Leto Vili. 5tev. 96. Poštnina plačana v aotovini V Krškem, v četrtek 31. JuliJa^l924. Današnja štev. 150 Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Čekovni račun: št. 13.807. (začasno še tudi 13321) Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din. Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne yračaj6. Reklamacije za list so pOštn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik VI., štev. 31. Četrtkova ,Naprejeva‘ številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Stane letnO 60 Din, — mesečno 5 Din- Krusič je zmagali Celih 25 glasov le združil na Svojo resolucijo, drugi so mu ušli.) Prejeli smo sledeči dopis. Trbovlje. V petek 25. julija 1.1. se je vršilo člansko zborovanje kraj. pol. org. SSJ v Trbovljah, na katerem se je razpravljalo o zedinjenju delavstva obeh soc. smeri Slovenije, ter so se vsi navzoči proti 4 izrekli za zedinjenje na temelju sklepa revirne konference, vršeče se 6. julija in objavljenih v »Napreju* z dne 11. julija št. 79. Resolucija je bila sprejeta s pripombo, da se k 4. odstavku še doda: 6 članski paritetni odbor naj potem, ko bo na obeh straneh ugotovljeno število članstva v org., to objavi v obeh soc. listih, da bodo še pred skupnim kongresom člani informirani, kje so te organizacije in kakšno moč da predstavljajo. — S tem je pokazal trb. org. proletariat, da-želi iskreno zedinjenje vsega delavstva v eno močno soc. stranko, ter bo to deio nadaljeval do končnega zedinjenja, zavedajoč se veievažnega izreka našega učitelja in prvoboritelja Karla Marksa: Proletarci vseh dežel, združite se. — Kraj. pol. org. SSJ. — Ivan Krušič, t. č. predsednik. K temu je Krušič dodal še sledeče ocvirke: Nasprotnikom zedinjenja. Odkar se je vršila v Trbovljah konferenca revirnih zaupnikov SSJ in so bili nje sklepi v vseh soc, listih Slovenije objavljeni [ne na org. poslani, kakor to uredništvo trdi. Op. pis.], so nekateri so-drugi popolnoma iz sebe in bijejo na vse strani kakor zoesneli: revolucija, pravilnik, korupcija, javnost, zahrbtnost — to -je na dnevnem redu, popolnoma so pa pozabili db tiste, ki stranko tvorijo, kako se jim godi. kakor tud: na meščanske stranke in vladajoči režim, ki od dneva do dneva jemlje delavstvu že priborjene pravice. Uredništvo v dolgoveznih člankih razkriva duše zarotnikov, jih mrcvari, obliva z gnojnico, samo zato da bi delavstvo ne prišlo do enotne organizacije, potom katere bi si lahko izbojevalo boljšo bodočnost kakor tudi socialno zakonodajo. Ko sem zahteval sejo pokr. odbora da jo naj tajništvo skliče, je namesto da bi jo sklicalo, napisalo k moji zahtevi dolg komentar, v katerem pravi, da se mu ne zdi potrebno, da bi mlatili prazno 8lamo. Zedinjenje proletariata, enotna organizacija, delavski položaj, to je pri tajniku prazna slama. To si, sodrugi, dobro zapomnite, kdo je tisti, ki zedinjenja noče in s tem tudi noče, da bi delavstvo prišlo do svojih političnih pravic in do boljše eksistence, kakor jo imamo danes, ko smo po zaslugi nas samih, ko se med seboj prekljamo, izgubili vse. kar smo 8j poprej potom dolgoletne borbe priborili. Ali imamo zato stranko, da smemo plačevati prispevke, da injimi vzdržujemo ljudi ki ovirajo zedinjenje delavstva, sami pa čeprav od lakote poginemo? Jaz vsaj mislim da ne, in tako mislijo tudi drugi delavci zato bomo tudi šli preko vročih glav v enotno organizacijo, ako je to raznim tajnikom in urednikom všeč ali ne. Kdor pa še nadalje hoče o-virati zedinjenje in razbijati delavski pokret, ta naj gre rajši h klerikalcem ali liberalcem, ker tja spada, ker oni imajo patent na demagogijo, zavijanje in razbijanje soc. delavskih organizacij. Delavstvo trb. revirjev je bilo med prvimi v Sloveniji, ki je čutilo potrebo stopiti v vrste mednarodne socialistične org. proletariata in v borbo za socializem, zavedajoč se, da sloga jači nesloga tlači. Zato je tudi sedaj v tej kritični dobi, ko preži od vseh strani sovražnik, da odvzame delavstvu še te malenkostne pravice, ki jih ima, prevzel akcijo za konsolidacijo del pokreta, in jo bo tudi nadaljeval toliko časa. dokler ne bo soc. proletariat Slovenije zedinjen, vzlic vsem nasprotnikom zedinjenja. Na osebne napade, ki jih je naft list poln, pa ne bom odgovarjal, ker se mi zdi prenizkotno v ta- ko resnih časih kakor v njih živimo. Zato prepuščam ta posel radevolje enim, ki ne poznajo delavskega položaja, in ki se boje proletarskega razsodišča. kakor so to sami napisali, in ki čutijo, da je blatenje, zmerjanje, namigavanje in podtikavanje na njih nekaj vzvišenega in moralnega, vendar pa morale in odkritosrčnosti nimajo, ker če bi jo imeli, bi to, kar danes pišejo, takrat v obraz povedali kaj je prav in kaj ni, kakor sem to jaz povedal javno v časopisu, ne pa šele potem, ko več v njihov rog ne trobiš s celo paro. To se mi zdi precej zahrbtno in neodkritosrčno, tako delajo ljudje, ki nimajo morale in odkritosrčnosti. Dokler v njihov rog trobiš, si najboljši, kakor hitro se pa predrzneš drugače misliti, si pa največja baraba in škodljivec del. pokreta. Pa tudi to nas ne bo oviralo pri našem delu za konsolidacijo delavskega pokreta. Delavstvo je živelo v borbi in v njej ostanemo do končne zmage. — Iv. Krušič. • Krušič torej ne mara odgovarjati na sto očitkov z najrazličnejših strani, pred katerimi bi se javno oprati moral. On se zadovoljuje samo pavšalno očitati tajništvu in uredništvu blatenje, zmerjanje, namigavanje, podtikavanje, nemoralnost in neodkrito srčnost, ne da bi se potrudil za te svoje trditve navesti vsaj po en dokazi Tudtnam se ne zdi potrebno grabiti ga na široko za to histerično ceptanje. Materiala je v zadnjih ,Naprejih‘ dovolj, tem slabše za one, ki ne smatrajo za svojo dolžnost, da si to gradivo natančno ogledajo in si po njem ustvarijo svojo sodbo in obsodbo. Za stranko ne bo absolutno nobena škoda, če takšnega nepoučenca izgubi. Samo eno: Krušič pravi, da je tajniku zedinjenje proletariata, enotna organizacija in delavski položaj prazna slama. Zdaj si pa prečitajte članek .Revolucionar zahteva seje" v 86. .Napreju', pa se prepričajte, da je tam napisano: .Seja bo gotovo morala biti. da bi je bilo pa baš zdajle treba, da bi ves dan zgubili z mlatenjem prazne slame o Krušičevi revoluciji, to se nam nikakor ne zdi potrebno. Tisti člani (pokr, odbora) pa, ki mislijo, da je seja takoj potrebna, naj se priglase, zraven pa naj povedo, odkod naj vzame stranka denar za drugo se-jo. ki bo morala biti zaradi stvarnih in neodložljivih zadev, ki so v zvezi s »Slogo", s kongresom, s polletno bilanco itd." In kaj je Krušič iz tega naredil, tisti Krušič, ki seveda nikogar drugega ne vidi med nasprotniki svojega klavrnega obračanja po vettu kakor tajnika, prav tako kakor ne vidi kak korunovski demagog nikogar drugega pri nas kakor eno samo osebo Bernotal Te perfidije se obsojajo same. Še huje jih pa obsoja dopis preprostega delavca iz Trbovelj, ki ga tukaj ponatiskujemo v karakterizacijo načina, kako Krušič .zedinja proletariat" in »zmaguje": Trbovlje. [Malo pojasnila k članskemu zborovanju naše kraj. org. SSJ. dne 25. 