Poštnina plačana f gotovini, \ Leto XIII., štev, 118 Ljubljana, nedelja 22. maja 1932 Ceisa 2 Dif! ^pravaištvo; 1- t>Mana, Kjaatljeva ulica 5. — Teletom St 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. lase™ml oddelek: LJubljana, Selen-turrgova nt 3. — Tel 3492 ia 2492. Podružnica Maribor. Aleksandrova cesta št 13. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: 'Cocenova d lica št 2 — Teiefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubljana ?t 11.842. Praha čislo 78.180, naročauui caaša meoccno d— D a. zš fnozemstve — On Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cest* 13. Telefon št 2440 (ponoči 25S2). CeHe RtooTiir« 3 p o i »f Sf 100 Rokopisi ae ne vračajo. — OgLa^si po »nhfu anovanjske, premičttinske, nepremičninske ter nakupne in prodajne posredovalne posle vršijo uspešno f,Jutrovi" oglasi. Danes 447 ponudb in povpraševanj. Č2 tovarne cementa ne visokih cen, bo ukinjena Peograd, 21. maja v. V zadnjem času se množe pritožbe zoper kartel cementnih tovarn, ki je organiziran v obliki skupne prodajne organizacije. Kartel je od lanskega leta dvignil cene cementa za rad 20 odstotkov, kar je silno neugodno vplivalo na gradbeno delavnost To povišanje can je tudi s stališča sedanjih gospod, n kih razmer povsem neupravičeno. Murr.trstvo za trgovino in industrijo je poizkušalo, da z intervencijami privede tovarne cementa k popuščanju, vendar v tem svojem stremljenju ni uspelo. V javnosti so se pojavile ostre kritike proti politiki dviganja cen, ki jo izvaja cementni kartel in so tako poslanci iz dravske banovine kakor tudi iz ostalih pokrajin naše države energično zahtevali, naj ministrstvo za trgovino in industrijo kartel razbije. Njim so se pridru-žile razne zainteresirane organizacije, 'asti u druženja gradbenih podjetnikov. Vaš dopisnik se je zato informiral o pra-t ?m stanju stvari na merodajnem mestu bodo znižale neupravičeno uvozna carina na cement in izvedel naslednje: Cementni kartel je organiziran v obliki čisto prodajne organizacije, ki se odteguje direktnemu vplivu oblasti. Ministrstvo za trgovino in industrijo je kljub temn trdno odločeno, da napravi temeljito remeduro. Tovarne cementa se izgovarjajo, da so dvignile cene radi tega, da pokrijejo izgubo prejšnjega brezobzirnega konkurenčnega boja. To je razlog, ki seveda ne more držati. Ako industrija cementa ne bo vodila na primeren način računa o splošno upravičeni višini cen cementa, potem ne bo ministrstvu za trgovino in industrijo preostalo drugega, kakor da pristopi k znižanju zaščitnih carin na uvoz cementa, ki danes onemo-gočnje vsako tujo konkurenco. Upati pa je, da se bo industrija cementa izognila posledicam takega skrajnega sredstva, ki gotovo nikomur ne bi bilo simpatično in bi bilo torej neumestno, ako bi cementne tovarne vztrajale pri sedanjem odklonilnem stališču- Obisk turških državnikov v Rima Ismet pasa ln Tevfik foej na tila Mnssolmij Rim, 21. maia. 1 Turški državnfkt, ki so že nekaj tednov mudili v Sovjetski tmi-so sedaj na potu v Rim. Delegacijo vo-r:ta metrski predsednik Ismet paša in •in-m«! minister Tevfik Ruždi hej in priča-k.;iejo v Rimu njegov prihod za 24. maja. Turška državnika se bosta sestala z Mu-s-solit.-iem in Grandijem, morda tudi z drugimi fašističnimi po-litikL Listi pripisujejo seveda temu posetu velik političen in gospodarski pomen. Od noš a iS med Turčifo tn f talijo so dobi!- konkretno obliko političnega sodelovanja pričetkom L 1928., ko sta se v Milanu sestala Mussolini in Ruždi bej. Takrat sta se sporazumela o osnovah skupnih stremljenj, ki so bila intimna v vzhodnem rie.'u Sredozemskega morja in širokogrud-na v splošni mednarodni politiki. Turški listi so takratni sestanek označili kot učinek realnih stremljenj turške diplomacije na zapadu. fašistični tisk pa je videl v Turčiji novega prijatelja, ki je našel v Rimu ».svoje zapadno politično oporišče.« Ruždi bej je bil kasneje še večkrat v Italiji. Konkretni rezultati kolikor iih je mogla izslediti mednarodna politična javnost pa niso iv. r iumv t v finflaaa«ta potu v Rim, kjer bosta pose-a in Grandija biff v pravem sorazmerju z žrtvami. Po delnem posredovanja Italije je bfl dosežen grško-turški sporazum in pred kratkim so rešili italijansko-turškj spor glede nekaterih otokov blizu maloaziiske oba'e, katere sta si sporazumno razdelili med seboj obe stranki V gospodarskem pogledu »e turSko-ftail- janski odnošaji ne dajo primerjati niti malenkostnim političnim uspehom štiriletnega sodelovanja med Rimom in Ankaro. Turški tisk sicer napoveduje, da se bodo ▼ 'kratkem pričela trgovinska pogajanja na osnovi medsebojnih kompenzacij hi kontingentov, rimski listi pa si od sporazuma na taki podlagi ne obetajo mnogo. Spričo takega razvoja ftalijansko-turških odnošajev je vest o velikem turškem pese-tn v Rimu vzbudila še posebno zanimanje političnih krogov m rimskih zastopnikov inozemskega tiska. Poučeni krogi tudi ne tajijo, da ni nikake notranje zveze med turško politiko v Moskvi in Rrmu, obenem pa naglašajo, da ima Kemalova Turčija poleg svojega zapadnega tudi svoje »severno oporišče« v Sovjetski Moskvi. Položaj na Japonskem še vedno nejasen rciaski krogi dosledno odklanjajo dosedanji režim in zahtevajo sestavo nacijonalne vlade Tokio, 21. maja č. RaTsgovorI o sestavi n borzne vrednosti poskočile. Nekateri državni papirji so celo nadkrilili višino, ki so jo Imeli pred atentatom. Ob priliki izvolitve za predsednika konservativne stranke je imel notranji minister Suzuki govor, v katerem je poudarjal potrebo, da se dvigne obrambna sposobnost dižave ter reformirajo metode japonske diplomacije. Nadalje je naglašal, potrebo povzdige nacionalne zavesti kakor tudi razčiščeni a političnih metod ter izboljšanje neugodnih razmer v japonskem gospodarstvu. Predvsem se mora posvetiti večja pozornost poljedelskim pokrajinam, ki so od krize najbolj prizadete. Vodilne osebnosti v vojski so proti vsakemu kompromisu s konservativci glede sestave nove vlade. Zdi se kot zelo verjetno, da bo mi.kado poveril predsedniku in voditelju nacionalistične organizacije Kokoknnše, k! vodi pokret ta-kozvanega nenasilnega fašizma, baronu Kiranunu, mandat za sestavo nacionalistične vlade Wa3hingter». 21. maja č. Vojno brodovje .7; sa bi se moralo meseca junija vrniti s Tihega oceana v svoje baze. Po izjavi admirala Frattea pa se bo vrnilo šele meseca oktobra. Razlogi za to odgoditev tičijo predvsem v tem, da je vrhovno poveljstvo vojne mornarice izrazilo željo, naj ostane vse ameriško brodovje združeno n.n Tihem ocesn i, dn kot. enotna vojna sila zaključi manevre. Na ta način bi se zniža'i tudi stroški, ker bi jih .povratek v posamezne ameriške base le povečal. Admiral Prafrte se je, preden je dal novinarjem to izjavo, raagovarjal % državnim tainikom za zunanje zadeve Stfmsonom. Zaradi tesa sklepajo, da odločitve vodstva ameriškega vojnega brodovja ni mogoče razlagati drugače, kakor v 5sve.^i s položajem na Daljnem vzhodu. Ostavka grške vlade? Atene, 21. maja. s. Pričakuje se, da bo Venizelos še ianes podal demisijo oelokup-nega kabineta. Vlado bo najbrže s pomočjo liberalcev prevzel Papanastasiu. Razširjene so tudi govorice, da se pričakuje vojaški prevrat in da bo Venizelos proglasil diktaturo. Preprečen atentat v Lvovn Lvov, 21. maja. d. V vojašnici 25. pehotnega polka se je pripetil včeraj skrivnosten dogodek. Tja so prišli trije dozdevni oficirji, polkovnik in dva stotnika. Ko jih je službujoči oficir prosil za legitimacije, so pobegnili ter pustili na hodniku vojašnice tri bombe z veliko eksplozivno silo. Oficirjem in vojaškim orožnikom se je posrečilo vse tri aretirati, vendar pa njihove identitete še niso dognali. Domnevajo, da gre za ukrajinske "teroriste ali pa komuniste. Aretiranci se bodo morali zagovarjati pred prekim sodiščem. Napad na bivšega poljskega ministrskega predsednika LvOv, 21. maja č. Bivšega ministrskega predsednika profesorja Bartela je napadla včeraj skupina vseučiliščnikov, ko je v družbi neke darae odhajal z univerze. Študentje so ga obmetavali z gnilimi jajci. Napadli so ga zaradi tega, ker sta biia na njegov predlog releji ran a 2 študenta, ki sta sodelovala pri poslednjih protižidovskih manifestacijah. USSOVA VLADA IN Socialisti napovedujejo novi vladi najostrepi boj - narodov in finančna kriza Avstrija Svet Društva Dunaj, 21. maja d. Po zaprisegi nove vlade pred zveznim predsednikom se je ministrski svet sestal snoči k seji, na kateri je sklenil, da predlaga zveznemu predsedniku, naj se poverijo na podlagi zvezne ustave zunanjepolitične zadeve gospoaar-sko-političnega značaja, v kolikor spadajo v področje zveznega kancelarja, podkance-larju inž. VVinkierju, zadeve varnostne službe ministru dr. Hermannu Achu, ostale zadeve notranje uprave s področja zvez-nega kancelarja pa ministru Bachingerju. Danes se je ministrski svet penovno sestal, da pripravi vladno deklaracijo, ki bo prečitana v Narodnem svetu. V ospredju bližnjih parlamentarnih del bo dodatni proračun, ki bo predložen parlamentu sredi prihodnjega tedna. Prihodnja seja Narodnega sveta bo bržkone v četrtek. Včeraj sestavljena vlada se opira na večino 83 poslancev Narodnega sveta, in sicer 66 krščanskih socialcev, 9 članov Land-bimda in 8 članov Heimatblocka. Vlada razpolaga zgolj z večino enega glasu, more pa od primera do primera računati tudi na glasove Narodnega gospodarskega bloka, ako bc šlo za državne potrebščine in če ga njena politična smer ne bo prisilila v strogo opozicijo. Kakor znano, je bila ena glavnih zahtev Heimatblocka za sodelovanje v vladi, da postane dr. Rintelen zunanji minister. V končnih pogajanjih pa je Heimatblcck opustil to zahtevo ter je dr. Rintelen prevzel prosvetno ministrstvo. Pred končno sestavo ministrske liste se je pojavilo vprašanje, ali je možna združitev poslov štajerskega deželnega glavarja in prosvetnega ministra v isti osebi. Po ugotovitvi, da dr. Rintelen tudi doslej ni vodil sam poslov štajerskega deželnega šolskega sveta, temveč jih je prepustil enemu izmed namestnikov deželnega glavarja, zaradi česar tudi v bodoče ne more biti govora o združitvi dveh instanc v isti osebi, je ta pomislek odpadek Zvezno vodstvo Heimatsctrutza je izdalo objavo, v kateri pravi, da se je Ileimat-echutz odzval povabilu za sodelovanje v novi vladi, čeprav se je skupina njegovih štajerskih članov proti temu uprla v nepozna-nju pravega položaja. S svojo odločitvijo se Heimatschutz nikakor r' umaknil s svojega načelnega stali? "-a. V vlado je poslal svojega pristaša kcf - tnistra za trgovino in promet med njenimi člani pa so tudi osebe, ki jih sicer ne prišteva v svoje vrste, od katerih pa pričakuje razumevanje in pravično zadržanje napram svojim stremljenjem. Sestava nove avstrijske vlade je zadela na zlasti ostro kritiko v vrstah sociamlh demokratov, katerih glasilo »Arbeiter Zei-tung« poudarja izrecnoi, da se vlada opira zgolj na večino enega glasu v Narodnem svetu. List naglaša nadalje, da bo 1r. Rintelen ostal še nadalje'štajerski deželni glavar ter upravljal prosvetne posle na štajerskem z Dunaja, kar pomeni očitno kršitev zvezne ustave, ker bo kot deželni glavar, ki bo šef celotne irprave v drugi instanci, sedaj sam svoj predstojnik. Dejstvo, da. je prosvetne pesle odstopil enemu izmed namestnikov deželnega glavarja, na stvari ničesar ne izpreminja, ker ostane Kot deželni glavar še nadalje vodja deželne uprave. Zato bodo socialni demokrati z vsemi sredstvi najostreje pobijali to novo po.itiko združevanja posameznih instanc. List napoveduje. da bo vlada dr. Dollfussa Igrala samo kratko vmesno vlogo in da bo prišlo do odločilnega boja proti antimarksistič-nemu vladnemu sistemu, ki je okužen s korupcijo in fašizmom. Dunaj, 21. maja. Zvermi »mt }e potrdUl «klep o razpustu parlamenta pred potekom njegove zakonodajne dobe. Sklep je bil sprejet z glasovi krščanskih socialoev, pristašev Landbumda in velenemcev. prroti pa so glasovali godalni demoknati in pristaši Heimatblocka. Vprašanje finančne pomoči Avstriji 2eneva, 21. maja, g. Velika debata, ki se je danes dopoldne vršila v Svetu Društva narodov o poročilu finančnega odbora predvsem o avstrijskem vprašanju, ie zopet pokazala velika nasprotetva, loi obstojajo v tem pogledu med velesilami. Angleški državni pod tajnik Eden je namreč poudarjal, da se njegova vlada protivj pričetku nove kreditne politike. Stonja ee sicer z idejo eventualne finančne pomoči Avstriji, toda le pod pogojem, da se bo morebitno posojilo porabilo za plačilo kratkoročnih kreditov Angleški banki. Vse kaže, da je to vprašanje sploh edina skrb angleških