Uredništvo (o oprasoištvo:
Maribor, Koroške ulice 6.
„STRAŽA“
Isbaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S eredništvoro se more govoriti dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon št- 113.
RsraSnina lista:
Celo teto		. 12	K
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		. 3	K
Mesečno .....	1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih osna* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 112.	Maribor, dne 22, septembra 1911.
Svobodomiselstvo na dein
in mi.
Vesoljno svobodomiselstvo se giblje in 'dela s polnim parom, da bi si osvojilo vsa ijudstva in bi zagospodovalo neomejeno n aid vjsemi državami. Zdi ' se, kakor da se framasonstvo že ziblje v prijetnih u-pjh, da je s svojim tajnim, a sistematičnim delom tekom desetletij že zadostno podminiralo prejšnje temelje človeške družbe. Od vseh delov sveta, zlasti pa od vseh strani Evrope, prihajajo dan za dnem poročila o revolucionarnih pojavih in krvavih revoltah. In vsi ti prekucijskii nastopi so si v bistvu enaki. In povsod velja boj sedanji uredbi družbe in krščanstvu. Oba momenta: ne nastopata povsod enako jasno, ponekod je eden v ospredju, drugod drugi, toda opazita se vedno lahko oba. Razun tega je značilna tudi za-povrstnost, s katero nastopajo vsi ti dogodki. Javnost mora biti ves čas v napetosti, zato sledi eden, drugemu.
Izvor in središče jvseh dogodkov je framason-ska Francija. Radi indolence francoskih katolikov se je tam najpreje posrečilo prostozidatrstvu priti nakrmilo. In potem so se začele plesti niti, ki so bile že poprej razpletene preko kontinenta, hitrejše in spretnejše. Toda: „die Geister, die ich rief, die weriT ich nimmer los“, to morajo občutiti tudi sedanji francoski mogotci. Clemenceau, Briand et consortes so bili svoj čas prvi klicatelji in propagatorji revolucionarnih' štrajkov. Oni so takorekoč očetje anarh'i-hističnega sindikalizma, ki je ustvaril pojm sabotage. Ko so paj prišli na krmilo in so hoteli njihovi u-Čenci' prakticirati njihove nauke, jim je postalo tesno pri srcu. Dokler je veljal boj samo krščanstvu, dokler se je ropalo samo katoliške cerkve, so bili vsi različno stopnjevani svobodomiselci debeli prijatelji. Ko je pa začelo vreti proti njihovi vladi, ko je masa hotela prevrniti stolčke, na katerih so sami sedeli, jih je postalo groza in na revolucionarne demonstrante so poslali vojaštvo in kri je močila pariška tla. Pozneje, ko so prišli na vrsto generalni štrajkli, so tudi ravno ti nekdanji učitelji nastopili z brezobzirno, kruto silo. Svojih idej pa s tem niso udušjli. Najstopili so drugi preroki anarhije, ki z ravno takim vspehom kot nekdaj oni Širijo misel boja proti družbi in altarju.
PODLISTEK.
Peregrin.
Visoko je dvignil z obema rokama kovčeg, ki je bil obdrgnjen in mu je na trebuhu zevala razce-irana luknjal- Dvignil ga je nad leseno ograjo pri mostu; tedaj so se v luninem svitu zasvetili, njegovi po-idričani komolci, ki so govorili na glas o življenju Pe-regrinovem.
Za trenutek je podržal breme v: koščenih rokajh n,ad glaivo, stisnil ga še enkrat, kakor bi se poslovil od prijatelja, pogledal najto podse preko ograje, kjer se je nekaj umazano lesketalo in pregibalo.. Ztavihtel .je kovčeg Čez ograjo z veliko močjo. Obelil se je za njim na trhlo ranto, da je bil najgnjen na pol čez most. PoD njim je pljusknilo in na vše strani je za-škfropilo v srebrnih, prestrašenih penah, nato s© je zgrnilo in tiho polzelo dalje.
Od brega do brega je zadonel krohot, zadonel in utihnil, oglasil se še enkrat in, nato umrl, kakor glate davljienca.
Peregrin se je sklonil iznad ograje in izrekel mirno in odločno:
./Amen; Konec komedije . , .“
Vtaknil je duhe roke v hlačne žepe, glavo je sklonil in se napotil po pusti in prazni cesti. Spočetka je hodil pocafei, dvakrat se je celo ozrl proti’ mostu, proti vodi, kamor je pogreznil vse, kar je imel. Odločno je vrgel in čisto prostovoljno, pa se je vendar ozrl, kakor bi mu bilo slovo, bridko in težko. In ko se je’ ozrl drugič, je čutil, da je ugledal samega sebe, da je bil žalosten, pa se je zasramoval in razjezil ter se še tretje zalkrohotal in dostavil:
„/Amen; Konec komedije ..."
Nato je začel hoditi s hitrejšimi koraki. Nad pokrajino se je plazila prozorna meglica, kroginkirog je vse dremalo. Gola drevesa so molela skozi temno
In Francija, ki je že od nekdaj vzgled ostali Evropi, ni bila dolgo osajmljena. Tajne vezi francoskega brezverstva so kmalu ustvarile pripraven teren tudi po drugih deželah. Prišli do za Španijo Ferrer-jevi dnevi, ki so bili najglasnejši odmev srda, katerega goji mednarodno framasonstvo napram katoliški cerkvi. Cerkve so bile požgane, samostani porušeni in preganjanje neoboroženih nun je bilo vrhunec — svobodomiselnega „človekoljubja.“ V onih dneh1 je bila pretresena španska držaVa v svojih temeljih in nevarni vulkan se še ni pogasil. Ravno v zadnjih dneh prihajajo zopet vznemirjajoča poročila iz dežele Alfonza XIII. Vesti si nasprotujejo, toda gotovo je, da silno vre. Najnovejše brzojavke sicer pravijo, da se je vladi posrečilo nemire udušiti, toda vroča bodo ostala Španska tla še dalje.
Dogodki pretečenega leta v sosedni Portugalski so nam vsem Še živo v spominu. Ni nam treba ponavljati, kako je svobodomiselstvo z divjim srdom navalilo na krono in altar, kako je tekla kri redovnikov in redovnic, kako so goreče cerkve in, samostani bili grozeč preludij novim razmeram, novoosnovani republiki, ker vse to še dobro vemo.
Ce pustimo province na jugozahodu in se obrnemo na severozahod, vidimo tudi že lahko delo svobodomiselstva. Se v konservativni Angliji in v sosedni Irski so se začeli v zadnjem času vrstiti dogodki, ki morajo vzbuditi resno pozornost. Anglež je hladnokrven, irezno-misleč, in se ne daj lahko zapeljati k lahkomiselnim nastopom. Zato so krvavi nemiri, kakor so se dogodili pri zadnjih stavkah v Londonu, Liverpoolu in drugih mestih, toliko daiekosežnejšega pomena. O' krvaivih revoltah in barikadah se na Än-gležkem že izza časa meščanskih vcjdk ni slišalo. Kar je pni Še bolj nevarno je to, da se že zopet govori o generalnem štrajku železničarjev. N,a Irskem imajo železničarji 'gotove zahteve. Ce se jih' jim ne ugodi, grozijo z generalno stavko, ker so se anglež-ki železničarji izrekli z njimi solidarne.
In če se prepeljemo preko Severnega morja na Nemško, se nam tudi tu ohude spomini na divje kravale, ki so se odigrali pred meseci v Berolinu. Na desettisoče delavcev je revoltiralo in vj berolinskih delavskih predmestjih so se vršile pravcate bitke. Treba je bilo energičnih korakov, daj se je upore potlačilo.
soparo doige prste, kakor bi kdo pod belo rjuho v spanju krilil z rokami po zraku.
Peregrin je srečal prav ob cesti drevo, ki je širilo debeli veji vodoravno od debla na križ. Mladike se niso dvigale kvišku. Leno in zmučeno so visele navzdol. Celo košata krona drevesa* se je obesila na levo, kakor bi človeku klonila glavo, kadar obupa sredi pota.
Peregrin se je ustavil in ozrl na drevo.
„iSi še naveličal in obupal, kakor jaz, prijatelj ob cestiu
Segel je v globoki žep pod levo pazduho in potegnil iz njega vrv. Nova je bila in Čisto trdna. Polagoma jo je razmotaval, ovil jo okrog rok in nategnil. Se za milimeter je ni podaljšal.
„Trdna reč je to, vrvar me ni ukanil.“
Previdno je zravnal vrv zopet v svitek, prekrižal roke na hrbtu in gledal v drevo., Zelo pripravno se mu je zdelo. Pod drevesom je bil naslonjen visok kaftnen. Od tega kamena bi dosegel do prve močne veje ...
Peregrin je meril razdaljo med vejo in kamenom. „Kakor nalašč“', se je oglasil, da je pogledal o-krog sebe, če ni kdo drugi izpr©govoril. Približal se je drevesu, nogo postavil ria kamen, prijel se za deblo z obema rokama in se hotel dvigniti. Kamen se je zagugal in prevrnil. Bogve kdo ga je tako nerodno prislonil. Peregrin je stal sredi ceste in gledal kamen, ki se je zvalil na kolesnico. Dolgo ga je gledal. Zakaj Čudno ga je izpreletelo, ko je zahreščalo in, s© je kamen zakotal od debla.
JTe gavge so zanič! Naprej! Da bi kamen zvalil nazaj k deblu; ne bom ga. Na zadnjo uro se tudi z mazirtcem več ne potrudim. Naprej!“
Vrv je utonila v globokem žepu, roke so se poskrile, kjer so prej tičale in Peregrin je popotoval
dalje.	.
)„!Konec je, to vem, da je. A še na koncu mi gre stvar narobe. Ce se enkrat začne, ne jenja. Ce
Letnik III.
Ce gremo še bolj proti vzhodu, pridemo v ma-tjuško Riusijo. Ne izplača se obširno govoriti o vstajah in revoltah v tej nesrečni deželi. Škoro bi lahko rekli: eno desetletje ena sama revolucija.. Ruska država je v svojih temeljili gotovo še zdrava. Sile, ki spe v tem kolosu, so še neizčrpane in neizmerne, a v sedaj vladajočih krogih je vse koruptno in gnilo. Sunki, ki pretresajo deželo, niso globoki, ampak samo na povipšiju, toda izčiščenje je težavno, posebno ker so oni, ki hočejo Čistiti, ravno tako umazani in prepojeni s pogubonosnjmi nameni, kakor oni, katerih se hoče deželo očistiti. Najdrasticnejše osvetljuje te razmere umor Stolypinat Morilec Bagrow je bil revolucionaren, in tajni policist ob enem.
Tako! Sedaj se vrnimo v Avstrijo, kjer je še vedno najaktuelnejše dnevno vprašanje dunagska revolta. Tudi ta je simptomatična in je samo odlomek v zgodovini vstaj in nemirov zadnjih let. Draginjsko vprašanje je bilo na dnevnem redu, ampalk o tem se ni skoro nič govorilo. Socialdemokratični voditelj) so se samo postavljali kot edini branitelji revnega človeka in so hujskali proti drugim stanovom. In izgredi sami? Nahujskane mase šo pustile pri miru paiace judovskih milijonarjev in borzijapcev, razrušile so pa prodajalne malih krščansko-socialnih obrtnikov. To govori cele knjige in jasno označi cilje in smeri aranžerjev dunajskih' demonstracij.
Nauki, ki jih naj mi izvajamo iz teh opazovanj, so dvojni.
Prvič: ,Vse te prekucije so mogoče samo, če so mase organizirane. Z,ato vjdimo, kako se trudi socialna. demokracija, da bi vse ljudstvo organizirala, in zlasti skrbi za mladino. Socialna demokracija je pa filijalka framasonstva, zato vidimo, da se stekajo iz blagajn svpbodomiselne buržoazije milijoni v frase proletarcev. Ce se hočemo obvarovati tega. navala, moramo skrbeti za organizacijo. Na podrobno delo! Ko bo enkrat ljudstvo organizirano, smo nepremagljivi. Glavno skrb pa obrnimo na mladino.
Drugič: Neomejeno oblast nad masami daje Voditeljem Časopisje. To jim sugerira javno mnenje in določa njihovo duševno razpoloženje. Zato vidimo, da svobodomiselstvo polaga največ skrbi na dobro časopisje in se ne vstraši nobenih žrtev. Posnemajmo in delajmo za razširjenje naših listov. Skrbimo, da o-stane ljudstvo dobro, dokler je še čas! Po toči zvoniti je prepozno!
ti je tako nerodno usojeno, uide ti jabolko, ko že zobe vanj tiščiš. Do cilja pridem, z obema rokama se ga oklenem, pa ti izginejo tla in stojiš sredi ceste pred nerodno sikalo, ki te prosi, da bi jo dvigal, s težavo dvigal, ker je velika. Dvigal! Seveda, na zadnjo uro!“
Peregrinu je zlezla glava med ozki in visoki r:|meni in naprej se je obesila, Ida je s koščeno brado korakajoč potrkaval na suhe prsi. Hodil je hitro, kakor da bi se mu mudilo, dasi je bil prepričan, da mu ni bilo treba še nikoli v življenju hoditi tako ko-miodno, kakor tisto noč. Vprašal se ni, kam gre, tudi ne kako daleč še. Drevesa je srečaval, prav pripravna drevesa, pa se še ozrl ni. Naglo je hodil mimo in gledal v tla tako blizu predse, da je pri vsakem koraku videl palec na desni nogi, ki je gledal iz luknje nat Črevlju. In vendar je čutil jasnoin razločno, da gre proti cilju, da ga nekaj žene s silo, s katero se ne da mnogo pregovarjati. Z'a tisto silo je šel, kakor gredo sani po bregu za vrvjo, na katero so otve-zene. Nikoli ni vrv napeta, pa gredo sani vendar za njo.
