Leto LXVI,. št. 177 Ljubljana, soboti S. avgusta 1933 Cena Din 1.- Izhaja vsaJc dan popoldne, lsvzemšl nedelje ln praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJTJBLJAJVA, Kimfljsva ulica st. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon flt. 6o, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. ORGANIZACIJA BEDN0STNEGA FONDA Fond bo služil v prvi vrsti za izvajanje manjših javnih del za zaposlitev brezposelnih ter za preskrbo onemoglih in Ljubljana, 5. avgusta, r. »Službeni lii>T« dravske banovine objavlja uredbo in pravilnik ter proračun izdatkov in dohodkov novo osnovanega Bednostnega fonda dravske banovine za leto 1933/34, ki naj služi za omiljenje brezposelnosti potom javnih del. za vzdrževanje onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin ter za skrb za otroke. Uredba Uredba obsega štiri člene in se glasi: § 1. Proračun izrednih izdatkov in dohodkov Bednostnega sklada, ki je sestavni del te uredbe, velja od 1. julija 1933 do 31. marca 1934 in je sestavljen takole Izredni izdatki Din 9,000.000.—, izredni dohodki Din 9,000.000.—. § 2. Za kritje izdatkov, navedenih v tem proračunu, se pobirajo izza dne 1. julija 1933 naslednje izredne banovinski davšči ne: 1. Izredna davščina delojemalcev in de lodajalcev. 2. Izredna davščina na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, m na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42 zakona o neposrednih davkih. 3. Izredna davščina na tantijeme, sejnine itd. 4. JDavščina na zaslužek in pokojnine oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije. 5. Davščina na izkoriščanje vodnih sil. § 3. Dohodki tega proračuna se smejo uporabljati izključno le za namene, navedene v tem proračunu. Isto velja tudi za preostanek, ki bi se pokazal ob koncu proračunskega leta 1933/1934. § 4. Za izvrševanje tega proračuna veljajo smiselno vsi predpisi in načela, ki veljajo za proračun dravske banovine za leto 1933/1934. Proračun A. Izdatki: 1. Vzdrževanje, preureditve, preložitve in novogradnje cest Din 6,000.000, 2. regulacije in melioracije Din 900.000, 3. asanacije in preskrba s pitno vodo 500.000, 4. zavarovanje in urejevanje hudournikov 400.000, 5. za zaposlitev više kvalificiranih brezposelnih 300.000, 6. za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke 600.000, 7. prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in humanitarnih institucij 300.000 Din, skupaj 9,000.000 dinarjev. B. Dohodki: 1. Izredna davščina delojemalcev in delodajalcev 4,875.000 Din, 2. izredna davščina na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42 zakona o neposrednih davkih 1,875.000 Din, 3. izredna davščina na tantijeme, sejnine itd. 150.000, 4. davščina na zaslužek in pokojnine oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije 1,000.000, 5 davščina na izkoriščanje vodnih sil 600.000 Din, skupaj 9.000.000 dinarjev. Pravilnik Izredna davščina delojemaelev in delodajalcev. § L Vsi nameščenci in delavci, ki ©o zavezani socialnemu zavarovanju in vsi prejemki pokojnin iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov, plačujejo pol odstotka od zaslužka, mezde odnosno pokojnin, če od teh svojih prejemkov plačujejo uslužbenski davek. Službodajalci nameščencev in delavcev, označenih v 1. odet. tega paragrafa in samostojne pokojninske ustanove plačijejo 1 odst. vseh izplačanih zaslužkov in mezd odnosno pokojnin. Te davščine ee oprošeajo država in banovina, ostala samoupravna telesa pa le, če ne izvršujejo pridobitnih postov. § 2. Službodajalci in samostojne pokom Inske ustanove odtegujejo davščino iz 1. odstavka § 1. ob izplačilu ter jo odvajajo obenem a svojo davščino iz 2. odstavka § 1. pristojni davčni upravi, ki nadzira pravilno odteg\>-vanje in odvajanje. n. Izredna davščina na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in na cisti dohodek podjetij in obratov, naštetih v prvi skupini čl. 42. zakona o neposrednih davkih. § 3- , Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačujejo 5od6tno davščino od državnemu davku zavezanega čistega dobička, če donosnost ne presega 6 odst. vložene glavnice. Ta davščina se stopnjuje po četrt odstotka, če presega donosnost 6 odst., 8 odst, 10 od6t.. 12 odet in 14 odst- vložene glavnice. Pri donosnosti preko 10 odst vložene glavnice znaša davščina 6.5 odst §4. podjetja in obrati, našteti v prvi skupili čl. 42. zakona o neposrednih davkih, plačujejo pol odstotka državnemu davki za- vezanega čistega dohodka, če znaša čisti dohodek več ko Din 120.000-— Če preseda čisti dobiček Din 200.000.—. znaša davščina 1 odst. Za osnovo se vzame Hnhodek. ki je bil ugotovljen za odmero državnega neposrednega davka. III. Izredna davščina na tantijeme, sejnine itd. Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačujejo od tantijem, dnevnic, sejnin in drugih podobnih nagrad, ki jih izplačujejo Članom upravnega odbora, nadzorstva in ravnateljstva ter od provizij raznih vrst (finančnih garancijskih), ki jih izplačujejo tretjim osebam, izvzemši potnikom davščino v višini 10 odst- izplačanih zneskov. IV. Davščina na zaslužek in pokojnine o^eb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine J u splavi je. § 6. Za zaposlitev oseb. ki niso pristoine na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje, kolikor to ne nasprotuje mednarodnim pogodbam, od prejemkov, ki jih dobivajo na ozemlju Dravske banovine iz službenega razmerja, davščina, ki znaša 1 odst. pri mesečnih prejemkih od Din 2.500— do Din 3.500.—. Za vsakih nadaljnjih polnih Din 1000.— mesečno se davčna stopnja zviša za pol odstotka, vendar pa ne sme znašati več ko 12 odst. Če se zaslužek (mezda) izplačuje tedensko ali dnevno, se preračuni na mesečni iznos, da se ugotovi. Če je tudi od takega zaslužka plačati to davščino. Te? davščini so zavezane tjdi pokojn'ne inozemskih državljanov vštevši one, ki se plačujejo v inozemstvo. Niso pa zavezane tei davščini pokojnine, ki se izplačujejo na podstavi mednar»»dnib pogodb. V. Banovinska davščina na izkoriščanje vodnih sil. § t7. Od vodnih sil. ki se izrabljajo za oogon v kakršenkoli namen, se plačuje banovinska davščina, ki zna^a Din 40._ od konjske sile na leto, odnosno pri elektrarnah, ki jim služi vodna sila kot p\>2on. 2 pari od vsake proizvedene kilovatne ure. dokler ta davščina pri elektrarnah te vrste ne doseže najvišjega zneska, ki odgovarja obdavčenju Din 40— na konjsko silo letno. Pri tem se upošteva srednia največja obtežba, ugotovljena kot aritmetična sredina štirih, v vsakem četrtletju merjenih naivečiih povprečnih in 15 minut trajajočih obtežb in se vzame kot podlaga, da je ena kilovatna ura enaka 1.5 konjske sile. § 8. Davščino na izkoriščanje vodnih sil plačuje lastnik, odnosno če ta ni znan. oni, ki izkorišča vodno silo. Če izkorišča vodno silo več oseb, plačujejo davščino po raz:ner m koristi, ki jo imajo od vodne nanrave. Ta davščina se ne sme prevaliti na konzumenta, če se energija v kakršnikoli obliki oddaja dalje proti odškodnini. § 9. Davščina se odmerja po številu konjskih sil, odnosno proizvedenih kilovatnih ur. To se ugotovi: a) Pri turbinskih napravah po podatkih, na podstavi katerih je bilo izdano dovoljenje za zgradnjo vodne naprave. Pri podjetjih, katerih gonilna naprava je večja ko razpoložljiva vodna sila, se vzame kot podlaga devetmesečna povprečna vodna kapaciteta, pri onih napravah, katerih vodna sila ob enakih pogojih presega izrabljeno moč, pa efektivna pogonska sila dotične turbine. b) Pri napravah z vodnimi kolesi po učinka, ki je dosegljiv z razpoložljivo vodno močjo, upoštevaje dejanske razmere. c) pri ukoriščanju vodnih sil za proizvajanje električne energije po podatkih glavnih števcev. Glede števcev veljajo predpisi, ki 9o veljavni za državno trošarino na električno energijo. d) Kolikor bi določitev po točkah a), b) in c) ne bila mogoča, določa odmerno osnovo po zakonu o izkoriščanju vodnih sil pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje. § 10. Lastnik, odnosno oni, ki izkorišča vodno napravo, zavezano tej davščini, sme zahtevati, da se mu od davščine, odmerjene po § 9., b), odračuni oni sorazmerni del, ki odpade na del naprave, ki ni v obratu. To pa sme zahtevati le tedaj, če se ta del naprave da ločiti od dela, ki je v obratu in če se more ta del postaviti pod uradno zaporo. Ce se vodna sila deloma pretvarja v električno energijo, od katere se plačuje banovinska trošarina na konzum električnega toka in io davčni zavezanec uporablja le za svoje lastne potrebe, se v ta namen porabljena sila oprosti in obdači le oni del. ki služi neposredno izrabi vodne sile za mehanični obrat V teb primerih se odšteje od davščine na vodno moč po konjakih silah trošarina, ki ie bila plačana od električne energije. § H- Davščine ne plačujejo: 1. Naprave, ki služijo zasebnemu kmetijskemu gospodarstvu, od katerega se ne plačuje davek na podjetja po zakonu o neposrednih davkih. 2. Naprave, ki pri devetmesečni vodi Izkoriščajo največ 10 konjskih sil. 3. Vodne naprave za proizvajanje električne energiie. ki je že obremenjena z banovinsko trošarino na uporabo električnega toka, v kolikor :*e tok ne oddaia drugim proti odškodnini Oddaja energije lastnim uslužbencem za gospodinjske namene po režijskih cenah se ne smatra za prodajo- 4. Vodne naorave. ki služijo izključna tn neposredno humanitarnim, sanitarnim in melioracijskim namenom. § 12. Plačevanje davščine preneha s prestan kom vodnonravnega dovoljenja in ukorišča-nja vodne sile. Kadar se vodna sila zbog višje sile ne more izrabiiati. preneha plačevanje za čas, dokler se vodna naprava zbog višje sile ne more ukoriščati. Če se tak primer pravočasno prijavi in uradno ugotovi. Ce preneha obratovanje vodne naprave iz drjgib razlogov, bodisi delno bodisi v celoti in za čas nad tri mesece, se more sorazmerni del davščine odpisati, če davčni zavezanec za to zaprosi. Nove naprave, ki začno obratovati med davčnim letom, plačajo del davščine, ki odpade na čas obratovanja v dotičnem letu. § 13. Davčni zavezanci, katerim se odmerja davščina po konjskih silah ali pavšalno, so dolžni predložiti pristojnim oddelkom finančne kontrole vsako leto najkasneje do konca meseca junija prijavo za odmero davščine, elektrarne na vodni pogon pa naj-kesneie do 15. januarja za prejšnje ic-to. Ta prijava mora obsegati podatke o jakosti ukoriščene vodne sile, o gonilnih strojih in o strojih, ki jih goni vodna sila. Pri električnih centralah, ki prodajajo energijo, je navesti tudi v prejšnjem letu za prodajo proizvedeno energijo. Ce je pogon mešan, se prijavijo le podatki, ki se nanašajo na vodno silo. Vsaka izprememba v obsegu in načinu obratovanja se mora prijaviti najkesneje tekom enega meseca- Nova podjetja, ki se zgrade med davčnim letom, morajo predložiti v prvem odstavku navedeno prijavo tekom enega meseca po začetku obratovanja. Če davčni zavezanec ne more sam ugotoviti ali prijaviti potrebnih podatkov, sme zahtevati, da se izvrši jgotovitev uradno na njegove stroške. Dokler se ta ugotovitev ne izvrši, določi banska uprava davščino začasno sama na podstavi znanih ali kratkim potem dobljenih podatkov. Pri končni odmeri davščine se morebitne razlike obra-Čunijo. § 14. Oddelki finančne kontrole ugotavljajo pravilnost v prijavah, pristavijo po potrebi svoje pripombe ter jih predlože kraljevski banski upravi, ki prijave strokovno preizkusi, odmeri davščino in vroči davčnim zavezancem odločbo o predpisu. Davščina se plačuje banovinski blagajni. V upoštevanja vrednih primerih se more dovoliti odplačevanje davščine v obrokih, ki pa se ne smejo raztegnit' čez eno leto. Dokler se davščina ne odmeri, more banska uprava zahtevati od davčnega zavezanca primerna naplačila v Četrtletnih obrokih, upoštevaje dejanske razmere. § 15- Vse vodne naprave so podrejene nadzorstva banske uprave, ki ga lahko prenese na druge organe. Z nadzorstvom poverjeni organi so upravičeni v času, ko se obratuje, na mestu samem ugotoviti podatke, ki so potrebni za odmero davščine. Vsakdo, ki izkorišča vodno silo, je zavezan sam ali po svojih nameščencih dajati vsa potrebna pojasnila, dovoliti vpogled v knjige in spise ter pri ugotavljanju v dragem odstavku omenjenih podatkov brezplačno dajati potrebno pomoč- Nadzorstveni organi so dolžni, omejiti pregled na to, kolikor ie potrebno za pravilno odmero davščine in morajo najstrožje čuvati tajnost glede vseh poslovnih podatkov, za katere so izvedeli ob r>e?!eđ i. VI. Splošne odredbe. § 16. Davščine iz §§ 3. in 4. odmerjajo in pobirajo davčne uprave. Davščine iz §§ 1., 5. in 6. pobirajo službodajalci, odnosno izpla čuioče blagajne, ki jih oddajajo pristojni davčni uoravi, ki nadzira pravilno odtego-vanje in odvajanje. Davščino iz §§ 7. do 15- odmerja in pobira kraljevska banska uprava, pri čemer se sme posluževati organov finančne kontrole. § 17. Dokler se ne izvrši odmera davka na dohodek podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in davka na dohodek od podjetij in obratov, naštetih v prvi skupini člena 42. zakona o neposrednih davkih, izvršijo davčne Mprave odmero davkov iz §§ 3.. 4. in 5. na podstavi sedanjega predpisa. Za odmero davščin iz §§ 3. in 4. je odločilno j darvčoo leto. 1 Na pomoč gladu jočim rudarjem! Ljubljana, 5. avgusta. Med prvimi, ki so priskočili žrtvam zastoja v naši premogovni industriji v trboveljskih revirjih na pomoč, so bili naši vrli Sokoli in med drugimi sokolskimi župami je začela zbirati prispevke za pomoč gla-dujočim rudarjem tudi ljubljanska. Jutri bodo njeni člani pobirali po mestu prostovoljne prispevke za gladujoče rudarje in njihovo ubogo deco. Vedno, kadar je šlo za pomoč bližnjemu v nesreči, je Ljubljana pokazala svoje zlato srce in prepričani smo, da ga bo tudi jutri. A če smo bili doslej vajeni videti pri delu za trpečega bližnjega samo take, ki sami ne žive v izobilju, bi želeli, da stopijo jutri na plan tudi premožnejši meščani in pokažejo, da se zavedajo, kaj pomeni za očete in matere gledati, kako njihovi nedolžni otročički lačni hirajo. Naj ne bo jutri nikogar, ki bi po svojih močeh ne prispeval za gladujoče rudarje in njihovo deco. Požrtvovalni Sokolski župi Ljubljana pa želimo, da bi ji bil trud čim bocrntejše poplačan. Nemire v Strassbourgu organizirali hitlerjevci Pri včerajšnjih nemirih so prijeli so Hitlerjevih agentov, ki so organizirali stavko in izgrede — Ogorčenje v francoski javnosti Strassbourg, 5. avgusta, r. Spopadi med stavkujočimj in policijo so se v pretekli noči kljub vsem varnostnim ukrepom oblasti ponovili. V predmestjih so se pozno zvečer zbrali stavkujoei, katerim se je pridružilo tudi drugo delavstvo ter so z več strani hkratu korakali proti središču mesta. Na glavnem trgu je prišlo do hudega spopada s policijo in orožništvom. ki je Mlo peš. na konjih in na oklopnih avtomobilih. Stavkujoči so prevrnili več tramvajskih vozov in postavili barikade, za katere se je vnela ljuta poulična bitka. Na obeh straneh se je streljalo. Šele proti polnoči so se stavkujoči umaknili, nakar je policija skupno z orožništvom in na pomoč pozvanim vojaštvom napravila racijo po mestu in bližnji okolici. Pri tem so aretirali nad 60 voditeljev nemirov. Večinoma so se izdajali za komuniste. Pri podrobnejši preiskavi pa so ugotovili, da je med nji- mi samo i>ar komunistov, d očim so vsi ostali narodno socialistični agenti iz Nemčije. Oblasti so sedaj usmerile preiskavo v to smer in prišle do presenetljivih ugotovitev. Dognano je, da so stavko in vse dosedanje nemire inscenirali in organizirali hitlerjevski agenti, ki so deloma s ponarejenimi, deloma pa s pravimi potnimi listi prišli preko meje. Izgleda, da bodo imeli ti dogodki diplomatske posledice, ker so te ugotovitve izzvale v francoskih krogih veliko ogorčenje. Pri sinočnjih borbah je bilo ranjenih 28 policajev in orožnikov, med njimi sedem tako hudo, da se v bolnici bore s smrtjo. Francoske oblasti so sedaj izdale stroge ukrepe, da prepreč'1« vsako ponovitev nemirov. Vsi inozemci, ki se mude v Strassbourgu, morajo dokazati v teku 24 ur svojo zaposlitev, v nasprotnem primeru bodo brezpogojno izgnani. Oklopnici bosta vozili po Ljubljani Mornariški odsek J S je pripravil veliko ;>re Ljubljana, 5. avgusta. Krotka Ljubljana bo popoldne priča velike zgodovinske, krvoločne in vsestransko gromozanske pomorske bitke. Varno zasidrana počiva na severni strani Ljubljane v suhih vodah najnovejša oklopnica, ki nosi tajinstveno ime M O. Poučeni pravijo, da začetnici pomenita mornariški odsek naše Jadranske straže. Vsa oklopnica je obita z debelimi jeklenimi oklopnimi ploščami iz naše renomirane Bonačeve tovarne. Tudi strahotne topove je baje vlila ta naša tovarna, kolosalne stroje najmodernejšega sistema, ki oklopnico z bliskovito brzino potiskajo po ljubljanskih vodah, je pa dobavila naša znana tvrdka konzula Toma Kneza. Admirala oklopnice so pravkar na novo pozlatili, da se sveti v portah, kakor vsi sveti trije kralji skupaj, na drugi strani je pa spet hrabro moštvo ponosne ljubljanske barke črno in zagorelo ter od soln-ca ožgano, kakor bi fante snel :z dimnika. Med 'moštvom so na ladji tudi mali mor-narčki in srčkani otročki, zastopniki po-mladka JS — up in nada te tako naglo napredujoče nacijonalne organizacije. Potuhnjeno se tam za Bežigradom skriva l ju ti sovražnik v svoji novi podmornici JS 6. \Ta solncu leži, kakor bi se solnčil ogromen krokodil. Podmornica ni vajena solnca in v pripeki se zvijajo oklopne ploščice ter ločijo, kakor bi se podmornica hotela raz-počiti. Obe sovražni si ladji, sta že pripravljeni na boi in izzivajoče vihrajo na njima praporci in bojne zastave čuvarjev Jadrana. Popoldne se oba sovražnika premakneta iz svojih varnih skrivališč na široke, bark vajene ceste ljubljanskega mesta. Ob 18.45 bo oklopnica v zalivu nekje tam pri Narodnem domu. tedai k> na nenadoma § 18- Pri odmerjanju, pobiranju, izterja van ju, zastaranju, kaznovaniu itd v tem pravilniku navedenih davščin ie uporabljati smiselno določila zakona n neposrednih davkih in pravilnika o banovinskih davščinah Drav ske banovine z dne 9- marca 1953 (>Služ-beni list kraliev^ke r»?n«ke uprave Dravske banovine« 5t. 185-27 ? dn* I. aprila 1933) § 19. Ta pravilnik stopi v veliavo z dnem 1. julija 1933. Ljubljančanom za danes popoldne senečenje napade podmornica. Strahotno bodo tulile sirene in grmeli bodo topovi, da se bo treslo nebo. Na nebu pa pride na pomoč podmornici še zračno ladjevje in vsuje točo izstrelkov na Aleksandrovo cesto. Živci nam se trgajo, da ne moremo opisati grozotnega boja. zato se pa o njem bolj natanko pomenimo na vrtu Zvezde pri družabnem večeru JS, a zmago proslavimo jutri pri veslaški tekmi in veselici pri Mokarju, kamor bodo vozili avtobusi s Kongresnega trga po najnižji ceni. Premestitve profesorjev Beograd, 5. avgusta, r. Z ukazom Nj. Vel kralja so na predlog prosvetnega ministra premeščeni: dr. Fran Jelašič s tretje moške realne gimnazije v Zagrebu na realno gimnazijo v Kočevju; Ivan Kolar z realne gimnazije v Kranju na I. realno gimnazijo v Ljubljani; Rafael Bučar z realne gimnazije v Novem mestu na I. realno gimnazijo v Ljubljani; Ivan Polovic s L na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Vladislav Mika z realne gimnazije v Užicu na II. realno gimnazijo v Ljubljani; Adolf La-pajne z učiteljišča na II realno gimnazijo v Ljubljani; Ladislav Mlakar z učiteljišča v Mariboru na realno gimnazijo v Mariboru; dr. Angela Piskernik s I. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Novem mestu; Viktor Grunter z realne gimnazije v Mariboru na učiteljišče v Mariboru; Ivo Zobec z realne gimnazije v Murski Soboti na realno gimnazijo v Čakovcu. Napredovanja šolskih nadzornikov Beograd, 5. avgusta, r. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino šolski nadzorniki Fran Vrhovnik v Ljubljani, Ri-hard Pestevšek v Celju, Ljudevit Potočnik v Laškem, Fran Goru p v Ptuju, Fran Kar-ba v Ljutomeru, Gustav Lukežic v Kamniku, Ivan Bezeljak v Litiji, Fran Merljak v Logatcu in Leopold Levstik v Krškem. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.25, London 17.10. Newyorfc 378, Bruselj 72.1750, MIlan 37.16, Madrid 43.20, Amsterdam 208.70. R eni in 123.3250, Dunaj 58. Praga 1" '^irSa- va 57.75. Bukarešta 3.08. Stran X Drugi »Mariborski teden" LiuTanuai n aro zx, otvorjen Otvorli ga fe danes dopoldne mestni župan g. dr. Ltpold ob navzočnosti odličnih predstavnikov Javnosti Maribor, 6. avgusta. Po ttkvidaciji industrijsko obrtne razstave, ki jo v prvih letih po prevratu tako uspešno prikazovala tujcem in domačim stanje m razvoj gospodarskega dela in napredka Maribora, je nastal v narodno gospodarski reprezentanci mesta večletni zastoj in praznina. Sele na pobudo nekaterih agilnih gospodarskih delavcev je bil ustanovljen lani v Mariboru pripravljalni odbor »Mariborskega tedna«, ki si je zastavil nalogo, da z raznimi kulturnimi, gospodarskimi, športnimi in zabavnimi prireditvami pokaže široki javnosti vse kulturne in gospodarske vrline Maribora ter njegove krasne okolice. Po prvem lanskem uspehu prireditve »Mariborskega tedna« se je pripravljalni odbor pretvoril v stalno zadrugo. Danes ob 10. dopoldne je bil na vese-ličnih prostorih v Prešernovi ulici slovesno otvorjen »II. Mariborski teden«, ki bo trajal od 5. do 15. avgusta. TSeden je otvoril mestni župan dr. Franc Lipo Id, ki je kot predsednik prireditvene zadruge pozdravil zastopnika vlade pod bana. dr. Pirkmajerja, škofa dr. Tomažiča, zastopnika vojske polkovnika Glističa, kakor tudi oba sreska načelnika, okoliške župane, občinske svetnike, zastopnike kulturnih, gospodarskih, nacionalnih in drugih društev ter vse one, ki so kakorkoli pripomogli do organizacije »Mariborskega tedna«. Omenil je, da je »Mariborski teden« otvorjen v težkih razmerah, vendar se nismo strašili truda in stroškov, da smo otvorili razstavo, ki obsega: tujsko-prometno razstavo, kulturni in socialni razvoj Maribora in njegove okolice, sokolsko razstavo, na kateri bo pokazan uspeh in razvoj sokolstva v južni Štajerski v zadnjih 20 letih, nadalje ve- lika lovska razstava, rasstava narodnih nos in vezenin, vinarska In pokusnje. vin, vrtnarska razstava, razstava kuncev, paviljon mariborskih umetnikov, paviljon mariborskih športnih trofej, paviljon Jadranske straže, revija mariborske industrije, trgovine in obrti v obliki darov sa veliko reprezentativno efektno loterijo, ki bo v zvezi z legitimacijami za po set »Mariborskega tedna«. Poleg tega bodo gledališke predstave pod milim nebom, mednarodna tekmovanja v skokih ter razne športne prireditve. Prireditev je pozdravil v imenu vlade in banovine pod ban dr. Pirkmajer, za njim pa škof dr. Tomažič. Povabljeni gostje in zastopniki razstave so odšli potem na vinsko poskus njo. s tem je bila prireditev aflcjelno otvorjena, ob 11. je bil pa »Mariborski teden« otvorjen tudi za javnost. V okviru Mariborskega tedna se je pričel danes ob pol 10. v Mariboru kongres Jugoslovenskega združenja plinarn in vodarn, na katerem so zastopani skoro vsi delegati in strokovnjaki plinarn in vodarn iz naše države, kongresa so se pa udeležili tudi delegati in strokovnjaki iz inozemstva, zlasti v častnem Številu so pa zastopani delegati iz Češke in Poljske. Ob 8. je imelo Združenje svoj VIII. občni zbor, iz poročil katerega je razvidno, da se naše plinarne in vodarne trudijo za čim večji napredek. Kongres je otvoril predsednik Jugosl. združenja plinarn in vodarn inž. Bar ti, ki je pozdravil zastopnike in predstavnike oblasti in mest ter zlasti toplo tuje delegate in predstavnike. Oficielnim pozdravom so sledila predavanja. Kongres se nadaljuje. Dirkališčne kolesarske dirke „Save" bodo prihodnjo nedeljo na Hermesovem dirkališču s sodelovanjem »Soče« Ljubljana, 5. avgusta. Zopet se nam obetajo dirkališčne kolesarske dirke, ki jih priredi v nedeljo 13. t. m. ob 15. kolesarsko in motociklistiČno društva »Sava« na Hermesovem dirkališču v Šiški s sodelovanjem »Soče«. Ze sedaj dirkači raznih klubov ugibajo, kako in s kakimi konkurenti se bodo kosali v mnogih programskih točkah, za katere so razpisana krasna darila. Gotovo pa je le eno, in sicer to, da ne bo borba lahka, kajti v njo posežejo mnogi izven ljubljanski dirkači, kot Rozman, Faninger, Valant, zagrebški favoriti in pa napovedani avstrijski konkurenti, kakor je to obljubila tovarna »Stever-NVerke«, ki pošlje tega dne dva ali tri svoje dirkače. Oreh bo torej zelo trd. Da bo pa kar tako šlo, tudi ni misliti, kajti znano je, da so naši dirkači zmožni postaviti se po robu še marsikateremu priznanemu mednarodnemu konkurentu. Bogati program, ki ga »Sava« razpisuje, je naslednji: L Pozdravni krog vseh sodelujočih dirkačev. 2. Dirka seniorjev od 45. leta naprej (3 krogi); darila k tej točki so: 1. gorski plašč, 2. plašč »Michelin«, 3. kolajna. 3. Damska medklubska dirka (3 krogi); darila: L servis, 2. namizni nastavek, 3. ročna torbica. 4. Dirka za klubsko prvenstvo vseh v podsavez »-Ljubljana« spadajočih klubov (10 krogov). Vsak klub preskrbi svojim prvakom nagrade sam. 5. Medklubska dirka novincev, ne starejših od 17 let (5 krogov); nagrade: 1. tu-bolar, 2. plašč, 3. kolajna. 6. Glavna društvena dirka »Save« (15 krogov); nagrade: 1. prehodno dirkalno kolo »Biiis«, za katerega se vozi dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih; če slučajno kolo ne pride v trajno last prejšnjega zmagovalca, bo todnevni zmagovalec deležen posebne nagrade; 2. dva tubolar j a, 3. en tubolar. 7. Humoristična dirpa i nogami v vreči na kolesu (1 krog); nagrade so štiri in so nastavljene tako, da si jih morajo konkurenti sami snemati. 8. Medklubske dirke juniorjev (10 krogov); nagrade: 1. dragocen pokal, 2. dva tubolar j a, 3. en tubolar. 9. Glavna dirka podsaveza »Ljubljane« (15 krogov); nagrade: 1. prehodno dirkalno kolo »Trophee de Franc©« (tudi za to nagrado velja isti pogoj kot pri točki 6., 2 dva tubolar j a, 3. en tubolar. 10. Dirka motorjev do 130 cem 00 krogov); nagrade: 1-, 2. in 3. kolajne. 11. Glavna medklubska dirka (20 krogov); nagrade: 1. dirkalno kolo »Steyer-Wafrenra6V, 2. dve tubolarja, 3. en tubolar, 4. cigaretna doza. Razdelitev nagrad bo isti večer ob 20. v restavraciji Stepič v SlskL Ob priliki te lepe športne prireditve si je tudi društvo »Soča« nadelo nalogo, namestiti na športnem prostoru tvoje pavi-lijone 8 pijačo in dobrim prigrizkom ter s čistim dobičkom kolikor toliko pomagati revnim rudarskim družinam v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju. Ze glede na ta humanitaren čin se je nadejati od strani publike čim večje udeležbe. Sodelovala bo godba Vič-Glince. Zbirališče ob 13.30 pri stari šišenski cerkvi, nakar bo skupen odhod z godbo na športni prostor. Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, otroci 2 Din. SPLOŠNA DOLOČILA 1. Dirka se po pravilih Koturaškega saveza kraljevine Jugoslavije in imajo pravico startati vsi v savez pravilno včlanjeni kolesarji. 2. Vsak dirkač vosi ns lastno odgovornost in mora njegovo kolo ustrezati iHAdJiiftnim pmdpitML % Zadnji krog vsake točke se naznani z daljšim zvonenjem. i. Vsak dirkač dobi številko z vplačilom Dan 10.—, ki se pri vrnitvi iste vrnejo. 5. Vsak prijavljeni dirkač dobi izkaz in sme na podlagi istega trenirati na dirkališču 8 dni pred dirkami. Isti izkaz velja tudi za prost vstop na dirkališče na dan prireditve. 6. Nalogom vodstva dirk se morajo dirkači brezpogojno pokoriti. 7. Protesti se upoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom 50 Din, kateri se vrnejo, če je protest odobren. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa. — Odbor. ★ — M K »Ilirija«. Vodstvo dirke naproša vse določene gg. funlkcijonarje, da se javijo točno ob 7. uri zjutraj pri vodetvu dinke na startu. Posetniki dirke se naj-vtijaidmeje najprošajo, da bi se strogo pokorili odredbam orožništva in rediteljev. Ker je ipričakovati zelo živahen promet na progi Tržič - Sv. Ana, se gag. avtomobili« t i in motociklistl najvljudneje naprošajo, da vozijo na tej progi skrajno previdno, da se preprečijo ev. nesreče. — Seja vodstva dirke. Drevi ob 20. nujna seja vodstva dirke v restavraciji Amkeie pri Sv. Ani. Udeležba vseh p. n. Sg., ki sodelujejo v vodstvu dirke obvezala. — Medklubske kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva >Sava« se s sodelovanjem društva >Soče« vrše v nededco dne iS. t. en. ob 16. uri ns dirkališču ŽSK >Henmes< v Šiški. Dobiček paviljonov je namenjen brezposelnim rudarskih družinam. Sodeluje godba Vič-Glince. Brošura o plezalni tehniki Ljubljana, 5. avgusta. Slovensko planinsko društvo je izdalo letos že drugo strokovno brošuro. Poleg izbornega spisa dr. Bogdana Breclja »Prva pomoč in reševanje v gorah«, ki je izšla meseca junija, je izšla te dni druga brošura M. M. Debeljakove »O plezalni tehniki«. Gospa Debeljakova je znana po svojih spisih, predavanjih in činih, da je pač ena prvih naših alpinistk, znana tudi med hvratskim in nemškim občinstvom. Spisala je po želji SPD izborno monografijo o plezalni tehniki z nazornimi slikami hi skicami. Poleg splošnih navodil glede lastnosti plezalca, tovarištva, opreme, orodja, hoje in dr. je podrobno opisala različne načine plezanja ter rabe vrvi m plezalnega orodja. Skic« in fotografije Je posnel znani alpinist g. Edo Deriaj tako, da ima bralec nazorno in pregledno opisano plezanje v steni v najrazličnejših položajih. Brošura o plezalni tehniki je neobhodno potrebna zs plezalce, dopolnjuj« brošuro o reševanj« v gorah, je ps zanimiva srn vsakega prijatelja alpinistike in ljubitelja visoke gorske prirode sploh. Gospa Debel Jakova nam v svoji monografiji pove mnogo novega, rudi netim plezalcem še neznanega ter lahko trdimo, da je njen opis plezanja in rabe plezalnega orodja najmodernejši. Gospa Debeljakova se točno drži terminologije, ki je ▼ rabi v »Planinskem vestniku« ter nate alpiniste in plezalce se posebno opozarjamo na to brošuro. Pisateljica je s toplimi besedami opozorila naše plezalce na nevarnosti visokih Alp: »Smrt v gorah ni junaštvo: je zs izurjenega alpinista najčešče nesrečno naključje, zs neukega planinca: — potrebna posledica njegovega neznanja. Čas je, da se zdramimo! Dovolj, preveč mladih žrtev smo doprinesli v dobi razvoja in procvita naše mlade alpinistike. Križ na gori naj nam ne bo vedno le resen memento, temveč znamenje, pri katerem po prestani, očiščujoči borbi hvaležno odložimo srojo plezalno vrv.« Cena knjižici je 15 Din. Dobiva se v uradu SPD, palača Grafikov, na vogalu Masarykove in Miklošičeve ceste, od 7. t m. naprej p« tudi po vseh knjigarnah. Vabimo občinstvo, da seže po lepi in pre-potrebni knjižici, s tem pa tudi podpira literarno akcijo našega SPD. Kongres mladih intelektualcev Maribor, 5. avgusta. Mladi Intelektralci vseh stanov prirejajo pod okriljem pred poletjem ustanovljene strokovne organizacije Zveze mladih intelektualcev m sedežem v Mariboru dne S. septembra svoj prvi kongres v LJubljani. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel rektor ljubljanske univerze g. dr. M. Slavič. Kongres bo enodneven, da bo udeležba omogočena z najmanjšimi stroški ludi brezposelnim intelektualcem. Zaprošena je tudi prav iz tega razloga Četrrdnska vožnja. ProgTam kongresa je zamišljen tako, da bo kljub časovni omejitvi skušal zaobjeti vse problematike današnjega stanja mladih intelektualcev. Razdeljen je na dopoldanski, idfijno-teoretski in popoldanski, organiza-oijsko-praktični del. Dopoldne so na sporedu sledeči referati: Sodobno stanje in naloge mlade inteligence (govori cand. prof. Etbm Boje). Ročni in umski delavec (učitelj abt. Pavle Segula). Brezposelnost mlade inteligence, teoretični referat (književnik Ivo Grahor). Praktično-konkretni ko-referat (učitelj Josip Pukl). Pomen narodne vzgoje v narodni šoli (profesor dr. St. Gogala). Popoldanski del zborovanja mladih intelektualcev pa je posvečen organizaciji sami. Otvori ga referat o organizaciji ZMI (profesor Niko Kuret). Po tem referatu ae bodo pročitale in odobrile resolucije I. kongresa. Interesenti, mladi intelektualci vseh stanov ln poklicev, naj se prijavljajo na naslov: Pripravljalni odbor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev v Ljubljani, Pražakova ulica 8-II. Pripravljalni odbor. Tujski promet na Dolenjskem Trebnje, 5. avgusta. Glede uspeha letošnje sezone Se ni mogoče poročati, ker je v polnem teku. Kakšen je bil poset in kako Je uspela sezona na Dolenjskem, bo pač razvidno pozneje iz statističnih podatkov tujskega prometa v dolenjskih letoviščih. Res je, da se tujski promet na Dolenjskem od leta do leta lepše razvija, vendar je treba poudariti, da manjka tej pokrajini polno najosnovnejših pogojev. Ce hočemo iz Dolenjske napraviti gospodarsko napredno pokrajino, je treba najprej elektrificirati vse pokrajine. Druga važna zadeva je preskrba s pitno vodo. Dolžnost javne uprave je, da s primernimi prispevki prizadetih občin in vasi zgradi vodne naprave, da bo Dolenjska preskrbljena z zadostno množino zdrave vode. Potrebne so tudi ugodnejše železniške zveze, gospodarsko važne so pa tudi gradnje prog Brežice-Novo mesto, šent. Janž-Sevnica, podaljšanje kočevske proge, zveza Črnomlja s hrvatskimi progami in dolenjska transverzalna proga, To bi v veliki meri pospešilo tujski promet. Dolenjska ima več krajev ,ki slove kot letovišča, a kljub temu še niso uvrščeni od železniške uprave v tarifni razred, ki predvideva ugodnosti znižane vožnje tujcem in letx>viščarjem, ki prihajajo v te kraje, železnica zaradi znižanja ne bo ničesar izgubila, Dolenjska pa mnogo pridobila. Potrebni so tudi stalni izletniški vlaki, vsekakor je treba odpraviti dosedanjo prakso, da namreč vozi samo v primeru lepega vremena ali zadostne frekvence. V tem pogledu nas Dolenjce vse preveč zapostavljajo in zanemarjajo. Letos je poset tujcev prav dober, a lahko bi bil še boljši, seveda pod navedenimi pogoji. Končno je treba še opozoriti na propagando. Ker na oficielno propagando ne moremo veliko računati, naj to izpopolni privatna inicijativa, že v pričetku prihodnje sezone je treba pričeti z intenzivno propagando doma in v Inozemstvu. Propaganda naj bo sistematična, solidna ln vztrajna. Treba bo tudi žrtev. Ce bo vsak poklicani storil svojo dolžnost, smo prepričani, da bo tudi Dolenjska kmalu zaslovela ta nam privabila številne tujce v poset. OUZD v juliju _ Ljubljana, 5. avgusta. OTJZD v Ljubtfani objavlja statistica« podatke o stanju zavarovanja v Juliju, članov je bilo 78.432 (v primeri z julijem lanskega leta manj 2588) od teb moških 40.422, žensk 29.010. Zanimivo Je, da je število Alanov nazadovalo ss $361. rt očim je število članic poskočilo za 763. Bolnikov Je bilo 199« (+ 129). Povprečna dmev_ ns zavarovana mezda Je znašala 23.34 (— 1.08), celotna dnevna zavarovana men "a pa L8S0.9M (_ 143.667.20). Letal padec zavarovanih delavcev se |e zfcoUsai od 4077 v Junija na 2688 v jn-IIju. Število moških delavcev je padAo ss Sadi doctm Je število ženskih dedarrcev naraslo od lanskega leta ss 762. (V juniju Je znašal prirast + 154, v maja + 252, v aprilu + 216). ZapoeMtev žensk izredno narsMa, med drugimi bo tudi vzrok napredovanje tekstilne industrije. Odstotek bolnikov Je nekoliko večji od IscMBkega leta radi podaljšanja bomopod-porne dobe od 24 na 52 tednov. Kihib temo je pa prirast odstotka moških bolnikov nekoliko prevelik najbrž radi zastoja v sezijski delavnosti. Povprečna dnevna zavarovana mezda (katera odgovarja taktičnemu zaslužku povprečnega delavca) Je pri moških za L83 Din msrrjfts ln pri ženskah za 0.02 Din večja od lanskega leta. Zaslužek ženskih delavcev Je torej neznatno večji od lanskih zaslužkov. Iz Črnomlja on o J leč in gnojnlonlh Jam je kraljevska banska uprava razpdoe. Hftv* kredite is proračuna ss 1935-34 po-readelfls na vse srsi a po pravilnem klju- &*a ki um tvori število živine v vsakem arsen. Kakor prejsode leto, tako *s tudi sedaj črnomsljski zrez primerno upoštevam. Naša pripomba, da letos nikao .ae more priti t postev, temelji tedaj ns ne-pravfmm ssk$)nok1h. Požar v Mokronogu Mokronog. 