Stev. 55 TRST, četrtek 24. februvarja 1910. Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN tvtft oh nedeljah ia praznikih ob 5., ob poaodeljklh ob 9. zjutraj. TonamiČJic Ste*, se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ićini, Dombergu itd. Zastarelo 6ter. po 5 nvč. (10 stot.). OOLA6I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ■20 st. mm. Za ogla -e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". » Plačljivo In utoZljivo v Trstu. -- Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 Kf pol leta 12 K, 3 mesece 6K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. lutialBa na n*4elJako IzdanJ« „BDIKOSTI" ataa«: n o*lo lat« Kron 5 20, za pol l»ta Kron a*00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gatatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - ■ Giorgio Galatti štev. 18. - PoStno-hranilnRnl račun It. 841*652. TELEFON St. 11-57. BRZOJAVNE UE5TI. DRŽAVNI ZBOR. Konferenca klubovih načelnikov. DUNAJ 23. Današnja seja klubovih načelnikov je določila novima podpredsednikoma, ki se imata voliti jutri kot kandidata poslanca Romanczuka in Concija. Pri določitvi dnevnega reda se je zavzel posl. Stei-ner zato, da se izroči kontigent novincev brez prvega čitanja brambenemu odseku. Temu je ugovarjal posl. Wolf z ozirom na vsled dogodkov zadnjega časa spremenjen položaj. Ministerski predsednik je prosil, naj bi zbornica storila vse mogoče, da bi se po-soešilo rešitev kontigenta novincev. Važni gospodarski razlogi govore zato, da pade čimprej odločitev o tem zakonu, da se nabor ne bo vršil v času, ko bo en del prebival-stra zaposlen z deli na polju. Ministerski predsednik je prosil imenom vlade še enkrat, da se reši čimpreje to predlogo, ki ne vsebuje nič novega. Posl. dr. S y 1 v e s t e r je izjavil: Nem-ško-nacijonalna zveza zavzame k temu vprašanju svoje stališče še le jutri. " Posl. P a 11 a i je potem predlagal, naj se po rešitvi rekrutnega kontingenta prične s prvim čitanjem proračuna in finančne reforme. Vprašanje italijanskega vseučilišča. Posl. baron M a 1 f a 11 i je prosil, naj se vladna predloga o italijanski fakulteti od-kaže odseku brez prvega čitanja. Spominjal je, da je bila ta predloga že v dveh prvih čitanjih in da se je o njej ponovno razpravljalo v odseku, tako da ni možno govoriti o kakem presenečenju. Z odkazanjem predloge odseku se ne bo nikakor prejudiciralo prepričanju posamičnih strank. V splošnem interesu bi bilo, da se to vprašanje, ki je provzročilo že toliko neprijetnosti, vendar enkrat že konečno reši. — Posl. W o l f je izjavil, da mora — žal — nastopiti proti temu predlogu, morda mu bo pozneje po ukrenjenih dogovorih možno, da umakne ta prigovor. Posl. Susteršič se je v imenu „Slovanske Enote" izrekel proti predlogu posl. barona Malfatti-ja, ker ni v tej smeri do danes nikakega spremenjenega sklepa. Se-li ta sklep spremeni, tega ne more danes reči. Minister, predsednik baron B i e n ert h je, ker je predlog barona Malfatti-ja zadel na prigovor, izjavil le nado, da se posreči, odstraniti vse ovire, nasprotujoče tej želji in je zagotovil, da stori vlada od svoje strani, kar bo v nje moči. — Posl. C o n c i je prosil, naj se predlogo vsaj postavi na dnevni red v prvo čitanje, kar je predsednik obljubil. Člani „Latinske zveze" pri Bienerthu. DUNAJ 23, Ministerski predsednik je vsprejel včeraj popoludne zastopnike „Latinske zveze", o čemur je bil izdan sledeči komunike: V enourni konferenci je porabil ministerski predsednik Bienerth priliko, da je obvestil zastopnike „Latinske zveze" o delavnem programu, ki bi ga imela zbornica izvršiti pred novim letom ter jih prosil njihove podpore. Pri razpravljanju o položaju se je povdarjalo, da je potrebno, da pride čimpreje do stalne premembe poslovnika. Poslanci so prosili ministerskega predsed- PODLISTEK. Lastna ovira.. Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. „Ne ostavite me popolnoma samega," je prosil Dara. Trop prijateljev in obilica utisov, sta me docela utrudila; vzdramlja-joče se jutro pa je vzbudilo v meni nenavadne spomine, spomine na mojo mladost, ki je bila še veliko brezupnejša od vaše in pa na neko bajno zgodbo: nejasno, zaplav-Ijeno in turobno, kakor somrak, trepetajoč tu preko umirajočih rož. Vi ste mlad, idealist, umetnik in k sreči še nikak razumen človek! Vi se lahko uživite v razblinjenost mojega nekdanjega občutljivega življenja in me boste lažje umeli, nego kateri mojih najstarejih prijateljev, ki bi se morda rogal hipnemu prekipevanju v vsakdanjost zagrnjenega čuvstva in bi me oropal bajne slike moje nenavadne mla- ■ nika, naj to zadevo forcira. Glede finančnih ; predlog so izrazili poslanci pomislike proti i nameravanemu povišanju davka na vino, ker bi zbog istega zelo trpelo prebivalstvo vinorodnih dežel. Italijanski poslanci so spravili v razgovor tudi vprašanje italijanske pravne fakultete. — Zastopniki „Latinske zveze" so konečno obljubili ministerskemu predsedniku, da ga bodo podpirali v izvrševanju delavnega programa, na kar so izrazili italijanski poslanci nado, da se vprašanje ustanovitve italijanske pravne fakultete ne bo še dalje zavleklo. Nižjeavstrijski dež. zbor odgodjen. DUNAJ 23. Deželni zbor je zakon 1. 1. 1888, zadevajoč doklado na užitnino piva in opojnih pijač spremenil v tem smislu, da sme deželni odbor na podlagi primerno utemeljenega sklepa občinskega zastopa dovoliti 2 K davka na užitnino piva in 8 K na užitnino žganih opojnih pijač od hektolitra, dočim je dosedaj za vsak davek na pivo, ki je presegel 1 K za hektoliter in na žganje, ki je presegel 4 K za hektoliter, bilo treba posebnega dežel, zakona. DUNAJ 23. Nižjeavstrijski deželni zbor je bil odgodjen. Pred zaključkom seje je namestnik deželnega maršala baron Freu-denthal ob živahnem pritrjevanju zbor. izrekel željo, naj bi kmalu ozdravila deželni maršal princ Lichtenstein in njega namestnik župan dr. Lueger. Grof Aehrenthal v Berolinu. BEROLIN 23. Danes je obiskal državni kancelar Bethman-Hollweg avstroogrskega ministra zunanjih zadev Aehrenthala in se razgovarjal ž njim pet četrt ure. BEROLIN 23. Danes, ob 12.30 popol. sta sprejela prestolonaslednik in prestolona-slednica v svoji palači ministra zunanjih zadev, grofa Aehrenthala. BEROLIN 23. — Bavarski odposlanec grof Lerchenfeld je dal danes ob 12. dopol. dine v čast avstroogrskega ministra zunanjih zadev grofa Aehrenthala. Zbllžanje Avstro-Ogrske in Rusije. MILAN 23. „Corriere della Sera" poroča, da se zbližanje Avstro-Ogrske in Rusije z ozirom na sporazumno politiko na Balkanu ne more rešiti brez sodelovanje Italije. Stanje dr. Luegerja. DUNAJ 23. Primarij dr. Pupovac se je nasproti nekemu uredniku „Fremdenblatta" izrazil o stanju dr. Luegerja nastopno: Stanje župana je relativno ugodno. Mi smo zadovoljni. Puls in temperatura sta skoraj normalna. Komplikacije niso nastopile. Robi ran so gladki in se niso spremenili. Unetje ni napredovalo, Župan je sicer zelo slab, vendar izgleda svežeji nego včeraj. DUNAJ 23. Danes zvečer izdani buletin o stanju župana dr. Luegerja pravi: Temperatura 36 5, utripanje 68. Bolečin nikakih. Hrane je zavzel le malo. Stanje pljuč normalno. Telesno razpoloženje je svežeje. Vatikan in