselsko knjižico, ali krstni ali pa domovinski list, da se s tem legitimira.
V Ljubljani se dvigujejo kuverte pri poslovalnici okrožnega urada za zavarovanje delavcev, v novi palači na Miklošičevi cesti.
Glasujte pravilno!
Na zadnjo s ban kuverte, na tako-zvani oddajni list se vsakdo podpiše tam, ikjer je prostor za .podpis.
V kuverti je glasovalna legitimacija in prazen bel listič. Glasovalna legitimacija mora ostati v kuverti. Prazen bel listič pa vrzite ven in dajte mesto njega v kuverto našo tiskano glasovnico, ki se piše:
Glasujem za listo
»Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije«.
Potem izročite kuverto našemu zaupniku!
Na kuverti (na oddajnem listu) se mora torej vsakdo podpisati, v kuverti pa pusti glasovalno legitimacijo in našo glasovnico.
Pazite na glasovnice! ’
Glasovnic ne smete zmečkati, ampak jo dajte lepo v redu, 'kakor ste jo dobili, v kuverto.
Bodite organizirani!
V vsakem kraju vodi celo našo vo-livno akcijo krajevni volivni odbor
ZDSZJ (ne oficijelni.) Vse kuverte mora zbrati skupaj ta naš krajevni volivni odbor. Vsakdo izroči izpolnjeno kuverto temu odboru, odnosno njegovemu pooblaščencu. Nihče ne sme sam pošiljati kuverte nazaj na oficiel-ui glavni volivni odbor.
Krajevni volivni odbori — odpošiljajo kuverte.
Vsak Krajevni volivni odbor odpošlje vse zbrane, izpolnjene kuverte na naslov, ki jim ga je naznanil glavni volivni odbor Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije (Svetek-Štukelj.) Samo na ta naslov- se pošiljajo nazaj kuverte. Železničarji naj se pa drže navodil 15. okrožnice. Torej samo na označene naslove! Poslati je treba na najvarnejši način. — Upoštevajte to, <ja vaši glasovi ne pridejo v roke nasprotnikov.
Glavni volivni odbor ZDSZJ bo izročil potem vse kuverte o pravem času oficielnemu glavnemu volivnemu odboru.
Raztresene delavce obiščite!
Raztresene delavce in delavke obiščite takoj po prejemu glasovnic! Če jih boste takoj obiskali, jih ne bodo mogli kapitalistični nasprotniki terorizirati. Delavec(-ka) v najbolj oddaljeni vasi mora glasovati skupaj' s proletarijatom, iz industrijskih centrov za edino delavsko listo: Združeno del. strok, zvezo Jugoslavije (ZDSZJ).
Lista ZDSZJ — lista združenega razrednega delavstva.
Lista »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije« je edina delavska lista, ki so jo postavile poedine strokovne organizacije. Njo voli skupno proletarijat desnega in levega krila, brez ozira na to, ali je kdo socija-list ali komunist. Tudi najskrajnejša levica podpira to listo.
Vse druge liste so .postavili kapitalisti, odnosno njihovi politični eksponenti, ki bi radi odpravili Delavsko zbornico. Ilernot je prvotno rekel, da bodo morali njegovi pristaši voliti klerikalce. Potem pa je sestavil svojo raz-bijašiko listo, ki je nepravilno sestavljena. Vsak glas zanj je izgubljen. Vsi pošteni delavci »Naprejeve« grupe volijo J is to ZDSZJ.
Delavstvo naj ne voli niti svojih rabljev - kapitalistov, niti Bernotove osebe! Delavstvo voli — delavsko listo s parolo: Delavsko zbornico — delavcem!
Tudi
narodno-socijalni delavci volijo vsi ZDSZJ!
Narodno -socijalistično delavstvo zatirajo »svobodomiselni« in »krščanski« kapitalisti prav tako kakor vse ostalo delavstvo. Zato se je hotelo v zadnjem času združiti z Združeno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije, toda njegovi voditelji a la Juvan, Kravos i. dr. so mu skočili v hrbet in so se zvezali z delodajalci proti delavstvu. S tem trenutkom nimajo gg. Juvan in njegova kompanjona nobenega opravka več z delavstvom in jih prepustimo prijateljskemu objemu s Slavensko banko«, dr. Žerjavom i. dr.! Narodno-socijalni delavci iz več krajev so nam že »poročili, da bodo v znak protesta proti tej zvezi svojih bivših voditeljev s kapitalisti glasovali vsi kot en ihož za edino delavsko listo ZDSZJ.
Složno na delo!
Kakor se je doslej vse zavedno delavstvo brez ozira na politično prepričanje složna pripravljalo na volitve v del. zbornico, taiko složno mora tudi končati svoje delo. Držite se danih direktiv! Ne nasedajte nobenim lažem nasprotnikov! Nastopite proti vsakemu terorju s strani demokratov, or junce v ali klerikalcev, uveljavite v tovarnah delavsko besedo, proletarsko pravico! V teh dnevih vršite solidarno svojo dolžnost kot disciplinirani vojaki proletarske armade! Ne gre za Korošca, Žerjava, Bernota, Kristana. Gre za vsitajenje delavske moči, za obrambo proti ofenzivi kapitala, za delavsko pravico, ki jo bo ščitila proti podjetnikom Delavska zbornica z močnimi, enotnimi strokovnimi organizacijami.
Le-ta reakcije, ki je bila mogoča le zato, ker so bile delavske vrste razbite, so ddlavstvo tako združila, da ga ne more nihče več razdružiti.
V medsebojnem boju smo bili od tretjega (kapitalista) tepeni.
V znamenju sloge in enotnosti bomo zmagali,
Priborili bomo Delavsko zbornico — delavcem in potem korakali naprej, samo naprej po poti veiličastne zmage delavskega razreda.
Delavci, zdužite sc in poteptajte nasprotnika!
Glavni volivni odbor ZDSZJ.
Klerikalci že čutijo svoj poraz.
Klerikalno staro orožje je bila demagogija. Sv. pismo pa pravi: Kdor z mqčom okoli hodi, z mečem okoli pride. — In tako propadajo klerikalci ravno na svoji demagogiji. Delavstvo
jih je spoznalo. Zaloška cesta — to je njihova socijalna politika v praks L
Zato bo delavstvo tudi obračunalo z njimi pri teh volitvah v DeL zbornico. Gospodje hočejo prikriti svoj poraz z vpitjem — o sleparijah naših delavcev, kakor se je hotel rešiti oni tat, ki je ljudem kazal na drugega in vpli: Primite tatu! Delavstvo je pa že prijelo pravega sleparja. V tovarnah naj ima besedo delavstvo in nihče drugi. V' Delavsko zbornico ne spada klerikalizem, tam mora odločati delavska beseda.
Zato je delavstvo po onih tovarnah, kamor so že prišle glasovalne kuverte — glasovalo za edino delavsko listo »Združeno delavsko strokovno zvezo Jugoslavije«.
Ta lista bo zmagala povsod. Zmagovito delavstvo pa bo strlo v tem volilnem boju pod seboj vse nasprotnike, ki so hoteli priti med njega z nasiljem, lažjo in korupcijo.
Delavcem — tovarno!
Delavcem — Delavsko zbornico!
»Neodvisna delavska lista« — neveljavna!