Peregrin se je nenadoma domislil, -da je pred davnim čašom tako hodil, morda majhno drugače. — Culo je nosil tedaj na rami; sfedaj bi jo tudi, če bi jo ne bil porinil v voflo. Tedaj je mislil, da je ta reč potrebna na pot. Njegove Hlače so bile tedaj prekratke za tri palce. Blago je bilo trdno, on je pa rasel naglo kot konoplja. Danes nosi predolge hlače, da brusi pri Pßtah ž njimi po tleh, in so tamkaj razČe-sane na vlakna. To je tudi vseeno. Ali glavo je tedaj nosil poksoncu na strmo vzravnanem vratu in ni mu silila med rameni in se obešala na pfrsl. To je bilo takrat bistveno drugače.
Sel je v svet, da ši poišče poti, oziraj se je, da zagleda resnico, srce je pa hrepenelo po življenju, In ko je romal po cesti, odpirala se mu je ravan, gladka in brez končaj ob cesti hladne sence, okrog njih rože in petje.
Slovenci in deželno gospodarstvo.
(Piše dr. IVAN BENKOVIČ.)
(Dalje.)
Pri analizi deželnih izdatkov je najumeßtneje, ako uporabimo: način, po katerem je delal tudi pro!. Wieser, in vsak posamezni izdatek! razkrojimo z ozirom na njegov namen, kakor tudi z ozirom na sredstva, ki se pri tem uporabijo.
Poglavje „deželna uprava“ na primer pomenja izdatek, ki bi moral služiti po svojem namenu celi deželi in obema narodnostima skupno, k./jti deželni uradniki delujejo v interesu cele dežele in bi morali tudi delati v enako dobrobit obeh narodnosti. iTo postavko je treba tako iz narodnostnega, kakor tudi iz teritorij alnega stališča smatrati za skupno ali nevtralno. V ta namen izdana deželna sredstva pa pridejo v dobro v teritorijalnem oziru seveda Gradcu in Nemcem.
Med tem ko je profesor Wieser vsako postavko v češkem deželnem proračunu razkrojil v eno nemško in eno čeŠ(ko kvoto, se nam zdi za naše razmere bolj primerno, da se vsaka postavka našega deželnega proračuna, ratzdeli ne samo iz nared nega, temveč tudi iz teritorialnega vidika, tako da se do-žene za spodnji del dežele uporabljena kvota vsake postavke. Skupne izdatke ne razdeljujemo kakor profesor Wieder po kvoti prebivalstva med obe narodnosti, oziroma na oba dela dežele, temveč mi imamo za to posebno kolono, ker postane na ta način razdelitev razvidnejša in bolj odgovarjajoča dejstvom. Teritorijalna analiza je potrebna, ker slovenska opozicija v štajerskem deželnem zboru o priliki budiget-nih debat ugotavlja zapostavljanje celotnega spodnjega) dela dežele, ne samo slovenskega prebivalstva. Nekatera poglavja se je strnilo, pri drugih pa sega analiza V pododdelke: točko, rubriko in tekoče Število, kajkor se je pač moralo po končani razdelitvi celo poglavje ali šele pododdelek uvrstiti v eno in isto kolono. Pri analizi se je uporabljalo zgoraj navedene pripomočke, ki pal v vseh slučajih ne dajo zadostne jasnosti; zato se je tudi dotične izdatke, pri katerih razdelitev po številkah niti približno ni mogoča, u-vrstilo med skupne, vsled Česar, so za presojo končnega rezultata v prvi vrsti teritorialno in nacionalno dognane konečne številke odločilne, med tem ko se nevtralni konečni zaključek ne more upoštevati.
Vzelo se je deželni proračun za leto 19)10, med drugim tudi radi tega, ker se je ravno o priliki posvetovanja pri poglavju: zidanje cest in železnic začel odpor Slovencev proti odobritvi tega budgeta in to vsled nepravične razdelitve deželnih izdatkov.
Lahko bi se vzelo tudi proračun kakega drugega leta in prišli bi k ravno, istemu zaključku. Mirno se lahko zadovoljimo z razdelitvijo proračuna za eno leto, ker nas že površen, vpogled v proračune prejšnjih let pouči, 'da se je na slovenski del dežele ravno tako malo mislilo.
Začnimo tedaj analizirati deželno gospodarstvo. Vspeh te analize hočemo potem skrbno presoditi. Ko-nečno bomo tudi datvčno moč slovenskega dela dežele postavili v pravo luč, pri čemur takoj pripominjamo, da moderna znanost v svojih temeljnih; naukih uči, da naj vsi državljani vplačujejo po svoji gospodarski moči in da naj dobijo po svoji potrebi!
Ker temelji štajerski deželni proračun Še na zastareli gospodarski metodi, ki pozna vse polno fondov, figurirajo nekatere postavke izdatkov pri kakem drugem fondu kot pokritje, vsled česar se je pa opustilo zopetno razkrojenje tega pokritja. Tfeiko ni potrebno točko 8, poglavje VI: ’ doneski deželnega fonda, k že razkrojenemu deželnemu ubožnemu fondu točka 7, še enkrat razkrajati; ravnotajko opustimo analizo giav-ničnega in kreditnega poslovanja kot za naš namen nepotrebno in razventega še nemogočo.
K poglavju I: Deželno zastopstvo.
Rubrika 1: Dohodki poslancev v znesku 60.700 K tvorijo teritorijalno in nacionalno nevtralno postavko.
Rub. 2—7: Izdatki v znesku 41.300 K za pisarniške potrebščine deželnega zastopstva; ti pridejo z ozirom na sredstva teritorijalno samo Gra/fcu, nacionalno samo Nemcem v idobro; kajti od teh deželnih sredstev ne odpade na Spodnji Stajer ali na Slovence niti en vinar, akoravno je namen teh izdatkov nevtralen.
K poglavju II: Deželna uprava.
Rubrika 1, tekoče Število 1: Centralno vodstvo (deželni odbor); pod tem tekočim številom zapopadena deželna sredstva odpadejo, če odštejemo plačo slovenskega deželnega odbornika 6000 K, samo na Nemce, ki se jih porabi samo na Srednjem Štajerskem (Gradcu), akoravno bi morala inštitucija deželnega Odbora služiti po svojem namenu celotnemu prebivalstvu dežele.
Rubrika 1, tekoče Število 2—7: izdatki za nap stavljence pri deželni upravi. Tl izdatki, ki znašajo skupno 611.408 K, se morajo po svojem namenu uvrstiti med teritorijalno in nacionalno nevtralne izdatke, akoravno bi se v teritorijalno toi nacionalno analiziranem Statističnem izkazu o delovanju deželnih organov jasno pokazalo, kako so Spodnji Stajer in Slovenci zelo oškodovani. Da pridejo ta deželna sredstva samo Srednjemu Stajerju (Gradec) v dobro, je naravna posledica razmer, ker je Gradec sedež deželnih centralnih oblastij.
Ena najbistvenejših pritožb Slovencev proti deželni upravi obstoji v tem, da pridejo deželna sredstva za pokritje izdatkov, ki jih povzroča osobje sila drage deželne uprave, z dvomljivimi izjemami, ki pa nikakor ne pridejo v poštev, izključno le v dobro — Nemcem. Vsi deželni uslužbenci ob višjega deželnega svetnika do zadnjega pomožnega sluge so Nemci, in ravno tako od stavbnega ravnatelja do zadnjega stavbnega risarja. Gre se tukaj glasom stanja osobja za<-Četkom junija 1909 za 12 uradnikov sekretarijata, za 62 uradnikov knjigovodstva, za ,12 uradnikov višjega dohodninskega urada, za 64 nastavljencev stavbnega urada, za 30 uradnikov pomožnih uradov in Statistični deželni urad, v celoti za okroglo 200 uradnikov in drugih uslužbencev in za plače, ki znašajo več kakor pol milijona kron. Slovenci so od teh dobro plačanih mest toliko kakor izključeni; samo majhen odstotek uradnikov je slovenskega jezika sploh zmožen. To je velika nacionalno-politična Škoda in občutna gospodarska zguba za Slovence.
S lepensko ljudstvo trpi v marsičem tudi občutno škodo, ker deželni uslužbenci ne umejo slovenskega jezika in ker se ne pusti slovenskemu jeziku, da bi postal uradni jezik. Slovenci bi se gotovo v velikem Številu potegovali za deželne službe na Štajerskem, če bi se jim brez skritega ali1 javnega ozira na
njihovo narodnost zagotovilo njihovi kvalifikaciji pri-merno avanziranje. Naj se le ne ugovarja, da se nobeden Slovenec ne javi-k vstopu v deželno službo. Kajti ta ugovor postane v istem trenutku ničev, ko ponudi gospodujoča stranka zagotovilo v zgoraj,šnjem smislu.
(Dalje prih.)
Štajerski deželni zbor«
Kakor smo že v zadnji številki kratko javili, so se pogajanja za jesensko zasedanje štajerskega/ deželnega zbora razbila in zasedanja ne bo. Slovenski poslanci so, kar smo tufcM mi ventilirali, še enkrat ponudili Nemcem roko v pošteno spravo, toda ti so jo odbili. Nemci in nemškutarji vedno kriče,) da vgan-jajo naši poslanci samo politiko narodnostnih prepirov, a de za gospodarske težnje svojih volilcev ne zmenijo. Ptujski („(Štajerc“ je imel že neštetokrat drzno čelo, da je trdil, da so Nemci naši najboljši prijatelji, ki bi nam dali vse in nam napravili en majhen paradiž, če bi mi z njimi živeli v miru. Zadnji dnevi so postavili „Štajerca“, njegove zaščitnike in vso nemškutarijo na laž. Slovenski poslanci so se odločili za kratko jedensko dobo dopustiti obravnavo raznih' perečih gospodarskih vpralšianj. Predložili so tudi sami več važnih, strogo gospodarskih zadev, kakor na primer regulacijo Drave, zgradbo raznih cest, podporo vinogradnikom, ki naj bi se postavno zajamčile. Toda Nemci so to odbili. Pokazali -do, da jim je gospodarsko zapostavljanje Spodnjega Stajerja več, kakor pošteno delo v prid dežele. S tem so zadali svojim spodnještajerskim oprodam najhujšo zaušnico. Ves krik „Štajercev“ o pravičniki Nemcev je razkrinkan do golega ih kdor ima še kaj poštenosti v sebi, se mora obrniti od lista, ki mu je laž in zlobno farbanje vse.
* *
*
Povodom razbitja razgovorov v Graidcu so izdali nemški nacionalci komunike, ki se glasi: „'Zveza nemško-naciohalnih poslancev v Štajerskem deželnem zboru je imela včeraj (dne 20. t. m.) dobro obiskano plenarno sejo, ki se je bacila z vprašanjem delamož-nosti deželnega zbora. Predsednik poslanec Reiter se spominja po otvoritvi seje v toplih besedah umrlega kolega poslanca Piererjai in dr. pl. Schreinerja, ter dr. Casper ja. Nato je poročal deželni odbornik dr. Hofmaem o poteku pogajanj, ki jih je imel v zadnjem Času cesarski namestnik z deželnozborskimi strankami. Povdarjal je zlasti polno soglasje, ki se je pri tem pokazalo med ustavovernim veleposestvom in nemšjkonacionalnim klubom. V nato sledeči debati se je vsestransko povdarjala želja napraviti kakor hitro mogoče deželni zbor delazmožen, da se na ta način dokonča Sedanji vsega obžalovanja vredni položaj, ko stoji kulturni in gospodarski razvoj dežele. Žalibog se je moralo kohšjtatirati, da se radi zadržanja Slovencev in gotovo tudi radi malo ča-sa, ki je na razpolago, izkazalo za nemogoče ustvariti predpogoje za plodonosno sezijo deželnega zbora pred zasedanjem državnega zbora. Vendar pa ne izključuje sedanji položaj vsakega upanja, da bo mogoče s pričetkom prihodnjega leta priti do od ljudstva silno zaželjenega zopetnega delovanja deželnega zbora.“
Zahtevali© v gostilnah katoliško* narodne liste Straža in Slov. Gosp.
Na desno je bila druga cesta|, kolovoz pravzaprav, kjer je bilo malo sence, ubogo malo, trnja pa mnogo in skal, ki so imele žive robove, da so vreza-
li.	če si pokleknil najnje. In po obeh potih je Šlo veliko romarjev. Na razpotji, kjer so se ceste ločile, so stali živi kažipoti. Cernu kažipoti, si je mislil Peregrin? Norci pojdejo po kolovozu, po trnji in, na soln-ču. Cernu kažipoti? Krenil je na gladko cesto in njegovih komolcev so se prijeli tovariši, z veseljem v smehu, z ognjem vočeh, pesem na ustnicah. Poglej, so mu rekli, poglej norcev na kolovozu! Vidiš deklico, mlada je in lepa, kake lase ima; podala bi se ji roža v tiste lase. In če bi ob poti rastla roža, ne u-trga jo. In tisti starec za njo! Vidiš, tam-le je šel mimo studenca; ves je sklonjen, in poten. VijdiŠ ga, studenec je pogledal in ni pil. Zakaj ne pije, norec. Dalje se peha in kvišku gleda, na vrh gore ...
„Čudni ljudje“, je mislil Peregrin. „(Čudni, da de jih Bog usmili. Po taki poti da hodijo.“
In v Peregrinu je vzrastel ponos, ki je brez kažipota zadel na udobno pot. Vzravnal se je, da| sta čutila njegova spremljevalca, kako je vzrastel. In tako je šlo dalje. Nikoli niso vprašali, če smejo v senco, čegave so te rože, nikoli niso vprašali. Kakor je ganila roka, kamor so. se iztegnili prsti, tja so pa segli ...
In vendar se je Peregrin utrudil. Sedel bi bil rjH k nogam učenika in napojil žejno dušo, ki je hotela Še več, nego samo poti, gladke in senčnate. Pogled mu je uhajal nazaj proti gori, kjer je bil kolovoz, kjer so se tiho znojili in trudili kvišku premnogi potniki. In vprašanje se je dvigalo, ali so navsezadnje vsi ti res/ brezumni? Kaj pa, če je pot do resnice tako strma, tiha in trnjeva? In tedaj bi se bil vrnil, iz radovednosti, in šel visoko gori po skalnatem kolovozu, da bi ugledal, po čemur hrepenijo drugi. Peregrinu je noga’ obtičala sredi ceste. Kar očit-» no je gledal na strmo pot in mislil.