prostozidarji. PARIZ 23. Iz Rima javljajo, da je kardinal Merry del Val naročil zastopnikom sv. Stolice v inozemstvu, naj opozorijo vlade na rastočo smelost prostozidaijev, ki papežu zelo otežuje vršenje njegove duševne naloge. — Maroško-francoska pogodba. PARIZ 23. (Ag. Havas) Pismo sultana Mulej Hafida na E! Mokrija v Fezu, datiran od 17. februarija, pravi, da sultan rad prizna dogovor s Francijo, dostne ljubezni, one prave naravne poezije, ki plava nad njo kakor zlati vonj... V vaših letih se še lahko sveže čuti z drugim ; v teku življenja se pri ljudeh, žal, vse obrablja, celo resonanca duše... Dara je prestal s svojim govorom; tudi mladi igralec je molčal za nekaj hipov, potem pa je dejal: „Toda nekaj vzvišanega mora biti v tem, ako se misli na temno minolost; posebno, če se je človek dvignil z lastno močjo do ugleda in bleska!" Pri teh besedah je zopet radovedno opazoval vrednostne darove: vsa ta odlikovanja, razne redove, z grbi odičena pisma, brzojavke in cvetlice, s katerimi je bil Dara danes tako bogato počaščen. „Pri vašem trudu ne smete misliti na take mrtve, brezizrazne reči," je dejal jubi-lar, samo da bi mladega, po prezgodnji slavi hrepenečega umetnika odvrnil od teh znakov odlikovanja. „Opravilo pravega talenta ima toliko trajnega užitka, da se ne more in ne sme primerjati s takim insceniram jubilejem. — Čemu vsi ti darovi, ki nam jih poklanjajo ob izrednih dneh zavidni kolegi, ker to zahteva ,bonton, ali takozvana stanovska čast?! Čemu vsa ta odlikovanja, s kate- Spopad ob bolgarsko-turški meji. SOFIJA 23. — Predvčerajšnjem je neka turška obmejna straža napadla bolgarsko stražo v Lilkovu blizu Tamraša in jo je hotela razorožiti. Na streljanje Turkov so odgovarjale bolgarske straže. Boj se je razširil dalje, ker so Turki streljali tudi na sosedne bolgarske straže. Včeraj je pričelo streljanje vnovič. Na turški strani se je umešavalo tudi topništvo. — Streljanje je trajalo do noči. CARIGRAD 23. List „Sabah" poroča, da je pri Tamrašu ob turški meji padel en korporal in en vojak. Krečansko vprašanje. CARIGRAD 23. Krečanska ; zbornica je v izredni seji sklenila, da se uvede nov volilni red in nova razdelitev volilnih okrajev. Po tem načrtu ^bi 270.049 kristijanov dobilo 114 poslancev. 31.963 mohamedan-cev pa 16 poslancev, GRŠKA. BRINDISI 23. — Grški princ Andrej je dospel semkaj iz Krfa. Dunaj 23. Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli se je danes podal v Pulo. Dunaj 23. V Avstrijo je bilo za časa od 13. do 19. februarija uvoženo: 91.124 kvintalov pšenice, 27.072 kv. rži, 217 k v. ovsa in 7984 kv. kuruze. Mej tem časom je bilo uvoženo v Ogrsko 94.363 kv. pšenice in 2 kv. ovsa. Madrid. 23. Kralj je z infantom Karlo-som in princesinjo Luizo prispel semkaj iz Sevile. O tem potovanju se mnogo govori, ker je imel kralj priti semkaj še le v petek ali soboto na vsprejem brigade, vračajoče se iz Melile. Kodanj 23. V Huisdali na Islandiji je plaz snega zasul dve hiši. 23 oseb je našlo smrt. Pismo iz Koroške. XVI. Povedali smo, da je propadanje kmet-skega stanu ob enem propadanje slovenske narodnosti na Koroškem, ker pripada ta po večini k kmetskemu stanu. Zato so Nemci (oziroma nemška ljudska stranka), ker zatirajo slovensko ljudstvo, tudi zatiralci kmetov, od katerih živijo. To se vidi na vsej črti. Dosledno zanemarja vladajoča klika slovenske dele v deželi in iz strahu, da bi si. slovenski kmet ne opomogel in se ne postavil svojemu tlačitelju po robu.- Nadutost nemškonacijonalcev je prišla že tako daleč, da sploh nočejo priznavati, da bi obstojali Slovenci, oziroma stranka, ki bi zastopala Slovence v deželi. Zato prezirajo Slovence in njih pravice vsepovsod; politično so jih razkosali na tako nesramen in peklensko umeten način, da si nikjer ne moremo pridobiti primernega zastopstva. Niso se ozirali nikjer na naravne meje in ne na skupne lastnosti posamičnih okrajev; povsod so razdeljeni Slovenci tako, da jih majorizira nemška večina. Svoboda in pravice so podeljene Slovencem tako, da je povsod privezan po en Slovenec k stebru, okoli pa stojijo trije ali štirje Nemci, ki ga bijejo z batinami po glavi. Državnozbor-ski mandati so razdeljeni tako, da moremo samo v enem volilnem okraju voliti svojega poslanca, kjer ga tudi imamo; a še tam so ga hoteli odjesti in sicer s tem, da so pritaknili k istemu okraju še Borovlje, ki so močno ponemčurjene. Drugi volilni okraji so povsod tako umerjeni, da nikjer ne moremo postaviti svojega kandidata, akoravno bi nam pripadali po vsej pravici trije mandati. Dežela ima okoli 370.000 prebivalcev in po takem prihaja na vsakega poslanca 37.000 prebivalcev ; in 3krat toliko Slovencev štejemo še gotovo. Za deželni zbor je dežela ravno tako razdeljena. V splošni skupini so za en volilni okraj sami slovenski kraji, pritaknjeno pa je še mesto Celovec, ki s par glasovi poraža Slovence pri volitvah. Drugod pa, razun v par okrajih za kmetske skupine, Slovenci nikjer ne moremo prodreti s svojimi kandidati. Tudi okrajna glavarstva so tako razdeljena, da so mešana in da so v nekaterih Nemci v večini, kakor n. pr. okr. glav. za Celovec, Beljak, Šmohor in Volšperk. Iz tega površnega pregleda vidimo, koliko udarcev in krivic so nam že zadjali, kako so nas raz-rezali, da bi nas čim preje in ložje vničili. In k temu še trobijo v svet, da hočejo v miru živeti z nami in nam pripomoči do visoke kulture nemškega Edelvolka. Na čuden način razširjajo svojo kulturo ti kul-turdiingerji. Ponašajo se povsod, da so pi-jonirji nemške omike; omiko pa razširjajo na ta način, da, kjer imajo premoč oropajo v milost in nemilost izročene jim druge narodnosti vseh najprimitivnejših pravic, da prebivalstvo, ki je že izza starodavnih časov v deželi, ki je bilo prej naseljeno na svojih domačih tleh, davijo na najkrutejši način, da bi izginilo prej ali slej. Samo boj na nož in pogin pridigujejo; samo v tem obstoji pospeševanje nemške olike — olike prvega naroda na svetu. Slovencem je onemogočeno, da bi se upirali, ker smo privezani na kole; nikjer nimamo primernega zastopstva, V državnem zboru, bi morali imeti tri poslance, v deželnem pa najmanje 10. Toda mi nimamo pravic avstrijskih državljanov in avstrijska država ima enake pravice le na papirju. Slovani imamo vse dolžnosti napram državi, vse ji moramo izpolniti. In za vse to nas tepe; Nemci pa imajo vse, kar si more izmisliti razvajeno dete, a za plačilo bi se najrajši priklopili k Prusiji. Za politično probujo ljudstva skrbi v slov. Korotanu katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Svoj sedež ima v Celovcu. Člani so raztre-šeni po vseh slovenskih krajih. In sicer so duhovniki, kakor povsod drugod, tudi v tem političnem društvu v največji meri zastopani. V političnem delovanju si je pol. in gosp. društvo že pridobilo veliko zaslug za Slovence. Da smo si priborili svojega poslanca, za državni zbor, da imamo dva de-želnozborska mandata, da je ljudstvo v nekaterih krajih že precej probujeno in se zaveda političnih pravic, to so vse zasluge političnega in gosp. društva. Vsako leto ima pol. in gosp. društvo svoj občni zbor fn med letom posebno v državnozborskih počitnicah prireja v raznih krajih shode, kjer se volilci informirajo o stanju državnega zbora in o delovanju poslancev in o političnem delovanju sploh. 