Demokrati in nacijonalistično-so-cijalni »voditelji« so izgubljeni za delavstvo. S pomočjo delodajalcev bi radi vzeli Delavsko zbornico delavcem in jo izročili »Zvezi iudustrijcev«. Toda vse okrožnice na delodajalce jim nič ne pomagajo. Niti svoje 'kondidatne liste niso mogli pravilno sestaviti.
Tako so postavili za kandidata v ptujskem okraju nekega Schwaigerja, ki sploh ni nikdar pristal na to, da bi bil kandidat na katerikoli listi. Ko je on zvedel, da agitirajo demokrati in zizibambnli z njim kot s svojini kandidatom, je podal sledečo izjavo:
Podpisani Schvveiger Tomaž, stanujoč v Rogoznici pri Ptuju, zaposlen v opekarni Celotti v Ptuju izjavljam, da
nisem podpisal nikjer nikake izjave zaradi volitev v Delavsko zbornico.
A ko je torej na kateri kandidatni listi moje ime, je to brez moje vednosti in je eventuelna priloga, ki bi nosila moj podpis, lažnjiva.
Ptuj, dne 13. jan. 1926,
Njega so torej demokrati brez njegove vednosti podpisali in ga dali na svojo listo. Kakor je ukradeno in potvorjeno samo ime njihove »neodvisne delavske liste«, tako je potvorjeno tudi sestava njihove liste,
ki postane s tem neveljavna!
Vsi glasovi za tako listo so neveljavni. Sodrugi, razložite to vsem delavcem!
Proti terorju podjetnikov.
Vsak poskus terorja demokratskih im klerikalnih podjetnikov je treba takoj zatreti. Vsako nepravilno njihovo početje pri pobiranju glasovnic je tre-iba takoj pod pričami zabeležiti in javiti ua naš volivni odbor, da ta poskrbi, da pridejo vsi krivci v roke državnega pravdništva.
<5e se v kakem podjetju vidijo zaupniki, da ne morejo drugače preprečiti terorja s strani svojega delodajalca, naj takoj sporoče najbližji ekspozituri bolniške blagajne, naj se jim glasovalne kuverte ne pošljejo na jmkI-jetje, teauveč da naj organ ibolniške blagajne osebno izroči kuverte delavcem. Tako vlogo morajo podpisati prvi trije v votivnem imenika vpisani delavei in predstavniki strokovne organizacije.
Sodrogi, čuvajte delavsko svobodo proti terorju podjetnikov!
Postopanje »krščanskega« kapitalista.
Glasovnice za volitve v Delavsko zbornico so prišle v četrtek v tovarno velikaža, znanega ljubljanskega klerikalnega industrijalca, ki pa ni poklical zaupnikov, da bi razdelili kuverte, temveč jih je zaprl v — blagajno. Mi smo na to takoj intervenirali in mož se je moral Tavnati po zakonitih določbah o razdeljevanju 'kuvert.
Sodrugi, tako nastopite povsod hitro proti podjetniškemu terorju in sestavite pritožbe na glavni volivni odbor!
Zveza Slovenije z morjem
se bo gradila »prihodnji teden«.
Skoraj sem bil pozabil na veliko manifestacijo v Novem mestu za zvezo Slovenije z morjem. In vendar je stvar važna. Samo zamisliti se je treba. Dva inženjerja sta 'napravila načrte za železniško zvezo Slovenije z morjem, in sicer Musil za »kočevsko«, Klodie pa za »novomeško« zvezo. Pucelj sam je vzel v program za volilno borbo Klo-dičevo zvezo, čeprav so se mu vsi smejali in burke brili z njegovo železnico. Prav sam, ves sam je junaško bil borbo za zvezo z morjem, da se je bilo že bati, da se bo železnica res gradila. Njegovim nadčloveškim naporom je nedvomno pripisovati, da je akcija za zgradbo 'te železnice prišla v 'znano fazo »prihodnjega tedna«. Vse je kazalo, da se bo začela železnica že za časa Pueljevega ministrovanja graditi »prihodnji teden«. Še več. Vlaki so pravzaprav že tekli, s k or o vsak teden so tekli — po predalih Prepeluhovega Avtonomista«, ki je tudi sam z Dolenjskega doma in je kot ožji Pucljev sorojak takrat prav iz srca privoščil Puclju ta velik uspeh. Časi se vendar izpreminjajo. Lokomotive in vagončki tečejo še vedno — po listih —, Prepeluh in njegova stranka sta prešla medtem v hudo borbo proti Puclju in njegovi stranki. Med tema dvema strankama so »e porušili vsi mostovi, tako da bo treba pri gradbi železnice, ki se začne »prihodnji teden«, še te popraviti.
Še prej so pa bili proti Pucljevi železnici še razni ministri. Klerikalni poslanec in bivši minister saobračaja Sušnik se je iz nestrankarskih razlogov srdito boril proti taki kmečko samostojni železniški zvezi z morjem. Bal se je za Puclja. Županic, tudi bivši minister, je nagibal bolj na kočevsko stran, dr. Žerjav je pa predvideval vse mogoče železniške kolizije in katastrofe. Ni bilo lahko Puclju tisti teden pred »prihodnjim tednom«. Še celo na ljubljanski občini je nastal nemir in trepet, ki je trajal precej dolgo. Saj je moral še pred kratkim magistratni ravnatelj v Belgrad s posebno depu-taeijo — za protipucljevo kočevsko zvezo, da opozori vlado, kateri se tudi v tej stvari silno mudi, na nevarnosti, ki prete Sloveniji in morju. Medtem se je pa tudi po prizadevanju neumornega Puclja sklical manifestačni shod
v Novem mestu, in glej, šlo je končno vise po enem tiru. Na železniškem mitingu v Novem mestu so bile zastopane prav vse naše solidne in poštene meščanske stranke:	demokrati, kleri-
kalci, radičevci, radikali, da celo sam magistratni ravnatelj ljubljanski, ki si najbrže kot moder pisatelj in filozof misli svoje o tem in o »prihodnjem tednu«. O, pa to ni še vse. Na mitingu so bili poleg tega navzoči kar štiri ministri, seveda vsi na razpoloženju, in sicer Pucelj, Županic, Sušnik (kot strokovnjak), pa Mohorič kot zastopnik dr. Žerjava. Kakor vidite, je Pucljeva železnica za naše politične prilike pravi blagoslov.
Ko sem čital poročila o tej veliki manifestaciji, sem se kar čudil, kaj vse zmore trdna volja. Na tej volji so si že polomile rebra vse politična stranke v Sloveniji, razven Pucljeve. Za zvezo z morjem sem seveda kot pošten Tržačan tudi jaz, toda Pucelj me ni povabil, da bi tam složno zapeli lepo pesmice, zato moram tukaj povedati svoje mnenje. Zveza z morjem je lepa reč, toda za zvezo z morjem so na eni strani slovenski ministri na razpoloženju, politične stranke, Dolenjci, pa jaz, ki pa nimam dosti denarja; na drugi strani so pa knez Auersperg, Kajfež in Trboveljska premogokopna družba, ki se lahko kepajo z milijoni med seboj in pa, teh ne smemo pozabiti, Kočevarji so tudi na njih strani. To sta po mojem mnenju dve enotni fronti, ena, ki ima dositi denarja in ena, ki ima dosti lepih besed in veliko dosledne doslednosti. Če bi bili ministri pri nas pravi idealisti, potem bi nedvomno zmagala »fronta, ki ima vsaj navidez vse meščanske stranke in mene za seboj, toda ministri so navadno realisti in materijalisti, zaraditega se bojim, da zmaga v item boju končno le tista železniška fronta, ki se lahko z milijoni kepa. Velikokrat sem že preklel grdi materijalizem, ali kaj, ko moje preklinjanje nič. ne pomaga; nasprotno se zgodi: vsi tisti, ki sem jih smatral za idealiste, se zasučejo kakor petelin na strehi za vetrom. Bojim se, da bo zopet zmagala materijalistična fronta.
