Ob 21. obletnici TRBOVLJE, 20. DECEMBRA 1962 • • ŠTEVILKA 52 LETO XV e 20 din Kako bo v prihodnje rojstva JLA Za nami je enaindvajset let, polnih našega plodnega, uspešnega dela. Vsako leto praznujemo 26. decembra obletnico ustanovitve naše slavne Jugoslovanske ljudske armade. V mali bosenski vasici RUDO se je 22. decembra 1911 rodila naša Armada. Zrastla je iz ljudstva, rodila se je v krvi, v sanjah hrepenenja po svobodi iz revolucionarne zavesti našega ljudstva. Enaindvajset let je preteklo od tega zgodovinskega dneva. To ni dolga doba, vendar .pomenijo ta leta veliko. V ognju revolucije in vstaje naših Dosedanji družbeni in gospodarski razvoj je vnesel v naše vsakdanje življenje vrsto sprememb, hkrati pa nas je z doseženimi uspehi krepko vzpodbudil k razmišljanju o iskanju nekaterih novih oblik v nadaljnjem razvoju gospodarstva in družbe nasploh. Predvsem je v nas krepko utrdil prepričanje, da je mnogo laže reševati vrsto problemov tam, kjer je dosežena večja koncentracija sredstev in kjer lahko občani neposredneje odločajo o vseh važnih zadevah. V gospodarstvu smo že storili precejšen korak naprej v zadnjem času, tako tudi v integraciji, vendar ne zato, ker le edaj beseda integracija večkrat v rabi in ker je integracija nekaj novega, pač Pa zat- podjetju »ELIT- predvideno kadru. izvodnji pada. like prijetnega m koristnega povečala za 50 odstotkov. Omenimo naj še, da so ne- Razširjena seja predsed- oddiha na letovanju, obenem Kljub dokaj ugodno eklenje- kateri mnenja, da podjetje etva občinskega sindikalnega pa kažejo zgled prizadevanja mim pogodbam pa je podjetje izdeluje kabelski vezani ma- sveta Zagorje ob Savi je za uspešno delo. Na oga moralo odkloniti več pogodb terlal in ostali elektromate- mimo drugega ugotovila tudi vzgojitelja pa je tura, a zaradi tega ker še vedno ni rial le za tovarne »Rade vrsto pomanjkljivos i v de- spozna življenje otioka na rešeno vprašanje novih obrat- Končar«, treba je pa pouda- 1u posameznih uslužbencev letovanju, da ga poučuje tn nih prostorov za kolektiv, riti, da ga proizvaja tudi za ObLO, zraven tega pa se vzgaja. S primernim hišnim Pravzaprav je produkcija ostalo Industrijo In za široko vrsto drugih pomanjkljivosti, redom, kopanjem, sprehodi podjetja tesno povezana z potrošnjo kl Jih b° ,rcba v Prihodnje in raznimi športnimi in kutinovimi obratnimi prostori tn Prav tako je treba podčrta- za.dosego boljšega gospodar- turnimi prireditvami pnpra- z boljšo ureditvijo tehnolo- tl, da s! podjetje prizadeva skega stanja posameznih go- vimo otrokom prijetne P<* irskega procesa proizvodnje.' razširiti In poveča! svojo pro- spodarskih organizacij in ko- niče. Koliko možnosti nudijo Za razširitev proizvodnje izvodnjo, n le vedno »štol* mumo, odpraviti. Na seji jo take oblike letovanja. Otro« tokalamitnih mazalk ln druga odprto in nerešeno vprašanje bilo poudarjeno tudi, da sc sc razvedri, razširi *vojc ° dela je podjetje kupilo že prepotrebnih novih delovnih pojavlja vprašanje, ati dose- zorje, spozna nove kraje dva avtomata, ki bosta začela prostorov, kar je precejšnja danji razvoj zagotavlja ob- ljudi. Lahko trdim, da or, delat! naslednje leto ovira za nadaljnji razvoj in stoj gospodarskih organizacij nizirano in pravilno vodeno Proizvodni plan podjetja še večji uspeh podjetja v perspektivi, letovanje otroku mnogo - Fožegi. Podjetje -ELIT« Ima že sklenjene pogodbe za Izdelavo raznih artiklov v prihodnjem letu in sicer z omenje- .ZASAVSKI TFDNIK,- glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje £ Ureja uredniški odbor 0 Glavni urednik Slane 8U3TAR ® Odgovorni urednik Marjan LIPOVŠEK 0 Tiska CP -Go-n-nMtl tisk« v Kranju ® Uredništvu in uprava TUROVI JF. Trg rcviiluelje 11/11; telefon 80-191. poštni predal 82 r\ Tekoči račun pri Narodni h nkl Trbovlje 600 13-3 146 p. I In« naročnina 720 din ( < dr davnino) - mesečna 60 h’ grl, ki jih same * spodartke organizacije hitro J? bi mogle odpraviti. Res je, Iptajo gospodarske organi-0j',e Potrebe in nujnost Za 'darrai?°Lteh,‘lesnih grl* ven-kazalo proučiti, katera nad-!c,!ska naložba bi bila najt! i'’e Oj’re5tovana in tudi delal ’' 'tožena. Po tako izbi C,m Pr°gramu investiranja zdrut, m?S°te začeti tudi z Potl.l n,A? sredstev za te akcir' skrbni pripravi • stat; "speh ne bi smel izo- Ue dni! n ° tem V'^a misUti Nova trgovska podjetja v Trbovljah O večkratnih razpravah in skrb za ustrezni trgovski ka-varianlah o združitvi dose- der, ki bo laže izpolnjeval danjih trgovskih podjetij v svoje naloge. Potrebno bo pa trboveljski komuni smo pisali tudi temeljito razpravljati o že večkrat s poudarkom, da vsaki novi investiciji v trgo-še niso niti delavski sveti vini. Ker se pa kažejo pre-niti ObLO zavzeli dokončne- cejšnje potrebe po novih in-ga stališča, te razprave so se vesticijah v komuni, in ker vlekle skoraj pol leta. Po je jasno, da trgovska pod-zadnjih razpravah je bilo do- jetja sama ne bodo mogla končno sklenjeno, da bodo s vlagati oziroma zagotoviti 1. 1. 1963 poslovala v irbo- potrebnih sredstev, pa bo veljski komuni naslednja pod- potrebno 'nove investicije jetja: trgovsko podjetje »1. podpreti s sredstvi iz družbe-jurij«, »Vitaminka« in »Ze- nih investicijskih skladov, leznina«. Pri vsem tem je pa potrebno Po temeljitih razpravah, v vse večji meri prehajati na tako na svetu za blagovni specializacijo posameznih tr-promet, gostinstvo in turizem fvsklh P^ovalmc ter z za-in po kolektivih, so se pred- d°Y°J,v‘m asortimentom pn-stavniki vseh dosedanjih pe- bbžati J prodajalne potros-tih trgovskih podjetij zedinili ?lkom- 28 J le n^jno poiskala varianto, po kateri se ‘. vse moznQsti ,za ^stanav-podjetju »1. junij« priključi J. ureJanJe trgovskih Nove ugotovitve o gostiščih na pravih dosedanje samostojno trgov- Poslovalnic, posebno *e tam, sko podjetje »Drogerija«, k se zidajo novi stanovanj-Železnini« pa Obrtno na- skl bll>kl' J'S’ bavno-prodajna zadruga, samostojno podjetje pa še nadalje ostane »Vitaminka«. Pripomniti pa velja, da bosta odslej tako trgovsko podjetje Trbovljah obstajajo v kraju preglednost nad poslovanjem -1. junij« kot »Vitaminka« Razen gostinskih podjetij v je nedvomno večja, zato se registrirana kot grosista-d e- tudi gostišča na pravila. Ta potrebni ukrepi lahko prej iz-tajlista. kar je že drugi korak so smela do sedaj zaposlo- vedejo, a tudi kontrola je k zboljšanju ter razširitvi ob- vati največ pet oseb. Oblika lažja. Družbena kontrola nad stoječe trgovske mreže v ko- teh gostišč se je pa v teku gostišči na pravila pa ne mo-mutii. poslovanja pokazala za na- re biti zadovoljiva. daljnji razvoj gostinstva ne- Ugotovljeno je, da nekaj primerna, kar potrjuje precej poslovodij teh gostišp ne cd-dejstev, ki jih je ugotovila vaja prispelih računov za do- Naša naloga oh novem !ela Ze večkrat srn opisali o potrebi, da bi tudi zasavski delovni kolektivi že takoj na začetku vsakega leta začeli proizvajati tako, da bi proizvodnja ne doživljala sunkovitih padcev in vzponov, pač pa da bi tekia kontinuirano. Dosedanje izkušnje kažejo, da so mnogi delovni kolekiivi v tem uspeli in tako pravzaprav nimajo že v prvih mesecih leta težav z izpolnjevanjem predvidenih proizvodnih načrtov. Ob teh je pa mnogo več delovnih kolektivov, ki v prvih mesecih leta ne dosegajo predvidenih proizvodnih načrtov, v zadnjih mesecih pa potem s kar največjim prizadevanjem uspejo izpolniti postavljene naloge. Vse to kaže, da je tudi v naših delovnih kolektivih še mnogo skritih rezerv, ob tem pa navad, da proizvodnja v prvih mesecih leta ni važna in da je važno zato, da ob koncu izpolnijo planska predvidevanja, čeprav je ob tem mogoče trditi, da bi v teh gospodarskih organizacijah lahko ne samo dosegli, pač pa ludi presegli planirane planske naloge. Se pravi, da bi bito treba ob letošnjem Novem .letu, ko so vsa prizadevanja naših delovnih kolektivov usmerjena v dosego večje proizvodnje in večjega narodnega dohodka, sprejeti kot eno izmed najvažnejših nalog: Začeti že takoj prvi dan po Novem le!u s -polno paro« s proizvodnjo in tako mesečno sproti izpolnjevati predvidene naloge. Ce bi proizvajalci to sklenili in če bi to načelo potem v vsakodnevnem delu tudi uveljavljali, bi lahko ob koncu prihodnjega leta lahko ugotavljali, da smo sloV.i še en korak naprej v krepitvi gospodarskih organizacij in gospodarskega razvoja posameznih komun. Pri vseh razpravah okrog obstoječe trgovske mreže v komuni so bile poudarjene nekatere stvari, oziroma 'dej- kontrola. -»• « 1» nov, p.*- jetja vsekakor morala upoštevati. Jasno je, da so trboveljska trgovska podjetja zmožna občutno povečati pro- predek v izbiri in nudenju gostinskih uslug, večjo zavzetost za kulturno postrežbo, pričakovali smo pa tudi šle gostinske artikle v roke knjigovodij, da bi le—ti lahko knjigovodsko registrirali vse nastale poslovne spremembe. Tako je bilo s strani honorarnih knjigovodij teh gostišč kontrolnim organom rečeno: »Veste, tisto, kar sem V meseci: novembru t. 1. je bil opravljen kontrolni pregled poslovanja gostišča na pravila »Na hribčku« v Trbovljah, za katerega je ugotovljeno, da v njem promet šepa in da so bili podani razlogi, da se stanje gostišča pregleda. Kontrola je pa v gostišču ugotovila, da je njegov poslovodja nakupoval alkoholne pijače in še druge dobrine na svoj osebni račun fn jih prodajal v svojem gostišču mimo knjigovodstva, račune pa poravnaval iz denarja izkupička v gosli1'iu. Drugo kontrolirano gos. met, zato bo njihova prva na- večji delovni elan osebja °ga’ raz^‘riti ^r°g prodaje teh obratih. Eden izmed glav- dobil(a) od poslovodje, to sem _ pri Dimniku v Trbovljah — ter skrbeti za cimboljšo za- nih namenov pri ustanovitvi knjižil(a), za drugo pa ne je po poslovodji »delale« joženost in kakovost, ter za- teh gostišč je bil tudi ta, da vem!« Ugotovljeno je namreč goloviti stalni dotok vseh bi bili gostje v njih čim c e- bilo, da sta si poslovodja dobrin, ker je to eden izmed neje postreženi, žal pa se je gostišča »Na hribčku« in go- korakov za omejitev odtoka ta namen v času poslovanja stišča Dimnik v Trbovljah za- sredstev kupcev v druga sre- izmaličil. Pričakovali smo tu- lr.išljala poslovanje gostišč dišča. Druga naloga pa bo dj rentabilnost takih obratov, čisto po svoje, se pravi, drogiranje oblik sodelovanja z da ne bi trpel občinski pro- gače kot to za zdaj zahteva- zainteresiranimi trgovskimi račun zaradi pokritja Izgub jo predpisi za gostinsko dc-podjelji iz Hrastnika in Za- v eostinski mreži. Sedaj, ko javnost. Kako? Nič drugače, kot da sta nekaj pošlljatev za gostinski bilo najracionalnc!e Izkori- n* mo,‘ izreči pohvale, ki bi obrat dala knjigovodsko rc- ■-----‘x:,~-------—*--------gistrirati, vse druge pošiljatve sla pa prodajala v gostišču ima vsaka stvar na svoj račun! Poravnava ra-svojo dobro in svojo senčno čunov je sledila iz iztržkov stran, lahko rečemo, da mo- gostišča. Vsa razlika med na-, ra v sedanji obliki imeti vsak kupno in prodajno vrednost- govskih pod jeli j. sekakor sc obrat zase posebnega knjigo- jo prikrite pošiljatve in s tem pred trgovska podjetja po- vodjo. Torej osem gostišč in tudi prodaje je šla v dobro stavlja, ravno lako tudi pred osem knjigovodij! Za zmanj- poslovodjem za »trud« v po- ObLO, naloga za vise večjo ganje zaravidila namcn ustanovite-nejžega nakupa oz. zmanjša- £('. nja nakupovalnih stroškov, eprav kar bo vsekakor v korist potrošnikov in tudi samih Ir- ena ko, le v manjšem obsegu. Tu pa je bila ugotovljena razlika med tem, koliko jc gostišče obremenjeno po prodajnih cenah in med odveden, n Iztržkom, kar pomeni v bistvu primanjkljaj. V obeh navedenih primerih kot pri drugih enakih gostiščih je bila oškodovana družba za pripadajoče davke, ki pripadajo zvezi in občin od prodaje, skoro vse ugota\'lene nepravilnosti so pa k-zii-va dejanja, le manjši del gospodarski prestopek. Odgovorne osebe teh gostišč sc bodo bržkone morale zagovarjati pred sediščem. Iz raznih analiz poslovanja gostišč na pravila je svet za blagovni promet in turizem pri LO v Trbovljah na svoji nedavni seji sprejel sklep o Začetek dela V politični so sedaj še nujni. Knjigovod- pijače. Razumljivo, da velja odpovedi kolektivom gostišS šoli v Liti 11 jc gostišč nadalje do sedaj ni- to le za našle, prej skrite ra- na pravila, so mogli vidneje vplivati na čunc, ki niso bili knjigovod- Pred tem sklepom je bilo' I.ITIJA - V četrtek, 13.de- poslovanje, ker so bili od do- sko objavljeni. precej razgovorov s pošlo- cembra, so začeli v Litiji z rednim delom v Politični šoli. Pouk v šoli bo enkrat tedensko v sejni sobi litijske Predilnice, šolo pa obiskuje 30 članov ZK. Uvodoma so v gajanja odmaknjeni. Urejali so le listine in knjižili le to, kar jim je prinesel poslovodja. Laže In bolje je v gostinskem podjetju, ki ima v svojem sestavu obrate in sc tudi Ce odgovorni poslovodje V(trnejie1 v ljajo ter niso razdrobljena. nove Ustave FSRJ ter formiranje in delitev dohodka. V teh podjetjih je tudi lažja operativa odgovornih oseb in jejo gostinski promet in ne morejo biti rentabilna Za družbo, ker se vodi knjigovodstvo netočnb, torej z manjšim prometom, kot je resnični. stoječega števila, eno gosti* šče je pa v redni likvidaciji. Vsem gostiščem na pravila je vročena pismena odpoved kolektivu, ki je zaposlen. K. N. Zelenjave bo dovolj V nedavnem razgovoru z direktorjem trgovskega podjetja s sadjem in zelenjavo »Vitaminka« iz Trbovelj Emilom Bovha-nom, smo se pozanimali, kje so vzroki, da še ne deluje hladilnica. »Zakaj ni začela hladilnica delovati že 15. novembra, kot ste pričakovali?*- »Poudariti moram, da so bila montažna dela -strojnica že končana. Sedaj so pa nastopile, težave zaradi tega, ker ie projektant ing. Štet predvideval oddajo elektrifika-rijeltih, avtomatskih ter vodovodno - instalacijskih del raznim obrtnikom, ker n! zajel kompleksne izdelave hladilnice. Izvajalec del pri montaži hladilnice. »Metalna*- iz Maribora, oe je obvezala, da bo do srede januarja naslednjega leta izvedla ta dela, ki jih je projektant prepustil.*- »Alj bodo pri teh delih kake težave?« »Upamo, da ne. Projektant hladilnice pa ni računal s tem, da je treba za hladilnico zgraditi nov vodovod oziroma poiskati obstoječe industrijske vode, in tudi zgraditi lastni zbiralnik za vodo s črpalkami. Z »Metalno*- smo se dogovorili za zgraditev vodovodnega zbiralnika metalne konstrukcije, tako da bi bila hladilnica kriključena na javni vodovod. Ko bo hladilnica začela obratovati, bo porabila na uro 4 m3 vode, računamo pa. da bo treba 10 % vode za razprševa-nje. To bomo nadomestili s talno vodo. Za ta nadomestna dela bo treba približno 3 milijone din dodatnih finančnih sredstev.« »Kako bo s preskrbo občanov z gro djem, hruškami, jabolki, jajci ter zelenjavo in kakšne bodo cene?« »Niti enega od teh artiklov ne bo manjkalo na trgu. Vse bomo moraii-do-važati še iz ljubljanske hladilnice. Do konca marca imamo zagotovljene zadostne količine vseh dobrin. Rac. bi povedal še to, da imamo v zalogi približno 60 ton krompirja ter zagotovljenih ok. 80 t razne zelenjave — cvetače, solate, peteršilja ter ostalih povrtnin. Cene bodo pa sorazmerno enake ostalim cenam na trgih v Sloveniji.« Kako delajo brodarji v Hrastniku Društvo brodarjev v Hrastniku, ki je bilo pred leti s svojimi uspehi na zavidljivi višini, je zadnje čase nekoliko utihnilo. 