„Prijatelj! ?	^‘'	'•' "'	- ■—
Nekdo ga je potresel za rokav.
„Kaj premišljuješ?“
„Resnico! “
„Resnico? Pa gledaš na strmi kolovoz! Tam ni resnice, prijatelj, tam so blodnje, sanje, tam je norišnica.“
„In vendar bi rad do resnice!“
„Na», prijatelj, dvigni in izpij!“
Peregrin je prijel čašo in izpil do dna.
„To 'je resnica — Peregrin, to in tudi samo to. Drugo — vse drugo je sanja — nič — še megla ne.“ „Torej vsi oni blodijo? In za blodnjo trpe?“ „Kdor ne.pozna palače, zde se mu svisli lepe! Kdor ni počival na duhteči pernici, ne more prehvaliti ovsenega otepa,“
(„Reveži! “
Okrog Peregrina je zašumelo življenje. Srce je utripalo in hrepenelo kalktor žejna ptica. V polnih požirkih, pri veliki luči je uživalo, ponoči in podnevi — uživalo in nikdar se ni nasitilo. Pb vžitku je bilo trudno in vnovič lačno. Okusilo je življenje, tako slar dki so bili požirki, pa v žile se je vlival pelin, . gor-jupost in lakota . . . Poiskal je ljubezni. O tej se navžije srce in zamiruje, je upal. Raztopilo se je u-panje kakor kosem lepega snega v gorki roki. Naprej, naprej!
Gaz si je delal s komolci, oči sb iskale luči v daljavi — in luči niso dozrle. Pri vsakem koraku se je zgostila megla, tam v daljavi je ležala neprozorna in Črna ...
Peregrin se je vstrašil teme, groza ga je bila. Obrnil se je in vračal. Zahrepenel je po kolovozu, po strmini in po trnju * ■ ;
Ali ni ga mogel več uzreti. Tudi za njim megla. Ob cesti samo sledovi njegovih stopinj, katerih se je sramoval, katere je sovražil . .	■
V In takrat se je vgneždil na njegovo lice kruti smeh, iz ust je privrel sklep: 'Amen! konec komedijo	'• Afc-ts-rr: T.~.	%
V sivo jutro je zadonel vnovič krohot, Peregrin se je zavedel in glasno ponovil: Amen, konec komedije ...
Z svojo koščeno roko je potegnil po bradi, kjer so se nabrale hladne kaplje jutranje rosft. Danilo se je e . .
Peregrin j obstal. Potipal je pod pazdhho po sviteku v globokem žepu.
„(Pa sem mislil, da je že dokončana moja pot! In vendar Še blodim. Sedaj pa naglo! Pri stolncu ne umrem.“
Zavil je po klancu. Njegova pojstava se je Čisto sključila naprej, kakor bi' vlekel za seboj težek voz. Roke je izmaknil iz žepa in se ž njimi poganjajoč sunkoma pepenjal kvišku.
„‘Saj sem rekel, če se ti naredi narobe v življenju, uide ti jabolko, ko ga že ugrizneš. Lahko bi bilo že konec tega cestovanja. In ga vendar še ni — in še sedaj trpim, ko sem že z nosom pod rušo.“
Klobjuk je snel, lasje so se mu prijeli Čela in so bili potni. Hropel je, ko je dospel na vrh pod hrast na zelenečo trato. Pogledal je drevo s hvaležnimi očmi, kakor bi mu rekel:
.„Hvala ti, moj prijatelj! Daleč si bil, pa sem te vendar dotekel!“
Peregrin je legel na zemljo. Obraz je obrnil proti vzhodu. Luč se je prižigala na nebu, polagoma, kiikor bi se kdo bližal z veliko svetilko. Krog njega se je vzbudilo. Vse je zavzdihnilo, zakričalo veselo in Spočito, kakor bi si melo zaspane oči po krepkem spanju.
Na drobine, zelene bilke je pogledal, ki so bodle iz tal vsepovsod. Zdelo se mu je, da vidi, kako se premikajo in vstajajo. Ena je prebodla hrastov list, ki je ležal na travici, drugo je tiščala suha veja. In zvila se je betvica pod njo in se ji ognila), ker je ni mogla ne dvigniti, ne prebosti, in prilezla je po strani' izpod nje in se ozrla proti vzhodu. V grmih je šKi-melo, melo, zakričalo včasih in zapelo z veselim gl >
Politični pregled.
Kriza v vojnem ministrstvu.
Schönaich se je dne 20. t. m. predpoldan poslovil od častnikov in uradnikov vojnega ministrstva. Novi vojni minister vitez plem. Auffenberg bo Se le začetkom meseca oktobra nastopil svojo novo službo. Sedaj gre v Sarajevo, kjer bode posle vojnega poveljnika oddal najstarejSemu divizionarju in se bode poslovil. Cesarjeva; pisma so se včeraj, objavila.
Češko.
Češki deželni zbor se je v sredo dne 20. t. m. sešel. Cesarski namestnik, knez Tihun, je naglašal v otvoritvenem govoru veliki pomen sedanjega kratkega, zasedanja deželnega zbora. Namestnik je apeliral na dobro voljo vseh strank.
.. ^
•* *
Kakor se zdi, bodo težkoče., ki so nastale vsled Češkega predloga za po uimah poškodovane kmalu odpravljene. Öd češko-agrarne strani se je izjavilo, da bodo mogoče Cejii glasovali za spremenite.v predloga, da bo potem mogoče, predlog takoj in brez razpravljanja eht praesidio odkazati odboru. S tem preji-logom bi bili Nemci zadovoljni.
Nižjeavstrijsko.
V otvoritveni seji nižjeavstrijskega deželnega zbora dne 20. t. m. je prišlo radi dragonjskega vprašanja do burnih nastopov. Poslanec Steiner je stavil nujni predlog, v katerem se zahteva od vlade, naj vsem pri dunajskih izgredih oškodovanim povrne škodo. Nato» sledeča debata je bila zelo živahna. Prišlo je do ostrih kontroverz med krščanskimi sociaici irt socialnimi demokrati, a burni so bili tudi prizori meö dr. Weisskirchnerjem in krščansko-socialnim Ironderjem dr. Heilingerjem. Steinerjev predlog je bil ob koncu seje, sprejet. Prihodnja seja danes dne
22.	t. m.
Gališko.
Da, se omogoči otvoritev deželnega zbora, se bode n,a dan 2(5'. m. sklicalo permanentni volilno-refor-inni odbor k seji, pri kateri bo poročevalec; dr. plem. Staprczynski predložil načrt volilne reforme za gališ-ki deželni zbor.
Dalmacija.
Dne 20. t. m. se je vršila v Makarski (mestni volilni okraj) dopolnilna volitev deželnega poslanca. Okraj je bil do sedaj zastopan po pristjjšiu liberalne Bianklinijeve ;„piijvatsike“ stranke. A dne 20. t. m. je zmagal sijajno kandidat strajnfce prava Klarič nad kandidatom Biankini-smodlaškosrhske koalicije. V Makarski vlajia velikansko; navdušenje. Izid te volitve je odločilnega pomena za situacijo v dalmatinskem saboru, kjer se ne more nič več ukrepati preko glav pravaških poslancev. Koalicijonaški večini se majejo tla, kmalu se bo podrla. Živela istranka prava! Živeli brati Hrvati!
Srbija.
Dne 19. t. m. dopoldne je bil v dvorani Rude-čega križa v Belgradu otvorjen prvi jugoslovanski kongres za operativno medičino. Kongres je odlično posečen iz vfseh’ stranij slovanskega juga.
Kpngres je z navdušenim pozdravnim govorom otvoril dr. Subotič. Od strani srfcfeke vl^de je kongres pozdravil minister notranjih del Trifkovič. O-tvoritvi kongresa sta prisostvovala tudi ministrski predsednik Ur. Milovan Milovanovič in mestni župan Ljuba Davidovič. Pozdravne govore so imeli:	dr.
Petrov za Bolgare, dr. Cačkovič za Hrvate in dr. Demeter vitez BleiweisrTjrsteniJšIki za Slovence. Za predsednika je bil izvoljen dr. Subotič, za podpredsednika dr. GjurgjeviČ.
Za, častne podpredsednike so bili izvoljeni: dr. Petrov, dr. Slavojev, dr. Belinov in dr. Kozagarov iz Sofije, 'dr. Stojanov iz Varne, dr. Cačkovič, dr. Mišek in dr. Swarc iz Z'agreba, dr. Smolčič iz Dubro-
som. Mislili je, da čuti sok, ki kipi iz zemlje in teče po brstju, priliva popju in je sili:
Vstani, vzdrami se, odpri se in živi!
Vse v/staja, vse kriči v življenju,. — in jaz se poslavljam . . .
Peregrin je potegnil klobuk na očv, da n,e bi videl vstajenja.
Takrat pa zadoni v dolini, razlije se in- razloči po bregovih vznesena himna, v vsakem brstu, v vsaki travici zazvoni zmagovalna pesem.
Preregrin, se začudi. Oil zornije dvigne glavo. Posluša. Zjnana pesem in ne domisli se odkod. Pere-grinu se budi spomin, na njegovo srce trka triumfalna himna, zvoni in klice:	Zmagal je! Zmagal je!
Vstaja, iz groba gre ...
Popotnik plane kvišku.
Pod njim v dolini vihrajo bandera, solnce se je prižgalo, zasvetili so se zlati križi. Iz doline je zabučala silneje zmagoslavna pesem. Moč in zmaga je kipela na valovih velikonočnega jutra, razločne besede so zvenele na Peregrinovo uho — polne triumfa in slave:
.„Za menoj do zmage . . .
laz sem pot, resnica in življenje . . .“
Pereregrin se je zgrudil na kolena, glava se je dotaknila, zemlje, njegova duša je pa odrinila kamen z groba in zapela himno vstajenja in življenja.
F.	S. Finžgar.
vnika, dr. Vrbanič iz Vukovara, dr. Edo Šlajmer, dr. Demeter Bleiwei|s-Trsteniški in dr. Vinko Gregorič iz Ljubljane, dr. KostiČ iz Salajeva in dr. JeremiČ iz iTiuzele.
Po konstituciji so začeli prijavljeni zdravniki čitati svoje referate.
. • »
V	belgradteikih političnih krogih so prepričani, da obišče kralj Peter avstrijskega cesarja v prvi polovici oktobra v Budimpešti.
* *
*
Republikansko glasilo „Novo Vreme“, ki si je pravkar izpremenilo ime v „Nova Doba*, priobčuje vest, da se je zasnovala nova zarota, ki ima namen, prisiliti kralja Petra, da se odpove prestolu. Na čelu zarote baje stoji sam; prestolonaslednik Aleksander, katerega imenuje list Aleksandra IGbrenoviča
II.,	bivši major Okajnovič in odvetnik Aca Novakovič, pisec memoarjev o junijski revoluciji. Tej vesti dostavlja ,„Nova Dobja“: „Nobenih stvarnih in upra-. viČenih razlogov ni, da bi se kralj Peter odpovedal prestolu: on je najboljši kralj, kakršen je mogoč pjri nas ih kakršen je sploh mogoč.“
Po drugih poročilih je vest od kraja do konca izmišljena!.
Italija.
Italija se baje pripravlja, da odločno poseže v tripolitansko vprašanje. V ponedeljek je odjplulo več podmorskih čolnov iz Benetk v Brindisi, ena vojna ladija in, štirje torpedni čolni pa iz Specije v Tiarent. Splošno so mnenja, da je to v zvezi z napetim političnim položajem. Turki so v)sled postopanja Italijanov precej vznemirjeni.
Carigradski list „(ffikmet“ objavlja poziv na sultana, naj takoj skliče parlament, ker je sedanje ministrstvo popolnoma nezmožno in ker preti Turčiji v Tripolisu velika nevarnost.
*
M	*
Italijanska vojna mornarica ima smolo. V; malem času sta navozili zaporedoma dve vojni ladiji na tikale. Prv,a ladija je bila križarka .„(San Giorgio“, ki se sedaj nahaja v Napolju v doku. Druga p,a je križarka „Pontiere.“ Poveljnika obeh ladij sta vslep tega v sodnijski preiskavi.
Bolgarija.
V	bolgarsko sobranje je izvoljenih:	100 vlad-
nih pristašev, 7 radoslavistov, 6 stambulovi'stov, 5 agrarcev, 4 demokrati in 1 mladoliberalec. Opozicio-nalni voditelji Genadijev, Malinov, RadoslaVič, Tbn-čev in Pašev so izvoljeni.
Perzija.
Boj za perzijski prestol se bije z menjajočo se srečo. V Teheranu ni več tistega optimizma, ki je radi nekaterih priborenih zmag vlajdal, ker so eks-šahovi vojaki priborili drugod zmage. Perzijska državljanska vojska se vodi uprav ažijatsko. V Astra-baldu so vladinovci pobesili vse pristaše prejšnjega šaha, ki so jih mogli dobiti. T|idi v Bajrašu so obesili veliko oseb. Število obešencev v Sariju ni znano.; Mohamed Ali postopa milejše in ne obsoja svojih nasprotnikov na smrt. Astara je zgorela. 2000 Kel-hurov je porazilo vladen voj aišjfci oddelek. Padlo je 200 vladnih vojakov.
Maroko.
Agence Havas poroča:
Zdi se, da stojijo težkoče, ki so nastale v pogovorih poslanika Cambona, z državnim, tajnikom Kider-len-Waechterjem z ozirom nai gospodarske interese Nemčije v Maroku, neposredno pred rešitvijo. Med prepornimi točkami, o katerih se še mora razpravljati, sta, kakor se zatrjuje, vprašanje o konzularnih
sodiščih in varstvo tujezemcev v Maroku,
*
* — . *
Senzacionalno poročilo, da računa, francoski u-rad za zunanje zadeve z rešitvijo maroške afere v teku treh' dni, je bilo oficioznim potom kolikor toliko zanikano. Izjavlja se, da je izključeno, da bi se kak višji uradnik v tako obvezni obliki izrazil. Navzlic temu pa vlada! optimistično razpoloženje, še V naprej.