Sicer pa, glavno je, da se začne železnica graditi prihodnji teden«.
Brik—Brak.
Moskva v znamenju gospodarske povzdige.
I.	Finance.
Državljanska- vojna je prizadejala posebno težke rane Moskvi, ki je bila koncem državljanske vojne popolnoma izčrpana in obubožana.
Še I. 1921. je bila v Moskvi huda kriza. Pruimanjkovalo je kuriva in prometna sredstva so bila popolnoma obrabljena. „Nova ekonomska politika", ki ji Rusi skrajšano navadno pravijo Nep, je kmalu pokazala ugodne rezultate v stari ruski prestolici.
L. 1923. je poteklo v znamenju stalnega zdravljenja na vseh poljih gospodarskega življenja. Nujen predpogoj vsakega gospodarskega procvita — stabilna valuta — je nastopila koncem I. 1924.
Ozdravljenje financ se je pokazalo v prvi vrsti v proračunu moskovske občine. Proračun za 1. 192b znaša 200 milijonov rubljev (1 rubelj je okrog 30 Din), dočini je znašal za 1. 1924/25 162 milijonov rubljev. Položaj mestnih delavcev in nameščencev se je s tem znatno zboljšal. V novem proračunu so namenjene precejšnje vsote za: zgradbo delavskih stanovanj (4 milijone r.), za zboljšanje cest (l milijon), za zgradbo cest (3 milijone), za podporo industrije (3 milijone), za pobijanje beračenja, otroške bede in prostitucije (2 milijona), za javna dela (2 milijona) itd.
II.	Industrija in trgovina.
Povzdiga gospodarstva se zrcali zlasti v industriji moskovske gubernije. Industrija je tu že skoro vsa v državni posesti,
92.5% delavcev je zaposlenih v državnih obratih. Število vseh zaposlenih industrijskih delavcev je poskočilo v moskovski guberniji v 1. 1925. za 50.000. Produkcija leta 1925. znaša 75% vrednosti pred vojno produciranega industrijskega blaga.
Obnova fiksnega kapitala je ena glavnih nalog v sedanjem momentu. Moskovski narodno-gospodarski sovjet hoče predvsem zboljšati produkcijski aparat tekstilne in kovinske industrije in zgraditi nekaj novih tovarn.
Tudi trgovina se v Moskvi hitro oživlja. To se vidi jasno iz stanja prometa. Leta 1923/24 je znašla trgovski promet I milijon
723.000 rubljev, I. 1924/25 pa že 4,700.000 rubljev. Zlasti napredujejo moskovske kon-suinne zadruge.
III.	Izobrazba in hlgijena.
Moskovski sovjet se je trudil predvsem, da zmanjša analfabetizem (nepismenost). In v tem je žel lepe uspehe. L. 1923. je bilo v celi moskovski guberniji še 120.000 analfabetov, 1. 1925- pa samo še okrog 50.000. Preračunano jc, da bo I. 1927. analfabetizem že popolnoma odpravljen.
Število šolskih obiskovalcev je lani poskočilo za 30.000 (18%) v primeri z 1. 1924. V celi moskovski guberniji je danes 40% več šolskih obiskovalcev kakor pa pred vojno, pod carizmom. V otroških vrtcih je
10.000 otrok, v otroških domovih se jih vzgaja 31.000. Strokovno poljedelsko šolo obiskuje 1500 kmečkih otrok (pred vojno le 400). V 90 obrtnih šolah v Moskvi se poklicno izobražuje 17.684 ljudi, v I. 1926. se bo to število zvišalo na 56.265.
Po vaseh se ustanavljajo knijžnice, čitalnice. predvajajo se poučne klnematogra-
fične prireditve, skioptične slike, razširja se radio itd.
Tudi na polju zdravstva se razmere
vidno boljšajo. L. 1923. je znašala umrljivost 24.8 od tisoč ljudi, preteklo leto pa le 15 od tisoč. Zlasti se je zmanjšala umrljivost otrok.
IV.	Stanovanjska in občinska podjetja.
Najbolj goreče je stanovanjsko vprašanje, ki je zavzelo v Moskvi naravnost katastrofalen značaj. Stanovanjska beda je bila zelo velika že 1. 1912. Na glavo enega prebivalca je prišlo tedaj 17.7 kvadratnih saš (1 saša = 2.10 m) pri 1,600.000 prebivalcih. Ko pa je 1. 1923. število prebivalcev v Moskvi narastlo na 1,700.000, je padla norma na 13.5 kvadratnih saš, in pri ponovnem narastku prebivalstva v 1. 1924. le
11.7 na enega prebivalca, ^a zgradbo novih potrebnih stanovanj je treba 96 milijonov rubljev (okrog 300 milj. Din). V proračunu pa je bilo mogoče dati za ureditev stanovanjskega vprašanja le 52 milj. rubljev. Vendar je razvidno, da se bo s tem znatno omilila stanovanjska beda.
Elektrifikacija delavskih predmestij napreduje. Pridno se elektrificira tudi vasi in najbolj oddaljene kmečke hiše dobivajo ..Ljeninovo lampo“, kakor imenujemo ruski kmetje električno luč.
Povzdigo mestnih podjetij (tramvaja, vodovoda, plinarn itd.) vidimo nsajbolj iz tega, da se je njihov proračun v zadnjih treh letih za štirikrat zvišal. Zgradilo se je nove tramvajske proge	v	delavska	predmestja v dolžini 190 km.	V	obratu	je	deset
avtobusnih linij. Izgotovljen je načrt za zgradbo podzemske železnice.
Dolžina vodovodnih cevi je znašala pred vojno 1. 1913. 537.3 km, v 1. 1924/25 pa 677.1 km. Mreža kanalizacije je bila 1. 1913. 445.6 km dolga, v letu 1924/25 pa 568.4 km.
Za razširjenje mestnih klavnic je namenjenih v novem proračunu 10 milijonov rubljev. V preteklem letu se	je	uredilo	tudi nekaj novih parkov v obsegu	9 ha.
Tako vidimo na vseh poljih moskovskega gospodarskega življenja stalen napredek in procvit. To so zelo ugodne perspektive za trajno povzdigo socijalističnega gospodarskega načina v Rusiji.
Po svetu.