0 protest proti napadu llubljansk. lista „Slovenec" na družbo sv. Clr. in Metoda, vpišite se usi u Isto ali pa darujte istel vsak po svoil moči. rimi nas iznenadjajo členi kakega dvora — najredkejši obiskovalci gledališča — in to le tedaj, če jih je za to naprosil kak naš vpliven podpornik, ali pa če smo si ga celo sami izprosili ? Kako vrednost imajo vsi toasti, ki niso vsklili iz momentanega razpoloženja, temveč so bili s trudom izdelani že par dni poprej ? ! Kaj so vse te rože in venci drugega, nego podlaga posetkam, ki naj bi nas spomnile imen onih ljudij, s katerimi smo občevali družabno, ki smo jih večkrat preskrbeli z brezplačnimi vstopnicami, ali pa imen onih ljudij, katerih Iuksu-rijozni salon smo od časa do časa odičili potom kakega kratkega predavanja z lite-rarno-estetičnim pleskom ? Čemu vsa ta čenčarija, ta glorija glorije, ki prekaša celo nepristnost glcJališke bliščobe?... Najboljši prijatelji našega talenta, nas navadno ne poznajo osebno, zato nimajo poguma, da bi nam pisali k jubileju par enostavnih ali globokoobčutnih vrstic; ali pa jim manjka sredstev, da bi tvorili del one radovedne publike, ki prinaša k slavnostni predstavi več rož nego pa primernega razpoloženja. — Samo enkrat — in to pred davnim, davnim časom — sem se razveselil nekega zunanjega znaka priznanja.." Dara je utihnil, potegnil s svojo ozko, dolgo roko preko golega vsled poganjajo-čih brk nekoliko plavkastega obradka, ostal nekoliko časa mirno, kakor okamenel, potem pa stopil k oknu; morda, da bi videl zvezde, ki pa so ob jutranjem svitu docela obledele... Tudi mladi umetnik je stopil iz salonskega somraka globoko v steno udr-temu oknu. „Kakšen znak priznanja je bil to, ki ste ga omenili preje ?u je vprašal mladi igralec. „Prvi venec 1" je odvrnil jubilar otožno. „Takrat so se mi rogali vsi moji kolegi; kajti prvi venec, ki mi je bil vržen na oder, je bil tako majhen in neznaten, da se nikakor ni dal primerjati z rožami in venci, ki so jih dobivale igralke naše družbe od bogatih gledaliških postopačev; ali pa z onimi, ki so jih dajali metati nekateri naših igralcev na lastne stroške. — Kako priprost je bil oni prvi venec, ki me "je takrat popolnoma zbegal! Ko sem sedel v gledališču še „kakor publika", sem večkrat videl, kako so zagnali na oder kake rože ali venec; toda, da more tak dar človeka tako zmešati, si ne bi bil mislil nikoli. (Pride še.) Stran II. „EDINOST 4 št. 55. V Trstu, 24. februvarja 1910. Posebno pa za časa volitev državno in de- znašajočega imetja je že izročil večji del želnozborskih je imelo politično in gospo- državi. darsko društvo dela črez glavo. Močij ima Samo mali del mu bo prepuščen, da bo le malo na razpolago in kraji so razsežni; lahko svobodno razpolagal ž njim večkrat so govorniki na enoisti dan govo- Prihod enega sina in treh hčera bivšega rili na različnih shodih, včasih po ure daleč sultana Abdul Hamida v Carigrad, narazen ; tudi so prestali dosti nevarnosti CARIGRAD 23. Včeraj so prišli sem in težav ne samo radi težavnih potov in spremstvu 8 haremskih dam in 4 častnikov in krajev, temveč tudi radi surovosti in po-besnelosti tolovajskih nemčurjev, ki so očl-vidno šli za tem, da bi razbijali shode, princ Abdul Rahim, sin Abdul Hamida in tri hčere bivšega sultana. Kakor se govori v informiranih turških ------ ----------,---- ----J ' , IVuIlU 1 OC gv »Ull ¥ 1II1UI 1I1I1UKI11 IUIOIV111 pretepali slovenske volilce. Tudi govornike krogih^ je zahteval Abdul Hamid sam odstra-in agitatorje so hoteli naravnost pobiti, baj nitev svojega sina Abdul Rahima, ker se je nam je še živo v spominu, kaj so namera- da ga 5o zastrupji. vali storiti pred tremi leti, za časa državno-1 .. . , „ .« zborskih volitev, z gospodoma Grafenauerjem Abdul Hamid zblaznil. in Brejcem v Železni Kaplji in v Zitarivasi. Vspehe _ so dosegli Slovenci v teh časih sijajne. Število glasov za slov. poslanca je bilo impozantno. Vidimo, da je doseglo pol. in gosp. društvo že lepe vspehe v političnem oziru, za Slovence na Koroškem. Vendar pa pogrešamo še premnogokaj v delovanju tega društva; veliko je še napak, ki bi jih moralo popraviti, in veliko je še dela, ki je neopaženo na strani ležalo in še čaka na rešitev. Minister Schreiner. Ministerski predsednik Bien rth je izjavil načelnikom nemških strank, d' ni obvestil o odstopu ministra Schreinerja :ie nemških, ne slovanskih strank, to pa zato ne, da ne bi spravil nemške stranke v težek položaj, da bi morale brezuspešno ^protestirati proti ukrepu ki je postal neizbežen. Proti načelnikom nemških strank je Bie-nerth izjavil, da odstranitev Schreinerja nikakor ne znači premembo vladne politike, ki ostane ista, kakor dosedaj. Schreiner je moral odstopiti, ker ni več odgovarjal zahtevam, ki se stavijo po mnenju vlade na nemškega ministra-rojaka. O priliki nemško-čeških pogajanj je zastopal Schreiner bolj narodno, nego vladno politiko. Kljubu temu pa po zatrdilu ministerskega predsednika Bienertha nima Schreinerjeva odstranitev ni-kake sovražne osti proti temu. To Bienerthu tudi radi verjamemo. Vidi pa se iz te njegove izjave, da je on Schreinerja res vrgel šiloma na cesto. Za nas Slovane je to vse-kako ugodno znamenje, ker dokazuje, da je konečno tudi Bienerth prišel do uverjenja, da bo moral računati z nami. Ruski car bo da ova! Bolgariji vojno floto? Bolgarska „Večerna pošta" javlja, da je predstojeće potovanje bolgarskega kralja Ferdinanda v zvezi z darom, ki ga namerava napraviti car Nikolaj Bolgariji. Car da misli pokloniti Bolgariji vojno floto, ki bi sestajala iz križarjev prvega reda „Očakov", „Kogul" in „Pamjat-Merkur". Te ladije so najmodernejši tipi, zgrajeni v letih 1906-1908. Poleg tega bo car daroval tudi štiri po-lagalne mine, ki nosijo po 400 tonelat vsaka. To bi bila bolgarska crnomorska flota. Opravljena bi bila v Sebastopolu z bolgarskimi častniki in mornarji, ki so bili izučeni v Rusiji. Ta carjev dar bi predstavljal vrednost 80 mil. frankov. Grška pred revolucijo. Kakor kažejo zadnje vesti iz Grške, stoji ta državica na predvečeru revolucije. Pred par dnevi že smo javili, da so vsi princi na poti v domovino. Baje se namerava kralj Jurij odpovedati v korist prestolonasledniku Konstantinu. Ta je pa zelo nepriljubljen v deželi. Odpoved kralja v korist prestolonasledniku bi torej bržkone le pospešila revolucijo. V deželi vlada danes popolna vojaška diktatura. — Časopisi smejo pisati ravno ono, kar je po volji vojaški ligi, ki ima v vsakem uredništvu svojega zastopnika. Vlada je pod popolnim uplivom lige. Predsedništvo zbornice je sestavljeno iz samih poslancev, ki so ob enem častniki. Z eno besedo rečeno, dežela je pred popolno vojaško strahovlado. Minister notranjih zadev je odredil, da morajo biti v nekaterih važnejih mestih vlaki vedno pripravljeni za odhod. Za prve dni marca je poklicanih pod orožje 18.000 reser-vistov. Turčija se od svoje strani tudi pripravlja, da ne bi jo dogodki iznenadili. Abdul Hamid. V zadnjem času so krožile po različnih listih vest, da je bivši sultan Abdul Hamid obolel na umu, da je bolan, da so mu popolnoma opešale telesne moči itd., ter