strokovnjakov v Ženevi, sicer pa se v angleških krogih malo zanimajo za podunav-ski problem. Državni podtajnik Eden je popolnoma prezrl vprašanje, ki se je načelo na londonski konferenci, ter je samo poudarjal, da mora Avstrija storiti, kar je mogoče, da izpolni svoje mednarodne obveznosti. Proti temu stališču je nastopil Paul Bon-cour, lei je dokazoval, da so gospodarski in finančni problemi neločljivi in da bo začasna finančna pomoč Avstriji ostala brez uspeha kakor vse dosedanje pomoči, ker more samo sistematična obnova podu-navskih držav dovesti do sanacije celokupnih evropskih razmer. Zarad? tega je za prebroditev krize potrebna obširna akcija Velesile se morajo sporazumeti, da bodo jamčile za fond. ki se bo porabljal za sanacijo financ podunavskih držav in čigar uprava bo zagotovljena z organizacijo, ki bo absolutno brez vsakega političnega vpliva. Samo na ta način je mogoče tudi doseči končnoveljavno mo- kratskih občinskih svetnikov se je bavil včeraj s pripravami za prvo sejo novega občinskega sveta. Za župa.na je bil zopet določen Kari Seitz, za, podžupana pa G-eorg Emmerling. Drugo podžupansko mesto, ki pripada po volilnem izidu prav tako socialnim demokratom, ne bo zasedeno. Na seji je sporočil župan Seitz, da mu je mestni svetnik Breitner Izjavil, da zaradi sla.beiga zdravja, ki se je spričo njegovega napornega dela v občinski upravi od konca leta 1918 znatno poslabšalo, ne more ved prevzeti mesta finančnega referenta. Na nujno prigovarjanje je končno Breitner ia-javil, da bo svoje posle opravljal zaradi te* žavnih sedanjih razmer še do konca leta ter je tudi pripravil proračun za prihodnje leto. Sklepu Breitnerja, da odloZl mesto nančnega referenta, posveča vse dunajsko časopisje veliko pozornost, Dočim 6lavi >A.rt>eiter-ZeituiLg« njegovo delo ia aa^la^ ša, da se je Breitner vdal prošnji socialno-demokratskega kluba občinskih svetnikov ter izjavil, da bo svoje posle opravljal š* do konca leta, ker noče, da bi se mo očitalo, da je v težavnem času s&pustil evo.'a mesto, ne da bi poskrbel sa bodočnoert, objavljajo drugi listi razne kombinacije ia govore celo o morebitni izT>rememi)l dosedanjega sistema v dunajski občinski upravi. »Neuea Wftener-Jourcial< celo piše, da je * Brettnerjevo demisJjo narprarljea prvi prodor v ®oci alTKMlomokra.tsso gospodarstvo v dunajski občini, ker a njim na bo padel eamo njegov sistem, temveč davčna dlktatera Dejstvo, da bo pripravil še proračun za leto 1&33, po mnenju len ti sta, ne pomen! ranoyo. Da Breitner končno odhaja, je dokaa. da ee socialni riemokrati ne čutijo v dunajski ofcčinski upravj »o sigurne, kakor eo b!ll »e do nedavnega pred volitvami 24. aprila. Herrlotov Važna seja izvršnega odbora radikaluo-sodaSstične stranke — Dne 29« maja bo kongres socialistične stranke Pmris, ZL mata. Er,ho do Pari«« navaja med drugim tudi govor, ki ga je imel Herriot L 1925. ▼ francoskem parlamentu o francoski zunanji politiki. Takrat je z njim soglašala skoraj vsa poslanska zbornica. Dobil je zaupnico 8 541 glasovi proti 39. >Matin« je objavil ta govor e^lo doslovno in naglaša, da je tem bolj važen, ker ga je podal bivši tn bodoH mtnfstrsSd predsednflfc. T s*ojw» govoru je Herriot podal kot temeljne tez« francoske zunanje politike: varnost, arbitražo in razorožitev. List naglaša, da se bodo radikali odločili glede francoske zunanjo politike vsekakor šele po Bocijali stične« kongresu, ki bo 29. t m. Stališče o sestavi nove vlada, ki je v zvezi z novo francosko politiko, bo radikalno-soeijalistična stranka zavzela šele 31. t thl Takrat se bodo bržkone šele pričela morebitna posraiania o koaliciji. V tem poeledn naglaša >Echo de Parisc, da so radikali pripravljeni sodelovati s socijalisti, če jim bodo jamčili, da ne bodo vztrajali pri svoii kategorični zahtevi po radikalni in popolni razorožitvi. F.adikali menijo, da bi bilo dovolj, če se oboroževanje zniža efektivno zs 10 odstotkov in da bi bilo vse preveč, če bi se izvedla temeljita akcija v vprašanju razorožitve. Isti lis* napoveduje, da bo Herriot, ?e bo prevzel sestavo bodoče vlade, prav gotov« pozval k sodelovanu senatorja Renanlda, ki je bil finančni minister v njegovi vladi leta 1924. in poslance Chauternpsa. Daladiera, Boneta,. Marchandeaua. Paula Mad^ia in Martina. Prva ženska preletela Ocean New York, 21. maja, č. Letalka Amalia Eflrhard je snoči ob 22.10 startala z letališča v Harbourau Graceu na polet čez Atlantski ocean. Odletela je z enokrilnim letalom, ki ima akcijska nadij 3200 km in razvija maksimalno brzino 320 krn na uro. Letalka upa, da bo v 15 urah preletela Ocean. Če se njen polet posreči, bo hrabra Američanka prva žena, ki bo sama brez spremstva preletela Ocean. Zanimivo je, da je danes poteklo pet let, odkar ie Lind-bergh preletel progo New YoTk—Pariz. London, 21. maja. s. Ameriška letalka miss Erhard je pristala v London Derry na Irskem. Katastrofa pamika »Pbifippar« Pariz, 21. maja č. Vse kaže, da število človeških žrtev ob katastrofi parnika »Ge-orges Philippar« ni tako veliko, kakor so napovedovali listi v svoiih prvih poročilih. Pri Gibutiju so opazili velik čoln, na katerem je bilo okrrg 50 rešenih brodolomcev. Ta čoln pa se je pri rtu Guarda Fui prevrnil. Verjetno je. da se je večina potnikov rešila s plavanjem na afriško obalo, kjer pa so ostali brez zveze z ostalim svetom. Železniška konferenca v Ljubljani Ljubljana, 22. maja p. Davi se je pri tukajšnji železniški direkciji pričela konferenca o direktni tarifi za prevoz blaga med Češkoslovaško in Italijo. Konference se ude_ ležujejo zastopniki generalne direkcije drž. železnic iz Beograda, češkoslovaškega žel. ministrstva in generalnih direkcij italijanskih. avstrijskih, madžarskih, nemških in švicarskih železnic in generalne direkciie južne železnice. Konferenca bo trajala do vštetega ponedeljka. Ugotovitev kmečkih doJgov Beograd, 21. maja M. V Narodni skupščini in senatu se je že ob raznih prilikah poudarjala potreba primerne ureditve kmečkih dolgov, ki spravljajo marsikaterega prej trdnega kmeta zaradi sedanje gospodarske krize na rob propada. Kot prva pomoč je bil, kakor znano, sprejet zakon o zaščiti kmetov, ki onemogoča prisilne prodaje kmečkih posestev. Ker pa je ta zakon omejen samo na šest mesecev, bo treba do takrat to vprašanje definitivno urediti. Da bi se dobil točen pregled o stanju kmečkih dolgov, je kmetijsko ministrstvo naročilo Privilegirani agrarni banld, naj v najkrajšem času zbere točne podatke o vseh kmečkih dolgovih. Šele na podlagi teh podatkov, ko bo položaj popolnoma jasen, bo mogoče sklepati o nadaljnjih ukrepih. Patrijarh Varnava pride v Celje Beograd, 21. maja. p. Dne 19. junija so bo vršila svečana blagoslovitev pravoslavne cerkve v Celju, prve pravoslavne cerkve. ki je bila zsrajena v Sloveniji. Blagoslovitev bo izvršil osebno vrhovni poglavar pravoslavne cerkve v Jugoslaviji, patrijarh Varnava. ki prispe v ta namen z večjim spremstvom v Celje. Po svečanostih v Celju bo posetil še nekatere druge kraje. zlasti Ljubljano. Bled. Maribor in Rogaško Slatino, kjer se nahajajo pravoslavne kaoele in močnejše pravoslavne cerkvene občine. Obenem bo i-koristi! tn priliko, da se podrobneie seznani s prilikami in lepotami Slovenije. Nova avstrijska vlada Sosedna avstrijska republika je po "tri tedne trajajoči krizi končno dobila novo vlado. Sestavil jo ie dosedanji kmetijski minister dr. Engelber. Doll-fuss, ki si je pridržal kmetijski resor tudi v svoii novi funkciji zveznega kanceiarja. V vladi so poleg klerikalcev še agrarni Landbund in fašistični Meimatblock. tako da ima poudarjeno desničarski značaj. Od tako zvanih meščanskih strank so ostali izven vlade ie Velenemci pod Schobrovim vodstvom, vendar pa dr. Dollfuss očividno računa tudi ž njihovo podporo. Brez velenemških poslancev ima namreč nova vlada v parlamentu samo en glas večine, kar je za normalno poslovanje pač mnogo premalo. Premalo posebno zato. ker moramo upoštevati, da tvori opozicijo kompaktna in vzorno disciplinirana socialna demokracija, ki napo veduie novi vladi že naprej najastrejšo borbo. Heimwehrovce je moral dr. DoH- fuss bogato nagraditi za vstop v vlado. Odstopiti je moral njihovemu zaupniku. inomoškemu odvetniku dr. Gvi-donu Jakoncigu trgovinsko ministrstvo, ki spada v Avstriji med najvažnejše resore, saj obsega poleg trgovskih, industrijskih in obrtnih zadev tudi železnice, pošto in rudarstvo. Da je to važno mesto poveril v javnosti doslej le niaJo znanemu in komaj 37 let staremu odvetniku, ki nima ne strokovno-urad-n:ških, ne parlamentarno-političnih izkustev. novemu zveznemu kancelarju zlasti v gospodarskih krogih zelo zamerijo in sprejemajo zato pravkar sestavljeno vlado z neprikrito nejevoljo in velikim nezaupanjem. To more biti vladi tem mani irelevantno. ker je vpliv gospodarskih reprezentantov ravno v Avstriji še posebno velik. Poleg ministra dr. Jakonciga gre na račun Heiinwehra v veliki meri tudi dr. Rintelen. ki je postal prosvetni minister. Dr. Anton Rintelen je bil dosedaj štajerski deželni glavar in pripada borbenemu heimvvehrovskemu krilu krščanskih socialcev. Heimatblock je zato stavil kot pogoj za svoj vstop v vlado zahtevo, da postane minister tudi R;ntelen; dolgo časa je zahteval zanj zunanje ministrstvo, končno pa se je zadovoljil s tem, da dobi prosvetno ministrstvo. Dr. Rintelen je na glasu kot Končni razcep bolgarske opozicije Sofija, ma.finTk.ft. »Demokratičeski Sgovor«- se je definitiv-ro razcepil. Kakor sem že javil, sta obe ločini, cankovska in ljapčevska, od včeraj sem zborovali vsaka sama zase: cankovci v hotelu Roval, ljapčevci z burovci pa -v ffedališeu Renais-sance. Na obeh kongresih te je poudarjalo, da se je storilo vse, da se ohrani edinost »Demokratičeskega Sgovora prvi in drugi so se smatrali za edino prave nosilce programa »Demokratičeske-$va Sgovora^, »devetojunskega« in so si lastili pravico, da nadaljujejo njegovo delo. iNa ljapčevskem kongresa* so tudi naglaša-4i. da idejnih razlik med obema ločinama ni »n da se bodo cankovci gotovo prej ali slej •vrnili v okrilje »Sgovora«, dočim je bil cankovski kongres zelo nepopustljiv in je napovedoval najhujši boj Ijapčevskim popusti ji vcem. Na ljapčevskem kongresu je bil Izvoljen vrhovni svet stranke. 120 članov, dočim je bilo prej določeno, da imej vrhovni svet rerazccpljenega »Sgovora« 150 članov. Vrhovni svet je nato izvoli! osrednji odbor, v katerem se nahajajo: Andrej Ljapčev, A ta nas Barov, A. Pironkov, Vladimir Molov. general Vazov, V. Dimčev, Gligor Vasiljev. Danailov. Ivan Lekarski. Čami-lev. M. Dočev, K. Milanov in drugi. Na cankovskem kongresu je bil ravno tako izvoljen vrhovni svet stranke, ki je izvolil glavni osrednji odbor. Dočim se ljapčevski osrednji odbor še ni konstituiral, se je cankovski že in so izvoljeni: Aleksander Cankov za predsedn ka, za tajnika Hristo Kalfov, za blagajnika pa N. Nikolajev. Ker je večina »govorištičn?h organizacij ▼ provinciji ostala na strani Ljapčeva, s-o cankovci sklenili, da vsepovsod, kjer krajevna organizacija ni njihova, ustanove proM ljapčevski m svoje organizacije. Tako je torej že vnaprej popolnoma jalova na-da. ki so jo izražali na svojem kongresu ljapčevci. med njimi tudi Ljapčev sam, da pride prej ali slej do vrnitve cankovcev v »Sgovor«. temveč je pričakovati kar naj-Ijutejših medsebojnih borb med obema lo-č nama. Cankov je tudi že poskrbel, da bo bolgarska javnost točno poučena o delo-v.inju njegove stranke. »Demokratičeski Sgovor« bo izhajal odslej v dveh oblikah, ljapčevski in cankovski. pač tako, kakor izhaja tudi dvojna -»N eza visi most«, glasilo nacijonalnih liberalov, katerih ena skupina prinada »Sgovoru«, druga pa »narodnemu bloku«. Tako je torej Cankov izvršil svojo že r-davnai nameravano in pripravljeno »vivi-sekcijo« »Demokratičeskega Sgovora«. Kako korist pa bo imel bolgarski narod od novih notranjih borb. ki bodo neizogibna posledica tega razcepa, gotovo nihče ne more doumeti in še tem manj. ko je vendar znano, da sta obe skup ni pod vplivom — tujine; Važni ukrepi za udeležence vsesokolskesra zleta v Pragi Beograd. 