Koliko je stalu vojna? Socijali-stični poslanec Viktor L. Berger je v
parlaraenltu Združenih držav Sev. Amerike ponazoril celotne stroške vojne ,ki jih ceni na 400 milijard dolarjev, na sledeči način: »S to vsoto bi mogli zgraditi hišo, vredno 2500 dolarjev in to hišo opremiti z opremo za 1000 dolarjev in jo postaviti na pet akrov zemlje, od česar bi vsak aker stal 100 dolarjev, in vse to bi mi lahko dali vsaki rodbini Združenih držav, Kanade, Avstralije,, Anglije, Walesa, livske, Škotske, Francije, Belgije, Nemčije in Rusije. Ko ibi se vse to zgodilo, bi nam ostalo še dovolj denarja, da bi lahko darovali vsakemu mestu v omenjenih državah, ki ima nad
30.0000 prebivalcev, knjižnico za 5 milijonov dolarjev, bolnišnico za 5 milijonov dolarjev in univerzo za 10 milijonov dolarjev. In iz prebitka bi mogli položiti po 5 odst. še toliko denarja na stran, da ibi za vso prihod-njost lahko vsakemu učitelju teh
125.000 učiteljev in vsaki strežnici oil teh 125.000 strežnic (ki hi bili nastavljeni v bolnicah, univerzah in knjižnicah) dajali plačo 1000 dolarjev. In ko ibi sc vse to storilo, bi nam še toliko ostalo, da bi mogli kupiti Francijo In Belgijo z vsem, kar posedujeta.*
Dezerterji. V Franciji so tiči. Naš zeleni kader mi nič napram mjim. Do-čim si naši ujetniki žele iz Itusije in drugod domov, ravnajo Francozi to bolj komodno. Šele sedaj so se jeli oglašati, a oblasti morajo na žalost ugotavljati, da so to povečini sami dezerterji, ki pa seveda niso ubežali radi ljubezni do frpečega človeštva ali odpora proti vojni kot socijalnemu zlu, temveč le radi ljubeani do lastnih osebic, soroduiki so jim pa mod tem čuvali imetje. — še lepša pa je ta, da so znali tako begunce svojci skrivati po deset let doma, kakor nam izpričuje slučaj, ki se je zgodil te dni v Amiensu. Neki begunec si je dal vklesati svoje ime v mramorno spominsko ploščo, kot da jo padel nekje pri Verdunu, medtem pa je do danes doma vodil skrivaj vse posle. Sedaj so ga vendar orožniki uhapsili.
Naglo poročanje. V Ameriki je umrl K-
Swanson. Dnevnik ..Conecticut Adler“ je to
takoj javi! svojim čitateljem. Kmalu pa se je izkazalo, da je list „umrlega možaka zamenjal z nekim drugim. Kako si je pomagal iz smole? 2e v naslednji številki se je pohvalil: „Mi smo prvi, ki smo javili smrt g. Swansona in tudi prvi, ki poročamo, da je to pomota in da g. Swanson še živi in bo še dolgo živel." Prav po ameriško!
Ribe, ki lahko utonejo. Čudno se glasi ta nadpis, riba je vendar doma v vodi in diha s škrgami, s katerimi srka zrak neposredno iz vode. In vendar je tako, da ribe lahko utonejo. V to vrsto rib spadajo tako-zvane labirintne ribe, ki morajo dihati at-mosferični zrak. V ta namen imajo poseben organ, imenovan labirintna votlina, ki se nahaja na obeh straneh škrg. Dolgo časa prirodoznanci niso vedeli, čemu služi ta organ, sedaj so si na jasnem, da je labirintium ribam to, kar ljudem in vretenčarjem sploh pljuča. Ako se taka riba ne dvigne nad gladino vode, da se navžije zraka, mora v istini utoniti. Najbolj znana izmed teh rib je tako-zvana paradižinca, v znanstvenem svetu na-zivana makropod, ki jo radi njene bizarne zunanjosti goje vsi naši akvariji.
Dostojevskij kot šaljivec.
Veliki ruski romanopisec ni bil le velik mislec, temveč tudi šegav zbadljivec. Ko se je pojavilo v Rusiji gibanje za žensko emancipacijo, je zložil Dostojevski duhovito, z žgočim sarkazmom prepojeno pesem z naslovom ..Politični pregled", v kateri v dvogovoru nastopata mlada emancipiranka in zastarelo misleč častnik. Pesem je pre-, dolga, da bi jo podali v prevodu. Omenjamo le, da poudarja častnik, kako hoče rešiti Rusijo, a ženska, kako se hoče otresti predsodkov:	ona	hoče imeti iste pravice kot
moški.
Pesem so našli na čuden način šele za boljševiške revolucije. Tačas je dospela v Moskvo vest, da je bil vdovi Dostojevskega, Ani Grigorjevni, ukraden zaboj z rokopisi velikega pisatelja. Ker je zavladalo za te rokopise v javnosti veliko zanimanje, se je zglasil brezimni tat, ki pa je za izročitev zaboja sovjetski vladi zahteval dvanajst milijonov rubljev. Oblasti so skušale zlikovca izslediti, a brez uspeha. Šele dolgo zatem se je sinu Dostojevskega, Fjodoru Fjodoro-viču, posrečilo najti del teh rokopisov, med katerimi se je nahajala tudi omenjena pesem, ki je bila nato takoj prevedena v vse evropske jezike.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Sobota, 16. jan.:	»Henrik	IV.«, E,
nedelja, 17. jan.:	Ob 15. »Vdorna
Rošlinka«; ljudska predstava po znižanih eemah izv.; ob 2«. »Henrik IV.«, izv.,
(pondeljek, 18. jan.: »Profesor Sto-riein«, B.
Opera:
Nedelja, 17. jan.: Ob 15. »Aida«. Gostujeta M. Žaludova in Zdenko Knittl. Znižane cene. Izv.
K sedemdesetletnici rojstva Antona Aškerca.
Največji slovenski epik in ena najtnar-kantnejša osebnost v pesništvu sploh bi sedaj slavil sedemdesetletnico svojega rojstva, da ga ni ugrabila neizprosna smrt. Njegovemu spominu je zlasti naše delovno ljudstvo posvetilo vsekakor premalo pozornosti: Zakaj Aškerc je bil poleg Cankarja in nekaterih mlajših naš največji in najizrazitejši socljalni pesnik: glasnik človcčan-stva.
V dobi po absolutni vladi „očeta slovenskega naroda" dr. Bleiweisa in po oko-reli poeziji Koseskega, sta pod estetičnim vodstvom Stritarja, Levstika/Levca in drugih nastopila kot pesnika dva mlada talenta: nežni lirik in človekoljub Gregorčič ter krepki epik in socijalni revolucijonar Aškerc. Vpliv obeh je bil našemu slovstvu merodajen za razvoj naše kasnejše vezane ie-
sede.
Aškerc je nastopil umetniško pot že zgodaj pod psevdonimom Gorazd, k. ga ,e obdržal precej'časa. Spočetka ,e vse kazalo da se razvije iz- njega lirik, a kmalu je našel pravo smer svojega ustvarjanja in po stal epik, ki bi delal čast vsakemu narodu. To so takoj spoznali Rusi, Švedi in Nemci, ki so jeli kmalu prevajati njegove klene pesmi v svojo materinščino.
Kot epik je Aškerc nastopil proti svetobolju, ki ga je od Stritarja nalezel tudi Gregorčič. Prva pesem „Trije ppootniki", ki jo
je izdal koncem 1. 1880. v „Zvonu“ je že obrnila nase pozornost urednikov. „Madono“ se je izkazal izrazitega epika, z „Anko“ se je pa popolnoma uveljavil v pesniškem svetu in ostalo mu je v rokah žezlo prvega epika.