da je pričakovati vsak čas njegove smrti. Temu nasproti je doznal neki časnikar od turškega vojnega ministra, da so vse te vesti izmišljene. Zdravje bivšega sultana je tako dobro, kakor mogoče. On ostane tudi dalje Solunu. Sicer ni rad tam, a si ne more drugače pomagati. Vlada niti ne misli na to, da bi ga kam drugam premestila. On obdrži tudi nadalje pri sebi svoje žene -ljubljenke in sina — ljubljenca. — Njegove tri hčeri pojdejo v Carigrad, da se poroče. Njegov sin princ Abdul Rahim, katerega ne more dobro trpeti, pride istotako v Carigrad, da izpopolni tam svojo zanemarjeno vzgojo. — Od svojega, 360 milijonov kron BEROLIN 23. „Lokal Anzeiger pa poroča iz Carigrada: Neka oseba iz spremstva Abdul Rahima, došla semkaj iz Soluna, je izjavila, da je vzlic vsem dementijem, stanje bivšega sultana Abdul Hamida vrlo opa3no. Bivši sultan je zelo opasno bolan in v zadnjem času ni hotel videti nikogar; radi tega so hotele tudi princesinje njegove hčere odpotovati. Zdra\Tiiki pravijo, da je Abdul Hamid zblaznil. _ Dnevne vesti. „ Patrijotična razmotrivanja." — Pod tem naslovom je prinesla graška „Tages-post" v svojem izdaniu od minulega torka ta-Ie dopis iz Trsta: „Nekaj dni biva v gracu Miramar princesa Elizabeta Windischgraetz. Tržaško občinstvo doznava o prihodu členov cesarske hiše še le po nemških časopisih. Tu obstoji društvo za povzdigo prometa tujcev. Za Trst bi bilo na veliko gospodarsko korist, ako bi člani cesarske hiše stalno bivali v Miramaru. Po njihovi navzočnosti postaja okolica Miramara in Grijana svetovnoznana. Tržaško občinstvo se veseli v s i k d a r, čim zna, da kaka oseba habsburške dinastije biva v Miramaru. Takoj je okolica Barko velj, Miramara, Grijana obiskovana od mnogoštevilnih domačih in tujih gostov. Grad s cesarsko zastavo, cesarska jahta, vojaška straža v paradi, cesarske ekvi-paže — vse to nudi lepo, sijajno sliko. — Prav za prav je velika masa Italijanov v Trstu avstrijskega mišljenja. Demonstracije proti Avstriji prirejajo čevljarski in mesarski vajenci in le redkoke-daj dijaki iz boljih hiš. Italijani obsojajo take demonstracije, ker dobro vedo, d a imajo le Slovenci dobička od tega. Slabe gospodarske razmere, občinski dolgovi, nesmiselno gospodarstvo na magistratu — vse to odvrača italijansko ljudstvo od farizejskih ljudskih voditeljev. Vladi v Trstu primanjkuje potrebne energije, da bi ustanovila v Trstu italijanski list, ki mu bi bil gospodarski princip v podlago !" * •jc Jjt Ko so to prečitall, so se naši čitatelji gotovo prav pošteno razsrdili, ali pa so prasnili v grohoten smeh. Kakor že kdo iemlje stvar : ali vidi tu goropadno ignoranco, ki se jej človek mora le smejati; ali pa zlobo in farizejstvo radi katerega se mora jeziti. Sicer pa bi se moglo reči, de je zločin eno in drugo, ako gre za važne in velike stvari. V takih slučajih je zločinsko, če kdo namenoma in vedoma zavaja druge v kriva domnevanja; a zločinsko je tudi, ako je kdo brezvesten dovolj, ako kdo izreka sodbe in te sodbe usiljuje drugim o stvareh, ki jih sam ne pozna. No, v tem našem konkretnem slučaju se zdi to poslednje domnevanje izključeno. Dopisnik graškega lista laže vedoma, a tudi izdaja ob enem, zakaj laže ! Svojo pripo-vedbo o avstrijskem patrijotizmu vseh boljših družin v Trstu natveza vodilnim krogom zato, ker se boji, da bi se — ako bi govoril čisto resnico, na adreso tja gori na Dunaj — nekoliko drugače, recimo bolj človeško postopalo z nami Slovenci. V tem grmu tiči zajec — tu je vzrok, da dopisnik graškega lista tako nesramno pretvarja stvari, ki jih gledamo vsaki dan z lastnimi očmi. Sedaj pa nekoliko stvarnega odgovora na trditve v graškem listu, Dopisnik trdi, da protiavstrijske demonstracije v Trstu prirejajo le čevljarski in mesarski vajenci in da se jih ne udeležujejo dijaki iz „boljših družin", Italijani da obsojajo take demostracije. Res, brez iskrice resnicoljublja in Vesti mora biti človek, ki tak6 drzno postavlja notorične, vsem znane stvari na glavo. Ravno nasprotno je resnica toliko glede dijakov, kolikor glede vajencev. Prvi so v resnici glavni element na vseh protiavstrijskih demonstracijah, ker je noto-rično vsa vzgoja ravno v takozvanih boljših hišah uprav naperjena v ta namen, dočim so čevljarji in mesarji, v kolikor ne pripadajo k slovenski narodni stranki, po ogromni večini socijalni demokratje. Sicer pa se ne sme gledati samo na tiste, ki hodijo na ulico, ampak tudi na tiste, ki vodijo take demonstracije, da-si stoje za kulisami!! Kaki dementi so naprimer tisti, ki v mestnem svetu demonstrirajo in manifestujejo ob raznih prilikah za svoje znane idejale ? ! H katerim slojem pripadajo roke, ki so v Ginnastici shranile bombe! ? H katerim slojem pripadajo ljudje, ki so svojimi govorniškimi enuncijacijami in raznimi čini že opetovano dali vladi povoda za razpuš-čenje laškega telovadnega društva ?! H ka- terim slojem pripadajo ljudje, ki so dali na Rossettijev spomenik prirediti peterožarno zvezdo?! So-li to mari čevljarski in mesarski vajenci ?!! Odgovori nam patentirani lažnik v graškem listu !! Odgovori človek, ki si brez iskrice resnicoljubja. To je stara taktika Nemcev tržaških, ki gre za tem, da bi najprej ugonobila Slovane in potem pridejo — Italijani na vrsto! Ker pa Nemci sami tega ne morejo, ker nimajo ni-kake opore v masah, treba zavajati visoke kroge, da favorizujejo za sedaj Italijane, da ti poslednji izvrše ubojstvo na Slovanih, ker za to Nemci za sedaj še nimajo moči. To je tista infernalna taktika Nemcev. Sleparijo javnost in sleparijo najviše kroge, da jih zavajajo v politiko v našem Primorju, ki je naravnost pogubna za državni interes že zato, ker ta politika odtuja državi do moči slovenski element, kateri jedini bi mogel dati državi zaslombe in zanesljive opore s slučaju katastrofalnih dogodkov, neizogibnih v nedolgi bodočnosti. A grdoba početja teh nemških dopisnikov iz Trsta je tem huja, ker svojim brezvestnostim dajajo kolorit patrijotizma in nesramno zlorabljajo v to tudi osebe cesarske hiše. In ta grdoba se povspenja na višek po dejstvu, da vsi ti hujskači, ki lažejo in ščuvajo proti slovanskemu avtohtonemu prebivalstvu, jedo c. k. državni kruh. To je tista birokracija, ki jo je dr. Rybar na shodu minole nedelje v Skednju, označil kakor največo našo nesrečo, kateri moramo pripisovati največdel vsega tistega zla, ki je trpimo v tej državi, ki nam je mačeha mesto da bi nam bila mati tudi v svojem lastnem interesu. Promocija. Jutri bo na vseučilišču dunajskem g. Janko Pikoš promoviran doktor-em prava: Čestitamo. Nadškof-koadjutor dr. Nagi se je v torek zvečer povrnil z Dunaja ter ostare tukaj še nekoliko dnij. Prve dni prihodnjega meseca marca se definitivno preseli na Dunaj. Dr. N§gl je bil povodom svojega imenovanja koadjutorjem imenovan naslovnim nadškofom Tirskim. Uradniki „Lloyda" za poitalijanče- valno borbo. Pišejo nam : Dne 22. t. m. so pričeli tudi pri Llovdu z nabiranjem za Legine namene/ Neki ~Lloydov uradnik je agitira] po vseh uradih ter nabiral pod-?ise, s katerimi se podpisanci obvezujejo v plačevanje mesečnih rednih prispevkov v namene poital i jače vanja našega Primorja posebno pa za Ricreatorio pri sv. Jakobu, kjer se bodo iz naših otročičev vzgajali jani-čarji. Takov duh vlada med uradništvom Lloyda — torej družbe, ki niti -^kzistirati ne li mogla, ako ne bi krvaveli zanjo v veliki meri žepi slovanskih davko-plačevalcev!! j Kakor da nam je usojeno, da mora vse, kar uživa podporo države, postajati v prokletstvo za naš narodni interes ! Ne domišljajmo si pa nikakor, da bi se za ta naš klic zmenili gospodje pri Lloydu. V veliko zadoščenje pa bi nam bilo, ako bi te besede vzdramile vse naše uradnike, da bi tudi oni — vsaj kolikor je v njihovih močeh — parilizirali delo sovražnikov našega naroda med uradništvom na državnih in nedržavnih ustanovah in podjetjih. 