4. avgusta. V noči od četrtka ns petek je pogorel v Mokronogu skoraj nov kozolec g. Kolen-ca Požrtvovalni gasilci so poskrbsil, da se ogenj ni razširil ie ns druga poslopja. Res H i so slasti Venoajzev kozolec oddaljen kakih 30 m od Kolenčevega. Kolenčev kozolec je bil nekaj posebnega. V nJem Je bil skedenj skladišče ss oglje m velik prostor sa "vozove vse iz prvovrstne bra-stovtne. Uničen je ves letošnji pridelek krme in žita, ki pa na nesrečo ni bilo zavarovano. Pač je bil sam zavarovan pri zavarovalnici >Savac. Velika je škoda tudi na zalogi oglja, ki ga je bil gospodar prodal že prej. Zgorelo Je tudi razno ktme-tisko orodje in del vosa. Vse sočustvuje s pogorelcenn, ki Je že nekaj časa ns poslovnem potovanju itn ne ve kakšna nesreča ga je doletela. Kako je požar nastal, ni znano. Orožniki so uvedli preiskavo in «o že ponoči aretirali dva zaljubljenca, ki sta si hladila pred požarom pod kozolcem ljubezen, pa nI izključeno, rta je fant vrgel proč tlečo cigareto. Seveda je to zaenkrat samo domneva in bo šele preiskava pokazala, kako je požar nastal. Trije razburljivi dogodki Poljčane, 3. avgusta. 45-letni hlapec pri tukajšnjem župniku Anton Koražija je bil zadnje dni nenavadno potrt in raztresen. Danes teden so ga zopet pogrešili. Po dolgotrajnem iskanju so ga naposled našli na seniku obešenega. Vse prizadevanje, da bi ga obudili so ostala zaman. Govori se, da se je odločil za obupen korak radi dolgotrajne neozdravljive bo- 1CZSmrt je nepričakovano obiskala P«1«*- no ženo vpokojenega železničarja g. M. Lesnika iz Studenic pri Poljčanah. Zatekla se je v ponedeljek po zdravniško pomoč k tukajšnjemu zdravniku. Nenadoma pa Ji je postalo slabo in nastopila je smrt že v čakalnici, preden je utegnila Lesmkova priti do zdravnika. , ... Tretji dogodek se je odigral ob zadnjih vročih dneh na bregu Dravinje. Kopalci so že nekaj dni opazovali tam sumljivega, ne baš prikupnega moškega, ki je oprezoval zlasti na ženske kopalke. Nihče pa seveda ni slutil, kaj namerava. Danes teden se je tam na samem kopala soproga nekega tukajšnjega železniškega uradnika m se ravno oblačila, ko je možak nenadoma skočil pred njo iz grmovja in jo vso preplašeno podrl na tla. Njeni obupni klici so privabili v bližino slučajno tam mudečega se orožniškega komandirja g. Sebenika in se nekega kopalca, ki sta gospo rešila surovega pohotneža, ki so pozneje v njem spoznali nekega slaboumnega hlapca iz bližnje vasi. ^^ V Brzotumir LSK Ljubljana, 5. avigusta. Ljubljanski šahovski klub je priredil snoči običajen vsakomesečni brzoturtnir v kavarni Bvropi. Udeležilo se ga je iz prav močnih igralcev, čeprav so manjkali nekateri odlični kakor PrelnfaKk in Fur-lani dočim tekmujeta Ludvik Gabrov^ek in Milan Vidim ar ml. za naslov jngosJoven-skega mojstra v Som/boru. Razvila se je ostra borba za L mesto med Sikožkom. Julijem Gabrovškom in šorlijem. SlkoSeK je skoro ves čas vodil, tesno za petami pa mu je bil Gabrovsek in tudi Cibič. Sleduiji pa je proti koncu popustil, prav tako tudi šorli. V ospredje se je prerinil Magij je slabo začel in je bil Se po sedmem kolu na 6. mestu. Od tu naprej pa je dobil vse partije in zasedel drugo mesto »amo eno točko za Sikoekom, ki je Izgubil edino proti Prosenu. oilcofiek 9 Končni rezultat Je bil: L s^°*f* £ took, 2. Longer 8. 3. Gabro^ek 7.4. do 5. CKbic in šorll 6 ln pol, *. dr. Bajec 6. zmagovalci so prejeli lepe *^c« * jih jToarovala založlba Modra ptica. Prvo nagrajeni je prejel »Napoleona*, drugi »Krvave arenec. tretji al« PO ceSti pa >Kačjo zalego«. Cibic in fcorh sta imela enako število točk Ln sta morala za četrto darilo odigrati še dve partiji, ki je obe Cibic dobil in z nJim tudi >kačdo zalego.«.___ Z Jesenic _ Športni dnevi na Jesenicah. Danes in jutri se bodo vršile na Jesenicah športne prireditve v takem obsegu, kot še nikoli. Nocoj bo slavnostna b sklada vseh športnikov, gasilcev in narodnih noš z godbo na čelu skozi mesto in podoknica Pf*"^" telju prireditve g. županu Jožetu Zsbkar-ju. Po bakladi se bo vršila ob bajni razsvetljavi bazenska tekma med družinama »Bratstvo* : »Gorenjec*, Jesenice. Po tekmi družaben večer ob sodelovanju godbe ns pihala. V nedeljo pa se vrše tekme v tekih in štafetah, nogometne tekme med rezervo Bratstvo in SK Lesce ter med I. moštvom »Bratstva« proti ASK Primorje iz Ljubljane, pri katerih sodeluje godba na pihala. Ob tej priliki bo otvor j eno razširjeno športno igrišče, ki je eno največjih in najbolj urejenih v dravski banovini. To igrišče bo primerno tudi za telovadne prireditve velikega obsega, ker ima vse naprave za nastope v lahki atletiki in na katerem lahko hkrati nastopi do 2000 telovadcev pri prostih vajah. Agilnemu odboru »Bratstva« je čestitati, da je v teh letih s pomočjo članstva uredil lepo moderno igrišče in to na prostoru, kjer so bile poprej njive, deloma skalovit teren, poln izboklin in korenin. — Nameščenci KID la uboge trboveljske rudarske družine. V okviru mestne nabiralne akcije za trboveljske rudarje so tudi nameščenci KID prispevali lepo vsoto. rVva zbirka v iznosu 2065 Din je bila že oddana na pristojno mesto, druga zbirka pa se že nadaljuje in bo tudi kmalu zaključena z lepim uspehom. — Na viiku tujskoprometne sezone. Skozi naše mesto vozi zadnje čase nešteto avtomobilov v letovišča v gornjesavski dolini ali od tam na Bled, v Bohinj sli Ljubljano. Vse kaže, da je v teh krajih toliko letovišč ar je v, kot še nikoli. i\idi vlaki so močno zasedeni; na njih prevladujejo tuj- ci, po največ Nemci, Cchoslovaki, a tud> Madžari, mnogo pa je tudi naših južnja-kov, med njimi mnogi nemške narodnosti. JUTRI VSI NA sokolsko prireditev V Skofjo Loko! B Koledar, julija ' Pravoslavni ZS. 24. Julija. Vlafitlca. Pravoslavni Ui Oanasnjs prireditve. Kino Matica: KJJuč ljubezni Cvetlični korzo z bene*k0 nočjo na pališeu na Ljubljanici od IS do 21 Gradec : LJubljana lahkoatletskl dvo-mateh ob 17. na igrišču Ilirije. Jadranska straža družabni večer ob 30. v restavraciji >Zvezda-mateh ob 17. na Igrišču Ilirije. Jadran«*« straža >Jadrao*ki dan« od 11.30 do 12.50 p.romenadmi koncert pred Narodnim domom, ob 16. veselica pri Mo-karju (Ižanska cesta« ln tekma s čolni na Ljubldanlcl. Veselica Šentjakobskega pevs.k©ga društva pri g. Marenčetu na Dolenjski cesti. Dežurne lekarne. Danes In Jutri: Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkozy, Mestni trg 4. Jxpod sita Inu nam ie do snaina pershlu, de bu do-nef ob treti uri popoudne ena velika voi-fkina ladia, ki bi is zherkami MO 33 as-snambo imela is Balkana u murie teh lub-lanfkih zeft noter fpushena. Preži sa nio bu ena druga ladia, ki tudi pod muriem vositi more, fe perpelavala. Te ladle ti sa-goreni mar i nar f ki fain fanti bodo naprei vishali gor u Shishka, u Mofte inu po zeli Lublani. Vef lublanfki folk bu te ladie inu marinarie f frishnimi rutizami ali fmerkazhi vefelu posdraulau inu fe tem shiffom slo zhudu. Ob shefti uri popoudne te ladie na Lub-lanzo bodo pervosile inu bodo shitmungo fa tu beneshko nuzh od te nashe periasne »Kerke«, kir ie dr. Perko en slo perlubleni fpredeifeda, mozhnu delale. Inu sdei pa pride ta prava voifka is temi shiffi inu if temi hudimi famoferzhi. Ko bu ta veliki voifkin shiff ob polofmih svezher na Alekfandrova zefta pervosM, naenkrat fe ta drugi pendirk-shiff u nega saletu bu inu se bu is teh shtukou ali ka-nonou enu ftrashnu pokeine flishati per-zhelu inu gor is luffta bu ena pomuzh is teh famoferzhou pershla inu bu mana dol padala, kuker u ti pushzhavi Israelzam, ki fo fe f to dobruto nafitili. Lublanzhani pa bodo to mano, ki bodo eni farbafti papir-zhiki, u veliki firbezhnofti prebirali inu s velikim dopadaieinem na snaine gor useli, ufe kar bu nadrukanu. Ko bu ta huda voifka do konza perpela-na bu ena musika od Ploge slo lepu pred Narodna Galeria shpilala inu fe taki mu shpilainu shpanzir-koncert pravi. Ta drugi dan u nedela bodo ob sheftih siutrei ti marinari fpet te barke okul vo~ sili inu is teh shiffou Lublanzhane pokonz is teh poiftl gor budil prou is velika an-dohtia inu im vedet daiali, kaku ie ta voifka uzherei konz usela inu kakshne lusht-nofti bodo ti marinarfki fanti popoudne na Lublanzi pershtimali. Pravio de bodo is zhouni enu veliku shideine imeli od Zher-ne vafi pa do Mokaria, tu ie ena doushina od shefttaushent zheulou. Tifti, ki bodo ta narbel if temi lopari ali vefli mahali, bode ene lepe darile saflushili. Per Mokariu bu Jadranfka Ftrasha u nedela popoudne ob shtirih enu veliku lud-fku rasvefeluvaine ali vefeliza per pravila. Noterperftop k ti vefelizi bu bres ujake ihitbre. Tozhilu fe bu narbulshi vinu, jarzi inu preshizhki fe bodo na rashnu okul vertili inu sa meihine denarie predaieli. Marinari bodo she sa druge lushtnofti fkerb imeli, kuker ftrelaine inu ribeven-ulezhenie sa dobitike, hoia u teh shaklth inu nateguaine ene debele vervi inu she pouhnu drugih perfenezhein bu tam sa obifkuvavize in periatle Jadranfke Ftra* she. Ob defetih svezher bodo ene trobente Ierihofke slo sadonele inu bu is Lublan-zhe perteku po traunikah k Mokariu ta povodni mosh, ki bu na herbtu u koshu ta lepo Urshiko nofu. Ti nashi marinarfki fanti sa nth fttffik persadevaine ufo hualo saflushio inu ih bu ufa Lublana vefelu gprusela inu ih iutri per Mokariu ob i f kala. Zhuveimo nashe murie' — Sokol Preserje pod Krimom. 20 let je minilo, odkar smo ustanovili Sokolsko društvo. Da dostojno proslavimo ta jubilej, priredimo 13. t m. popoldne javen nastop vseh oddelkov. Pri tej priliki nastopijo tudi oddelki naših sosednih društev. Sodeluje godba Sokola I. iz Ljubljane. Od postaje, kjer bo sprejem pri popoldanskih vlakih, gre povorka do fCamnika pod Žalostno Goro, kjer bo nastop in narodna veselica. Železniške zveze so na obe strani jako ugodne; krasna okolica in bližina mesta vabita prijatelje sokolske misli, da z udeležbo počaste delo edinega p od k rimske g* Sokola. — Zdravo! Iz Celja c— Neereča pri cepljenju drv. V četrtek S. t. m Je cepil hišni posestnik g. Anton taidersjč na Bregu 14 prt Celju drva. Nenadno mu je sekira izpodletela in odsekal si je kazalec leve roke. Poiskati je moral pomoč v celjski bolnici. —c Sadno ln vinsko razstavo, ki so jo nameravali priredit! letos v oktobru v Celju, Je zaradi slabe letine in manjvred. ne kvalitete sadja odpovedana. Priredili pa jO bodo TVHno^n-«* leto. če bofV ^o*njl ■ in Se Stev 177 /SLOVENSKI NARODi, dna 5. avgusta 198S strati Knjiga o trnovski župniji Zlatomašnik Ivan Vrhovnik je napisal knjigo, ki pomeni veliko obogatitev našega knjižnega trga Ljubljana. 5. avgusta. Zlatomašnik Ivan Vrhovnik, po rodu Ljubljanski šentpetrčan, ki je polnih 27 let župnikoval pri sv. Janezu Krstniku v Ttrnovem in si je tudi za jesen življenja poiskal tam med kolezijskimi vrtovi in zel and em svoj tihotmi tuskuluin, je pravkar obogatil slovenski knjižni trg z zajetno knjigo: >Trnovska župnija v Ljubijanic (448 strani). Iz ogromne zakladnice dolgoletnih zapiskov, opazovanja in pcigodb je izkušeni pisec, znan tudi kot ovrt mojster sočnega, domačega Jezika, podal Slovencem knjigo, ki Je naravnost vzor lokalne asrodovine. To tk> natančni In smo- tani uravnavi posameznih poglavij, kakor tudi po obilju zgodovinskih, krajevnih in socioloških zanimivosti. Ie svoje zakladnice je pisatelj zajemal s polnim pngL. ftcem, A njegovo mojs-tiretvo je baš v tem, da mu pestra snov ni uhajala iz rok. Sama kratka navedfoa vsebine naj svedoči bogastvo zanimive knjige o ljubljanski žni.T>ni;fi, ki s svojim ozemljem obsega dre tretjini vse mestne ofcčkoe, d očim je po žteviki prefoivak-ev dober sedmi del Ljubljane. Trnovska fara, naša slavna mestna kmetska fara, edinstveno veže LJubljano s širokim dolenjskim ki b&rjaffvskim podeželjem. Trnovsko - krakovski je po zjgo-dovini. legi in tipih svojega prebivalstva Čisto poseben del Ljubljane. Tla trnovske župnije so sama ravan, da slične fare skoraj nimamo v Slovenci. Ponvniki zgodovine sesajo v sivo davnino, sloves prebivalstva pa gre od nekdaj po deželi zaradi prekrasnih trnovskih vntov, zaradi r*bl-^»T.va ki je bilo doma v Krakovem, in čol-narstva — prevozništva, ki mu je nekdanjo slavo odpihnil hlapon . . . O prostorih trnovske župmije, njifo-ovl prirodi in prebivakni je v tehtnem uvodnem poglavju prispeval zanimivo, poučno gradivo zinani nas geograf dr. Jože Rus. Potem pa se vrstijo Vrhovnikova poglavja o začetkih Kraik-ovega in Trnovega, o njunih gospoekah, o križnikih, o mestnem magistratu, o tlaki, sodiščih, sramotnih odrih, ftlterčarjifti Ln davfeih. Obširno je nato opisano gospodar, življenje. Podana Je prikupna slika vaškega lica Krakovega, iki je staro najmanj 700 let, m Trnovega, ki je le neka: mžajse. Pisatelj je na podila-gi starih zapiskov in ljudskih spominov zbral podafeke o ondotmem lometijetvu, zlasti Se o vrtnanstivu m zelja rs t vu, ki je tolikanj važna pridobitna .panoga. V Šali se Krakovo rado imenuje > Sol a fena vas«. V tem nazivu ni zbadiHjivosti, rajši ponos. ZeJjarji nakupujejo jeseni na stotine glav zelja in repe: oboje naribajo — najnovejši dobi z elek/tričnim (pogonom — in kisajo v kadeh. Kielad prodajajo na trgu na drobno, a tudi na debelo v večjih in manjših sodčkih, doma ki daleč po svetu. Prijefcneje kakor povest se čitalo na-daijaii odstavfei in poglavja, ki govorijo o čolnarstvu in čolnarski bratovščini, o nekdanjih zabavah na Ljubljanici, ko je patrijarhalna Ljubljana znala bahavo uživati prelesti in dobrote prirode še vse izdauneje kakor dandanes. Krona razpravljanja o čolnarstvu je originalni dnevnik velikega čolnarja Janeza Tomca, ki ga ponovno Ln potnovmo prebiraš z užrok-;»m in nasmeškom ... Seveda obravnava pisatelj Vrhovnik tudi vse ostale pridobitne .panoge, opasuje voznike in ribiče, ni pozabil na opekarstvo, pečarstvo in raznoMko domačo obrtnost, niti ne na ptičarstvo. V poglavju o značajni in običajih ljudstva izvemo, kako korenjaSki je bil stari trnovski rod. Ali hočete dokazov? Ramač Jože Podikrajfšek je s palcem na no^i vadiemil cent in ga vrgel čez iparizar. Ka dar je bil hude jeze, je pobil doma vso posodo, neko noč pa je pokosil vso sols-to... Ali pa Lahov Glisti... za stavo je prinesel z zobmi škaf vode v gostilno pri Raku, na Jerinovem travnisu je iržal Lrd obešeno na spodnji čeljusti !n ;e ž njo balansiral... Florjančkov Fronc pa je bil riko močan, da je ios;l ob trnovski procesiji ribiško bandero sam, janes ga nosijo trije. Stari Krakove i in Trnovčani so bili šesravi, davtipni veseljaki, bistrega razuma in' nadarjeni pevci. Stedenja niso poznali nikakor ne. >Bahata fara< so jim zato vzdeli okoličani. Stari Krakovci, o katerih se je govorilo, da imajo ti* potiskana s tolarji, so hoteli imeti v zakupu vso modrost, vsak drug človek se jim je zdel preneumen. Kako pa, bili so med nfji-mi tudi čudoviti pobožnjaki; postavim, vrv ar France Knerler, ki je neumorno delal in pletel vrvi. Ob nedeljah je hodil zmtraj ob štirih k >tičarski« maši v Sen-klavž. Potem je prišel domov, pozajttrko-val in se do nagega slekel. Opoldne se je za kosilo zopet oblekel, potem je bil nag do drugega jutra, češ: ob nedeljah se ničesar ne zasluži, zato naj se tudi obleka ne trga. Ali ni bil to prvi LjuiMjančan, ki je znal ceniti in uživati — weekend?... Pa cepinov Tone: bil je potrjen za dvanajst let k vojakom; ko so ga hoteli poprej od/pustHi iz sružfbe, ni hotel goljufati Boga in cesarja: > Prisegel sem, da bom služil dvanajst let!