Motivi njegovim pesnitvam so zelo pestri: socijalni, človečanski, filozofski itd., kasneje žal politični, ki pa so kvarno vplivali nanj kot pesnika. Ravno radi filozofije, koje študij ga je dovedel do panteističnega svetovnega naziranja, ga je spravil v spor s klerikalizmom. Kot značajen človek je odložil duhovniško suknjo in nastopil odločen ter odkrit boj s kterom. Pri tem je nastopal ostro in ni preveč izbiral izrazov.
Aškerc je bil kot pesnik silno plodovit. Poleg pesništva se je bavil tudi z dramitiko poljudnim znanstvom tei> napisal več razprav v protestantski dobi, k ijo je predvsem študiral. Prva njegova pesniška zbirka z naslovom „Balade in romacne“ je izšla že 1. 1890. Nato so se pa vrstile skoro vsako leto „Lirske in epske poezije*1, „Nove poezije**, „Zlatorog“, „Četrti zbornik po-ezij“, ..Primož Trubar**, „Mučeniki“, „Ju-naki“, „Jadranski biseri**, „Akropotis in pi-ramide**, „Peti zbornik pesnitev**, „Posled-nji Celjan** in „Atila v Emoni**. Razen tega je napisal „Trl dramatične študije**, nekaj potopisov in uredil „Rusko antologijo**. V prvih zbirkah je blestela vsa njegova pesniška sila, ki pa je jela v zadnjih temneti.
Aškerc je bil rojen v Globokem pri Rimskih toplicah. Sorodniki so ga poslali na gimnazijo v Celje. Ko je maturiral, je vstopil v mariborsko semenišče, nato ka-planoval v Podsredi, Šmarju, Juršincih, Vitanju, Rimskih Toplicah, Mozirju in Skalah pri Velenju.
Ko se je odpovedal duhovniškemu stra-nu, je dobil mesto arhivarja na ljubljanskem
magistratu. Dne 10. junija 1912 ga ]e zadela kap in konec je bilo njegovega ustvarjajočega in borbenega življenja.
Aškerc je bil cel mož. Naj služi v vzgled slovenskimi proletarijatu!
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo. SipisaJ R. Golouh. — Kot 13. zvezek Zadružne knjižnice je izšla brošura, 'ki podaja zgodovino postanka in razvoja Zveze gospodarskih zadrug, ki je bila ustanovljena po prevratu kot revizijsko društvo za delavske im kmeti-Ske zadruge po vzoru podobnih Zvez v inozemstvu. Revizijska zveza ima v glavnem poučevati, kontrolirati, vzgajati zadruge in je zato umestna navadna društvena oblika. V Jugoslaviji pa je finančno ministrstvo mnenja, da se more dati razne olajšave pri taksah,' pri poštnimi itd. le onim zvezam, ki so zadruge v zmislu zadružnega zakona. Zato se je lani Zveza gospodarskih zadrug izpremenila v zadrugo. — Iz pričujoče brošure se razvidi tudi stanje v Zvezi gospodgarskih zadrug včlanjenih zadrug, ki so imele v 1. 1924 — 22,937 članov. Danes šteje Zveza gospodarskih zadrug že 37 zadrug in okrog 25.000 članov. Cena brošure Din 2.
Delavski žepni koledar za 1. 1926, ki ga je izdala in založila Strokovna komisija za Slovenijo (Obl. odbor ZDSZJ za Slovenijo) v Ljubljani in tiskala ..Ljudska tiskarna** v Mariboru, je našel radi zanimive vsebine obilo odziva v naši javnosti. Delavstvo ga z vnemo kupuje. Stane Din 12.— Opozarjamo na lepe članke s. Golouha, govoreče o svetovni vojni, njenih stroških in njenih strašnih posledicah, dalje o stanovanjskem 2akonu, ki je skoro docela omejil stano-Vanisko zaščito, o jubileju tridesetletnice "Osrednjega društva lesnih delavcev**, ki omenja njegove veterane Golarja, Ježka in _,a rška (priobčene so tudi slike), o usodnih V ^ovljah, predvsem pa o sodit,	oritelju na umetniškem polju
r pnrj,, uf "*l5eKa trpečega ljudstva, Ivanu Cankarj . Opozarjamo na pretresljive slike iz svetovne vome, lzborno	RoIedar_
skl del in na lično zunanjo ob„ko Ko]edar obsega poleg papirja za razne beležke 128 vrst. Papir je v primeri z druKjmi koledarii dober.
Seznam srbo-hrvatskih znanstvenih deL
Zagrebška založba St. Kugli je te dni - |Z_ dala seznam celokupnega domačega znanstvenega slovstva, ki ga je znanstvena javnost že davno pogrešala. Knjiga, broječa 125 strani, v malem formatu, našteva po strokah vsa znanstvena dela iz jezikoslovja, modroslovja, bogoslovja, matematike, zdravstva, zgodovine in zeinljepisja, pravo-slovja, tehnike, trgovstva in obrti, športa itd. Seznam se dobiva v prodajalni založbe (Zagreb, Iliča 30) na zahtevo brezplačno.
..Društvo hrvatsklh srednješolskih profesorjev v Zagrebu,‘ je izdalo dve zanimivi
knjigi „Junačke narodne pjesme, hrvatske i srpske**, ki jih je zbral dr. Mil. Strašek in .Hrvatski pripovjedači* izpod peresa dr. Milana Ogrizoviča. Prva knjiga nam kaže razvoj narodne pesmi od 14. do 19. stoletja, druga pa izčrpno poroča o hrvatskih pripovednikih polpreteklega in sedanjega časa. Knjiga je precej obsežna in je izšla že v četrti izdaji.
»Ženski list«, glasilo slovenskih proletark izhaja že tretje leto v 'Ljubljani in vzlbujats svojo bogato in mnogovrstno vsebino splošno zanimanje med delavskimi krogi. List orje ledino na polju organizacije naših žen in deklet, zato ga vsakomur toplo priporočamo.
Srez naslova.
Državotvornost in krščanstvo. Narodni socijalrzem je ona politična sila, ki naj zajezi razvoj in zmago rdeče in-ternacijonale. Ker je pa to zelo težek posel in se s samim zakonom o zaščiti države, za katerega so glasovali tudi narodni socijalisti, ne da doseči, zato je razumljivo, da brez demokratske stranke in demokratskih podjetniških organizacij ni mogoče zmagati. Zato štrajkbreherji, podjetniki, mojstri in priganjači na plan za zmago »narodnega socijalizma«, na plan, da bo Delavska zbornica od podjetnikov in drugih takih »narodnih socijalistov«! Krščanski soc. je pa ona mračna politična sila. ki naj pogoltne rdeče in-ternacijonaliste moskovske, londonske in vsakojake druge baže. In da bodo Pollak in drugi taki »krščanski socijalisti« veseli in zadovoljni, zato vsi katoličani na plan za zmago »krščanskega socijalizma«, na plan za čedni denar brezverskega delavstva v Del. zbornici! Saj ne bo brez odpustkov!