'Zato sem stopil k brodarjem, da jih povprašam. Povedali so mi približno tole: Da niso več tako vidni in glasni, je čisto res, pravijo pa, da temu niso sami krivi. Tekmovalni predpisi v republiškem merilu so takšni, da je treba sodelovati v raznih izbirnih tekmovanjih in skupnih treningih, za kar pa je treba imeti dovolj finančnih sredstev. Teh je pa zadnja leta primanjkovalo. Selc letos, ko brodarji dobivajo stalno dotacijo od vseh članov kolektiva, so si delno opomogli. Sklenili so, da bodo letos delali samo v pripravah in na krepitvi društvenega življenja. In res — uspehi so že vidni. Za nogometnim igriščem so si brodarji postavili kar lično čolnarno, tako da jim po vajah ne bo več ‘roba nositi čolnov nazaj v kolonijo, Nadalje pripravljajo material za vlečnico, s pomočjo katere bodo spuščali čolne do Save, ker za pristanišče ni primernega prostora. Prav tako urejajo stalno progo za slalom na vodi, da bodo spomladi lahko pričeli z intenzivnejšimi in uspešnejšimi treningi. Uredili so si delavnico za popravljanje slabih čolnov in za modeliranje e pionirji. Kupili so prepotrebne trenerke in razna gumirana platna za izdelavo novih čolnov. Tako so prebredli ovire, ki so jih vedno mučile in tudi sami niso mogli priti preko njih. Pridobili so že več članov iz vrst mladine, ki počasi, a vztrajno prihaja v njihove vrste. Čez zimo si bodo krepili kondicijo v okviru smučarske sekcije, katere člani so vsi. Tako pripravljeni hočejo že zgodaj spomladi poseči v boj na vseh tekmovanjih in si priboriti sloves, katerega so nekoč že imeli v zveznem merilu. Iz prednjega vidimo, da to društvo, Id je bilo vedno bolj' molčeče, ne počiva in da se programsko pripravlja na pritegnitev novih članov, na obnovo rekvizitov, na krepitev discipline in ponovni vzpon društva Ker so ti fantje poznani kot tihi in marljivi športni-; ki, smo lahko prepričani, da' jim bodo njihovi načrti uspeli, seveda z vso voljo brodarjev ter dotacijo kolektiva, tovarne, za katero so mu vsi člani društva zelo hvaležni. V. V. Šolska mladina na svoji prvi delovni konferenci Koristna pobuda litijskega zbora proizvajalcev LITIJA - Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v Litiji se je na zadnjo sejo sestal v Predilnici, kjer je zraven perspektivnega načrta gospodarskega razvoja v letu 1963 razpravljal še o integraciji Predilnice Litija in Predilnice Škofja Loka. Po seji so si člani zbora proizvajalcev ogledali tovarno. Na seji so člani zbora proizvajalcev sklenili, da se bodo na naslednji dve seji sestali v Lesni industriji in v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem, ker bodo na njih razpravljali o programih rekonstrukcij obeh podjetij, po sejah pa si ogledali obe tovarni. Priprave za praznovanje novoletne jelke (pb) HRASTNIK - V Hrastniku se je že sestal odbor za praznovanje novoletne jelke. Kot vsako leto tako bo tudi letos pred Novim letom vrsta kulturnih prireditev po krajevnih organizacijah SZDL in na vseh šolali. Razen tega pripravljajo Svobode in ostala kulturna društva programe za najmlajše občane. Tako bo Svoboda I prikazala na deskah mladinsko delo, nastopili pa bodo tudi lutkarji. Svoboda II pa bo med drugim s svojim potujočim kinom obiskala okoliške vasi, kjer ni kinoprojektorjev. Seja občinskega ljudskega odbora Litija LITIJA — V ponedeljek je bila 41. skupna seja obeh zborov občinskega ljudskega odbora Litija. Na seji so obravnavali sedem poročil, in to sveta za gospodarstvo o delu v letu 1962, sveta za socialno varstvo, o delu Stanovanjske skupnosti Litija, o problematiki in stanju osnovnega šolstva v občini Litija ter predlogu o ustanovitvi matičnih in podružničnih šol, o proračunskem stanju in ukrepih ter realizaciji dohodkov in izdatkov, o delu Vodne skupnosti Litija — Šmartno ter o stanju cest IV. reda na področju litijske občine. Občinski ljudski odbor Litija pa je razpravljal še o nekaterih gospodarskih zadevah, odlokih in sklepih ter personalnih zadevah. (T. D.) ZAGORJE - Mladina 8. razredov osnovne šole v Zagorju se je pred dnevi zbrala, da se pogovori o delu aktiva LMS na šoli. V samem referatu in zelo živahni razpravi so na tem sestanku obravnavali vprašanje poklicnega usmerjanja po končani soli, predvsem pa učne uspehe učencev. Tako so obravnavali problem slabih učnih ocen in posledice, ki nastanejo za učenca, če ne konča osmega razreda z uspehom. Konference se je udeležil tudi predsednik občinskega odbora SZDL, ki jc odgovoril na nekaj vprašanj glede ustave, nadalje sekretar občinskega komiteja mladine, prav tako osebje učiteljskega zbora. Precej smo na tej konferenci govorili o delu mladinske organizacije na šoli in v razpravi poudarili, da bo ena glavni^ nalog utrditi šolsko skupnost, da bo sposobna de- Cena svinjskim kožam je zvišana! Preudarni kmetovalec prašiča odere, kožo pa odda najbližji zbiralnici Ko-teks Tobusa ali kmetijski zadrugi. Denar, prejet za kožo, vam krije stroške zakola V Tovarni zidakov v Trbovljah ni zastoja (ar) TRBOVLJE - Medtem ko opekarne, ki izdelujejo opeko iz glino, delajo samo določene mesece v letu, dokler je zanje sezona, potoka proizvodnja v Tovarni zidakov iz elektrofiltrskega pepela v Trbovljah nemoteno skozi vso leto. V delu tovarne ni zastoja. Zadnji sneg In mraz sta sicer zavrla odpravo tovrstne opeke, vendar kljub temu odhajajo dnevno- vagoni pošiljk to opeke na razna gradbišča širom po Sloveniji. Tako je bila pred dnevi odposlana pošiljka 30.000 kosov to opeke v Kranj. Proizvodnja v tovarni teče normalno in bo z novo gradbeno sezono v tej tovarni pripravljena zadostna količina elektroniInske opeke. V Tovarni zidakov v Trbovljah upajo, da bodo lahko zadostili vsem potrebam tn naročilom v prijiodnjem letu 1963. lovati tako, kakor se od nje pričakuje. Prav tako so učenci prinesli vprašanje, kakšna je bistvena razlika med tiaro in novo ustavo, kakšne so v občini perspektive v gospodarstvu ter kdaj bodo obrav-| navali osnutek statuta občine in statute delovnih organizacij T komuni. Na zadevna vprašanja in še druga je od-, govarjal predsednik ObO SZDL Zagorje. j Razprava in sprožena vprašanja na tem sestanku so pokazala, da se šolska mladina zanima za dogajanje okoli njo. 10 let oddelka za specialna rudarska dela TRBOVLJE - V tem mesecu praznujejo rudarji in njihovo vodstvo, ki deluje V Oddelku za specialna rudar-ska dela v sklopu Rudnika Trbovlje — Hrastnik, desetletnico svojega plod on osnega prizadevanja. Delovišča trboveljskih to hrastniških rudarjev, zapo-slenih v omenjenem oddelku, ko po vsej Jugoslaviji, od Triglava do Djevdjelijc. Velike naloge so opravili rudarji v ekipah Oddelka za spe: dnina rudarska dela v rudnikih naše države. Od prvotnega majhnega števila ljudi jc danes preko 460 strokovnjakov za izvršitev specialni! rudarskih dol. zlasti pri odpiranju novih rudnikov, ki jih zahtevajo povsod. N« samo pri delih v Jugoslaviji 'temveč bo znanje in sposot> nost teh rudarskih strokov, n jakov zajela tudi dele izve! meja naše države. Vsem, ki so od prvih pri: četkov zaposleni pri tem od delku, gre velika zasluga, da so strokovnjaki Rudnika Tr bovl je - Hrastnik poznani n: samo po Jugoslaviji, temve tudi izven meja naše domio vime. . *. Ob zaključku Ustaški zločinci morajo biti kaznovani Hitro se približuje kunec Poslovnega leta 1962, konec Poslovnega obdobja, polnega nenehnih naporov in trdega rudarskega dela; bliža se to-roj trenutek, ko bomo lahko fPct pregledali in ocenili na-Se vodenje in upravljanje v Podjetju, pregledali naše “Špehe in neuspehe, skratka: napravili končni obračun za Preteklo leto. Prav tako na-e}° pa se nam bliža novo poslovno leto, ki bo od nas zadevalo novih moči, novih naborov, še uspešnejše gospodarjenje, še večjo ekonomsko 2relost in nadaljnje rtrjeva-nje in poglabljanje samoupravljanja v podjetju. prav je, da se ob tej pri-Ilk* najprej bežno ozremo na-^aj na prehojeno pot v tem *e‘u in prav na kratko ugotovimo, kako smo proizvajali, upravljali, skratka gospoda-^ii. Uvodoma lahko ugotovijo. da jc bil to leto uspeš-nojše od lanskega, čeprav za| Proizvodnega plana pred-ysem zaradi objektivnih tc-?av (ogenj v jami Orlek) ne “^uio mogli v celoti izpolniti. , zadovoljstvom In samoza-vostjo pa lahko ugotovimo rutžanjc proizvodnih stroškov, znaten porast produktivnosti, Pravilno Izvajanje investitij-s*ega programa, izpopolnje- ne metode dela, porast kvalitete premoga in končno relativni porast osebnih dohodkov, skladnih s povečano produktivnostjo dela. Pri teh uspehih pa si moramo biti seveda na jasnem, da bi bili leti lahko še večji, če bi vsi skupaj še resneje obravnavali in reševali dnevne probleme, tako v pogledipsame proizvodnje, kakor tudi uprav- ni odbor Rudnika rjavega premoga Zagorje je v ta namen že razpravljal o predlogu družbenega plana, proizvodnega plana, o planu realizacije, izvozu, pianu proizvodnih stroškov, amortizaciji in drugem, o vsem tem bo pa v kratkem, torej pred pričetkom Novega leta, razpravljal in sklepal osrednji delavski svet Rudnika rjavc- ljanja podjetja. Poudariti je treba, da je samoupravljanje .podjetja napravilo dober korak naprej, še vedno pa se nismo otresli dediščine preteklosti — mezdne miselnosti, ki nas večkrat moti pri presojanju problemov v delitvi dohodka in razdeljevanju osebnih dohodkov. Voden iu In upravljanju bomo morali posvetiti še večjo pozornost, kajti nove ustavne norme te pravice in dolžnosti še posebej poudarjajo, Podrobnejše in številčne podatke o poslovanju bomo dobili z zaključnim računom. Za novo, bližajoče sc poslovno leto, moramo bili kar najbolje pripravljeni. Uprav- Trgovski paviljon ob Cesti zmage ga premoga Zagorje. O vseh planskih pokazateljih bodo razpravljale tudi ekonomske enote ter skupščina p E UP k, ter pravočasno sprejel vre potrebno za uspešno poslovanje v letu 1963. Planske obveznosti kolektiva -agotovo ne bodo lahke, smo pa prepričani, da jih bomo š skupnimi napori in odločno vel jo smotrno izpolnili in tako dokazali svojo sposobnost za pravilno gospodarjenje. V lelu 1963 bomo morali vsi proizvajalci — upravljali'! — člani našega delovnega ko’ 'tliva še bolj posegati v problematiko gospodarjenja, kajti edino ob sodelovanju s’aherne-ga člana kolektiva bo z« ‘am-čen pospešen razvoj pod:et-ja, pa tudi boljši stimulans po vloženem delu. O družbenem planu Rudnika rjavega premoga Zagorje za leto 1963 bomo pa poročali takoj, ko ga bo sprejel osrednji delavski svet podjetja. V ponedeljek, 17. decembra, so bila po vseh ekonomskih enotah in proizvodnih enotah na Rudniku rjavega premoga Zagorje protestna zborovanja, na katerih so rudarji in ostali člani delovnega kolektiva zagorskega rudnika ostro obsodili ustaški napad in umor predstavnika naše države v Zahodni Nemčiji, tovariša Momčila Popoviča. Na zborovanju so rudarji sprejeli protestno resolucijo in jo poslali Državnemu sekretariatu za zunanje zadeve FLRJ, da jo posreduje vladi Zahodne Nemčije: »Člani delovnega kolektiva Rudnika rjavega premoga Zagorje, zbrani na protestnem zborovanju, ostro obsojamo zločinski napad ustaški h banditov na naše predstavništvo v Bad Gadesbergu v Zahodni Nemčiji. Se posebej ostro pa obsojamo ustaški zločinski napad in umor našega predstavnika, tovariša Momčila Popoviča, borca v revoluciji, v narodnoosvobodilni vojni. Nismo še peza k; !i grozot in nečloveškega fašističnega divjanja PO naši deželi, zato se nam sedaj neovirano početje fašističnih ustaških banditov v Zahodni Nemčiji še toliko bolj gnusi. Vsi ti ustniki zločinci še niso bili kaznovani za zločinska dejanja, storjena med vojno. Zato z vso upravičenostjo zahtevamo, da Sekretariat za zunanje zadeve FLRJ intervenira pri zahednonemški vladi, da vse registrirane usta-ške vojne zločince takoj izroči roki pravice. Isti sekretariat naj tudi zahteva, da zahodnonemška vlada takoj likvidira in prepove vse ustaške in druge fašistične organizacije na njenem ozemlju in jim prepove združevanje ter odpove vsako varstvo in zaščito. Družini pokojnega tovariša Momčila Popoviča mora zahodnonemška vlada povrniti vso materialno in moralno škode. Prepričani smo, da bo Sekretariat za zunanje zadeve FLRJ storil vse potrebne mere, da se taki in podobni pri« meri ne bodo nikdar več ponovili in da bodo naši predstavniki v Zahodni Nemčiji lahko neovirano izvrševali vse potrebne posle. Smrt fašizmu — svobodo narodu! ’ . r KOLEKTIV RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA ZAGORJE Zagorje — Nu osnovi pripravljene dokumentacije bo-ob Cesti zmage v Zagorju ”, Savi adaptirali bivši sam-6k* dom Gradbenega podjetja X. trgovsko poslovalnico »EM-iyu. v podaljšku ob Gasil-Kki cesti pa bi bili zaenkrat grajeni trije paviljoni, ki l'Jih — na podlagi dogovo- Nadomestne volitve na Selu pil Zagorju Zagorje - občinski audski odbor Zagorje ob ■javi jc sklenil razpisati na-»ihcstne volitve v občinski r?"r občinskega ljudskega oubora v 6. volivni enoti, ki „J?ea naselje Selo pri Za-(i,,,'11, ker jc prenehal man-* . odborniku Rudiju Brc-"Ju. Nadomestne volitve - d" G- Januarja. Volivci - 'lata a so predlagali za kandi za nadomestna volilvi ,, i aeomcstn, “rankota Vipotnika. rov — uporabljali za svoje poslovanje trgovsko podjetje »Povrtnina-, poslovalnica Tovarne obutve »Peko« Tržič in veletrgovina .Prehrana* Ljubljana. Predračunska vsota za vse tri paviljone je skooro 18 milijonov din oziroma skoro 6 milijonov din na posameznega investitorja. V celoti razpolaga s potrebnimi sredstvi le »EMKA«, medtem ko bo potrebno za ostale Investitorje dobiti del potrebnih sredstev iz investicijskih skladov. Ker predstavlja gradnja trgovskega paviljona ob Cesti zmage in Gasilski cesti zaokroženo celoto in ker vsi investitorji ne razpolagajo v celoti s potrebnimi sredstvi, jc bilo predlagano, da naj bi prevzel lnvestitonstvo za tri paviljone ob Gasilski cesti občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi, da se ne bi zavlekla gradnja teh paviljonov. Izvozni jašek ubrala Kisovec Kako so potekale razprave o novi ustavi Sindikalna podružnica rudarjev in rudniški komite Zveze komunistov na našem rudniku sta organizirala v prvi polovici novembra razgovore — razprave o prcdosnut-kih novih ustav J'SRJ in SRS po vseh ekonomskih enotah, pred tem pa sta tudi sama organizatorja dobro posegla v vsebino predosnutkov. Zal moramo pri tem ugotoviti, da udeležba na razpravah ni bila zadovoljiva, saj bi bilo prav, da ba o tako važni »temeljni listini« razpravljal in dal k njej svoje mnenje, predloge in pripombe sleherni član kolektiva, torej vsak proizvajalec in upravljalcc v podjetju. Vseh razprav je bilo na zagorskem rudniku devet in so potekale načrtno. Na njih smo se najprej seznanili o nastanku ustave sploh, o njenem zgodovinskem razvoju, pa vse naprej do sedanjega predloženega predosnutka v naši današnji družbeni ureditvi. Zanimive so bile tudi vsebinske primerjave ustavnega sistema drugih držav (ZDA, Anglija, Italija, Zahodna in Vzhodna Nemčija, SZ, LR Kitajska) z našo ustavo, saj je bilo prav na osnovi lega mogoče še bolje ugotoviti, kako bogata je vsebina naše ustave in kako globoka so njena temeljna načela. Jasno je, da je bil dan v razpravah največji poudarek družbenemu in delavskemu samoupravljanju; člani kolektiva so se zanimali tudi za kmečka vprašanja, bodočo vlogo komune in ostalih skupnosti, razne družbene institucije in drugo. Ob zaključku morda samo še to: s sedanjimi normativnimi predlogi ustave se bomo še mnogokrat srečali, vendar bodo tedaj ti predlogi že v polni veljavi kol ustavna dotočila. Vrednotenje individualnega dela Uspešnost gospodarjenja kolektiva je v znatni meri odvisna od pravilnega vrednotenja individualnega dela. Motiviranje in spodbujanje delavca k uspešnejšemu delu pri proizvajanju in upravljanju potrebuje materialno osnovo. Kvantum dela ni pri vseh kolektivih v pravilnih razmerjih z ekonomskim učinkom dela, ker se le-to izraža pri realizaciji. Ce je kolektiv upravljalec, potem mora prevzeti na svoje rame posledice družbenega vrednotenja dela. Kriterij za delitev deleža pa je lahko le individualno vloženo delo. Rešitve, ki se opažajo v kolektivih pri delitvi osebnih dohodkov, so raznovrstne in pestre, vendar kljub velikemu napredku in razvoju na tem področju še niso uspešnejše. Vsi vemo, da je pojem dela kompletnega pomena in dmž-bcnc-ekonomsko porojan. Ce hočemo v našem družbenoekonomskem sistemu uveljaviti delitev osebnega dohodka po delu, je treba za to kompleksni pojem, ki se ma- nifestira v najrazličnejših oblikah, določiti konkreten način vrednotenja. Vrednotenje individualnega dela pa delimo na določanje: © nominalnih razmerij med posameznimi vrstami dela in ® uspešnosti opravljenega dela. Določanje nominalnih razmerij med posameznimi vrstami dela se v praksi izvaja s sumaričnimi in analitičnimi metodami vrednotenja dela. Sumarične metode so bolj ali manj površne, vendar v praksi najčešče zastopane. Njihova pomanjkljivost je v tem, da so rezultati (t. j. razmerja med raznimi vrstami dela) subjektivni, nedosledni in netočni. Pri nas pretežno UDorabl.iamo te metode. Eden od vzrokov je prikrita mezdna miselnost pri delavcih, da se prav zaradi tega še vedno uporabljajo sumarične metode vrednotenja dela. Analitične metode so za vrednotenje dela boljše, ker po posameznih zahtevah razčlenjujejo vsako delo, omogočajo njegovo primerjavo in tehtanje z drugimi vrstami Celotnemu kolektivu in vsem občanom želimo prav zadovoljno in uspehov polno novo leto! Stanovanjska gradnja v Zagorju letos in v prihodnjem letu Na zadnji sejt obeh zborov občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi je poročal upravni odbor stanovanjskega sklada pri občinskem ljudskem odboru. Iz poročila Je razvidno, da je bilo v razdobju 1955—1861 na voljo za stanovanjsko Izgradnjo blizu 600 milijonov din, v tem času je pa bilo zgrajeno 126-enosobnih stanovanj s skupno stanovanjsko površino 6.963 m«, 206 dvosobnih stanovanj s Skupno površino 11.663 m1, 72 trosobnih stanovanj skupne površine 4.575 m«, 7 štirisobnih stanovanj skupne površine 655 m8 In 9 garsonjer s celotno površino 177 m2. Po programu za leto 1962 In na osnovi sklenjene pogodbe bi moralo Gradbeno podjetje Zagorje ob Savi do 31. avgusta letos dograditi 32-stano-vanjskl blok, ki pa še zdaj ni dograjen. V tem stanovanjskem bloku bo nekaj stanovanj namenjeno tudi za člane delovnega kolektiva Rudnika rjavega premoga Zagorje ob Savi. Sicer je bilo pa predvideno, da se začne že v letošnjem avgustu z gradnjo novega 32-stanovanjskega bloka. Ta gradnja se jc pa zavlekla Iz objektivnih razlogov. Novembra letos pa je bila sklenjena pogodba med stanovanjskim skladom In občinskim ljudskim odborom Zagorje ob Savi o prenosu stolpnice v pristojnost stanovanjskega sklada in to z na- menom, da se preuredi stolpnico s sredstvi stanovanjskega sklada v stanovanja, s čimer bi pridobili 14 trosobnih stanovanjskih enot tn 6 garsonjer. Najemnina za ta stanovanja bo nekoliko večja kot v ostalih blokih in to z ozirom na centralno kurjavo in električno dvigalo. S preureditvijo preostalih nadstropij stolpnice v stanovanja bo dokončno rešeno vprašanje ureditve stolpnice. Zraven te- ga pa stanovanjski sklad predvideva, da se bo še letos začelo z gradnjo 30-stanovanj-skega bloka, za kar že imajo potrebno dokumentacijo in potrebna sredstva za začetek gradnje. Letos je upravni odbor stanovanjskega sklada odobril 25 Individualnim graditeljem posojilo za gradnjo hiš v višini 9,332.000 din. Po mnenju stanovanjskega sklada se obetajo stanovanj- ski Izgradnji v prihodnjem letu boljši časi. Računajo, da bodo imele prihodnje leto