21. maja, v. Minister za trgovino in industrijo dr. Kramer je danes kon-feriral s predsednikom vlade dr. Vojo Ma-rinkovičem o raznih češkoslovaško-jngoslovenskih zadevah, med drugimi tudi glede ©siguranja denarnega prometa ob priliki vsesokolskega zleta v Pragi. Pri tej priliki je minister dr. Kramer opozoril tudi ra vprašanje doousta onih Sokolov, ki so dr-fcavni uradniki Predsednik vlade dr. Voja Marinkovič je odobril, da se dopust državnih uradnikov, ki se udeleže sokolskega zleta v Pragi, ne vračuna v njihov red™ dopust. »mož železne roke«, a je ob enem nad vse osovražen prj socialnih demokratih, za katere je njegovo imenovanje kakor rdeča ruta. Njegova udeležba na vladi bo zato trajen povod za nepomir-Ijivo borbenost socialistične opozicije. Notranje-političnega olajšanja potemtakem Dollfussova vlada Avstriji ne bo prinesla. Na sebi ima vse znake Drovi-zoriia in zasilnega ukrepa. Njena sestava in ves potek tritedenske krize kažeta. da je res le nekak izhod za silo. Znano je, da je avstrijska republika po>leg Madžarske v najhujših gospodarskih in finančnih stiskah in da jo more. kakor stvari sedaj stoje, rešiti le takojšnja pomoč Društva narodov, odnosno zapad-nih evropskih velesil. Predsednik avstrijske narodne banke dr. Kienbock se že dalje časa pogaja v Ženevi, da doseže najprej moratorij za inozemska plačila in nato po možnosti novo posojilo. Umevno je, da je bila njegova pozicija v Ženevi dosti neprijetna, ko so se brez konca in kraja vlekla na Dunaju pogajanja za rešitev vladne krize, in da je dan za dnem pritiskal, naj že vendar enkrat sestavijo novo vlado. Ako ne bi bi-lo njegovih urgenc, bi se morda kriza vlekla še dalje, ker z njeno sedanjo rešitvijo gotov pretežna večina avstrijske javnosti ni zadovoljna. V zunanjih od noš a Jih bo morala pač tudi nova vlada nadaljevati dosedanjo politiko in na tem tudi udeležba lieimatblocka ne bo mogla dosti spreminjati. Za nas, ki imamo z Avstrijo izredno živahne gospodarske stike, je važno na eni strani dejstvo, da je novi trgovinski minister še nepopisan list, na drugi strani pa dejstvo, da načeluje vladi dr. Dollfuss, ki se je že do sedaj kot kmetijski minister pokazal za brezobzirnega agrarnega protekcionista. Zadušil je na veliko Škodo avstrijskih konsumentov in avstrijske industrije skoro ves uvoz kmetijskih proizvodov iz sosednih držav, zlasti tudi vz Jugoslavije. V interesa omiljenja gospodarske krize v Podunavju in poživljenja gospodarskih stikov med Avstrijo in Jugoslavijo iskreno želimo, da bi ta protekcionizem ne vstisnil sedaj svojega pečata vsej politiki DoMfussove vlade. Koroško pismo Celovec, 20. maja. Četudi se moča različnih strank niso posebno spremenile, pa so vendar rezultati zadnjih občinskih volitev prinesli precej spremenjeno situacijo. Pohod narodnih socialistov na deželo in zlasti porast njihovih glasov v Beljaku, Velikovcu, Borovljah itd. je splošno presenetil, dosegli pa bi bili gotovo še veliko večje število mandatov, ako bi kandidirali v vseh občinah samostojno. Nemške meščanske stranke so nastopale po Seiplovi »Einhedtslisti« pri občinskih volitvah pod imenom »\Virtschaftspartei«, in sicer z namenom, da nastopijo proti 60-cialniim demokratom enotno in tako uničijo ali vsaj zmanjšajo vpliv socialne demokracije v občinski upravi, še prav posebno važnost pa so nemške meščanske stranke polagale na to, da bi čim bolj oslabile Slovence. V mestih, kjer se jim premoči zavednih Slovencev ni bilo bati, so nastopile sicer ločeno, zato pe so na dečeli postavile povsod kompromisne liste. V nekaterih občinah so se celo socialna demokrati pobratili s stranko »I i err enfoaunov« in šli skupno z njimi v boj proti zavednim Slovencem. Kljuib temu pa se nemškim strankam in njih dnspiratorju, koroškemu Hei-matbuindu ni posrečilo razbiti strnjeno fronto zavednih Slovencev, ali vstaj zmanjšati njih moč. Število obSn, kjer so Slovenci dosegli absolutno večmo, ee je potmi ožilo na 10 m zasedli so 259 odborni-ških mest, dočim so jih dosedaj imeli samo 252. Uradna poročila o teidu vofttev t slovenskem delu Koroške nikakor niso bila točne. Z veseljem je konstatiraJ celovški in sploh ves avstrijsk" tisk, da so koroški Slovenci nazadovali za 35 odbornikov in izgubili čez tisoč glasov. Slovenske odbornike, ki so bili izvoljeni na lokalnih ali »kupnih listah, so namreč kratkomalo všte-li med Nemce. Dejstvo pa je, da stojijo pristaši Koroške slovenske stranke danes složno m disciplinirano pod svojim praporom. kakor še nikdar, kajti ravno sedanji žalostni gospodarski in socialm položaj kaže. da so smernice, ki jih je izdala slovenska straka. edino pravilne. Koroški Heimatbund, Sgar taktika je tudi tokrat doživela poraz, dela sedaj po svojih zaupnikih zlasti na to. da prepreči vsaj izvolitev slovenskih županov. Obrnil se je tozadevno celo na socialne demokrate in kakor vse kaže. ne brez uspeha. Začetkom tega meseca je imel koroški odsek vSiidmarke« v Celovcu svoj redni občni zbor. Iz poročila posnemamo, da je društvo zelo podjetno in da je njegovo delovanje usmerjeno predvsem na južni del Koroške. Ustanovilo je dve zasebni šoli rn sicer v Podroščici in v Podljubelju. dajalo denarne podoore irtrakvističnim šolam. podniralo konkurenčne gospodarske in gospodin iske tečaje, ka jih ie prirejal deželni kulturni svet ravno v tistih kraiih in ob istem času. ko so se vršili slovenski tečaji. razdeljevalo božična darila, trrejevalo šolske in zasebne knjižnice, podpiralo uči-teljiščhike in dajalo nagrade učiteljem, ki so dosegli pri germanizaciji slovenske dece naibol jše uspehe. Na Koroškem se je nabralo preteklo leto 250.000 Din za Sudmar-ko, fedatki Sudmarke za gerroaniziranje slovenskega življa Vi nakupovanje njihovih posestev pa so seveda mnogo večji. Ali pa so temu primerni tudi uspehi, o tem naj razmišljajo Nemci sami. Madžarsko letalo v ItafrH treščilo na tla Rtm, 21. maja g. Madžarsko prekoocean- sko letalo »Pravica za Madžarsko«, ki ga ,1e pilotiral letalec En d res in je danes priletelo iz Budimpešte, ie na letališču Litto-rio iz dosedai neznanih vzrokov treSčilo na tla. I-etalec En d res in njegov spremljevalec sta bila takoj mrtva. Vsem sreskim in krajevnim organizacijam JRKD Začasna banovinska eksekutiva J. R. K. D. za dravsko banovino sklicuje ustanovno skupščino banovinske organizacije JRKD za dne 4. in 5. junija v Ljubljani, v Kazini (velika dvorana)-. Dnevni red skupščine je: I. Dne 4. junija ob 18. uri v veliki dvorani Kazine: 1. Otvoritev. 2. Poročilo verifikacijskega odbora. 3. Citanje zapisnika konference z dne 29. marca. 4. Poročilo tajništva. 5. Razgovor o sestavi kandidatnih list. 6. Slučajnosti tn debata. II. V nedeljo 5. junija ob 10. nri v veliki dvorani Kazine nadaljevanje dnevnega reda, in sicer: 7. Poročilo ministrov dr. Kramerja in Puclja. 8. Volitve prvega banovinskega odbora in eksekutive, članov odsekov, treh članov nadzornega odbora. 9. Resolucije. Točnejša navodila bodo prejeTi sreski odbori v prihodnjih dneh. Začasna banovinska eksekutiva JRKD. Sprejem novega francoskega poslanika G. Emil Naggiard, novi francoski poslanik v Beogradu, je s snečnjim simplonskim ekspresom prispel v Jugoslavijo. Francoski konzul v Ljubljani, g. Neuville, ga je pozdravil že v Postojni, kamor se mu je z avtomobilom pripeljal naproti. Ko se je vlak ustavil na Rakeku, naši obmejni postaji, je g. poslanika, ki ga je spremljal zagrebški generalni konzul g. Boissier, prijetno iznenadil tih, a zelo prisrčen sprejem. Prvi je pozdravil odličnega potnika v njegovem vozu ljubljanski francoski konzul g. Neuville, nato se mu je poklonil odposlanec bana, tajnik banske uprave g. Bravničar. Dve zali Raliovčanki v slovenski narodni noši, gdč. Zupanova in Hladnikova, sta obdarovali g. Naggiarda a krasnim cvetjem. Urednik »Jutra« in g. M. čulafič zastopnik beograjske »Politike«, sta sporočila g. poslaniku prve poklone Jugoslovenskega tiska in mu želela kar največ uspeha pri njegovem bodočem delu za blagor obeh zavezniških držav. G. Naggiard, markantna pojava, ki že po svoji vnanjostl razodeva rojenega diplomata, se je za vsak pozdrav kosebej vidno ganjen kratko, a prisrčno zahvalil. Našemu uredniku je v kratkem razgovoru izjavil, da so mu simpatije jugoslovenskega novinarstva Izredno drage, da si šteje nalogo, ki mu je poverjena, v posebno čast tn da ji hoče posvetiti vse svoje moči. G. konzul Neuville in g. zastopnik bana sta spremila odlična potnika do Ljubljane, kjer je na postaji pozdravil g. poslanika g. ban dr. Drago MaruSič, mestni načelnik dr. Dtako Puc, g. tatendant Oton Župančič kot predsednik Francoskega instituta in doyen francoske kolonije, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe g. Julliard. Po kratkem, a prisrčnem razgovoru, v katerem je zapustil novi zastopnik Francije navzočnim kar najslm^atičnejšl dojem, je vlak odpeljal g. Naggiarda dalje proti prestolnici, njegovim velikim nalogam naproti. Beograd, TL maja p. Davi je prispel v Beograd novi francoski poslanik na našem dvoru g. Emile Naggiard. Na kolodvoru so ga pričakovali zastopnik zunanjega ministrstva g. Brana Popovič, celokupno csobje francoskega poslaništva ter mnogoštevilni člani francoske kolonije v Beogradu. Po prisrčnem pozdravu je g. poslanik odšel na francosko poslaništvo. V prihodnjih dneh bo izročil v nastopni avdijenci svoja pove-rilna pisma. Beograjskim novinarjem, ki so se mu peljali nasproti, je med vožnjo v nevezanem razgovoru Izjavil, da ga zelo veseli, da je imenovan za zastopnika Francije v državi, ki jo pozna že izza mladih let ln koje narod je zaradi njegovega legendarnega junaštva vedno občudoval. Pozna jugcslovensko umetnost in književnost in znane so mu prirodne lepote Jugoslavija Z veseljem bo delal na to, da se prijateljski ta zavezniški odnoSaji med Francijo ta Jugoslavijo še bolj poglobe, pri čemer računa tudi na podporo jugoslovenskega tiska. Znane pa so nrra tudi težkoče, ki jih je izzvala splošna gospodarska kriza. Naglasil je, da se mora tudi Francija ki velja sicer za bogato državo, boriti z gospodarskimi težavami. Izvoz je zelo padel, posebno pa je prizadeta luksuzna industrija. Predvsem je potrebno, da se ves narod ta vsak posameznik omeji v svojih Izdatkih, kajti le tedaj, če se bo štedilo na vseh koncih ta krajih, a pravilno štedllo, bo mogoče brez večje izgube odo-letl sedanjim gospodarskim težavam. Ob koncu se je g. poslanik ljubeznivo poslovil od novinarjev ta jim obečal za prihodnje dni daljšo izjavo. Novi pregledniki osnovnih šol Beograd, 21. maja, p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za preglednike osnovnih šol: Franc Venturini iz Ljubljane ta sreza Črnomelj in Metlika, Robert Ivanuš iz Zdol za srez Brežice. Matej Mikuž iz Škofje Loke z« srez Dolnja Lendava, Avgust Rozman iz Šmartne-ga ob Palci za srez Gornji grad, Rado Gmm iz Ljubljane za Ljubljano — mesto, Franc Drnovšek iz Brežic za srez Ljubljano — okolico, vzhodni del, Alojzij Urban-čič ve Doba za Ljubljano — okolico, zahodna del, Karel Stra-us iz Dol. Logatca za srez Logatec. Janko Samec iz Novega mesta za srez Novo mesto. Egidi j Sifrer iz Radovljice za srez Radovljica. Anton Fink iz Šmarja pri Jelšah za srez Šmarje pri Jelšah. Božidar Betriani iz Kočevja za srez Konjice, Vilibald Rus iz Kranja za »rez Kočevie m BožidaT Gselman iz Konjic za srez Kranj. Beograd. 