< O jeziku, ki so ga govorili stari Trnovčani, je najzgovornejši tolmač dnevnik Janeza Tomca. Praznoverje, ki se ga niso i mogli otresti niti nekdanji teobraženci je najbolj gojilo priljubljeno pravljico o povodnem možu in njegovih muhah. Obsežno ln natančno je dalje podana kronika Saj Je časih pred vrati Ljubljane morila kuga, kolera je razsajala v predmestjih ob Grada&čici štirikrat samo v preteklem stoletju. Od časa do Časa so se oglašale še druge epidemije. Bilo je mnogo požarov, nagajale so u ime. O letinah pa nam Je zopet Janez Tome sporočil nekaj prav zanimivih vesti iz preteklega stoletij a. Vas zanima zaradi primerjave, kak&no je bilo vreme natančno pred sto leti? >Na Matere Božje Dan je Sneh Padel, debu toku de ga u«a Zima nI tulk blu, In potem nI blu cela Spomlad tulk Dežja, deb blu Zemlja premoču. ampak 8uia, In Vročina je bla welika, toku de Mervve Je blu mal, 21 ta tud mal, po pšenateh Niwah, po ta debeleh je blu dober. Solata se je lohka prodala, toku de je bla po kreucerju 1, zato k nI blu česen. P0 Let Je bla tud velika Suša.« Strnjeno po ljudskih podatkih in zgodovinskih navedbah, kar pa se oboje čudovito ujema, je opisano bivanje Francozov v Ljubljani. Potem pa se zvrsti pisa- teljev dnevnik iz svetovne vojne, ki Je po svoji jedmatosti naravnost pretresljiv dokument pošastne dobe. Koliko je pri nas ljudi, ki jim je dana naloga pisati kroniko. Tu se zdaj lahko zgledujejo. Spretno in natančno je v naslednjih poglavjih opisano: šolstvo in prosveta. (za staro Krakovo in Trnovo Je obdelana* ulica za ulico in hiša za hišo za 150 let nazaj), svetišča, zlasti učinkovito še borba za novo cerkev, potresne poškodbe, nadalje zgodovina župnije, živahno, četudi lapidarno so podani življenjepisi bxp-nikov in kaplanov, zaključujejo pa knjigo poglavja o verskem življenju, o dobrodelnosti, podatki Lz župnih matic, kazalo imen in domača imena starih hiš. Knjiga je pisana vseskozi gibko in odkritosrčno. Povrnili se bomo se k posameznim odstavkom, ki posebno plastično slikajo življenJe starega Krakovega m Trnovega. Kdor itnned meščanov je še ohranil ljubezen do svežega vonja domače grude, se znova Ln anova vrača med krakovske stare ulice m dalje ttfa med trnovske vrtove, med razoran a polja, pa še dalje, na Barje. Svoj neodoljivi čar ima trnovska župnija. Prav taka je tudi Vrhovnikova knjiga. Znova in znova sežeš ipo njej... Opremđjena Je dosti lepo s 65 izbranimi slikami in zemljevidom Le ti_ sku je treba prigovarjati ln papir je simo slabo izbran. A to gotovo ne po krivdi avtorja, ki ga poznamo kot enega največjih ljubiteljev lepe domače knjige. »Leteči Kranjec" v Sofiji Znani motociklistični dirkač Ludvik Starte se udeleži mednarodne dirke na Ljubelj Ljubljana, 5. avgusta. V dolenjskem vlaku, ki je sopihal v opoldanski soparici proti Ljubljani, sem se seznanil z znanim motociklističnim dirkačem LudviKom Staričem, ki ga vsa naša športna javnost pozna pod imenom »Leteči Kranjec« in ki je znan po Evropi kot eden najdrznejših dirkačev. V pogovoru z njim sem poleg drugih zanimivosti zvedel, da je Starič pristna dolenjska korenina, doma iz Mirne peči, in da se vrača z enomesečne turneje po Jugoslaviji in Bolgariji. Najprej je tekmoval v Zagrebu in Su-botici, kjer se je boril z znamenitimi dirkači Soerensenom, Angležem Butlerjem, Nemcem Kielmayerjem in drugimi ter se dvakrat plasiral kot prvi, nato je pa zasto- pal našo državo in barve svojega kluba Moto Ilirije na velikih internacijonalnih dirkah v Sofiji, kamor je bila povabljena elita evropskih dirkačev. Čeprav je imel najhujše konkurente, Danca Saerensena, Nemca Kielmaverja, Dunajčana Hubman-na, čehoslovaka černega in šnevajsa, se je vendar častno odrezal. Dvakrat je bil prvi in si priboril prve nagrade ter krasna darila, o turneji pripoveduje Starič: Po tekmovanju v Zagrebu smo pod vodstvom potnega maršala Gabeša preko Avstrije krenili na vzhod. V Sofiji so nas bolgarski tovariši pod vodstvom predsednika bolgarskega motokluba Bufalova prav prisrčno sprejeli. Vsak tekmovalec je dobil kočijo na razpolago, vanjo so naložili tudi motorno kolo. Mojo »kračo« so nekako pomilovalno ogledovali, prav nič jim ni imponirala. Stanovali smo v elegantnem hotelu »Elite Palače«. Motodrom, ki smo na njem tekmovali, ni preveč idealen, vsaj za nas ne, ki smo že nekoliko razvajeni po drugih v Evropi. Tekmovalna proga je dolga 1200 metrov. V posameznih dirkah sem se poleg čeme- Slovenci v Ameriki Zadnje dni julija je minilo 30 let, odkar je prišel v Ameriko urednik »Glasila KSKJ« Ivan Zupan. Najprej je bil pri »Glasu Naroda« v Newyorku pomožni urednik, pozneje pa urednik »Narodnega Vcstnika« v Minnesoti. Ko je konvencija KSKJ sklenila izdajati svoje glasilo, je bil Zupan izvoljen za urednika in urejuje »Glasilo« še zdaj. Srčna kap je pobrala v Clevelandu 40-letnega Antona Grubiča iz Brežic. Pokojni je bival v Ameriki 20 let. — V Clevelandu je umrl 64-letni Anton Peskar iz Velike Lese na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko, star 17 let. — V Pueblu je podlegel poškodbam pri avtomobilski nesreči Joe Siškar, star 36 let, doma iz Gradišča pri Turjaku. — V Clevelandu je podlegla operaciji slepiča Roza Wess, rojena Ra-tej, stara 31 let, doma iz Ponikve ob Južni železnici. — Nenadoma je umrl 21. julija v Clevelandu 54-letni Peter Sesek, doma iz Mengša. — Istega dne je pobrala smrt v Clevelandu 43-letnega Martina Mežica, doma iz vasi Mali Podlog, fara Leskovec pri Krškem. — Margareti Kočevar v Steeltonu je umrla mati. V bolnici v Newyorku je umrla Jožefa Briški. Podlegla je operaciji golše. Na jezeru Medora v državi Michiton se je pripetila težka nesreča. Florijan Mo-har je šel s svojim sinom Karlom in njegovim prijateljem lovit ribe. Ko so se naveličali ribariti, je izročil mladi Mohai svojemu prijatelju puško, ki je hotel z njo streljati. Zadeti je hotel kos lesa v vodi, pa ni dobro meril, na kar je vzel puško stari Mohar, ki se mu je pa prezgodaj sprožila in ves naboj je udaril sinu v trebuh. Sin se je zgrudil v čolnu in čez nekaj minut izdihnil. Družina Mohar je prišla v Ameriko pred dobrimi 5 leti. V Port Washingtonu je umrl po kratki bolezni Anton Kesner, star 36 let doma iz Smartnega v Zadrečki dolini na Stajer- ga največkrat naugodnejše plasiral jaz, zelo dobro sta se pa odrezala tudi bolgarska favorita Sokolov in Cakov. Po tekmovanju je bil v restavraciji hotela »Balaban« banket, ki se ga je udeležil tudi nas sofijski poslanik z osobjem. Po dirkah so nas odpeljali v razkošno kopališče Indianabar, ki je kakih 10 km oddaljeno od mesta ter je zbirališče monde-nega sveta. Kopališče je najmodernejše zgrajeno, na razpolago je tudi 15 metrov visok skakalni stolp. V veseli družbi sem pripomnil, da to pač ni taka višina. Pa so drugi takoj udarili z menoj stavo, če tvegam skok. Nu, sem si mislil, 500 levov je dovolj za riziko. Slekel sem se in skočil na glavo v bazen. Presenečenje in čestitke.. Starič je še pripovedoval o brhkih in zalih Bolgarkah, ki bi mu bile kmalu zmešale glavo, ter nam pokazal darila, ki jih je prejel poleg denarnih nagrad: krasen pepelnik itd. — Sedaj pa še malo o vaši karijeri. — 2e kot bosopetnik sem rad pritiskal na pedale. Najprej sem si sam sestavil leseno kolo. Med vojno mi je prišlo v roke ogrodje kolesa. Ker takrat ni bilo dobiti gumijastih zračnic, sem jih nadomestil z slamo. Na tem kolesu sem neštetokrat dirkal med Mirno pečjo in Novim mestom. Pozneje sem kupil cenen motor in ga pričvrstil l.a kolo. Takrat se je pričela moja kariera, če hočete to tako imenovati. Ko sem se učil za mehanika, sem se še bolj poglobil v motorni sport, kar mi je bilo tudi lažje, ker sem spoznal ves ustroj stroja. Zdaj je Starič lastnik lastne delavnice v Tržiču na Gorenjskem. Simpatični >Lete-či Kranjec« bo jutri startal na mednarodnih dirkah na Ljubelj. Smelemu dirkaču prav iz srca privoščimo, da bi priboril sebi, svojemu klubu in vsemu našemu sportu novih lavorik! Za jutrišnjo ljubeljsko dirko vlada v športnih krogih, kakor tudi med občinstvom veliko zanimanje. Ta izredno naporna gorska dirka je postala zelo popularna in privablja čedalje več dirkačev, ker je edina te vrste v naši državi. Ljubeljska ce3ta predstavlja nekakšen ognjeni krst za dirkača in za stroj; kdor je prevozil to progo, ima odprta vrata na vsako drugo motociklistično dirko. Letos bo udeležba rekordna. Prijavilo se je 30 dirkačev, med njimi znani avstrijski internacijonalci, kakor tudi jugoslovenska dirkaška elita. Od tujcev je omeniti Be-neseha, člana Wiener Rennfahrer Verrei-nigung, zmagovalca pri nedavni Gaisberg dirki. Od istega društva je prijavljen tudi Ernst Vogel, dalje nastopi koroški prvak Fredi Hohnel, Kramar, Mayerhofer, Wab-nik, Klimbach itd. Jugoslovensko motoci-klistiko bodo zastopali Anton TJroić in Schildhabel iz Zagreba, Cerič iz Maribora, na čelu ekipe MK Ilirije pa je matador Starič, naš »leteči Kranjec«. skem. V Detroitu je umrla Velma Obed, rojena Snvder, stara 19 let. Pokojna je bila med Slovenci v Detroitu znana kot izborna igralka, pevka in pianistka. V Del-montu je podlegla operaciji Antonija Re-tar, rojena Jakomini, stara 29 let, doma iz Ljubljane. V Ameriki je zapustila moža in sina, v starem kraju pa mater in dva brata. — V Clevelandu je umrl 55-letni Josip Bencina, doma iz vasi Veliko Mlačevo. — V bolnici v Newyorku je umrla Marija Turek roj. Arko stara 27 let. — V Elv je vlak do smrti povozil Ivana Mohorčiča; pokojni je bil doma z Dolenjskega. V Chicagu je padla 2-letna Karlina Mi-heličeva z okna tretjega nadstropja hotela na Arlington Place 630 in obležala mrtva na pločniku. Okno je1 bilo sicer zavarovano z železno mrežo, ki se je pa odtrgala. V Clevelandu je umrla 8-letna Frančiška Skenderjeva, za katero žaluje poleg staršev še 7 bratov in sester. V San Fran-ciscu je umrl Jože Lisjak. — V Kartfordu je preminul Janez Jerman, star 52 let, doma iz Savinka pri Mokronogu. Kap je zadela v Chicagu 44-letnega Matevža Svetiča, doma iz Bele Krajine. Za Kopališke naš oddih domača letovišča naprave so predpogoj za razvoj tujskega prometa ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87 Danes ob %7 in %9, v nedeljo ob 5„ 7. in 9., v ponedeljek ob %9. uri MARTHA EGGERTH v glasbeni Saloigri „ZENA W DIPLOMAT" Film poln pesmi, zabave in dobrega razpolo£enja. Mladi ataše, ki ga tene neprestano preganjajo... PRIDE! PRIDE! »GOSPA SI NE ZELI OTROK« Ljubljana, 5. avgusta. Pri današnji stopnji športne kilture je povsem razumljivo, da so kopališke naprave najvažnejši rekvizit za kraj, ki si hoče pridobiti sloves letovišča. Potreba kopaliških naprav je tako eklatantna, da za njeno razumevanje ni potrebno preveč bistroumnosti ie z ozirom na omenjeni razvoj sporta, ki ima mnogoštevilne pristaše tudi v oddaljenih planinskih vaseh. Vendar so pa še pri nas in sicer v neposredni bližini eminentnih tujskoproinet-nih središč, kraji in v njih ljudje, ki so potrebo kopališč po svoje razumeli ali je pa, kar je še boli žalostno, sploh niso razumeli. Tako so n- pr. Begunje, pred leti zabeležile lep napredek tujskega prometa. V zadnjih dveh letih je v Begunje prihajalo vedno manj tujcev, doeim je letos, ko se Bled \nh-ko pohvali z rekordno sezono, po izjavi samih tujekoprometnih interesentov obisk tjj-cev v Begunjah na ničli. Med travniki se vije izsušena struga potoka, dočim je voda v kanalih, žlebih in y ježih, kjer je kopanje prepovedano in Be si tega ne daste dopovedati, jih lahko pošteno izkupite. V celi vasi ni nikakega primernega prostora za kopanje, ako izvzamemo svojevrstni bazen pensiona Šturm, ^ki pa s svojimi par kvadratnimi metri površine pride v poštev k večjemu za goste tega pensiona. Na drugi strani obstojajo dobro opremljene restavracije, gostilne, peusijni in prenočišča, kar ie vse zgrajeno v pričakovanju, da se bo tujski promet v Beguni30 dvignil ali pa vsai ostal na prejšnji višini. Na pritožbe obiskovalcev, katerih Število se je iz leta v leto zmanjševalo, dokler ni doseglo današnje višine, so zainteresirani lastniki tujđkoprometnih objektov razložili občini nujnost, da 6e uredi kakršnokoli kopališče. Občina tega predloga ni bila posebno vesela in je, po dolgotrajni deb.iti seveda, odbila financiranje izgradnje kopališča. Tako so Begunje ostale brez kopališča in brez tujcev, a v Radovljici, kjer je letos pričelo obratovati moderno kopališče Mestne hranilnice je število tujcev preseglo drzna prvotna pričakovanja. Iz tega primera naj občine v drugih krajih, ki računajo s tem, da privabijo letovi-ščarje in se uveljavijo kot letovišča, črpajo pouk, da ne bodo končno same trpele škodo omalovažava joČ potrebo kopališča. Sicer bi pa bilo edino pravilno, da občine same prednjači jo pri organizaciji tujskega prometa že z ozirom na njihovo politično funkcijo in z ozirom na dohodke, jih obisk tujcev, indirektno, prinaša v občinske blagajne. Vprašanje tujskega prometi se danes ne more več reševati z znano krilatico iz Logarske doline, češ, »letos moramo posaditi več krompirja; za svinje in za tujce«. To ne zadostjje in kdo ve, če bodo za par let zadostovala sama kopališča? Tretiranje vprašanja organizacije tujskega prometa zahteva predvsem poznavanje obstoječih potreb in dalekovidnost, ker je to vprašanje za gospodarstvo Slovenije vitalne važnosti. —r Rogaška Slatina na višku sezone Izgleda, da se je londonska gospodarska konferenca oziroma točneje povedano, da so se njeni delegati, po neuspehu konference zbrali v Rogaški Slatini. Sami odličniki na polju politike, gospodarstva in umetnosti so v letošnji sezoni napovedali Svoje obiske in, kakor vidimo, so tudi držali besedo. Letoviško in kopališko življenje v Rogaški Slatini je v momentu ko to pišemo na višku sezone. Drevoredi, parki, šetališča, sicer osamljeni gozdički in obronki, vse je oživelo in celo Rogaška Slatina nudi pristno sliko svetovnega letovišča. Moralna stran letoviške sezone v Rogaški Slatini pomeni nov, zna Čaj en napredek, a prepričani smo da tudi materijelni efekt ne bo zaostal za moralnim. Marsikoga utegne zanimati življenje veli kega letovišča. 6d vseh naših letovišč mu, po našem prepričanju, najboljšo sliko more dati edino Rogaška Slatina, kjer so se letos zbrali predstavniki skoraj vseh i.aro-dov. Zato vsakomur priporočamo izlet ^ Rogaško Slatino sedaj, ko je tam najbolj živahno. Stroški takšnega izleta so malen kostni, a prireja jih, z odprtimi avtobusi Zveza za tujski promet v Ljubljani (Putnik, Gajeva ulica), kjer dobite vse potrebne in formacije glede cen in odhoda. Ker Rogaško Slatino obiskujejo tudi izletniki iz Avstrije in Češkoslovaške in se o njenih lepotah laskavo izražajo, bila bi sramota, da mi njenih lepot ne cenimo ali n« da jih celo »ne poznamo. Ne bo odveč, ako pripomnimo, da $»e v Rogaški Slatini s sigurnim uspehom zdravijo vsakovrstne želodčne bolezni in bolezni vseh prebavnih organov in se s kra-tkim bivanjem v Rogaški Slatini iznebite Vaših bolezni. Ravno radi uspešnosti zdravljenja teh bolezni in radi blage klime si je Rogaška Slatina pridobila svetovni sloves. Mineralna voda iz znanih njenih vrelcev >Tem-pel«, »Stvriac in >DonaU, ki vsebuje omenjeno zdravilno moč, se razpošilja na vse strani sveta, kjer jo svetovne medicinske kapacitete predpisujejo kot učinkovito zdravilno sredstvo. Mineralna voda iz vrelca >Tempelc je poleg tega izvrstna namizna voda in jo kot takšno prav gotovo tudi že poznate. Vaš prvi prihodnji week-end izlet na; velja Rogaški Slatini! —r. Rimske Toplice kot izletna točka in uspešno zdravilišče za vsako vrstne bolezni zaslužijo polno pozornost- Zagrebčani že leta in leta vsako nedeljo romajo z izletniškim vlakom v Rimske toplice. Bazena, ki se nahaja na prostem in je napolnjen s termalno vodo 37.5 stop. C, kakor smo že svojeeasno omenili, nikakor ne morejo pre-hvaliti. Tu, v tem bazenu, najprej začne in najpozneje v sezeni neha kopanje. Ako je samo b*>lnčno vreme se lahko v tem bazenu kopamo ob vsakem letnem času. Obisk Rimskih toplic postaja aktualno vprašanje za vnete kopalce, ker ee bo poletje kmalu začelo poslavlja*! od nas. Nagle spremeoiibe vremena in jesensko deževje nam prinesejo >qpot revmatizem, protin in išiaa, ki nas je v poletnih mesecih prenehal mučiti. Naše veselje, da se bolečine ne vrnejo, bo ostala le prazna nada. Kopelji v Rimskih toplicah in prvovrstna postrežba ki jo tam dobimo bodo nas za veelei rešile skrbi zastran naše bolezni. Poleg tega je zdravljenje izven glavne sezona tudi ceneiše. Bilo bi torej ve*eknkcr priporočljivo, da še danes zahtevate prospekte od ipiave zdravilišča v Rimskih l^rtlicnh. Nepregledna morska površina j3 dala gradiva za tisoče romnnov. po<;rr.i m velikih imetniških del. Morj»\ njegovi va'ovi in truinstvene elobine, ie inspirirate vjl'ke meže. da dovršijo velika dela. Up, ki en da't mornariu in ribiču, ki 'Šteta na njem svoj borni zaslužek, daje rudi bolnika, ki na