gospodarske organizacije na voljo več lastnih sredstev, s katerimi bodo lahko močneje povečale lastno udeležbo pri nakupu stanovanj. Po dosedanjih pokazateljih bo mogoče v prihodnjem letu dograditi 2 stanovanjska bloka s po 30 stanovanji in 20 stanovanjskih enol, ki bodo pridobljene v stolpnici. - ..jr •. - ., $ e * " Žerjav ob Cesll zmage Jc že pripravljen za nadaljnjo stanovanjsko Izgradnjo v Zagorju dela, so objektivne ter zahtevajo doslednost in točnost! Dobra izvedba vrednotenja dela po analitičnih metodah terja proučevanja vseh vrst dela na podlagi sodobnih! znanstvenih dosežkov. Zato so potrebni usposobljenost, čas in sredstva. Njihova uporabnost pa je zato tudi širša kot samo za vrednotenje dela. V tistih gospodarskih organizacijah, ki so uporabile ana-, litične metode določanja no-' minalnih razmerij med posa-’ meznimi vrstami dela, se kažejo tudi uspešni odmiki od mezdne miselnosti delavcev, kar pa seveda ni plod uporabe take metode. Metoda jele eden pripomočkov za doslednejše uvajanje stimulacije po delu. Ko je rešen problem nominalnega vrednotenja raznih vrst dela, se takoj pojavi problem primerjave uspešnosti določene vrste opravljenega dela nominalno določenega. Ta problem terja dodatnega proučevanja, da je moč tehtati irr primerjati na postavljeno osnovo. Gre torej za spremljanje dinamike dela, ki služi tudi za izboljšavo obstoječega načina dela ter naj omogoči kolektivu in delavcu korist. Merjenje dinamike dela Ima svoj količinski in kakovostni aspekt. Kakovost dela merjenja s porabljenim časom pa-ni samo pripomoček za delitev po delu. Zanemarja se pri nas predvsem organizacijska, tehnične in planska uporabnost tega merila. Kako-/ vostnj aspekt merjenja dinamike pa zahteva predvsem ekonomičnost, npr. s kakšnimi potroški materialov in' drugih stroškov, s kakšnim izkoriščanem strojev in naprav je bil dosežen učinek dela ob porabi določene vrste dela v določenem času oz. kakšne kakovosti je rezultat dela ob nastalih stroških in uporabljenih delovnih pripomočkih. Količino dela merimo z normami kakovest dela pa z ekonomskim: merili. Kombinacije obeh vrst meril pa imenujemo komp’eksna merila Ce na nivoju gospodarske organizacije in nienih enot upo-rbimo za oblikovanje osebnih dohodkov ekonomska merila, te treba za dosledno uveljavitev načela delitve po delu določiti nominalna rfzmer'a med posameznimi vrstam1 del in delitev osebnega dohodka uveljaviti po individualnih kompleksnih merilih za doseženi usoeh pri delu. Vrednotenje individualnega dela naj se izvaja za ves kolektiv po enotnih načelih in metodah. Odločitev o načelih vrednotenja individualnega dela jc torej domena centralnega organa samoupravljanja. Konkretna uporaba meril za vrednotenje uspešnosti individualnega dela p,- je stvar samoupravne enote v kolektivu. Nadaljevanje na 19. strani Razgovor pred praznikom Pred 24. decembrom — praznikom občine Litija, ki ga praznujejo občani Litije v spornim na bitko na Tisju 24. decembra 1941. leta, smo obiskali tudi predsednika občinskega ljudskega odbora Litija, tovariša Staneta PUNGERČARJA. Iz razgovora, ki je bil namenjen nekaterim najvažnejšim vprašanjem iz dela občinskega ljudskega odbora Litija v letošnjem letu in o nekaterih perspektivnih nalogah za prihodn je obdobje, povzema-' mo naslednje: dar »e niso bili sprejeti do- v drugo fazo rekonstrukcije Neslutne možnosti se natri Občinski LO Litija je v žit: skoraj SOO milijonov din, končni zaključki, je vpraša- in mislijo v sodelovanju z odpirajo z gradnjo nove Za-, zadnjem času namenjal večjo da bi bila odpravljena za nje združitve Predilnice Li- nekaterimi ostalimi podjetji savske ceste tudi na področ- pozornost nadaljnji krepitvi zdaj ugotovljena tesna grla tija z Gorenjsko predilnico v iste stroke na proizvodnjo ju turizma in gostinstva, zatoi’ gospodarstva v občini. Pred- in da bi znatno povečali pro- Škofji Loki. Oba delovna ko- specializirane gradbene opre- imamo v načrtu, da razvija'’ vsem smo ugotavljali, da so duktivnost in proizvodnjo. S lektiva proučujeta možnosti, me. mo gostinsko mrežo in s tem skoraj vsa industrijska pod- temi investicijskimi vlaganji da bi z združitvijo dosegla Velika intenzivnost v lcre- omogočamo in pripravljamo' jetja sicer pristopila k rc- bi povečali v industriji bruto specializacijo posameznih ob- pitvi socialističnega sektorja pogoje za razvoj turizma, ko konstrukcijam in modernizacijam svojih obratov, vendar f ' je to šele na začetku, kot npr. v Lesni industriji in Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve, kjer bo treba odpraviti nekatera tesna grla, da bi dosegli specializirano proizvodnjo. O teh vprašanjih so bile živahne razprave, zlasti še v delovnih kolektivih in v zboru proizvajalcev pri občinskem ljutkkcm odboru. V Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji je Se vedno proizvodnja nekaterih izdelkov zastarela in ima obrtniški značaj. To pa ne zaradi ■pasivnosti vodstva, ampak zaradi zastarele strojne opreme, ker je do zdaj kolektiv vlagal vsa razpoložljiva sredstva v ureditev novih obratnih prostorov, da sc je lahko povečevala proizvodnja, ustrezno zmogljivostim. V tej tovarni so če vedno nekatera dela odvisna izključno od fizičnega dela (npr. prcnaša- Izmcna (Predilnica Lilija) bo stekel promet po novi Zasavski cesti. Tudi na drugih področjih"# predvsem na področju trgo-vine, je predvidena speri a!;' zacija prodaje blaga, za kar bo potrebno seveda usposobiti prostore in investirati v trgovino prihodnje leto okrog 40 milijonov din. S prav tako pozornostjo irt odgovornostjo je občin:; let; ljudski odbor razpravljal o zelo perečih problemih v šolstvu. Pokazalo sc je, da naša' predvidevanja, da se bodo materialni pogoji v šolstvu bistveno spremenili z novim sistemom financiranja šol-stva, niso bili v celoti real:-"1 zirani. Na tem področju je še vrsta odprtih vprašanj, -xi problemov, ki se pojavljajo v, samem šolskem delu, do pro- . blemov investicijskih vlaganj v šolske objekte. Mod drup V mi problemi iz področja šolstva je najbolj pereč v šol-", skem okolišu Šmartno, k j eri poteka pouk v treh izmenah^] Občinski ljudski odbor, odbor. nje kož i.p.), kar bi se lahko dohodek od predvidenih 5 mi- ralov, večjo produktivnost in kmetijstva je bila dosežena za gradnjo nove šole, občanSj moderniziralo In tako pove- lijard 437 milijonov din v večjo proizvodnjo. V Predli- prav v tem letu, ln sicer na in delovni kolektivi so že v. čailo produktivnost. V per- letu 1963 na 6 milijard 550 mi- niči v Litiji imajo v načrtu, eni strani z urejanjem last- letu 1959 začeli z gradnjo no- spektivi imajo v tej tovarni lijonov din ali za 1.100,000.000 da že v prihodnjem letu vlo- nih proizvodnih obratov (ži- vega šolskega poslopja, ven- prodvideno večje vlaganje din v letu 1964. Ta predvide- žijo v modernizacijo proiz- vinoreja in sadjarstvo), na dar je bilo mogoče s težava investicijskih sredstev za mo- na investicijska vlaganja in vodnje nad 168 milijonov din. drugi strani pa z večjim zagotoviti doslej le najnuj-j dcmizacijo proizvodnje in obstoječe možnosti bi vpil- V glavnem bo Predilnica vključevanjem neposrednih nejča sredstva, da je objekt specializacijo proizvodnje, s vale tudi na znatno poveča- opravila rekonstrukcijo in kmetijskih proizvajalcev v zavarovan. Trebe je naglasil.:# čimer bi znatno povečali nje izvoza, saj bi se Izvoz v modernizacijo proizvodnje z kooperacijo s kmetijskima da so pokazali za rešitev tecai proizvodne zmogljivosti in primerjavi z letošnjim letom lastnimi sredstvi. zadrugama. Občinski ljudski problema veliko razumeva n a dohodek. Skupno bodo mo- povečal za 43%. Z enakimi vprašanji se odbor Litija je skupaj z ob- delovni kolektivi, ki so pr - rale vse litijske industrijske Drug problem, o katerem ukvarjajo tudi v Lesni indu- činskim odborom SZDL in spevali velik del sredstev. k< gospodarske organizacije vlo- smo mnogo razpravljali, ven- striji v Litiji, kjer prehajajo predstavniki obeh kmetijskih so bila investirana v ta ob- zadrug (Litija Ln Gabrovka - jekt. V novo šolsko poslop a Dole) začel proučevati per- je do zdaj vgrajeno okrog} spektivni načrt razvoja kme- ^0 milijonov din, potrebno tijstva. Ta program določa bo P9; ua j manj 56 milijo-, področja, ki bi jih sukccsivno nov din, da bo mogoče Orga-j vključevali v družbeno pro- nizirati normalen pouk na izvodnjo, zraven tega pa tudi ^cm področju, tista področja, kjer bi z naj- Eden od perečih proble-trdnejšo kooperacijo dosegli mov> ki Sa ni_ bilo m°3<> a tržno oz. blagovno proizvod- *c!a 'n 1°*® j° vpraša- nje preskrbe industrijskega! 24. december - praznik občine Litija Ob letošnjem prazniku občine Lilija — »Hmeljaka princesa« v izvedbi DPD Svo-24. decembru pripravljajo več prireditev, boda Litija in Spored prireditev jc naslednji: PETEK, 21. decembra: <>b 18. url v sindikalni dvorani na Stavbah slavnostna akademija v počastitev ob 20. uri družabni večer za članstvo, ki ga pripravi občinski odbor ZB NOV; NEDELJA, 23. DECEMBRA: ob 15. uri v sindikalni dvorani na Stav- 22. decembra — dneva JLA s sodelovanjem bali vokalni koncert mladinskega in mo- č la nov TVD Partizan in ZIIOP; SOBOTA, 22. DECEMBRA: ob 15. uri otvoritev nove čistilnice v Predilnici, škega pevskega zbora DPD Svobode Litija; PONEDELJEK, 24. DECEMBRA ob 16. uri za mladino in ob 18. uri za odrasle v prostorih dvorane kina v Litiji ob 16. url SLAVNOSTNA SEJA OBČIN- 1>r.l‘duvanje pro1- Mirka Kambiča »Slove-SKBGA LJUDSKEGA ODBORA LITIJA niI* v barvah«. v SINDIKALNI DVORANI NA BTAV-LAH, zatem prav tam OBČANE VABIMO, DA OBIŠČEJO PRIREDI IVE V POČASTITEV 24. DECEM- Ob 17. uri opereta Radovana Gobea BRA - PRAZNIKA LITIJSKE OBČINE! njo v privatnem sektorju. £ Predvidevati je mogoče, da Prebivalstva v Šmartnem m bi s kategorizacijo kmetijskih Lltil' 6 P11"®. področii lasno začrtali ner- Ic,a JC 1161)610 »bčinskemri poarocij jasno začrtan per ,j d ] Gmu odboru e pomočjo spektive kmetijskim pro zva- J , , , j , •, , ‘ • jajcem in povečali kmetijsko Prebivalcev in Jelovmh ko- proizvodnjo do maksimalne lel^v,0v ******* zmogljivosti. 2c sami letošnji sFodslva M lo invest,c,jo Do-uspehi so v skladu s lem sIcj je vgrajeno v ta objekt programom in nakazujejo, da <0ia| mi Id .v, 1R" . . v , ... i , • i trobno bo pa vsaj se BO do JC mogoče krepit, kmetijsko mj * dln da bi iiw proizvodnjo predvsem v sme- J zaključil!. Kljub pre- n formiranlaslmh vcch j ./ sad-erskih obratov in živino- ccjyn',m »cdstvom, ki so ze rejskih središč. (Nadaljevanje na 8. str.) Idejnopolitična enotnost — zagotovilo uspeha Nove perspektive Osnovne poteze dela članstva Zveze komunistov litijske občine za prihodnje obdobje je nakazala že občinska konferenca organizacije Zveze komunistov. Poudariti velja, da je vsekakor bistvo aktivnosti še nadalje v izpolnjevanju sklepov III. in IV. plenuma Centralnega komiteja ZKJ. Ustavni dokumenti, ki so pred nami, zahtevajo, da se kar najbolj poglobimo v njihove važne določbe. Pri tem gre predvsem za to, da so člani Zveze komunistov povsod aktivni nosilci razprav. Prav ustavna razprava lahko namreč pokaže (zelo dobro) idejno moč Zveze komunistov. Se več naporov bo pa treba vložiti, da bi neposredna socialistična demokracija, ki je nakazana v ustavah in statutu, 'dobila svoj življenjski odraz. Zato naj bi bila ena od pomembnih nalog našega članstva v tem, da bi še bolj razvijali družbeno RAZGOVOR PRED PRAZNIKOM (Nadaljevanje s 7. strani) bila vgrajena v nov vodovod, je namreč če vedno industrijsko naselje Šmartno pri Litiji brez vode, vendar so vsi izgledi, da bo mogoče v naslednjih dveh do treh letih rešiti tudi ta problem. Vzporedno s tem smo v preteklem in letošnjem letu reševali tudi druge komunalne probleme, tako urejanje kanalizacije, cest, elektrifikacije itd., vendar je kljub temu na področju komunalne dejavnosti še vrsta nerešenih vprašanj, ki jih bomo morali z enako prizadevnostjo reševati tudi v prihodnje. V sklop reševanja nalog, ki spadajo v širči pojem standarda prebivalstva, sodi vsekakor tudi stanovanjska izgradnja, v katero je bilo doslej vloženo nad pol milijarde din. Prav v letošnjem letu zaključujemo z izgradnjo mestnega naselja, Imenovanega »Stavbe«. Poslej se bo stanovanjska izgradnja nadaljevala na desnem bregii Save, kjer je po urbanističnih načelih predvidena nova mestna četrt s približno 2.200 do 2.400 prebivalcev. To je sicer daljši program, ki se je . pa že začel uresničevati. V prihodnjem letu bodo začčli tam z gradnjo RO novih stanovanj, medtem ko bosta dva bička s po 20 s‘anovanji v prihodnjem letu dograjena. S tem tempom stanovanjske izgradnje komaj dohitevamo reševanje najnujnejših primerov, zato bo treba če nadalje pospešeno zbirati sredstva za stanovanjsko izgradnjo. Eno izmed vprašanj, ki je pereče ne samo na področju litijske občine, pač pa tudi drugod, je vsekakor vprašanje cen. Ugotavljamo po eni strani, da se produktivnost v proizvodnji nenehno povečuje in s tem se tudi večajo osebni dohodki proizvajalcem, na drugi strani pa ugotavljamo naraščanje cen. S tem dobi pojem povečanja osebnih dohodkov seveda drug prizvok in če hi jemali cene in povečanje osebnih dohodkov kot merilo, bi ugotavljali, da tu nismo dosegli bistvenega napredka. Vprašamo se lahko za vzroke. Res je, da vplivajo na to tudi činitelji izven meja občine (podražitev surovin, več/l prevozni stroški), vendar pa Je treba postaviti v ospredje vprašanje, da se pojavlja proizvajalec tudi kot potroš-n k in koristnik proizvodov, zato bo najbrže potrebno v delovnih organizacijah razmišljati o tem, kako poceniti proizvodnjo in seveda v zvezi s tem, kako poiskati notranje rezerve, da se vskladi problem kupne moči s proizvodnjo in proizvodnimi rezultati. Zadnje čase so začeli o teh vprašanjih razmišljati tudi litijski delovni kolektivi, vendar bo to vprašanje pomembno obravnavati skupaj z novimi predvidenimi investicijami. Razumljivo je, da viti ti napori, ki jih občani ne glede na težave in probleme, na katere naletijo, premagujejo, vodijo le h krepitvi ekonomske moči občine kot celote, s tem pa seveda tudi k izboljšanju standarda posameznih občanov. Naša skupina želja je, da bi na tem področju dosegali vedno večje in boljše uspehe, ker bi s tem lažje in uspešneje reševali vsa tista pereča vprašanja, k? jih doslej nismo mogli popolnoma zadovoljivo rešiti, tako npr. probleme v šolstvu. K tej želji pa izrekam v imenu občinskega ljudskega odbora Litija in tudi v svojem imenu Iskrene čestitke vsem občanom k letošnjemu prazniku. upravljanje in samoupravljanje na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Razviti bo treba zlasti krajevne skupnosti in jih usposobiti za samostojno delovanje. Prav zato bo treba posvetiti še mnogo več časa razpravam o osnutku občinskega statuta. Ne smemo sprejemati statuta, ki l>o predstavljal nekaj suhoparnih členov, ampak moramo sedanji osnutek novega občinskega statuta temeljito prediskutirati in obdelati ter vnesti vanj spremembe in popravke. Cilj teh razprav naj bi bil v tem, da bi sprejeli statut občine tak, da bo dejansko verna slika družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov v litijski občini. Zato bi bilo treba, da bi čiihprcj organizirali vrsto specializiranih razprav, ki bi zajemale članstvo po posameznih področjih. Tako bi uspeli dati življenjsko vsebino že marsikateremu delu osnutka novega statuta. Stalno poudarjamo, da je krepitev materialne osnove stalna naloga vseh proizvajalcev In sploh občanov. O tem je govorila tudi zadnja občinska konferenca organizacije Zveze komunistov. Razumljivo je, da jc odgovornost članov Zveze komunistov za Izpolnjevanje gospodarskih nalog prvenstvena zlasti kar zadeva plan, izvoz, storilnost Itd. Kljub temu sc dogaja, da včasih naloge jemljemo kot parolo, ne pa kot konkretno nalogo. Zato je občinska konferenca organizacije Zveze komunistov naglasila, da ni dovolj znati samo proizvajati, ampak jc treba znati tudi gospodariti. Iz tega pa spet Izhaja potreba, da moramo vedeti, kakšen bo razvoj posamezne gospodarske organizacije, torej moramo osvojiti koncept dela, vedeti jc pa treba že per- spektive ne samo posamezne gospodarske organizacije, pač pa celotnega gospodarstva v; občini. Člani Zveze komuni- • stov bodo pobudniki vseh teh prizadevanj. ; Na IV. plenumu CK Zveze komunistov Jugoslavije je bilo precej govora o kmetijstvu. Mimo tega ni mogla tudi zadnja občinska konferenca organizacije Zveze komunistov, kar je povsem razumljivo, ker je področje litijske občine pretežno kmc-J tijsko. Razen tega smo pa, pristopili resneje k organiza-, eiji socialističnega kmetijstva v Litiji in Gabrovki. Pri tej; celotni problematiki gre za nadaljnje uveljavljanje socialističnega gospodarstva v kmetijstvu in za utrjevanje socialističnih odnosov na vasi.1 Ob tem ne smemo pozabiti na vlogo subjektivnih sil, ki lahko v veliki meri pomagajo organizirati novo proizvodnjo, kot rezultat tega sc pa potem pojavljajo tufil novi odnosi. Se precej bo treba storiti, da pridobita naši. kmetijski organizaciji čedalje več lastnih zemljišč, kjer bo možno organizirati sodobno kmetijsko proizvodnjo. Koo'-‘ peracija mora predstavljati osnovno vez med socialističnim in privatnim scktorjcnii kmetijstva. Temu problemu bo treba posvetiti večjo po-: znrnost, kakor smo jo doslej. To so pravzaprav novi elementi v našem kmetijstvu. Člani Zveze komunistov, ki sc aktivno ukvarjajo s to problematiko, so nosilci zelo važnih družbenih procesov. . Našteti problemi so samo zelo kratek pregled osnovnih nalog, ki sloje pred člani /veze komunistov litijske cbčl-nc. Idcjno-pelititna enotnost, ki naj preveva vrste Zveze komunistov, bo pa zagotovilo, da jih bomo uspešneje izvršili. V LITIJI USTANAVLJAJO POLITIČNO KNJIŽNICO LITIJA - Pri Delavski univerzi v Litiji zdaj urejajo posebno Politično knjižnico. Za zdaj ima blizu 900 knjig, svojemu namenu jo bodo izročili ob letošnjem litijskem občinskem prazniku. Politična knjižnica pri Delavski univerzi v Litiji bo lahko koristno služila obiskovalcem političnih šol, seminarjev In tečajev, članom osnovnih organizacij ZK, sindikalnih podružnic, organizacij LMS, SZDL, skratka vsem članom In družl>cno-po-liličnim organizacijam, ki bodo gradivo potrebovali. Zdaj bo mogoče v prihodnje tudi načrtneje kupovali knjige za Politično knjižnico, čeprav predstavlja nakup novih knjig precejšnjo težavo, ker so knjige drage, Delavska univerza pa nima na voljo zadostnih sredstev. Ze zdaj Je litijska Delavska univerza namenila za nakup novih knjig za Politično knjižnico okrog 200.000 din. Prav bi bilo, da bi nudile pri urejanju tn širjenju Politične knjižnice Delavski univerzi vso pomoč družbeno-politič-nc In gospodarske organizacije in drugi pristojni činitelji. g O Zasavs? I t s S(. 