21. maja, p. Z odlokom ministrstva mosvete sta razrešena veroučiteli-ske službe Jožef Rott. kaplan m veroučitelj na osnovni šoli v Toplicah pri Novem mestu m Jožef Zalokar. kapl-vi ta veroučitelj na osnovni šoli v Št. Janžu na Dolenjskem. naznanja, da izplačuje nove vlege vsak czs in v vsakem znesku, Ravnateljstvo. ozai na čSM čeprav |e zaposlenih vestno ves delavcev, ph je še vsdao okrog 400 ferez zaslužka, a tod! ostali večinoma niso polno zaposleni — Pereči problem derašča* foče mladine letos pri nas na Jesenicah ni, kjer pa se kaj obnavlja in dovršuje, vršijo delo večinoma domači ljudje, ki so tudi bre^ posla, in najeti zidarji, tako da za pomožnega delavca dsla ni skoraj nikjer. Poleg nekaj stotin tovarniških delavcev pa je v našem kraju brezposelnih veliko število trgovskih in obrtniških pomočnikov ter reduciranih železniških delavcev in finančnih preglednikov, ki nikjer in pod nobenim pogojem ne morejo naju zaposlitve. Upati je, da se bo polečaj v tovarnah čez poletje vendar še precej izboljšal tn da bo dobilo zaposlitev še večje število kvalificiranih in pomožnih delavcev, vendar pa se ne more računati, da bi bila zaposlenost trajna in da bi se doseelo isto število zaposlenih oseb, kakor jih je bilo ianL Je pa v našem kraju še več mladostnih delovnih moči, starih 14 do 18 let, ki so dovršili osnovno in meščansko šolo ter rokodelsko učno dobo. Kam z njimi, nihče ne ve. V tovarni bodo težko dobili delo, trgovina in obrt tudi preživljata krizo, v državnih službah ie vse prena-trpano, starši sami pa tudi ne morejo vzdrževati odraslih fantov in deklet, ki bi radi prijeli za vsako delo, a ga no morejo dobiti nikjer. Tako je mladina na razpotju življenja, kar je zanjo v mnogih primerih lahko vrsodno in kar tvori pereč problem zase. Svojo ca+csčjo paž-njo mu morajo posvetiti vsi. ki so svojih položajih aH po svoji vesti pokS-canl, da se brigajo za splošnost. Jesenice, 21. maja Položaj na Jesenicah se polagoma obrača na bolje. Dan za dnem gre več delavstva v tovarno na delo, a vendar jih je trenutno še vedno okrog 400 brez posla, med njimi precej poročenih delavcev z nepreskrbljenimi otroki. Večina delavstva dela še vedno samo po šest ur na dan. Najhuje pa je prizadeto delavstvo v obratu martinarne, kjer dela namesto v treh, sedaj v štirih izmenah dnevno in še to v tako skrčenem obsegu, da je sedaj okrog 100 delavcev manj zaposlenih kakor prejšnji čas. Tudi žeb-Ijarna, mehanične delavnice ln livarne delajo bolj v skrčenem obsegu, ker se zaposlenost ravna po naročilih. Z nestrpnostjo in strahom pričakujejo oni, ki še niso sprejeti nazaj v delo, kaj se bo zgodilo z njimi. Težko je tako življenje, osobito v velikih družinah; dela in zaslužka ni nikjer, potrebe so vsak dan večje, denarja od nikoder, nakaznice za najpotrebnejša živila, ki jih daje krajevna bratovska skladni ca, pa se tudi ne bodo izdajale v nedogled. Draga leta hI se take težave laffje prenesle. Povsod je bilo še možno dobiti kako zasilno delo ln to tudi na Jesenicah samih, ker je bila gradbena sezona v mi-nilih letih izredno živahna, toda letos je Izostalo skoraj vse. Pri gradnji carinarnice so težaška dela v glavnem že končani, Izvršujejo se le še mizarska, kleparska, ključavničarska, pečarska in instalacijska dela. Drugih pomembnih del Proračun Zbornice za TOI odobren Beograd!, 21. maja. v. Minister zs trgovino tn industrijo dr. Kramer je odobril proračun ljubljanske zbornice za TOI, ki Izkazujte 3,518.787 Din potrebščin. Za kritje ima v »mislu ministrskega odobrenja zbornica pravico pobirati lOodstotno doklado od osnovnega davka oa dohodek od podjetij, obrtov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davfca oa dobiček podjetij, ki so obvezana polagati javno račune m od mi nimalnega davka 12 odstotka, ki ga pod gotovimi pogoji plačujejo podjetja obvezana za javno polaganje računov. Deset-odstotna zbornična doklada znaša letos prav toliko kakor lansko leto. Napredovanje uciteijstva Beograd, 21. maja, p. Z ukazom Nj. VeL kralja so napredovali: v VL pokxžajno skupino naslednji učitelja, odnosno učiteljice: Adalf Jesih v Trbovljah, Terezija Vrščaj v Zagorju ob Savi, Štefanija Gruden v Ljubljani, Pavla Ribarič r Planini pri Rakeku, Josipina Trdina ▼ Ljubljani, Helena Seme r Ljubljani, Ljudmila Janmik-Bajeo t Velikih Poljanah pri Kočevja, Angela Ru-sanorv-Kollot v Murski Soboti, Josipina Kamer v Ribnici na Dolenjskem, Olga Vodo-pivec v Sodra žici, Edvard Vidlic v Ratečah, Avgusta Trebše-Res v Šmarju pri Jelšah, Marija Rodič v Celju, Josipina Verčko v Mariboru, Jerica Vojnilovič v Mariboru. Henrika Voršič ▼ Trbovljah, Atonija Rijavec r Maribora, Alojzij Blen-kuš v Livoldu, Ana Likozar t Ljubljani, Andrej Likar v Sori, Franc Beroetič v Brežicah, Alojz Lušim ▼ Braslovčah, Franjo Luknar v Teznu, Josip Jerše v Naklem, Henrik Blaznnšek v Zibibi, Kairei Jeritina v Domžalah, Anton Fink v Šmarju pri Jelšah, Josip Jarh t Orlovi vasi, Ana Cek nar v Zalogu, Ana Hiršman r Javorju, Josip Hergouth v Mežici V Vili. položajmo skupimo so napredovali: Cecilija Novak pri St. Vidu pn Ptuju, Gabrijela Kurbus-pri Sv, Križu pri Rogaški Slatini. Stane Medved v Senovem, Darinka Turk-Beroe v St. Rupertu na Dolenjskem, Anton Mrkec v Radencih pri Ljutomeru, Metod Skerjanec v Trbovljah, Karel Štrbenik v Novem mestu, Olga Si-panec v Ormožu, Darinka Pavčič v Rade-čah. V IX. položajno sSrnpino so imenovane oStel^ce-prfpoavr^cet Jo5i*o*Tsa ▼ Hotizi, Josipina Duh na SL-dkem vrhu fci Lucija Bajoc r Prihovi Zagoneten dogodek v dolenjski zidanici Novo mesto, 21. maja. £taočl cfcror Je prišel po cesti Jz Mirne peči proti Šentjurski gori okro? 50 let etar neznan popotnik, ki je stopil v sldanloo i>060stri: ka Frana Lnžarja iz šetjurske pore ter ga. poprosil za pijačo. Lužar Je pro&njl ustregel ta natočil popotniku bokal vtaa. Med obema se je pričel razgovor o vsak^ danjta stvareh. Kmalu sta se pridružili di Lužarjeva žena in soseda Ana Kranjčev va. V prijetnem kramljanju se neznanca nikamor ni več mudilo in pridno je po kozarcu. Naposled ga je ILcžar okrog 8. »večer opomnil, da bo treba domov Tedaj pa je tujec naenkrat postal obcesten. Meni nič tebi nič je skočil na prag ziuanK ee, izvtekel dolg nož in ga zasadil v bližini etoječi Ani Kranjčevi v vrat Kranjčeva se je zgrudila v mlaki krvi, Lužar pa Je ves prestrašen planil pnotl tujcu, da bi mu odvzel nož ta preprečil nadaljnje krvopre-litje. Toda tujec Je skočil za vogal zidanic« ta začel neusmiljeno udrihati s nožem na Lnžarja. Prizadejal mu je več ran po ob-razm, prsih ta rokah. Krvaveč tz številnih ran, je Lužar s zadnjimi močmi pograbil taj< a za roko, njegova žena pa mu Je iztrgala nož. Ogorčen nad toliko nehva.ležnost-Jo in krvoločnostjo je Lnžar nato pograbil tujčevo debelo popotno gorjačo ta začei udrihati po nJem, dokler se ni »gradfl tu njegovih delih je v temeljih mnogo ple- mensko našega, slovenskega. Poleg vseh pozitivnih strani, ki smo jih videli na festivalu, ima poseben pomen tudi povrnitev umetnika naše krvi v glasbeni svet domovine. Opazil sera veliko ambicijo slovenskih skladateljev, ki svojo delavnost razvijajo tudi v smeri simfonijske glasbe. Vokalna glasba je Slovencu v krvi. To se posebno vidi iz tega, kar je že izdala Glasbena Matica. Med publikacijami Glasbene Matice je tudi nekaj instrumentalne glasbe, kar pomeni, da je med Slovenci že od nekdaj zanimanje za instrumentalno glasbo. Da je to zanimanje prešlo v oblast instrumentalne glasbe, je zelo pomembno, keT se otvarjajo tako nove perspektive v naši jugoslovanski glasbeni kulturi. Slovenski simfonisti Škerjanc, Osterc m Bravničar ne izoblikujejo samo svojega simfonijskega sloga, temveč tudi načela simfonijskega sloga v splošnem. Naj so vsi trije še kolikor toliko v impresionizmu, ekspresionizmu ali naturalizmu, vsi pa vendarle kažejo instinkt za simfonijsiki slog ter instrumentalno barvo in zvok, kar je temelj, na katerem se bo razvila simfonijska kultura pri Slovencih. Ne mislim posebno poudarjati nacionalnega akcenta v umetniškem ustvarjanju, ker se naposled more zahtevati od vseh pravih talentov našega rodu, da bi bili tudi nacionalno orientirani. Glavno je, da imajo talent in da imajo kaj dati. Talenti se sicer posebno živo izražajo, ko govorijo v »materinskem glasbenem jeziku«, pravim talentom, kakor so n. pr. Osterc, Bravničar rn Skerjanc, pa je na vsak način tudi dopuščeno, da iščejo na druge načine iz-ra7e svojih individualnosti. Glavno je to, Matej Hnbad pred svojim lastnim spomenffeoa da so tudi Slovenci dobiH svoje modeme simfonike. Komorni skladatelji so dokazaH kvaliteto, ki odkriva jasno izražene težnje Slovencev, da bi se tudi v tej smeri razvila skladateljska delavnost na slovenskih tleh. Zanimiv je tudi pokret v smeri opernih skladb. Po dolgi vrsti tradicionalno zamišljenih in izdelanih opernih del je prišel Bravničar s svojo zelo zanimivo operno farso »Pohujšanje v dolmi šentflorjanski«. Bravničar, Kogoj in Osterc predstavljajo brez dvoma posebno važno skupino jugo-slovenskih skladateljev, zavzetih za glasbeni oder. Samo polovica običajnega časa Je pothjebnja.,če, upodabljata ptL butju. pa/mira-mito* za 6-u^e. Fantje pritrkovalci iz Kovt nad Logatcem, ki so na binkoštni ponedeljek v Ljubljani odnesli zmago v tekmi slovenskih pritrko. valcev la tako so Slovenci, do nedavna t glavnem vokalni skladatelji, prešli tnal ▼ oblast instrumentalne glasbe hi operne glasbe, Lajovčev Psalm pa kaže tudi moderne tendence v oblasti moderniziran« kantate. Da bo ustvarjajoči duh slovenskih skladateljev gotovo močan, ne sklepam samo zaradi tega, ker verujem v talent na-norad, ki je dal med modernimi skladatelji tako svež talent kakor je Adamič, aH globok talent Lajovica in talente starejših mojstrov, ki so se odlikovali posebno v oblasti cerkvene glasbe, temveč tudi zato, ker je glasbeno življenje organizirano in to v prvi vrsti v oblasti glasbene peda-gogije. V tem pogledu so ogromne zasluge g. Mateja Hubada in njegovih agilnih so-trudnikov. V konservatoriju, v Glasbeni Matici m v pevskih društvih se vidi, da je vse zasnovano in grajeno na najboljših temeljih. Vse napreduje v produktivni in re-produktivni glasbeni »mori. Za jtigo6 lov enako glasbeno kulturo so ta dejstva ogromnega pomena in ničesar si toliko ne želim, kakor da bi se čimprej izvršila amalgama-cija jugoslovenske glasbene kulture in da bi se na ta način znašle vse naše glasbene .moči rame ob ramenu na skupnem delu, ki bi bil ravno tako časten za vsakega posameznika, kakor bi bil tudi potreben za obstoj m prestiž naše jugoslovenske domovine. Slovenci s svojo voljo in sposobnostjo organizacije dobro služijo za primer, kako je treba ljubiti umetnost ki kako naj se ji služI flrenttes Jftmyai užitek. 75tet vckuAcnj zajajrijcujQ, 4talnxr dobte kvaliteto Naslednik dr. Scheinerja Novi starosta češke Obce Sokolske dr. Stanislav Bukovsk^, dosedanji prvi podstarosta. Modernizacija blejskega letovišča Bled, 20. bkVl Nove, res veKkopote«»e zgradfce hotelov in sanitarne neprave te* ceste, ki jih je zgradila ali razširila in popravila občina, so z Bleda napravile letovišče prvega reda. Blejski ho te M nudijo le-toviščarjem ves komfort, vso udobnost r isti meri kako* švicarski hoteli in oni na Semeiringn, seveda pa za neprimerno nižjo ceno. Lani je bilo zgrajenih vež moderaA hi z vsem komfortom opremljenih hotelov, izmed katerih se odlikuje v prvi vrsti Ken-dova Kazina, ki jš ni enake v naši državi Kazdne, ki je razkošna, ima nad veliko dvorano premikajočo se streho d« električni pogon, da 6lurži kot naravna ventilacija. Pritisniti je treba samo na gumb in streha se premakne. Druga nosebnost Je ttrdti ta, da je na strehi Kazine urejen krasen park, kjer se letoviščarji lahko sprehajajo med palmami, lepotičnim grmičevjem in duhtečimi cvetlicami. Obenem se jim nudi krasen razgled po jezerski gladili in ne očaka Triglava. Dalje imamo na Bleda pod blejskim Gradom najmodernejše kopališče, ki Je fe betona in ima tri nadstropja. Kabin je okrog 300. Zanimivo je, da hodnika gornjih nadstropij služijo kot streha nižjim nadstropjem, obenem pe kabine služijo tudi lahko kot tribune za gledalce pri raznih plavalnih m drugih tekmah na jezeru. Druga impozantna stavba je hotel »Top-fice«, last g. Molnarja. Hotel je bil lani razširjen in prenovljen. V njem je tudi termalno kopališče. Imaš na razpolago vse udobnosti, ki jih dandanes nudijo najmodernejši letoviški hoteli. Tudi hoteli Jekler, Astoris, Olfrirpfc, Troha, Triglav, Petran m Starki so moderno zgrajeni odnosno prenovljeni in se letovišear v njih gotovo počuti snla ngod- no. Tudi aa necao razvedrilo Je dobro preskrbljeno rta Bled«: prvovrstne godbe, radio, zvočna kino in druge zabave. Vsekakor so podjetni Blejci in ob&ns mnogo žrtvovali za modernizacijo Bleda, da. se obrana njegov svetovrai slove«. Zato rta v polni meri zaslužijo, da bi se njihova požrtvovalnost poplačala s tem. de bi gostje vsako sezono napolnili Bled ter s tem vsaj nekoliko olajšali gospodarsko krizo, ki posebno rra Bledu hudo gospo-darri. Danes, 22. 1 bl, ob 18. NOGOMETNA TEKMA 11 ^ I IgriSC« Elrfja. Ob (Maribor) vik Starič iz Kranja s svojim motoeiklora BSA 250 ecm. Tekmoval je v Bjelo^aru in Osijeku, kjer si je v raznih kategorijah priboril pet prvih, eno drugo in eno tretjo nagrado. Pokazal je izredno rutino ▼ vožnji, posebno še v zavojih, tako da ga smemo prištevati, čeprav je začetnik med naše najboljše mctocikliste, Hrvatje ga že imenujejo kranjskega Sorensena. Na sliki je Ludovik Starič s svojim motociklom, ovenčan z zmagovalnim vencem. Med Hrvati, kjer je motocSJMKnl ■vso bolj razvit kakor pri nas, so io r____ z dirkami Na hrvatskih dirkališčih je bilo več dirk, katerih se je udeležil tudi Lud- / Se z muhami pretiravajo, bo rekel mar- sikdo pri gornjem naslovu. Bolj znan je seveda rek; dve muhi na en mah, vendar zai ii tega ni gornji poziv nič manj resničen. Prihodnjo sredo bo god sv. Urbana, o katerem gre upravičen glas, da prižene muhe v deželo. Letošnja pozna pomlad je nemara malo zavlekla njihov prihod, toda pripravljeni moramo biti, da pričnemo takoj boj proti njim. Muhe namreč niso le skrajno neokusna golazen, nadležen priživnik pri naših mizah, prenašalec raznih kužnih bolezni, temveč so muhe velika ovira za širjenje tujskega prometa in grd madež naše lepe dežele. •Uboge gospodinje, ki morajo molzti krave v hlevu, kjer buče muhe kakor v čebel-nakr, gorje tistim, ki pijejo mleko iz ta-J? b hlevov. Vsak otrok bi moral vedeti, da r.