7,] Ko je s, Krušič sestanek otvoril, je takoj poudaril, Ne bom dosti govoril, da ne bo kdo rekel, da prepariram. — Ali žal, takoj potem je na to pozabil, Povedal je dnevni red, in sicer strankine razmere in razno, nato je ponudil članom debato, Nato se oglasi s, Majdič in pravi da je moja dolžnost pojasniti to, kar pišem. Krušič je posegel vmes: Bom pa jaz povedal, kaj piše. Laži piše Mrzelj. Pravi, da apela revirne konference ni nihče podpisal. Poglejmo pa 18 zaupnikov, ki so podpisani na tem apelu [in ki so med nimi bili takšni, ki so potem v »Napreju" polemizirali proti njemu, kaj ne? Če hoče Krušič te podpise tako razlagati, kakor da se podpisani tudi strinjajo z vsebino podpisanega, je to prekleto zavijanje! Ur.) To je prva Mrzeijeva laž. Sedaj pride druga. Mrzelj piše o tem. kdo je sestavil predlog. Na seji 22. 6. smo sklepali, da pride vsak s svojim predlogom na sejo 6. 7, in, Mrzelj, ti si tisti, ki nisi prišel z nobenim predlogom. In takih laži bi bilo mogoče dosti dokazali. Sedaj boste videli, kaj piše. — Na to odgovarjam jaz: Sodrugi, vzemite v roke »NaprejH in poglejte si tisti članek. [Dopis iz Trbovelj v zadnjem »Ljudskem glasu". Ur.) Slišali ste Krušiča govoriti, potom pa sami sodite, ali lažem jaz ali laže Krušič. V članku stoji, da člani ne pa zaupniki niso tistega apela ne čitali ne slišali, še toliko manj pa glasovali zanj [namreč na kaki seji organizacije SSJ v Trbovljah pred njegovo objavo, ur.]. Kdo laže? Potem pravi Krušič, da sem bil jaz tisti, ki nisem prišel z nobenim predlogom na sejo 6. 7. Sodrugi, ki ste bili na tisti seji, povejte, česar se gotovo prav dobro spominjate, da sem jaz predlagal na tisti seji sledeče: Z naše strani smo že dvakrat klečeplazili okrog njih za skupnost delavstva, enkrat v Hamburgu, drugič v Beogradu in obakrat so nas generali v obraz napljuvali. Po mojem mišljenju dajmo zdaj napraviti takole: Izdajmo apel na delavstvo obeh struj, da bi povabili dva ali tri na naš kongres in naj pooblastijo delavci .Socialistove" struje tiste, ki jim največ zaupajo, ln naj pridejo na kongres z resolucijami, kaj da mislijo, če so za skupnost ali ne. Pa bomo mi na kongresu pokazali, da smo v resnici za skupnost, a ne tako kakor oni. —To je bil moj predlog in tako so se te moje »laži" zvalile Krušiču na hrbet, da jih je ves sestanek videl. To je še dobro, da Krušiča sram ni. Odkrito pOvem, da mi v vseh mojih člankih ne more niti ene laži dokazati. Člani so se nato razburjali čedalje bolj, Krušič pa je odgovarjal: Saj jaz nisem odvisen od vas in niti od organizacije. Odvisen sem samo od svojega, dela. Lahko vse skupaj pustim, pa delajte sami. [Čisto socialistična naziranja, ki si jih naj Trbobeljčani dobro prečitajo in premislijo! Ur.) Nato je s, Rinaldo predlagal na glasovanje resolucijo, ki je biia objavljena v .Ljudskem glasu" štev. 28. v 1, 1923, oz. v .Lj. gl“ št. 30. t. L in ki se imenuje .K zedinjenju*. In sedaj pa ni Krušiču drugo kazalo, kakor pričeti svoj stari rožni venec, kakor ga večirrat slišimo od njega, Potem sem bil jaz napaden zaradi »Sloge*, češ da jaz lahko dajem na hranilne vloge, ker ne plačujem strokovne organizacije. Povedal sem jim zakaj, [To bo dobro povedati tudi v .Napreju". Nato sem bil zopet pohvaljen, zakaj da se nisem praznovanja 1, maja udeležil. Povedal sem jim tudi to in bom enkrat tudi v .Napreju" povedal, [Sodr, Mrzelj ima priliko razložiti to stvar, ker nam je bil poslan tozadeven dopis. Tako je dobro, v javnosti naj se vse govorice razčistijo 1 Ur.] Sodr, Krušič je nato zahteval, da me morajo izključiti. [I seveda! Delavca, ki hoče s svojo glavo misliti, ven, Kristana pa noter! To je smisel Krušičevega »zedinjenja”, kdor še zdaj ne vidi, ga je res treba obžalovati. Ur,j Jaz sem bil takoj pri volji, samo po pravilniku sem zahteval, da me izključijo, ker pravilnik je več kakor en sam član, Nato se je oglasil s, Majdič: Ne. izključiti ne, samo to povej, odkod* si ti plačan, — Jaz odgovorim: Za tako delo od tebe. — Potem se je Krušič zopet oglasil, češ, da navzoči ne razumemo tistega apela. [No, to, da stremi Krušič za zedinjenjem brez sklepov našega kongresa in da hoče v ta namen žrtvovati tudi pravilnik, ne da bi naš kongres prej o tem sklepal, to večina Trboveljčanov nenda dobro razume in to je glavno! Ur.] Potem je razlagal, da se .Naprej* vzdržuje iz dohodkov »Sloge", kakor se je svojčas vzdrževal iz dohodkov Konsumnega društva. [Samo s to razliko, da je takrat to deial Kristan tajno in nepošteno na svojo roko, sedaj se pa to dela pošteno in javno, tako da vse delavstvo ve in he s tem tudi tako strinja, da je na podoben infamen napad v .Socialistu* stanje hranilnih vlog naenkrat zraslo za kakih novih 20.000 Din* — da niti enega Krušičevega vinarja ni vmes, čeprav se je na zadnjem kongresu tako vedel, kakor da bo .Sloga" vsa njegova. Tako odgovarja delavstvo na razbijaške poskuse proti .Napreju" in »Slogi". Ur.] Nato ja govoril o tem, da ja bil članek .Razbijmo strokovna organizacija" napisan, v tajništva. ISodr. Mrzelj je menda napačno slišal Članka s tem naslovom v »Nsipreju" ni bilo. Pač pa je res, da ni tajništva nikoli tajilo stvari, hi so bile napisane v tajništvu. In res je tudi, da je Krušič. ki »ne zna" čitati, podtikal takim člankom razbijsške namene samo zato, ker smo zahtevali, da obračuna delavstvo na strokovnem kongresu s korunovskim gnojem, s tistim gnojem, ki smo ga morali šele mi prisiliti, da je kongres sklical, s tistim gnojem, ki mu je hotel Krušič s svojimi za pametne ljudi prav nerodnimi »zedinjevalnimi" poskusi dati toliko oddiha, da primerno prepapira teren za strokovni kongres. Da je Krušiču ta žlabta zelo na srcu, je razvidno že iz tega. ker ni hotel niti enkrat obsoditi koru-novski politični gnoj v strokovnih organizacijah, čeprav je bil od najrazličnejših strani javno pozvan naj pove, kaj pravi k temu gnoju! Ur.] Krušič je ves čas svojega govora mislil na to kako bi se iznebil in jim nezadovoljnih člaaov na sestanku in je tako dolgo čvekaril in čvekaril, da je že vsem skupaj čez glavo bilo, tako da so začeli sestanek zapuščati kar drug za drugim. [To je tisto, česar bi ne smelo biti! Na sestanku bi morali ostati in razčistiti položaj do konca! Ur,] Ko je videl, koliko jih je odšlo in kateri, je pa napravil nekaj, kar se js naučil od Koruna, ko je bil v Beogradu, Zavrgel je resolucijo, o kateri je s. Rinaldo precej od začetka zahteval, da se da na glasovanje in nato je dal na glasovanje tisti apel. ki je bil podpisan na seji 6. 