Škofovsko pismo in »Slovenec«. Zelo neprijetna je bila »Slovencu« zadnja notica v našem dnevniku o pastirskem pismu dunajskega kardinala dr. Piffla. Da opraviči svojo gnusno gonjo proti našemu delavstvu, prinaša še en odlomek iz tega bogovskega pastirskega pisma, ki ga dobesedno citiramo: »Podjetniki imajo dolžnost svoje imetje uporabljati v blagor človeške družbe in z njim ustvarjati vedno nove možnosti dela in zaslužka, ker imajo vsi ljudje, ki morejo delati, dolžnost in pravico do dela.« — »Slovencu« svetujemo, naj ta izrek izreže in pošlje škofu Jegliču, industrijalcu Pollaku, vsem župnikom in dekanom, ki sede na bogatih cerkvenih posestvih in vsem ostalim podjetnikom, ki se zibirajo okoli SLS s priporočilom, da vestno izpolnijo ta nauk svojih cerkvenih magnatov. Nato naj nas pa »informira« o uspehih.
Vzemite na znanje. Kot glavni urednik »Delavske Politike« sem za vsebino in smer lista odgovoren edinole Centralnemu delavskemu svetu, odnosno njegovim organizacijam. »Delavska Politika« ni niti najmanj glasilo posameznikov, ona je glasilo v Centralnem del. svetu združenih organizacij. Posamezniki niso uplivali, ne uplivajo in ne bodo uplivali na vsebino in piisavo »Delavske Politike« dokler bom jaz njen glavni urednik, in, upam, tudi ne poslej. Skrajna neokusnost in neresničnost je, če se piše in govori o varuhih in o uplivih posameznikov na to skupno glasilo vseh razredno zavednih delavcev brez razlike. Centralni del. svet je pokrenil ta list in izbral najnujnejša sredstva za njegovo izdajanje. Centralnemu del. svetu sem odgovoren in pokoren v tem, od moje .strani poslednjem poizkusu zbližanja in zedinjenja vsega razredno zavednega, v zmago socijalizma iskreno verujočega slovenskega in jugoslovanskega delavstva.
To naj vzamejo pošteno na znanje tisti, ki sc jih tiče. Golouh.
Za poslansko imuniteto se skriva neki klerikalni veljak, da more nemoteno pisati v »Slovencu« o sleparijah, ki jih baje vršijo pri volitvah v Del. zbonijco ti nebogljeni in nadležni socialisti. Ne navaja konkretnih slučajev, lo sumniči in natolcuje. Ni nam ie )<i slepariti, ni nam treba lagati, ni nam ieba podlosti in demagogije, da zmagamo pri teh volitvah! Naš prole-tarijat ve, kaj mu je storiti in zato bo zmagal. T akih -sredstev se lahko poslužujete klerikalci višje in nižje poslanske. in neposlanske baže. Mi ne!
Dnevne novice.
informacijske pisarne za Del. zbornico v Ljubljani.
V nededjo 17. t. m. poslujejo v Ljubljani od 8 do 12 in od 3 do 8 ure 'zvečer naslednje informacijske pisarne Združene delavske strokovne Zveze Jugoslavije:
1. Hotel »Loyd« (stekleni salo«) Sv. Petra cesta.
2i. Gostilna Zlatorog, Gosposka ulica.
3. Kavarna Vospernik, Stari trg.
4. Kavarna Leon, Kolodvorska ulica.
5. Strokovna komisija. Šelen-buigova ulica 6/II.
ti. Delavski dom, Mark sov trg.
7. Zadružni dom šiška, Ziherlova ulica.
8. Zadružni dom Vič.
9. Gostilna Jemc na Bregu.
10. Gostilna Krušič, Zelema jama.
Vsi volilci iz inale obrti naj se zglasijo v eni teh pisaren.
Strokovno organizirani sodrugi iz velike im male obrti so dolžni zglasiti se že doiooldne v oni izmed ipisairem, ki je najbližja njihovem stanovanju.
UDR.
Vsi člani in članice ljubljanske edinice DDR se imajo zanesljivo zglasiti v nedeljo dopoldne ob 10. uri v steklenem salonu hotela Loyd na Sv. Petra cesti. — Zanesljivo in točno!
Predsednik UDR.
Delavska akademija. Dne 14. t. m. je
ob 7. zvečer v ..Mestnem domu** predaval naš dr. H. Tuma „0 organizaciji delavske »izobrazbe**. Takoj v začetku je ovrgel mnenje nekaterih proletarskih nasprotnikov, da stremi delavstvo za ustvaritvijo svojevrstne kulture. Kultura je splošna spojitev materijalne civilizacije in duševnega sveta, nikdar pa ne eno in ne drugo posebej. To so spoznali že stari Grki, ki so palagali veliko važnost na gojitev golega telesa. Vedeli so, da more človek imeti zdrave možgane le v zdravem telesu. Krščanstvo je to načelo ovrglo, na podlagi katekizma pa je zrastla nova kultura, bolehna že v svojem bistvu. Njeni voditelji so bili le visoki krogi in ti so danes v svoji notranjosti okuženi in propali. Zato propada tudi zapadna kultura; filozofi kot Tolstoj in Spengler pa so napovedali porajanje nove vzhodne kulture.
Današnja kultura je zgrajena na laži, nje šolska in spolna vzgoja je temeljito zgrešena. Nova proletarska kultura, ki bo zrastla na razvalinah stare, mora odstraniti tudi vse njene hibe, iz grške in sedanje kulture naj prevzame le, kar je dobrega in naj je bodo deležni vsi, ne samo gotovi privilegirani krogi. Pri zanimivem predavanju je bilo navzočih kakih 120 delavcev in delavk, poleg vladnega zastopnika. S. dr. Tuma je na koncu žel burno odobravanje. — V četrtek 21. t. m. se 6o vršil v „Mestnem do-mu“ recitacijski večer z obširnim vzpore-dom iz domače in svetovne poezije. Poživljamo vse delavstvo in mladino, da se večera gotovo udeleži.
Tudi za osnovne šole nam obetajo nov zakon. Po vzgledu srednješolskih profesorjev so se zganili tudi merodajni činitelji za ljudsko šolstvo. Da se ustvari nov, sedanjim razmeram odgovarjajoč zakon, se sestane v ministrstvu prosvete, čim se prosvetni minister vrne v Belgrad, širša konferenca prosvetnih referentov in ministrskih funkcijonarjev v prosvetnem ministrstvu. Potreba primernega šolskega zakona za osnovno izobrazbo je pereča.
Za društva In ustanove. Ministrstvo financ, generalna direkcija neposrednih davkov je odredilo, da morajo vsa društva in ustanove, ki so po točki 5. člena zakona o taksah oproščena plačila taks, nabaviti štampilko z besedilom:	»Oproščeno samo
od plačila takse Iz tar. post. 1 z odlokom gospoda ministra financ z dne... štev ... in da morajo na vsako vlogo, pritisniti to štampijko in jo izpolniti z datumom in številko oprostilnega odloka. Vloge kakoršne^ koli vr„ste, ki ne bodo po predpisih taksirane ali opremljene z navedeno štampiljko, se ne bodo upoštevali. Vse druge takse, za kater ne velja oprostitev, je treba seveda plačati.