-i-. ena sama muha milijone kužnih kali na Svojih nogah, v č revi h samih pa prenašajo po več tednov bacile logarja, grižo in drugih kužnih bolezni. Dokler se bodo po naših hlevih, domovih in celo po gostilnah rojile muhe, ne bodo mnogo zalegli milijoni, izdani za širjenje tujskega prometa. Pa poreče kdo, da so muhe po vsem svetu. Prav verjetna se sliši ta trditev, vendar že davno ni resnična. Druge napredne dežele vodijo že desetletja oster boj proti temu mrčesu in so dosegle velike uspehe. Mnogo krajev in celih pokrajin v Ameriki so s smotrenim delom popolnoma očistili muh. Saj se tudi pri nas proda vsatoo leto za mncge tisočake muholovcev, bo kdo oporekal. Povsem pravilna in resnična je ta ugotovitev. Zakaj pa ni vidnih uspehov v zatiranju muh? Prav hitro bomo prišli do razvozljanja te čudne okolnosti, če premislimo, kdaj pričnemo pri nas muhe zatirali. V veliki večini šele tedaj, ko ne moremo več prenašati množečih se mušjih rojev. Da bomo vedeli, kdaj pričeti boj proti muham, moramo poznati njihovo življenje. Topli majski dnevi prebude muhe lz zimske odrevenelosti. Nekaj dni po prebujenju prične samica leči v gnoj skupke po 50 do 60 jajčk. Iz teh se izvale v 8 dneh ličinke, v 3 tednih pa imamo že mlad rmišji rod. Ce imamo to na pomenu, borno vedeli tu- •di, kdaj je najboljši čas za pokonča vanje muh. Boj proti muham moramo začeti, čim fie mrčes pokaže, če pomislimo, da izleže ena sama muha najmanj desetkrat po 50 Jajčk v enem poletju in da ležejo mlade sta en mah« mriie spet nov zarod, ki se spet Se teto leto množi, pridemo do strahovite ugotovitve, da zaplodi ena sama muha s svojimi potomci v enem letu cel milijon tega nadležnega mrčesa, čim smo to ugotovili, smo odkrili tudi čas, ki je najbolj primeren in učinkovit za boj proti muham. Muhe moramo pričeti z vso vnemo preganjati, čim se pokažejo, ker takrat ugonobimo z eno samo muho kar milijon potomcev. Že pri samih muholovnikih, ki so sicer tudi prav neokusna naprava, bomo prištedili v enem letu toliko, da bomo obilno poplačani za trud pri pokončevanju prvih muh v maju. Še več! Poizkusi so dognali, da se s takim zatiranjem število muh tako zmanjša, da se v petih letih popolnoma iznebimo te ogabne golazni. Muha je namreč navezana le na zelo ozko okolico nekaj sto metrov, zato se nam ni bati, da bi se zanesle v večji meri iz kraja v kraj. Naše vasi in mesta bi morala tekmovati, katero med njimi bo dobilo prvo naslov brezmušjega kraja. Da to ni nič nemogočega, nam pričata New York, ld nima niti ene muhe več, in Berlin, kjer preganjajo še zadnje redke zastopnike mušjega rodu. Kako pa najuspešneje zatiramo muhe? Snaga v kuhinji, v hiši in okrog nje je prvi pogoj za uspešno zatiranje muh. Nikoli naj ne ležijo jedila nepokrita okrog, zlasti pomije in smeti morajo biti vedno v pokritih posodah. Oblastva bi morala posvetiti mnogo več pozornosti našim zanikrnim gnojiščem in straniščem. Z nekaj starimi deskami bi se dalo pri straniščih preprečiti muham doston do iztrebkov, kamor polagajo svoja jajčeca. Prav tako bi lahko vsak posestnik z malimi stroški sple-tel Slamnate odeje, 3 katerimi bi pokrival gnojišča in bi nele preprečil dostop muham, temveč bi tudi za branil osuševanje gnoja in s tem zvezano veliko izgubo dragega dušika. Tu bi morali zlasti doslej po večini nedelavni občinski zdravstveni odbori krepko podpreti odredbe oblastev. Mnogo je sredstev za zatiranje muh. Najodličnejši sta vsekakoi formalin, ki ga kupimo v drogerijah, in patentirano sredstvo flit Formalin nalijemo v plitke krožnike, da ga muhe pijejo in poginejo. Flit pa pršimo s posebnim razpršilnikom po sobah in hlevih, ki jih pustimo za nekaj minut zaprte. Ne smatram pisanja o pofcončevanjta. muh za nič manj važno kakor vsako dirn-go kulturno delo kljub Prešernovi »Novi pisariji«. šola in vsa javnost naj skrbita, da plsčev glas ne osrtane glas vpijočega v puščavi J. K. Spominu dveh kremenitih Tržič, v maju. S-'e je zadnje dni pl odonosnega življenja ?e preživljal Anton Markun, bivši posestnik. v mestni ubožnici, kjer mu je ljubez-njivo stregla nostrežnica Erženova. Dosegel je lepo starost 75 let Dokler je bil prt izdr-vju, ni počival, vedno je bil vnet za vsak napredek. Kot takega ga je poznal današnji mladi svet. Starejša se ga pa spominjajo kot najbolj idealnega borca za napredno stvar Tržiča Pred 43 leti je v zve-tzi v drugimi ustanova! prvo tržiško društvo, ki posluje še danes kot Bralno društvo z nezmanjšano silo. V tedanjih Časih je bilo junaštvo priznavati se k Slovenstvu, pa skoro je bila še večja smellfcst pri-Iznavit se k naprednosti. Vsega tega se ni strašil pokojni Anton Marktm. ki je bil te- { Idaj preprost delavec v tržiški predilnici DB i I je tisti, ki je odklonil neverjetno predrznost tržiškega tovarnarja, ki je oblji*-Jbil veliko stalno letno podporo Bralnemu Idruštvu. če se odreče »Slovenskemu Narodu«. In ko se je v Tržiču snovalo sokolsko društvo, je bil spet on med prvimi, ki so j Storili potrebne korake, da se je sokolsko } društvo ustanovilo m začelo s svojim prosvetnim delom, katerega se je on vedno vneto udeleževal Z Markunom je legel v prah kos najlepše tržiške kulturne zgodovine. Na njegovi zadnji poti sta ga spre. mila Bralno društvo in Sokol z zastavo in pevci so mu zapeli njegovo najljubšo pesem »Vigred se povrne«. Ravnatelj Lajovic Albin pa mu je v slovo spregovoril par tcplih besed in se mrtvemu zahvalil "za izvršeno kulturno delo. Anton Malkun je bil častni član Bralnega društva. Nadalje je nedavno umrl v Tržiču mestni svetovalec g. Sitar Jurij, predilnišk' mojster. Soboto prei je bil še kot vnet gasilec pri gasilski vaji. Gotovo se je prehladi! dobil je pljučnico, kateri je podlegli v lepi moški dobi, še poln veselja m življenja. Pokojnika je delavstvo Paradi 'možatosti m resnosti visoko cenilo. Leta 1921. je bil izvoljen v mestni občinski odbor, 'kjer js potem z malim presledkom deloval vse do smrti. Kadar se je oglasil k •besedi, je vedno zadel v črno. Njegova izvajanja so bila tehtna in dokazna. Svoje mnenje je zastopal brez ozira na levo ali i desno, gledal je vedno le na splošno korist. Priljubljenega javnega delavca v»e obžaluje. Naj počivata oba kremanita značaja mirno v domači zemlji, preostalim našo iakreno sožalje! ie Metlika, ▼ maju. Po težko prestani zimi, ko so nas trle posledica lanske hude suše, so a pomladjo nastopile nove slkrbi. Poslednje prihranke so naši kmetovalci izdali za prehrano živine, za semenski krompir, koruzo im vse semenje. Kako se bomo preživeli do novih pridelkov? Prihrankov več nI, pridelkov več ni, edino glavni pridelek, vino, nam je ostal. Z novim zakonom o trošarini, ko Je bila ukinjena, se je sicer nekoliko oživel promet in je bilo v zadnjem Času izvoženih več vagonov vina. Toda spričo prav nizke čeme je to kakor kapljica v morje. Vsekakor moramo pohvalno omeniti prehranjevalno akcijo, ki jo je v gilavnem vodilo sresko načelstvo v Metliki, skupaj z našim narodnim poslancem g. Makar-jem. Zastavljen je bil ves vpliv, da smo bridko zimo preživeli. V velikem pomanjkanju vsega toda preživeli smo jo. Prav tako gre pohvala vsem županom, ki so prestali težavno preizkušnjo, in vsem onim, ki so delovali v sreskem kakor tudi v krajevnih pomožnih odborih. V takem stanju je razumljivo, da so naši kmetovalci v velikih skrbeh, kako bodo poravnali vse svoje obveznosti nasproti državi, saj jim je tudi ona izdatno priskočila v pomoč s preskrbo cenenega prevoza potrebnih živil za krmo in za ljudstvo. Bilo bi pač pravično in velikodušno, ako bi se ljudstvo v Beli Krajini oprostilo dr-, žavnih ta bs.novinskih davščin za leto ,1932. S tem bi si naše revno prebivalstvo nekoliko opomoglo in bi se v primeru dobre letine njegov položaj vsaj v toliko izboljšal, da bi lahko poravnalo obveznosti. Vse občinske uprave so v hudi zadregi Sreski podnačelnik g. Žnidaršič Frane, ki je bil z ustanovitvijo sreza premeščen iz Črnomlja v Metliko, je sedaj premeščen za sreskega podnačelnika v Doljno Lendavo. Našemu prvemu podnačetoiku. ki ga poznamo že dolgo vrsto let, ker je že prej služboval več let v Črnomlju, želimo tudi na novem mestu prav prijetno flftnflbovanje. Prizadeval al je ▼ Shrftoi ln izven nje, da so ga prav vsi radi imeli. Pri metliSkem sreskem načelstvu je že nastopil službo g. česnik Pavel, ki Je dosedaj služboval skoraj devet let v notranjem ministrstvu. Za sreskega kmetijskega . eferenta je imenovan Konda Ivan, nekdanji sreski ekonom črnomeljskega sreza. Sreski sanitetni referent g. dr. Pa^ vešič Ivo je premeščen na lastno prošnjo iz Metlike v Mostar. Metliško Sokolsko društvo proslavi 25-letnico obstoja kot matično društvo Bele Krajine na nedeljo 12. junija. Za proslavo se vrže v društvu velike priprave. Opozarjamo nanjo vsa naša in prijateljska društva, da ne prirejajo ta dan drugih proslav, temveč da nas posetijo s prijatelji od blizu in daleč. Sirovo maščevanje Dolnja Lendava, 21. maja. V vasi Veliki Polani se Je zgodil sirov čin, ki je razburil vse prebivalstvo. Minilo zimo so često zmanjkale pri tem ali onem posestniku kokoši. Tatu dolgo niso mogli priti na sled. Ko so pa bile ukradene kokoši pri Kelenčevih, so ti osumili tatvine 231et-nega fanta Jerebica Martina. Jerebic je sam, brez staršev v svoji koči, kjer se Je, kakor se splošno sodi, marsikateri kokoški zavil vrat Jerebic je prfSel t roke pravica. To ga je tako ujezilo, da Je sklenil maščevanje. Grozil je javno, dokler ni svoje grožnje izvršil Na binkoštni ponedeljek zvečer Je stopil v hlev posestnika Kelenca. S seboj je vzel sekiro, s katero je pričel strahovito in neusmiljeno udrihati po kravah. Hudo je poškodoval dve kravi, eno telico tn tele. Eni kravi Je razbil križne kosti, da je morala rešiti ubogo živinče nadaljnjih muk smrt Nečuvena sirovost pokvarjenega fan-taltaa zasluži najstrožjo kazen. Nekaj pojasnil vinskim pivcem Poklic gostilničarjev tn točflcev nI lahek v današnjih časih. Zadostiti morajo mnogim predpisom javnih dajatev, ki jih danes tako obremenjujejo, da je rentabilnost te obrti postala dvomljiva. Zahteve pivcev se pa pojavljajo ftesfco-krat v neopravičenih smereh ta često tudi zagrenjujejo gostilničarjem ln točilcem težavni poklic. Res je, da imajo gostje pravico, da so za svoj denar, ki ga trošijo, vljudno, dobro in pošteno postrežem! s pristno kapljico. Ni pa opravičljivo grajanje dobre kapljice pri omizjih, ako slučajno ne ustreza okusu enega ali drugega, ker gre to na škodo točilca. V tem oziru se mnogo gre® pri nas v LJubljani ta tndi po deželi pri točenju lanskih ljutomerskih še sedaj sladkih vin, ki so prav izvrstne kakovosti in se točijo po zelo zmernih cenah. Mnogim gostom ta sladka vina ne prijajo ta jih obsojajo, da ne morejo biti pristna ta s tem po krivici diskreditirajo gostilničarja Ti gostje ne vedo, da so ta vina zato tako sladka, ker vsebujejo še ne pokipeli sladkor zaradi pczne trgatve dotičnih žlahtnih vrst S pozno trgatvijo se doseže več sladkorja v grozdju, odnosno v moštu ta se s tem Izredno izboljša kakovost vina. Ponajveč zaradi pozne trgatve ni mogel sladkor pokipeti v kleteh, ki pri nas niso vedno pripravljene za kurjenje. V nekaterih primerih pa tudi obilica že stvor-jenega alkohola do gotove meje vpliva, da kipetae glivice v moštu počasneje delujejo, tako da razkroj sladkorja v alkohol ta ogljikovo kislino ni mogel biti popoln. To kipenle se pa sedaj, ko nastoma toplejše vreme nadaljuje, vino bo izgubilo preobilno sladkobo in bo zaradi tesra močnejše. Ljubiteljem šibkih klslejših vin taka vina ne bodo nikdar po godu. Zato pa še ni opravičeno, da se taka vina grajajo ta odklanjajo kot nepristna vina. Pri tej priliki mi še sili v pero nekaj, kar se mi ne vidi v redu. Mnogi gostje se izogibajo gostiln ta vinotočev. kjer se točijo vina, nabavljena pri vinskih trgovcih. Vinski trgovci so peč največji redni odjemalci vina pri naših vinogradnikih ta brez dvoma bi bila kriza naših vinogradnikov mnogo večja, da ni vinskih trgovcev, ki na stotine vagonov vina kupijo pri produ-centih ta ga razpečavajo pri gostilničarjih nevinorodnih krajev. Posebno se to dogaja po deželi, kjer je točilec no navadi kmet. ki ima dovolj drugih opravil ta skrb! in tudi ne pot oči toliko, da bi se mu Izplačalo hoditi osebno kupovat vino k producen-tu. Vinski trgovec pripada prav tako trgovskemu stanu kakor vsi drugI trgovci in nerazumljivo je, zakaj naj bi se prav njemu kratila itak težavna eksistenca. V prejšnjih časih Je mogoče res