7. s pripombo: Apel je danes na dnevnem redu in ta mora biti prvi dan na glasovanje. — In tako ni mogla priti resolucija na glasovanje. Tako so naredili v Beogradu s ss. Barago in Ustekom. Glasovali pa so tako: 25 glasov za, 4 proti, 1 se je pa glasovanja zdržal s pripombo, da mi nismo kompetentni tako stvar skleniti. [SSJ v Trbovljah je imela zadnji2 123 članov! Ur.] Še celo iz Hrastnika so si en glas na pomoč dobili, ki sploh ni imel glasovalne pravice, ker je bil to sestanek trboveljske kraj. organizacije. Tudi to smo dopustili. Videli smo, da niti en član ne mara biti Kristanovec ali Korunovec itd., pa tudi tisti ne, ki so glasovali za apel, saj bodo kmalu spoznali, da jim Krušič oči veže. Obenem bi prosil uredništvo, če je mogoče, da bi dalo enkrat kako pojasnilo zaradi Blasnikove tiskarne, kdo je bil poverjen od ameriških sodru-gov, da jih zastopa in kakšen upravni svet je to bil, ki je izročil tiskarno v kapitalistične roke. Kru-šiča namreč hudo želodec boli, če bi kdo mislil, da je tukaj sodeloval kak general od »Socialista* — Franc Mrzelj. [Ur.: Sodelovali so in vsi brez izjeme, ki so danes združeni okoli zelene mize. To pojasnilo bomo dali čimpreie, sicer si pa sodrugi prečitaite članke, ki so bili objavljeni v »Napreju*. saj jih je mnogo bilo! N. pr.; V številki, ki je izšla za celjski vsedelavski zlet, v številkah pred ljubljanskimi volitvami 1. 1922., v številki, ki je izšla za mariborski vsedelavski zlet itd. H koncu še sledeče bistrovidne opazke nekega drugega delavca, starega sodruga, ki pa veliko bolj mladostno misli, nego marsikateri »revolucionar* tridesetih ali štiridesetih let: ODGOVOR KRUŠIČU. Ker je bilo že toliko debatiranja 0 Krušičevi resoluciji, mislim da je s. Krušič že sam prišel do prepričanja, da bi bilo napačno, če bi n. pr. kdo nagovarjal ruski narod naj začne pogajanja z vran-glovci. ki sesajo proletarske žulje raztreseni po drugih državah. Pač pa naj bi se oni vrnili v domovino ter rekli: kakor delate vi, bomo delali tudi mi in kakor jeste vi, bomo jedli tudi mi. Tako mislim, bi bila najkrajša in najpravilnejša pot do zedinjenja proletariata v Jugoslaviji in sem prepričan, da bi zagotovo ne ostalo brez sijajnega uspeha. — M. P., železničar. Razno. NOVA VLADA. V nedeljo se je raznesla vest, da se je po ne-uspeli akciji skupščinskega predsednika Jovanoviča za sestavo nove vlade, neuspeli akciji zato, ker je glavni odbor radikalne stranke izrekel Pašiču zaupnico, sestavila nova vlada opozicionalnega bloka, kateri načeluje Ljuba Davidovič. V tej vladi so ostale uloge razdeljene sledeče: podpredsednik in minister za prosveto je dr. Korošec, minister za finance dr. Spaho, minister zunanjih zadev dr. Voja Marinkovič, notranje zadeve Nastas Petrovič, trgovino in zastopstvo ministrstva za šume in rude Ilija Šumen-kovič, pravosodje in zastopstvo ministrstva za kon-stituanto dr. Hrasnlca, socialno politiko in zastopstvo ministrstva za narodno zdravje dr. Behmen, prometni minister Anton Sušnik, agrarno reformo Ivan Vesenjak, kmetijstvo dr. Kulovec, pošto in br-zojav Pera Markovič, javne zgradbe Dragotin Pe-čič, vojno in mornarico končno general Hadžič. To bi torej bila nova vlada, v kateri, kakor je videtj, Hrvati. Radičevci niso zastopani. Obljubili pa so, da bodo novo vlado podpirali In so v ta namen že odpotovali v Beograd. Prerokovati, kakšno delo bo izv šil ta kabinet, je popolnoma odveč. On sam obljublja najboljše, obljublja celo, da bo stopil v sledove Micdonaldove in Herriotove vlade, da bo spravil spet z ikone in red v veljavo, izvršil tisti socialni in gospodarski program v prid delavnemu sloju, invalidom, železničarjem in državnim nameščencem, za katerega so nas vsi prejšnji režimi ukanili, nadalje obljublja, da bo energičtio počistil iz državne uprave in z odgovornih mest vse blato korupcije in korumpirano osobje, ki ga je prejšnja vlada toliko pustila za seboj. Kratkomalo lep program, toda mi smo skeptični, ker vemo, da si je nadela to nalogo izvršiti skupina samih buržuaznih strank, ki jim moremo tem manj zaupati, ker so že vse sodelovale v prejšnjih vladah in se niso nikoli potrudile kaj pozitivnega storiti. Na polju šolstva n. pr. se nam zdi kak Korošec s svojim »verskim" programom prav tako malo zaupanja vreden kakor kak Pribičevič s svojim »nacionalnim". Pa, videli bomo. Človek, ki je v zadnjih časih zasledoval, kako se je država pod popolno nesposobno in korumpirano Pašič-Pribičevičevo ideologijo vedno bolj spreminjala v domeno špekulacije, zatiranja, razbojništva in političnih umorov, gaženja vseh zakonov, mora biti vsaj nekoliko vesel, da }e prišlo do nekakšne spremembe. Hujše, kakor je bilo, ne bo moglo biti. tisto slabo, kar bo. bo treba zrušiti z organizatorič-nim delom in ustvarjati iz ljudstva samega tudi z organizatoričnim delom. Mi socialisti se zavedamo, da ne pride nobena rešitev od zgoraj, od gospodov ministrov, temveč samo od spodaj, od ljudstva in samo to j« krivo, če ga korumpirani, slabi režimi oglodajo do kosti in če mu manj korumpirani, boljši režimi ne morejo ohraniti vsaj kožo celo. Naročniki »Ljudskega glasu", ki Se niso poravnali naročnine za III. četrtletje naj to TAKOJ store. Kapitalizmu pomaga vsak, ki odteguje delavskemu tisku, kar mu gre. Zato, kdor je zaveden socialist, je tudi točen plačnik lista. Tudi kadar mu ni prav njegova pisava. Kdor nima položnice št. 13.807, naj pcrabi prejšnjo št. 13,321. Ali pa naj piše ponjo. Sitnosti političnih uradov. Ponekod zahtevajo glavarji od nsših krajevnih organizacij, da ir orajo predložiti od vlade potrjena pravila, drugače ne scaejo poslovati. To je potrebno za vsa društva, za poli* tične stranke pa ne, kajti te ne podlegajo društvenemu zakonu, Le tam je to potrebno, kjer hočejo zaupniki svojo organizacijo priglasiti političnemu oblastvu. kakor so za društva navajeni. Nobena politična stranka ni organizirana po društvenem zakonu in dozdaj tudi nobeni na misel ni prišlo kaj takega; šele v naši stranki, v kateri se organizacije zaradi pravilnika in izvrševanja njegovih dolžnosti čutijo bolj kompaktne in stalne, so se ponekod pojavile tudi težnje imeti odbor od glavarstva potrjen. Povsod, kjer to žele, naj si preuredijo svojo organizacijo SSJ. na organizacijo KDZ, ta je ne le politična, ampak tudi gospodarska in strokovna or* ganizacija in ima zato od vlade potrjena pravila. Potrebno pa ni izpreminjati SSJ v KDZ, že zato ne. ker je to dandanes predrago, torej uova krivica za delavce: za kapitaliste kolki nič ne pomenijo, za delavske organizacije pa mnogo. — Če vam pa hočejo po vsej sili nagajati, jim pokažite naš program in pravilnik, po katerem delamo razen malih izprememb že od 1. 