Drzen vlomilec in ropar je Blažič Ivan, vulgo »Vani« iz Srednje Bistrice, okraj Dol. Lendava; izdaja se pod imenom Belovič Ivam. Oborožen je z vojaško puško in samokresom, tip Čaru-govega posnemalca, in rad se oblači tudi v žensko obleko. Zadnjič je vlomil pri družini Muraj pri sv. Juriju, okraj Čakovec, odnesel večjo množino posteljnega perila, ženske obleke in perila, moške obleke, pregrinjal, čevljev, zlato žepno uro z monogramom R. M., zlat pepelnik, srebrno cigaretno dozo z monogramom R. M., fromer-pi-štolo in raznih drobarij v skupni vrednosti 65.320 Din. Zasledujejo ga že dolgo tudi radi umora nekega žandar-merijskega narednika. Toda vsi dosedanji izisledovalni poizkusi so bili neuspešni, Je pač prefrigan ec!
Nepošten hlapec. Hlapee K. Alojzij je bil dalj časa zaposlen pri gospodarju Pečarju in bil ves čas priden in pošten. Po novem letu ga je kar nenadoma zmanjkalo, ne da bi odpovedal - službo, niti da bi vzel delavsko 'knjižico. Šele po odhodu hlapca je gospodar opazil, da mu je vzel d:ve ikonjski odeji, vredni 700 Din, Zred novim letom je peljal voz paska na Mirje in potrdilo predložil gospodarju. Včeraj je pa hotel gospodar prejeti na potrdilo tudi plačilo, pa so mu povedali, da jo kaši ral že hlapec. Gospodar je oškodovan za približno vsoto 1000 Din.
Tatinska manija se širi čezdalje bolj. Kradejo v velikem in v malem in v tatvini tudi ne zbirajo dosti; kakor so že prilike in kakršna je že podjetnost tatu. V podstrešje v Trnovskem pristanu št. 22 v hiši Kržeta, se je ponoči splazil neznan tat in odnesel hlapcu Urankar Ivanu, ki je še s tremi domačimi hlapci spal v podstrešju, suknjič, vreden 500 Din. V suknjiču je bilo nekaj drobiža, vojaški dokumenti in listek bolniške blagajne, vse na njegovo ime. Tat je moral dobro poznati prostor in razmere. Čisto neopaženo in neslišno se je vtihotapil skozi vrata podstrešja, po izvršeni tatvini pa vrata pustil odprta.
Policijska kronika z dne 15. januarja. Izvedene so bile sledeče aretacije: 1 radi nedostojnega vedenja, 1 radi telesne poškodbe, 1 radi beračenja, ter vložene sledeče ovadbe: 2 radi tatvine, 1 radi poneverbe, 1 radi. nedostojnega vedenja, 1 radi prepovedane nošnje, orožja, 1 radi plakatiranja, 1 radi prekoračenja kinematografskih predpisov, 1 radi pribega psa, 3 radi prekoračenja cestno policijskega reda, 2 radi prekoračenja policijske ure, 1 radi prekoračenja predpisov o zapiranju trgovin.
širite »Del. Politiko«!
Sodišče.
Čast je iskal. Inženir Gustinčič, ki zastopa v besedah neko najstrašnejšo »revolucijonarno« linijo, je tožil pri meščanskem sodišču s. Sedeja, češ, da se je ta. izrazil o njem, da je policijski agent. S. Sedej je pri prvi razpravi izjavil, da tega ni rekel. Gustinčičev zagovornik je zahteval, da Sedej izjavi, da 'kaj takega g. Gustinčiču tudi ne more očitati. S. Sedej na to ni pristal, rekoč, da ne ve, s čim se bavi g. inženir v prostem času. Pri drugi razpravi so nastopile priče s. Sedeja: s. .Štukelj, tiskarnar Pavliček in s. Makuc. Ti so izpovedali, da s. Sedej ni izpregovoril inkriminirane obdolžitve, pač pa da je rekel: Kdor hoče .potom meščanskega sodišča ustaviti delavski list, je agent buržuazije. (»Sodrugi« iz Gustinčičeve grupe so namreč novembra meseca poslali na državno pravdništvo dopis, s 'katerim so zahtevali, naj se ustavi izhajanje »Delavsko kmečkega lista«, ki ga je tedaj urejeval s. Sedej.) Nato je sodišče s. Sedeja oprostilo.
Šport.
Delavski’ nogomet. Delavski nogometni kllubi v naši državi se v zadnjem času živahneje gibajo.
Tako se je vršil ob Novem letu v Zagrebu delavski nogometni turnir, na katerem so sodelovali naslednji delavski klubi: »Grafika«, »Amaterji«, »Slo-
Glavno zastopstvo:
J. KREK Ljubljana, Vošnjakova ulica 4
Za Hrastnik In okolico
iščemo raznašalca za Delavsko Politiko. — Oglasi naj se v Konzumnem društvu rudarjev v Hrastniku.	70
Za Jesenice in Javornik
iščemo raznašalce za »Delavsko Politiko". Ponudbe na upravo lista.	69
Za Zagorje
in okolico išče uprava našega lista spretne raznašalce oz. kolporterje. Oglasiti se je pismeno na upravo »Delavske Politike" v Ljubljani. 23
Sodavičarska naprava
se proda. Pisma pod „Soda-vičar na upravo lista.	46
Vinograd
z zidanico blizu Litije se proda Pisma pod »Zidanica" na upravo lista.	48
Kupim dobro, pristno beto in rdeče	49
vino
dolenjskih in štajerskih goric. Ponudbe pod »Vino" na upravo »Delavske Politike".
RUDOLF RADOVAN,
tapetnlk Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma
la. prem
trboveljski in drva
nudim na drobno in debelo
po najnižjih cenah 51
Franc SIobšb, L]ub)jano,
Kolezljska ulica št. 20-
ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI
Aleksandrova, cesta
je centralni denarni zavod delavskih in kmetskih zadrug Slovenije
Obrestuje naloženi denar zelo ugodno in po dogovoru. IzvrSuJe vestno in kulantno vse posle, ki spadajo v bančno stroko. IzvrSuJe nakazila v tuzemstvo in v inozemstvo.
Kupuj »n prodaja devize, valute in vrednostne papirje. Izdala uverenja za izvoz blaga. P*'0" da|o s eCkP državne lolerlfe i. t. d:
i. t. d.
Brzojavni naslov: Zadrubanka, Ljubljana. — Telefon štev. 367.
ga« in »Pekarji«. Kot zmagovalci so izšli »Grafiki« s temile izidi: Grafika— Pekarji ‘2:0; Grafika—Amaterji 8:2; Amaterji—Sloga 3 : 0; Pekarji—Sloga 4:1.
Eden najagilnejših delavskih klubov, splitski »Borac«, je gostoval dne 7. t. m. v Beogradu. Od Beograjskega športnega kluba je bil poražen z 10:1, medtem ko je zmagal nad Beograjskim delavskim kluibom z 8:5.
Litija.