Kreta.
Sklepi zaščitnih velesil Krete, bi so ste sporočili grškemu kralju in krečahskemu eksekutivnemu komiteju, se do sedaj niso pismeno sporočili turški vladi, kar je povzročilo v oficielnih krogih precej razburjenja. Med tem je poslala turška vlada tem velesilam okrožnico, v kateri povdarja, da se naj le kakor hitro mogoče reši' krečansko vprašanje. Nota zaščitnih velevlasti je tudi v turškem časopisju povzročila veliko razburjenje, ker smatrajo to noto kot indirektno priznanje pravic grškega kralja. Sploh je pa položaj na Kreti jajko napet. Opozicija se pripravlja1, da vrže turško vlado. Mir in red na otoku sta resno ogrožena,- Skoraj sleherni dan se sliši o napadih Grkov na mohamedan.ee. Pred Kaneo so že teden dni zasidrani dve turški vojni ladiji in ena angleška. Grška je baje ponudila turški vladi politične kompenzacije glede balkanskih zahtev za slučaj, da pripoz-na turška vlada komisarijatski štatut za Kreto. Turška vlada je pa odgovorila, da ne more priznati, da je Grška interesirana pri kretskem vprašanju.
Portugalsko.
Na Portugalskem ne poneha protirepublikansko gibanje navzlic dejstvu, da so skoraj vse evropske
države priznale republiko. Vodja rojalistov, stotnik Conoeira, je izdal na vojaštvo in, mornarico poziv, v katerem poživlja moštvo, naj bodo pripravljeni za trenutek, ko bodo morali stopiti na stran rojalistov. V celi deželi razširja okrožnico, v kateri naznanja, da bodo rojalisti, kakor hitro bodo zmagali, vprašali portugalsko ljudstvo, ali naj se nazaj pokliče bivši kralj Manuel, ali naj se pa krona ponudi pretendentu donu Miguelu braganškemu.
V	torek so prišli vladni uradniki v Pennajfora, da sestavijo inventar ondotne cerkve in da ga v imenu države konfiseirajo. Prebivalci so začeli zvoniti plat zvona. In kmalu se je zbralo kakih 1200 prebivalcev, med temi tudi ženske, in so branili z vils/mi, noži in lovskimi puškami cerkev. Ker uradniki niso bili dovolj močni, poklicali so vojaštvo na pomoč in začela se je pravcata bitka med vojaštvom in prebivalstvom. Končno je vojaštvo premagalo uporne prebivalce ter obkolilo cerkev. Ko so uradniki vlomili cerkvena vrata, je bila cerkev popolnoma pr.pna. Vgfe dragocenosti so bile pobrane iz cerkve, niti stola niso pustili.
Rusija.
Listi poročajo:
V	Petrogradu dobiva vest, da je bil aftentat na Stolypina samo akt maščevalnosti birokracije, ki ga je hotela odstraniti, vedno trdnejša tla. Zato govori dejstvo, da je bil Bagrow brez vednosti Stolypina nastavljen pri policiji. Tudi se nadalje trdi, da bi se napadalcu gotovo posrečilo uiti, akoravno je bilo dosti tajnih policistov v gledališču, ako ga ne bi prijel nek častnik. Značilno je tudi, da se je častnik branil, Baigirowa, oddati na policijo, ker se je bilo bati, da se napadalcu posreči uiti. Tjudi samoumor kijevskega policijskega predsednika utrjuje mnenje, da se je izvršil napad z vednostjo visokih uradnikov. Dosti pozornosti je vzbudil nek članek! vladnega lista „Rossija“, v katerem stoji, da se bo že svoj čas razkrilo, kako odgovornost da nosi politična policija za ta zločin. Splošno vlada mnenje, da bi se atentat na Stolypina brez vednosti policijskih organov ne mogel izvršiti.
Španija.
V	Madridu imajo ulice popolnoma; navadno lice. Vpliv vstaje se kaže samo v tem, da manjkajo na, ve-čih stavbiščih delavci.
V	Sevilli je napadla množica nemškega konzula. Napravil si je pot z revolverjem. Žandarmerija in policija je bila prisiljena posredovati. Prišlo je do boja, pri čemer jih je bilo dosti ranjenih.
Kakor poročajo listi, so pojvzročili Štrajkarsko gibanje v Španiji francoski delavski sindikalisti. In čisto gotovo je, da dobivajo štrajkofvc.i iz Francoskega velike denarne podpore. Položaj se slika kot jako kritičen.
/Zadnja poročila pravijo, da se je štrajk popolnoma izjalovil. Aretiranih je sila dosti, med temi tudi Cavilero, podpredsednik delavske zvieze.
Revolucionarni načrt se je ponesrečil; vlada je popolnoma gospodar nail položajem.
Angleško.
V	mestu Leeds je prišlo do resnih nemirov. — 800 rudar j ejv je napadlo hišo rudniišlkega ravnatelja. Prišlo je med policijo in stavkujočimi rudarji do hudega boja.
Irsko železniško ravnateljstvo je izjavilo, jda ste ne bo oziralo na zahteve delavcev. Gotovo je tedaj, da bo izbruhnila na irskih železnicah generalna stavka. Ker pa so> se proglasili angleški železničarji solidarne z zahtevami irskih’ železničarjev, pride lahko do splošne vseangleške stavke. V zadnjem trenutku je vložil trgovinski urad na ministrstvo predlog, da se naj skliče razsodišče, ki naj bi odjpravilo obstoječe diference.
Raznoterosti.
Somišljeniki. Drznost svobodomiselstva postaja vedno večja. Posrečilo se mu je, velike kroge ljudskih' mas prepojiti s svojimi idejami. Kot sredstva- so mu služila organizacija in Časnikarstvo. Svobodomiselni nastopajo večkrat uprav teroristično, da pridobijo svojim listom novih naročnikov. A kaj se stori pri nas? Po krajih, ki so politično naši, vise po gostilnah samo svobodomiselni časniki. Prosimo svoje somišljenike, da podpirajo naše časopise in nam pridobivajo novih naročnikov.
Novi naročniki. Sedaj je najbolji Čas, pridobivati novih jiaročnikov. Prosimo, da nam javijo prijar telji naslove, komu naj pošiljamo list na ogled.
Iz poštne službe. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je prestavilo aspirantinjo Elzo Praunseis iz Ljutomera v Brežice.
Katoliška etika. Žifljenje po katoliški veri. Spisal Gregorij Pečjak, doktor bogoslovja in katehet na
e.	kr. II. državni gimnaziji v Ljubljani. Cena vezani knjigi 2 K 80 .vin. V založbi Katoliške Bukvarne. Pridejano je tudi berilo, v katerem se med drugim nahaja članek dr. A, UšeniČnika o socialnem vprašanju in dr... Perneta o etiki brez vere v Boga.
Hymen. Dne 10. novembra se poročita na Dunaju g. Fr. Rakovič, nadzornik nizozemske zavarovalnice v Celju, in gdč, Lojzika Dolinar,- Bilo srečno!
‘Kontrolnih zborov dosluženih vojakov tudi letos ne bo, tako je odredilo vojpo ministrstvo.
Konfiskacija. Včeraj se je zdelo državnemu pravniku potrebno, da je zaplenil neki članek v prilogi ,„Slovenskega Gospodarja“ v „Gospodarskih Novicah.“ Govorilo'se je v članku o, raznih Škodljivcih' kmeta in najvedeno je bilo sredstvo, s katerim se jih naj obvaruje. Radi konfiskacije tudi nima včerajšnji .„Slovenski Gospodar“ „Novic“ kot prilogo. Imel jih bode prihodnji teden. Toliko v znanje!
„Sloga“ si zdaj prisvaja pravico, vtikati svoj umazani nos tudi v notranje cerkvene zadevo naše Škofije, To je pokazala s polemičnim poročilom o škofijski sinodi in sedaj s svojimi neslanimi opazkami o dr. Hohnjecu in Pušenjaku. Žalostno je, da je v obeh slučajih pisec brezdvomno duhovnik, ki pa si ne upa podpisati svojega imena. Po našem merodajnem lnpe-nju je za pritožbe duhovnikov prava inštanca ordinariat, ne pa liberalni listi, Kaj naj poreče javnost, ko čita v liberalnih listih napade na duhovnike iz duhovniškega peresa? Vse ima svoje meje.
Za prekmurske Slovence. H članku pod tem naslovom v 110. številki „Straže“ mi bodi dovoljeno dostaviti nekaj stvarnih opazk. Klic: „Na pomoč ogrskim bratom!“ ne sme ostati doneča fraza, ampak treba ji dati konkretno vsebino. Razširjanje dobrega berila je eno konkretno sredstvo. Drugo Še zdatnejše sredstvo bi bile gospodarske šole ob meji, zakaj ravno slabe gospodarske razmere silijo) prekmurske Slovence, da zaJdnji čas trumoma zapuščajo svoje domove. V Veržeju, tik ob ogrski meji, se ravnokar snuje „(Marijrgnišlče“, salezijanski zavod za mladeniče z nadaljevalno gospodarsko šolo. Ta za|vod utegne biti velikega pomena tudi za prekmurske Slovence; mnogi mladenič bo tu našel sivoj poklic, dobro vzgojo in potrebno izobrazbo, dočim se sedaj toliko mladih ljudi narodno in moralno izgubi po svetu. Ob enem bo pa ta zavod» ustrezal tudi verskim potrebam prekmurskih Slovencev, ki so zelo religiozni. Tako bodo prekmurski Slovenci Še bolj zahajali k nam, kar bo Hrezdjvomno okrepilo njih narodno zavest. Komur je torej obrambno delo med ogrskimi Slovenci resna stvar, naj podpira imenovani zavod v Veržeju, da se Čim prej ustvari. — Murski poljanec.
Kat. nar. abituriiente, ki se nameravajo posvetiti vseučiliškim študijam, opozarjamo, da si preskrbe prevočasno vse potrebe za vpisovanje na visokih šolah. Vsakdo prinesi seboj vsaj en, od sodnije potrjen in s kolkom 1 K kolkovan prepis zrelostnega spričevala, več ubožnih listov (predpisan je poseben visokošolski formular, naroča se pri tajništvu S. D. Z.), potrjenih od farnega, občinskega in zemljeknjižnega urada, in dve sliki brez kartona, ki se rabita za indeks in izkaznico. V vseuČiliška, mesta, priporočamo, da pridejo že okoli 1. oktobra, da dobe lažje primerna stanovanja. Naslovi naših akademičnihdruštev so: Dunaj, „Danica“, VIII. Schönborng. 9, Parterre 4‘; Gradec, „Zarja“, Prokopigasse 12, II.; Praga, „Dan“, „Dan“, II, Voršolska ul, 1, Dobra pojasnila glede študij in podpor daje „Koledarček kat. nar. dijaštva za leto 1911-1912, Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani za ceno 1 K 40 vin. Za polovično vožnjo po južni in državni železnici se prosi na ravnateljstvo državne, oziroma južne železnice v Trstu. Prošnji je treba priložiti potrdilo gimnazijskega ravnateljstva, da je bil na gimnaziji prosilec oproščen šolnine. — Na dunajskem vseučilišču traja vpisovanje od 23, IX. do 10. X.	i! i i I I r.
Podraženje plzenjskegai piva, Vse tri velike pivovarne v Plznju so sklenile splošno podraženje piva dne 21. decembra 1911 za tri krone pri1 hektolitru. Steklenica plzenjskegiai piva se podraži za tri vinarje.
Znižanje železniških’ tarifov. Železniško ministrstvo je odredilo 50% znižanje tarifov za prevoz krompirja, zelenjave in sočivja. Dalje tudi za turši-co in otrobe.
Hmelj. Iz Žatca se piše, da ni o hmeljski trgovini na tamošnjem trgu nič novega. Pri zelo mirnem razpoloženju se je prodalo razmeroma malo hmelja, 100—150 bal dnevno. Cene so se navzlic veliki mirnosti, ki vlada po trgu, zamogle vzdržati še na dosedanji višini, toda kupcu je mogoče, da kupi za nekaj kron cenejše. Za veliki del prodanega hmelja se je plačalo 440—450 K. Na žatečkem trgui hmelj sledeče notira: 440—445 K za srednji, 445—456 K za srednje dobri in 460—470 K za prima in to za 5G kg. — Tudi na deželi se je vsak dan živahno kupovalo. Tako pivovarne, kakor tudi prekupci, so se udeleževali nakupa in so nakupili v večini hmelja po 440—450 K, Za posamezne partije prima goldbachtalerja se je plačalo do 470 K,
Ponižen dobrotnik. Kakor poroča „Vaterland“, je neka oseba, ki noče biti imenovana, potom graškega škofijskega sveta darovala Pijevemu društvu za podporo katoliškega Časnikarstva v Avstriji 10.000 K.
Vinska trgatev letošnjega leta. Tako oficijelna poročila poljedelskega ministrstva, kakor tudi privatna iz vinorodnih kronovin, sogla)Šajo v tem, da bo letos posebno močno vino, ki bo lahko tudi glede bukea tekmovalo z najboljšimi letniki zadnjega stoletja. Stara izkušnja potrjuje dejstvo, da ima tria najslajše grozdje, kadar je na njej malo grozdov, V takih letih, v katerih se dosti pabere, so navadno slaba vina, zar to, ker je na trti preveč grozdov in vsled tega ne morejo zadostno dozoreti, — Letos je venskim goricam naravnost idealno vreme sila postreglo. Dosti solnca povzroči, da se tvori dosti Škroba, in dosti Škroba tvori dosti sladkorja. Dosti sladkorja pa vpliva zopet na množino alkohola, tako, da se letnik 19il lahko primerja z imenitnim vinskim letom 1911. V dosti krajih se bo začela trgatev že koncem septembra* ker je . v
tem Času grozdje že popolnoma zrelo. Previdni viničar pa bo čakal letos s trgatvijo tako dolgo, dokler se ne začne steblo sušiti. Žalibog bo pa letos za marsikateri kraj slabo leto, ker sta peronospora in. ponovna toča uničila vse upanje na dobro letino. Samoob-sebi umevno, bodo vinske cene letošnjega leta vsled izvrstne letine jako visoke,
Graškega jesenskega sejma (Herbstmesse) se gotovo udeleži precej naših rojakov; zato opozorimo z op e,, da je edina naša gostilna v hiši „Društva sv Marte“ v Prokopigasse 12 ,,Zum Andreas Hofer“ dužu glavnega trga. V isti hiši je tudi izobraževalno društvo „Kres“.