1920, pa nismo nikdar ne cele stranke, ne posameznih organizacij nikamor prijavljali. Tudi se iz .Napreja" vidi, da nismo in na maramo biti tajna organizacija, niti ne more nobeno glavarstvo trditi, ds je prišlo po naših organizacijah kdaj kje do kakšnih rabuk. Če pa kak neroden žandar še ne bo razumel, ga vprašajte za odlok, po katerem je bila naša stranks razpuščena. To bo razumel. — Drugače je pa, če žele sodrugi pravne varnosti za svoje gospodarske koristi. Takim dopovejte, da stranka po Krušičevi zaslugi ni postala zadruga, da pa imamo »Slogo", ki je registrirana kot taka. Tja naj vstopijo. Seveda jim morate prej razložiti, kako in kaj. Od trboveljskih dogodkov s'a minula že dva meseca, pa še vedno ni uradnega poročila o poteku preiskave. Seveda ne, ko je preiskava bila izročena pribičevičevskim klečeplazcem in ko so imeli ti klečeplazci svoj osebni interes, da celo zadevo zatušajo, pa kvečjemu delavstvo noter porinejo. Sedaj prihajajo v javnost tudi zanimive vesti, kako so se trboveljski dogodki pripravljali z merodajnih mest. Poveljnik slovenskega orožništva je sam zato poskrbel, d« ni bilo na dan dogodkov primerno poskrbljeno za varnost njegovi podrejeni organi v Trbovljah so skrbeli zato, da po dogodkih ovadbe proti orjunašem niso dosegle kraja in cilja, h kateremu so se namenile. Vladno glasilo ..Slovenec” obljublja sedaj primerno metlo. Sploh izgleda, da bo sedaj metla nekaj časa dobro švigala, če se ne bodo gospodje po svoji stari navadi zopet zmenili med seboj. Kot ena prvih žrtev bo padel naš stari prijatelj poštni direktor Debeljak. Bil bi v resnici že skrajni čas. In v zadevo z dolarskimi princi in s preganjanjem poštenih uslužbencev, ki so si upali ta gnoj odkrivati, naj zopet posvetijo. Potem bomo vedeli, da ni sedanjemu režimu korupcija vsaj pri drugih všeč. Novi režim je že pričel s .čiščenjem". Namesto orjunaškega eksponenta dr. Krejčija pa je bil za ljubljanskega gerenta imenovan klerikalno-demo-kratsko-korunovski eksponent dr. Perič — po našem okusu le majhna sprememba. V Ljubljani pa pride kmalu do novih obč, volitev, pri tem bodo Ljubljančani sami pokazali, če so zadovoljni samo a spremembo in vladanjem oseb, ali pa če so že pametni postali in voljni sami kot ljudatvo voditi svojo občino. Volilni imeniki so na magistratu razgrnjeni, reklamacijska doba traja še do 6. avgusta, mimogrede omenjeno do tistega dne. ko se zopet sestane narodna skupščina. Sodrugu Francu Kranjcu v Ljubljani je 27. julija 1924 ob pol 9 umrla žena Marija, ki je bila zvesta sodružica in članica prav do svoje težke in smrtonosne bolezni. Pogreb se je vršil 29. julija ob pol 15. V gostilni mariborskega Ljudskega doma imajo .Naprej* že naročen. Toliko smo dolžni povedati na dopis nekega našega sodruga iz mariborske okolice v zadnjem .Ljudskem glasu*. Radič se v kratkem vrne. Na Rumunskem so proglasili obsedno stanje in razpustili komunistične organizacije. — Radovedni smo če bo novi režim pri nas dovolil zopetno delovanje Neodvisne delavske atranke. Sploh smo radovedni, če se bo pri nas sedaj v zadevi politične svobode za vse kaj izpremenilo, ali pa če ostanemo poleg raznih Italij. Ogrskih in Rumunij še nadalje najbolj sramoten center polititične reakcije in nestrpnosti. Kupujte čevlje samo z znamko .Peko". Kar vi potrebujete, to je Elzafluid. To je pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 27’— Lekarna Evg. V. Peller, Stublca Donja, Elzatrg št. 252. Hrvatska. Bern atovič Ljubljana. Mestni trg 8, Največja izbira moških, ženskih in dečjih oblek po znižanih cenah. Dežni plašči od 200 Din naprej. Delavci, ki hočejo imeti SVOJ časopis, ga morajo seveda tudi vzdrževati. Za vzdrževanje časopisa je treba pred vsem ideje in smeri, načel in skupnega dogovora, kako da pridemo do cilja. Vse to imamo v socialističnem programu in pravilniku. Dalje je treba izvrševalcev — te imamo v socialističnih organizacijah, ki so po tem programu in'pravilniku ustanovljene, in v somišljenikih. Vsi ti delajo za časopis z dopisovanjem, pridobivanjem novih naročnikov, z agitacijo za razširjenje ideje in njenfega glasnika. Dalje je treba za časopis tudi denarja. Tega ni treba razlagati, pač pa je potrebno povedati, da je treba denarja stalno in redno. Kdor v takih časih, ko hoče nasprotnik odkru-šiti s frazo »zedinjenja" zopet par naročnikov od delavskega dnevnika, omahne ali obupa in odpove, ta je izdajalec delavskih koristi, čeprav pravi, da je odpovedal samo zato, ker ne more plačevati, Noben delavec ne plačuje lahko in čim manj nas bo, tem težje bomo plačevali 1 Tednik ni dovolj za socialista, še za začetnika je malo. Prestopajte torej od .Ljudskega glasu" k »Napreju“, ne pa narobe. Kdor razume, naj izvrši, kdor ne razume, se ne bo smel ituliti med zavedne 1 Zrno v plevah. Ce je še kdo med nami,'hi se pripravlja, da kot Kristanova rezerva pade naši stranki v »ugodnem trenutku v hrbet", naj pridno študira sedanjo Krušičevo revolucijo, da se vsaj nekaj bolj nauči, kako namreč ne sme delati. V vsem današnjem članku ne najdete prav ničesar stvarnega, nič konkretnega, same pavšal-nosti. V sklepu trb. organizacije se vsaj vidi, da so delavci nekaj popravljali, ker zahtevajo, naj bodo tudi organizacije Korunove skupine objavljene. Pa tudi to Se ni dovolj- ker je danes zelo veliko proletarcev, ki jih je sram, da so zadnja leta obupali in bi se zdaj radi skozi za jnja vrata v stranko vštulili in potem govorili, da so bili ves čas zvesti in zavedni — mi pa zahtevamo, da vstopijo skozi prednja vrata, zadnja je pravilnik zazidal! Nikdar ne bomo priznali organizacij, ki ne delajo javuo in organizacijsko, ampak obstojajo le iz prijateljev