2000-letne kulture — smrad. Pišejo dne 22. t. m.: Včeraj je prodajala na trgu okoličanska deklica nekoliko surovega masla. Blizu nje je prodajalo neko lahonče čebulo. Kar meni nič tebi nič je ta nesramni človek iztrgal otroku maslo iz rok ter je vrgel v blato. To nečloveško dejanje odgovarja pGpolnoma 2000-letni kulturi. Od svojih voditeljev naščuvani se poslužujejo vsacega, tudi najbolj nizkotnega sredstva, da nadlegujejo Slovence. Celo otrok ne puščajo v miru. Daleč prihaja človek v dobi 2000 let! N. N. Novi Lloydov parnik „Sarajevo" izročijo danes prometu. Prvo svoje potovanje priredi parnik na dalmatinsko-albanski progi. Parnik „Sarajevo" ima 1111 tonelat, njegovi stroji imajo 1300 konjskih sil. Na parniku bo 22 postelj I. razreda in 22 postelj IL razreda. Odbor akad. društva „Slovenija" se je na nadomestnih volitvah sledeče konstituiral : predsednik: med. Mirko Černič, podpredsednik: iur. Ivan Sajovic, tajnik: med. Fran Zupan, blagajnik: iur. Jurij Štem-pihar, gospodar: iur. Jfosip Cepuder, knjižničar : iur. Stanko Virant, arhivar: iur. Fran Lokar; namestniki: med. Stanko Ru-preht in med. Drago Vidmar; pregledniki: med. Ivan Rajšp, stud. vet. Fr. Zavrnik in iur. Josip Grum. To društvo priredi dne 25. t. m. javno predavanje v restavraciji Leithner, I. Auers-pergg. 6. (prej Mattaloni). Predaval bo dr. Ivan Prijatelj o predmetu : „Slovenci v 60. letih s posebnim ozirom na vlogo dijaštva v našem javnem življenju Gostje, posebno iz dijaških krogov, dobrodošli. Novi Lloydov parnik „Stambul* spuste danes ob 9. uri zjutraj v morje. Parnik, namenjen za službo v levanti bo imel 3900 tonelat, stroji bodo imeli 2200 konjskih siL — Na parniku bo 30 postelj I. razreda in 24 postelj II. razreda. Za obrambeni sklad družbe sv. Cir. in Met. so se prijavili dalje sledeči gg: 565 Josip Medved, trgovec v Gorici (plačal 50 K); 566. Županstvo Kanal; 567. Županstvo Miren (plačal 200 K); 568. August Pra-protnik, Lokev (plačal 200 K); 569. Skupina rodoljubov v Krškem; 570. Pogrebno društvo pri Sv. Mar. Magdaleni Spodnji v Trstu (plačalo 50 K); 571. Anton Muha, Lokev (plačal 200 K); 572. Eduard Pogačnik Cerknica (plačal Slov. Nar. 200 K); 573. Posojilnica v Ribnici (plačala 50 K); 574. Podružnica ženska v Idriji (plačala ves prvi kamen in za druzega 167 K); 575. Josip Ži-,gon veleposest, Žalec (pračal 200 K). Predavanje. Jutri dne 25. t. m. bo ; predaval v „Del. domu" g. profesor dr. Iva/: 1 Merhar o predmetu „Najnoveša slovenska 'književnost in socijalna ideja". Predavatelj ;hoče predočiti, kakšno vlogo igra socijalna ideja v najnovejši naši književnosti. Začetek ob 8 in pol zvečer. Zaključni družaben in čajev večer Srečna je bila misel prirejati čajeve večere Marsikdo je dvomil, se li ta vrsta prireditev posreči ; a vsi tri, taki večeri ki so se vršili v letošnji zimski sezoniT so dokazali neupravičenost takih dvomov. Vsi trije sc se obnesli izborno, krono pa je tvoril zaključni družaben in čajev večer, ki se je vršil minole sobote in je gotovo nadkrilil oba prva v vsakem oziru. Prihitelo je mnogo odličnega slov. občinstva, zlasti bratje Cehi in Hrvatje so bili častno zastopani. K lepemu vspenu tega večera, (kakor tudi prejšnjih) je v prvi vrsti pripomogel lep in zanimivi vspored. Gospa Schiellerjeva nam je s svojim krasnim glaso-n zapela Vilhar — Harambašičevc „ Ružico" in par pesmi iz melodijozne hrvatske opere e baron Trenk.. — Takoj po prvi točki je bil g. Schnellerjevi, kakor tudi njeni pridni spremljevalki na glasovir g.ci Kramerjevi poklonjen v priznanje krasen šopek. — Gosp. Schnellerjeva je po splošnem aplavzu dodala še neko angleško peser-t,ki je zelo ugajala. Z napeto pozornostjo je občinstvo pričakovalo prvi javni nastop pred kratkim ustanovljenega „Tržaškega kvarteta" obstoječega iz gg. lrgoliča (1. tenor), Šinka (II. tenor), Mahkote (I. bas) in Prunka (11. bas). Zapel nam je štiri krasne i arodne pesmice, od katerih je zlasti ugajria Žirovnikova : „Kaj pa ti pobič" ? Občinstvo je zadivljeno poslušalo precizno izvajanje kvarteta, ki si je s tem nastopom gotovo prićobil novih simpatij in priznanja. Konec oficijelnega dela je tvorilo predavanje : „Carigrad", ki je disiravno nekoliko preobširno, zelo ugajalo. G. predavatelj nas je v svojem skrbno in vestno pripravljenem predavanju s pomočjo izborno uspelih skioptičnih slik (vsa čast g. inž. Skabernetu) sprovel po naikrasnejših in najdrobnejših točkah divne turške prestolnice in žel za svoja zanimiva izvajanja zaslužen aplavz. Po izerpanem oficijelnem vsporedu st je razvila ona prisrčna in neprisiljena zabava, ki je bila vso letošnjo sezono doma v gostoljubnih čitalniških prostorih. V bi-Ijardni sobi je bil ukusno prirejen bufi.'t, katerega so z vso vnemo oskrbovale naši požrtvovalne narodne dame in ljubeznjivo stregie številnim gostom, ki so s: skodelicami pravega ruskega čaja v roki greli srce in želodec. V dvorani se je razvil živahen ples. Mladina se je neprenehama vrtela v lahkiii valčkih, a tudi marsikaterega „starega" je premagala skušnjava, da je položil svoj dar na oltar Terpsihore. Salve smeha je provzročil šaljivi kotiljon med četvorko, zelo dobro aranžiran od proL Umeka. Pa še nekaj ne smem pozabiti. Po četvorki je začelo v dvorani naenkrat snežiti in razvila se je zabava, ki je v Trstu zelo redka. Gospodje, dame in gospice so se jeli neutrudno „kepati" ; razvil se je pravf zimski šport. Ples se je seveda nadaljeval v „snegu" do ranega jutra med tem ko se je drugo občinstvo zabavalo po cstalih prostorih ob pogrnjenih mizah. Na ta večer sme biti „Slov. Čitalnica" ponosna, kakor tudi na vse svoje prireditve v tekoči sezoni. Družabno življenje slovanske inteligence v Trstu se je zopet oživelo, kar gotovo mnogo pripomore k medsebojnemu spoznavanju in u me vanju. „Slovanska Čitalnica" pa naj vstraja na pričeti poti in naj nam v letošnji sezoni priredi vsaj še en sličen večer. To je gotova želja vsakega, ki se je udeležil zadnjega čajevega večera, ki pa upamo,. ne ostane zadnji. Stanovanjska kalamiteta^ — Klic iz Širokih mas. Stanujemo v hiši št. 21 v ul. Salice. Za eno sobico (za dve osebi) in kuhinjo, vse tlakovano s cementom, smo plačevali doslej 360 K. Menimo, da je bilo že to oderuško drago. Sedaj pa so nam povišali na 410 K ! Od kodi, za pet ran božjih, naj siromašni delavec jemlje toliko samo za stanovanje ?! Od kodi pa naj preživlja sebe in družino!! Naš položaj je naravnost grozen. Stanovalcem te hiše ne bo preostajalo druzega, nego da vsi zapustimo to hišo. Ali — kaj potem ? ? Morda pod tunel Montuzza ? ! Res, ta