nesovih bregovih istel >Pečine<. Prepričan sem, da boste zadovoljni kot nikjer drugje! —r * Obiščite Bled s Hojakovim avtobusom! Odhod iz Ljubljane (izza hotela >Union<, v Frančiškanski ulici) vsak dan ob 16. V nedeljo tudi ob 8. zjutraj._ Slovo generala D. Popovića Ljubljana, 5. avgusta. Ob slovesu generala g. Dragomira Popovića iz Ljubljane je JS snoči pri »Slonu« priredila intimen časten večer, ki so se g/a udeležili Člani oblastnega in krajevnega odbora JS. Prvi se je v imenu oblastnega odbora JS z globoko občutenimi besedami poslovil od slavljenca predsednik pod-ban g. dr. P i r k m a j e r, ki je obžaloval, da se agilni društveni podpredsednik, general g. Dragomir Popović, poslavlja od Ljubljane, vendar nam je pa v zadoščenje, da se seli na častno mesto v prestolnico. Tolaži nas pa tudi, da mu je Ljubljana tako prirasla na srce, da se bo gotovo rad še vrnil v nase mesto, kjer si Je izvolil tudi svojo življenjsko družico. Govornik se je iz srca zahvalil odhajajočemu podpredsedniku za vedno vneto delovanje v JS in izrazil prepričanje, da bo tudi v Beogradu med prvimi delavci tega patriotskega društva. Navzlic veliki zaposlenosti je kot vojaško discipliniran mož izrabil vsako priliko za korist JS. zlasti se je pa pri najrazličnejših uradih osebno zavzemal, da so se vrste članov JS pomnožile za več stotin stražarjev Jadrana. Slavljenec, brigadni general g. Drago-mir Popović, je v svoji zahvali ginjen poudarjal, da mu je Ljubljana postala druga domovina in da se bo vrnil v Ljubljano v vsakih počitnicah ter Jih preživel pri nas. Nikdo naj pa ne pozabi, Če pride v Beograd, da ga obišče. Predsednik krajevnega odbora JS g. Josip Pogačnik je izrazil g. generalu največje spoštovanje kot prvoborcu pri Sokolu, Strelski družini in JS. Kot podpredsednik oblastnega odbora je bil tudi krajevnemu odboru vedno najmočnejša opora in lahko rečemo, da je omogočil vse prireditve, saj ve vsakdo, kako mnogo je pri njih pomagala vojska. Sreča naj ga spremlja v službi in v družini, ki si jo je ustvaril v Ljubljani, ko si je izbral eno najlepših in v vseh ženskih organizacijah najdelavnejših Ljubljančank za svojo družico. Tudi svoji gospe Desan-ki naj sporoči pozdrave in spoštovanje JS z željo, da se čimprej spet vidimo. Urednik dr. B e r c e je nazdravil slavljencu v imenu novinarjev kot tipičnemu zastopniku armade, ki je vedno v zvezi z narodom in tudi v vednih stikih z njim, pozdravil ga je pa tudi v imenu pol milijona onih v tujini, ki jim je edino upanje naša junaška armada. Ves poslovilni večer je spet na najpri-srčnejši način dokazal, kako splošno priljubljen je v vseh slojih ta visoki vojaški dostojanstvenik, ki ga vsa Slovenija smatra za najboljšega prijatelja in domačina. JUTRI VSI NA sokolsko prireditev v škoSjo Loko! Iz Trbove? — Tombola. Tombola podpornega fonda Zveze bojevnikov, skupina Trbovlje se vrši nepreklicno dne 15. avgusta, pri Gasilskem domu na Vodi. Srečke so na naz-polago pri vseh članih, katere se tem potom poziva, da se zglase dnevno v društvenem lokalu gostilne Volkar, kjer je otvorjena tudi razstava dobitkov. Istotam so tudi srečke posameznim vedno na razpolago. Ker so dobitki zelo dragoceni, upamo, da bo občinstvo pridno segalo po srečkah in s tem podprlo našo humanitarno akcijo. Odbor. 415-n — IX. vsesokolski zlet v Pragi bo prikazoval danes ob 20. uri zvočni kino v Delavskem domu, popoldne ob 17. uri pa za mladino. Ta veličastni film je dokument nezlomljive sile sokolstva, ki je v masah sodelovalo v grandijozni, doslej nevidni manifestaciji vseslovanske solidarnosti. /SLOVENSKI N A R O D«, dne 5. avgusta 1038 Dnevne vesti — Minister Ivan Puce IJ na tekmi ža-njlc v Celju. Organizirana kmeteka mladina celjske okcdice priredi jutri veliko tekmo žanjic, ki Ji bo prisostvoval tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan PucerJ. —Napredovanje v državni službi. V višjo položajno skupino so pomaknjeni pod-nadzorniki agentov pri upravi policije v Ljubljani, Leopold Florian, Josip Kek in Ivan Močnik: za podnadzornika agentov pri upravi policije v Ljubljani je imenovan podnadzornik-pripravnik Franc Lavrič, za policijskega stražnika-pripravnika pri pred-stojništvu mestne policije v Mariboru je imenovan Franc Toplak. — Izpremembe v banovinski službi. Imenovani so zaščitna sestra uradniška pripravnica pri zdravstvenem domu v Tržiču Teodora Ažman-Vovk za zaščitno sestro v lastnosti banovinske uradniške pripravnice, za banovinskcga uradniškega pripravnika zdravnik volonter pri javni bolnici v Ptuju dr. Fran Brumen, za banovinskega uradniškega pripravnika pri splošni bolnici v Mariboru banovinski dnevnicar-zvaničnik pri banski upravi Dušan Bunc, za banovinskega tehničnega pristava pri upravi banovinskega zdravilišča v Rogaški Slatini banovinski uradniški pripravnik ing. Vinko Glanz, za banovinskega računskega kontrolorja pri banski upravi banovinski knjigovodja Albin Juvanc, za banovinsko zaščitno sestro pri posvetovalnici za matere v Hrastniku zaščitna sestra istotam Ana Koš-tomaj, za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Konjicah, kjer ho opravljal posle tajnika cestnega odbora, Julijan Lapajne, za banovinskega uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru, kjer bo opravljal posle tajnika sreskega cestnega odbora, Alojzij Novak, za banovinskega arhivskega uradnika pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu, kjer bo opravljal posle tajnika sreskega cestnega odbora, Rudolf Rupnik, za banovinskega vil kmetijskega pristava banovinski viš. pristav v. d. ravnatelja banovinske kmetijske šole v škof ji Loki ing. Srečko Šabec, za banovinskega zvaničnika podkovskega mojstra na podkovski šoli v Ljubljani Jernej Bitenc; za banovinsko zaščitno sestro pri posvetovalnici za matere v Trbovljah zaščitna sestra Angela Boškin; v višjo sku- :ng. irnnu ivoprivšek, aireKior isie soic mg. Valentin Petkovšek in banovinski profesor na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru ing. Primož SimoniČ; premeščena sta banovinski uradniški pripravnik pri upravi banovinskega veleposestva na Ponovičah pri Litiji Vilko Apih k banski upravi v Ljubljano, banovinski uradniški pripravnik pri banski upravi Fran Topole pa k upravi banovinskega veleposestva v Ponovičah: zamenjava službenih mest na prošnjo je bila dovoljena banovinskemu cestnemu nadzorniku v Kočevju Cirilu Zupetu, in bano-vinskemu cestnemu nadzorniku v Ljutomeru Francu Colariču; služba je prestala banovinski arhivski uradnici pri banski upravi v Ljubljani Mariji Brenčič. _ Izleti v okviru kongresa pravnikov slovanskih držav. V okviru kongresa pravnikov slovanskih držav v Bratislavi od S_10. septembra priredi ravtnateljstvo -državnih železsnic v Bratislavi za udeležence in goste kongresa Izlete s posebnimi braovfisfti v Prago in Tatre od 11. no 14 septembra. Izlet v Prago bo veljal za osebo 2S0, v Tatre pa 220 Kč. Vračunam so strožki za vožnjo, za prvovrstno prehrano in stanovanje, napitnino In drugi ■postranski izdatiki; /pogoj je pa, da se priglasi najmanj 200 udeležencev za vsak Met. Kdor si bo na izletu v Prago sam presfcrfoel hrano in stanovanje bo plačal samo za vožnjo trja in nazaj 100 Kč. Ce se priglasi manj kot 200 udeležencev za izlet v Tatre, jim bodo rezervirani posebni vagoni, priključeni rednemu brzovlaku proti plačilu 250 Kč sicer pa pod enakimi pogoji t j. celodnevna prvovrstna prehrana in stanovanje. Nastanitev v Bratislavi bo veljala v internatih 5 Kč, v hotelih 12 do 20 Kč, preohrana v Bratislavi v internatih 10 Kc, v hotelih pazajnk 3 Kc obed 6.50 Kč, večerja pa 6 Kč. _ Znanstveno potovanje arheologov v Podunavju. V Novem Sadu sta se mudila v četrtek arheolog ljubfijaneke univerze Prof. dr. BaMivin Sarija in ravnatelj bu-dimpeštanskega narodnega muzeja dr. Prarujo pl. Tompa. V sporazumu z ravnateljstvom beograjskega Narodnega muzeja prtoravljata peto znanstveno potovanje arheologov t podunavskih drŽavah, ki se prične proti konou septembra. Znanstvena potovanja prirejajo arheologi že 5 let z namenom, da ugotove stare meje rimskega imperija. Letos se udeleže potovanja nemški, avstrijski, angleški, avsitnj-slki, francoski, jUBoslovenski, madžarski, Švicarski in nizozemski arheologi. _ Prijateljski sestanek zdravnikov. Zdravniška zbornica za dravsko banovino vabi vse zdravnike, da se udeleže prijateljskega sestanka, ki bo ob priliki Mariborskega tedna 12. in 13. t. m. v Mariboru. Prijave za stanovanja je poslati Zdravniškemu društvu v Mariboru. _ Izletniški vlak Ljubljana-Karlovee, Jutri 6. t. m. bo vozil izletniški vlak Ljub-ljana-Karlovec in obratno. Na povratku bo vozil od Črnomlja do Ljubljane izjemoma 1 uro 41 zakasnjen. Iz Cernomlja bo odhajal izletniški vlak ob 20.10, namestu 18.29 in ne ob 22.10, kakor je bilo pomotoma poročano v današnjem >Jutruc, v Ljubljani. Tudi z vseh ostalih postaj iz Ljubljane bo odhajal približno 1.30 minut pozneje. Prihod v Ljubljano na glavni kolodvor ob 23.25. _ opozorilo onim, ki hodijo na letališče, Aeroklub Ljubljana opozarja prebivalce Ljubljane in okolice, da je hoja preko novega letališča v Devici Mariji v Polju zaradi velike nevarnosti za pešca, kakor tudi za pilota in morebitne sopotnike, strogo prepovedana. Posebno se opozarjajo starši, da zadevno pouče otroke. Istotako se ne sme pustiti psov prosto teči po letališču in tudi paša in gonja živine na ali preko letališča ni dovoljena. Sedaj Se ni velikega letalskega prometa, razen v jutranjih in večernih urah, od 16. t. m. naprej pa bo postal letalski promet živahnejši in je prekoračenje terena, kot rečeno, zvezano s veliko nevarnostjo. Kdor želi opazovati polete naj hodi strogo ob mejah terena, nikakor pa naj ne skrajša ovinka s hojo preko letališča. Istotatoo nI dovejjaoo bttaatl m aparatom, ki pristanejo kjerkoli na terenu, določenem za letališče. Za morebitno potrebno pomoč so zato odrejeni pomagači. Gledalci za enkrat lahko stoje poleg hangarjev, ne smejo pa stopiti na betonirane ploskve ali pa preko sprednje Črte, ki teče poleg hangarjev. Pilot ima že dosti opravka, ker mora paziti na aparat, itd., ter se ne more brigati še .za neprevidnega gledalca. JUTRI VSI NA sokolsko prireditev V STEP AN JO VAS — Velik kmetski praznik na Bledu. Kakor vsako leto, bo tudi letos tradicijonalen kmetski praznik na Bledu na dan Malega šmarna dne 8. septembra. Priprave za to narodno manifestacijo, ki je dosegla lani tako velik uspeh, so že v polnem teku. Prireditveni odbor je delo razdelil na več odsekov, ki marljivo delujejo in pripravljajo gradivo. Iz obširnega programa navajamo le, da bodo prirejene razne razstave, predvsem živinska, mlekarska in sirarska razstava, revija in nagraditev narodnih nos ter velike konjske dirke. Ker odpade letos prireditev na Krškem polju, se bodo koncentrirale vse sile in sredstva za kmetski praznik na Bledu, ki obeta prekositi vse dosedanje praznike. — Jakac v Dalmaciji. V torek dopoldne je prispel z brzo v lakom v Split priljubljeni akad. slikar Božidar Jakac. Ko je obredel pol sveta, Afriko in Ameriko, kjer je žel izredne uspehe, ga je slikarska žilica potegnila tudi v našo lepo Dalmacijo k sinjemu Jadranu. Med potjo mu je svojevrstna »divna Lika« izredno ugajala. Najbolj mu je bila všeč pokrajina okrog Velebita. Ko se je pokazalo izza Kapele jutranje soln-ce in uprlo žarke v velebitsko gorovje, bi Jakac s svojimi rekviziti najraje kar izstopil iz vlaka. V Dalmaciji, predvsem v okolici Splita, se namerava muditi približno mesec dni. Posebno ga mika Klis in Trogir. Upamo, da bo že v jeseni presenetil Ljubljano z lepimi dalmatinskimi motivi, saj jih je na vsak korak dovolj, čeravno niso baš ameriški kanjoni in nebotičniki. Saj vendar vsakdo ve: ca je Nevi Jorka kontra Splitu gradu... — Učiteljsko mesto za splošno mizarstvo. Na Državni tehniški srednji šoli v Ljubljani potrebujejo novega strokovnega (obrtnega) učitelja za splošno mizarstvo, event. tudi za modelno mizarstvo. Keflek-tanti za to službo, absolventi tukajšnje mizarske delovodske ali druge sorodne Sole, naj se do 12. t. m. oglasijo pri direktorju Državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Uradne ure ob delavnikih od 9. do 10. _Odhod angleških ladij iz Splita. Včeraj 4. t. m. je zapustilo splitsko luko 14 angleških vojnih ladij, ki so odplule proti Boki Kotorski, da se tam snidejo z ostalimi angleškimi križarkami in rušilci, ki se mu-de v naših vodah, nakar odplujejo skupno v domicilna pristanišča v Sredozemskem morju. Dalmatinsko ljudstvo se težko poslavlja od Angležev, saj so pustili pri nas precej funtov. Pomislimo samo, da se je v Splitu mudilo 5500 Angležev, ki so kupovali ves živež na splitskem trgu. Razumljivo je, da se je za časa bivanja Angležev v Splitu življenje precej podražilo. Angleški funt pač ni naš dinar. ZA SPORT IN SONČENJE y-1ACEITE — ,LA TOJA' j J Vsebuje glen zdravilnih vrelcev iz •✓./sončnega španskega otoka LA TOJA. 8596 »CHEMOTECHNA«, Ljubljana, Mestni trg št. 10. _ 30 letnica podružnice SPD v Kranjski gori. Podružnica SPD v Kranjski gori proslavi jutri 30 letnico svojega obstoja s slovesno otvoritvijo nove koče v Krnici. Ob 10.30 bo v planinski koči maša, po+em pa blagoslovitev In otvoritev koče. Popol-dfiie bo pa prosta planinska zabava s godbo in petjem _ Iz >Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 63 z dne 5. t. m. o-bdavtlja uredlbo glede izrednih Izdatkov in dohodkov bedtnostne ga sklada draveke banovine za leto 1933/34, proračun izrednih izdatkov ln dohodkov bednosftmega sklada za leto 1933/34, pravilnik za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada dravske banovine v letu 1933/34, objave banske uprave o pobiranju občineaih troSa-rin v letu 1983/34, hipremembe r staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz >Shržibenih novine. — Javna lekarna v Mozirju. Mag. ph. gospa Zora Zore roj. Volovšek iz Zagreba je zaprosila za predhodno postopanje za ustanovitev prve javne lekarne v Mozirju. Morebitne ugovore je vložiti pri banski upravi v 15 dneh. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. julija je bilo v dravski banovini 58 primerov tifuznih bolezni, 65 škrlatinke (smrten 1) 69 davice, 31 šens, 3 krčevite odrevenelosti, 3 dušljivega kašlja, 3 griže, 2 otročnične vročice, ter po 1 nalezljivega vnetja možganov, otrpnenja tilnika in vnetja priušesne slinovke. — Povratek letošnjih ameriških izletnikov. V četrtek, dne 10. avgusta nas zapusti g. Avgust KoMander, znani slovanski zastopnik v Olevelandu, ki ;'e pripeljal letošnje poletje največjo skupino ameriških izletnikov po francoski progi Havre - Newyork, v domovino na obisk. Vkrcal se bo v Le-Havreu na najnovejšo francosko motorno veleladjo >Champlain<. Kličejo ga nujni posli po tako kratkem bivanju v domovini, zopet na njegovo službeno mesto v Clevelandu. Ameriški izletniki, ki jih je sam vodil is Amerike, se povrnejo šele z ruflcauzntm francoskim ekspres parnikom >Ile de France Orafike< LJubljani. — Pomoč gladujoči deci rudarjev. Uredništvo, zdravniki in uslužbenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani so nabrali za gladujočo deco rudarjev znesek Din 1010.—, ter ga izročili oblastnemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, ki izreka darovalcem naj iskrene jšo zahvalo! — Nov grob. Danes ob 11. dopoldne je podlegel daljši bolezni uradnik uprave >Skrvenskega Naroda« g. Ladislav Flor-jančftč, star 31 let. Pobrala ga je tuberkuloza, ki se je je dolgo z vso žilavostjo. toda žal zaman, otresal. Pokojni je bil v službi v naši upravi 13 let, bil je izredno marljiv in simpatičen uradnik, ki smo ga imeli vsi radi. Cas pogreba naznanimo v ponedeljek. Pokojni zapušča žalujočo soprogo in dva otročička v starosti 4 in 6 let. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno in zmerno toplo. Včeraj je v nekaterih krajih v naši državi deževalo, drugod je bilo pa samo deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32, v Skoplju 28, v Zagrebu 26, v Ljubljani 25.8, v Mariboru 24.3, v Beogradu 22, v Sarajevu 20 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2, temperatura je znašala 13.6. — Nesreče. V Dravljah Je včeraj ugriznil konj brezposelnega 17 letnega pekovskega vajenca Ivana Bogeljška v nos in mu ga odgriznil. — Slavka Markič, 11 letna po-sestnikova hčerka iz Male Loke, občina Domžale, je doma padla in si zlomila ključnico. — Tihotapstvo denarja v Italijo. Na Sušaku so oblasti zasačile Ano Doldmann, ki je tihotapila denar v Italijo. Pri njej so dobili 12.000, na njenem domu pa 60.000 Din. Pomagal ji je mož. Obsojena sta bila vsak na 100.000 Din globe. — 200 kg težkega jelena ustrelil. V četrtek je ustrelil gozdar pri vasi Rasinja blizu Koprivnice nad 200 kg težkega jelena, ki je najbrž preplaval Dravo in se priklatil v te kraje iz Madžarske. JUTRI VSI NA sokolsko prireditev v Škof jo Loko! — Zaljubljenca, sta odšla pojoč v smrt. V Dubrovniku se je odigrala v četrtek popoldne pretresljiva ljubavna tragedija. Kurjač v hotelu >Imperial« Ivo Priborac je bil zaljubljen v služkinjo Kristino Lukič. Fant je pa izgubil službo In tudi Kristini je bilo odpovedano, tako da se nista mogla vzeti. Ker so tudi fantovi starši nasprotovali sinovi ženitvi, sta zaljubljenca končno obupala in sklenila končno umreti. Ivo je odšel v četrtek popoldne k svoji materi, kamor je prišla tudi Kristina, da bi mu pomagala pri delu v hiši. Iz hiše se je slišalo prepevanje otožne ljubavne pesmi. Pred solnčnim zahodom sta stopila zaljubljenca na teraso in prepevala dalje. Potem je pa sosed videl, kako je Ivo najprej ustrelil Kristino, potem pa še sebe. Našli so ju mrtva na terasi v mlaki krvi. — Sin ubil očeta, V noči med 30. in 31. julijem je ubii \ vasi Selencu blizu Sme-derevske Palanke 251etni sin Gjorgje Ma-ričič svojega 501etnega očeta Danila. Sin je takoj prizna) zločin, zagovarja se pa, da je bil oče tiran in da je rešil družino večnih prepirov in pretepov. — Samomor meniha. Iz Novega Sada poročajo, da se je včeraj zjutraj v samostanu Kovilju ustrelil menih Lovrenci je Jelovac, ki je bil v samostanu nad 40 let. Te dni bi bil moral oditi v svojimi sobrati v samostan nekam na Fruško goro, ker so samostan v Kovilju spremenili v ženski samostan. To ga je tako potrlo, da si je končal življenje. — Christofov urni za7od, privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno junija in julija. Šolnina niska, vpisnina 3o Din. Revni popust. Pouk prične 2. oktobra. Zavod preskrbuje službe. Zahtevajte prospekt. 364-m Pri revmatiznm v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj živilski trg je bil danes zopet doslovno preplavljen z živili. Bil je dobro zaseden že pred 8. Kmetice prihajajo nanj zelo zgodaj, da zasedejo boljše prostore. Najbolj zgodaj pa pridejo mesarji, ki se boje vročine in muh. Toda le redke gospodinje vstajajo zgodaj. Edino ob sobotah so bolj pridne, ker imajo tedaj posebno mnogo dela. Mesarji so bili danes zelo dobro založeni z mesom in slanino, ker računajo na to, da ljudje jedo ob nedeljah bolj kot navadno. Meso ima stalne cene, najboljše goveje je povprečno po 10, 11 Din kg, telečje 14 Din, prašičje pa po 16 do 18 Din, a tu in tam tudi 20 Din. Slanina je po 14 do 16 Din. Pri jajčaricah so se danes gnetle gospodinje že zelo zgodaj, dočim so se mesarjev izogibale. Nekatere so tudi kupovale piščance, a mnoge so jih samo otipavale kot navadno. Tudi piščanci imajo že nekaj časa stalno ceno. Precej lepe putke so po 25 Din komad, po isti ceni dobiš tudi par piščancev. Jajc je navadno ob sobotah dovolj tudi po so par komad, dočim jih druge dni ni mnogo po tej ceni. Lepa jajca so vedno po 1.25 Din par. Najbolj je vedno založen zelenjadni trg, kjer je bilo danes na vagone salate, strocjega fižola, graha in najrazličnejših podobnih dobrot. Kumar je že toliko, da prodajajo drobne za vlaganje po 100 komadov za S Din, to se pravi, da dobiš za 10 Din celo košaro kumaric. Dober stročji fižol je se vedno po 4 Din kg, toda gospodinje ga raje kupujejo kot cenenega. Pese je toliko, da jo prodajajo po 2 Din kg, novo zelje je po 4 Din, paradižniki po isti ceni, krompir po dinarju, debele buče po 3 do 4 Din komad, grah po 2 do 3 Din kg itd. Kot vidimo, cene niso baš tako visoke, toda gospodinje morajo vse- eno varčevati in mnoge ne morejo odhajati s trga s polnimi cekarji. Na sadnem trgu je bilo danes zopet mnogo borovnic, ki jih med tednom že ni bilo več toliko. Prodajali so jih po dinarju do 1.25 Din liter. Nekaj litrov je bilo tudi brusnic, ki jih gospodinje rade kupujejo, a so zdaj še drage, po 8 Din liter. Gob še vedno ni. Najbrž se bo začela sezona za nje jeseni, kot se je lani. Domačih hrušk ie precej po 4 do 5 Din kg. Jabolk pa letos ne bo toliko kot jih je bilo lani. Crešnje še vedno lahko dobiš, a jih nihče več rad ne kupuje. Prodajajo jih po 3 do 5 Din kg. NAZNANILO PRESELITVE« Atelier DORIS se je preselil v palačo ,Dufiav* (mezanin) Stranke sprejema «$d 7*7 —lj Umrli so v Ljubljani od 28. julija do S. avgusta: Zevnik Janko, 44 let, mesar in posestnik, Tvrševa cesta 41/pr.; Malovrh Emerik, 67 let, višji inšpektor drž. žel. v p., Dalmatinova ul. 7; Zor Marija, mati Avguština, 85 let, redovnica-uršulinka, Kongresni trg 18; Sare Anton, postrešček, 68 let, Kolodvorska ulica 18; Tome Pavla, 20 let, šivilja, Vidov danska cesta 9; Lah Franc, 19 let, sin zavirača drž. žel., Vidovdanska cesta 9; Lukan Ana, roj. Justin, 73 let, vdova nadsprevonika v p., Maurerjeva ulica 13/pr. — V ljubljanski bolnici umrli: Draks-ler Florjan, 66 let, delavec v tovarni za klej, Moste, Ciglarjeva ulica 28, Svetelj Ana, 43 let, poljska dninarica, Klane 39; škofic Franc, 51 let, posestnik, Cerklje 44 pri Kranju; Barič Ana, 42 let, poklic neznan, Vir pri Domžalah; Kruljec Marija, 1 leto, hči zidarja, Moste, Zaloška c. 53; Jeršič Pavel, 23 let, krojač, Kladezna ul. 1; Meglic Apolonija, 17 let, dninarica, Sv. Ana št. 51 pri Litiji; Pogačnik Marjana, roj. Jarec, 55 let, delavka tobačne tovarne, Opekarska cesta 4; Likar Ana, 24 let, Zagorje; Pristavec Anton, 9 mesecev, sin poljskega dninarja, Brezovica 24; Snoj Darinka, 7 mesecev, hči posestnika, Lipe 19, obč. Tomi-Šelj; Stegenšek Mihael, 31 let, sin posestnika, Nove Jarše 50; Kokalj Katarina, roj. Jezeršek, 69 let, užitkarica, Srednja vas 12; Jenko Marica, 1 mesec, hči delavke, Nožice 26 pri Kamniku; Stare Leopoldina, 26 let, žena delavca, Turniše 10, ob. Vič; Poglej Frančišek, 3 leta, sin šoferja, Smartin-ska cesta 30. —lj Danes ob 6. popoldne začetek cvetličnega korza na kopališču na Ljubljanici. Zbiranje okrašenih čolnov je med Jančarjem in prulskim mostom, odkoder popelje povorka na kopališče čoln z godbo na čelu. Promeniranje čolnov od pol 7. do pol 8. zvečer, nato se razglasi rezultat glasovanja in razdele darila. Ob pol 9. začetek konkurence razsvetljenih čolnov in bengalična razsvetljava. Nagrade dobe po trije najlepše okrašeni in trije najlepše razsvetljeni čolni. Že od 5. dalje veselica na kopališču na Ljubljanici. —lj Poziv restavraterjem in gostilničarjem. Načelstvo Združenja gostilničaraklh podjetij v Ljubljani poziva vse restavra-terje in gostilničarje v Ljubljani, da se ob priliki kongresa Učiteljskega udruženja, ki bo 15. in 16 .t. m. v Ljubljani, glede prehrane drže strogo cen, kakovosti in pogojev, ki so veljali obvezno za vsa gostilniška' podjetja ob času letošnjih sokolskih slavnosti v Ljubljani. — Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani. _lj Crnci v Ljubljani. Davi se je pripeljala v Ljubljano cela zamorska družina iz rodu Hano-Bimbi, Južna Afrika, ki priredi turnejo po naši državi. Posrečilo se Je pridobiti poglavarja za nastop tudi v Ljubljanski bo danes 13. avgusta na veliki ljudski veselici v Koleziji na vrtu gostilne Slovša. Program bo jako pester in zanimiv. 418/n _m izletnikom piknika društva »Soče« sporočamo, da bodo jutri na pikniku fil-mani. Zato prosimo vse izletnike, da pridejo na piknik dobre volje in prineso s seboj mnogo humorja. — Zdravo! _lj Ivan Vrhovnik: »Trnovska župnija v Ljubljani*. Zanimiva knjiga, ki o njej izčrpneje poročamo na drugem mestu, se dobi po znižani ceni v državni biblioteki, Strossmayerjeva ul. 1 (telefon 2096). Broširana stane 46 Din, v platno vezana 60 Din, v polusnje pa 90 Din. it- Zveza za tujski promet prireja dnevno naslednje družabne Izlete v odprtih avtobusih: vsak ponedeljek: na Vrsič-Lju-beltf ali pa k izviru Krke, vsak torek: Ma ribor.Celje-Dobrna, vsako sredo: na Jezersko, Rogafifco Slatino in na Blzeljsko vsak četrtek v Logarjevo dolino, vsak petek v Belo Krajino, Hordul, vsako soboto županovo jamo, na Cerkniško jerzero ln Jezersko, ali Bakar na Jadranu in vsako ne deljo v Logarjevo dolino. Od 13. do 15. h 9veti kmri (HeilLgenblut) in na Veliki Klek (Groseglookner), cena s prehrano ln potnim lietom 750 Din. Dne 20. avgusta ln 3. septembra izlet v Benetke, cena b prehrano ln potnim listom 710 Din. Posefcej oDozarjamo na jutrišnji izlet v Logarjevo dolino, ki nadkriljuje po naravnih krasotah vse kraje naše domovine. —lj S Florijansko cerkvijo je bilo mnogo dela. Fasade ob cestnih straneh so že obnovili, le na dvoriščni zid še obmetavajo. Cerkev jc zdaj kot nova in njena okolica ima povsem drugo sliko. Ulica na Grad je bila potrebna ureditve že zato, ker je dohod na Grad. Ob cerkvi stoji poseben ulični svetiljnik, ki je edinstven v Ljubljani. Steber je kamnit, njegova glava ima pa obliko gorenjskega poljskega znamenja s streho. Pod to streho bodo montirali svetiljko. Ob cerkvi obdeluje kamnite dele kamnosek. _lj Gradnjo palače Trgovske akademije marljivo nadaljujejo. Začeli so že orne-tavati pročelje in vzidavati okenske okvirje. Trgovska akademija in trgovska šola zelo pogrešata primernih učnih prostorov, zato morajo hiteti z gradnjo, da bo zgradba uporabna prihodnje šolsko leto. —lj Prostovoljno gasilno društvo Šiška, priredi 6. t m. proslavo svoje 45-letnice obstoja veliko veselico v senčnatem vrtu gostilne M. Stepiča. Spored zelo pester, godba Dravske divizije, ples, šaljiva pošta, komične plezalne vaje ter bogat sre-čolov. Vstop prost Vabljeni vsi prijatelji gasilstva. Odbor. 417-n 177 —-lj »Sočani!« Opozarjamo, da vsi ki se udeležite jutrišnjega celodnevnega piknika v gozdu pri Tomačevem prinesite b seboj za hrano in pijačo krožnik, kozarec in pribor, kar posameznemu prav gotovo ne povzroči nikake nadlege. Zbirališče in odhod ob 8. uri izpred kavarne »Evropa«. Obenem naznanjamo, da priredi »Jadranska straža« danes in jutri svoj jadranski dan. Vabimo naše člnstvo, da se po možnosti udeleži danes zvečer družabnega večera omenjenega društva v restavraciji »Zvezda« ob 20. uri. —lj Sokol L Ljubljana-Tabor obvešča starše in članstvo, da se vrača mladina iz taborjenja v Metliki v ponedeljek, orne 7. t. m. z vlakom ob 15.22 uri. Stanšd naj prevzamejo svojo deco na glavnem kolodvoru. Zdravo! Uprava. —IjViško žegnanjc »Star Vičan« se jezi, ker smo v nedeljo brez njega konja »požrli«, češ, da ga nismo mogli počakati. Svojo onemoglo jezo stresa na konja, ker ni »crknil« teden pozneje in na neučakane Vičane, ki mu še kosti niso prihramili. V tolažbo si bo pustil jutri pri trka va£i, sam pa se bo vrgel nad krofe in piščance. Saj se bo lahko, ker jih bodo imeli v vseh gostilnah, kajti konja res ni več. Pritrkava, cvre piščance in krofe se dela lahko vsako nedeljo, ampak konjska smrt pride samo enkrat. — Ker pa vemo, da star človek ne prenese konjskega mesa in tudi piščance bolj slabo obira, smo poskrbeli v viških gostilnah, da bodo imeli jutri tudi — češ-pljeve cmoke. — Vičani. —lj Lepi dobitki Vas še vedno čakajo in sicer na veselici Šentjakobskega pevskega društva, ki se je morala zaradi slabega vremena minulo nedeljo, preložiti na to nedeljo, 6. avgusta in se vrši na, vrtu g. Marenčeta na Dolenjski cesti. Prijazno vabljeni vsi! 412-n —IJ Izlet trgovskih aotrudnlkos/ ln eo-t rudni c v Vhrtgar. na B4ad tn Lesce. Odsek trgovskih sotrudmiJkov tn eortrodoiic oruštva zasebnih itn arrtonomnMi nameščencev v Ljrabftani priredi jutri Izlet r Vmtgar, na Bled m Lesce, ki naj se $a člani v fttan veGjem številn tKJelefle. fcrtei nikl se sbero ob 4.4)6 ajfrotraj pred Stovnim kolodvorom Vlak odlhaja ob 5.1Jn«poe3ar7i>a< naerprođ tofmiBar-ske vojnAnice, Tya*eva cesta* _JJ Odhod »rezov strefskUi djmtbt Jt otvoritvi BtreitSoa ne Stkofljioi je ot> j£ b ne ob ll-frR. teatoor fe btto iJEtm lt*+° Ijeno. —IJ Zobozdravnik dr. Ml*uw4\a»l»^ doJ& avgusta ne ondtrrirsu Kbftfcn —lj Kemično Asti oMefes fitensae, Kolodvorska 8, Iz škofje Loke — Sokoli v Škof Jo Loko, Jotri popoldne ob 15. bo na letnem retovadfftftu sa ktev-nlco javen nastop loškega SoJeofa. MrhrfV mo, da nam važnega poesenstve te sokolske edmice, ki združuje v svoji sredi nerodno in jugoslovansko misleče brste m sestre najširših slojev, ni treba posebej nagi asa ti. Pohitite torej na to prireditev, ki bodi za nas Sfcofjdfočaoe še posebna manifestacija sokolske mislit NI da bi govorili mnogo. Vise je urejeno m pripravljeno do najmanjših podrobnosti, kakor je v Loki navada. Planinci naj gredo dopoldne v naše prekrasne hribe, popoldne pa jih pričakujemo pri telovadbi. Igrala bo godba Sokola I iz Ljubljane, rajati bomo pa t domu. Zdravo! — Seje občinske oprat* nam prinaša novi zakon o občinah. Poleg župana se jih udeležujejo vsi občinski svetovalci, prt nas pa sodelujejo tudi člani gospodarskega odseka. Uprava je imela doslej dve seji. Obravnavali so ubožne zadeve, pioteje za podaljšanje policijske ure, govorni so o izdaji nekaterih dovoljenj ln o odkiadanju smeti. V splošnem pa so se obravnavalo interne gospodarske zadeve občine. Važnoj ši sklepi pridejo se pred sejo obomske-ga odbora Iz Kamnika — Kamniško sokolsko društvo je izvedlo telovadbo za starejše člane, katerih se je priglasilo lepo število. Telovadba za tc Člane je vsak torek in četrtek od 20JO do 21 JO na letnem teloradišču, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici. — Razstavo kaktej so organizirale naše marljive Kolašice. Odprta bo v soboto, nedeljo in ponedeljek oa 9. do II in od 15. do 18. ure v prvem nadstropju osnovne šole. Razstavljajo vsi gojltelji kaktej ts Kamnika in okolice ter Številni vrtnarji, nri katerih bodo obiskovalci tudi lahko kupili posamezne vrste, ki jim bodo najbolj ugajale. Cisti dobiček te razstave gre za božično obdarovanje revne šolske mladine. Pridite pogledati — Zvočni kino, ki je s svojo prvo predstavo dosegel velik uspeh, to nedeljo ne bo igral, ker bo v mestnem parku in kino-dvorani vsakoletna veselica kamniškega gasilnega društva. Prihodnji teden bodo preizkusili drugo zvočno aparaturo. —■ »Tabcr«, društvo primorskih emigrantov za kamniški srez, ima svoj redni mesečni sestanek v nedeljo v Domžalah v kolodvorski restavraciji ob pol 10. — Sokolski nastop v Radomljah bo jutri na vrtu br. Cerarja. Kakor smo že nedavno poročali, gradijo radomeljski Sokoli ponosen Sokolski dom, ki bo brez dvoma največji, pa tudi najlepši v našem srezu. Dom je dograjen že skoraj do strehe. Ker vodi od Kamnika v Radomlje prav lepa pot čez travnike in po gozdovih, pričakujemo, da bodo Kamničani radi porabili to priliko za prijeten popoldanski izprehod v Radomlje. Čudimo se, da v Kamniku nismo opazili nobenega lepaka za to lepo sokolsko prireditev. Nevarno sredstvo. — Možiček, bila sem pri zdravniku, pa je samo pogledal moj jezik in mi predpisal krepcilno sredstvo. — Križ božji, pa vendar ne sa tvoj jezik! §tew. 177 O VENSKI NAROD«, dne 5. avguta 1933 Učimo se dostojno sedeti Nekaj navodil in pravil o sedenja, ki bi jih morale upoštevati zlasti ženske Koliko stihov so napisali pesniki na ženske noge v časih, ko so bile še skrbno zakrite pod dolgimi krili in ko je pogled na žensko nožico moškega bas zato tako mikal! Zdaj bi moški ne opevali več ženskih nožic, čeprav bi bilo pesnikovanje de v modi, kakor je bilo. In vendar ne moremo trditi, da so ženske nožice zdaj grše. kakor so bile v starih časih. človek ne more za to, če mu da narava grde noge. Ce ga je obdarila z velikimi ali ploščatimi nogami, če ima dolge prste ali meča kriva, odnosno tanka ali predebela, ni to njegova krivda in olikan človek ga ne bo za to zasmehoval. Ne bo mu tudi očital, če hodi po kurje ali če obrača noge med hojo preveč na ven. To je bodisi podedovana napaka, ali pa je krivda v tem, da otroka v mladih letih niso učili prav hoditi. Grde hoje se pa človek tudi v poznejših letih lahko odvadi, treba je le malo dobre volje. Dolžnost mater je, da pazijo že v zgodnji mladosti na to, kako otroci hodijo in da morebitne napake v njihovi hoji odstranijo. Zanimivo je opazovati noge in nožice žensk, sedečih v tramvaju. Tu vidiš cesto prizore za humorističen list. Ženska ima lahko čedne noge, pa sedi tako nerodno in malomarno, da misliš, da je pohabljena. Ko pa vstane in odide, opaziš, da ima povsem normalne noge. Pa poreče kdo, da so ženske sedele tako vedno, da pa se to ni videlo, ker so imele noge zakrite s krili. Dekleta so tudi nosila v prejšnjih časih kratka krila, niso pa držala nog tako nerodno. Zdaj je v modi malomarno vedenje, ki se kaže v vsem, tudi v tem, kako človek sedi. Ta malomar nost je pač čudna v času, ko ženske tako pazijo na svojo pričesko, obraz, zobe in roke, da povečajo svojo mikavnost. Kaj se ne zavedajo, da pokvarijo krive noge še tako prijeten vtis, ki ga napravi lepo počesana glava in čedno manikirane roke? Neokusno sede tudi dekleta in žene, ki goje telovadbo, ples in ritmiko. Kakor da bi se morala vsa lepota telesa uveljavljati samo pri gibanju. Mirujoče telo in udje pa lahko napravijo ugoden ali neugoden vtis. Ženska bi se morala učiti lepo stati in sedeti takoj prvo uro pouka v plesu, ritmiki in telovadbi. Umetnost lepo stati in sedeti spada h kulturi. Nekaterim je ta umetnost prirojena, večina se je pa mora šele naučiti. Zadnje čase se je močno razširila navada držati noge iztegnjene daleč pred seboj ali pa položiti eno čez drugo nad kolenom. Tako sede tudi dame in celo igralke v kavarnah, gledališčih in drugih javnih lokalih. Menda mislijo, da je to posebno elegantno. Pri igralkah bi morali paziti na to režiserji. Posebno v salonskih igrah, ki se odigravajo v preteklosti, je tako sedeča igralka groteskna, kajti pred 30 leti ali več leti bi tako sedeča dama v družbi ne bila mogoča. Najbrž bi jo bili postavili pod kap. Iztegovati noge daleč od stola sme in more dostojen človek samo doma, kjer to nikogar ne moti. V družbi in tudi v tramvaju je to vedno grdo, pa naj gre za moškega ali žensko. S tem motimo navzoče, ki se lahko ob naše noge spod-taknejo. V intimnejši družbi velja zdaj ta način sedenja pri moških za dopusten. Vendar bi pa ne smel moški sedeti tako v družbi ljudi, na katere kaj da. Če sedi tako moški, ki se je prišel predstavit ali pa vprašat, če bi mogel dobiti službo, je lahko prepričan, da je napravil slab vtis. Olikan moški sedi v takem primeru drugače. Da ne sme tako sedeti ženska, je seveda samo ob sebi umevno. Zdi se pa, da ženske same ne vedo, kaj početi z nogami, če jih ne morejo iztegniti pred seboj ali prekrižati nad koleni. Zato jih menda tako čudno krčijo in zvijajo. Menda ne vedo, da imamo točna pravila o dostojnem sedenju. Dama, ki hoče veljati za olikano in omikano, mora pač poznati in upoštevati naslednja pravila: 1. Obe nogi se postavita s celimi stopali na tli čim bliže telesa. Stopala vzporedno. Če je stol previsok, da ni mogoče tako sedeti, lahko drži dama na tleh samo prste, pete so pa privzdignjene. 