in pristašev tega ali onega boga. Na prodane markice nič ne damo — kolikokrat bomo morali to še povedati ? Pa kakor torej ni dovolj, če bi korunovci enkrat objavili svoje organizacije, vendar je treba to zahtevo pozdraviti ker je stvarna. V Krušičevem članku pa kaj stvarnega zastonj iščem, le eno samo zrno je v teh plevah. Pa še to zrno je snetlijvo! Kdor ne ve. kaj to pomeni, naj vzame na polju kak klas v roko. ki se loči od drugih ie od daleč, in naj ga stisne v roki, Brrrl Tako je to Krušičevo zrno in tudi tega vzemite v roko in preglejte njegovo notranjost. Krušičevo zrno pravi: »To, kar danes pišejo, bi morali takrat v obraz povedati, kaj je prav in kaj ni, kakor sem to jaz povedal javno v časopisu, ne pa šele potem, ko več v njihov rog ne trobiš." Jaz nisem niadar nikjer govoril o Krušiču zahrbtno, nikdar če ga ni bilo zraven, pač pa sem imel navado v »Napreju* povedati, da so vsi slišali. Zdaj pa pravi Krušič, da je javna debata v časopisu njegova navada! Sočasno pa proti tej navadi piše 1“ io imenuje blatenje, Dokler bodo Kristanove rezerve tako nerodne, ne bodo dosegle prav nobenega uspeha, Zlasti pa ne, če vemo, da govori to človek, ki ai ni upal v »Napreju* go-voriti proti zvezi stranke z zadrugo, ampak ja šele na kongresu nepričakovano začel a svojo dema* aoflijo. Ia pozneje — sodrugi, res mlatimo prazno slamo, kar je bilo o Krušiču povedati, je ie vse povedano v „Naprejevih“ številkah, zlasti v 79. in 86. Samo to ie še dobro pripomniti, da imam navado vselej najprej med štirimi očmi povedati, potem šele, če to nič ne pomaga, povem bolj javno. Tako n. pr. sem pred 2 leti. ko je bil Svetek še naš [ali se vsaj kazal našega) najprej Krušiču samemu povedal, da ga je Svetek naprsen meni obdolžil zveze s Čobalom, in sicer Umazane, dobička* nosne zveze, ki je prinesla Čobalu v kons. društvu .Posavje" dolgoletno službeno pogodbo {kakor Kri-stanovcem v Kons. društvu za Slov.] — pa prav škoda, dB sem to povedal osumljencu, namesto da bi šel diplomatsko policajsko pot. kajti šele letos smo zvedeli, da ima Čobal res tako pogodbo in da bi bila Krušičeva dolžnost — če je čist že takrat jo razkrinkati! , , , .... Enako je bilo, ko sera zvedel, kako so bili delegati rudarske Unije pred kongresom te Unije hudi“ ker jih je hotel Krušič demagoško preparirati. Povedal sem to Krušiču „v obraz". Ko sem začel opažati, da Krušiču ni prav, če se strankine finance popravljajo, zlasti ko si je vzel iz pol. org. denar za svoje shode v Mežiški dolini, kjer je sočasno govoril v imenu rudarske Unije in pol. stranke, in je bilo dogovorjeno, da bo krila stroške Unija, sem povedal to najprej njemu, potem Trboveljčanom na občnem zboru kraj. pol. org. SSJ in potem ko niti to ni pomagalo, tudi na kongresu. Ali ni tako? In ko sem videl, da je Krušič nasprotnik .Skupnega doma", sem pisal organizaciji v Trbovlje iz tajništva, da bi bilo treba v Trbovljah sestanka, da se o pravilih .Skupnega doma" preženejo eventualni pomisleki — toda niti odgovora ni bilo! Zdaj pa so vprašali rudarji, zakaj še ni bilo v Trbovljah diskusije o tem! To se pravi, da o tem dopisu ničesar ne vedo. I seveda! Leskošek in Ber-not sta za Trbovlje kontumacirana. ker je zelo škodljivo, če rudarji vidijo da se da brez alkohola boljše eksistirati nego z njim, zlasti da so misli čistejše. Sploh ni bilo prav nobenega očitka, ki bi ga ne bil Krušič slišal najprej sam, da je imel priliko popraviti zmoto sam. Tako je bilo tudi s Kopačem, Golouhom, Tokanom, ovetkom, Korunom in drugimi generali, zlasti pa z vsemi, ki sem jih smatral za poštenjake n. pr. z Uratnikom in Krušičem. Ali sem jaz kriv. da so začeli rajši napadati pravilnik, namesto da bi napadali svoje napake? Ne, gospoda! Pri načelu javnosti ne boste u-ganjali demagogije! Če se združujete med seboj, ker iščete drug pri drugem zaščite, da lahko še ostanete stari grešniki, vam proletariat ne bo verjel, da delate to zaradi združitve proletariata! Tudi vam ne bo pomagalo, da kričite proti Kristanu — po delu vas bomo sodili. Kristan je danes vaš nevidni, pa povsod občuteni papež! Pa tudi on se ne more zgovarjati, da delam proti njemu zahrbtno, kajti že pred 13 leti sem mu v obraz povedal, da je socialistični far! — Z. Bernot, Iz stranke. Velenje. Volilni shod se bo vršil 3. avgusta ob pol 10. pri Pleteršku v Pesjem. Vsi volilci. zlasti pa člani polit. org. in somišljeniki se vabijo, da se shoda sigurno udeleže. Tudi kandidati bodo seveda navzoči. Tiskovni »klad* Od 1. I- do 22. VII, 1924 Din 3.534*65 Jože ligo, Črna [pomotoma izpušč.] » 15.— Anton Dolinšek, Litija [pomot, izpušč,] „ 2.— Vinko Požar, Cerklje ■ 3.50 Od 1,1. do 29. VIL 1924 skupaj Din 3.555'15 Proti roparskim viteasom. Od 1. L do 15. VIL Din 747 75 Franc Ferk Zbirka 25 VII. . 37.50 Z, B. neizrabljene potnine 25. VIL 1924 , 40'— Od 1.1. do 29. VIL 1924. skupaj Din 825.25 Strokovno gibanje. Osrednje društvo kovinarjev je bila ena najboljših strokovnih organizacij na Slovenskem — vse do takrat, ko so korunovski generali v Strok, kom, to organizacijo .zedinili* v Savez metalskih radni-ka Jugoslavije. To zedinjenje samo na sebi bi pomenilo gotovo napredek, gre pa za to, kako se je potem zedinjenje praktično izvršilo. Izvršilo se je tako, da so generali Osrednje društvo razpustili, še pre-dno so bila pravila novega Saveza metalskih radni-ka sprejeta. Seveda so začele oblasti izvajati konsekvence : po Gorenjskem, tam, kjer je jedro kovinarjev, ne dovoljujejo nobenih organizacijskih kovinarskih sestankov, godi se celo, da prejšnje podružnice ODK ne morejo voliti delegatov za nedeljski strokovni kongres! ,Delavec' sedaj »protestira", da se tem kovinarjem krivica godi. Veste kaj pravimo mi na to: Mi pravimo, da je generalska klika v Strok. kom. tak položaj namenoma ustvarila, ker je pri tem špekulirala na to, da člani v izrednih razmerah ne bodo mogli voliti in poslati na kongres takšne delegate, ki bi kliki ne bili všeč. Gorenjski kovinarji so namreč jedro naše tamošnje SSJ1 Klika je delala pri tem seveda zopet roko v roki z žtrjavovsko vladno kliko, čeprav proti nji navidez protestira. Te svoje trditve si upamo mi javno zapisati in jih >predto2Ili vsemu delavstvu v premišljevanje in rarčiščenje! In potem prihajajo »zedinjevalci", ki trdijo, da smo mi tisti, ki razbijamo strokovno gibanje! in hočejo, da se gremo pogajat s temi ljudmi, ki jim postane blato vsak cekin, katftrega jim delavstvo hočeš ali nočeš zauaa! In potem zahtevajo, naj bi takšnim