češče bilo najti razliko me8 solidnostjo enega ta drugega vinskesra trgovca, danes je pa ta možnost nesolidnosti skoro onemogočena, saj sta vinski zakon ta pravilnik k njemu iz leta 1929., odnosno 1930., dovolj stroga. Ciril Dolenc. Katastrofa istrskega kmetijstva Na občnem zboru »Centralne blagajne« (Cassa centrale) v Pulju je ugotovil tajnik Segnan, da je gospodarski položaj t Istri danes tak. da se je bati skorajšnjega popolnega propada istrskega kmet jstva. Ni treba zakrivati ran na istrskem gospodarstvu, kateremu bi se dalo pomagati do zopetnega normalnega življenja le, ako bi se takoj pričelo s saniranjem razmer, kar pa bi trajalo dolgo vrsto let. Tako je izvajal Segnan, ki je samo ponovil ono, kar je povedal že leta 1928. gospodarski strokovnjak dr. U. Stacchiotti, da je namreč mogoče zboljšati istrsko kmetijstvo saiMtj z izredno pomočjo. Rimska vlada ima cele kupe proženj ta predlogov za rešitev istrskega kmetijstva. Storila pa ni nič takega, kar bi merilo na ohranitev kmetske posesti v rokah domačina, pač pa stremi vse fašistično urejevanje istrskega gospodarstva po ciljih, začrtanih v.obmejni kolonizacijski politiki. Z dolgoročnimi posojili bi se dalo kmetu pomagati, toda »Cassa centrale« je ukrenila tako, da so dobivali lani kratkoročna posojila samo taki posestniki, od katerih se dsnar lahko vsak trenutek izterja, dolgoročnih pa nihče. Vn io je dalo lami r Istri skupnega dohodka 10 milijonov Hr. Davki pa znašajo 15 milij. lir. Občutna je konkurenca južnih italijanskih vin. Leta 1929. je znašal do- hodek od vina Je 43 mihjonov fir, lani pa ie tako malo! Istrski kmetje imajo okoli 72 milijo nor lir hipotečnih dolgov, od teh odpade 62 milijonov na zavod »Credito Fondiario«. Za amortizačjo in obresti od teh 62 milijonov je potrebno kmetom na leto 5 milijonov lir. 15 milijonov za davke in 5 milijonov za amortizacijo in obresti znaša 20 milijonov, kolikor je vredna vsa istrska kmetijska produkcija. Števila govore jasno, da je stanje istrskega kmetijstva ne-vzdržn o. Dražb nepremičnin je bilo lani v Istri 991, to je 45S več nego 1930. Za plačilo davkov je šlo na boben 514 posestev, za »Credito Fondiario« 396. Dražb premičnin je bilo lani nad deset tisoč. Letos bo še vse hujše. Drugih razn;h dolgov istrskih kmefov je okoli 65 milijonov lir, ki večinoma težijo malega posestnika. Samo ti dolgovi, brez davkov in hipotek, znašajo za 30 odst. več od brutto-vrednosti vse istrske kmetijske ■produkcije v lanskem letu. Dr. Segnan je po ugotovitvi obupnega kmetskega stanja v Istri z naglasom povedal, da je slovansko zadružništvo v pokrajini povsem likvidirano. Še leta 1926. je delovalo 46 denarnih zavodov in 17 kmetijskih zadrug, fašizem pa je vse tsnlčil ln upropastiL Dogodki za mejo Vse po latinsko. Na OpStaah Je pripravil Šolske otroke za prvo obhajilo katehet pater Loremte, >Popolo« razlaga, kako velika sreča je prišla nad slovenske otroke, ki so končno dosegli pripravo za obhajilo v italijanščini, katere se poslužujejo v šoli V cerkvi je bilo vse petje latinsko ta pater Lorente Je govoril otrokom v Italijanščini Opoldne so otroke gostili ta revnejšim so dali čevljev ta blaga za obleke. Po novih odredbah pripadajo verske funkcije za balile Izključno »kaplanom ba-lilov«. Kjer delujejo taki kaplani, Je slovenski otrok popolnoma odtegnjen vsakemu vplivu s strani domačega duhovnika. Trgovina % nfpremičntnarni T Trstu V aprilu je bilo v Trstu prodanih nepre-m!črnin za 8,859.755 lir napram 3.884.706 Hr r prejšnjem mesecu. Devetnajst zgradb v mestu je bilo kupljenih za 7.0S0.750 Ur, šestindvajset hiš v predmestju ta okolici za 1,779.005 Hr. Nebotičnik ob ulicah Ca-wor, Rosstal in Macbiavelli je kupila družba aiAssiouraziomi Generali« za 4.325.000 lir. (>}er8cfj eesmfjlSkega kredita Je Mo v preteklem mesecu za 2,214.500 Fir. Od teh operacij je 18 hipotečnih posojil v mestu ta 30 v predmestju ta okolici Obresti so od 6 do 10 odst Tržačani čitajo Tmkomesečn« poročVa o trgovini x nepremičninami * gredktmi ofečutki, ker jim kažejo, kako prihaja tržaška hišna last ▼ roke Italijanov iz starih pokrajin. V obrt, trgovino, industrijo, v državne im privatne urade, r vsako vsakdanje delo so se vrinili Italijani iz starih provinc v škodo tržaškim domačinom, sedaj pa pridno nakupujejo hiše v Trstu m banke jim gredo na roko. Tudi marsikatero posojišlo na hišo na tržaških tleh bo likvidirano a prodajo zgradbe došleou iz Italije. Nerodnosti v občinski blagajni ▼ Cerknem V Gorici se je vršila razprava proti Amaliji Romarjev! bivši občinski uradnici v Csrkmem. ki je bila obdolžena, da je po-neverila okoli 9000 lir Občinskega denarja. Obtoženlca je mirno zavračala vse obdol-žitvo in pripovedovala, kako pogostoma je morala od takasiranega denarja odštevati večje ali manjše vsote bivšemu občinskemu tajniku, ki jih je rabil za. razna plačil«. Po denar je hodil k nji tudi bivši občinski načelnik, da je plača! delavce. Primanjkljaj v blagajni je ugotovil lan! v jamuar-ju odposlanec prefekture U. CastagnoiL Takrat pa še ni manjkalo 9 tisoč li*. Na razpravi se je jasno pokazalo, da tri bilo nobenega reda v poslovanju občinske blagajne. Zato ni bilo mogoče dognal, ka-iko je prav za prav s primanjkljajem in !kaj je v resnici zagrešila obtoženka. Sodni dvor je obsodil obtoženo Amalijo Kumar na 6 mesecev ječe im tri sto hr globe, toda pogojno. Kumar jeva Je bila navdušena fašistka, kakor so v občinskih službah povsod nameščeni samo vneti in organizirani člani fašistične stranke. Kumarjeva je sestra nedavno ubitega cerkljanskega davčnega izterjevalca Antona Kumar ja. Letalska nesreča. Letalski poročnik Marto Marianl se Je dvignil z letališča na Rojcah pri Gorici z lovskim letalom v višino 500 metrov. Tam pa se je letalo zaradi nekih defektov zaobrnilo ta poročnik Mariani je zdrvel z letalom na zemljo ta obležal mrtev. Truplo so pripeljali ▼ Rim, rostjno mesto nesrečnega pilota. Porc&e v Goržcf Poročni so »«: odvetnik dr. Fran G»-bršček z Drago Marijo Gorjanovo, trgovec Stanko Ferlan s Franjo Pavnnovo ta čevljar Fran Sušič z Marijo Maknicovo. iietlilS Napihovanja govedi Lanska štaba letina sena tn teto&jja p®*» na pomlad silita gospodarje, da pasejo z&ir-no po mladi travi in detelji. Neredko se prigodi, da pastir ne uboga gospodarja m predolgo posti živino na detelji. Ko prižene | goved domov, je ta napihnjena kakor sod. V težavah, ki jo napadejo, živina še obilno pije. Ko pride gospodar pogledat, ža moli žival jezik ia gobca. Kakor so dolgoletne fczkdjTije pdk/»zsSa, Je najboSj nevarna za napihovanje mlada rte-ča ali štajerska detelja, za njo pride luce*-na aH nemška detelja, dočim je inkamatka ali maSkovec prav malo škodljiv. Eolj kako* paša je škodljivo sveže pokladanje oveie detelje v hlevu, pa čeprav je ta zmešana % re-zanieo. Zato je braniti svežo travo (preipftf) v senci na široko razmetano. Kdor se bo ravnal po tem, se mu ne bo treba bati, da ma žival pogine za napihovanj era. če pa je nesreča v hiši moramo gledati, da otmemo obolelo živai Kaj vse n« pojenjajo neuki ljudje s bolnim govedom ta s čim vsem ga lalivajo: s petrolejem, gnojnico, bencinom itd. Nekateri so poslužuje;® še celo prastarih vraž, katerih ena je tudi zalivanje bolnega živinče ta z oljem, ▼ katere so dali tri žive ščurke. Nekoč sem celo videl, da so položili preko napetega kravjega trapa desko ta je skakal po deski vaški živinski mazač. Tu zgražanje n® zalefca nič, tenrveg treba dati neukim ljudem nauk, kako morajo zdraviti tako naoihnjeno iivaL Čeprav je ta bolezen tako običajna ta tako nevarna, bi smelo poginiti le prav redko živinče ta njo, ker imamo zanjo dva dobra leka. Prvi lek je salmijakovec, tekočina ostrega duha, ki jo kupimo v drogeriji ta jo trpe>-rabljamo v gospodinjstvu tudi za čiščenj« mastnih madežev iz obleke. Te cenene tekočine bi ne smelo manjkati v nobeni hiši. Čim žival napihne, vliimo govedu ■poldrugi liter vode, kateri smo dodali dve žlici sal-mijakovca (čistega salmijakovca ne smemo dati, ker je prejedek). Že po preteku četrt ure prične uhajati od govega smrdljiva sapa in npade vamp. Drugo sredstvo je boialo x nožnico, ki mu pravimo trokar. S tem se prehode vamp na sredini desne (veeie) lakotai-ce. Bodalo se potegne ven, nožnica pa ostane v rani, da izpuhtijo skozi njo nabrani plini. Toliko je bilo že vsa leta raznih živinorejskih tečajev po deželi, vendar še nikoli nisem slišal da bi kdo pokazal kmetom to >ooprnijoc Vsaka vas bi morala imeti vsaj en trokar (Kmetijska družba jih prodaja po 70 Din kos) in bi naj ne bilo nobenega živinorejca. ki ne bi znal ravnati z njim. Seveda je treba s trokarjem pravilno ravnati Vsako leto pogine zaradi nevednosti odnosno nepoučenosti naših živinorejcev za napihovanjem mnogo živine, ali pa jo morajo poklati, kar 9edaj prav malo vrže, ker se meso hitro usmradi. Z nekaj dobre volje bomo v nekaj letih preprečili vsako nadaljnje poginjanje govedi za napihovanjem. K. Ljiibnik stražar S* ije Malo planinskih spominov ob priliki otvoritve nove planinske koče. Skofja Loka, vrata Poljanske im Selške doline, ima teko lep položaj, kakor le ma-lokatero drugo naše mesto. Pri slon j ena je pod znožje gorskega venčka, pred njo pa je raztegnjeno pestro Savsko in Sorško polje. Zaledje tvori skupina nad vse mičnih in prikupnih izletniških točk: Osolnik, Tošč, Sv. Andrej, Sv. Ožbolt, Planica, Križna gora, Sv# Jošt... in najvišji med vsemi: Ljubnik, čestiti, 1024 metrov visoka jubilant, ki je dobil pravkar visoko odlikovanje: planinsko kočo. Ze pred vojno 60 maloštevilni pa vneti planmarji hoteli postaviti na Ljubniku kla-danioo, . preprosto leseno kočo. Pa je bila druščina škof jeloških planinarjev preslabotna, da bd izvedla svojo misel. Ko pa je prišla svetovna vojna, je dobila Loka povsem drugo lice: pianimarji so se razkropili po frontah, v Loki se je vgnezdila pruska sol-dateska, planinarska misel pa je zadremala. <5rni dnevi narodne Škof je Loke!.. Takrat so bile vlomljene omaTe Narodne Čitalnice, knjige so raznesli na vse vet~ove. Rodoljubi so jih le majhen del poskrili. Vse, kar je biilo čitalniško ali pa Sokolsko, so tujo? uničili. Po prevratu, ko je Loka spet zadihala v svobodi, se je društveno življenje močno obnovilo. Loški ata, narodn jak starega kova, Jošloovčev Franck, ve menda le sam o tem, kako je z mecen-sko roko razgibal društveno življenje, da je stopila Loka spet na celo gorenjskih krajev. Ln društva so pričela znašati, po vseh zavednih hišah skrite društvene relikvije in inventar. Zaman pa je bilo vsako povpraševanje po praporu nekega odličnega loškega društva. »Kje je?«... Ln so v en glas uganili: P ruši so ga ukradli in uničili! Nekaj mesecev za tem pa ga je našel vnet meščan, ki se je povrnil od vojakov prav zadnje dni po prevratu in je po nekaj mesecih oddiha v domači hiši pri$sl z urejevanjem podstrešja. Za dimnikom je našel zavitek — bil je pogrešani prapor. Kdo ga je skril tjakaj pred grabežljivimi sovražniki, pa menda še danes ne vedo. V tistih živahnih dmeviih se je razvnela tudi planinarska ideja in so se kovali na vseh koncih in krajih izletniški krožki, SPD, ki naj bi pokrenilo smotreno vodstvo, je bilo takrat potisnjeno preveč od rok, sedež podružnice je biil v Selcih, šele nekaj let kasneje sta ga odprla Lo&rnom vladna svetnik dr. Andrejka ter advokat dr. ,Te-rala. Ločarni pa smo ustanovili izprehodnii klub »Jakobince« rn smo prirejali ob vsaki priliki močno obiskovane izlete, ki so se ponavadi zakl jučili (Loka je bila takrat kakor velika družina) pni Cemetu. Ko pa so prinesli v družabno življenje novih pobud domači akademiki, smo pričeli lezti tudii v bolj odročne in povišane kraje. Triglav je bil naiš simbol, tja je bilo najmam i enkrat v letu skupno romanje, pa vsakokrat po drugi poti. Ker pa je »Triglav« kot nade- vek društva že preveč običajen, smo krstila našo plarataaTsko druščino »Kanjavec«, ki je sosed gorenjskega velikana. Hej, to je bilo zabave in špasa, kadaT je pozval svoje Kanjavce dični predsednik Mišničarjev Janko z Lontrga- Žal so se vneti člana kluba »Kanjavca« raztepli v teku let po službah na vse kraje im te idile je bilo konec. Pri Mišničarju pa gotovo še vise diplome' Ka-, njavcev, ki so imeli tako fletno življenjsko devlzo: »Lahkih nog naokrog!..