Volitve v Delavsko zbornico zanimajo tudi tukajšnje delavce prav živo. Vmešavajo se pa v stvar še nekateri gospodje, ki jih »Delavska zbornica" prav nič ne briga. V četrtek 7. t. m. je v Šmartnem pri Litiji neki Martin, kateri niti volilne pravice nima, sklical sestanek šmarskega delavstva in povabil na istega znanega Lu-keta iz predilnice. Ob 6. zvečer se je zbralo v gostilni pri „Mačku“ nabito polno šmarskega delavstva, kateremu pa »tovariš" Luka ni nudil nobenega refereta. Nato ie povzel besedo s. Kopač, kateremu je delavstvo navdušeno pritrjevalo ter od prvega do zadnjega pokazalo, da hoče vse v boj pri volitvah za Delavsko zbornico. Pojavljala sta se tudi v predilnici dva junaka, ki lovita na vse načine delavske glasove, tako, da se delavstvo že boji, da si bosta od samega pretegnenja, pretegnila kako žilo, njima načelujejo tudi vaški velikaši in pomagajo razni skromnejši pajdaši. Vprašamo, ali so ljudje zato nastavljeni, da pomagajo prepisovati imenike za Delavsko zbornico? Kaj misli občinski odbor? Vsi ti ljudje pa bodo dobili primeren odgovor na dan volitev, ker naše delavstvo že samo dobro ve, da spada Del. zbornica v delavske roke, ve zato. zakaj ne sme glasovati za listo gori omenjenih gospodov. Naše delavstvo bo glasovalo za listo »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije". Delavci in delavke, v nedeljo, 17. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil veliki shod v restavraciji pri pošti, pridite polnoštevilno!.
Trbovlje.
V nedeljo, 17: januarja, ob 9. dopoldne se bo vršil v gostilni Pravdič predavanje
za vojne invalide, vdove in sirote o novem invalidskem zakonu. Pojasnilo se bo zakon ter navodila za prijavljanje sodišču v svrho pokojninske prevedbe po novem zakonu.
Kaj pravijo ljudje.
Zetar: »Kaj praviš Ti Savar, kaj neki ima tisti človek v tistem velikem ,prto-šlnu‘, ki ga vedno nosi pod pazduho?"
Savar: »Jaz mislim, da je novinar, in da pobira v tisti .prtošl' trboveljske novice."
Zetar: »Je že res, da je novinar, ampak v tistem .prtošlnu' ima nekakšne velike naočnike, s katerimi vidi vsako stvar trikrat večjo kakor je pa v resnici."
Savar: »To pa že ni res; trboveljske novice pobira, pa je!"
Zetar: No dobro, pa naj bo po tvojem. Ali vprašam Te, ali si bral »Jutro" od 9. januarja? No, in kaj piše v trboveljskih novicah?"'
Savar: »Čakaj: Čakaj, da se spomnim. Aha! 2e vem. Tam piše, da je trboveljska .Svoboda* kolportaža »Delavske Politike".
Zetar: »No, in kaj rečeš na to, ali je res, ali ni?"
Savar: »Pr moj to pa ni res."
Zetar: Ravno zato sem preje rekel, da ima take naočnike, skozi katere vidi vsako stvar večjo kakor je. Seveda samo delavske-stvari, stvari, ki se pa godijo v njegovi stranki in krogih, te pa vidi manjše in manjše.
To so očala, kaj? Jaz pa mislim, če se en sam član .Svobode* prostovoljno javi za kolporterja, s tem še ni rečeno, da je cela »Svoboda" kolportaža. Pa ti ta čudni špe-glar piše, da je cela »Svoboda" »Trafika Delavske Politike." Al’ bi ga? Vidiš, pa se ml zdi, da ga njegove čudovite špegle le varajo. Zamenjal je naše organizacije z demokratskimi. Ker je v njegovi stranki navada, da je en sam človek cela stranka, zato misli, da je tudi pri nas en sam član cela »Svoboda".
Vidiš, Savar, tako kunštne špegle ima, pa vseno vidi narobe. In ž njim vred tisti, ki mu verjamejo. No, nič hudega. Mi Ze-tarji in Savarji smo vseno zadovoljni s to kolportažo. Če so tudi Vardarji, Kosovarji, Šumadinarji in Ekstrarjl, pa ne vemo.
Iz Mežiške doline.
Prevalje. Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 8. jan., se je zgodilo nekaj, ikar ne smem in ne morem zamolčati. Nadučitelj Doberšek, ki se je če nedavno prišteval k »socijali-stom« in je tudi zato bil izvoljen na našem programu je na zadnji seji menda pozabil na vse to. Socijalisti smo bili sklenili, da se mora mežnari-
podlagi meščanskih listov. Delavci vkup! Delavski dnevnik, delavska zbornica, delavska knjiga in delavska stranka. Oklenimo se vsi »Delavske Politike«.
Velenje. Dne 12. januarja zvečer 1926 se je zopet dogodila nesreča v drž. rudniku Velenje. Rudar Martin Pocajb iz Škal pri Velenju se je težko ponesrečil, zadobil je težke notranje poškodbe. Drugi dan so ga odpeljali v celjsko bolnico. Upati je, da okreva.
Del. izobraževalno društvo »Svoboda" v Velenju otvori v nedeljo, 24. jan. svojo novo urejeno in bogato založeno knjižnico. Obenem se vrši predavanje o temi: »Cilji kulturne organizacije delavstva". Poroča predavatelj centralnega odbora »Svobode", iz Ljubljane. Otvoritev in predavanje se bosta vršila pri g. Pleteršniku. Knjižnica bo odprta vsako nedeljo od 9. do 12. dopoldne v tajništvu »Svobode** pri g. Ple-teršeku v Pesjem. Knjižnične izkaznice so že dospele in jih že lahko vsak dobi vsaki dan v Konzumnem društvu pri s. Hinku Marnu. Izkaznica velja Din 5 in služi obenem kot legitimacija za izposojanje knjig. »Svoboda" je del. izobr. društvo, zato vabimo vse delavstvo, da pridno posega po knjigah in širi kulturno delo. Odbor »Svobode", Velenjfe.
MALI OGLASI.
Službe.
Razno.
 —f
Pozor delavei Pozor delavci
ŽIMNICE
matrace, posteljne mreže, telesne poatelle (iložljive), otomane, divani In tapetniške izdelka
nudi najceneje
ja preurediti v korist šole, kaikor je prav in potrebno, pa je Doberšek glasoval s klerikalci, proti našemu sklepu. To je morda bernotovsko. Doberšek je že dolgo bernotovec — ni pa socijalistično. Pa ravuo ti ljudje so delali celega hudiča v našem gibanju, češ, da se morajo sklepi izvajati. Pa so ravno oni, ki se tega ne držijo. Lepa nedoslednost! Kako ste mogli glasovati proti s oci j alis t i čn e mu predlogu, proti nam sploh7 O tem bomo še pisali.
Zagorje ob Savi. Iz »Delavske Politike« razvidimo, da je v Ljubljani izšel zelo podučeni Zadružni koledar za L 1926. V Trbovljah in Hrastniku so ga prejeli člani ondotnih konzumnih društev. Ljudje, so res polni hvale o lepem koledarju, ki veliko koristnega in zanimivega poroča. Radi bi ga tudi mi dobili, ker bi radi imeli kaj poučnega v roki. — »Delavska Politika« se nam je zelo priljubila. Čudno pa se nam zdi, da so nekateri tako zakrknjeni in nočejo uvideti, da je treba z vso vnemo raizširjevati delavski dnevnik. Ali naj bosta »Jutro« ali pa »Slovenec« studenca, iz katerih naj pije delavec vsak dan okrepčilo za dušo in telo1? Mar je delavstvo Nemčije, Avstrije, Anglije itd. postalo močno na
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.!isk J. Blasnika nasl. v Ljubljani. Za
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
•< :«2sU.AŽt‘  kj..	>8	~	-	j,_ - . , ■	.	......	    :	....	il.___; ... J > i ,