ljudem tudi mi zaupali svoj cekin — organizacije in pravilnik! Odsek za poljedelske delavce je ustanovila Splošna delavska Uniia v Celju. V tem odseku imajo možnost, da se organizirajo poljedelski delavci raznovrstnih kategorij v veliki delavski fronti SDU, ki je prva organizacija v Jugoslaviji, katera je začela gojiti poljedelsko gibanje na strokovnem polju. Kot člen lahko pristopi vsak, bodisi dninar, hlapec ali viničar in tudi gozdni delavci in splavarji [flo-sarji). Pristopnina znaša 5 Din. Vse dopise radi pristopa ali radi informacij je nasloviti na: Tajništvo Splošne delavske Unije Jugoslavije v Celju, Ljubljanska cesto §tev. 10. (hotel pri Kroni.] Iz Maribora. Savez železničarjev Jugoslavije je sklical železničarski shod 25. t. m. z dnevnim redom; 1. Izplačilo delavcem; 2. prevedba uslužbencev: 3. organizacija, Predsedoval je Ozmec, poročal pa Bahun. V svojem poročilu se je dotaknil delavske plače na uro ter omenil, da je on proti takšnemu plačilu. Izvede se nsj akcija, da se to odpravi, Na vprašanje; kaj naj pride namesto takšnega plačila, nam ni dal pojasnila, Mi mislimo, ker smo delavci sedaj najbolj prizadeti, da bi bil Bahun bolje storil, da je molčal zaradi teh plač, če pa tega že ni mogel storiti, naj bi se rajši zato zavzel, da nam takoj izplačajo diference med sedanjo plačo in prehodno, ker v današnjih razmerah je bolje uekaj kakor nič. Razliko moramo dobiti od 1. okt. 1923., kakor so dozdaj dobili tudi že pod drugimi direkcijami. Vaša dolžnost bi pa bila, Bahun, da bi se za to zavzel, dc nam to takoj izplačajo, potem pa naj pridejo po vrsti druge akcije, da se naše razmere izboljšajo. Ker pa vidimo, da vi tega niste zmožni, ali pa nočete, bomo pa sami zadevo v roke vzeli in jo speljali tudi proti vaši volji. G. Lorber se je napram nekemu delavcu izrazil: Nastavljenci smo svoje že dobili, vi pa iščite 1 — Vprašamo tega koruznega socialista, če je to socialistično. Vam delavcem pa kličemo: organizirajte se tudi politično pri SSJ, naročajte si »Naprej", Ljudski glas" ali pa »Vorwarts“ in počasi bomo že zmagali. Vidimo, da se edino ta stranka in edino ti listi res odkritosrčno in odločno zavzemajo za naše zahteve in nas učijo kako se nam je boriti proti notranjim in zunanjim sovražnikom proletarske osvoboditve! — Več delavcev železničarjev, ki so spregledali. [Ur.; Eto, kako se radi naše brezpogojne doslednosti in spoštovanja do pravilnika, ne pa do avtoritete posameznih voditeljev širi prava zedinjevalna misel med proletarstvom na vseh koncih in krajih, tista misel, ki bi jo nekateri še vedno radi pomazali s tem, da zahtevajo naj postanemo nedosledni in zakurimo s pravilnikom peč! Proletariat dobiva zaupanje, ker vidi našo doslednost in se nam približuje. Obenem s tem dopisom smo dobili nekaj novih naročnikov na naše liste — to je zedinjenje!] Gospodarstvo. 30. VIL 1924. „Sloga“ r. z. z o. p. [bodoči „Skupni dom"]: 137 članov s polno vplačanim deležem. [Izmed teh 10 žen - 7-30%.] Od prej vloženih hranilnih vlog Din 71-436*47 ta teden vplačanih 2.730'— Stanje Din 74.166 47 Valute. Dolar je vreden 8445, angleški funt 372francoski frank 4 37, češkoslovaška krona 2-51,100 av. kron 11*91 p, 100 Din 6 40 švic. frank. Delavci! Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju" pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je, kakšno inseratno politiko delajo trgovci. Trgovci so bolj navezani na vas nego vi nanje! Dopisi. VSEM SODRUGOM, KI SE ČUDIJO. DA SEM ZAČEL PISATI V »NAPREJ". Vsi, ki smo skupaj delovali za izboljšanje človeške družbe, smo se z nekako nezavednostjo ločili na dva pota, tako da ne korakamo več skupaj. Jaz posebno moram svoje bolečine povedati, Stojim na tistem oglu. kjer se pota cepita. Lahko bi natančno grajal osebnosti, pa rajši se zadržim, ker čimbolj se osebao prekljamo, tem slabše je za nas vse. Z bolečinami vas gledam, kako blizu korakate ia vendar kako narazen! Na eni strani vidim, kako se soirugi brez vsake brige posmehujejo; Mi imamo prav 1 — Na drugi strani pa ravno tako: Mi nočemo onih klicati, bodo ie sami prišli sem, — Na oni strani spet tako. Sodrugi. jaz kličem za obema skupinama: Ne bodite tako trmoglavi in ne imejte v mislih: Samo mi hodimo po pravi poti! — Obe poti sta napačni, dokler se boste samo prepirali, Sodrugi, zakaj vedno v močvirje in zaraslo grmovje ? Zakaj ne naravnost naprej do cilja, ki hodite vsi proti njemu ? Seveda je treba tudi tukaj stezo narediti, toda če pojdemo skupaj, bo kmalu tudi ta pot naravnost v lepem stanju, da bodo še drugi, ki sedaj niso na tej poti, za nami prišli. Sodrugi voditelji, ne pojdite tako z jezo drug proti drugemu, ali ne veste, da je tisti pravi socialist. ki svojo jezo premaga in je sodnik sam proti sebi ? Velika množica za vami kliče: Sodrugi, ki ste spredaj, pokažite nam pravo pot! Kje je tista šola, ki ste nam pravili, da se bomo v njej izobrazili. tako da bomo res vsi bratje, stari in mladi ?! Vodite nas v naravo in učite in učite nas, kako bo prisijala Svoboda do nas vseh! Dosedaj smo bili Vse naše zlate čase v tovarnah, med dimi, med gu-čanjem strojev, pri večnem delu vseh vrst, tako da nismo nič videli in slišali, Mi kmetje, duševni delavci. dijaki, vsi smo spali, sedaj smo malo spregledali in hočemo človeškega življenja. Pošteno delo 8 ur, osem ur pa počitek in osem ur na dan za izobrazbo, ki smo jo zamudili! Hočemo ljubezni do bližnega kakor do samega sebe! Vse to se mi je zdelo slišati, ko sem bil aprila meseca v domovini, Sodrugi, voditelji, ali vi nič ne slišite ? Ali nimate nič težke vesti, ko zadržujete proletariat tako nazaj? Kakor sem aa svoja ušesa slišal in na svoje oči videl, ste imeli v Celju, v hotelu Evropi neko konferenco. Kako so se nekateri višji sodrugi smejali, ko ste sklepali bojkot proti delavskemu listu »Napreju”! To ni pravilna taktika. Najmanj pa s strani nekih mlajših voditeljev, ki preveč govorijo in premalo mislijo. Tako dolgo se zaganjajo s svojimi govori, da nazadnje še sami ne vedo, kaj hočejo. Sodrugi, desetkrat premisliti je bolje kakor pa enkrat napačno izgovoriti. Edino eden sodrugov se je zadržal kot mož socialist, ki ni poznal osebnosti kakor drugi, To je bil neki Mariborčan. Lahko bi vsakega posameznega navedel, kdo je sposoben za proletarskega voditelja. Nekateri sodrugi vodijo čisto otročji boj proti sodrugu Bernotu, češ da ja bedak. In sesa rekel: Kaj pa ta in ta sodrug, ki je od vas stran odstopil [ali ste ga izključili] ? — Dobil sem zopet odgovor: To