52 a 20. 12. 1932 Predvidevanj a za leto 1963 V Litiji so že izdelali pred- nih predlogih gospodarskih pa zmanjšala za 5,2 %. V °S družbenega načrta občine organizacij. Predvidevajo, da zvezi s povečanjem fizičnega Za leto 1963, o katerem je se bo v prihodnjem letu po- obsega proizvodnje se bo pa razpravljal na svoji zadnji večal fizični obseg v vseh povečal tudi celotni dohodek *>eji zbor proizvajalcev občin- panogah gospodarstva na po- po plačani realizaciji, in sitega ljudskega odbora Liti- dročju litijske občine v pri- cer za 13,2%. Obrtna podjet-Predlog družbenega načrta merjavi z oceno za letošnje ja predvidoma ne bodo bi-ePčinc Litija za prihodnje leto za 8,1 %, v posameznih stveno povečala števila zapo-le*° je sestavljen — za razliko panogah pa takole: v indu- slenih, z edino izjemo Komu-0tl Prejšnjih let — po enot- striji za 5,9%, v kmetijstvu nalnega podjetja Litija, ki nem sistemu. za 36,9 % in v obrti za 8,9 %. Bo število zaposlenih poveča- Kcr za prihodnje leto še Celotni dohodek po plačani lo za 100 %. n*so znani vsi podatki, so realizaciji se bo predvidoma Naglasiti velja, da bo treba sestavljale! predloga druž- v prihodnjem letu povečal za za Kovačnico Šmartno pri benega plana litijske obči- 11 %. V posameznrii panogah nc za prihodnje leto, naka- gospodarstva je pa mogoče Zal' nekaj najvažnejših po- pričakovati naslednje gibanje ka*ateljev, in to po pred ho d- bruto dohodka: ocena 1962 plan 1963 v tisočih din indeks industrija 4,943.840 5.117.096 no kmetijstvo 796.990 814.0C0 103.4 obrt 250.690 397." 0 1:2,3 gradbeništvo 227.009 230.030 101,3 gostinstvo 109.291 102,68! 102,4 lreovina 837.090 1.C38.60D 123 2 ostal; 31.860 32.750 102 8 Gostinstvo Celotni dohodek v gostinstvu se bo predvidoma v prihodnjem letu povečal za 2,4 % pri istem številu zaposlenih. Računajo, da bo vložila večja sredstva v investicije »Restavracija Litija«, ki bo uredila dodatne prostore v kavarno, postavila novo hladilno komoro in preuredila ku- in nakupa. Računajo, da bosta kmetijski zadrugi Litija in Gabrovka — Dole prihodnje leto povečali obdelovalne površine v socialističnem sektorju kmetijstva za okrog 115 ha. Na teh površij nah bodo pridobivali krmne bazo, s čimer se bo lahko w večalo tudi število proizvode ne živine v družbenem sektorju. 10 % porast poljedelske proizvodnje temelji zlasti na povečanju pridelka Gospodarstvo skupaj 7,217.581 Za prihodnje leto so predvidele gospodarske organizacije tudi nad 616 milijonov din investicij, od tega kar ^d 257 milijonov din lastnih sredstev. Omeniti je še treba, te to v prihodnjem letu ‘e minimalno povečalo števi-la zaposlenih, saj predvidelo le za 7,8 % več zaposle-, od lega največ v obrti, 'n sicer za 20,6 %. 8 012.421 111,4 Industrija Računajo, da sc bo prihodnje leto fizični obseg industrijske proizvodnje v primerjavi s predvideno dose-Zcn’_m fizičnim obsegom za etošnje leto povečal za 5 9 %, p sicer v Poslovni enoti 1,1-'ta Rudnikov svinca in to-bdnicc Mečica za 63 3%, v pesniški Indvstr jl apna za !?' v lesni industriji za • 'ci, v Predilnici lilija za ‘“/n in v Industriji usnja, *lJ'zna. kon-ckrlc in lahk-bulv<- v Šmartnem pri Liliji z» 7,6 %. Znatna p ovc zrnje fizičnega * **ega proizvod"" j a preilvi-evajo v Poslov -.1 e">"11 Liti— *“ Rudnikov sv a n in toptl-*ee Mežica, in sicer zaradi Povečanja proz. Jn> svln-. Vega koncentra' i za 23% Proizvodnje bnritn, kar "i bil slučaj. S sorc-emjj0 telanolo kc ta posl op-k j1. omogočena in *J!i ( ‘u* Proizvodnja berita ra-I na-’° pa tudi. da ne bodn i.16 1 večjih težav s prodajo *r“a na tržišču. n,' *^resn*ški Industriji apna <-..ln.t>r''t*v'idcx»io večje povelj] Je Proizvodnje |n jc zato •vUvi> 78 prihodnje leto sc-yrn ,'<*n na osnovi tehnične ton g JiVOsli »Pnentcc - 38.000 I, ,aPna. Proizvodnja apna v odvisnosti otl proiz-bega apna in računajo, da ga bodo prihodnje leto proizvedli 20.000 m3. Minimalno pove, anje pro izvodnje predvidevajo tudi v Lesni Industriji Litija. Na žagarskem obratu se bo proizvodnja predvidoma zmanjšala za 5,4 °o, in to zaradi slabega stanja polnojarmcni-ka. Povečanje proizvodnje predvidevajo le v mizarskem obratu, in to za 4,1 %. V Predilnici Litija so za prihodnje leto predvideli količinski obseg proizvodnje na ravni iz letošnjega leta. Izvršitev plana bo pa odvisna cd pravočasne dobave surovin. Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji je predvidela za prihodnje leto upoštevaje obstoječe kapacitete in možnosti oskrbovanja s surovinami in drugimi pomožnimi materiali za 7,6 % večjo proizvodnjo od tiste, ki jo predvidevajo z.a letošnje leto. Seveda pa velja tudi pri pomeril. da bo izpolnitev plana odvisna cd pravočasne dobave surovin. Izvoz industrijskih gospodar/ kih organizacij se bo prihodnje leto predvidoma povečal za 43.1 % oziroma od 5'2 milijonov din na 776 milijonov d n. Izvoz so za prihodke leto predvideli v Lesni industriji. Predilnici in Industriji iisoia, krzna, konfekcije in.lahke obutve. Q’;rl V obrti na področju litijske občine se bo v prihodnjem letu povečal obseg proizvodnje predvidoma za 8 9 %, tako v Avtoservisu za 9.6%, Kovačn'cl Šmartno prt Litiji za 4,6 %, Splošni mizarski delavnici Gabrovka za 28,5%. »Pletilji« za 6,4 %, Mesariji in prekajevalnici za 4 6%. pri stanovanjski skupnosti Lilija Litiji nujno zgraditi nove prostore, ki bi ustrezali obsegu poslovanja. Dosedanji prostori namreč niso več primerni z# poslovanje. Dosedanje prostore nameravajo razširiti tudi v »Pletilji«, Gradbeno podjetje »Litija« bo dokončalo dela pri betonarni in nakupilo nekaj nove opreme. Trgovina Sestavljale! predloga družbenega načrta litijske občine za leto '1963 niso mogli sestaviti celotnega plana za trgovino, ker jim je manjkal večji del potrebnih podatkov, se pravi za poslovno enoto »Litijo« veletrgovine Mercator Iz Ljubljane. Sicer računajo, da bo trgovsko podjetje Gabrovka povečalo cilotni dohodek od 67 na 68 milijonov pri istem številu zaposlenih. V trgovskem podjetju Gabrovka predvidevajo za prihodnje leto okrog 400.009 din investicijskih sredstev, ki jih bodo porabili za nakup opreme. Veletrgovina »Mercator« pa predvideva uredili za poslovno enoto »Litija« nekaj lokalov, za kar pripravljajo okrog 10 milijonov din. hinjo ter točilnico. Na. ta način bodo pridobili okrog 100 novih sedežev, s čimer sc bo ob minimalnem povečanju števila zaposlenih povečal promet za okrog 15 milijonov din. Za to investicijo bodo v »Restavraciji Litija« rabili predvidoma nekaj nad 16 milijonov din investicijskih sredstev, sami pa jih bodo predvidoma zbrali okrog 3 milijone din. Kmetijstvo Prihodnje leto se bo kmetijska proizvodnja predvidoma povečala za 15 %. Predvideno povečanje celotne kmetijske proizvodnje temelji na razširjenem sodelovanju na relaciji kmetijska zadruga — privatni kmetijski proizvajalec, kakor tudi na povečanju lastne proizvodnje v socialističnem sektorju kmetijstva, in sicer na novo pridobljenih površinah arondacije, zakupa krmnih rastlin, okopa vi n, vrtnin in žit. V sadjarstvu predvidevajo povečanje proizvodnje v že obstoječih sadovnjakih. Obe kmetijski zadrugi pa bosta v prihodnjem letu nadaljevali z urejanjem novih nasadov sadovnjakov, in sicer na 85 ha ter na 6krog 3 ha ribeza. Osnovna čreda v družbenem sektorju kmetijstva se bo predvidoma v prihodnjem letu povečala za najmanj 399 glav' za kar gradijo nove hleve v Gabrovki in adaptirajo že obstoječe hleve r.a Grmačah. Računajo tudi, da se bo fizični obseg kmetijske proizvodnje v socialističnem sektorju kmetijstva povečal za okrog 37 % v primerjavi s predvideno realizacijo do konca letošnjega leta, tako v kmetijski zadrugi Litija 12,5 % in v kmetijski zadrugi Gabrovka — Dole za 29,7%; ob tem se bo pa število zaposlenih povečalo le za 17 oseb. Čestitkam za občinski praznik Litije in novo leto 1S63 se pridružuje tudi Državna založba Slovenije s svojo poslovalnico v Litiji Pred občinsko konferenco organizacije Socialistične zveze v Litiji Krajevne organizacije So- programom kmetijskih zadrug kjer cialistične zveze na področju itd. Člani SZDL so na konfe- take so politični problemi "narave, da jih bomo litijske občine so v glavnem rencah krajevnih organizacij morali skupaj proučiti, se do- zaključile z volilnimi konferencami. Navzlic vremenu je vladalo med člani SZDL precejšnje zanimanje za konference in so bile skoraj povsod dobro obiskane. Letošnje konference so bolj kot kdajkoli doslej obravnavale razen ožjih Iokal- SZDL kritizirali tudi odnos Klahemu kmetijskih zadrug do krajevnih družbeno-poiitičnih činile-išče s temi organi še premalo stika, in da kmetijski zadrugi — zlasti še litijska — preveč tehnokratsko rešuje probleme brez sodelovanja krajevnih zadružnih svetov, ker se ljev. To ima tudi za posledi-nih"“zadev * "še “ problematiko C°’ _akci je, ki so potekale meniti za enotna stališča o njih ter konkretizirati sklepe in napotke. Vrsto drugih vprašanj bi pa lahko proučil: na širših delovnih posvetih po konferenci, kar naj bi bila v prihodnje stalna oblika dela občinskega vodstva organizacije Socialistične zveze delovnih ljudi. Predvideni načrt industrijske proizvodnje bo presežen Po statističnih podatkih, s katerimi razpolagajo na občinskem ljudskem odboru Litija, je bil v mesecu oktobru letošnjega leta predvideni načrt industrijske proizvodnje presežen za 1,5 odstotka. Ob koncu oktobra predvideni načrt proizvodnje niso dosegli edinole v Predilnici v Litiji, vendar pa računajo, da bo tudi kolektiv Predilnice do konca leta dosegel predvideno proizvodnjo. Predvidene proizvodne načrte so v Kresniški industriji apna presegli za H.6 odstotka, v Lesni industriji Litija za 15,7 odstotka, in v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji za 3,8 odstotka. Ped predvidenim proizvodnim planom so tudi v poslovni enoti Litija Hudnikov svinca in topilnice Mežica, in sicer za 31 odstotkov, čeprav je letošnji plan za C4 odstotkov večji od lanskoletnega, to pa zaradi manjšega iz-plcna v izkopaninah. V Liliil računajo, da bodo litijske industrijske gospodarske organizacije do konca letošnjega leta tkupai dosegle in presegle predvideni načrt za okrog 8 do 10 odstotkov. vse občine in širše skupnosti. Y ’adnje,m ča,su niso nlJ- Na konferencah je bilo danih bolj pripravljene. Zato bo morala občinska konferenca več pobud in sprejetih vrsto ,, „ konkretnih sklepov o najak- »^"'zacije Soc.ahst.cne zve- tuainejšili vprašanjih gospodarstva, o problematiki kmetijstva, o dejavnosti tn problematiki družbenih služb, družbenih organizacij in društev ter o številnih drugih perečih vprašanjih posameznih področij in občine. ze tudi tu nakazati jasno pot ne smer razvoja ter dati poudarek lastni proizvodnji, kooperaciji in jačanju družbenega upravljanja v kmetijstvu. V referatu za konferenco bomo skušali med drugim analizirati vse tiste po- Stanovanjska izgradnja v litijski občini letos in v prihodnje V letošnjem letu je bilo na ma porabili okrog 180 mili-litične pojave, ki ovirajo področju litijske občine do- jonov din. Teh 60 stanovanj Pred konferencami krajev- uspešnejše delo in ki lahko grajeno v družbenem sektor- bo zgrajeno v letu 1964. Ra- v naslednjih sedmih letih zgradili skupno 420 stanovanj. Pa vendar s to intenzivno sta- nih organizacij SZDL so bile pripomorejo k hitrejšemu na- ju 20 stanovanj, v privatnem čunajo pa, da bodo prihodnje novanjsko izgradnjo ne bo h nodružnicah ln kra- Predku. Zato v njem ne bomo sektorju pa 24 stanovanj. V leto začeli graditi tudi okrog dosežena rešitev perečega sta- po vse p . ■ naštevali uspehov in rezul- gradnji pa je še 40 stanovanj 30 stanovanj, tako da bo novanjskega vprašanja, saj je, jevnih organizacijah SZ > tatov brez globlje analize v družbenem sektorju (2 stol- predvidoma v letu 1964 siku- zdaj že nekaj časa iz leta v razprave o predosnutku nove vzrokov pojavov in temeljite piča s po 20 stanovanji) in 32 paj vseljivo najmanj 90 sta- leto najmanj 300 upravičenih Ustave FSRJ, ki so tudi mno- ocene činiteljev, ki vplivajo stanovanj v privatnem sek- novanj. prosilcev za stanovanja. go prispevale k temu, da so potekale konference krajev- torju, ki bodo vseljiva pn- y Litiji pa so zdaj pnpra- Qb tcm realnem načrtu sta-, hodnje leto. vlli tudi 7„letni perspektivni n0Vanjskc izgradnje v pri- Iz načrta stanovanjske iz- načrt stanovanjske izgradnje, hodnjih sedmih letih na pod-gradnje na področju litijske Cc bodo še vnaprej ostali v ro^ju litijske občine so pa tu-, občine za prihodnje leto pa veljavi dosedanji viri sredstev di gklenill, da bodo gradili izhaja, da bo en polstolpič sklada za stanovanjsko iz- vnaprej sicer cenena stano-gradil Stanovanjski delad za gradnjo, bodo na področju li- vanja| nikakor pa ne kvali-' organizacije Socialistične zve- delovni kolektiv litijske Pre- lijske občine v prihodnje vsa- tctno siabša stanovanja, ze praktično ne bomo mogli diinice. Sam Stanovanjski ko leto zgradili 40 stanovanj je bilo, da so npr. člani SZDL obravnavati in globlje pro- sklad bo pa za druge inve- v družbenem sektorju in po- Vzporedno z gradnjo stano- učiti, prav zato smo Izbrali stitorje in potrebe gradil sku- vprečno 20 stanovanj v pri- vanj bodo tudi komunalno, prav najbolj perečo proble- paj 40 stanovanj. Za gradnjo vatnem sektorju, torej skupaj urejevali zemljišča za bodočo, matiko, t. J. gospodarstvo, teh stanovanj bodo predvldo- na leto 60 stanovanj. Tako bi stanovanjsko izgradnjo, tn si-» cer z urejanjem kanalizacije, na nje. Vso problematiko, ki Izhaja , ........... „„ Iz ocene dosedanjih aktivno- mh organizacij bolj sprošče- gU> ustavne razprave, k0nfc- no In živo. Zraven tega so pa renc krajevnih organizacij konference krajevnih organi- SZDL in ostalih virov, na zadj SZDL opozorile na več občinski konferenci pomanjkljivosti. Ugotovljeno premalo seznanjeni z nadaljnjim razvojem gospodarstva v občini, posebno še z nadaljnjim razvojem kmetijstva. Občinska konferenca SZDL, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja, bo morala prav tem vprašanjem dati še poseben poudarek. Nakazati bo morala smer razvoja naših gospodarskih organizacij v naslednjih letih, telo kritično pa analizirati In oceniti razne negativne pojave v delovnih kolektivih, kot so uravnilovske težnje, birokratizem, primitivizem v tehnologiji, nedisciplina, neupravičeni bolniški izostanki, mezdna miselnost in drugo. Razprave o kmetijstvu so pokazale predvsem na tistih področjih, kjer so krajevne organizacije SZDL bolj oddal iene od sedeža kmetijske zadruge, da ni pravega sodelovanja med kmetijskimi zadrugami in zadružniki, da zadružniki niso seznanjeni s voda, elektrike, cest in-zunanjega videza. Zato bodo v glavnem uporabljaj! komunalni prispevek, ki znaša 10 odstotkov od sredstev za stanovanjsko izgradnjo. Prihodnje leto bodo v Litiji predvidoma zbrali v tem skladu okrog 18 milijonov di.n. Predvidena gradnja novih stanovanj v družbenem sektorju te urbanistično že rešena z izdelanim urbanističnim načrtom za desni breg Save. ( Tam bo ne.stala nova sosevskn, kjer bo na površini 8 ha predvidoma v 15 letih prebivalo okrog 2.500 stanovalcev. Na desnem bregu Save jc v novem naselju predvidena tudi gradnja gospodarsko-polrošni-1 škega centra in vzgojno-var-stvenc ustanove. V okviru go-spodarsko-potrošnlškega centra bi delovala samopostrežna trgovina z vsemi gospo-’ dinjskimi Ln živilskimi potreb-j Minami, zraven tega pa še servisne obrtno službe. Predvl-^ Na sliki vidimo nov stanovanjski blok, ki ga v Litiii gradijo za Člane kolektiva Predilnico dena iz' saj je izvozil po eno pošiljko svojih izdelkov v Kalijo in llurmo, zdaj pa pripravljajo večjo pošiljko izdelkov za Zahodno Nemčijo. * dobavo preje v Zahodno Nemčijo bodo nadaljevali tudi še po Novem lelu. Zraven lega pa izvaža Predilnica Litija precej svojih izdelkov še posredno. In sicer na način, da da Predilnica Lilija na razpolago prejo tkalnicam, ki potem stkejo blago in ki ga mogoče ne samo obdržati do-tovarni delovne pogoje. S tem bo še vnaprej zagotovljeno normalno obratovanje izvozi »Jugolekstil«. Ob letošnjem prazniku oblemu v bistvu na dosedanjih tega so morali financirati v čine Litija bodo v