navstala draginja nas spravlja naravnost v obup. V Trstu, 24. februvarja 1910. „EDINOST" št. 55. Stran III C. in kr. vojna mornarica. Vojna la-dija „Cesarica Elizabeta" je 20. t. m. priplula v Makassar, kjer. ostane dva dni. Na ladji vse zdravo._ V odgovor „Slovencu" radi napada na našo šolsko družbo. Na Opčinah pri Trstu se vstanovlja mešana podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Pripravljalno zborovanje v ta namen bo prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. Čas ur kraj se naznani pravočasno. Torej pozor, zavedni Openci, ki morate z drugimi tržaškimi Slovenci vred čuvati našo narodno posest in skrbeti za narodno vzgojo slov. mladine ob ugroženi meji! Za Sv. Križ pri Trstu se vstanovi mešana t. j. moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Pripravljalni shod v ta namen se vrši že prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani g. Jak. Magajkne (po dom. pri Nemcu). Zavedni Križani in Križanke, ki znajo ceniti vseskozi nepolitično in zgolj obrambno narodno delo naše šolske družbe, se gotovo v obilnem številu odzovejo temu povabilu. Torej na svidenje v nedeljo popoldne! — Moški podružnici^ sv. C. in M. v Trstu je daroval g. A. Žbona ob plačilu členarine 2. K Prijatelji družbe v kavarni „Balkan" so darovali isti podružnici 3 K 79 vin. — Za Šentjakobsko podružnico sv. C. in M. V gostilni ulica Giulia so darovali: gosp. Jelen 6 stot. Antonini 18 stot. Živic dodal 20 stot. Bambič trg. 1 K. V gostilni Šajmer v Barkovljah so nabrali v veseli družbi, ker je bil Živic jezen, 1-74 K, dodala gospodinja 26 stot.. Ker je radi vesele družbe pri Šajmer-ju zamudil zadnji tramvaj plača gospa Živic voznino 46 stot. Iz Sežane: V protest proti „Slovencu" darovali za družbo sv. Cirila in Metoda: Anton Skrinjar K 2, Ana Macarol K 2, Franc Skrinjar K 1, Josip Keber K 1, Anton in Urša Keber 40 stot Karolina Kocjan 30 stot. Kat. Mahorčič 20 stot. Marija Sušter-čič 20 stot., N. N. 40 stot. N. N. 50 stot. Skupaj K 8. — V odgovor izdajalcu nabrala mala družba pri Živcu v Skopem 4 K 60 stot. Denar hrani uprava. — V protest proti peklensko zlobni pisavi „Slovenca" proti dični Ciril-Metodovi družbi nabralo se je dne 21. t. m. na rednem občnem zboru „Obrtnijskega društva v Barkovljah" znesek K 26*20 za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti med društve-niki. — Živeli varuhi jadranske obali! Tržaška mala kronika. Huda rabuka. Predsinočnjem o polnoči je nastal prepir med voznikom Ivanom Sterle, starim 23 let, iz Štanjela, in njegovim tovarišem Hektorjem Žgur, starim 29 let. Sterle je nasprotnika ranil z nožem na glavi. Ranjenec se je podal v bolnišnico a, kljubu temu, da so zdravniki spoznali nevarnost slučaja, ni hotel ostati notri. Hotel jo je kar živo sežgati. Na podlagi ovadbe lastne žene Luize je bil predsinočnjem ob 2. uri aretiran mizar Karol Zobec, star 43 let, iz Trsta, ker jo je — kakor pravi žena — brez vzroka pretepal in jej žugal, da jo polije z benzinom in jo zažge. Lani da jo je hotel politi s petrolejem. Vedel se je surovo tudi proti 11-letni hčerki Pavli. Težka nezgoda. Ko je včeraj popolu-dne klepar Josip Donaggio, star 60 let, stanujoč v ulici S. Michele št. 19, šel po ulici Vicolo deli* Officina, ki je jako ozka ulica, je bil od v nasprotni smeri pomikajočega se voza pritisnjen k zidu in je dobil težke notranje poškodbe. Zatekel se je na zdravniško postajo. Loterijske števile, izžrebane dne 23. janvuvarja : Brno 43 72 79 68 38 Inomost 42 61 26 90 53 Koledar in vreme. — Danes: Matija ap. — Jutri: Valpurga opatinja.1 Temperatura včeraj: ob 2. uri popoiu-dne -+- 115JCels. — Vreme včeraj: oblačno, megla. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. — Zmerni vetrovi. — Temperatura mrzla. Naše gledališče. V nedeljo se letos prvič uprizori burka našega Jake Stoka „Moč uniforme". Po primieri lanskega leta je avtor predelal svojo igro, jo znatno skrajšal in uvedel sploh take spremembe, ki so mnogo v prid celotnosti igre. V nedeljo bo sodelovala vojaška godba. Goribene točke so v izurjenih rokah. Društvene vesti. Pev. društ. Kolo. Danes zvečer ob 8. uri tn četrt je pevska vaja za I. in II. bas. Toliko na znanje gg. pevcem. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. O d b oj o v a seja se vrši v petek 25. t. m. v restavraciji Balkan ob 9 uri zvečer (po pevski skušnji). Ker je na dnev- | nem redu pogovor glede koncerta v marcu ■ je udeležba vseh odbornikov nujno potrebna. Soc. ods. učit. dr. za Trst in okolico vrši danes dne 24. t. m. pop. ob 5 uri svoj redni sestanek. Prosi se vse člane, da se ga zanesljivo udeleže! Telovadno društvo „Sokol" v M f Trstu. Občni zbor „Primorske so-kolske župe" se vrši v nedeljo 27. ^fcŠSfct- m. ob 10 uri dopoldne v Gorici \»iv hotelu »Pr* z'atem jelenu". Opo-;i< cJ ^ zarjamo vse brate, ki so bili izvo-ljeni na zadnjem občnem zboru za Odlikovana pekarna in slaščicam z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi t Londova 1909 Acquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 hI »iftJ^^Ji SS^-™ trikrat na Ban svaž krnh. Prodajalnica e tudi dobro pre»krbljena z vsakovrstnimi hisiot! posebno za čaj ; ima razne fina v?na in likerje v Buteljkah ia fine desertne bombone. Sprejema naroČila za v^akovrstae torte, krofrante itd.. kafcor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinelšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se «a obi-en obisk z odličnim aoošt -vanjem Vinko Skerk zastopnike društva, da se po možnosti vsi udeleže tega važnega zborovanja. Na zdar! Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Zadruga opravičenih posestnikov na Prošeku" s sedežem na Prošeku. Na plesu „šentjakobske mladine" izžrebane srečke so sledeče: 1738, 1618 in 1751. Kdor ni še dvignil, naj se zglasi pri Rudolfu Može v „Narodni gostilni" pri sv. Jakobu ob večerih po 8. uri. DAROVL Za veliki Ciril-Metodov ples združene slovanske mladine doposlali so: Stanko Godina Trst K 5, Josip Kranjc „Kavarna Minerva" Trst K 10, Ivan Kuščar Trst K 4, Anton Lenassi Trst K 3, Vinko Engelmann Trst K 4, Dr. Josip Abram Trst K 20, Kornelj Gorup pl. Slavinski Trst K 20, Josip Kosak Trst K 2, Vidrik krčmar Trst K 6, dr. N. Weingerl Trst K 10, Žgur Leepold Trst K 5, Ivan Zlobec Trst K 2, potom Jad. Banke gosp. Josip Samsa II. Bistrica K 6, Vinko Kinkela Kastav K 2. Ante Ellner Brest K 2, si. „Županstvo" v Mare-zigah K 10, „Narodni Dom" Sv. Ivan K 5, Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu K 10, Ivanv Jeramac Metković K 4, Pavlina Cenčur Skedenj K 4, v zadnjem izkazu čitaj „Občina" Kastav K 20 in ne K 2 kakor je bilo pomotoma javljeno. Vsem rodoljubnim darovateljem iskrena hvala. Nadaljne prispevke naj se izvoli pošiljati na „Jadransko banko" ali g. Vladku Ternovcu ulica Fontana Št. 4, I. — Na nesramni napad na našo preko-ristno družbo nevrednega imena „Slovenca" daruje društvo „Ladija" 5 K; v isti namen daruje g. Ivo Smerdu postarica istotam K 1 (in g. Ivan Pecikar Kl. — V isti namen poslal g. Josip Plesničar v Kopru K 2, g. Fran Rakušček K 3, g. Peter I. K 1, in g. Al. Žlogar, vsi v Kopru, K 1. — Te svote hrani uprava. Nar. del. organizacija. Predavanje. V četrtek dne 3. marca predava