so sami bedaki! — No. mogoče sem sedaj še sam bedak, ker pišem v »Naprej", kaj ne? Marsikateri teh sodrugov bo rekel: Kaj pa ta Oset hoče, saj je pijanec?! — Soj se ne bom zlagal: bil sem res v takšni družbi, da smo se večkrat spozabili in nismo vedeli, da imamo že dosti. Kakor sem pa začel socializem spoznavati, sem se boril proti samemu sebi na vse načine, kako bi se poboljšal in alkohol opustil, ko so nekateri sodrugi učili boj proti alkoholu, sem jim na tihem dal prav. Nekateri so se upirali vsakemu pametnemu govoru. Sedaj sem se premagal, da pijem samo za potrebo ter ne toliko, da bi mojemu umu škodovalo. [Ur.: To je že dosti, dober korak dalje pa bo napravil s. O. gotovo s tem, da ne bo niti za .potrebo" pil, ker te potrebe po nobenem pravem znanstvu ni. Pa o tem se bo z učenjem ie še sam prepričal,] Sedaj, ko se čutim zdravega socialista, si usojam kritizirati delovanje socialističnega vodstva obeh skupin, Pa nisem Bernotovec, temveč Osetovec, socialistovec. za pravilnik! Torej: zakaj pišem v »Naprej" ? Prvič zato, ker je bil »Naprej" prvi socialistični list po prevratu. Tisti ubogi list. ki ste ga imeli poprej vsi v svojih rokah. Po trboveljskem kongresu je bil sprejet zopet po večini delegatov kot glavno socialistično glasilo. Ker pa ta večina ni ugajala par generalom Kristanovega kalibra so stopili v stavko, v stavko, ne v opozicijo! To stavko imenujem jaz vojno napoved proti nam, proti stranki, ki se je priborila do pravilnika! To je dokaz, da smo mi večina in zvesti prvotni stranki, ker če bi manjšina bila pri nas, bi si gotovo ne mogli »Napreja" prilastiti in ga obdržati. In sodrugi, ali že kaj mislite, kaj pravi socializem. da par oseb nima pravice izrabljati socializem, če ga ne izvršujejo, temveč mu škodujejo ? Tu se bo gotovo še kdo oglasil, češ: Mi smo zedinjeni v Internacionali! — Seveda, to je lahko. Nekateri voditelji pridejo kot delegati na Internacionalni kongres, pa rečejo: Mi smo socialisti iz te in te države in bi se radi zedinili! — Seveda ne bodo zavrnjeni, če pridejo kot prvi [in če imajo denar, da lahko prej pridejo nego stranka, ki ga nima! ur.] Kako pa njih .stranka* izgleda, tega ne povedo. [Pa počasi bo tudi ta resnica prišla na dan, še prej nego si marsikdo misli! ur.J Sodrugi, najprvo naredi v svoji hiši red. po-tem šele lahko greš kam drugam združevat se tako, da se ne boš blamiral — pa ne samo sebe blamiral, temveč še druge, ki, socializem res dobro poznajo 1 Kaj več drugič. Dosedaj samo skozi eno ok-no, ker naša hiša ima veliko oken, tako da vidimo naokrog. Pa brez zamere pri tistem, ki se kaj u-žaljenega čutil Saj je sam kriv ( Franc Oset. Trnovlje pri Celju. Tukaj »e je vršila 6. jul. veselica na korist požarne hrambe. Društvo si je nadelo ime »nepolitično", »brez vsakršnega strankarstva", pa človek obrača, klerikalci so pa obrnili. Ko so se napili rujnega vina. so začeli kazati svo-velikodušno klerikalno prepričanje in pa ljubezen de delavnegu ljudstva. Najhuje je rjovel oberkleri-kaleč Jožef Veber, po domače Jur: .Tukaj nimajo socialisti nič opraviti in tudi kočlarji nič. drugi sploh nič, samo mi klerikalci, Ker le mi smo polnopravna človeška družba. Imamo toliko denarja, da vso to siročad z denarjem obsujemo!" Tako je kričal. Jur, Jur, si že pozabil, kako se je godilo svojemu očetu ? Pazi s svojim napuhom, da se še tebi ne zgodi kaj enakega. Nadalje se je kazal pristnega klerikalca Franc Mahne, ki je še pred par leti nesel križ v hlev, da bi mu čuval svinje pogina, Seveda mu je pri tem brihtnem poslu sekun-dirals njegova zakonska polovica. Kot tretji klerikalni magnat pa se je kazal Dolarjev Jurče, ki si še klerikalnega imena ne zasluži. Mi pa pravimo tako. kakor od klerikalcev slišimo, da Bog že ve, zakaj kozi rog odbije! Da je bila štiriperesna deteljica cela, se je ostalim trem pridružil seveda Štefan Štepišnik. ki je bil nekdaj posestnik krasnega posestva, ki se pa svojčas ni spomnil na varčevanje, pač pa le na razsajanje, popivanje in pretepanje po pristni klerikalni vzgojni morali. Tako je tudi istega večera pokazal svojo nežno pobožnost s tem. da je nekemu delavcu zalučal kos o-peke v glavo s hodnika Tomaževega hleva in rekel: »Tu imaš socialista!" in jo nato po zajčje od-kuril. Predno končamo, naj še to omenimo, da jo Jur zgrabil starega delavca Franca Košenino in ga vrgel po klopeh, ker se drugi niso hoteli pretepati. To uslugo pa mu je napravil za plačilo, ker je Košenina za bodočo brizgalno zbral ves denar in bi Trcoveljčaai brez njegove pomoči brizgalne tako kmalu ne imeli, bolje rečeno nikoli. Košenini pa kličemo: Ali jih inkvizitorje sedaj poznaš ? — Resnične so besede v sv, pismu, ki pravi: Po glasu in po dejanja jih boste spoznali. Tu smo navedli lepo vrsto njihovega pobožnega partizanstva. Vsem izkoriščanim kličemo: Strmite svoje vrste v močni organizaciji, da dosežemo čim preje pravičnejši družabni red! Se še bomo videli! — Prizadeti. Gorje pri Bledu. Dne 29. junija so se vršile pri nas občinske volitve. Ker je bila politična organizacija pri nas premajhna, smo sporočili vso zadevo strokovne organiziranim delavcem; sklicali smo tozadevno diskusijo, iz katere je zrasla združena delavska lista za občinske volitve. Pa kakor se maščuje nad delavstvom vsak kompromis, tako je tudi tukaj bilo. Na listi so bili prvi člaiii SSJ, vmes 1 nar. socialist, nadalje pa člani strokovnih gospodarskih in izobraževalnih organizacij. Pa kakor povsod, tako so se narodnjakarji tudi tukaj izkazali za izdajice, namesto da bi volili našo listo, so volili rajši klerikalce, to pa zato, ker smo jim zadnji dan črtali dva odbornika, ki sta se v tem času izkazala kot orjunaša! (Torej res ni druge poti, kakor utrditi in povečati tudi politično organizacijo ! Strokovne in druge enotne fronte kratkomalo niso za politični boj, to nas bo skušnja počasi že naučila! Op. ur.) Po zaslugi kompromisa smo zgubili enega odbornika v korist klerikalcem, ki so dobili 14 odbornikov mi 8, samostojneži pa 3. Nekaj je škodovalo tudi to, da nimamo reda v novi kovinarski organizaciji SMRJ. Naše podružnice še zdaj niso priznane od oblasti, staro podružnico Osrednjega društva kovinarjev smo pa z zedinjenjem izgubili. Nekateri člani že mrmrajo, kam smo zdaj ta čas pravzaprav plačevali prispevke, ko stare organizacije že ni, nove pa še ni. Torej imamo organizacijo kovinarjev brez organizacije pod diktaturo zelenega omizja. Torej le pišite v ,Napreju‘, le pišite in pišite o zelenih mizah ker