Predilnici v Litiji v glavnem rekonstrukcijska dela dokončana. S pripravami za rekonstrukcijo so začeli žc 1956. leta, ko so začeli pripravljati elaborat, sama rekonstrukcija pa se je pozneje zavlekla, ker Predilnica ni dobila potrebnega posojila. Kot ž.e ome- njeno, jc letos glavni del predvidenih rekonstrukcijski h del opravljen. Za sam občinski praznik bodo izročili v obratovanje tudi novo rekonstruirano čistilnico. Sicer so Pa z rekonstrukcijo prsta učnih strojev, z nakupom 10 novih prslančnih strojev in drugimi deli precej izboljšali v nosi, pač pa oboje tudi še povečati. Dejstvo je, da za celotno rekonstrukcijo litijska Predilnica ni dobila posojila. Zaradi tega so morali slnanciratl v pretežni meri vsa investicijska dela sami, saj so dobili pri banki samo potrebna devizna sredstva. Pa tudi si je ' delovni kolektiv ob rekonstrukciji prizadeval, da bi izdelal kar največ delov doma in tako so res uspeli precej priprav in naprav izdelati doma. Omeniti pa tudi velja, s hitrejšim naraščanjem druida so opravili približno 80 % benega bogastva in večjo stan vseh del pri montaži sami in bilnostjo proizvajalcev. Na tako tovarni in skupnosti pri- tej osnovi temelji tudi inte« hraniti precejšnja devizna gracija Predilnice Litija In sredstva. Predilnice Škofja Loka, ne V litijski Predilnici so v temelji pa kot rezultat d os e« zadnjem času v teku tudi ži- danjega slabega poslovanja, vahne razprave o predvide- slabe produktivnosti dela in nem konceptu gospodarske ekonomičnosti, saj sc obe integracije Predilnice Škofja predilnici uvrščata v vrh jiH Loka in Predilnice Lilija, goslovanske produktivnosti r Ena od možnosti za Integra- lej panogi. Predilnici se cijo je tudi, da se na osnovi združujeta zaradi boljšega naravnih in drugih realnih urejevanja proizvodnje e pogojev ter znanstveno skrb- predvideno specializacijo, za-no pripravljene in osvoboje- radi boljšega sodelovanja na ne tehnike, tehnologije in domačem in tujem tržišču, in organizacije dela industrijski končno s premišljeno investi-proizvajalci združijo in na cijsko politiko v perspektivi, novo organizirajo. Za to va- ki naj veliko hitreje aktivira rianto integracije doslej do- nadaljnjo materialno rast slikrat ni bilo pravega za- obeh podjetij. Kot rezultat upanja, čeprav je le-ta mož- združenja podjetij pa mora na in uresničljiva, ker teme- izhajati tudi večja produkti! na premišljeni ureditvi tivnost in cenejša proizvod-družbene proizvodnje na le- nja to pa je porok tudi za melju družbene delitve dela konkurenčni boj na tržišču. Predilnica Litija 1 8 8 6 — 1 9 6 2 čestita vsem občanom ob 24. decembru — prazniku občine Litija, hkrati pa želi vsem občanom in vsem svojim cenjenim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem Jugoslavije srečno in uspehov polno Novo leto 1963 Priporočamo tkalnicam in pletilnicam svojo kardirano bombažno in stanično prejo, ki jo izdelujemo v širokem asortimanu! PREDILNICA LITIJA Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve med največjimi izvozniki v stroki še proizvodne uspehe ekonomske enote KRZNAR1 JA, ki je v desetih mesecih odvedla na sklade že 10,853.830 din (plan za leto 1962 9,832.000 din) in računajo, da bo do konca leta vložila na sklade za 50 % več sredstev,' kot so predvideli; KONFEKCIJA OBUTVE, ki je do konca oktobra ustvarila 5,286.707 din za sklade (plan 1962 5,525.000 din) ter računajo, da bo do konca leta ustvarila za sklade najmanj 8 milijonov din; KONFEKCIJA KRZNA, ki je dala v prvih desetih mesecih letos na sklade 7,449.714 din (plan 1962 6,431.000 din); ob tem pa velja omeniti, da je ekonomska enota SPODNJE USNJE v prvih desetih mesecih letos odvedla na sklade le 6,259.153 din (plan za leto 1962 12,225.000 din) In to zaradi težav v prvem polletju. S pospešeno proizvodnjo v mesecih november in december bo pa predvidoma tudi ta ekonomska enota vložila v sklade približno toliko sredstev, kolikor je bilo predvideno na začetku leta. V prvih desetih mesecih letos je podjetje doseglo stopnjo dohodka 15,13 v vrednosti proizvodnje, v usnjarstvu sc pa giblje stopnja dohodka med 8—12. Stopnja čistega dohodka pa je v tem obdobju znašala 12,'86. Pri istem obsegu vrednosti proizvodnje se je število zaposlenih znižalo od 427 (povprečno število zaposlenih v prvih desetih mesecih lani) na 14 (povprečno v prvih desetih mesecih letos) ali za 3,1 %. Osebni dohodki zaposlenih so se do konca septembra letos - v primerjavi z istim obdobjem lani — povečali za 4,64 %, v isti primerjavi pa tudi čisti dohodek za 4,81 %. Produktivnost - izračunana na podlagi ponderjev — se je pa do konca septembra povečala za 9,8 %. V Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji so imeli v prvem polletju letos precejšnje težave z dobavo potrebne kvalitetne surovine. Pri dobavi surovine je podjetje vezano na uvoz, in to na vrsto surovine, ki je po kvaliteti neprimerno slabša od domače surovine, vendar pa ima isto ceno po enoti. Zaradi slabe kvalitete surovine pa je tudi izplen mnogo manjši. In kar je najvažnejše; podjetju je bila ta surovina dodeljena in na to dodelitev ni moglo vplivati. Zaradi problemov in stanja so letos poleti v podjetju sprejeli vrsto ukrepov, da bi kar najhitreje odpravili vse nastale težake. V Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji so kljub številnim težavam dosegli v zadnjem času nekaj pomembnih uspehov. Med prvimi velja omeniti vse večji izvoz, uspešno izpolnjevanje planskih obveznosti in ne nazadnje tudi izboljšanje razmerja delitve čistega dohodka na sklade in osebne dohodke. Predvideno je bilo, da bodo namenili za osebne dohodke 81,2% in za sklade 18,8% čistega dohodka, zdaj pa name- njajo za sklade 21 % čistega dohodka (in samo 79% osebnega dohodka), V tovarni so za letos predvidevali plan proizvodnje v višini 1.720 milijonov din in računajo, da ga bodo do konca leta zaradi nekaterih objektivnih težav dosegli samo 93%. Kljub temu bo pa predvidena stopnja Čistega dohodka in dohodka v celoti dosežena. V podjetju imajo 7 proizvodnih enot, ki so samostojne ekonomske enote. V letošnjem letu so dosegle najbolj- že zdaj je mogoče ugotoviti, da so v podjetju v tem uspeli. Zato lahko pričakujejo, da bo realizacija na nivoju planirane in da bo podjetje tudi izpolnilo svoje naloge, ki jih ima po svojem delilnem sistemu za delitev na sklade in osebne'dohodke. Pomembno pa bo, da bo Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smart-ntr pri Litiji dosegla v letošnjem letu od celotne dosežene proizvodnje kar eno tretjino izvozne realizacije. Predvideli so, da bodo letos izvozili za 177.000 dolarjev izdelkov (132 milijonov din), vendar p- bodo dosegli v izvozu predvidoma do konca leta vrednost nad 500.000 dolarjev. Izvoz v takem obsegu predstavlja doslej" naj večji uspeh Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Šmartna pri Litiji v dosedanji izvozni dejavnosti. S svojimi krznarskimi proizvodi — v glavnem s krznarsko konfekcijo, ki so jo izvozili na zahodna tržišča, največ v ZDA, in to za okrog 120 milijonov din — se je podjetje že močno afirmiralo na tujih tržiščih. Na drugi strani pa se je tovarna na široki bazi vključila v dodelavne posle v predelavi krzna in p-, d-vsem divjačine za tuje naročnike, pri čemer podjetje samo na podlagi vloženega dela dosega zelo lepe devizne učinke. Letošnji izvozni uspeh Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji bo d ose. en predvsem v krznarskih proizvodih in to v glavnem iz domače predelane surovine. Po letošnjem doseženem obsegu izvoza se bo Industrija usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji uvrstila na lestvici izvoznikov v usnjarski industriji iz Ljudske republike Slovenije glede na sedanji obseg proizvodnje na_ prvo mesto. Uspeh, ki je vsekakor izredno pomemben za delovni kolektiv tovarne. Glede na dosežene proizvodne uspehe v letošnjem letu, predvsem na področju industrijske predelavo krzna in divjačine ter krznene konfekcije, in glede na izredno lepe perspektivne možnosti za izvoz tovrstnih izdelkov, so sc v Industriji obutve, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji odločili, da obstoječe delovne priprave za proizvodnjo krzna, divjačine oz. konfekcije krzna in krznene lahke obutve modernizirajo in jih delno razširijo tako, da bodo sposobne za izvedbo tovrstne proizvodnje po sodobnem tehnološkem postopku. Glavni namen investicije je, da se usposobi kapacitete za predelavo krzna, divjačine, krznene konfekcije in krznene lahke obutve do take stopinje, da bodo lahko z njimi razpoložljivo surovino predelovali v optimalnem oplemenitenju, hkrati pa predstavlja predvidena investicija tudi osnovo za vse- stransko racionalizacijo tehnološkega postopka, znižanje stroškov in višji efekt proizvodnje. V tovarni imajo od 64,2 do 87,5 % iztrošene stroje, prav tako pa je ugotovljena tehnična neustreznost delovnih priprav. V posameznih proizvodnih fazah pa so še vedno tesna grla. Pomembno je omeniti, da so doslej v Šmartnem pri Litiji doslej edini v Jugoslaviji uvajali proizvodnjo vseh vrst divjačine na industrijski način. S predvideno rekonstrukcijo delovnih priprav bodo pa popolnoma usposobili kapacitete za organizacijo industrijskega načina proizvodnje, tako za domače tržišče, pa tudi za izvoz, za kar imajo v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji široke možnosti. Važno je tudi, da je oskrba s surovinami — kožami divjačine — zagotovljena, saj gre zdaj divjačina za izvoz. Predvidena investicija pa je utemeljena tudi zaradi potrebnih strokovnih kadrov, ki jih v tovarni že imajo, in ima torej podjetje v osnovi že usposobljen strokovni kader za predvideno proizvodnjo. Nova investicijska vlaganja v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem pri Litiji so predvidena za izvedbo notranje rekonstrukcije in ne za gradnjo novih tovarniških objektov. Investicija obsega nabavo novih strojev in opreme in bo veljala skupaj 254 milijonov din. Realizirali jo bodo v letih 1963 in 1964. Predvidevajo, da bodo v prihodnjem letu porabili za to 174 milijonov din. Po končani rekonstrukciji bi se pa uspehi podjetja gibali (upoštevane so samo tiste proizvodne enote, v katerih bodo namestili nove stroje in opremo) takole: celotni dohodek se bo predvidoma povečal za 92,6 %. čisti dohodek 98,4 %, dohodek za 106,5 odstotkov, masa sredstev za sklade za 327 %, osebni dohodki za 33,18%, v masi, število zaposlenih na enoto proizvoda bi se znižalo za okrog 35%, in kar je tudi izredno važno — Industrija usn'a. krzna, konfekcije in lahke obutve iz Smartna pri Litiji bi dosegla po predvidenih investicijskih vlaganjih v :zvozu vrednost l»milijona dolar'ev od česar bi odpadlo samo na izvoz krznenih izdelkov okrog 400 000 dolarjev. Vsem članom kolektiva, občanom Litije m delovnim ljudem širom po domovini čestitamo ob 24. decembru — prazniku občine Litija in Novem letu 1963 INDUSTRIJA USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE ŠMARTNO PRI LITIJI I I A- LESNA INDUSTRIJA LITIJA ■ > Uspehi, pogojeni s prizadevanjem organov delavskega samoupravljanja V V prvih enajstih mesecih leics je v l.. jv ni kolektiv Lesne industrije Litija v Primerjavi z istim obdobjem lani povečal proizvodnjo za in sicer žagarska proizvodnja za 11%. furninska Proizvodnja za 9%. mizarska Proizvodnja pa je v tem času dosegla za 5% manjšo Proizvodnjo kot v prvih enajstih mesecih lani. Orne-n;|i je treba, da je lani mi-iarMka proizvodnja s forsi-raniml in izredno ugodnimi naročili dosegla rekordno realizacijo. Z ozirom na zastoj v gradbeništvu so v mizarski proizvodnji v prvem četrtletju letos dosegli delen zastoj v proizvodnji, ker bi sicer plan prav gotovo dosegli. Pozneje pa so z znižanjem cen v mizarski proizvodnji člani kolektiva Lesne industrije Litija prispevali k cenejši stanovanjski izgradnji. V razdobju januar - november je Lesna industrija Litija v celoti z 99% dosegla predvideni letni plan, od tega pa žagarska proizvodnja, s 102%, fumirska proizvodnja s 104%, mizarska proizvodnja pa z 92%. Predvidevajo pa, da bo podjetje po dosedanjih pokazateljih preseglo letni plan za okrog 5%, pri čimer bo presežek v žagarski in turni reki proizvodnji nekoliko večji, medtem ko se bo podjetje v mizarski proizvodnji. približalo predvidenemu planu. Ob tem pa ugotavljajo, da je bila letošnja zadolžitev po družbenem planu za celotno podjetje realna, notranja razdelitev pa ni bila najboljša. Plan realizacije za letošnje le’o je bil postavljen na osnovi predvidene prodaje ter je po koncu oktobra do-ec en v primerjavi z letno obvezo 116%. Ta odstotek se bo pa do konca leta še iz-bctičal. Pri lem so dosegli k?v 91% vnovčene realizacije od celotne realizacije. Predvideni letni plan izvoza za Lesno industrijo Litija — upoštevaje posredni in neposredni izvoz — je bil ob koncu novembra presežen za 125%. Tako so v tem razdobju presegli predvideni plan izvoza rezanega lesa za 5%, furnirja pa za 30%. Rezan les so iz Lesne industrije Litija izvažali v glavnem v države s čvrsto valuto (Italija, Avstrija). Pri celotnem izvozu furnirja pa so dosegli 37% posrednega in 63% neposrednega izvoza. Okrog 22% neposrednega izvoza furnirja je bilo namenjeno v države s čvrsto valuto, 78% pa v vzhodnoevropske države. V Lesni industriji Litija pa predvidevajo, da se bo do konca leta odstotek izvršenega izvoza povečal za nadaljnjih 5% oziroma na 30%. Iz periodičnega poročila o 9-mesečnem poslovanju Lesne industrije Litija izhaja, da je podjetje do konca septembra doseglo 75,5% predvidenega letnega finančnega piana. Po podatkih, s katerimi razpolagajo v podjetju, pa bo predvideni letni finančni plan znatno prekoračen, in sicer za najmanj 15%. Vzporedno z doseženimi uspehi so tudi osebni dohodki delovnega kolektiva, ki temeljijo na povečanju proizvodnje. Tako je znašal povprečni osebni dohodek na pravami na žagarskem ob-" 1 zaposlenega v prvih dese- ratu pa bi lahko obratovali tih meseciji letos 28.928 din. največ še eno leto. Predvi-Povprečno najnižji osebni devajo pa tudi, da bodo po dohodek je znašal v Lesni rekonstrukciji žagarskega industriji Litija v prvih de- obrata zajeli vso hlodovino setih mesecih 18.453 din, v tem predelu Zasavja, povprečno najvišji osebni Žagarska proizvodnja bo v dohodek v istem razdobju prihodnje namenjena pred-pa 86.130 din. vsem za lastno predelavo za Iz navedenih podatkov iz- kritje lokalnih potreb in za haja, da je kolektiv Lesne povečanje izvoza, industrije Litija vložifl vse V perspektivi je predvide-svoje sile, tako v proizvod- na tudi gradnja novega mi-njo, kot v ekonomiko pošlo- zarskega obrata pri Lesni bivanja. Ob vsem tem pa je dustriji Litija, ki bo pred-podjetje vselej razumelo tu- vsem usmerjen v izdelavo di skupne potrebe komune vgrajenega stavbnega po-in sodelovalo s sredstvi pri hištva. Za lo investicijo bi reševanju nastalih proble- predvidoma rabili okrog 200 mov. milijonov din. Po prvotnem Uspehi v proizvodnji in planu razvoja Lesne indu-izvozu rezanega lesa pa bi s trije Litija je bila novo-bili lahko mnogo večji, če gradnja mizarskega obrata bi podjetje uspešno izvršilo predvidena prod rekonstruk-rekonstrukcijo žagarskega cijo žagarskega obrata. Za-obrata z namestitivijo nove- radi kritičnega stanja na žaga osnovnega stroja — pol- ganskem obratu pa je bil nojarmenika. Dosedanji stro- vrstni red investicijskih Vlaji so v celoti izrabljeni in ganj zamenjan, nesposobni za nadaljnjo pro- Z dokončanjem investicije izvodnjo. Zato podjetje že na mizarskem obratu bo v zbira sredstva, ki jih bodo glavnem zaključen razvoj potrebovali pri rekonstruk- Lesne industrije Litija, pri ciji. tem pa velja omeniti, da so Celotna rekonstrukcija bi v tem podjetju kot prvi re-vdjala okrog 103 milijone konstruirali turnirski obrat, din, s tem bi bila pa omego- Vsi uspehi in razvoj so v čena nadaljnja redna proiz- Lesni industriji Litija tesno vodnja na žagarskem obratu, pogojeni z delom organov boljše izkoriščanje surovin delavskega samoupravljanja in znižanje stroškov proiz- in lokalnih organov ter rc-vodnje, povečali pa bi lah- zultat nenehnega prizade,-a-ko med drugim tudi izvoz, n ja organov delavskega sa-Z dosedanjimi strojnimi na- moupravljanja. Delovni kolektiv, sindikalna podružnica in organi samoupravljanja Lesne industrije Litija čestitajo vsem občanom Litije za 24. december — občinski praznik. Hkrati želimo vsem delovnim ljudem po naši domovini SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963! LESNA INDUSTRIJA LITIJA r 7 im Kupci so s kvaliteto apna iz Kresnic nadvse zadovoljni Kolektiv Kresniške industrije apna se je v preteklih letih znašel v neugodnem položaju z ozirom na neraziskane surovinske osnove. Ker so bale zaloge v starem kamnolomu Izčrpane, je moral kolektiv začeti iskati nova najdišča, po možnosti boljše kvalitete. V dobrih treh letih se jim je posrečilo geološko raziskati terena Gore in Slivne do vključno Stance Laz. To področje je razdeljeno glede na postavljeno žičnico na vzhodno in zahodno najdišče apna. Vzhodno najdišče je oddaljeno okrog 500 m od žičnice in so tam prav dobra nahajališča apnenca, zahodni del pa je nad vasjo Ušcni-ščo, t, j. nn območju Stance Inz. Raziskana geološka masa apnenca bo zadostovala pri povečani sedanji proizvodnji za okrog 150 let, Ob zagotovljeni surovinski osnovi pa je moral kolektiv Kresniške industrije apna skrbeti tudi za to, da sc odprejo delovišča za eksploatacijo apnenca na sodoben