pri sv. Jakobu dr. Ivan Rismonda. Tema: Izlet na Balkan. Predavatelj bode razpravljal o gospodarskih, narodnih, kulturnih ter političnih razmerah. Debatni tečaji. Opozarjamo še enkrat na debatni tečaj, ki se bo vršil nocoj ob 8. uri v prostorih N. D. O. v ul. Lavatoio. Tovariši delavci, udeležite se tega tečaja v najobilnejšem številu. (Odbor skupine N. D. O. — „linoleum") ima danes zvečer ob 8. uri svojo sejo v društvenih prostorih pri sv. Jakobu. I1CH P1EN[ -AlleinechterBalsam A.Thi«rry ia Prtfrada M Lekarn« A. thierry balzam ===== (postavno obvarovan) = Pristen samo z NUNO kot varstveno znamko. Učinkuje proti želodčnim krčem, napevju, slabemu pribavljanju, kašlju, pljučnim in pranim boleznim, zagrljenju itd. — Cisti rane, ublažuje bolesti, 1 i malih ali 6 dvojnih steklenic, ali pa velika posebna steklenica K 5. Lekarnarja Antona Thlerry pristno mazilo Iz VRTNIC (CENTIFOLIUM) zanesljivo učinkuje pri otekliaah. ranitvah, vnetjih, 2 lončka mzr K 3 60. Nsslovlja ae na lekarno: A. THIERRY, PREGRADA pri ROGATCU -Pabl 86 v v8eh lelt8raah ssgr VELIKI DOHODI za. ZIMSKO SEZONO JOSIP SFEHAR TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero zadnjih IlOVOSti Za zimsko SBZOno po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGa. Iztera srsjc, ovratnitov, ovratnic, zapestje itd. - Na želio ss Ciljajo mm. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi lzve2anec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Miopii t8varf_lo]esJi isloioles ,M" Ci?j.eMarn lr. »rvio?* eJektrlinl.T BTo-aro*, lc.M piolaja. gra-nritiin, Boar^orov, it HoBjgr&fo«. Salona k." za ločiti f ivo Lvtao dfttHTaic& sa popr^Tljas1® tf 7. tizvjcv, koU«, motokolei itd vež&a i&lsgfc prip&ikov po tovar, cenah, FaLcruN štev. m LASTNA HlaA ::: Teiefon št 262 LASTNA HUA ~ Telefon »t 2fi2 Največje narodno spedicijsko podjetje ■ na Kranjskem ■ JOSIP SKERLJ Ljubljana. Dunajska c-sta 29 (ex Bavar. dvor> se priporoča za vsa v spedicjako stroko spadajoča naročila, katera lzvrftl točno in solidno j - T : po najnižjih cenah. ZAHVALA. Pustni ples, ki se je vršil pri nas v Sarao-torci pri g. Radoviča, izvršil se je v najlepšem reda. Gostilna je bila preskrbljena z izvrstno postrežbo in dobrim vinom, kar je treba častitati g. RadoviOu. Pa tudi g. Radovič se zahvaljuje vstm onim. le: so posetili nje^avo gostilno. Svirala je starosiov-pča godba iz Mavh'nj pod vodstvom g. Andreja Urdih. Častitamo godbi, ker je svirala prav izvrstno in same slovanske komade. Zahvaljujemo se tem potom udeležencem iz već občin in osobito mladeničem prirediteljem plesa. V Samotorci, dne II. febr. 1910. MLADENIČI. L zGgreU. pripravni zavod za volaiko službo StfftSP ft visoke cene se večkrat nli- za moška in damska sukna. To lahko preprečite, ako direktno naroČite iz to varne sukna. Zahtevajte zato, da se Vam bros-plačno dopoSljemoja pomladna in poletna zbirka uzor© a v. Imam izdelke famo I. vrste in apartne novosti sezone. Razpošiljavna tvrdka sukna Franz Schmidt, Jagerndorf103 UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje iobov lire? S3 vsake bolečine v zobozdravnikom kabinetu Br. Čermak in Q. Suscher • TRST - ulica della Caaermr. št. 13, IZ, n. VELIKO SKLADIŠČE POSODA g glasovirjev :: planino harmonijev prvih tu- in inozemskih tovaren. ■ UgTašenja in poprave se izvršujejo z natančnostjo po najzmernejših csnah. starodavna Ma LUIGIZANNOHI POZOR NA NASLOV! 1 TRST, Piazza San Glaoomo 2 (Corso, TRST (ŠOLA IN INTERNAT) 1. marca t 1. se otvori glavni tečaj za aspirante na enoletno prosto-voljstvo. — V zavodu poučujejo samo prve moči. — Uspeh dosedanjih izpito? je izvrsten, Mnogi bivši učenci tega zavoda pripadajo c. in kr. vojski kot častniki, praporščaki in prostovoljci. Program se dobi na zab-evo pri Ravnateljstvu zavoda, Zagreb, JCnkovice^a ulica 15. V oglasu priobčenem dne 22. februvarja 1910 (Kolinska tovarna za kavine primesi) se je zgodila tiskovna pomota in sicer se mora glasiti. Nedelničar mora položiti za vsako subskribirano delnico pri subskripciji K 400 a ne 500 kakor je bilo pomotoma objavljeno. Velike nove prodajalnice pohištva in tapetarij :: Paolo Gastvvirtb :: TKI, nI Stadion 9 E - Telefon 22-8S (Mfr iledniličn Fenlte) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmame. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne sob?. Sprejeme« in kadilne dvorane v najuovejSem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohntvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić. — popolne opreme in scsamzzni deli. r Via Malcanton št. KONKURZNA MASA :: MACCARI & PROSO se je odločila k popolni likvidaciji in prodaji na drobno vsega obstoječega blaga, to je SUKNA ZA MOŠKE angi., franc. in domačega. §wr- TRST, tfia BBalcanto« štev. 9, TUST. Stran IV. »EDINOST« št. 55. V Trstu, dne 24. februvarija 1910 Vesti iz Istre. S prosveto k svobodi! Približala se doba, ko treba snovati v našem narodu v Istri čim več ljudskih knjižnic. Ali z druge strani opažamo z ozirom na stroške ki so združeni s snovanjem pojedine ljudske knjižnice, da bo za sedaj vspešneje delovanje, ako se osnuje potovalna ljudska knjižnica. Zato nameruje akademično ferijalno društvo „Istra*4 poleg ljudskih knjižnic v pojedinih krajih urediti potovalno knjižnico. Za snovanjem in delovanjem ljudskih knjižnic bi moglo največ storiti naše dično ačiteljstvo ter se nadejamo, da bo tudi ono vsestransko podpiralo to našo namero. Ob vprašanju potovalnih knjižnic vsprejema seveda podpisano društvo rado vsaki svet in vsako pomoč, ker tu se more vsakdo pridružiti, kdor je voljan delati na narodnem polju. Koliko nahajamo odziva v naši javnosti, kažejo sledeči prispevki: Po zadnjem izkazu od 16. J. smo prejeli te-le prispevke: Dr. Gj. Červar 50 K. Općina Kastav 20 K. Dr. I. Poščić, I. Matejčič po 10 K. J. Kuhar, J. Miran, A. Priskić, M. Vahtar, L. Tomašić, P. Tomašić, N. Fiamin po 5 K. M. Stanger, J. Emin-Car, M. Tomašić, Dr. A. Grgurina, Dr. E. Perčič, Dr. A. Mandić, Dr. J. Landr po 3 K. Dr. J. Pećarevič, Ed. Baša, A. Ujčić, A. Trtanj, V. Tomašić, J. Ferlan, Jak. Šlosar, Oskar Stanger, E. Baćić, Fr. Ambrožić, M. Trinajstić, J. Medanić, N. Krmpotić, Dr, A. Kraljić, Josip Stanger, Ivo Grgurina, Stj. Vlodišković po 2 K. Vsem darovateljem se najtoplje zahvaljuje — Hrv.