tako je in nič drugače. Pišite tako dolgo,-da bo slednji proletarec spoznal to čedno gardo! Iz Škofje vasi. (Odmevi občinskih volitev). Mnogi se vprašujejo, zakaj nismo zmagali pri volitvah. Odgovor: Zmagali nismo zato. ker je naše delavstvo večinoma še nezavedno in nedisciplinirano. Vsa čast onim zavednim delavcem, ki so se volitve udeležili in vrgli svoje kroglice v‘delavsko skrinjico. Vsa čast in hvala onim neustrašenim zavednim delavcem, ki so brez ozira kar očitno metali kroglice v socialistično skrinjico. Še enkrat vsa čast njim! Sramota pa za one delavce, ki se iz osebnih mrženj niso udeležili volitev in vendar so in ostanejo samo delavci! Med njimi so se celo taki nahajali, bi so druge odvračali od volitev in se ie celo eden med njimi hvalil, da nam je on sam 40 glasov požrl. Ali si še morete misliti večje propalice? Neizbrisna sramota pa posebno za one delavce, ki so se dali naplavšati ter so volili Gospodarsko ali klerikalno stranko' in tudi teh je bilo mnogo, ki so s tem izdnli svoj lastni delavski stan v roke svojim tlačiteljem kapitalistom, pa naj bodo ti Gospodarske Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrž tudi vašega denarja ne marajo. 5« Ustrezite jim! ali pa klerikalne stranke, Ti delavci so postali svoji lastni grobokopt in grobokopi svojih otrok in prekletstvo zavednega delavstva leži ne njih. Njihovo izdajstvo se bo na njih samih in na njihovih otro-kih maščevala. Fej Efialtom! Volilna bitka je bila umno in smotreno zasnovana in zrnega bi bila lahka; če bi ne bilo med delavci samimi hujskačev, ki so pljuvali v svojo lastno skledo ter delali z vso močjo proti lastni stranki. Seveda se ni mogla in smela vsakomur razlagati naša taktika in tako so si premnogi nevedneži in nezavedneži krivo razlagali o-snutek volilne bitke, ker so premalo mislili, ter so postali žalostni sužnji Gospodarske ali klerikalne stranke, ki sta delavce samo tedaj poznali, ko sta potrebovali njihovih kroglic, a sedaj jib pa prezirata in zaničujeta in se v zasmeh onim delavcem, ki so ju volili, na vso moč borita združeno proti delavcem. Pozabiti tudi ne smemo Fazarinca, trgovca in gostilničarja v Trnovljah, ki je reven prišel v Trnovlje, ter’ je tu neznansko obogatel, večinoma od delavskih grošev, v zahvalo zato so pa vsi tmo-veljski Fazarinci, tudi demokrat Ant, Fazarinc, trgovec v Celju, na vso moč nastopali proti delavcem. Fazarmce si bo treba zapomniti im jim ob priliki posvetiti več časa. Kaj če bi jim samo dr. Ogrizek nosil svoje groše ?! Istotako bi bilo dobro posvetiti več pažnje Antonu Rondlu. gostilničarju v Arclinu. Ž njim se bomo še mnogo bavili, posebno kot z gostilničarjem, bolj nego bo njemu ljubo. Anton Rondl ima le malo posestvece in bi moral biti socialist, če bi so zavedal. Ej, spoznanje samega sebe, kako si ti težko! Kdaj bo ljudi srečala pamet? Mnogo bi še imeli za pokrtačenje po škofjevnški občini, ali za danes opustimo to, da preidemo na druge stvari. — Naš klub socialističnih občinskih odbornikov bo imel mnogo dela in še hude boje, če bo hotel kaj doseči za blagor revnega ljudstva. Treba bo posvetiti več pažnje za primerno oskrbo občinskih ubožcev, ki ne morejo več delati. Treba -se- bo tudi boriti za popravilo občinske ceste na Glinško, ki je strašno grda. istotako se bo treba tudi boriti za popravilo občinske ceste od Lakužjeka in Ramšaka pa do Štata v vojn iški oholicL Ta cesta je tako strašno slaba; da na več krajih ie ni mogoče več praznega voza iz mlak izpeljati. Pa tudi za popra, vilo občinskih cest po Zadobrovi in Lahovni se bo moralo kaj storiti. Pregled rekrutnih seznamov za cela tri leta nazaj je tudi potreben, ker v njem so rubrike, ki se lahko različno in poljubno izpolnjujejo. Tu je treba več pažnje vsem socialističnim odbornikom po vseh občinah, kjer so. Pozivamo vas vse socialistične odbornike po vseh občinah, da posvetite več pažnje občinskemu uradovanju vsepovsod! Vaša sveta dolžnost je, da začnete brezobziren boj z vso silo svojega duha za pravice razžaljenega in ponižanega ubogega ljudstva. Občine lahko ubogim ljudem mnogo koristijo, pa tudi škodujejo, kar še vi ne veste! Ne se sramovati tega boja za uboge ljudi, saj ga je že Kristus bojeval, saj je to vzvišeno delo. in: biti zaveden socialist, bodi delavcu ponos. Ker naša sveta socialistična ideja je naravna in prišel bo dan, ko se bo trpeče človeštvo vsepovsod-prebudilo iz duševnega sna in se bo z dušo in telesom z vso močjo oklenilo te prelepe, a za sedaj še mnogim neumevne ideje, ki jib-bo rešila in ki jo sedaj zaničujejo, zato ker je-ne razumejo, kakor tudi ne razumejo več Kristusovega* nauka ali zapovedi: Ljubite svojega^ bližnjega kakor sami sebel — Tu se je vršil velik orlovski tsbor. Celo noč ni bilo ne konca ne kraja kričsnja, pred cerkvijo je govorilo več farovških govornikov, Iti so Orle seveda povzdigovali. Tako se pri nas vera in politika meša in že ni več daleč čas, ko bodo Slovenci popolni malikovalci-postali. Stariši, svarimo vasj kličemo vam: Ne puščajte svoj*h otrok, sinov in hčera v orlovska društva, ker tam se samo pohujšujejo, ne sicer od duhovnikov, temveč med seboj! Dajto jim kaj dela doma, kar jim bo več koristilo in jih vsaj: ne bo- pohujševalo. Torej, stariši, ne pustite svojih otrok v orlovska društva, če vam je blagor vaših otrok pri srcu! — Opazovalec. Čitajte naš tisk! Lastnik: .Sloga", r„ z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) 30 VII. Tiskarna* bratov Rampret v Krškem, 2&0 T. MENCINGER LlUBLinnR, Sy. Petra cesta šteu, 43. Špecerijska in delikatesna trgauina U1HRRHR Uelika pražarna za kauo z električnim obratom tn uročim zrahom. Telefon št. 192. • Brzojavi Mencinger Ljubljana Poštnohranllnlčnl čekovni račun št. 92.07S. Josip Vranjek, dežnifearna v Celju, Kralja Petra cesta. Nudi močne in moderne dežnike od 80—125 Din, DOMAČE DELO. Franc Szantner, Ljubljana ŠELENBURGOVA ULICA 1: Zaloga PRVOVRSTNIH ČEVLJEV za moške, ženske in deco ter SPECIALIST za ortope-— dična in anatomična obuvala. ■■■■ ■ W ■ ■ ■ = TVORNICA DEŽNIKOV IN SOLNČNIKOV = v Ljubljani, Mestni trg štev. 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli veli* :—: kosti pa najnižji ceni. : SMS POZORI Delavci kupujle kruh iz pekarne Iv. Oberžana« Zahtevajte ga po vseh gostilnah, trgovinah in kavarnah. Točna postrežba. Se priporoča Ivan Oberian za Kresijo 12. Poleg gostilne J.nžek ==s v Celju. ===== llll1llllllnlllllllllllllllllllllllMllllllillllllllllllllllllllllltllilllilillill«llllllllllllllt