Odborova seja „Matice Slovenske“ dne 20. septembra, Prva korektura enega dela Slov. Zemljevida je došla meseca julija, — Nekatere letošnje publika-cije so že natisnjene,, druge se dotiskujejo; ustanovi se rok za natisk I. zvezka Mencingerjevih Izbranih spisov, — Na društveni hiši so se izvršile obsežnejše poprave in prenovitve. — Rokopis „Janezi, Ö. Gospod“, se v dosedanji svoji obliki ne sprejme, sprejme se pa spis „Madež“. — Za prošlo leto se je prodalo 4070 garnitur društvenih publikacij, dijakom se je dalo za znižano ceno naknadno 286 garnitur. — Za leto 1911. je plačalo le 1888 Članov (polovica poverjenikov); članarine je došlo 9000 K,
Požrtvovalna katoliška duhovščina. Iz Milana se poroča: Oidkar je v Bezzoli ,okraj Genua, izbruhnila epidemija, so, kakor poroča list „Av^enire“, pobegnili tako svobodomiselni župan, kakor tudi ostali svobodomiselni občinski uradniki. Dstal je samo osiveli duhovnik Ardisfen, ki je postal, duša občinske u-prave in zdravstvenih odredb. Oblasti so mlu izrekle polno priznanje in njemu se je zahvaliti, da se je za-moglo epidemijo omejiti. V Linigueglietta so ravnota-ko pobegnili vsi občinski uradniki, tako da je ministrski predsednik Giolitti zahteval v neki vlogi na kralja razpust strahopetnega občinskega sveta. Tudi tukaj je ostal župnik, da je vzdrževal red v občini, kjer je kolera hudo gospodarila in da je stregel bolnikom. V večih drugih občinah' je pa imiela duhovščina v rokah postrežbo bjolnlkom in desinfekcij-sko službo, ker ni bilo nikogar drugega, ki bi se temu Človekoljubnemu delu posvetil. SvobodombMci res povsod gledajo samo nase in na svoj žep!
Gospodarski paberki.
Draginja sladkorja in špekulacija.
Sladkor stane v trgovini na' drobno že K 1.10, Naše gospodinje vsled tega vzdihujejoi, toda pripravljene naj bodo, da se bode gnalo cene še višje, nakar bodo naenkrat globoko» padle. Vsaj to upanje naj imajo.
Dobro organizirana Špekulacija izrablja grozečo slabo letino, da špekulira s sladkorjem; pridružilo se ji je seveda že veliko ljhdd. Raivnotako kakor takozvani „mali ljudje“, v celi Evropi špekulirajo s stotinami akcij, istotako Špekulirajo sedaj v sladkorju. Današnja špekulacija s sladkorjem je mednarod* na. Stara izkušnja) pa uči, da vsako tako blago na-glo v cenah pade. Modri in zviti voditelji takih Špekulacij se navadno pravočasno umaknejo in prepustijo polom samo tistim, ki so se jim pridružili. Dostikrat seveda tudi nje presenečijo dogodki, ali pa dobri prijatelji.
Sladkor stane danes do 1 K 10 v, to je 55 krajcarjev kilogram. Prelci Štiridesetimi leti je pa bila cena za eden funt 36 do 40 krajcarjev, to bi bilo torej 72—80 krajcarjev na kilogram. Razven tega je pa še davka 52 v od enega kilograma; ako ta davek odštejemo, stane danes kilogram sladkorja manj, kakor je stad pred Štiridesetimi Teti funt. Sladkor bi bil torej pridelek, ki je postal v teku Časa dosti cenejši in to pa vsled napredovanja poljedelstva, kemije in industrije. Danes se izraibi ves sladkorni sok, kolikor ga je v sladkorni pesi, med tem, ko se ga je od začetka pridobilo samo eno tretjino. Razmeroma visoke sladkorne cene od nekdaj in nauk o porabni vrednosti podpirajo danes velešpekulacijo pri njenih težnjah. Pozablja se pa, da je bil sladkor takrat z ozirom na produkcijo jako redko blago in da se j,e pov-Bpel od luksusnega blaga do neobhodno potrebnega živila.
Neki strokovnjak izjavlja, da so današnje cerih skoroda nemogoče in sie ne dado opravičiti. V krogih sladkornih tovarnarjev vlada tudi nevolja proti Rusiji, ki si hoče vsled^ grozeče slabe letine glede pese v bruseljski konvenciji privoščiti nekaj posebnega. To mednarodno zastopstvo določuje, tfaj se mora sladkor iz dežel, ki dovoljujejo na. izvoz sladkorja nagrade, pri uvozu v konzumne dežele dbdačiti s posebno carino. Povod k tej konvenciji je dala Angleška, katera je kot pomemben konzument hotela tako v celoti, kakor tudi v malem ža sebe sladkor poceniti v nasprotstvu a produkcijskimi deželami, ki so hotele z izvoznimi nagradami in z drugimi ugodnostmi dvigniti ceno sladkorja in napraviti pridobivanje sladkorja še bolj dobičkanosno.
'Sedaj pa ima Rusija tudi take nagrade, pri bruseljski konvenciji se ji je pa vendar priznalo neko izvozno množino. Sedaj pa hoče, da se ji slednja Še zviša in to kljub temu, da je veliko vprašanje, kaka bo letina vsled najjnovejšega deževja. Angleška se samo ob sebi umevno zavzema za Rusijo, ker skozi; to se naprajvi nebdvisno od zvišanja cen.
■ že omenjeno najjnovejše deževje bo pa tudi sladkornim Špekulantom prekrižalo račune in tako že
vsaj lahko upamo na skorajšnji padec visokih sladkornih cen.
Zvišanje obrestne mere.
Generalni svet avstro-ogrske banke je v zadnji seji sklenil od 22. t. m. zvišati obrestno mero za es-komptiranje menic in efektov na 5%; ono za posojila na državne rente, solinske papirje, avstrijske držav-no-zakladne papirje, ogrske državno-blagajniške par pirje in zastavne liste a.vstroogrske banke pa 514%, ono na posojila na druge vrednostne listine pa na 6%.
Finančni položaj
kraljevine Češke je sila težaven in najbolj, brezupen med vsemi, od svobodomiselnih večin upravljanimi avstrijskimi kronoyjnami, posebno'ker že 1% leta dnevno 37,000 K znašajoči dež., davek na pivo ostane krčmarjem, kar znači na leto ogromno svoto 13,505,000 K. Deželni dolg, ki znaša trenotno 198 milijonov, bo koncem leta 1911 narasel na 220 milijonov. Letnih dohodkov je 59 milijonov, od katerih odpade polovica na Šole in učiteljstvo, izdatkov pa 80 milijonov. Češka ima torej letnega deficita skoroda 22 milijonov. Upnika sta država in deželna banka.
Štajersko.
Mariborske novice.
Porotno zasedanje. Letošnje jesensko porotno zasedanje se prične v pondeljek dne 25. t. m. Prvi dan je na vrsti Rokavec Marija), Rjokavec Ana in pa Ganser Ivan, obtoženi pojškiišknega zavratnega umora. Zagovorniki so: dr. Sernec, dr. Le,skovali’ in dr. Orosel. Predseduje dr. Vpvišek. — Dne 26. t. m. se-Idita na obtožni klopi Topolovec Jožef in Topolovec Franc, obtožena težke telesne poškodbe z neozdravljivimi posledicami. Preds. Moroeutti. — Dne 27. t. m. bo razprava proti Muratu Wolfgangu, Muratu V. starejšemu in mlajšemu. Obtoženi so ponarejenja denarja. Predseduje Fr.aiidl. — Dne 28. t. m. bo razprava proti Jožefu Godecu, obtojženem zažiga in Iv. Faleschu, obtoženem posilstva na mladoletni. — Dne
29.	t. m. se mora zagovarjali Janez Podgoršek radi posSljenja. V Četrtek predseduje Perko, v petek dr. Vovšek. — V soboto dne 30. t. m. je tiskovna pravda Kemperle—J arnovič.
Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor prihodnjo soboto dne 23, t. m. ob %4, uri popoldne v stanovanju predsednika pod vodstvom g, stolnega dekana dr. Ivana Mlakar, Vsi udje so napj uljudno vabljeni. Zaradi silne draginje in zaradi hudega pomanjkanja živil, katero je povzročila letošnja suša, bode delovanje Dijaške kuhinje letos zelo težavno, pri podporah se bode moralo izvanredno šte-diti. Ker je pa ubogih in podpore potrebnih, a tudi vrednih dijakov, ravno letos jako mnogo, prosimo najiskrenejše vse plemenite rodoljube in blage prijatelje naše mile mladine, naj se večkrat spomnijo naše Dijaške kuhinje ter jo blagovolijo po svojih močeh' podpirati. Vsak dar bode dobrodošel, naj ga Bog stotero povrpe! — Odbor,
Zanimiva stava. V sredo dne 20. t. m. popoldne se je izbojevala na mariborskem dirkališču zanimiva stava. Gostilničar gospod Kirbiš je stavil z mesarjem gospodom Fricem 200 K, da prepirka njegov konj Antal 1000 metrov v 1 minuti 40 sekjundajh1. 'Prvikrat je gospod Kirbiš zgubil za 1 sečundo, drugič je dobil sl 4 sekundami.
Nobel sladščičar je sladščičar Reichert v Gosposki ulici nasproti „Centralu“, V javnih lokalih in na javnih prostorih se zelo rad odlikuje z izrazi, ki za sladščičarja niso ravno primerni, ker vse drugače „dišijo“, kakor bi smelo v sladščičarnah, Ima se tudi za najbolj pametnega, in kot Dunajčan, za katerega se izdaja, silno rad zabavlja čez kmete in Mariborčane sploh. Bržčas si hoče na ta način opomoči obrt.
Celjske novice.
Celje. V znani zadevi dr. Kukovca je bila dne 19'. septembra vzklicna obravnava, pri kateri je nastopil obtoženec dokaz za alibi, česar pri prvi obravnavi ni storil. Na podlagi dr, KukovČeviJi prič za alibi je bil dr. Kukovec oproščen. Kakor slišimo, pride cela zadeva še pred državni zbor.
Kukovčeva afera. Od druge strani sle nam še poroča: V torek due 19. t. m. se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem prizivna obravnava v zahtevi obtožbe državnega pravdnika proti 'dir. Kukovcu radi prestopka javnega pohujšanja po pa)r. 516 kaz. zak., ki ga je zagrešil s tem, da se je na glaeiju v Celju pečal z neko žensko. To so potrdile ' tri priče pod prisego. Dr. Kukovec je bil,, kakor je znano, obsojen na teden dnj zapora. Vložil je priziv, ter skušal doprinesti alibi-dokaz, češ, da je bil tisti večer v Nar. 'domu. Toda pomniti je, da je glacij oddaljen od Narodnega doma kakšne tri minute. Zato prizivno sodišče ni bilo v stanu izreči, da se je alibi-dokaz posrečil, pač pa je bilo mnenja, da prestop|cu manjka znak javnosti, ker bi se bil dogodek izvršil proč od ceste, ter je obtoženca oprostilo.
Ptujske novice,
Ptuj. Poročila nemških listov, da je bil Ornig zopet enoglasno izvoljen županom, ne odgovarjajo resnici. Dobil je izmed 18 glasov 16. Splošno pa se sodi, da je skrajno smešno, kako Ornig vsake kvaire odla<-gä Župansko Čast in zopet sprejema.
Hoče umreti. Pred par dnevi je bila dekla Antonija Cvetlin, doma iz kamniške okolice na Kranjskem, odpuščena iz službe. Dva dni se je klatila po mestu, ne da bi iskala službe. Policija jo je radi vla-čugarstva aretirala in jo je hotela spraviti po odgo-nu domov. V policijskem zaporu se je pa sunila s klobukovo iglo v trebuh in, so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Kdor še hoče v nedeljo, dne 24. t, m. dobro i-meti, naj pride ob 3... uri popoldne v dvorano ^„Narodnega Doma“, kjer se bo ta Čas pričela ljudska'veselica, ki jo priredi Krčevinsko bralno društvo. Spored je raznovrsten. Glavna točka je velika narodna igra „Domen“, ki jo predstavljajo domači diletantje. Govornik pride iz Maribora, Pridite mnogoštevilno!
Trboveljske novice.
Iz nudečega tabora. Pretečeni teden je sklical tukajšnji mokraški voditelj že niski shod), na katerem so se pogrevale stare kvante, o draginji in se je trdilo neresnico, (da so tega krivi naši krščanski poslanci. Podučeval je govornik, kako naj rudarske žene štedijo pri živilih, kar se pa ženicam ni dopadlo. Ena se je celo oglasila, da jih delavski konzum dobro uči varčevati, ker je tam vse dražje, nego po drugih prodajalnah1. Ako so socialdemokrati tako usmiljeni in nastopajo kot rešitelji trbovljskega delavstva, zakaj imajo v svojem konzumu vedno dražja živila, kakor po drugih prodajalnah:?