način. Zato so od 1960. leta naprej opravljali rekonstrukcijo kamnoloma v želji, da uvedejo mehaniziran način pridobivanja apnenca. Kupili so tudi moderni vrtalni stroj za globinska vrtanja, s katerim je mogoče rušiti stene na masovni in ceneni način. Zdaj nalagajo in transportirajo lomljeni apnenec z ba-gerji in damperji do sodobne drobtinice in sortirnice, v kateri izkoriščajo prosti pad apnenca, ki tako pada do silosov. V zvezi s to rekonstrukcijo je pa predvidena še prestavitev žičnice do pristopnega rova, od koder bodo v prihodnje odvažali gr anulirani apnenec do peči apnenic. Z rekonstrukcijo kamnoloma in z granuliranim apnencem so dane osnove, da peči brezhibno proizvajajo enakomerno žgano apno pri nižjih temperaturah, t. j. do 1100", kar se bo odražalo v boljši kvaliteti apna. Rekonstruirani kamnolom ima predvideno zmogljivost za dvojno proizvodno zmogljivost apnenic. Zalo bo kamnolom v prihodnjem letu obratoval samo v oni izmeni. Ker je primanjkovalo potrebnih sredstev za investicijska dela, se je kolektiv Kresniške industrije apna odločil za investicijsko izgradnjo v lastni režiji. Investicijska izgradnja ni potekala po pred- V/.poredno z rekonstrukcijo kamnoloma so morali kresni-škj a pilarji zgraditi tudi novo cesto. Pri gradnji oporni I zidov za novo cesto, ki peljejo v kamnolom videnem časovnem programu in so sc zaradi tega dela zavlekla do konca letošnjega leta. Pogoji dela so bili v letošnjem letu zato izredno težki, ker je moral kolektiv skrbeti ob opravljanju investicijskih del tudi za izpolnjevanje predvidenih planskih nalog. Predvideni plan proizvodnje za leto 1962 bo kolektiv Kresničke industrije apna po fizičnem obsegu v osnovni dejavnosti dosegel z okrog 97,5%. Na to so v precejšnji meri vplivale neugodne vremenske prilike in investicijska izgradnja, ki je zahtevala več delovne sile, kot je bilo sicer prvotno predvideno. Na povečanje števila de- bo pa kolektiv Z raznimi iz- htevami svojih kupcev ople-lavcev, potrebnih za investi- boljša vami skušal doseči še meniti proizvodnjo žgane"! cijsko izgradnjo, so pa vpli- kvalitetnejšo proizvodnjo, zra- apma s tem, da ga hidra Lizin vale nekatere nepredvidene ven tega sl bo pa prizadeval v najboljši obliki. Znano ja geološke prilike. izkoristiti zmogljivosti kam- da se dobi dobri hidrat same Omeniti je treba, da finan- noloma tudi za oddajo lom- iz dobrega apna in s pomočjo čno kolektiv Kresniške indu- ljenca. p a j boljšega tehnološkega po- strije apna izvršuje obvezno- Kolektjv Kresniške indu- 6l°‘ika- j^ l^icktiv skle-sli do družbe, do samega ^ ml zgraditi sodobno hidrarnc sebe in bo ustvaril tudi pla- r£ P® angleškem načinu tipa nirane sklade, ki so potrebni . ,J . , . , ’ . L ' »knibbs-«, ki zagotavlja proiz- » ™v„J podjelja. ‘ ,vna me$ta je syct januarja. skladu za šolstvo Objavljeni članki v časopi- meljiti na oceni delovnega v Litiji še ni uspelo zbrati sih so vzbudili večje Zanima- mesta, strokovni izobrazbi, sredstev za vrnitev obeh ponje za probleme šolstva v izkušnjah,. obsegu dela in sojil. Zraven tega pa se vedno ne vedo, kako odplačati posojila, ki zapadejo v plačilo za šolstvo pri občinskem ljudskem Lansko in letošnje leto pa odboru dovolil šolam, da so Pripravljajo tudi knjigovod- namestile honorarne učne moške tečaje 1. in 2. stopnje za kj so bile upokojene, občini Litija tudi pri repub- predvsem še na kvaliteti dela. potrebe gospodarskih organi- problem sc jc pojavil le na liških organih in sindikalnih Tako so zdaj predlagali, da zacij in ustanov, ki trajajo ga]| v gmar|neil, in na Vačah, vodstvih. Tako so obiskali bi začeli z novim načinom po pet mesecev. Pripravljajo Velike težave so nastale v predstavniki omenjenih vod- pa tudi organizacijo seminar- zvezi s financiranjem. Čeprav štev Litijo, pri čemer so v jev slovenskega jezika, P°v®* jc občinski ljudski odbor Li- razgovorih ugotovili, da jc tija zagotovil za 21,5 milijo- občinski ljudski odbor Litija na din več sredstev kakor v v letošnjem letu namenil za preteklem letu, to ni zado- šolstvo največ možnih sred nagrajevanja z novim letom, do potrditve pravilnikov pa ob koncu leta. Občinski sklad za šolstvo je izdelal več meril za dodelje- zanih z seznanjanjem z določili novega slovenskega pravopisa. Te seminarje bodo prirejali prvenstveno za stovalo za kritje potreb v štev in da bo treba v prihod- steni trije, dva ali eden uči- ad rp in istra l i v ne uslužbence. j0]s(vu Na večini šol so že nje spremeniti tudi instru- telj, pa bodo morale skleniti Razne seminarje in tečaje bo na zafelku letošnjega leta menic za razdeljevanje sred- posebne pogodbe. naj bi izplačevali le akonta- vanje sredstev šolam (tako po cije na osebne dohodke. številu učencev, številu od- Osfale šole na področju ob- delkov in podobno), vendar čine, na katerih so pa zapo- teh meril ni bilo mogoče uresničiti, ker sredstva sklada niso .bila tolikšna, da bi bilo mogoče z niimi ustreči! pripravila litijska Delavska prjpravili pravilnike o delitvi štev med okrajem In občino, univerza tudi za proizvajalce osci>nj|1 dohodkov, ker pa seveda le v prid občine, da m člano_organoy samouprav- sredsfva za osebne dohodke bo lahko zagotovila šolapi več ljama Razumljivo pa jc da n,$() bUa „istvcn<) povcčana. sredstev, bodo spričo potreb organm- ^ Mlo _ ^ mncnju gveta _ n o-političnimi organizacijami va^ptos-^etniL klavcev na Sk, "bo trtba UmploTvc' tinškjskiadza šolstvo v le- seči boljšo kvaliteto dela in še nekaj sem narjev oziroma p,,,,,.,^ premikov Prav ta- iti tudi tu na nagrajevanje po lošnjem letu nekaj 108 mili- obdržati učne moči, bodomo- c njeV l- ko ni bilo mogoče dodeljeva- določbah pravilnikov, ker do- Jonov din, vendar so nastale rali vsekakor zagotoviti z* Tudi letaš niso pozabili na šolstvo večja sredstva, predavani a v okviru Javne ..........................................——■ Po osnutku načrta o potre- In še nekaj o delu občin- vsem potrebam. Zato so jih': skega sklada za šolstvo, ki se dodeljevali le za najnujnejše je moral letos v glavnem potrebe in za izplačevanje ubadati i zbiranjem potrebnih osebnih dohodkov prosvetnih' V prizadevanjih da se do- sredstev za šole. Predvideno delavcev. Ce pa bodo hoteli v je bilo, da se bo steklo v ob- Litiji v prihoduiem letu do- tri,bu.no, Neku teh predavanj je že bilo. Na programu so Predavanm iz zunanje politike. gospodanstva, notranfe roIitMce oredavan‘a o obrambni vzgoji, nadalje tolmače- D' BI ZAŽIVELO K! URŠKO ŽIVLJENJE LITIJA — V Litiji si v zad-n;om času prizadevajo, da bt uspeli poživiti klubsko življenje. Poseben odbor, ki pripravlja ustanovitev kluba, je opravil že precej dela. Ža zdaj predstavljajo problem le Prostori, pripravljeno je pa vse ostalo, da bi bil najmanj J krat na teden v klubu pro-®ram- za zdaj so na&lj začas-n° rešitev okrog vprašanja Prostorov in predlagajo, da bi ‘ub deloval v prostorih ob-rata družbene prehrano v litijski Predilnici, bab sredstev za šolstvo, ki temelji na kategorizaciji delovnih mest, bi bilo za osnovne šole potrebno 137 milijonov! din, za glasbeno šolo 7 milijonov, vzgojno - varstveno ustanovo 5 milijonov din, delavsko univerzo 2 milijona din in zasavski zavod za prosvetno pedagoško službo 2,5 milijona din. Skupno bi bilo treba za potrebe v šolstvu vj prihodnjem letu kar 153 milijonov din ali 50 % več, kot je bilo na voljo sredstev letos. Pri tem pa niso unošte-4 vane potrebe Investicij z a* gradnjo in adaptacijo šol tem za stanovanja učiteljev. Prihodnje Icio bo namreč tre-j ba nujno nadaljevali dola naš osnovni šoli Šmartno, za kat^ bo treba zagotoviti okrog 31, Pouk na Soli v Šmartnem je Sc vedno v treh izmenah milijonov din, da se šolsko; poslopje vsaj delno usposobi za redno šolsko delo. / Iz leta v leto uspešnejše delo Kako z obr t J © Iz analize o problematiki v javnosti vlagala premajhna obrti, ki jo je izdelal občin- sredstva. Kazno je, da kljub ski ljudski odbor Litija, izba- vsem potrebam uslužnostne ja. da je zdaj na področju in proizvodne obrti ni mogo-litijske obč-ne skunai 8 obrt- te razvijati, ne da bi vla-nih podjetij socialističnega gaii večja' sredstva za prido-sektorja, 48 zasebnih obrtnih bitev novih lokalov in za na- prostorov, zlasti ji pa manjka prostor za delo. Zaradi tega bo treba čimprcj določiti novo lokacijo, kjer bi bilo mogoče zgraditi novo kovačnico in zaposliti okrog 8 do 10 ljudi, za kar obstoji kup novih osnovnih sredstev, krajevna potreba. Svet za go- V nek"*erih renogah «brti je spedarstvo pri občinskem zdai že zaslediti odmiranje, ljudskem odboru v Litiji je čeprav so te obrti še kako tudi ugotovil, da so dosedanji potrebne. Tak primer je v prostori »Pletilje« pretesni in kovaštvu, podkovstvu in ko- bi bilo treba izseliti iz stavbe larsivu. Te strcVe so še kako žensko krojaštvo v druge prepotrebne v obxini, k;er se mernejje prostore. Na ta na- Dejstvo je, da se je obseg prepleta industrijsko in kme- čin bi lahko »Pletilja« razši- obrtne proizvodnie in storitev čko ceKr-i-ivo. K’-*rov xra rila dejavnost in kupila tudi letos manišal za 13 %. Do kon- ni tudi za dimnikarstvo, klo- 4 nove pletilne stroje, s Čiča septembra pa so obrtna pa-sivo, sedarstvo in tapcl- mer bi lahko na novo zapo- delavnic in 41 delavnic zasebni obrti podobnih dejavnosti. Zraven tega pa deluje v okviru stanovanjske skupnosti »Litija« v Litiji še osem servisov, v katerih zaposlujejo okrog 30 rednih in honorarnih delavcev ter uslužbencev. podjetja s podrečia liti!ske ob- n'"tvo čine ustvarila skupai ll’915 Svet za grs-odarstvo pri tisoč d:n celotnega dohodka, občanskem ljudskem odboru 31713.000 dinarjev dogodka in 'e na sejah večkrat ro^prav-30834.009 din čistega dohodka. l'al n nadaljnjem razvoju Od vseh obrtnih gespodar-kih < hrti in tudi predlagal gospo-organ'/aeij je v tem obdab- dc-skim organizacijam, da iz- šli la 10 pletilj. Kazno je. da bo treba pri sestavi 7-leinega perspektivnega načrta razvoja obrt kot eno od vej gospodarstva bolj upoštevati kot doslej in ji ju izkazoval izgubo oziroma delam perspektivne načrte lreba nuditi vso pomoč, po-preveč izplačane o-ebne do- razvoja za daha sedmih let. magati pri zagotovitvi pohodite le »Avtoservis«. Na pcdlagi irtlel-nih osnut- trebil ih strokovnih kadrov in Tako proizvodna kot usluž- kov načrtov je svet predlagal nostna obrt sta na področju Gradbenemu podjetju, da naj litijske občine slabo razviti, razširi dejavnost z ustanovit-Vzrokov za to je več, morda vijo vodno-instalaterske in največji pa je v pomanjka- kleparske delavnice. - To je silos na obratu Grmače kmetijske zadruge Litija nju tradicije, saj ni bila obrt razvita že vrsto let nazai. tako pa je stanje tudi danes, saj so se za razvoj obrtne de- Kovačnica v Šmartnem pri Litiji nima npr. primernih pri zagotovitvi potrebnih investicijskih sredstev za predvidena investicijska dela. Rešiti bo pa tretja še nekatera nerešena vprašanja okrog zaposlitve kvalificiranih obrtnih delavcev v prostem času. Svet za gospodarstvo ObLO Litija je v zadnjem času obravnaval vrsto problemov Člani sveta za gospodarstvo zboroma občinskega ljudske- odkup zgradbe Borlšelt v Li- pri občinskem ljudskem odboru Litija so v zadnjem času obravnavali vrsto problemov s področja gospodarstva. Med drugim je letos odredil komisijske oglede vsj-h gostišč na področja litijske občine pred novo turistično sezono, potrdil nekaj pravil gospodarskih organizacij, obravnaval program izgradnje turističnih objektov za zasavsko območje, pri tem so pa ugotovili, da je za območje litijske občine izdelan program za ureditev gradov l*o-novlčc in Bogcnšpcrk, to pa zato, ker ni niti sredstev niti Interesentov za izvedbo teh načrtov in sicer vse dotlej, dokler ne bo zgrajena nova Zasavska cesta. Sicer so pa ob obravnavi tega načrta člani ugotovili, da Je pač najpomembnejša investicija gradnja nove Zasavske ceste, na področju same litijske občine bi pa kazalo uredili In adaptirati grail 1’onovlčc v turistično-gost in‘ki obrat, dograditi in urediti planinski dom na Jančah, ki je edini planinski dom na področju litijske občine, urediti in organizirati sodobno gostinsko podjetje v Litiji ter prenoviti In urediti nekaj novih gostišč in uredili sobe za tujce; turistično pomembna bi pa bila tudi adaptaciji sedanjih prostorov muzeja NOB v Litiji v restavracijo. Zaradi tega je svet predlagal obema ga odbora Litija, da naj storita vse potrebno, da se zagotovi v okviru danih možnosti normalen razvoj turizma in gostinstva.^ Svet za gospodarstvo je redno trimesečno obravnaval tudi stanje gospodarstva v občini in uspehe posameznih gospodarskih organizacij. Ob zadnji obravnavi dosežkov je svet med drugim ugotovil, da jg sicer v Industriji usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve v Šmartnem stanje še kritično, vendar se bo pa popravilo do konca leta; poslovna enota Litija ne bo 'dosegla predvidenega letnega plkna, ker v rudi ni predvidene količine svinca, vendar Jr položaj mnogo boljši kot pretekla leta; Kresnlška industrija apna naj bi si čimprcj uredila h dramo; »Pletilja« mora nujno dobiti dodatne prostore, da še razširi dejavnost; za Kovačnice v Šmartnem pa je treba poiskati novo primerno lokacijo; ugotovil pa je tudi, da sta na področju litijske občine le dve gostišči oz. podjetji družbenega sektorja. Restavraciji v Litiji je naročil, da naj z ozirom na bližnjo dograditev nove Zasavske ceste pristopi k preureditvi lokalov, za kar naj p- ljctje že zdaj naroči izdelavo investicijskega cla-be^ata, zraven lega so pa Sc sklenili, do so naj že jhJhJ zagotovi potrebna sredstva za tijl, kjer je zdaj zasebna gostilna. Svet se je pa odločil tudi za spremembo dela. Sklenil je namreč, da bo v prihodnje obravnaval probleme industrije, obrti, trgovine in gostinstva na ločenih sejah. Nova pošla v Litiji Slabo stanje cest četrtega reda na področju občinskega ljudskega odbora Litija Svet za stanovanjske in komunalne zadeve pri občinskem ljudskem odboru Litija je obširno razpravljal o problematiki, ki se pojavlja v zvezi z vzdrževanjem cest IV, reda. Z ozirom na ugotovitev, da so ceste na več mestih izrabljene do spodnjega ustroja ter upoštevaje vremenske prilike m naraščanje cestnega prometa, se poraja vprašanje razpoložljivih sredstev za redno vzdrževanje cest IV. reda na področju litijske občine. Iz pregleda predračuna za vzdrževanje cest IV, reda in razpoložljivih finančnih sredstev izhaja, da v občinskem proračunu niti v drugih virih niso predvidena sredstva za vždržcvanjo teh cest. Po predloženem predračunu pa bi bilo že letos potrebno za najnujnejša vzdrževalna dela 25 milijonov, upoštevajoč pri tem, da se porabi za vsak kilometer ceste le 23 m’ gramoza. Število cestarjev so na področju litijske občine na cestah IV. reda zmanjšali na minimum, čeprav bi bilo treba z ozirom na naraščajoči cestni promet njihovo število povečati. Precejšnje težave so Aastale z vzdrževanjem cest ob prekategorizaciji cest III, reda v IV. red, ko je bilo na novo dodeljeno v upravljanje še 82 km makadamskega cestišča in obljubljeno, da bodo sredstva naknadno dodeljena, Vendar dodatnih sredstev za vzdrževanje no- vih 82 km cest doslej še ni bilo! Z ozirom na stanje cest je sklenil svet za stanovnnš-kc In komunalne zadeve p-cdln-, gati občinskemu ljudskemu odboru Litija, da pod:ol>no prouči ta problem in dodeli ali pa izposluje potrebna finančna sredstva vsaj za najnujnejša vzdržev dna dela ter za zimsko vzdrževalno službo. V kolikor tudi na la nižin ne b| uspelo zagotoviti sredstev, bi bili v Litiji primorani zapreti vse ceste IV. voda, z Izjemo tistih odsekov, kjer vozijo avtobusi, saj ne bt mogli jamčiti za nemoten in varen promet, S tem bi pa nastopile tcieve, zlasti še v zdravstveni in veterinarski službi. 24. december - praznik občine Litija Ob letošnjem 24. decembru, prazniku občine in Novem letu 1963, čestitamo vsem občanom in jim želimo še nadalje največjih delovnih uspehov in uspehov pri graditvi socializma pri nas OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS in ostale družbeno-politične organizacije in društva občine LITIJA GRADBENO PODJETJE »LITIJA« V LITIJI se pridružuje čestitkam za 24. december — praznik občine Litija in Novo leto 1963 Ob 24. decembru — prazniku litijske občine in Novem letu 1963, čestita vsem občanom Litije in KMETIJSKA delovnim ljudem širom po domo- ZADRUGA vini LITIJA Rudniki svinca in topilnica Mežica Poslovna enota Lilija čestita za občinski praznik Litije in Novo leto 1963 TRGOVSKO PODJETJE GABROVKA Iskrene čestitke za občinski praznik Litije in 1. 1. 