-slov. akad. fer. dr. „Istra". Najvojvoda Fran Ferdinand na — Brionskih otokih. Iz Pule 22: Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj s parnikom „La-croma- posetil Rovinj. Danes je vsprejel v avdienci več častnikov vojne mornarice in generala Holznerja. — Popoludne je nadvojvoda z rodbino obiskal golobjo jamo. Vesti iz Kranjske. Sava narašča. Sava je narasla v zadnjem času za 1 meter 26 centimetrov nad normalom, ker se je radi toplega vremena začel tajati sneg v hribih. Bati se je, da nastane posebno v njenem južnem toku po-vodenj. Vesti iz Štajerske. Služabnik Škofa Slomška umrl. V Sv. Jurju ob južni železnici je 18. t. m. umrl Janez Hren, star 86 let. — Pokojnik je dolgo časa služil pri pok. škofu Antonu Martinu Slomšek in bil navzoč tudi ob njegovi smrti. Vesti iz Koroške. Suški grad je kupil g. Armin pl. Ap-polzer iz Dunaja za 200.000 K. Tekom 50 let je bil grad sedemkrat prodan. Umrl je v Apačah na Koroškem dobro znani neustrašeni rodoljub g. Anton Wutte. Gospodarstvo. Presajena drevesa se ne sme prezgodaj trdno privezati k pristavljenemu kolcu, kajti zemlja se krog korenin seseda in če je drevo trdno privezano h kolcu se ž njo vred ne more sesesti. V takem slučaju ostane pod koreninami votlo, korenine vsled tega splesne in segnijejo. Takoj po sajenju naj se toraj posajeno drevo le na rahlem priveze h kolcu, po par mesecih še le, ko se je zemlja popolnoma sesedla, priveže naj se ga trdno z beko v obliki osmice in sicer enkrat blizu pod krono, v drugič kakega pol metra od tal in tretjič v sredi med zgornjo in dolnjo vezjo. Sode pobarvati z oljnato barvo nikakor ni prav, ker se zadelajo luknjice v lesu, skozi katere mora neobhodno zrak prihajati k tekočini, naj si je vino ali sadjo-vec. Ne škoduje pa sod pobarvati s firne-žem, kar bo posebno koristno železnim obročem. — Sladek krompir. Če je krompir ozebel, postane neverjetno sladkega okusa. Ta okus mu lahko odvzamemo, če ga spravimo za nekaj časa na gorko, n. pr. v kuhinjo ali sploh na toploto 12 do 15 stopinj C. Razne vesti. Lovska razstava na Dunaju. Združene države severo-ameriške so določile 50.000 dolarjev za vdeležbo na lovski razstavi na Dunaju. Poskušan beg iz zatvora in napad na jetniškega čuvaja. V Borgosoneri v Italiji sta bila pred par dnevi aretirana radi tatvine neki Silvester Parcellini in nek Seri. Ko jima je prinesel v celico kaznilniški čuvaj hrano, sta planila oba jetnika na njega ga vrgla na tla, vstrelila dvakrat z revolverjem, pri čemur sta ga pa k sreči le lahko ranila. Potem sta pobegnila. Na čuvajev krik je kmalo letelo za beguncema par sto oseb. Bila sta hitro ulovljena. Orožnikom se je le s težavo posrečilo, da so obvarovali oba kudodelca pred linčanjem razjarene množice. Orkan v Londonu. V Londonu je zadnje dni razsajalo grozno nevreme, pravi orkan, ki je napravil silno škodo. Strehe nekaterih hiš so popolnoma razdejane, stekla okenj pa razbita. — Posebno so trpeli mestni vrti in parki. — Brzojavne in telefonske zveze so bile na več mestih pretrgane. s- s 1 1ALI OGLASI 5-3 MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. .Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-ink. Plača se takoj Ins. oddelku. Zadnje brzojavne vesti. Bosanska ustava in madjarsko novinstvo. BUDIMPEŠTA 22. „Budapesti Hirlap" napada hudo vlado, ker je brez dovoljenja parlamenta privolila v proglašenje bosanske ustave. Wekerlev kabinet je vskratil privoljenje in je padel radi tega. Grof Khuen je dal to privoljenje lahkomišeljno. Istočasno s proglašenjem ustave je sklical ustanovno sejo svoje nove stranke. S tem je odvrnil splošno zanimanje od dogodkov v Bosni. I Ptl Unfpl v nekem letovišču na Gorenj-Lt/fl nuici slrem ob kolodvoru se da v najem ali proda. Rentabilittta se dokaže. Potreben kapital deset ti-oe kron. Ugoden nakup za posestnike vinogradov ali za pridnega gost lničarja. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štev. .29»-. 299 P^fiif^ po (»2 kron deset novih šivalnih ri Utlrt vtC strojev „Singer" kupljenih na dražbi. Triletno jamstvo. Via Saata Caterina št. 9 skladišče 1. A. 301 |XAn qa krojaškega delavca ali poldeiavca. 'OvC Naslov pove Ins. oddelek Edinost1. Prnrifi CP Par"er (kočija) bele barve in voz r rUUti OC tudi bel za enega konja. Trat. Via Molino a vapore f>. 300 f"lfiff^l CD meblovana soba z dvema postelji ma U U u d in dobro hrano v ulici Giov. Boc- caccio Št. 16. L, levo. 500 |.,nn P<3n rlol toči belo vipavsko vino v ulici IY»« DOlIUVI Romagna št. 26 po 64 vinarjev. Na debelo po 5U kron hI. Se priporoča za obilen obiak. 241 prnhsi c S* hiša z g°s^ln° tigovino, pet »I UUa oC minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem, Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod „štev. 264". 264 Gostilna „Al Ginnasio" ima pij8Če in jedila prve vr»=te. Priporoča ae slavn ^bČinsivu za obilen obisk H. K o s i č. 1237 Odlikovani fotografski atelje A. JERKIČ, Trst. ul. Poete 10, Gorica. Gosposka ulica 7. 2129 išče s-lužbe kot domača učiteljica. Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na upr. „Edinosti" pod „Učiteljica". Učiteljica Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - ul. Ombrelle 8, III. nad. • Trst Kupuje rabljeno pohifttvo, ponošene obleke in 61 valne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom. ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, yla Ceotlla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, ▼ kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno In po zmernih cenah. - BVOJI K SVOJIM ! —= Bogomil Fino Myši urar t Sežani ima svojo novo prodo-Jalnlco v ur v TRSTU, ulica Viscen. Belllni 13 nasproti cerkve fv. Antona novega. Vsakov. verižic po tov cenah. Nova in bogata zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Spalne in jedilne sobe na isbera« Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št i Telefon št. 71 Romano IV. 3 Trst - ulica Tivarnela št. 3 H Telefon 16-64. U ZALOGA VSAKOVRSTNEGA ■ y Oglja in Premoga. £ ičmilsiiufB SIRITE „EDINOST" | i lai 40-iem Tspen : lad 40-lgfrn vsptTl £ PASTIGLIE PREIUDINI g od ogoloajene sladke ikorje. gan H loaititčli ii izda at li P. PREHDINI t Trsti. gg ::: Zdravniško pripcrečeno proti ::: grlobolu, kašlju, hripavosti, kataru. Podboje peram ii g Tomiiam em glas. Zaloga v lekarni P. PREK DIMI ii t tseIi toljšii letoma* t Trsti in Evropi. Zahtevajte vedno „1 Mtlglle Pzendlnl". I Paziti je ii"pjaarelaBta.' 1 Za/oga (zgotovljenih oblek hi ohanifakturneja Dl^ga — Al Nondo Preseljena Iz Barrlere št. 3? _ _ val. deir3stri ite*. 8 (Sr. Jakcb) Velika la»*>ra moilcib, de*klh io otroiklh o-bl*k. Zaiotc* bla^a za obleke po meri. Hrajce »podnje hlaie, nogorice, pletenine, ovratniki zapustniki, ovratnico iUl. itd. ▼ bogati izberi. Zaloga najboljših modrih, rume nih in belih jop za mehanike itd Specijaliteta: hlače za delavce. .Vse po naj zmernejših ceniih. Cena zmerne. Telefon 1395 Waldner m TRST - ulica Medla 3 - TRST Zalega jelove^a lesa s prodajo na drobni in debelo. — OKVIRJE iz buko< e^a in jo , lesa. I 84T Izbera vaakovrttalh cbložonih La ost aženlh i | predmetov lz buscavoga in J^Iovo^a leia Itd. [ ; Bosata Izbera obložKou. -1 .opate za neharj le. | Tvornica --- dežnikov S PAOLO MINGLA g O priliki preselitve na V St^^T^T- GRElSfrZ Q g z raznovrstn. dežniki § C> cd najnavadnejše do najfinejše vrste. t^L O je preskrbljena ob Troberjev nnmomiM m pntoios. muzej Fondo Coroneo. Znižane cene. Fondo Goroneo. Vstopnina samo 20 vin. Poljudno znanstveno predavanje ob 10, 11, 2, 4, 6, 8 in 9 uri. v V petkih vstop dovoljen samo damam. • :' 1 1 • . ' i OTNICA (prej MORAVIA). - Najboljša PRIRODNA GREN------KA VODA----- učinkuje kolno hitro in brez: bolečin. J'Dobi se v vseh lekarnah mi-'^rodilnicah in boljših trgovinah Trstu, Istri, Primorju, Kranj-skem itd. itd. .V.V Podjetje $renkega studenca „OTNICA" SOKOLMCE, MORAVSKO i i— INOVO POGREBNO PODJETJE ItZ!^ Copso 49 (Piazza Goldoni)] A* z bogato opremo za vsako-Ivretni pogreb, m in prodajal |aico mrtvaških predmetov in vsa-tovrstnih vencev iz umetnih cvetlic |perle, porcelana. — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja n debelo In drobno