2. Noge se prekrižajo spodaj v členkih in postavijo na tla bodisi v prsti obeh ali pa samo ene noge. Pri tem so lahko noge nekoliko pomaknjene naprej ali pa nazaj pod stol. Noga, ki je pomaknjena nazaj, pa ne sme biti skrivljena. 3. Ena noga počiva s celim stopalom na tleh in je nekoliko pomaknjena naprej, druga je pa nekoliko pomaknjena nazaj in se opira na tla samo s prsti. Niti kolena, niti stopala ne smejo biti med sedenjem predaleč narazen. Čim bolj so skupaj, tem lepši vtis napravi sedeča ženska. Elly Beinhorn znana letalka se je nedavno vrnila s svojega poleta okoli Afrike. Na sliki jo vidimo pri svečanem sprejemu na letali ftču Tem-pelhof pri Berlinu. Pet tipov žensk V predavanju, ki ga je imel profesor ginekologije na praški univerzi dr. Os trčil danes teden v radiu, je bil zadan hud udarec ženski tajnosti, iz katere so tako dolgo črpali gradivo romanopisci in pesniki. Vsaka konstitucija je sicer individualna, vendar pa lahko razdelimo pretežno večino žensk v pet točno opredeljenih tipov. Prvi tip, tako zvana piknika, je tip pravilne seksualne diferencijacije, ki se odlikuje z drobnejšo in okroglejšo postavo in spominja po vsem svojem značaju na zdravega, ljubkega otroka, ki se nikoli ne dolgočasi. Taka ženska je kot ustvarjena za zakonski stan in materinstvo, kar je naravno poslanstvo žene. Drugi tip žene aristokratke je zelo redek. To so ženske višje postave in podolgovatega obraza, pri njih prevladujeta razum in volja nad čustvom in impulzi vnostjo. Materinstvo smatrajo take ženske za neizogibno dolžnost in so večinoma zelo razumne. Tretji tip so astenike, duševno in telesno zelo slabotne ženske. Te so manjše, šibke postave, ozkega obraza, skoraj brez grudi in poševnih ramen. Hitro se izčrpajo, so zelo razdražljive in podvržene mnogim boleznim, posebno trebušnim. To je tista znana, večno bolna ženska, ki muči sebe in druge ljudi v svoji okolici. Četrti tip je tip infaltilnih žensk, ki se je pri njih razvoj kmalu ustavil in ki trpe na neplodnosti in hladni naturi. Peti tip je intersekualni. Ta je najbolj kompliciran in nosi znake obeh spolov. To so tipi sufražetk, ki vidijo v mota tekmeca in čutijo do njega večinoma nepremagljiv telesni odpor. To so na- pol ženske, napol moški, in pozneje he-tere, ki ne morejo pripadati enemu moškemu. V zakonskem življenju povzročajo take ženske neprestane konflikte in izzivajo može k nasilju. Kar se ljubosumnosti tiče, se razni ženski tipi tudi razlikujejo*. Piknika čaka mirno, da se spokorni mož sam vrne k nji. Ženska aristokratskega tipa po možnosti ignorira nezvestobo in se z možem dostojno razide. Interseksualne ženske so divje ljubosumne, kar velja tudi za tip infaltilnih žensk, ki se boje, da bi mož ne našel drugod pravega ženstva, kakršnega pri njih ni našel. Seveda se vsi ti tipi med seboj prepletajo in prehajajo drug v drugega, vendar pa lahko v splošnem rečemo, da nam dajejo ključ k razumevanju vsake ženske. Nekaj fizioloških znakov, malo psihološkega opazovanja, pa je ženske zagonetnosti konec Waleški princ opusti Sarmarstvo Angleški farmarji, ki so doslej s ponosom prištevali v svoj stan tudi prestolonaslednika, princa Waleškega, so doživeli bridko razočaranje, kajti princ namerava prodati svoja vzorna posestva v Nottinghamshire, Cornvallu in Calgari v Kanadi. Kriza, ki je zadela po vsem svetu kmetovalce, niti veleposestvom angleškega prestolonaslednika ni prizanesla. Princ je moral zadnja leta pri njih vedno doplačevati in zato je sklenil od-križati se jih. Šele ko zasede prestol, postane Ed-ward Waleški zoper »farmar«, ker prevzame gospodarstvo na kraljevskih vele-posestvih. Njegov oče kralj Georg, ki je imel poleg teh veleposestev še več drugih, je že pred leti prodal svoje privatno imetje, ker je tudi on na njem gospodaril tako slabo, da je imel vedno izgubo. Izboren apetit Američan Jacob VVilliams iz Cheste-ra v državi Pennsilvanija je bil dolgo brez službe, tako da si ni mogel privoščiti niti obeda, da bi bil z njim potolažil lakoto. Svojo stisko je potožil nekemu krčmarju, ki ga je pa takoj povabil k sebi, češ, da bo lahko naročil vse, kar bo mogel pojesti. VVilliams je prišel k krčmarju že ob 8. zjutraj na zajutrek. Pojedel je pol kilograma slanine, 18 jajc, temu odgovarjajočo množino krompirja, štiri krožnike leče, pet skodelic kave, štiri zemlje in štiri litre mleka. Seveda se je bil najedel do sitega in človek bi mislil, da je bil za ves dan sit. Toda komaj je prišel čas obeda, je bil VVilliams že zopet lačen. Za obed je pojedel 2 funta kotletov, en funt krompirja, velik krožnik paradižne solate, nekaj litrov borovnic in več porcij sladoleda ter popil dve steklenici kave in štiri steklenice sodavice. Ker je pa imel še enkrat priliko najesti se do sitega, je ostal pri potrpežljivem krčmarju še na večerji. In zvečer je imel že zopet zavidanja vreden apetit. Pojedel je pet svinjskih kotletov, dve klobasi, veliko porcijo krompirja s Spinaoo, velik krožnik solate, dve por- ciji sladoleda, porcijo kuhanega sadja ter popil dve skodelici kave. Krčmar je izjavil, da bi si želel več takih gostov, samo plačati bi mu morali, kar bi pojedli. Jack Dempsey Nov način razpecavanja premoga V bodoče bodo premog prodajali tudi v praktičnih zabojekih po 25 kg bivši svetovni prvak v boksu se je že tretjič poročil. Tudi njegova mlada tena, ki je bila preje snaha znanega newyorskega bankirja K ah na je bila ze drugi C pred oltarjem. Dva dni med živino v vagonu Trgovec z živino Manatko iz Kolina n. L. je kupil v okolici Vratislave 11 glav goveje živine in konja. Ker se mu je mudilo domov, je naprosil svojega znanca Eisingerja, naj najame vagon in pošlje živino za njim v Kolin, za kar mu je dal tudi primerno vsoto denarja. Kot gonjača je najel Manatko delavca Prokopa, ki je Eisingerju pomagal spraviti živino v vagon. Do odhoda vlaka je manjkalo še nekaj minut in tedaj je Eisinger delavcu naročil, naj zleze v vagon in dobro priveze živino. Ta čas, ko je Prokop privezoval živino, so se pa vrata vagona zaloputnila in vlak je odpeljal Delavec je v začetku mislil, da vlak samo premikajo, ko se pa le niso ustavili, je spoznal, da je vlak odpeljal in da so ga zaprli v vagon med živino. Tako se je vozil dva dni do Kolina, kjer so vagon odprli, da je lahko izstopil. Ker v tovornem listu ni bil omenjen spremljevalec živine, so pa reveža še ovadili, češ, da se je zastonj peljal in moral se je zagovarjati pred sodiščem. Povedal je, da so ga v vagon zaprli proti njegovi volji. Ko je pa pozneje našel v njem nekaj hrane in cigarete, se je udal v svojo usodo in se peljal z živino do Kolina. V vagon ga je baje nalašč zaprl Eisinger, da bi mu ne bilo treba plačati voznega listka, ki stane 70 KČ. Zato so Prokopa oprostili, pač se bo pa moral zagovarjati pred sodiščem Eisinger. Robert Kronfeld znani avstrijski prvak v brezmotornem letanju je nedavno starta! v Strasaburgu za polet proti Parizu. Kako miška gloda Domača miš je znana, da ogloda vse, kar ni kovinastega ali kamenitoga. Za to njeno lastnost se je zanimal s psihološkega stališča W. Sohaff. Zapiral je miši v kletke s stenami iz različnega materijala, cU bi dognal, kako se bodo pre-glodale iz njih. Miš je začela glodati pri spranjicah, na vogalih in robovih. Če gre špranja skozi vso steno, jo miš pre-gloda tako, da lahko zleze skozi, če je v steni več špranj neenake širine, si izbere miš vedno najširšo, čeprav poskuša glodati tudi druge. Pri oceni širine špranj se pa ne zanaša na oči, temveč na izboren tip, ki ga ima v gobčku. Miš gloda tudi v popolni temi Na gobčku ima sicer tipalne brčiće, ki pa pri tem ne igrajo nobene vloge. Miš spozna razliko v širini za 1—5 mm. Če je špranja preozka, miš noče glodati. Miš tudi spozna, če gre špranja skozi vso steno ali pa samo skozi en del. Najbrž se ravna pri tem po zraku, ki prodira skozi špranjo ali pa po razliki med notranjo in zunanjo toploto. Miška razlikuje tudi trše stvari od mehkejših. Prednost daje vedno mehkejšim predmetom, ne da bi jih posebej preizkušala. Vendar si pa izbere širšo špranjo, čeprav je v tršem lesu. Ce naleti miška na tenko, prozno in upogljivo steno brez špranj, recimo na gladko napet papir, ne poskuša priti skozi. Vse torej kase, da stene brez špranj, čeprav niso iz posebno trdega materijala, misi zadrže. Postani in ostani Slan Vodnikove dražbe) Trbovlje, 4. avgusta. Na5a javnost je o težkih razmerah v rudarskih revirjih nedvomno še tako temeljito poučena, da ne bomo izgubljali mnogo besed, ker bi morali le ponavljati vse ono, kar smo že povedali. Našo javnost pa bo nedvomno zanimalo, kako naše delovno ljudstvo, ki z brezpriniernim samo-zatajevanjem in potrpežljivostjo dan za dnem prenaša vse to strašno bedo in gorje, presoja vzroke težke krize, in kako gleda v bodočnost. Predvsem moramo ugotoviti, da je naše bedno delovno ljudstvo v rudarskih revirjih v dolgotrajni krizi, ki mu je poleg telesnega pomanjkanja povzročila tudi težko duševno depresijo, precej otopelo, tako za vsako samoobrambo, kakor tudi za druge socijalne akcije. Tei deprimiranosti se seveda ni čuditi, kajti beda se je stopnjevala od leta do leta, od dne do dne. pritisk krize in njenih posledic je bil vedno hujši, pomoči p« od nikoder. Nobeni shodi, nobene resolucije, spomenice in prošnje, ki so jih odpošiljali na merodajna mesta, niso bile dovolj učinkovite, da bi mogle vsaj deloma omiliti neznosno revščino, sele jok obupanih rudarskih mater in krik nedolžnih lačnih otročičev. ki so v svojem neizmernem trpljenju stopile na cesto, je odprl premnogim poklicanim oči, da so spregledali in uvideli, da ie pomoč rudarskim revirjem nujno potrebna. Kljub težkim izkušnjam in trpljenju zadnjih let pa delovno ljudstvo v rudarskih revirjih vseeno ni izgubilo vere v boljšo bodočnost. Trdno je prepričano, da bodo napočili boljši časi in nekateri upajo v to prav v doslednem času. Naše delovno ljudstvo mnego čita. zlasti dnevnike, zato je o dnevnih dogodkih doma in v širnem svetu prav dobro poučeno. Osobito naša rudrska mladina je sila dovzetna za dnevne novice v listih, ki gredo po kolonijah iz rok v roke. Delavstvo v revirjih zato že zdavnaj ve, da je zajet ves svet od gospodarske krize, ki seveda tudi naši državi ni prizanesla. Zato prenaša tudi bremena težke krize mnogo lažje, ko vidi, da je brezposelnost in pomanjkanje med delovnim ljudstvom širom sveta splošno, da pa se že ponekod kažejo razveseljivi znaki izboljšanja Seveda pa naše delovno ljudstvo v rudarskih revirjih najbolj zanima vprašanje, da-li je pričakovati v doglednem času izboljšanja tudi v naši rudarski industriji? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Vsi upi, ki jih je delavstvo stavilo druga leta v jeseni na hudo zimo, na spomlad pa. na ugodnejše dobavne pogoje med premogovnimi podjetji in državnimi železnicami, so se razblinili v nič. Vse zime, odkar traja kriza, so bile izredno mile, zato niso niti najmanj vplivale na omiljenje težkega stanja. Na drugi strani pa je od leta do leta stopnjujoča se gospodarska kriza v naši državi vedno bolj omejevala in skrčevala ves železniški promet, s čimer se je tudi vedno bolj krčila potreba po odvzemu premoga po državnih Železnicah. Posledica je bila, da so se količine, ki jih je državna železnica jemala od naših premogovnikov, vsako pomlad ob sklepu novih pogodb vedno bolj krila, naše delavstvo pa vedno občutneje praznovalo. Ker državne železnice niso več glavni odjemalec premoga iz naših premogovnikov, bo treba misliti na pridobitev Številnejših privatnih konzumentov za odjem našega premoga. Pri našem premogovnem podjetju se ie porodila srečna misel, da bi se v bodoče prodajal premog v lesenih zabojčkih po 25 kg, ki bi bili tako praktično izdelani, da bi les zabojčkov služil obenem za drva za podkurjavo. Urejujejo se že potrebne priprave za izdelovanje takih zabojčkov na veliko, kakor tudi za polnjenje zabojčkov na separaciji. En 10 tonski vagon premoga bi potem takem obsegal 400 zabojčkov, ki bi se pri prodajanju zlasti v mestih lahko prenašali ali pa prevažali. Pri zabojčkih je praktično to, da so stranice narejene tako, da se dajo brez posebnih težav zlomiti v drobne deščice, ki izborno služijo za podkurjavo. Trgovina premoga v zabojčkih bo posebno raktična radi tega, ker bodo konzumenti upili poljubne množine zabojčkov, v katerih se premog ne bo drobil, kot se je doslej v vagonih na prostem, izpostavljen dežju, solncu in drugim vremenskim ne-prilikam, ali pa v neprikladnih vrečah, ki so bile vse prej kot praktične za trans- ?ort. — Te dni smo imeli priliko videti v "rbovljah tudi filmske operaterje, ki so snemali vse načine stare trgovine s premogom in metode novega trgovanja s tako-zvanimi »Carbopaketia. Film je med tem že izdelan in bo služil v trgovske reklamne svrhe v tu- in inozemstvu. Želimo, da bi se nov način trgovanja in prodajanja premoga čimbolj obnesel, ker je od tega odvisen ne le obstanek naših rudarskih trpinov, marveč tudi obstoj in razvoj celokupnega prebivalstva in gospodarstva rudarskih revirjev, ki je navezano na obratovanje in razvoj naie rudarske industrije. Ce bi se ta idealna ideja, Id j« sprožena in je šele v razvoju, posrečila, potem smemo upati, da se bo položaj v rudarskih revirjih še izboljšal, če pa ta poskus ne uspe in naleti na kakršnekoli ovire, potem lahko pričakujemo za rudarske revirje še črnih dni, kakršnih si nihče ne želi. Iz Trebnjega — Tujci v juliju. V juliju je obiskalo Trebnje 24 Jugoslovanov poslovno in 26 letoviščarjev, odnosno izletnikov. Nočnin je bilo 410. Avstrijcev je bilo 10. Cehoslovak je bil 1, Anglež 1. Italijani 4, Nemci 3. Poleg navedenih je obiskalo Trebnje več izletnikov in skupin, ki so prebili pri nas le en dan. Tujski promet v juliju je zadovoljiv. Vsi tujci so pri nas prav zadovoljni. Gostoljubje in nizke cene jim vsestransko ugajajo. S kopališčem so zadovoljni. Tudi prah je odpravljen s ceste, saj društvo »Krka« skrbi, da je cesta vedno škropljena. Letoviščarji in drugi prirejajo krajše in daljše izlete v okolico in po Dolenjski, pa jim je življenje v Trebnjem zelo prijetno. — PoverjeniŠtvo viničarske zadruge bo ustanovljeno v Trebnjem. Vinogradniki in gostilničarji, prijavite svoj vstop v zadrugo, ki ima namen dvigniti naše dolenjsko vinogradništvo. Člane vpisujeta sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Novem mestu g. Vrisk in pa gostilničar g. Osolnik. — Ponovno ugotavljamo, da je Trebnje glasom ministrskega odloka priznano letovišče z vsemi pravicami in dolžnostmi le-toviščarskih krajev; temu nasproti pa železniška uprava še do danes ni uvrstila našega kraja med letovišča, ki uživajo pravico znižane voznine za tujce. Tako se bo zgodilo, da bodo Dunajčanje po svojem 4 tedenskem bivanju v Trebnjem morali plačati nazaj celo voznino, dočim bi imeli n. pr. z Bleda povratek do meje brezplačen. Čudimo se temu postopanju mi, čudijo se pa tudi tujci, pa želimo skupno, da se nedostatek odpravi čim prej, da ne bodo ugodnosti, ki nam pripadajo, ostale le na papirju. _ Avto zadel ob voz. Po neprevidnosti voznika in šoferja bi ae skoro pripetila včeraj pri vaai Kamna gora huda nesreča, da ni srečno naključje prineslo le manjSih prask. Rus Marjan, šofer s Sušaka, je vozil z avtomobilom mimo vasi Kamna gora, pa je dohitel enovprežni voz Brezarja Joežfa iz Starega trga pri Trebnjem. Pri prehitevanju voznika je avto zadel ob voz tako močno, da se je zlomila zavora in dve ročici. Prednji del voza je vlekel vol naprej po cesti, zadnji del je pa padel v obcestni jarek. Voznika Brezarja je vrglo na cesto, kjer je obležal z lažjimi poškodbami. Šofer je po nesreči takoj odpeljal dalje, ni meneč se za ponesrečenca in škodo, ki jo je povzročil. Nesrečo sta zakrivila oba, šofer in voznik, prvi, ker je napačno prehiteval, drugi pa, ker je vozil po napačni strani. Ker je na obeh straneh škoda znatna, bo o zadevi razpravljalo sodišče. _ Avtoprevozništvo. Da vsestransko napredujemo, nam je zopet dokaz novo avtoprevozništvo Krušič Rafaela, ki se je s svojim tovornim avtomobilom naselil v Trebnjem in bo opravljal vseh vrst prevozništvo. — H graničar jem odhajajo naši fantje. Zaradi pomanjkanja služb in splošne brezposelnosti je iz tukajšnje občine odšlo že več mladeničev k pogranični trupi v Skopi je. Te dni pa odhajajo zopet štirje. Da je ta služba zelo naporna, posebno v južnih krajih, je res, vendar pa to ne plaši naših fantov, katerih bo v Skoplju kmalu lepo število. — Tečaj za delovodje pri občinah se je vršil danes v Novem mestu v posvetovalnici novomeške občine. Tečaj je vodil treski podnačelnlk g. Krafiek, pa se ga je udeležilo mnogo občinskih tajnikov, županov in odbornikov novomeškega sreza — Izletniški avto na sokolski zlet v Kostanjevico odhaja iz Trebnjega jutri takoj po kosilu izpred gasilnega doma. Avtobus ima prostora za 20 oseb, pa naj se izleta udeleže vsi, ki žele prebiti nedeljo v prijetni družbi med šopkom cvetja sredi Krke v — Kostanjevici. — Gospodarski odbori. Pred dnevi amo pod tem naslovom prinašali poročila gospodarskih odborov naše občine. Naknadno sporočamo, da je te gospodarske odbore imenoval g. ban na podlagi § 3 zakona o izpremembi zakonov o oblastnih in občinskih samoupravah namestu gospodarskih odborov, katerih funkcijska doba je poektla. Ti gospodarski odbori upravljajo pod nadzorstvom občine imovino vasi, za katero je gospodarski odbor imenovan. To v pojasnilo onim, ki si o tem niao bili na jasnem. Nedelja 6. avgusta. 