1963 Vsem oočanom litijske občine čestitamo za 24. de ccmbei in za Novo leto 1963 s kar najlepšimi željami KMETIJSKA ZADRUGA GABROVKA - DOLE Ob občinskem prazniku občine Litija čestita kolektiv VELETRGOVINE »MERCATOR« Ljubljana, Aškerčeva s poslovnimi enotami: »LITIJA«, Litija, Valvazorjev trg 10; »EMONA«, LJUBLJANA, Borštnikov trg 3; »GRMADA«, Ljubljana, Celovška 43; »HRANA«, Ljubljana, Gerbičeva 7; »ROŽNIK«, Ljubljana, Titova 18; »LOGATEC«, Dolenji Logatec 27; »POLJE«, Polje 70; »ŠPECERIJA«, Ljubljana, Prisojna 7. Za občinski praznik Litije — 24. december in Novo leto 1963 čestitajo delovni kolektivi: MIZARSKA KOMUNALNO DELAVNICA PODJETJE GABROVKA LITIJA DELAVSKA LEKARNA UNIVERZA LITIJA LmJA PEKARIJA MESARIJA IN LITIJA PREKAJEVALNICA »pletilja« LITIJA litija ZDRAVSTVENI DOM LITIJA Čestitkam se pridružuje STANOVANJSKA SKUPNOST »LITIJA« v Litiji s svojimi servisi NARODNA BANKA FLRJ Podružnica Litija čestita ob 24. decembru, občinskem prazniku Litije in Novem letu 1963 Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana, podružnica Litija čestita vsem zavarovancem in občanom za občinski praznik in Novo leto 1963 čestitkam za občinski praznik in Novo leto 1963 se z najlepšimi željami pridružuje ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE DELAVCEV Litija Čestitkam za praznik občine Litija se pridružuje tudi uredništvo in uprava Zasavskega tednika - Trbovlje Delovni kolektiv GOZDNEGA GOSPODARSTVA Ljubljana čestita občanom Litije ob občinskem prazniku in vsem delovnim ljudem za Novo leto 1963 Najlepše čestitke za praznik ■m Miai 4 Lilija sc lahko ponaša z lepim poslopjem Zdravstvenega (loma -5-^Tr:: ? rt* P 1 ^4 >$ V Moravski dolini pod Gabrovko Bradi Kmetijska zadruga Gabrovka Dole hleve za živi no. Prvi hlev je že pod streho, idilo že ve# nesreč.. VvimI -r kaže '<•* t- ip-vre fe ni ,o /a.luštno opo orlu lisflm ki kljub sp uši vnln zapornicam fen o rev 1 I\, Vf l" 1 I?, 1912 Muhasta zima je letos ponagajala mnogim kmetovalcem, ki ob snegu še niso spravili z njiv krme ca živino. Pred Moravčami blizu Gabrovke smo prejšnji teden napraviB tudi tale posnetek. Zenica se je odločila, da bo kljub snegu pospravila korenje, pri delu pa ji je moral pomagali tudi mož, ki je z grabljami odstranjeval sneg Na železniški postaji v Litiji Je živo ob prihodu vsakfg* vlaka S fotokamero po Litiii in okolici Pri decentralizirani delavski samoupravi je treba vsekakor tudi pogledati v problem, ki se nanaša na tako jmcnovane eksterne (zunanje) odnose gospodarskih enot. Pri tem poudarjam, da omenjajo sedaj veljavni predpisi v glavnem le tako imenovane obratne in poslovne enote, ki imajo lahko določene samostojne pravice, ne samo v okviru podjetja, ampak tudi nasproti tretjim osebam. Pri tem so mišljene predvsem dislocirane enote, ne pa toliko interne, ekonomske enote, na katere se deli določeno podjetje. Za poslovnega partnerja, ki stopa v poslovne stike z gospodarsko enoto, je v pravnem oziru zelo važno vprašanje, ali je posamezna ekonomska enota tak organizem, ki je sposoben v svojem imenu in za svoj račun sklepati razne pogodbe (kupne, zakupe, najemne itd.) in samostojno odgovarjati za pogodbene obveznosti s »remože-njem, ki ga upravlja, ali pa tak organizem deluje le kot Podaljšana roka podjetja, ki , edino odgovarja tudi za ob-j veznosti, ki so nastale s pogodbami, sklenjenimi v EE in neko tretjo, bodisi pravno, bodisi fizično osebo. Na to vprašanje nam teo- rija in praksa ne dajeta enotnega odgovora. Nekateri pravni teoretiki zastopajo stališče, da tudi tista gospodarska enota, ki je istočasno poslovno oz. obratna enota v smislu uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov, ne more sklepati pogodb v svojem imenu in za svoj gačun, temveč le vedno v imenu in za račun podjetja, v katerega sestavu je. Drugi pravni teoretiki, posebno praktiki, pa so drugačnega mnenja. Zastopajo namreč stališče, da je gospodarski enoti možno na temelju zakonskih in podzakonskih aktov (pravil, statutov) priznati lastnost, da je samostojni nosilec določenih pravic in obveznosti, da ima aktivno in pasivno tožbeno pravico, da odgovarja za obveznosti podjetja z lastnim premoženjem itd. Zagovorniki tega stališča se z uspehom sklicujejo na še veljavni 26. člen uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih, ki pravi »gostišče v sestavi gostinskega podjetja, ki samostojno nabavlja material in sklepa pogodbe o nakupu in prodaji materiala ter v drugih gospodarskih poslih, je s svojini premoženjem odgovorno za obveznosti, ki jih prevzame s pogodbo in je lahko stranka v sporu.« Nova samopostrežna trgovina v rudarskem naselju Kisovec v Zagorju Iz dejstva, da je neka gospodarska enota v okviru določenega podjetja lahko stranka v sporu s tretjimi osebami (da ima ins standi in indicio), so nekateri teoretiki napravili zaključek, da je treba tako poslovno enoto šteti za pravno osebo. Tudi nekateri novejši predpisi, kot so zakon o organizaciji jugoslovanskih pošt, telepatov in telefonov ter zakon o organizaciji jugoslovanskih železnic, dajejo svojim gospodarskim enotam zelo obsežne samostojne pravice, ki kažejo na to, da bi te enote lahko v določenem obsegu tudi samostojno sklepale pogodbe v svojem imenu in na svoj račun. Gospodarske enote, ki jih urejata omenjena zakona, imajo namreč pravico, da samostojno ugotavljajo in odločajo z določenim delom dohodka, zlasti pa s sredstvi za 'osebne dohodke, da samostojno razpolagajo s sredstvi za inve-sredstev, z amortizacijo osno sticijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, z amortizacijo osnovnih sredstev, odločajo o investicijah, potrjujejo, izločajo iz uporabe določena osnovna sredstva, da smejo ta sredstva dati v zakup itd. V zvezi z vprašanjem samostojnih pravic, ki naj bi jih imele gospodarske enote, ko stopajo v pogodbene odnose s poslovnimi partnerji, pa je treba rešiti še nadaljnji pravni problem, če gospodarske enote tudi lahko samostojno odgovarjajo, če storijo gospodarske prestopke oz., če se lahko takšna gospodarska enota samostojno kaznuje za gospodarski prestopek. Dosedanja'-zakonodajna ureditev sicer ne daje sodiščem in drugim drž. organom te moVostl. kljub temu pa je danes vse bolj razširjeno mnenje tako teoretikov kot praktikov, da bi zlasti nekatere dislocirane gospodarske enote (zlasti ob- Izvozni jašek v Potoški vasi rati s samostojnim obračunom) morale samostojno odgovarjali in tudi nositi posledice za kršitev v svojem poslovanju. Pri kaznovanju gospodarskih organizacij za gospodarske prestopke moramo imeti predvsem pred očmi .smoter in cilj kaznovanja, ki ga naj kazen doseže. Kaznovan naj bo le tisti kolektiv, ki upravlja svojo enoto, bodisi neposredno ali posredno preko svojih organov. Nobenega smisla nima kaznovanje določene celotne gospodarske organizacije, ki ima gospodarske enote z zelo veliko samostojnostjo v gospodarjenju, ki imajo tudi lastne organe upravljanja in če so te enote samostojno zagrešile gospodarski prestopek. Ta problem interesantno izbija1 tudi v rudarstvu, zlasti v:j tem, da je celotna gospodar-*] ska organizacija odgovorna' za posledice in odškodninske! zahtevke socialnega zavaro«] vanja v vseh primerih ne-»* sreč, ne glede na ugotovljeni nega neposrednega krivca. «•' Brez dvoma pa se bo praksa gospodarskih sodišč oziroma’ javnih tožiltev pri pregonu in kaznovanju za gospodarske* prestopke morala v dogledn nem času prilagoditi tem poa trebam in hitremu razvoju samouprave. . Nadaljevanje s 6. strani Pravni položaj ekonomskih enot v odnosu na tretje osebe V -...oranem rudniku rjavega premoga še vedno porabijo precej lesa. Na sliki: skladišče jamskega lesa ob Ccsli zmage Krediti za odkup zemlje od zasebnih, lastnikov V razpravi o ustavi se je pojavilo med drugim tudi vprašanje odobritve in koriščenja kreditov za odkup zemlje od zasebnih lastnikov. Da bi bila .zadeva kar najbolj jasna, je prav, da si le-to ogledamo nekoliko pobliže. Upravni odbor Jugoslovanske kmetijske banke je v oktobru L L objavil sklepe o podrobnih pogojih, pod kate- če se bo površina zemljišča, katera je predmet postopka komasacije, brez vračunavanja zemljišča, ki je že v družbeni lastnini, prenesla z najmanj 20 % v družbeno lastnino. Po odobritvi kredita mora njegov uporabnik, preden sklene z banko pogodbo o kreditu, položiti 50% udeležbe, ki odpade na tranšo v Zahtevalci kreditov morajo predložiti naslednjo dokumentacijo: © investicijski program, izdelan po določbah osnovnega zakona o izgradnji investicijskih objektov (Ur. list FLRJ, št. 45/61); investicijski program mora obvezno vsebovati podatke in dokumentacijo, ki je predvidena s sklepom o ekomomsko-tehnični doku- Obrat Orlek rimi bodo republiške in komunalne banke odobravale kredite na podlagi neposrednih pogodb (torej brez kon-kurza) iz sredstev OIF za odkup zemljišč od zasebnih lastnikov ter za kritje stroškov za Izločevanje in grupiranje obdelovalnih površin zaradi pripajanja družbenim gospodarstvom, pod čemer je razumeti tudi stroške postopka komasacije. 018X111 pogoji za odobritev kredi lov so: g) obrestna mera je najmanj dva odstotka letno; e © rok za vračanje ne sme biti krajši od 20 let; • cene za odkup ne smejo presegati 120.000 din za en hektar za zemljo I. do IV. razreda, ln ne 90.000 dim za zemljo V. do VI. razreda; udeležba sredstev splošnega Investicijskega sklada glede na. nakupno ceno oz. višino stroškov za Izločevanje in grupiranje znaša 83 %; © roki za Izrabo kreditov ne smejo biti daljši kot dve leti od dneva, ko je btl kredit odobren. V primeru, da je cena zemlje za m hektar višja od navedenih cen, ee kredit tudi lahko odobri, vendar mora razliko v ceni zagotoviti uporabnik kredita iz svojih sredstev. Krmite za kritje stroškov komasacije bodo banke odobravale ' samo pod pogojem, tekočem letu. Za ostale transe mora uporabnik položiti svojo udeležbo v isti višini najkasneje do meseca marca vsakega leta. Ostanek udeležbe je treba polagati postopno po dinamiki (višini) Izkoriščanja kredita. Neizkoriščeni zneski kredita zapadejo v roku, ki je določen v pogodbi o kreditu. memtacijl, katero je treba predložiti z zahtevo kredita za kritje stroškov kultiviranja zemljišča ali za odkup zemljišča od zasebnega lastnika (Ur. list FLRJ, či. 21/62); podatke, predvidene v določbah osnovnega zakona o Izgradnji investicijskih objektov, je treba dati v skrajšani, zgoščeni obliki; glavni so po- datki, ki so predvideni v sklepu o ekonomsko-tehnični dokumentaciji, in je največje važnosti, da se bo zemljišče lahko grupiralo v komplekse, katerih velikost zagotavlja mehanizirano in racionalno proizvodnjo; © sklep sveta OLO, ki je pristojen za kmetijske zadeve, če se zahteva kredit za kritje stroškov grupiranja zemljišča z arondacijo; © elaborat o načinu izvedbe komasacije, če se zahteva kredit za kritje stroškov komasacije; © dokaz, da je zahtevalec kredita zagotovil sredstva za polog svoje udeležbe (rodne in izredne); © potrdilo organa ObLO, ki je pristojen za zadeve kmetijstva, da soglaša s kupnino in ceno zemlje, za katere odkup gre, ter da ne gre za zemljišče, ki je splošno ljudsko premoženje na kakršni koli podlagi; © vse ostale podatke, ki so predvideni v obrazpih, katere je predvidela Jugoslovanska kmetijska banica. Jugoslovanska kmetijska banka lahko po obstoječih predpisih omeji dajanje kreditov, če sredstva splošnega investicijskega sklada, predvidena z družbenim planom, ne zadoščajo za kritje vseh zahtevanih kreditov. Ker se bliža konec leta, bodo od republiških in komunalnih bank upoštevane v prvi vrsti zahteve za kredite iz sredstev OIF za odkup zemlje ln njena Izločanja oz. grupiranje onih zahtevalcev kredita, ki bodo kupili zemljo po najnižji ceni im nudili krajše odplačilne roke. Zahteve za kredite lahko xdožijo vse kmetijske ln druge gospodarske organizacije, vžtevšl tudi organizacije prehrambne ln ostale industrije, f&i Farčnlkova kolonija: naselje Jc bilo zgrajeno po vojni, v njem pa so naš V prijetno domovanje številni zagorski rudarji ■' trgovine itd. ter ustanove v kmetijstvu. Namen teh ukrepov je, da se pospeši r odkup zemlje od 'zasebnih lastnikov in izvrši predvideni načrt povečanja obdelovalnih površin v socialističnem sektorju. Jugoslovanska kmetijska banka je' sredi letošnjega leta poskraj--šanem postopku rešila vse zahteve, predložene v 32. kon-kurzu za odkup okrog 125.000 hektarov zemlje od zasebnih lastmkov. Vendar pa se je ob realizacij; pokazalo, da večina zahtevalcev — investitorjev ni bila pripravljena za uspešno izvršitev teh poslov (niso bile sklenjene predhodne pogodbe niti niso bili določeni podrobni pogoji z lastniki zemljišč itd.): Zato se je v nekaterih krajih po odobritvi kreditov pojavila podražitev zemljišč, s tem pa seveda tudi zastoj v nakupih, ker banka ni krila povečanih cen. Na drugi strani pa se jc' izkazalo, d$i večje število organizacij, ki so že izvršile priprave za odkup zemljišč, ni vložilo zahtevkov za kredite v 32. kemkurzu. Zgodilo se je celo, da so nekatere organizacije že prevzele zemljo od zasebnih lastnikov in Jo vključile v družbeno proizvodnjo, pa morajo zdaj čakati na odobritev sredstev za izplačilo kupnine, kajti zasebnim lastnikom so morali kupnino Izplačati iz svojih obratnih sredstev, kar seveda ni v skladu z zakonitimi predpisi. Za nadaljnjo plansko razvijanje socialističnega kmetijskega gospodarstva bo potrebno, da bodo kmetijske organizacije ln kmetijske zadruge v kar največji možni meri koristile nudeno finančno družbeno pomoč, seveda pravilno kot dobri gospodarji In racionalno ter tako kar najhitreje pripomogle k naglemu in uspešnemu razvoju socialističnega kmetijstva. Projektivni biro »Komuna« se je združil s projektivnim birojem »Tamar« ZAGORJE Po proučitvi možnosti delovanja in obstoja obeh projektivnih podjetij glede na pogoje, ki jih predpisuje Pravilnik o pogojih za registracijo or dosegli Litijani. ki bi pa lah* ko osvojili tudi drugo mesto,' če bi bili malo bali borbeni in discipliniram. Vsekakor smo. pa lahko zadovoljni tudi Z nit* hovim tretjim mestom, z upom, da bodo v spomladanskem tekmovanju vsaj skušali nadomestiti zamujeno. Zadovoljivo mesto je zasedla na* dalje kisovška Svoboda — 9 in Poštar, toda boljšo gol-di-) ferenco, kisovška Svoboda pa ima negativno razliko v golih j 16:18 in zaradi tega je tudiv zdrknila na 9. mesto). Več kot' slabi plasma je pa dosegel dru*\ gi hrastniški zastopnik: Rudar,, ki je na predzadnjem mestu s; 7 točkami in je v 12 kolih It) tri srečanja odločil v svojo ko- ^ rist, osemkrat zapustil igrišče poražen in le enkrat igral ne- j rešeno. Proletarec je pa z 12 j točkami osvojil 6. mesto, je torej v zlati sredini, ki pa ni povsem zadovoljujoča. V mladinskem tekmovanju' j so prav tako osvojili prvo mesto mladinci Bratstva z 22 toči] kami (10 srečanj so odločili d. svojo korist in le dvakrat so igrali nerešeno, nadvse ugodno imajo pa tudi gol-diferenco 50:17), tako da so za ka' tri točke pred drugoblasirr.nimi( mladinci Kamnika. Četrt) mesto so osvojili mladinci T.udar-, ja s 15 točkami. Sedrro me-sto s 13 točkami so osvonli mladinci Proletarca — 9. mla-j dinci kisovške Svobode z 10,, točkami ter 10. mesto s 7 točkami mladinci Litije Mladin-. ci so pravzaprav d>segli nekam pričakovane rezultate, jasno je pa da bi lahko z malo več truda in pozi tvovalnosti zlasti Hrastničani n Zagorjani dosegli še boljše rezultate, Janko Savšek V a š o b veščev a 1 e c Center za napredek gospodinjstva v Trbovljah razpisuje vpisovanje v začetne in nadaljevalne Šiviljske in kuharske tečaje Prijave sprejema vsak dan od 16. do 20. ure v prostorih centra, Trg revolucije 17 (v vrtcu na Vodah). Tečaji se prično 3. januarja 1963. Mali oglasi Kompletna, dobro ohranjena spalnica iz trdega lesa poceni naprodaj. — Vprašati: Trg Franca Fakina 46. Obveščamo javnost, da so govorice, ki so se razširjale o tov. Majdi Ahčan, gospodinji iz Zagorja, Ul. talcev štev. 4, povsem neutemeljene. Tov. Ahčanovo poznamo kot našo dobro stranko in Zaključni računi • Zaključni računi AKTIVA GRADBENO PODJETJE ZAGORJE OB SAVI na dan 31. 12. 1961 PASIVA zato lahko o njej rečemo le najboljše ter sodimo za našo dolžnost, da javnost o tem pravilno "obvestimo. Delovni kolektiv »Prehrane«, Zagorje Podpisani Franc Rozman obveščam, da nisem plačnik dolgov svoje žene Amalije Rozman, stanujoče Trbovlje, Ul. 1. junija 16. Preklici Maks Borštnar, Trbovlje, Ribnik 7, rojen 16. 9. 1944, preklicujem za neveljavno izgubljeno zdravstveno knjižico štev. 537071. v 000 din I. Osnovna sredstva 1. Sedanja vrednost osn. sredstev 49,961 I. Viri stalnih sredstev 1. Poslovni sklad ...333. 2. Sedanja vrednost sredstev Skupne porabe . 34,933 2. Sklad skupne porabe .... 3. Rezervni sklad in drugi skladi II. Druge oblike sredstev 3. Banka in blagajna . . 3 . . 15,283 II. Druge oblike virov sredstev 4. Krediti pri banki 4. Kupci in druge terjatve . . . 89,307 5. Dobavitelji in druge obveznosti 5. Zaloge 3 3. 48,635 6. Druga pasiva 6. Druga aktiva . 3 . 3 3 3 3 . 25,396 Skupaj . . . 263,515 Skupaj . . . Računovodja: Mirko Hrastelj 1. r. Predsednik UO: Mirko Klopčič 1. r. Direktor: Julij Pilih 1. r. 86,832 14,400 4,165 31,160 65,529 61,429 263,515 AKTIVA LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ZAGORJE na dan 31. 12. 1961 PASIVA Računovodja: Angela Logar I. r. Predsednik UO: Ciril Stanrar 1. r. Direktor: Milan Gorjup 1. r. I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnov, sredstev 3.521 Sedanja vrednost sredstev skup ne porabe II. Druge oblike sredstev Banka in blagajna . . . i ; . 10.144 Kupci in druge terjatve . i ; . 2.878 Zaloge ; ; ; . 36.479 Druga aktiva ; ; . 462 Skupaj . . . 53.484 Računovodja: Maksa Dojčman Predsednik upravnega odbora: Ivan Petaver Skupaj . Upravnik Alfonz Zorn Kino Delavski dom v Trbovljah: 20. dec. francoski film »Resnica«; 21,—24. decembra franc, film »Zgodilo sc je v Rimu«; 25.-27. dec. franc, film »Jezik za zobe«. Kino Svoboda — Trbovlje II: 22.-24. dec. francoski film »Razsodba«; 25. in 26. dec. franc, zabavni film »Ba-bette gre v vojsko«. Kino Svobda — Zasavje v Trbovljah:" 22.