« Odpravo Ljubnik, ka je pomaknjen nad Loko dve uri, smo sploh nazivali sprehod Tja je bila naša običajna popoldanska pot. Bogato je poplačan za tisto dveurno pehanje v hrib, kdoT 6e s temena Ljubnika zazre v nebeško krasoto pod seboj. Pozabi na vse, tudi na to, da ni našel na Ljubniku niti kapljice vode. Pokrajina ima namreč izrazit kraški sestav, kar opazuješ zlasti ra zadnjem predelu pota, ko ti palica često :z-gine med spanje v skalovju ... P na v zato domačim tz najbližje okolice, posebno z Gabrovega, ne zahajajo na Ljubnik, ker si med potjo in na vrhu ne morejo utešiti žeje. Izletniki pa so kaj radi poseč&li škofjeloške hribe, a za novince je manjkalo markacij. Pa smo navdušili za ta posel naše takratne šolarje — zdaj so to že Tmenitnii fantje, gospodje ta nekateri oelo samostojni gospodarji — ta so mladi Ločani z vso resnostjo prenašali po hribih kmčke z minijem in čopičem ter so okolobarili skale in drevesa ob poteh. Takega vnetega fantička, ki so si nadeli med seboj priimek »Mrkaoi«, si spoznal izmed vseh drugih, saj je ime! na hlačah »porte* kakor general. In so mladi »generali« vneto prepevali šaljivko, ki so jo sami zložili': Se gremo zdaj mrkače, rdeče 'mamo hlače ... Tak je b:l »bojni« klic tedanjih loSfcih šolarjev planincev, ki so stopali pod vodstvom vnetih učiteljev Zahrastnika, Horvata in drugilh na markacij sko delo. Seveda smo pa najbolj natančno »prepleskali« pot na Ljubnik. Tudi slepec bi ne zgrešil markacij, tako gosto smo jih nasejali. Do tedaj je bila pot zavita po raznih goščah, od takrat pa ni mogel nihče več za.iti in smo Ljubnik s tem otvorili splošnemu prometu ... Za nezapisano pravilo je velja!o več let, da smo na predvečer Vidovega dne prižgali na temenu Ljubnika kres, Velika jp bila naša tovarišija, ko 6mo vlačili kurivo vrh gore. Tisti eas je bilo teme poraščeno z gostim grmičjem in je bil razgled onemogočen. Glavo Ljubnika smo temeljito ostrigi! na izstrižek pa smo vlačili les tudi po ves teden. Zadnje dni pred Vidovim dnevom smo se srečavali na vrhu Ljubnika vsak dan. To gre pa že gotovo bolj na račun rekorderstva kakor na račun stvarne potrebe, da smo bili v nekem tednu na Ljubniku — osemkrat... Takrat smo pripravljali spet grmado za vidovdanski kres. Ob tisti priliki pa smo na vrhu hriba tudi prenočili Za noč smo se morali založiti z vodo. Z Gabrovega smo ponesli s seboj velik vrč vode. Prigrizek pa sevc v nahrbtnikih. Visoko je plapolal Ijubrrišid kres, moefo-čen v svoji veličini se je svetlikal v noč ter je bil viden po vsem škofjel-oškem kotu, zlasti pa so se ozirali vanj SkofjeloJa-ni, ki so ostali v dolina in so se zbirni! okrog skromnejšega bratca na Kamenitm-ku, kjer je pela tudi harmonika. Tista vidov danska noč pa je bila zelo nemima. Kmalu potem, ko smo podnetili kres, je pričela zavijati burja, ogorki so leteli na vse strani. Boječ ee, da ne bi vžigali boste, smo pričeli jatlrno raznašati kres. Z vso naglico smo se vrgli na gašenje Z vejami smo tolkli kakor izkušeni gasilci, in smo kres čez čas le udušili in razmetali grmado... Utrujeni smo zatem posedli k nočni zakuski. Ker smo se med gašenjem močno užejali, smo seveda zehrepeneli po okrepčilu, V poln vrč vode smo stisnili par limon ta natrosili v pijačo sladkorja. Krepko smo srkali okrepčilo.., šele drugo jutro ob svitu pa smo opazili na ostanku v vrču, da smo pili — »črnilo«. Pri gašenju smo si na oglju pomazali roke, ki si jih potem zaradi pomanjkanja vode nismo utegnili opnati. Ko pa smo stiskali v vrč limone, smo na točili z limoninim sokom tudi odcedke s 6vojih — črnih rok.., Dames seveda ni več takih romantični težav za ljubniškega izletnika Gora te vabi. razgled te bo priklenil v vrsto častilcev Ljubnika. novi dom ti bo nudil vse, kaT poželiš za telesni blas&or Zatorej, prijatelj matere narave, kaT brž na Ljubnik! Jože ŽupanfTS ■iC 12 ■ jJCTEOJ a 118 5 članom in prijateljem Vodnikove družbe * i oOhio, kaj« vse naokoM Je toftko priročnih zanimivosti, da jih komaj sproti opazuješ. Na desni strani doline opaziš ogromne peščene sklade in močni curek vode zreš že na daljavo. Peričnifc _ kako lep je v pomladnem času, ko so planinske struge docela polne vode. Toda ni časa dolgo opazovati — treba j« še naprej, tja pod stene Triglava. Pot se vzpenja in vodi mimo ogromnih galerij, mimo planinskin pašnikov. Tudi zvonci se že slišijo. Prijeten, svež hlad napolnjuje pljuča. Odbor Vodnikove družbe je določil na-*le>dnji knjižni program za leto 1932: 1. Vodnikova pratika za leto 1933., obil-«k> ilustrirana in s članki pestre vsebine: vsakemu nekaj m nekaj za vse. 2. Davorin Ravljen: »Tulipan«, povest fe fivljenja naših izseljencev v Nemčiji. Blizu 50.000 naših rojakov tone na nemškem eapadu v morje tujstva. Avtor, ki je sam prepotoval te kraje m podrobno spoznal način življenja slovenskih družin na Wes-t-falskem m v Porenju. nam plastično podaja s! ko življenja naših rojakov, ki si v sajastem črnem revirju služijo vsakdanji kruh. Knjigo prepleta pretresljiva Ijubavna zgodba mladega slovenskega rudarja. Krepko je orisana podoba velike industrije. 3. France Bevk-: »Žerjavi«. Knjiga bo vzbudila med člani Vodnikove družbe veliko senzacijo, ker obravnava prvič v slovenski literaturi problem naših Aleksan-dr nk. To so ona nesrečna dekleta in žene, ki odhajajo iz »■iše sončne Primorske v A'eksandriio lrc£ dojilje, a jih zadene po večini »sreča« zelo dvomljive vrednosti. Lepa Francka, ki jo pregovori teta, tudi bivša Aleksandrinka, zapusti po porodu svojega otroka in moža. nesrečnega vojnega pohabljenca, ter gre v Egipt iskat srečo. Tam se ji vzbudi hrepenenje po otroku in ljubečem možu. Hoče se vrniti, a nedovoljena ljubezen rn dejstvo, da si ni ničesar prihranila, jo zadržujeta. Otrok ji umre, mož se vrže pod vlak, a ona potuje s svojim ljubčkom v Južno Afriko. Pisatelj nam je podal v tej knjigi že toli- krat opisani motiv Lepe Vide v novi obliki. 4. Pupin: »Od pastirja do izumitelja,« IL del. Pisatelj nam popisuje konec svojega študijskega življenja v Angliji, svoje doživljaje med počitnicami v slikoviti Škotski, svoje dijaško življenje v Berlinu, kjer se je sezinanil z lepo mlado Američanko, sestro enega svojih visokošolskih tovarišev, s katero se poroči v ruski cerkvi v Londonu. Pupin se vrne s svojo mlado ženo v Newvork, kjer dobi mesto pomožnega profesorja na novem oddelku za elektrotehniko na univerzi Columbiji. Nadalje nam pripoveduje jako živo in pestro o svojih znanstvenih delih, raziskav&njih in o svojih izumih, o svojih veselih in žalostnih dneh iz svojega pestrega življenja, o smrti svoje žene, o svojih prijateljih in znancih in o svojem glavnem izumu, tako zvani Pupinovi tuljavi, ki nam omogoča telefoniranje na velike razdalje. Pisatelj nam pripoveduje vse to tako zanimivo, da či-tatelj ne odloži knjige prej, dokler je ni prečital. Knjigo bo krasilo mnogo izvirnih slik, ki jih je poslal profesor Pupin Vodnikovi družbi za slovensko izdajo svoje knjige Književni dar Vodnikove družbe bo gotovo vzbudil veliko zanimanje med našim narodom. Kljub gospodarski krizi lahko vsakdo zmore 20 Din, za katere dobi štiri lepe knjige na jesen. Priglasite se takoj pri poverjenikih svojih krajev za člane Vodnikove družbe ali pa sporočite z dopisnicami centralni pisarni v Ljubljani, da želite pristopiti k Vodnikovi družbi. UMIVAJTE GLAVO V§A& TEDM ! letoviščih ne živi ceneje, hi da etsne prvt za. prav življenje v Ljubljani aH v kakem dragem mestu morda prav malenkostno manj, ali pa ravno toliko, kolikor n. pr. na Bledu, v hotelu »Central«, in v drugih hotelih, ki vsi tekmujejo med seboj, da bi nja njihovih piščalk. A Je vendar Slo brez nezgode. Saj tako je na Jesenicah in pod Golico vsako pomlad, ko cveto narcise. M. S. narcis Jesenice, sredi maja. Prelestni maj je zajel naš gorski svet. Vse hiti pod zeleno Golico, od blizu in daleč prihaja razposajena mladina, da tu ■jživa svojo pomlad, pridejo pa tudi stari judje, da se v naravi znova pomlade. Za izlete na Plavški rovt. na Planino, Rovšco in Golico ni treba nobene reklame, narava sama vabi v svoje naročje vse one, ki jo razumejo. Obronke gora se belijo v cvetju narcis, planinske vaške z belimi hišami se skrijejo med cvetočimi jablani in čreš-njamri. Tu .samo zelenje in cvetje, gori na najvišjih vrhovih Karavank pa še vedno sneižna odeja... Kako mogočno učinkovito nasprotje! Izleti v naš planinski preded v maju tn juniju so med našim narodom že tradicionalni. Osobito Ob binkošrfcih, ko je prebujajoča se narava v najlepšem cvet jot, eo naši bolmi in skrite dolinice cilj tisoče- v Zlatorogovem kraljestva Dolina Vrata je ponovno vzcvetela. Spet so se pričeli dnevi romanja, kajti Triglav vabi, spet vabi. Ni se moč odtegniti, a saj je tudi res v njegovem objema najlepši košček planinskega sveta, žuboreča Bistrica te spremlja po romantični dolini vse od Mojstrane dalje, v ozadju se pa dvigajo vršaci, vsi še pokriti z belimi klobuki Po dolini pihlja prijeten vetrič in hladi popotniku vroče čelo. Toda ni misliti na RESTAVRACIJA EN KAVARNA »Riviera" na Rabu i Slovi kot najizvrstnejša kuMnja ob jH najnižjih cenah. Domača in dunaj- i .ka kuhinja. Prvorazredna vina. Pri- j| ljubljeno shajališče vseh znancev, ki | prebivajo na Rabu. 96 a Polna penzija z vsemi taksami tn I postrežbo od Din 60.— naprej. Zahte-I vajte prospekte. 96 da bi se sprehajali v senčnatih gajih, par-kiih bi gozdovih, ki ga obdajajo, bolj vročekrvni si pa tndi že žele hladečfh valov blejskega jezera. Eo bi vsi ti vedeM, da je todii na Bleda skorajda vsakomur mogoče preživeti svoj dopust tn si ne bi prav po nepotrebnem domišljal! kakih izrednih visokih cen, temveč se točno informirali o cenah sa popolno vsodnevmo oskrbo ter s sobo, potem bi videli, da se tndi v drugih goste čim bolj »aaovodjiii oh naJnlTOM penesfjsfcSi cerafin. Hotel yOsntrai< nudi gostom ves kamtfort, lepo opretuOea« eobe. przer vrstno to sadostno prchr&oo to pa, kar je posebno važno, sek> OribaaJIvo postrežba. Priporočamo zlasti oarian. ki }i®a vročina na morju ne prija to so potrebni zdravega, svežega sraka, da si ta-berejo Bled sa svoje dopusta. Peščeno morsko kopališče OMIŠ PRI SPLITU HOTEL „BELLEVUE" novozgrajen tfk ob morju, v sobah tekoča voda, danzing na morski terasi, polna penzija, s sobo in vsemi taksami tn postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks. 85a Najmodernejše jugoslovansko zdravili« Sče, kopališče in letovišče 510m nad morjem. Sezija skozi vse leto. Pojasnila tn pro* spekte daje: Zdraviliška komisija hi I uprava hotelov. Penzion Vidoševlč Bol je poznan zaradi svojih Izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom in vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča. 111 30 moderno opremljenih sob v krasnem parka, z lastnim kopalnim obrežjem. % ure s perobrod. od Splita ali od Trogira za 5 Din. Prvorazredni penzion z domaČo in s peci Jalti© kuhinjo. Prošek vina. Polna penzija s sobe to vso oskrbo 70 Din dnevno. Jazz tn plee y parku. Prospekti v vseh potovalnih pisarnah. Sezija od 15. marca dalje. 160 Obiščite nasa letovišča Hotel »Central« Bled Telefon H. 57. Telefon St. 07. Noto pencmraii, tik Ježem, Jetersk* veraada, terasa iin vrt, sotačna kapelj, &olni, garaž« lepe solntoc sobe i razgledom na jezero. Cena sa sobe [/red m po sez.oiii . . 15—20 Dio s prehrano pred im po sezoni . , 40—60 Din Cena za sobe * juliju ln avgustu . . 20—25 Diii s prebrano v juliju in avgustu . . 60—85 Din Šole ia večje družbe imajo znaten p o p a s ti — Prospekti brezpia&no. Sp priporoča Josipina šmid. DnbfOTsiik-Lopad Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 Priljubljeno bivališča čestllcev Bleda. Komfortno urejene sobe. Izvrstna oskrba ob najnižjih penzijskih cenah. 