8.15: Poročila. 8.30: Gimnastika 0M~ Do-bošek). 9.00: Versko predavanje (dr. Gvi-do Rant). 930: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.00: Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. Seat). 10.30: O pedagoški literaturi (E. Boje). 11.00: Radio orkester: ura uvertur. 12.00: Caa, plošče. 15.00: Vesela ura. Sodelujeta gg. Povhe in Danilo. 16.17: Radio orkester (Valčkove ure). 17.18: Plošče. 20.00: Solistični koncert g. Banovca. 30.45 do 21.15: Harmonika solo (Magister). 21.15 do 2300: Radio orkester. 2220: Caa, poročila, plošče. 23.00: Konec. Ponedeljek 7. avgusta. 12.15: Plošče. 1245: Poročila. 13.00: Cas, plošče, borza. 19.00: Plošča 19.15: Geografija Slovenije — esperanto (dr. Reja). 19.45: Prenos iz Salzburga: Orphej in fcu-ridika. 20.00: Cas, poročila, ploiče, 23.00: Konec. Torek, 8. avgusta. 12.15: Plošče. 12.45: Poročila. 13.00: Caa, plošče, borza. 19.00: Radio orkester. 20.00: Kaj je z vsem naturnim verstvom (Fr. Terseglav). 20.30: Prenos iz Zagreba, čas in poročila. 2230: Plošča 23.00: Konec. Sreda, 9. avgusta. 12.15: Plošče. 1245: Poročila 13.00: Čas. plošče, borza 19.00: Otroški kotiček: Zelje (M. Že ljeznova-Kokalj). 1930: Literarna ura: Stare angleške pesmi (Valo Bra-tina). 20.: Pevski koncert gdč. Anice Kristanove. 20.45: Radio orkester: Operni potpuriji. 21.30: Cas, poročila. 21.45: Radio orkester. 2230: Angleške plošče. 23.00: Konec. Četrtek, 10. avgusta. 1215: Plošče. 1245: Poročila. 13.00: Cas. plošče, borza. 19.00: Radio orkester: Plesna ura. 20.00: Slovaška literatura (Uriič Lojze). 20.30: Orgelski koncert, fr. Kani-zij Fricelj. 21.15: Pevski koncert g. Jože Gostiča, vmes čas in poročila. 22.00: Radio orkester. 2230: Radio jazz. 23.00: Konec. Petek 11. avgusta. 1215: Plošče. 1245: Poročila. 13.00: Cas, plošče, borza. 19.00: Radio orkester. 19.30: O boleznih pri kuncih (dr. Kocjan). 20.00: Slike iz narave (Jože Herfort). 2030: Prenos iz Beograda. Vmes čas in poročila. 2230: Plošče. 23.00: Konec. Sobota 12. avgusta. 12.15: Plošče. 1245: Poročila. 13.00: Cas. plošče. 19.00: Plošče. 19.15: Prenos iz Salzburga: Čarobna piščal. 2200: Caa, poročila, 22.15: Ridio orkester. 23.00: Konec. Stran 6. >SLOVBNSKl NARODi, dna 5. avgusta 1983 135 (Ove siroti Rom aa — Ce ni še ob vso pamet, — je razmišlja] stari s>higa, — 5e mu ljubezen Še ni zastrla razuma, bo vse razumel ... A ko prečita pismo, bo spoznal, da neprestano misli nanj in na to drago bitje. Vrli Picard je bil gimjen v dno duše vedno, kadar je mislil na Henriko, zlasti če ie vedel, kako velika nevarnost preti ubožici. Globoko je vzdihnil in nadaljeval: — Da . . . zvedel bo. da mislim na rešitev nesrečnice ... in da bova po njegovi osvoboditvi dva, da se bova borila proti ječarju, vojakom in policijskemu ravnatelju . . . Cim je stopil Picard na ulico, mu je zapihal v obraz hladen vetrič in to je spravilo njegove misli za silo v red. Predno je zavil v ulico Saint - An-toine, se je ozrl na trdnjavo. Povzdignil je oči in zašepetal: — Usmiljeni bog, ki ne moreš do-voftbi da bi biia zavržena ljubezen dveh mladih ljudi zato, ker ne pripadata istemu družabnemu razredu . . . Za hip je obmolknil, potem pa nadaljeval: — Dobro! Glej, postal sem že revolu cijonar . . . Pridružil sem se tistim prismuknjenim folozofom, ki ... ki jih . . . tristo vragov! ... Ti gotovo ne bodo slabo sodili o tem, da se je plemič de Vaudrev zaljubil v Šiviljo!... No, torej ti modrijani imajo v sebi gotovo nekaj dobrega . . , In govoreč tako sam s seboj, se je napotil Picard v mesto. VIL Rumignac si je čestital, da se je seznanil s slugo, ki je uživail tako veliko zaupanje svojega gospodarja. — Tristo vragov! — je vzkliknil, pripovedujoč vse svoji ženi, — to je vendar imenitno srečanje in ne stane mnogo. Storim dovolj. — je pripomnil, — če prinesem od časa do časa kak priboljsek svojemu jetniku. Prava reč, to ma je tako lahko kot popiti čašo vina . . . tega izbornega vina, — je nadaljeval gladeč steklenice, ki jih je žena zapirala v omaro. — Tem lažje, žena, ker je ta vitez kaj Čuden jetnik; saj ga je policijski ravnatelj posebej priporočil in guverner sam ravna z njim zelo obzirno, a častniki vidijo v njem moža, ki ga morajo spoštovati. Kar se tiče mene, mu odnesem to imenitno pašteto in pokramljam z njim v lepo opremljeni sobi, ki naj bi bila jetniška celica. Pri tem mu je pa šinila v glavo misel, da bi se mogel pozneje zateči k svojemu jetniku po pomoč, ker ni dvomil, da bo kmalu izpuščen. Rumignacova je poslušala, misleč, da se bo njenemu možu nasmejala sreča in da se bosta lahko potem oba zatekla v svoj dom ter živela v njem srečno s prihranki, pomnoženimi z bo- gato nagrado iz rok radodarnega viteza, ki bo gotovo hvaležen Rumignacu za pozornost. — Prav praviš, — je pritrdila Rumignacova žena, — človek mora znati prikupiti se, če hoče imeti od tega kaj koristi. Cez dobro uro je Rumignac previdno odpiral zamreženo okence v vratih sobe, kjer je bil zaprt vitez de Vaudrev. Pogledal je v sobo. Roger je sedel tisti hip povešene giave in tako zatopljen v svoje misli, da ni slišal Rumignacovih korakov po hodniku, niti odpiranja vrat. bi ječar je pomislil sam pri sebi: — Kaj je mogoče, da se človek tako muči zaradi ljubezni? Takoj se je spomnil, da Picard ni lagal, ko mu je pravil, da je nečak policijskega ravnatelja do ušes zaljubljen. In dejal je sam pri sebi: — Poskusim pa kljub temu pregovoriti ga; to sicer ni moja stvar, toda odkrito rečeno, njegova usoda mi gre k srcu, saj je še tako mlad, pa že obupuje. Ječar je imel dobro srce; opazil >e takoj,- da Picard ni posebno rahločuten. In odgovarjajoč glasu svojega srca je zdramil viteza iz globoke zamišljen osti z besedami: — V izredno čast mi je, da morem ponizno pozdraviti gospoda viteza. Presenečeno je dvignil Robert glavo in njegov otožni pogled se je ustavil na dobrodušnem Rumignacovem obrazu. — Ali me hoče gospod vitez počastiti in sprejeti? — je vprašal ječar. Jetnik je začudeno pogledal moža ki ga je tako spoštljivo nagovoril. Vprašal je, kaj pomeni ta nepričakovani poset. Rumignac pa tudi ni čakal na odgovor. Ključ je zaškripal v ključavnici, vrata so se odprla, ječar je vstopil in se spoštljivo priklonil. V rokah je držal skodelico juhe in znamenito pašteto. Položil je oboje na mizo, rekoč: — Vem, da gospod vitez ni posebno navdušen za je miško hrano. Ce bi bilo odvisno samo od mene, bi imel gospod vitez tu hrano, dostojno plemiča. Zal pa ne morem prirediti gospodu vitezu razkošne pojedine . . . — Kdo vas pa sili pečati se z menoj? — ga je prebil Roger ponosno dvignjene glave. Rumignac je v zadregi obmolknil. Na tako osoren odgovor ni bil pripravljen in videl je že, kako se mu vitezova naklonjenost izmika iz rok. Vendar je pa še upal, da bo pogled na pašteto omehčal jetnikovo srce. — Oprostite, prosim, gospod vitez, — je dejal, — da sem vas prišel motit, toda obljubil sem izročiti gospodu vitezu . . . skrivaj . . . Roger kar verjeti ni mogel, da prav sliši. Bil je zelo radoveden, kaj mu prinaša ječar. Domneval je, da si je znal zvesti sluga pridobiti ječarjevo zaupanje in da je ječarjev prihod njegovo delo. — Pravite, da mi morate nekaj iz- ročiti; ne vem, kaj bi moglo to biti. Vsekakor . . . storite tako, saj sem zelo radoveden, če se kdo zanima zame. Stopil je k ječarju. ki je brž odgovoril: — O, da, zanimajo se za vas . . . za vas, gospotl vftez, in za vaš želodec. — Kaj hočete reči? — je vprašal Roger strogo; — kaj govorite o mojem želodcu? ... Ce ste mi prinesli jesti, lahko odnesete jed nazaj. Ječarja je ta nepričakovani odgovor razočaral. Z drhtečo roko je vzel iz košarice steklenico in pašteto ter zajecljal: — Evo, kaj so mi naročili odnesti gospodu vitezu; zagotavljam vas, da je to imenitna jed. — Sklenil sem živeti tu tako kakor vsi jetniki. — Toda drugi jedo ... si je drznil pripomniti Rumignac. —In če se mi noče posnemati drugih? Presenečeni ječar je kar zijal, tako malo je bil pripravljen na tak sprejem. Vitez mu je naglo obrnil hrbet in sedel na posteljo. — Oprostite, gospod vitez, — je dejal Rumignac po kratkem razmišljanja!. — Pozabil sem vam povedati . . . — Vrag vas vzemi z vašimi škr-jančki in prepelicami! Rumignac je kar odskočil od strahu. — Pustite me samega! — je zago-drnjal vitez. Najnovejši modeli avoKoles. otroških ln tgracnih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev tu Šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce^'V franko. »TRIBUNA« t. B. tovarna dvokole* in otroških vozičkov, f 'ITBI-IANA, »iarlovsk* cesta St i. Specijelni entel oblek ažuriranje, predtisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pr Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov perila, zaves, pregrinjaJ entlanje, izdelovanje gumbnlc Vsled najmodernejše ureditve podjetja — Taimžle cena V nedeljo, dne 27. avgusta t. L ob 3* uri popoldne se bo vršil dni Setn* občni zbor na katerega- vabimo vse oenj. člane. Posojilnica za Stari trg-Lož ''v. LJUBLJANA, Tesarska ul. 7 (Karlovška cesta) tvornica pohištva in patentnih lestev priporoča vsakovrstne upecialne lestve za: in-lustrije, trgovce, obrtnike, sadjarje, vrtnarje, hišne posestnike, gasilna društva itd. Lestve se ahko uporabljajo na vse .ačine, tako da ena le-stva nadomešča šest drugih. >*Aia1i o£fast< Vsaka beseda 00 pu. Plača me lahko tudi v znamkah, ta odgovor znamko I » Na vprašanja brc* .m« od&ovarianto* - NajtnanjB ogla* Olv SLUŽBE KUHARICO ki zna dobro kuhati in ki bi opravljala vsa hišna dela, stara 30 do 40 let, sprejme takoj Fani Romih, trg. kuća, Senjski rudnik, Srbija. 3177 VEĆ LETNA HIŠNICA s hčerko išče mesto hišnice, kjer bi imela tudi stanovanje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Dober gospodar 3185«. BRIVSKI POMOČNIK mlad, bubi štucer, dobi takoj stalno mesto. - Istotam sprejmem stalnega izpomagača za sobote in nedelje. — Petkovič, Domžale. 3182 TABORNIKI Prodam malo rabljen šotor (prostora do 5 oseb). — Ogleda se: Rožna dolina, Cesta I, št. 9 (pod P-žnikom). 3167 SODI od tiskarske barve se prav poceni oddajo v Narodni tiskarni. 3160 AVTO »MATHIS« . prodam za 6000 Din. — Ponudbe na tiskarno Krško. 3155 Stroj za tamburiranje _ vezenje la izdelek, proda Leopold Sa_ muel, tovarna za predtiisšarijo. Senta, Dunavska banovina. 3141 IZBOREN CVIČEK 40 hI, po Din 3 proda Vidmar, Št. Rupert, Dolenjsko. 3168 »PUCH« MOTORJE po Din 4000 in kolesa D-Rad prodaja Gregorin, št. Vid nad Ljubljano. 3162 ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D. podružnica Ljubljana SE PRESELI DNE 7. AVGUSTA 1933 V GAJEVO ULICO ST. 6 (Dukičev blok)_ PATENT za izdelovanje ležalnikov prodam. Primerno za lesno industrijo, ki izdeluje vrtne garniture. — Pojasnila: Horvat, Zagreb, Podrežje 3, izza Fili-povičeve 22. 3178 KUPIM MOTOR na sesalni plin, 35 HP in žago venecijanko kupi J. J are, Murska Sobota. 3166 MOTORNO KOLO Ariel s prikolico, bo zamenjal za solo, približno 300 ccm. — Babic, strugar, Rečica, Laško. 3179 STROJ za izdelovanje prešitih odej, tudi rabljenega, kupim. Ponudbe na: Medic, Trbovlje 2/86. 3180 S t ro j no k I j u č a v n iča rsko delavnico obstoječo iz 3 s-truinic, 1 rez-kalnega stroja, 3 vrtalnih strojev, dinamo 6 Ks s strans-misijo, 6 primožev, s popolnimi orodjem in raznim rezalnim orodjem, proda Novak. Maksimirska 64. Zaerreb 3140 PARNO PEKARNO pod šmarno goro oddam s 1. oktobrom v najem. — Ponudbe na: Sajovic, Medvode. 3164 STANOVAlflV ZA GOSPODA SE ISCE prazno ali opremljeno sobo za november na Aleksandrovi cesti. — Pismene ponudbe pod »Snažno 3165« na upravo »SI. Naroda«. * 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi *> Slovenskega Naroda«. 54/L TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstropju, Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno — se takoj odda. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L TRO SOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE se odda takoj. V isti hiši se odda tudi opremljena soba za samce s 15. avgustom. Oboje modem komfor t! Cen trum mesta. Poizve se v pisarni Hranilnega in posojilnega konzorcija, Ljubljana, Gajeva ulica št. 9. 3183 OPREMLJENO SOBO s hrano ali brez oddam — Pojasnila: Rotar, Preska št. 41, p. Medvode. 3163 PREPROSTO SOBICO na Viču ali v Rožni dolini išče gospod. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Čistost 3 STANOVANJSKA HIŠA nova, v okolici Kamnika, naprodaj za 85.000 Din--Pojasnila: P. Stare, Kamnik-Zaprice it. 45. 3151 KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 9/L Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnvvav, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) ŽLNITVE POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10.— Din v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119 PAzrso Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T DOMAĆE SALAME prvovrstne, samo pri I. Buzzo-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo). 3158 VINO CEZ ULICO! štajersko belo 1 Din Namizno belo Ia » Cviček » Bizeljčan rdeč > Portugizer » Rizling « Žganje: Slivovka pristna, stara » Rum fini čajni » kakor tudi vse vrste garantirano pristnega žganja, prvovrstnih likerjev, konjakov, desertnih in specijalnih vin, po konkurenčnih cenah nudi ter se priporoča 6. - 7. - 8. -8.- 8. - 9. - 24.-24.- S. J JE RAJ, SV PETRA C. 88. 3147 —— pOZOR ŽENINOM IN NEVESTAM! Krasne hrastove, češnjeve spalnice Din 4000.—, jedilnice Din 4000.—, kuhinje Din 800.— vam nudi in jamči za solidno delo tvrdka — Golmajer, Ljub-no-Podnart, Gorenjsko. — Istotam naprodaj motor s prikolico »Ariel«. 3055 ŠOTORI spalne vreče, športni plašči, nahrbtniki. — šalgo, k. d., Osijek. 3181 POSTELJNE MREŽE izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje, ter iste sprejema v popravilo Alojz Andlovic, Ljubljana, Komen-skega ulica št. 34. 3184 ŠOTOR skoraj nov, do 5 oseb prostora, takoj ugodno naprodaj. Ogleda se v Rožni dolini c. Xm.t št. 3. 3130 Vsi na VELIKO VRTNO VESELICO ki se bo vršila 6« avgusta v restavraciji „FRANKO-PANSKI DVOR", ŠIŠKA Zabavali se boste do mile volje, ker se bo nudilo vse za mal denar. — Velika izbira jedil in pijač. — Specijalno jagnje na ražnju. — Vstopnina in ples prosta. Se priporoča MIRKO UKMAR, restavrater. •Mestna hranilnica l f ubii ans v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti št. 13 je največja regula tivna Hranilnica v Jugoslaviji rma vlog nad 430,000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe pa sodni depozitm oddelek, za varčevanje mladine tzdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. — Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. ti ranimi ca kupuje in prodaja tudi devize m valute lajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici aa Miklošičevi cesti. Telefor centrale štev. 2016 m 2616, podružnice št. 2367. — Poštni Čekovni račun centrale St. 10.533. podružnice št. 16.158. — Uradm are za stranke so od 8. do 12. ure. PLAKATE TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE. ČASOPISE, DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE, KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE I. T. D. ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE, SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE, JEDILNE LISTE. CENIKE. VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA H H CU ca O g KATALOGE N ARODNA IISKARNA LJUBLJANA. KVAHJFVa (LICA 5 T Za upravo tu mek Usta: Oton ChrUtot. — VM 9 itfnMjanl, 77