-24. dec. jugosl. film »Mariin v oblakih«. X soboto ob 17. in 19.15 uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19.13 uri in v ponedeljek samo oh 17. uri. — Kino Svoboda -Zasavje, Trbovlje, bo s 1 januarjem 1963 prenehalo s kinopredstavami ob pon el del j kih. Cenjene obiskovalce prosimo, da prihajajo k predstavam ob sobotah in, nedeljah ob isti uri kot doslej. Kino Svoboda II« v Hrastniku: 20. dec. poljski film' »Mati Ivana Angelska«; 22. do 24. dec. nemški barvni film »Graščina strahov«; 25. dec. ital. barv. ČS film »Sin rdečega gusarja«; 26. in 27.' dec. švedski film »Poletje z Moniko«. Kino Delavski dom v Zagorju; 20. in 21. dec. ital. barv. film»Vojna in mir« I. del; 22.-24. dec. ital. barvni film »Vojna in mir« II. del; 26. in 27. dec. amer. film »Fan-, tovski večer«. Kino Lilija: 21,—23. dec. amer. CS film »Hudičev učenec«; 25. in 26. dec. ital. CS tim, »TV-X Mine v ritmu«. • Kino Šmartno: 20. dec. me-' hiški barvni film »Nočna glasba«; 22. in 23. dec. amer. barvni CS film »Obračun na, Atlantiku«; 22 in 23. dec. ital. barvni film »Jez na Pacifiku«; 26. in 27. dec. indijski barv. film »Kraljica Janslja«. < I. Osnovna sredstva I. Viri stalnih sredstev 1. Sedanja vrednost osn. sredstev 2. Sedanja vrednost sredstev skupne porabe . . . . 3 . . 26,645 1. Poslovni sklad ... 3 3 3 . 2. Sklad skupne porabe .... 3. Rezervni sklad in drugi skladi 24,704 2,501 II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov sredstev 3. Banka in blagajna . . 3 . . 4. Kupci in druge terjatve 3 . . 5. Zaloge 3 3. 6. Druga aktiva . 3 . 3 3 3 3 . 6,144 57,132 39,252 3,480 4. Krediti pri banki 5. Dobavitelji in druge obveznosti 6. Druga pasiva 26,910 73,142 5,396 Skupaj . . . 132,653 Skupaj .. . . | 132,653 KOMERCIALNO TEHNIČNI BIRO poslovnega združenja »RUDIS — Rudarsko industrijska skupnost, Trbovlje, Trg revolucije 7, razpisuje mesta za naslednje sodelavce: 1. - RUDARSKEGA INŽENIRJA, 2. - STROJNEGA INŽENIRJA in 3. - EKONOMISTA Informacije dobite v biroju RUDIS SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE RADEČE na dan 31. 12. 1961 AKTIVA < PASIVA I. Viri stalnih sredstev Poslovni sklad Sklad skupne porabe .... Rezervni sklad in drvgi skladi II. Druge oblike virov sredstev Krediti pri banki............ Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva.................. 9.304 1.580 25.422 17.178 POSEBNO OBVESTILO ČLANOM ONPZ TRBOVLJE V nedeljo, 23. decembra ob 9. url dopoldne v prostorih Obrtne nabavno-proilajnc zadruge v Trbovljah REDNI LETNI OBČNI ZBOR na katerega vljudno vabimo vse člane zadruge, da se ga sigurno udeleže 53.481 OBČINSKI ODBOR ZROP TRBOVLJE prirodi v počasti tev rineva JLA dne 22. doccmbra 1902 ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma SLAVNOSTNO AKADEMIJO Vabimo vse rezervne oficirje, podoficirje, pripadnike predvojaške vzgoje in ostalo občinstvo k polnoštevilni udeležbi AKTIVA BRIVNICE TRBOVLJE na dan 31. 12. 1961 PASIVA I. Osnovna sredstva I, Viri slalnlh sredstev Sedanja vrednost osnov, sredstev 1.879 Poslovni sklad i . 3.016 Sedanja vrednost sredstev skup Sklad skupne porabe — ne porabe — Rezervni sklad in drugi skladi . 75 II. Druge oblike sredstev II. Druge oblike virov sredstev Banka in blagajna Kupci in druge terjatve . ; ; . Zaloge Druga aktiva 1.290 910 614 Krediti pri banki Dobavitelji in druge obveznosti . 43 129 Druga pasiva . 1.430 Skupaj . . . 4.693 Skupaj . . . 4.693 Računa ■ ;n: V. d. Eli Gorenc 1. r. Predsednik UO: Pavli Jež 1. r. Direktor: Milan Buneta 1. r. Delavski svet podjetja »MEHANIKA« Trbovlje razpisuje spodaj navedena mesta: 1. INŽENIRJA METALURGA 2. STROJNEGA INŽENIRJA 3. več delovnih mest ORODJARJEV In STRUGARJEV. Pogoji: pod točko 1. Inženir z večletno prakso; pod točko 2. neobvezna praksa; pod točko 3. visokokvalificirani orodjarji ali kvalificirani z večletno prakso ter kvalificirani strugarji. Razpis velja do izpolnitve delovnih niest. Ponudbe naslovite na MEHANIKA, TRBOVLJE. Stanovanjsko vprašanje za mesti pod točko 1. 2. bo urejeno po dogovoru. J savski tednik m St. — Duševno bolna v Salpetrferu, pravite? je zašepeta] tako tiho, da niti slikar, Id je stal ob njem, ni razumel besedice. Moj bog. Izidora v umobolnici! Doyen ga je prijel za roko. — Dragi prijatelj, oprostite! Nisem vedel, da ®em vam zadal s svojim pojasnilom tako hudo rano! — Oh, ne ne! Nasprotno: jaz se vam moram Oprostiti za to, kar se je ravnokar zgodilo. Razumeli boste, da me je silno presenetil pogled oa to sliko. — O, dobro vas razumem! Vam se je zazdelo. da ste videli tisto dekle, katero ste zgubili, to jo objokujete in je ne morete pozabiti. — Prav imate. Zazdelo se mi je, da sem jo Ponovno videl. — Ali ni ta podobnost nekaj nenavadnega? je nadaljeval Doycn. Prav tako kot vi sem bil tudi sam presenečen, ko sem nenadoma zagledal nesrečno bolnico, ki je bila tako neverjetno bodobna mladi dami, katero vam je smrt iztrgala. Rene je Iznenadeno pogledal slikarja. Na tolro je zbral svoje misli: .Spominjam se — sli- XAV1ER DE MONTEP1N 58 Maščevanje in ljubezen £ar mena, da je dekle umrlo, on ne ve, da... tega ne sme zvedeti!’ i Ko si je markiz malo opomogel, je povsem mirno, vsaj na videz, dejal: | — Moč vašega čopiča je tako velika, da ste .lahko tisto, kar ml je dekle bilo, na sliki jasno prikazali. Torej v SaJpelrieru ste našli to revico? | — Da. Ubogo dekle Je v knjigah zaznamovano kot številka 913 v prvem oddelku. Bene je moral zbrati vse svoje moči, da sc ni izdal - Ali je revica ze dolgo v tej strašni hiši? — Tega vam ne morem povedati, vem samff, ,da jo je policija našla v neki krčmi, kjer se zbira podzemeljski svet Pariza. I Markiz je komaj stal na nogah. Nekaj časa je molčal, ker ni mogel govoriti, končno je pa razburjeno dejal: , — Pa vseeno: kolikor hudo mi bo, to dekle moram videti! Povejte mi, ali je težko priti v ta zavod? — Ne samo, da je težko, temveč je skoraj nemogoče, če nimate za to posebne dovolilnice. - In na koga se moram obrniti, da jo dobim? — Na ravnatelja zavoda. Toda upam, da vam ta trud lahko prihranim. Imam namreč nekakšen vpliv te hiše. Ce vas odpeljem tja, vam bodo odprla vsa vrata. Torej, čc ste sc odločili, da Prestopite prag te hiše, vas bom odpeljal tja. — Najlepša hvala, spoštovani prijatelj, za to Uslugo. Toda tedaj, ko bom zagledal to revico, oi želel biti s svojim trpljenjem sam.. — Razumem vas, zato odidite tjakaj sami. Napisal vam bom nekaj vrstic za ravnatelja zavoda, ki vam bo dovolil vstop v hišo. Cez nekaj minut je imel Rene v rokah pisemce, ki ga je napisal Doyen in v katerem je Prosil ravnatelja, naj dovoli njegovemu prijate-markizu de Ricuxu, da si ogleda zavod. — Sc enkrat najlepša hvala, dragi Doycn! Na svidenje! je vzkliknil markiz, ko je držal v roki Pisemce. Kmalu se bom oglasil! Nato sta so pozdravila in Renč je hitro za/-Pu^til prijateljevo stanovanjc, kmalu zajahal svojega konja, s katerim ga je čakal njegov služabnik, in z njim odjezdil na bulvar de lTIopital. Ko je prispel do norišnice, je opazil, da je sam in da ga njegov služabnik ne more sprem-Jati. Konja je izročil nekemu možu, ki je stal na oglu ulice, sam pa je potrkal na vhodna vrata. la so sc kmalu odprla in fia pragu se je pojavil vratar. ~ Kaj želite, gospod? ga je vprašal. dejal®0* m“ JC h!tra B0®1"1* v roko zlatnik in — Prosim, da izročite to pismo gospodu rav-ulelju. Čakal bom na odgovor. Vratar ga Jo odpeljal v majhno čakalnico In •‘ro odšel k ravnatelju. Kmalu sc je vrnil in ®Jal. da se ravnatelj opravičuje, da sam ne utegne spremljati po zavodu tako pomembnega K'>Ma, da pa mu je zato na razpolago vse ostalo osebje. ———-—— — Kam želite najprej? je vpraSal prvi nadzornik, ki se je klanjal pred markizom. — V prvi oddelek! je odgovoril Renč s trepetajočim glasom. SESTANEK Renčju je srce močno razbijalo. To, kar je čutil tisti trenutek, bi lahko primerjali z občutki človeka, ki ga peljejo pred sodnika, iz čigar ust bo slišal ali smrtno obsodbo ali pa, da je nedolžen. — Ali bom resnično videl Izidoro? je bilo njegovo edino vprašanje, ki ga je neprestano ponavljal. Nadzornik, ki ga jc spremljal, se je ustavil pred nizkimi vrati prvega oddelka. — Prispela sva! je dejal in izvlekel izza pasu sveženj ključev, ki so bili oštevilčeni. Z enim cd teh ključev je odprl vrata in dejal: — Izvolite vstopiti, milostljivi gospod! Te besede so Reneja vzdramile iz njegove zamišljenosti. Prestopil je prag dvorišča. Tabareu je bil, kot zmeraj, med temi nesrečnicami, ki so trepetale pred njegovim glasom. Hitro je stopil proti markizu in nadzorniku. Vsakokrat, kadar je prišel kak tujec, je dobil napitnino. V teh trenutkih se je mož trudil, da bi bil čimmanj krut. — Gospod si verjetno želi ogledati oddelek? Prosim, pridite bliže, vse je v redu! Rene je šel z nesigurnimi koraki skozi dvorišče in gledal zamišljene in od življenja odmaknjene obraze. Tako je prekorakal že tretjino dvorišča, ne da bi naletel na tisto, ki jo je iskal. Ko jc končno prispel do najcddalj<;nejšcga kola nasproti vhodnim vratom, je zagledal neko dekle, ki je sedelo in imelo obraz naslonjen na roke. Čeprav so bila lica dekleta zakrita z rokami, mu je srce burno tolklo. Ni več dvomil in je tiho zašepetal: — Da, to je Izidora! S čvrstimi koraki se ji Je približal in sc šele ustavil, ko je bil tako blizu dekleta, da se ga jc lahko dotaknil. Tedaj jc Iztegnil roke proti njej. Izidora pa Je sedela, kot da sploh ni opazila prisotnosti tujca. Niti pogledala ga ni, ampak je sedela še ravno tako, kot ko jo je zagledal. — Izidora, draga Izidora, je dejal markiz. Moja dobra, draga Izidora, poslušaj in poglej me! Roke mladega dekleta so počasi zdrknile v njeno naročje, vzdignila je svoj obraz in pogledala markiza. Opaziti jc bilo, da ga je slišala, a da ga ni spoznala. Renč sc je silno ustrašil: slab obstanek fizičnega življenja jc še bil v tem uničenem telesu, a duha ni bilo več... — Izidora, ljubljena moja Izidora, Je šepetal markiz in položil roko na njeno bledo čelo — prebudi sc iz težkega spanja, ki te je napadlo! Prišel je trenutek tvoje rešitve! Vsej tvoji nesreči in trpljenju je kraj! Zraven tebe stoji tisti, ki te ni nikoli nehal ljubiti, tisti, ki bi z veseljem tvegal svoje življenje zate! Ali ne poznaš več svojega prijatelja iz otroških let, svojega zaročenca, tvojega Renčja, ki te bo povrnil tvoji materi in te spet osrečil? Gospodična de Simeuse je zadrhtela. Poslednje besede Reneja so prodrle v njeno uho in obudile v njej šibke odtenke spominov. Po njegovih besedah jc odprla ustnice in kot otrok zajecljala: — Mati moja... Renč .. .1 Markiz sc je moral premagovati, da ni zavriskal od sreče. Ni namreč vedel, da je Izidora v svoji duševni zmedenosti pogosto izgovarjala te besede. Mislil je, da se jc pojavil pramen svetlobe v njenem razrušenem duševnem življenju, in bil prepričan, da jc že njegova prisotnost dovolj, da ji povrne razum. Toda takih misli je bil le nekaj trenutkov. Izidora jc ponovno umolknila in gledala predse. Videti jc bilo, da ni razumela niti besedice. Z očitnim strahom in presenečenjem jc iztrgal svoje roke Iz njegovih. Potem je ponovno spustila glavo na prsi in bila podobna marmornemu kipu. Renč jc z rokami šel preko svojega obraza. Pogledal jo jc s takim pogledom, ki je živo pripovedoval, kako strašno trpi. Potem sl je obrisal solze, ki so mu polzele po licih, in spregovoril besede: (Dalje prllUHinjie) N. Tatar: Ukleti partizan “i In mrtve roke s prsti, zaritimi v zemljo, kakor da hočejo iz nje vzeti moči. In na tej zemlji se je človek za vedno umiril... Videl je na pol odprta usta mrličev, kakor da mu hočejo še reči: — Zapomni si, tovariš! ... Borba je postajala vse bolj grozna. Mitra« 1 ljezci so regljali, eksplodirale so bombe iz ! minometalcev ter ročne granate. Se vedno so I se borbe razvijale na kratkih razdaljah drug i od drugega, s kratkim naskokom borca na sovražnika z bombo v reki! Za Komncnom je prihajal podpolkovnik Sebastian von Berlichinger s svojimi enotami. Tja proti Jeleču in Rataju eo hitele skupine nemških bataljonov, da bi zaprle pre-i hod, ki so si ga napraviti Proletarci. Zjutraj je Kcmnen dohitel neko kolono i brigade. V njej je bilo precej takih, ki so ga j poznali. A nihče ga ni vprašal, kje ima svojo ; četo, kje so njegovi borci. In hotel jim je povedati: — To je vse, kar mi je ostalo! Ob tem bi pokazal na malega Ranka in dojenčka, dva sokoliča, ki ju je rešil iz ognja... . Dojenček na Kortinenovih ramenih se je 1 prebudil, a ni jokal. Kakor da ve tudi on, da J zdaj govore le topovi in mitraljezi, ki nosijo ! smrt. Ob poti, ki je držala na Jeleč, so stali , Tito, nekaj članov vrhovnega štaba, dva čla- r na zavezniške vojaške misije in nekaj tava- i rižev AVNOJ. : Vrhovni poveljnik je imel ranjeno roko obvezano ter je visela na traku. Borci brigade, ki je šla mimo, eo se ustavljali in ga pozdravljali. To je bil spon- j tan pozdrav vsakega posameznika. Kakor da bi vsak borec hotel reči: »Ziv si, tovariš poveljnik! Tudi jaz sem, in glej, prihajam! j Evo, vrhovni poveljnik, korakam vojaško,'j sigurno, čvrsto! Vseeno smo zmagali! Smrt . fašizmu!« i Vrhovni poveljnik je odgovarjal na pozdrave bataljona in proletarskih komandantov. Tudi Komnen se je ustavil, zakorakal čvrsto in krepko prijel za kopito puško-: mitraljeza. Ranko jc prav tako popravil ’ avtomat na prsih, ker je čutil, da se nekaj: ] dogaja. Ko sta bila že blizu, se je Komneri obrnil k Ranku in mu dejal: »Tistile z obvezano roko je Tito! Dobre si ga zapomni! Ti si bojevnik, on pa je tvoj vrhovni poveljnik!« Tito jima je zamahnil z roko im nekaj; dejal skupini zraven sebe. Vsi so s svojimi-j pogledi spremljali borca, ki je iz borbe, mimo vseh strahot in težav, izvlekel malega! fantka in prinesel živega dojenčka. Pogled na brigado in na tega osamljenega borca jel kakor razveselil Titov obraz. Kmalu je bil videti za deset let mlajši. Nove moči so se zbirale v vseh srcih. 2 obeh strani prehoda so zaregljali mitraljeze in zaropotale bombe. Partizani so odbijali' nemške napade in si širili prehod. | XVIII. Medtem ko je Komnen hranil otroka z žličko s kruhom, razkuhanim v vodi, je pri-j stopila k njemu ženska srednjih let. Izpodj njene črne rute so se videle njene oči Z; drobnimi gubami in temnimi podplutbami,’ Njene oči so spremljale vsako kretnjo borca. Z obraza se ji je bralo, kakor da doslej še ni nikoli videla otroka. Počasi se je prir bliževala, neodločno, prestrašeno. |i — Ali nima matere? j — Ne... Nikogar nima... je odgovoril j Komnen. Zenska je kar zaživela. - Ali ni tvoj? _ ' — Ne, od mojega tovariša jc, ki je par dol ... Otrok je sedaj najin... je pristavil in pogfedal Ranka. ki je opazoval svoje prevelike in raztrgane čevlje. (Nadaljevanje sleda) ij I Z..*avsl.l tednik s Si. 5? g 2C. 12. 1962 ?.3 Trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje Za 8 milijonov din znižanje cen ob velikem novoletnem popustu VELIKI NOVOLETNI POPUST NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« TRBOVLJE Zadostne količine vsega potrošnega blaga, živil in vseh industrijskih izdelkov — vse kar želite, to dobite v poslovalnicah trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah. Kolektiv trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah se je odločil, da v dneh od 21. decembra do 31. decembra letos zniža cene nekaterim vrstam industrijskega blaga tudi do 50 odstotkov v višini 8 milijonov din. OB VELIKEM ZNIŽANJU CEN v času od 21. do 31. decembra v vseh poslovalnicah trgovskega podjetja »Prvi junij« v Trbovljah bodo lahko potrošniki kupovali: * v poslovalnicah z živili z 10 °/o popustom razen mlevski hizdelkov, kruha, maščob, sladkorja, soli in tobaka; * v poslovalnicah z industrijskimi predmeti z 10 »/o popustom, z izjemo pohištva, gospodinjskih strojev, televizijskih in radijskih sprejemnikov, pri nakupu katerih bo samo 5 •/« popusta. Za vse potrošnike pa pripravlja trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje SE POSEBNO PRESENEČENJE, saj je za vse nakupovalce Industrijskega blaga pripravilo VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE. za katerega so pripravili nad 100 lepih nagrad v vrednosti čez pol milijona dinarjev. Vsak nakupovalec industrijskega blaga bo dobil pri nakupu paragonski blok s številko, kar naj skrbno hrani, saj bo številka sodelovala v velikem nagradnem novoletnem žrebanju, ki bo pred Vele: blagovnico 7. januarja. Za veliko nagradno žrebanje je trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje pripravilo nagrade: * več divanov, * volneno žensko in moško obleko, * perilo, * trikotažo, * posteljnino, * razno usnjeno galanterijo, * servise in * drugo. Za Novo leto znižanje cen izdelkov in veliko nagradno žrebanje za vse nakupovalce industrijskega blaga — v času od 21. do 31. decembra. Torej — ne zamudite ugodne priložnosti! Posebno obvestilo potrošnikom Trgovsko podjetje »Prvi junij« Trbovlje obvešča vse potrošnike, da bodo med novoletnimi prazniki 1. in 2. januarja 19G3 vse poslovalnice zaprte. — V petek, 3. in četrtek, 4. januarja bo v vseh poslovalnicah redna letna inventura V tore, 3. in sredo, 4. januarja bo v vseh poslovalnl-vine, in to: • ŠPECERIJA (Rozman) na Obrtniški cesti 14, e POSLOV Al,NICA BEVŠKO 1!) in • OSKRBA na Partizanski cesti 23. V soboto, 5. januarja, pa bodo odprte vse poslovalnice s špecerijskim blagom In delno tudi poslovalnice z industrijskim blagom. Za osem milijonov dinarjev znižanje cen ob velikem novoletnem popustu! TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« - TRBOVLJE - TRGOVSKO PODJETJE »PRVI JUNIJ« Izkoristite potrošniško posojilo, ki vam ga nudi trgovsko podjetje »PRVI JUNIJ« Trbovlje Trgovsko podjetje »Prvi junij# Trbovlje * V [ KNJf____ V CELJU