Besede in dejanja. Slučajno sem slišal pred par dnevi dva rudarja, ko sta se pogovarjala. Prvi pravi: „Veš kaj, Jaka, meni se pa res čudno zdi, da socialdemokrati, ki so vedno proti draginji, tukaj pri Delavskem domu puste, da stoji tukaj vedno nekaj Šotorov: cirkus, gugalnica ali panorama. To spravlja ljudi k zapravljanju. Podjetja gredo v druge kraje, ubogi delavci pa včasih nimajo nobenega viharja več.“ Nato odgovori France: i„tVeš kaj! Dokler bodo delavci Še tako zarukani, ba bodo po nepotrebnem denar ven metali, nam gospodje tudi ne bodo hoteli zvišati mezde, ker si vendar mislijo, da imamo itak dovolj denarja. Tako si delavci sami sebe po glavi tolčemo.“ Jaka nato: „Dokler še ni bilo Delavskega doma, slo imeli to neumščino pri Martinetu. Ko je pa prišel novi ravnatelj, ne pujsti nobenih gugalnic ali cirkusov več postaviti. Jajz ne vem, kako je to? Na shodih Sitar vedno pridiga, da so socialdemokrati delavski prijatelji, tukaj pri teh igrajČapi pa pusti, da delavci zapravljajo.“ „Imaš prav, Jaka! Pa srečiio, se bova pa še drugokrat več pogovorila.“'
Jugoslovanska strokovna zveza. Pri tukajšnjem rudniku se sprejemajo vedno mladi in čvrsti delavci. Običajno pridejo kmečki fantje, kateri so še nepokvarjeni in člani raznih bralnih in izobraževalnih društev. Ako želijo nekateri stopati v delo pri tukajšnjem rudniku, naj se takoj zglasijo pri skupini Jugoslovanske strokovne zveze, da ne zabredejo v napačna, nekrŠČanska društva, da ostanejo zvesti Bogu in domovini. Skupina Jugoslovanske strokovne zveze narašča vedno lepše. Prav lahko rečemo, da kar se tiče rednih članov, bo v kratkem najmočnejše društvo v Trbovljah.
Ljutomerske novice.
Ljutomer. Sedaj nas je pošteno osramotila sre-diška mladina. Čeprav je v tem trgu liberalizem najbolj grd in zagrizen, vendar so si naši tovariši ustanovili tamkaj telovadni odsek Orel, in kakor slišimo, jih je pristopilo koj okoli 30.. To so pogumni tovariši! Mi pa vsi skupaj nimamo korajže in se še vedno bojimo liberalnih Sokolov, Čeprav drugod to organizacijo že znajo prav ceniti in jo smatrajo za; oviro boljši slovenski bodočnosti. Upamo, da vstane tudi med nami mož, ki bo vzdignil Čisto, neomadeževano orlovsko glavo in nas peljal v vrste te najidealnejše slovenske organizacije,
1 Ljutomer. Ce bi kateri prejemniki mojih knjig bili pozabili, dovoljujem se jih opozoriti na tozadevpo položnico. — P. Skuhala.
1 Ljutomer. Dne 14, septembra je začel goreti gozd v Cezanjevoih. Bati se je bilo, da bo radi vetra in ker je vse suho, se razširil ogenj dalje. Vendar so prihiteli ljudje in ognjegasci požar ugasili. Pogorelo je en oral gozda, ki je last Franca Stanjko in dr. Rožiča.
Drugi kraji.
SHvnica pri Mariboru. Zadnjo soboto se je zgodila pri nas težka nesreča. Imeli smo hudo nevihto. Ob vodnjaku posestnika Komauerja je stalo več delavk, ki so iskale strehe pred nalivom. Silni veter je z vrati bližnjega škednja loputal, zato so rekle delavki Mariji Bračko: „Poišči en kamen in položi ga pred vrata!“ Bračko je res skočila izpod strehe, da bi poiskala kamen. V hipu, ko se je pripognila, ge je zabliskalo in strela je zadela ravno nesrečno Bračko, ki je bila ha mestu mrtva. V žepu je imela dva ključa in skoz ta je Šla strela Čudno je, da si je ta strela zbrala ravno najnižji objekt, ko Stoje okrog in okrog drevesa.
Št. Janž na Dravskem polju. Gospod dvorni odvetnik dr. Klasinc v Gradcu je 'daroval za farne uboge 20 K, za izobraževalno društvo 10 K. Hvala lepa! Bog plati!
Negova. V nedeljo, dne 1, oktobra, bode imel pri nas poslanec Roškar takoj po rani sv. maši shod. Pridite vsi poslušat vrlega poslanca!
Sv. Benedikt v Slov. gor. S, K. Z. priredi v nedeljo, dne 1. oktobra, pri nas po večernicah politično zborovanje. Govorit pride poslanec Roškar. Vsi na shod!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 15. t. m. je umrl po dolgi, mučni bolezni g, Andrej Lovrec, posestnik v Zagorcih, v starosti 72 let. Bil je vzoren gospodar ter vrl narodnjak. Svoje sinove je izšolal: 2 sta nadučitelja, 1 kaplan, 1 trgovec. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Zastopano je bilo tudi Veteransko društvo. Po nagovoru g. župnika se je marsikatero oko za-rosilo. Blagemu pokojniku „R, i, p,“, rodbini Lovre-čevi pa naše sožalje.
Vel. Nedelja. Opozarjamo ponovno na velik mladeniški shod, ki se vrši pri nas v nedeljo, dne 24. t, m. ob priliki blagoslovljen j a zastave mladeniške Marijine družbe. Pridigoval bode neumorni organizator slovenske mladine, dr, I, Hohnjec, Po cerkvenem o-pravilu se vrši mladeniško zborovanje, pri katerem govori tudi dr, Hohnjec, Mladeniči, na noge!, ta dan je vaš dan!
Ormož. Pogreb častitega gospoda kaplana Simona Peteka, včeraj dne 21. t. m. popoldne je bil zelo veličasten. Udeležilo se ga je okrog 30 duhovnikov in veliko ljudstva. Pevci so mu zapeli v srce segajoče žalostinke.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 16. in 17. t. m. smo dobili pohleven dež, ki je velo grozdje osvežil, tako da upamo na dobro trgatev, ki bode glede kakovosti ena najboljših. Začetkom oktolbra se’ bo trgatev pričela. Cena moštu bode gotovo nad 80 vinarjev liter. Kupci, pridite k pristnemu viru žlahtne haloške kapljice!
Sv. Barbara v Halozah. Da so liberalci škodljivci ljudstva, nam spričuje tukajšnja posojilnica-rajfajznovka. Gotovi možje so se pri zeleni mizi dne
17.	t. m. pogovarjali, da bode letos kupovala posojilnica mošt, liter po 16 (!?) Krajcarjev. Bog varuj nas slabe letine in pa takih slabih kupcev!
Sv. Barbara v Halozah. Stavba našega pristaša gospoda Reicherja vrlo napreduje. Bode kras za naš „varoš“, tujci, zlasti vinski kupci, bodo našli res dobro prenočišče.
Sv. Barbara v Halozah. Naša Šola sedemraz-rednica je dobila novo železno ograjo, bojda za Jako drag denar. Ali bi ne bilo bolje, da bi krajni šolski svet posebno letos, ko bo draginja in lakotal, obrnil izdatno podporo za šolsko mladiho, ter nakupil učila, obleko in živila z,ai uboge Šolarje?!
Sv. Barbara v Halozah. Nekateri 1 po toči poškodovani so dobili nedavno pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju malo pojdppro. Ker je pa vsi niso dobili, so zvraČafli naši ptiČki-liberalčki celo krivdo na našega gospoda župnikaj, češ, ta je dal druge zbrisati. Kakor pa Čujemo, bode imelo to obrekovanje sodnijske posledice.
Petrovče. Razveselila me je vest v liberalnih listih1, da se bodo po Savinjski dolini prirejali draginj-ski shodi proti dr, Korošcu, Ob tej priliki bo priložnost, da se bo vprašalo žalsko in gotoveljsko županstvo, obe sta liberalni, kako sta poročali o škodi, ki jo je pri nas povzročila toča. Spoznali bomo svoje prijatelje. Slišali bi tudi radi govoriti one slovenske advokate in koncipiente, ki so tožili naše tovariše v imenu judov, ker jim baje niso izročili vsega pridelanega hmelja. Pomenili se bodemo tudi radi predprodaje hmelja po 2 K, čeprav ta cena ni nobena draginja. Zanimivo bi bilo na teh shodih tudi izvedeti, s katerimi procenti delajo nekateri liberalni trgovci, ki so s punkeljčki prišli med nas, sedaj pa imajo polne žepe. Ce je žalskim mogotcem meso predrago, lahko za to dolžijo dr. Korošca; da pa so druga živila tako podražena, za to bomo mi našli druge krivce.
Žalec. Sedaj se je nekoliko polegel volilni boj, liberalni osel ne riga več tako pogosto in glasno, za„ to bo treba v miru premišljevati*, kako so se v zadnjem volilnem boju vedli proti nam nekateri savinjski trgovci in njih nastavljenci. Bili so največji kričači proti našemu kandidatu dr. Korošcu, Njihovi nastavr ljenei pa so sploh opora vseh liberalnih organizacij. Brez liberalnih komijev bi tudi liberalnih društev ne bilo. Zato pa je neobbodno potrebno, da vzamemo pod kontrolo liberalne kornije in trgovce. Kdor kaj ve, naj pove! Z resnico na dan, oglejmo si svoje neprijatelje!
Žalec. Komaj je pretekel dober teden dni, odkar je pisal znani dopisuri v *,Slov. Narodu“ pod naslovom: „Hausenbichlerja kličejo“ odgolvor na dopis v „Straži“, ki je po vsej pravici zaklical Savinjčanom, dal Hausenbichlerja ni več v trgu Žalcu. Čuditi se mora Človek, da je strast že res tako pretrla kosti temu dopisunu, da bi rad kar s pasjim bičem zganjal 'duhovnike in druge nesomiSljenike iz Žalca. Dopisnik, povem ti odkrito, da ako bi Hausenibichler vzel bič v roke, bi bil gotovi ti prvi izgnan iz trga. Ce bi ti poznaj Hausenbichlerja res tako, kakonšen je bil, bi gotovo ne pisaril takšnih budalosti. Žalostno, ko vendar že nisi več mlad in bi moral imeti Čisto druge cilje, kakor jih kajžeš v tem dopisu. Boli te pa ona s črno barvo označena hiša, ter pravih, da bi jo dal H- namazati od temelja do strehe. No, zopet, dobro poznaš H.! Ta bi dal namazati, a ne hiše, ampak razne pobaline. Madeži na hiši so sadovi žalskih izobražencev. Pravilo in merilo v Žulcju pa je: Kdor se ne uda tem najčelom, kakor jih imajo neke goto.ve osebe, je klerikalni nemškutar. Res je, tužna nam majka, tako, a ne v tem smislu, kakor pišeš ti, do-pisun, ampak nasprotno. Kako pa vplivaš na Žalča-ne s svojo izjavo raidi' demonstracije,, katera se je ne letos v spomladivumpak mesteca grudna 1909 vt-
Šila — proti misijonarjem, vsak trezno misleči sam presodi. Sadovi tvojega hujskanja ne bodo izostali. A videl bodeš, da pridejo dnevi plačila. Pišeš nadalje z ozirom na volitve, da smo hoteli ubiti Robleka, ter smo v to svrho porabljali dovoljena in nedovoljena sredstva. Tu se svetliš. Z divjo silo ste delali in ste res pustili pobijati ljudstvo. Kri je tekla, ki se je pa nad vapii maščevala. ,Vse kačje zvijanje vam sedaj nič ne pomaga. Jadikuješ po nekdanji slogi Žal-Čanov z raznimi duhovniki: Odgovorim ti satno to: Takrat je imel vajeti v rokah rajni Haiusenbicjüer, ki ni dopustil takih divjanj, Kakor jih ti, dopisnik, sedaj odobruješ. Ti greš še tako daleč, 'da s svojim dopisom podžigaš suroveže, da izzivajo in razsajajo. Res: Hausenbichlerja ni.
Galicija. Marsikdo si bode mislil, kaj da Gali-Čtfpi zopet hočejo? I, mladina hoče nekaj veselega prirediti na Pernovem pri gospodu Reharju, 'dne 24. t. m. ob 3. uri popoldne. Našim mladenkhm se je zajdnjič dopadel novi gledališki oder, z,^o hočejo u-prizoriti igro „Pri gospodi.“ MlaideniČi pa tudi nočejo zaostati, oni bodo igrali „Prepirljiva soseda.“' In vmes pa bode dviral gramofon, kar pa ta ne bode, zadostoval, bodo pa naši vrli pevci izpopolnili z lepim petjem. Zatorej pridite vsi! Komur je prirojena sreča, ta jo bo tudi našel pri Šaljivem srečolo^u, ki bode marsikaterega razveselil s krasnim dobitkom. Poštna uprava bode skrbela po brzem selu za poštno zabavo z lepimi razglednicami izobraževalnega društva.
Savinjska dolina. Zelo dobro bi bilo, ^ko bi kak pristaš Kmečke zveze sestavil imenik vseh trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, ki pripadajo h kato-liško-harodni struji. Ko imamo tak imenik, bi se naj kolikor mogoče razširil, da bodo pristaši poznali svoje prijatelje. Naša stranka se mora tudi v gospodarskem oziru strogo organizirati, Kdor ni z nami, je proti nam.
Narodno gospodarstvo.
S čim naj se zamažejo sodi, Če puščajo. Raztopi v kozici nad žrjavico 60 delov prešičje masti, 33 delov belega voska, in dodaj temu 40 delov navadne soli. Ko se je vse to raztopilo, dodaj raztopini med neprestanim mešanjem 40 delov presejanega pepela. S tem mazilom, dokler je Še gorko, zamaži sod ali drugo leseno posodo povsod, kjer veš, da pušča, Preden puščajoča mesta zamažeš, ga najprej dobro posuši. Najbolje storiš, če zamažeš posodo, ko je Še suha. Kar dar se mazilo strdi, zamaši razpoklino tako, da niti zrak ne more prodirati skozi njo,
Sortirajte za prodaj namenjeno sadje! Ce hočeš dobiti za sadje mnogo več, nego dobiš navadno, je treba, da sadje, preden ga neseš na trg, skrbno sortiraš. Torej deni v košare vsako vrsto ali sorto zarse, ter nikar ne stavi raznih vrst skupaj, kajti za mešanico raznih vrst dobiš bore malo. Razven tega razvrsti sadje natančno po velikosti in lepoti.
