Športni objekti  za vsakogar
v souuuncm tempu zlvljenja,' Ko se nam vedno mudi, ko kar naprej hitimo, je športna rekreacija postala vedno večja potreba. Cim hitrejši je tempo življenja, tem večje so tudi človekove potrebe po športni rekreaciji kot ob-liki sprostitve. Ce pustimo vnemar razna pri-poročila in znanstvene študije o potrebnosti in pogostnosti rekreiranja, saj smo o tem pre-pričani, potem se nam kar samo od sebe po-stavi vprašanje, kje se občan sploh lahko re-kreira.
Najbolj preprost odgovor bi bil: v naravi. Toda že v naravi zahtevamo, da so poti ure-jene, označene, dobro vzdrževane. Tisti bolj zahtevni odhajajo na trim steze. Toda v na-ravi se lahko rekreirate predvsem s tekom. Kaj pa športne igre, tekmovanja, kaj pa re-kreiranje v slabem vremenu? Odgovor je pov-sem jasen: potrebni so športni objekti. In se-daj smo pri največjem problemu rekreacije. Znano je namreč, da je športnih objektov v Sloveniji in Jugoslaviji premalo. Tudi šišen-ska občina ni izjema. Stevilke so dovolj zgo-vorne. Leta 1970 smo imeli v Sloveniji 1,40 ma koristnih športno rekreativnih površin na pre-bivalca, v Ljubljani smo imeli 1,79 m2 korist-nih površin, v šišenski občini pa 1,46 m2. Pet let kasneje, torej leta 1975, smo imeli v Slo-veniji 1,39 m- koristnih površin na prebivalca, v Ljubljani samo še 1,19 m1, v Šiški pa 1,52 kvadratnih metrov. Čeprav bi iz teh podatkov sklepali, da smo v šišenski občini v tem pet-letnem obdobju zgradili številne nove povr-šine, kajti tudi prebivalstvo se je v tem ob-dobju večalo, pa temu vendarle ni bilo tako. Stevilke so včasih lahko tudi hudo varljive! V šišenSki občini je bil zgrajen zimski bazen, ki pa je izrazito mestnega značaja, ob šolah pa so bile zgrajene telovadnice, ki pa služijo predvsem šolski mladini, odrasli pa v njih skoraj ne najdejo prostora.
(Iz delegatske priloge SITKS)