Za razpošiljanje namiznega grozdja najbolj pripravne so okrogle, le kakih 15 cm visoke, po 5 do 8 kilogramov držiče košarice brez povraza, Na dno take košarice deni najprej tenko plast lesne volne ali rezljalnice, vrji nje polo pivnika, in obdaj potem košarico od znotraj okrog in okrog z belim papirjem, tako, da bo štrlel papir iz košarice, Nato naloži v košarico plast grozdja, tako, da bo grozd pri grozdu prav na tesnem; za prvo plastjo vloži drugo, in k večjemu, Če je še prostora, tretjo plast. Ko si košarico tako napolnil, da moli gornja plast iz nje, pogrni grozdje s papirjem, ki sega črez rob košarice. Na vrh tega papirja deni končno takšno plast lesne rezljalnice, da se košarica na tesnem zapre. Ko je to dovršeno, zapri košarico in priveži pokrov na več krajih trdno z vrvico. Ce je grozdje dovolj na tesnem, se ne sme premikati, ko vzameš zaprt in zavezan koš v roke in ga streseš.
Kako se ima ravnati z namiznim grozdjem. Ko trgaš namizno grozdje, primi vsak, grozd le za pecelj in položi ga nato na rahlo v, jerbas. Ko si na.-bral dovolj grozdja, ga pretrebi ali očisti. Kadar grozdje čistiš, primi in drži vsak grozd v roki le za pecelj, sicer se moka z jagod obriše in takšpo grozdje nima prave veljave. Ž grozda odstrani skrbno z majhnimi Škarjami vse, zelene, drobne, gnile in spo-kane jagode in ga položi nato zopet na rahlo v jerbas.
Število domačih živali na, zemlji. Poljedelsko ministrstvo združenih držav je sestavilo Statistiko, po kateri znaša število domačih živali na zemlji približno 1500 milijonov. Med temi je 580 milijonov ovac, 95; milijonov konj, 7 milijonov mul, 9 milijonov oslov, 2 milijona kamel, 900.000 severnih jelenov, 21 milijonov bivolov, 100 milijonov koz, 150 milijopov svinj. Združene države imajo največ svinj, namreč 50 milijonov. Glede konj so Združene države skoro enake z Rusijo; imata jih vsaka država okoli 25 milijonov, Avstralija ima 88 milijonov ovc, Združene države, ki jih imajo 57 milijonov, so glede ovc na tretjem mestu, Argen-tinija pa na drugem. Največ velike živine ima Indija, namreč 70 milijonov cebu-živine; istotako ima Čez 30 milijonov koz, Samoobsebi je umevno, da so te Številke samo približne, ker je v gotovilj delih ^ v Aziji, Afriki in ‘Južni Ameriki nemogoče, dobiti vsaj približno resnične podatke.
Argentinsko meso. Dne 20. t. m. popoldne seje vršil ob 5. uri v Budimpešti ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. Ministrski svet je trajal do 8. ure zvečer in se je baVil š tekočimi zadevami. Ob*
enem pa }e ministrski svet izdelal ona navodila, na podlagi katerih bodo ogrski strokovni referenti v soboto z avstrijsko vlado nadaljevali pogajanja glede u-voza argentinskega mesa.
Živinske cene po kranjskih sejmih.. Po uradnih poročilih so bile po sejmih za govejo živino sledeče cene za 100 kg žive teže: Krško pol-pitanci 89 K, ne-pitanci 86 K; Kranj pitanci 100 K, pol-pitanci 91 K, nepitanci,84 K; Ljubljana in okolica pol-pitanci 91 K, nepitanci 87 K, voli za pitanje 85 K; Litija pitanci 92 K, pol-pitanci 80 K, nepitanci 43 K, voli za pitanje 78 K; Logatec za pitance 96 K, za polpitance 94 K, nepitanci 94 K, voli za pitanje 94 K; Novo mesto pitanci 100 K, pol-pitanci 90 K, nepitanci 80 K, voli za pitanje 75 K; Kamnik pol-pitanci 86 K, nepitanci 80 K, voli za pitanje 80 K.
Žita na Hrvaškem se je pridelalo za 2,038.849 metersikih stotov več kakor lani in vendar se je ravnokar kruh v Zagrebu podražil. Tag a vendar ni kriv kmet.
Književnost in umetnost.
„Mentor.“ 1910—1911, III. letnik. Zvjezek 12. Vsebina: Značaj. Ksaver Mejško. III. — Homer in njegova pesem. Dr. 'J. Gnidovec, —i To in ono iz Bohinja. I. Kogovšek. Konec. — Literarni pogovori. Profesor L. Arh. — Izgubljeni sin . . . C. Savski. — Zadnji žarki. Neđin Šterad. — Navod za šahovo igro. Andrej Uršič. Dalje. — Drobiž:	Uganka za
zemljepilsce. Rešitev etnološke ugainke. Katoliški^»esperantisti.
K napredku modernih iznajdb
je izjavil znani iznajditelj T. A. Edison sledeče zanimivosti:
„V zadnjih par stoletjih je znanost napredovala toliko, da je naravnost Čudovito. Vendar pa smo komaj na začetku. Obeta se, da bomo v bodočih petdesetih letih napredovali bolj, kakor smo do zdaj od začetka sveta. Ne sanjam in nimam dozdevanja. In kdor vidi, mora priznati, da so V zadnjih časih napredovali toliko, da je čuda. In gotovo je, da bomo jednak napredek imeli v bodoče, ali pa še večjega, ker se baš v sedanjem času postavlja podlaga ^ vsemu. Popolnoma gotovo je, da. bomo v prihodnjih! petdesetih letih odpravili noč. S pomočjo elektrike, te velike naravne sile, bode popolnoma lahko mogoče, da bode izginila naravna prikazen: noč. Gotovo je, da se ni Še nikdar izrabilo naravno mpČ proti naravni prikazni v toliki meri, kakor se bode v tej. Cas, ko bomo imeli večni dan, bode prišel s spopolnitvijo električne luči.
Da si predstavljate, kako močan tekmec dolnč-ne svetlobe je električna luč, naj služi v pojasnilo samo to, da se danes z najmočnejšimi električnimi svetilkami porabi samo pet odstotkov elektrike, petindevetdeset se je pa izgubi. Gotovo je, da bomo kmalu tako napredovali, da se bo dala porabiti vsa tista elektrika, kdtero izgubimo danes. Potem ne bode nobene noči več na zemlji. Kaj bomo pa pridobili's tem, da preženemo noč? Gotovo je,- da bodemo morali Še imeti prav itaiko počitek, kakor ga imamo danes. Gotovo pa je, da bode mogoče delati po noči pri vseh delih. Delo le trpi zelo veliko s tem, ker se mora prenehati vsied noči. To se botde popolnoma odpravilo, kot izpopolnimo električno luč.
Prevozi po morju in na suhem, kakor tudi po zraku, bodo veliko varnejši, kakor so danes, ko imamo noč. Tema je vedno spremljevalka vseh zločinstev. Tudi v tem oziru bode nočni dan zelo dobro do-šel. Gotovo je, da bomo napredovali v zrakoplovstvu. Konj bode popolnoma izginil, in na njegovo mesto pride elektrika. ;To bode vzrok, da. se bode promet popolnoma drugače vršil, kakor se da^ies.
Imeli bomo boljše in, cenejše hiše. Kdor bode služil 1 in pol dolarja na dan, mu ne bode treba več plačevati najemnine, ampak bode živel v svoji lastni hiši.
Tudi bode imel vse udobnosti. Socialna mizerija bode popolnoma izumrla. Zdravniška znanost bode popolnoma uničila vse bolezni. Socialna znanost pa bode pregnala, uboštvo. Zrakoplovi in letalni stroji bodo preprečili vse vojne. Svetovni mir bode takoj na|stopil, ko bodo ljudje prišli do spoznanja, da se zamore nositi z zrakoplovom, kateri drži d*ve osebi, mesto druge osebe 120 funtov nitroglicerina. Dvajset tisoč letalnih strojev uniči takoj mornarico vsega sveta. In proti temu ne bode imela vspeha nobena kroglja.
S končanjem revščine, bolezni in vojske se bode še bolj pospešila znanost in doseglo se bode vse, kar mislimo, da je, dajnes nemogoče. Človek bodočnosti bode duševen velikan. Ne da se sicer odpraviti človeške narave in napak, vendar pa se jih bode zelo omejilo. Znanost bode preuredila svet telesno in dušfevno. Velik del tega, kar povemo v tem, se bdele zgodilo v najbližji bodočnosti, tako da bomo zamegli biti priče tega.“
Edison je pač velik optimist.
Slovenski stariši, vpišite svoje otroke v slovenske šole!
Kolera.
Zdravstveni oddelek notranjega ministrstva poroča, da se je dne 19. t. m. bakteriologično dokazal slučaj kolere pri potujočem pekovskem 'pomočniku J, Nahodilu, ki je prišel iz Požuna v Prellenkirchen na Nižje-Avstrijsko. Nahodila so dobili mrtvega zunaj na polju.
Zdravstveni oddelek ogrskega notranjega ministrstva' proglaša, da sta se pripetila v komitatu Fe-jer in v komitatu Pest po en slučaj azijatske kolere. Oba bolnika sta nevarno bolajna in bodeta prav težko okrevala.
Iz Carigrada poročajo», da je obolelo za kolero v ponedeljek in torek 18 oseb, 41 pa jih je za kolero umrlo. Med vojaštvom pa je obolelo te dni osem oseb na novo in je umrlo 11 bolnikov,
V	Solunu in okolici, kjer se kolera nevarno širi, se je ljudstvo uprlo vsem Zdrafvstveno-varnostnim odredbam. Posebno se hudujejo prebivalci nad tujimi zdravniki. Trdijo namreč, da v tem okraju sploh ni kolere in da hočejo kolero improvizirati samo zato, da nastanijo pri njih tuje inozemske zdravjnike. Nekateri celo trdijo, da so tega mnenja tudi nekateri domači zdravniki (bržkotne šintarji). LjuckJtvo iz mesta in z okolice se je zbrajlo zopet v velikem Številu v mestu in 'demonstrativno pohajalo v velikih gručah po solunskih cestah, trgih ih ulicah. Policija in orožništ-vo peš in na konjih je množico Šele proti večeru razgnala. Demonstranti, ki so prisilili trgovce, da so morali zapreti vse trgovine, so» napravili po mestu precej škode. Aretirali so več oseb. Izmed teh so obdržali v zaporih 15 jetnikov,, druge pa so, izpustili. Pri praznjenju ulic sta dobila dva demonstranta težke poškodbe z bajonetom.
V	solunski infekcijski bolnici so» umrli 4 bolniki za kolero. Na novo obolelo pa je dne 20. t. m. pet o-seb, izmed katerih’ je eden takoj umrl. Zdravniška komisija je dognalai, da je okuženo v Solunu neko javno žensko kopališče. To je vzrok, da je v zadnjem času obolelo za kolero nenavadno veliko število turških žena).
V	Bitolju je umrlo za kolero 8 oseb, v S koplju in Ohridi pa 3 osebe, v Peri 6 oseb in v Novem Pazaru 1 oseba. Vjsled neprevidnosti so zanesli iz karantenske postaje Ostrovo kolero v kraj sam in, se je tam primerilo že več slučajev kolere.
Na Ogrskem so se pojavili po zadnjih» poročilih 4 novi slučaji kolere.
V	Budimpešti je zbolela 281etna Ivana Kozma, ki je prišla iz Tietenyja, kjer je že njen oče zbolel za sumljivimi znaki kolere.
V	Novi Pešti je zbolela žena nekega dninarja Jaszkutka za kolero.
V	Racs-Almas, v bližini Budimpešte, je umrl dne 20. t. m. dninar Josip Magjcta, M je pil vodo iz Donave.
Po uradnih poročilih iz Rima je tam zbolelo za kolero 18 oseb, umrlo pa 15 oseb.
Največ ljudi je zbolelo na azijatski koleri v o-kolici Brade.
V	Carigradu je zbolelo v torek 50 ljudi za kolero, umrlo pa 41 ljudi. Mali vojaštvom je zbolelo v Četrtek 10, umrlo pa 11 vojakov.
Razgled po svetu.
Bagrow ni le ustrelil samo Stolypina, ampak prizadel je tudi ruski policiji strašen udarec. Načelnik kijevske tajne policije Kuljabko je ves iz sebe. Odvetniškega kandidata Bagrowa so namreč smatrali za spretnega, porabnega in zanesljivega tajnega Špi-cela in ravno Kuljabko mu je brezmejno zaupal,. O vlogi Bagrowa med revolucionarji pripqvedujejo zdaj neštete storije, ki jih pač ne bo lahko kontrolirati, ker jih gotovo ne raportirajo revolucionarji slami policiji. Ali to je pač razumljivo, da učinkuje atentat njenega nastavljenca naravnost tragično na policijo. In da stvar ni videti posebno nabavna, je že res. Ali take so posledice Špijonskega, korumpirajočega sistema. Tistih sredstev, ki jih rabi policij,av, se poslužujejo tudi njeni nasprotniki. Zoper špionažo organizirajo tudi države protišpionaže in tako postane stvar nazadnje vendar naravna. SeveDa pa mora biti policija zbegana. Ce jo je mogel prevariti talko zanesljiv uslužbenec, kaknšen je bil po njenem mnenju ta Bagro»w, koliko je tedaj morda Še hujših med tistimi, ki jih sama plačuje?
51 let v ječi. Pisar Edvard Kyms, ki je bil zaradi umora obsojen na dosmrtno ječo, je v štriegav-ski kaznilnici umrl kot 841eten starec. Nastopil je to svojo kazen leta 1860 in je presedel 51 let v jetniš-nici. Njegovo truplo so izročili anatomskemu, seminar rju v Vratislavi.
Na Grškem je 1306 moških ljudskih Šol, 687 ženskih, 1563 mešanih, skupaj 35(50 šol s 177.396 dečki in 82.4518 deklicami. UČiteljdko osobje sestoji iz 26' nadzornikom, 2276 učiteljev, 990 učiteljic in 1300 pomožnih učiteljev. Vseučilišče v Atenah šteje 19 profesorjev na medicinjski fakulteti, 13 na naravoslovni in matematični, 13 na juridični, 16 na filozofični in 7 na bogoslovni fakulteti.
Mlad goljuf. lBletni kovaški učenec Ig. Sluga), stanujoč v Ljubljani, je pripovedoval neki' Ivanjki Povbežek, bivajoči v bližini Kamnika, da je dospel njen mož iz Amerike in naj gre ponj v :T(rst. Lahkoverna ženska je res verjela besedam mladega lqž-
njivca in tako sta se peljala oba skupaj v Trst. Ko sta dospela tja, je na zvijačen način izvabil iz nje 160 K, nato pa jo je pustil samo pred izseljeniškim uradom Austro-Americane, Ko je že več ur Čakala tamkaj zaman, se je podala na južni kolodvor in je prišla tjekaj ravno v trenutku, ko je mislil tudi njeni „tovariš“ Sluga odpotovati — nag a j v Ljubljano. To namero pa mu je preprečila s tem, da g,a je dala a-retirati. Pri preiskavi je bil še v posesti 158 K, katere so izročili Povbežekovi, ki bo v bodoče gotovo bolj previdna.
Izbruh Etne. V Castiglione je lava obkrožila 4000 ljudij, ki so sedaj od vseh strani' zaprti. Skoda, ki se je zgodila že dosedaj, znaša 15 milijonov lir. Na Etni se je odprlo 170 kraterjev, iz katerih se neprenehoma izliva lava.
Orožnik ustrelil tovariša). Orožniški stražmoj-ster Illes v Satoralja-Ujhely na Ogrskem je bil že delj časa zaradi svoje žene ljubosumen na tovariša Sobotlaja. Da bi se natanko prepričal o svoji domnevi, je povabil tovariša na kosilo. Med kosilom se je Illes odstranil iz sobe ter na skrivnem opazovejl ženo in tovariša. Sobotlaj je poljubil ženo. Ulesa pa je obšla taka razkačenost, da je s sabljo v roki skočil v sobo nald tovariša, Ta pa je prijel za revolver ter ustrelil na Illesa, ki se je takoj mrtev zgrufdil na tla.
Samoumor milijonarja. Večkratni milijonar vojvoda Sajngro je skočil pri Castellamare z visoke pečine v morje.
Edison povozil otroka. Znani amerikanski izumitelj Edison je dne 17. t. m, zvečer povozil s syojim avtomobilom v Norimberku dečka, ki je takoj mrtev obležal na cesti.
Zakonska drama v vlaku. Ogrski kmet Aleks. Kovacz iz Hajduszoboszla se je v vlaku vozil s svojo ženo Sofijo v Püspßskhldany. Kovacz je bil že delj časa zaradi vsake neznatnosti ljubosumen. V vlaku se je žena nasmejala nasproti sedečemu potniku. A’ mož pa jo je takoj ostro pokaral; a ko se mu je začela vsied tega smejati, jo je udaril po obrazu. Nato jo je zagrabil, porinil na hodnik, odprl vagonska vrdta ter jo vrgel iz vlaka. Nesrečnica je priišla pod kolesa in so našli njeno» telo docela razmesarjeno. Na bližnji postaji so izročili nečloveškega moža sodišču,
Mažarsko veleposestvo prešlo v Češke roke. Češki stavbenik Zdenko Bodička iz Moravske je kupil veleposestvo mažarskega grofa Szaparija v Tel-kib^nji in Regeci za 3,250.000 K. Tio posestvo je bilo nekdaj Rakočijevo. Bodička napravi na posestvu tovarno porcelana in ustanovi industrijo z lesom.
Angležinja — velika srbska rodoljubkinja in dobrotnica. V petek je umrla v Sarajevu Angležinja Mis Adelina Pavlija Irbi, za katero plaka ves srbski narod. Prišla je v Sarajevo kmalu po okupaciji. Videla je trpljenje ljudstva in vzbudilo se je v njenem srcu čustvo usmiljenja in ljubezni do tega bednega, a dobrega naroda; postala je navdušena srbska rodoljubkinja., ki je z radodarno roko podpirala vse srbske narodne in. kulturne ustanove,. Ker je bila premožna, so bili pjeni prispevki tudi bogati. Zaslovela je po vseh srbskih zemljah in narod jo je jel oboževati.. In sedaj je Mis Irbi umrla, svoje milijonsko premoženje pa je zapustila — ona Angležinja — srbskemu narodu, ki ga je ljubila kakor rojena Srbkinja. Sporočila je namreč pol milijona kron srbskemu kulturnemu društvu „Prosveti“, pol milijona pa „Dobrotvorni zadrugi Srbkinj“, Pokopali so Mis Irbijevo v ponedeljek. 15.000 ljudi jej je dalo ziaidpje spremstvo. Na pogrebu je bil zastopan sam srbski kralj Peter po vseučiliškem profesorju Dačiču, in vsa srbska društva v Bosni in Hercegovini.
flUzenje do zavživanja hrane, kolcanje in klejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da y2 kozarca naravne frauiC Joief-ove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno izboljša tek.
Hite samo Telstovršho slatino.
Karati se s Tolstem grlu, GsStanj, Korošlio.
Vsem zavednim Slovencem mn Z
B j, se najtopleje priporoča v blagohoten obisk
::	B. Ulčar, :
■ ■ narodni briveo v Mariboru, m ■ ■ Koroška oesta št. 7, m n m m ■
! i zraven Cirilove tiskarne. I
Za dijake in vojake še posebno znižane cene. 834
I Pojasnila o innfili
I djge npravništvo samo -tistinij ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinarjev.
1
išče službe pri ■	kakem župnišču
Ponudbe je poslati na npravništvo lista „Straža“ pod šifro: „Hlapec k konjem“.
BOLNI
Dilate
se sprejme na stanovanje pri g-mn. profesorju v bLžini učiteljišča in gimnazije, Volksgarienstrasse 10.1. Maribor.	151
OeiavBioaza popravila
Dobro! Po cen!!
Točna postrežba!
Velika zaloga ur. dragocenosti, srebrnina in optičnih stvari po vsaki ceni.
lađi sa obroke t iilustr. osolit zastonj tiraagfone od 20 da 290 K. Hiklasta remout.-ura	K	8'50
'Pristna srebrna ura	„	7'—
Original omega ura	„ 18'—
Kuhinjska ura	4*—-
Budiljka, niklssta	,	S*—
Poročni prstani	's	9,—
Srebrne verižic	3’—
— Večletna jamstva —
Nasi. Dietinger
fiieod. Fehreibacli
urar in očalar 447 Maribor. finapeska Biloa 28.
Slajša zlatnina In ambra.
na vratu in na pljučah ter astmatiki, ki menite, da je vaša bolezen neozdravljiva, obrnite se na tvrdko L. Wo iff sky v Berolinu N., Weissenburgerstr. 79. — Tisoč priznanj je porok velike zdravilne moči. Brošurice na zahfevo zastonj 1
Heil. Hobacher, Maribor
samo Grajska ul. Burgg. 2
priporoča slav. občinstvu
solčnike in dežnike::
in vsa v to stroko spada-
joča dela kakor tudi
vezenje predtiskarije.
Popravila hitro in ceno! Postrežba solidna!
Sukno
za moške ^neno^
ženske .obleke w&go
“SSSal^iceD®j9
K, stemteti
* Celju.
Vzorci zast0’1!1
P
J,
--------------------------^
Cerkvtnl In sobni slikar In pleskar wf
franjo Horvat
IH A RIB O R, Kasino jasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu ob-činstvn za slikanje cerkev, dvoran, «ob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53

Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
53
“k
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo eementnih cevi, stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Vage
za vagone, voze (mostne), ceniimaine, škalove, decimalne, za živino, tablieove in fsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidanice
so
Slovanska obrt.
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijima itd. itd. priporoča Tiskarna sv. Cirila v
Mariboru ob Dr.
XXXXXXXXXX
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta!7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroke spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršujejo!
Največja nevarnost avtomobilne vožnje
ni ravno tako zelo možnost poškodovanja, kakor baš prehlajenje. Zlasti dame so izpostavljene tej nevarnosti. Brez škatljice pristnih Fayevih mineralnih pastil (sodenskih) naj ne gredo na avtomobil. Pastile so izvrstno sredstvo proti škodljivemu vpliva nezdravega zraka in praha. Skatljiea stane samo K 1.25. Ponaredbe je treba odločno zavrniti. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, c, kr* dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17.
-ä',3
Veletrgovina s špecerijskim blagem
in z deželnimi pridelki
9

Odvetnik dr. JOSŠp Leskovar v Mariboru,
sprejme
koncipijenta.
Vstop takoj. — Plača po dogovoru.
M. feiilili
tajali mojster v Celju
prlpcireia svoj ==
modni salon za gospoda,
hi se nehoja v nonl posojilnici hiši na Ringu.
finton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cest? 22, Podružnica: t »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago ipfc*j tujcih, ker Vatu audi domača zgoraj imenovana trgovina v vsakem ozira bogato in selo pori zalogo z vodno sveži» blago», takt», da zamor« vsaki koukareaci popolnoma ustreči zahtev»» g. trgovcev in prosim za mnogobroiea obisk, O mnr se lahko vsakdo sam prepriča, če ttiii s najmanjšim poizkusom.
VeločsstitiBi gospodom duhovnikom popndtm vpMft-ne sveče, kakor Uidi drage vrste sveč, ter oljfi ha kadilo za cerkve.
V zalest imam vsakovrstna vrtna in poljska zaaes(}lve fcatiivosti, ter opozarjam slavno oi za nakop latih, kakor tudi ostalega špeoe blaga ter deželnih in dragih pridelkov.
Ia. Zabnkovški premog ponudim po K 210 sa 100 kg |ri odjema celega voza, prosto v hišo postavljen v Celja, dragam po dogovora.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: ište, fižola, orehov itd., ter rabljene söjnate'in dru^e vrešs, petrolejske in oljnate sode.
Pismo»» aero^tla «e izvršujejo z obratno pošto. 470
Edina štaj. narodne steklarska trgovine
448
na debslo in na drobne
Franc Strupi s Celje
Craška ©usta
fdporoča po oajnižjžh cenah svoje bogat® zalog»® steklene in po^eelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ša podobe.
vseh sf®k?irskih dal pri aariroah in priv. stavbah. ^ai®#lldn©|Sa in ts^na posfmžfton
Splošni nastavnik
za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta
Naročila za oglase ”*«
sprejema in daje pojasnila anoncni Oddelek tvrdke
Pisarna-Universal-agenture
H. MULLEY, v! Ljubljani, Sodna ulica 4.
1B1II
LJUDSKA HRANILNICA ^ in POSOJILNICA V C^JÜ
registrovana zadruga 'v' z neomeieno zavezo
neomejeno zavezo
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vlage po 4>/>,/, hrez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ee obratovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
vsak torek m petek dopoldne. Prošnje »e sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzem Si praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilniftne položnice, Štev. 92465 Telefon ima it. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
posoju| e
na zemljlida pe S"/, de	c amortizacijo ali brea uje, na
zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vkijižene dolgpve pri drugih zavodih in izterjuje svojim Uaooen njih terjatve. Prošnja in listin« za vknjižbo deta brezplačno, stranka plača le koleke.
ms
I
ROBERT DIEHL
zganiarna
v Celita
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko :, brinjevec kakor tudi
štajerski konjak»,
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekoSene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Prevzamem vet dela dekoraeijske, slikarske In pleskarske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnižjHi cenah,
Mihael Dobravc v Goljo
Gospodska ulica 5.
Iz poletne seziie
je preostalo mnogo blaga, kakor vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke, posebno mnogo sandal in prugega je jako mnogo po zelo znižani ceni na prodaj.
Obenem si dovoljujem slavno občinstvo opozorit, na svojo bogato zalogo najrazličnejših obuval najnovejše fazone.
Z odličnim spoštovanjem
Štefan Strašek,
Zaloga In Izdefovalnica čevljev.
yyyyy v v v
Prva južno-štajerslia kamnoseška —,— dražba»Celju..
Žap, brusi in straže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje M.:: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-« « bena dela iz tu- hi inozemskega materijala. s=s “ Plošče za psklštra iz raznobarvnega marmorja. :: ¥e!ika zaloga Izgotovljenib nagrobnik spomenikov. :: ffajnižje cene. :: Hulantni se s=s plačilni pogoji.:: Haračila se izvršujejo točno. s=s s=s Genihi in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška dry Ib a	:: C e lie.
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
Jpmm Bureš
Tegethofova cesta št. 39.
Maribor
SSI THIEftK.Y'A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega nčinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tujo snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi	— —
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
ICH DIEN
ÄÄäisa
Ufe«? m Pregrada /■K MttM-Smrtni»».
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratothenne^SO“ C; zdravi se z kopelmi in z piljeni vode; izredno i-s-peSno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevraigiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra.
Zahtevajte list Straža!
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
Mnogo denarja
prihrani, kdor si nabavi snkno in modno blago od tvrdk®
Milica Tomec,
tovarna snkna. Humpolcc, češko.
Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled.
Oe* Solidni zastopniki *e spremalo.! -aHE
Veletrgovina s papirjem.
Na drobno!
Goričar & Leskovšek
Celje : Graška ulica štev.
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica štev. 2.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin, ♦♦*♦♦♦ Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade.
%	H™’™"""... 1 11	..... '»T-rn..m...«mi-, mmmm
I
j	Hranilne vloge
s s« sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-j r d se po 4%, proti 8 mesečni odpovedi po 41/».
I Obresti se pripisujejo b kapitalu 1 januarja in j \. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se spre-I j »maja kot gotov denar, ne da bi se njih obre-I snovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti se i poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto t ^ 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. $
Pesnila se defejo
le članom in sicer : na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4s///,, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57,*/e in na osebni kredit po 6°/«. Nadalje izposoj uje na zastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri drngih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača 1« kolek«.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. de 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, isvseodß praznike. — V uradnih orah se sprejema in isplaćuje denar.
pojasnila se dajei®
h peešsje sprejemajo vsak delavnik «d 8.—»Uk dopoldne n od 2.—6. popoldne. * 8
- - -
judska posojilnica v MARIBORU,
r§fi$tr@vana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odg.Torai urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarn« sv. Cirila v Mariboru.