75 nh prijateljev prirode. Ob letošnjih bin-koštnih praznikih je bil pravi navil izletv r kov v kraljestvo narcis. Vsa pota, vse stezice so jih bile poki«, powod veseLi razigrani obrazi, povsod smeh, petje m vrisk. Skrit za neko jaso pri Sv. Križu pera motril to kipeče življenje. Vedel sem, da pride od vseh vetrov nešteto ljudi in nisem se motil. Bilo jih je brez konoa rn kraja, Tvhče jih ne bi mogel prešteti. Pa ra-zvrstili so se na poti navzgor tako. kakor jim je to dopuščala ml a-d os t aR sfcarcst, zdravje, obilnost ali vitkost Najprvo so v svežem jutru prihajale navzigor skupine mladih dozoreva joči h mladenk v živ opisanih oblekah, vse vesele, nasmehijane, zdrave in polne življenja kakor češnjevi cvetovi. Za njimi so prihajali skupine mladih, že bolj usmerjenih fantov iin deklet, ki jih veže tovarištvo ali morda kaj vež. Potem so sledile družine, očetje, matere z otroki, seveda starši že bolj počasi, ker rri bilo vedno prav mladini. Na-zadnje pa je začeta sopihafi navzgor orna vojska, starejši, debelušni ljudje obeh spolov, vsi premočeni in razgreti, ki jim leta in teža ne dopuščajo, da bi se mogli preriniti v ••»spred'e. Skratka, vsa ta dolga procesija je nudila pravo sliko življenjskega toka. Pa so se vse te neštete skupine in družbe v.n -ridez porazgubile v gozdovih po vseh mogočih smereh, kakor bi se ndrle v tla. <*:e si pa natančno opazoval okoli sebe, si jih dobil povsod, tam na jasah, v senci dreves so taborili, kuhali, pekli, cvrli, pili in jedli. Nekateri iso trgali rože, drugi so polegali, nekateri peli, drugi plesali ob zvokih harmonik, nekateri navijali gramofon ali brenkali na cifre in kitare. Ko pa se ie bilo fceba odpravil na postajo, tedaj smo šele prav videli, koliko j>ih je. Vse veselo razigrano, petje, smeh, vrisk, harmonike. kitare, citre, orglice, vsi mogoči glasovi .so rezali ozračje. Pomlad v prirodi, pomlad v srcih, starcev nikjer, krize tudi ne! Med tem veletokom peščev pa so švigali navzdol avtomobili, moto cikli. Na jeseniški postaji se je zvečer zbralo celo morje ljudi. Železniški uradniki in sprevodniki so si belili glave, kako bodo vso to ogromno pojočo in vriska iooo množico spravili v vozove brez signalov in piska- ' Hotel „ZAKA« BlEP 72 Pension pred ln po sfrfjl od Dta ▼ (f i a v n i seziji od 75—80 Din ftoAakim teietmk c*m »e nudi prebrana hi sta* »•"►vanje po nag nižjih cena-h. — Uprava nudi pavšalno bivaj) je proti m«6edmm ebrofcom. Vsa pojaeoila dajo oprav« hotel* »Z A K A«. •Aiašccsrsšezs na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«. 120 H->te< Kovaievid ▼ Splltn Je dobro urejen tn »o Man botel 1 20 sobami, v eentro mesta. Izvrstna kuhinja nizke penzijske cene Din 55—60 dnevno, sedež Jružtva C. M. Družabu lokal ▼ 8plito »tanujoiih Slovencev. Zahtevajte nadaljn* pojasnila. F. I»ren6ai, lastnik. gg Pension in soba Izven sezone dnevno Din 60—75. Juli, avg. Din 80—120. Prospekti na zahtevo. Gorenja vas v Poljanski dolini PARK - HOTEL BLED \VEEK-ENT> 1, 2, 3 dni po Dtn 90__, 5 dni 10 dni »in 430 Din 840 V tej ceni vključeno: soba, prvovrstna prehrana, napitnina, vse takse ter vožnja s kolodvora in nazaj. — Pri 5dnevnem bivanju pri povratku na železnici 75 odstotni popust. 136 Nova zgradba. Tik ob Jezeru, kopališču in zdrav, parku. V vseh sobah tekoča mrzla ln topla voda. 73 HOTEL-PENSION Staroznanl najpriljubijenejši hoteJ Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevšl napitnino m takse, za 1 dan Din 75.—, Z' 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvora na kolodvor. 74 nudi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Dm 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte. 137 je nedvomno eno izmed najlepših letovišč Slovenije. Leži t široka dolmi m je pred mrzlima vetrovi zavarovana 2 gostimi gozdovi, tako da dosega temperatura vode v Sori že sedaj 18 stop. C, v začetku junija se dvigne na 22 stop C, kasneie pa je voda še toplejša in nudi letoviščarjem priliko za najprijetnejšo kopelj. Podjetni gostilničar g. Ivo Sorti v Gornji vasi je vsestransko poskrbel za udobnost svojih gostov. V kopališču ob Sori je postavil udobne kabine za slačenje in oblačenje, ki so gostom brezplačno na raz-polago. Travnik ob kopališču je posebno pripraven za otroško igrišče. V Gorenji vasi ni nikakršnih pristojbin za letoviščarje. Kraj ima avtobusno zvezo z vsakim vlakom na postaji Škofja Loka. Gorenja vas je sedež izvrstnega mladega zdravnika, ki ima na razpolago tudi aparat za rontgen-sko preiskavo. To letovišče si bo pač lahko privoščil vsakdo, kajti g. Sorti računa za sobo in izvrstno ter obilno domačo hrano le 30 do 40 Din dnevno. Zato nikogar ne preseneča, da vlada v glavnih mesecih sezone velik naval gostov, ki so s postrežbo izredno zadovoljni. Gorenja vas pa je tudi v zgodnji sezoni nadvse prijetno letovišče. Podrobnejša pojasnila daje g. Ivo Šorli, Gorenja vas v Poljanski dolini. 365 poste!j, «4 kopalnih m>K IslLEP Najmodernejši in najbolje opremljeni botel v državi Lastna termalno ■ plavalna kopel v sami MSL — Kompletna penzija (najboljša soba. prvovrstna oskrba, postrežba, zdraviliška taksa tn termalna kopel) pomladi 95 Din. — Zahtevajte našo pav ^"o oferto. k« Vam nudi Se nadaljnje prednosti. (Drago Sorup & •tffiS/ossceoa cesta ič /. nadstropja v hiši Delniške tiskarne (Bambergova hiša) Najmodernejše pomladanske obleke ▼ veli Id izbiri, solidno in poceni — Za hladne dneve lepi plaščL — Pripravili smo veliko Izbiro, zato si oglejte našo zalogo. 6068 • Izpremembe ▼ baoovlnskl službi. V ba- jKrvinski službi so imenovani: Zvaničnica Pavla Jak za arhivsko uradnico pri banski upravi v Ljubljani; zvaničnik Anton Vidovič za arhivskega uradnika pri sreskem načelstvu v Mariboru desni breg; policijski »tražnik-pripravnik Franc Bremec za policijskega agenta pri upravi policije v Ljubljani. ♦ Razpis službe. Pr! sreskem. načelstvu v Litiji je razpisano službeno mesto sanitetnega referenta. V poštev pridejo prosilci, ki so dovršili zdravniško pripravljalno službo ln imajo splošne pogoje za sprejem v državno službo. Prošnj* se do 2-8. t. m. sprejemajo pri banski upravi v Ljubljani. Razpisano je tudi službeno mesto banovin-Kkega cestarja za progo na banovinski ce-feti. ptuj-Dornova-Savci-Ljutomer. Prosilci ne smejo biti mlajši od 2-3 ln ne starejši od 30 let. Prošnje naj se do 5. junija viože Ari sreskem cestnem odboru v Ptuju. • Novo vodstvo Zveze jugoslovensko-fre-fckoslovaških lig. Na letošnji glavni skupščini Zveze JčL v Beogradu, katere se je udeležil tudi češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš, je bilo izvoljeno naslednje novo društveno vodstvo: predsednik dr. Kosta Kumanudi. predsednik Narodne skupščine; L podpredsednik Momčilo Miloše-vič, načelnik ministrstva prosvete; IL podpredsednik Milada Fliederova, soproga čsl. poslanika; III. podpredsednik dr. Avg. Reisman, odvetnik v Mariboru; člani upr. odbora: ga. Jelica Jevdjenijevičeva, ga. And jelka Ivaničeva. gg.: dr. Jan Reiser, dr. V. Novak, Ctibor Melč, dr. Bohuslav Tomsa, dr. Miloje Milojevič, dr. Mihajlo Gradojevič, dr. Branko Miletič, dr. Ciril ži-žek. dr. Miodrag Vračevič, dr. Bogoljub Konstantinovič. Pera Palavičini, Ladislav Nedved; namestniki: Mile Pavlovič, Stevan Kneževič, Milan Ristič, dr. Lenard Leopold, člani nadzorstva: dr. Vekoslav Kisovec, Dragotin škornjak, dr. Albin Smajd. Generalni tajnik Zveze g. dr. Miletič je v svojem poročilu o delovanju lig poudaril da je bila tudi preteklo leto med najagilnejšimi mariborska JČL. * Nagrade pri festivalni tekmi pevskih »borov dravsk« banovine so dobili: Pevski zbor »Ljubljanski Zvon« Jakopičevo sliko »Družina«, dar bana g. dr. Draga Marušiča; pevski zbor »Glasbene Matice« mariborske šantlovo sliko »Pohorje«, dar Fil-harmonične družbe v Ljubljani; pevski Zbor »Grafika« v Ljubljani srebrno vazo, dar mestnega načelstva v Ljubljani; Celjsko pevsko društvo Vavpotičevo »Slovensko tihožitje«, dar Glasbene Matice ljubljanske; pevski zbor »Jadran« iz Maribora pozlačen pokal, dar Zveze za tujski promet v Ljubljani, in pevski zbor »Krakovo-Trnovo« v Ljubljani Niko Plrnatovega »Goslača«. Nagrade so sedaj razstavljene v izložbenem oknu trgovine ELITE v Prešernovi ulici v Ljubljani. Društvom se izroče koncem ted-r.a. * Kongres meščafisfoogolsfkth učiteljev. Letošnji kongres jugos!oven«*kih meščan-skošolskfh učiteljev se bo vršil v Banjaiuld koncem avgusta. Kongresa se bo udeležilo približno 2000 učiteljev. ♦ Izlet ljubljanskega Avtokluba k Sv. Križu pod Golico bo na praznik 25. t. m. Klub priredi izlet za redne člane (avtomo-blliste >m mot.ocikliste). S tem bo tudi nekako oficijelno odprta lansko leto popravljena cesta avtomobilskemu turizmu. Brez posebnih težkoč se dospe tudi s težjimi vozil! prav do lovske koče KID kjer bodo vodila parkirala. Oddaljenost od odcepa državne ceste pri čuferjevi gostilni na Jesenicah do koče znaša 5 in pol km. Višje gori med narcisami s! privoščijo izletniki nekaj ur oddiha v svežem planinskem zraku iti bo tam tudi piknik. Cesta bo za vožnjo navzdol zaprta od 9. zjutraj do 14., za vožnje navzgor pa od 14. do 18., zaradi česar 6e predvideva, ker ne bo skupnega ol- Srečke za gradnjo katedrale Žrebanje SiL avgusta 1932. Glav. dobitek Din Poslednja prilika! Dobi se povsod! hoda. da bo odšla večina izletnikov že okoli 9. do 10 iz Ljubljane, dočim si urede »manji člani odhod tako, da dospejo zaradi zaprtja ceste pravočasno na cilj. Priporoča se, da sii ponesejo izletniki s seboj JestviDe in pijačo. Kdor pa želi, da se mu ra Wcu mesta postreže s pijačo in mrzlimi jedili naj to javi tajništvu kluba, lahko tudi po telefonu, ker se bo le v tem primeru moglo pravočasno poskrbeti za provijant iz dobrih 20 minut niže ležeče gorske restavracije g. Stepiča. Sploh so naprošeni tudi drugi izletniki, da javijo tajništvu svojo udeležbo. V primeru deževnega vremena je viprašati za informacije tajništvo kluba (telefon 21-93) na dan samega izleta, zlasti ker je možno, da je na Gorenjskem najlepše vreme, dočim v Ljubljani dežuje. Morebitna dodatna obvestila bodo pravočasno objavljena v dnevnem časopisju. Trilysin pomaga zares: očisti lase od prhljaja, zaustavlja Izpadanje las, Tr!lysin vpliva ugodno na porast las! Dobiva se v vseh lekarnah, droge-rijah, parfumerijah in boljših brivskih salonih. Cena: velika steklenica Din 75, mala steklenica Din 42. — Brošuro o preparatu vam pošlje na zahtevo brezplačno: Mr. Ph. Josip Hoffmann, Zagreb, Mo-Sinskoga 5. / ♦ Rezervnim oficirjem! Letni občni zbor UROIR v Beogradu s svečano blagoslovitvijo in otvoritvijo Ratničkega doma bo v dneh 28. do 30. t m Svečana otvoritev doma v nedeljo 24. t m. dopoldne. Vožnja polovična. Podrobna pojasnila v društveni pisarni v Kazini, II. nadstropje vsak dan od 18. do 19. ♦ Letošnje kolonijo Zvez« borcev in stražark. Kakor lani. priredi tudi letos vrhovni stan ZBS počitniške kolonije, le se v večjem obsegu in pod ugodnejšimi pogoji. Bo deška dekliška in družinska kolonija. Cene zelo zmerne. Prospekte in vsa pojasnila pošlje na zahtevo Zveza borcev in stražark, vrhovni stan, Ljubljana, Posavskega ulica 9/1. ♦ Pogreb inšpektorja Karla Ogorevea. V petek popoldne je spremila Škofja Loka na poslednji poti uglednega meščana gosp. Ogorevca. Pogreb je nailepše pokazal, kako globoke simpatije je užival pokojnik v širokih vrstah škofjeloškega meščanstva. Po molitvah pred hišo žalosti v Nunski ulici se je razvil izredno dolg sprevod. Za križem so stopali nosilci vencev. Številnemu spremstvu mestne duhovščine z očeti kapucini in župnikom g. Podbevškom in krsti so sledili globoko užaloščeni svojci in drugi sorodniki. Nato so se zvrstili prijatelji in znanci pokojnika, ki so prihiteli od vseh strani. Pogreba so se udeležili železniški uradniki z Gorenjske, iz Ljubljane in od železniške direkcije. Zastopani so bili lovci. Sokoli in cela vrsta odličnih mož, med njimi senator g. dr. Rožič, vodja sreske izpostave g. Franjo Levičnik, mestni župan g. Josip Hafner, predstojnik okrajnega sodišča g. dr. Jakob Prešern, starološki župan g. Anton Hafner in drugi. Po mestnih ulicah je krenil sprevod na pokopališče. Naj bo pokojniku lahka domača zemlja! ♦ šole na dežeN, ki pridejo na izlet r LJubljano, vabimo, da obiščejo zanimivo glasbeno razstavo, toi je odprta vsak dan od 9—12. in 2—5. nre do konca tega meseca Vstopnina za osebo v večjih skupinah 2 Din. ♦ Naši v Ameriki. V slovensifcl šoH v e!e-velandskem Narodnem domu se je tudi letos vršila običajna pomladna prireditev, ki je zopet enkrat pokazala, kako lepe uspehe doseza s poukom slovenščine. Veseloigra »Pot do srca« je bila odlično podana. Učitelj višjega razreda na tej slovenski šoM je g. Ivan Zorman, stnanl glasbenik In pisatelj, učiteljici pa gdč. Antonija Stoičiče-va ln Marija Ivanuševa. — Sedemdesetletnico svojega rojstva je praznoval slovenski župnik v Pueblu p. Ciril Zupan, ki že 40 let deluje med tamkajšnjimi rojaki. — Slovenski roj sik Martin Judnlč je nedavno odpotoval v Rusijo. Jndnlč je čevljarski pomočnik, doma iz Krlževske vasi pri Metliki. — V svojem stanovanju v Newyorku se Je v samomorilnem namena zadušil 23 letni rojak Edvard Koren. Sedeč na stolu je beležil svoje občutke, kako je umira i. »Prosveta« poroča o novoporočenem paru, ki je le Chieaga z aeroplanom poletel na medene tedne v Wisconsin. Letalo je padlo na tla v okolici Sparte. Mlada poročenka in pilot sta mrtva obležala na tleh, novopo-ročenec pa je smrtnonevarno poškodovan. Ponesrečenka je Slovenka Josipina Prezlje-va, stara 23 let, rojena v Chicagu. _ V Lorainu je umrl rojak Andrej Klinar, star 67 let in po rodu z Jesenic na Gorenjskem V Ameriki. V Ameriki, kjer za.pušča ženo In hčer, je bival 29 let. — V Sheboyganu je preminila -Ivana Kosčakova, rojena Stihova, doma iz Male Račne pri Grosupljem, stara 36 let. V Clevelandu je umrla Josipina Kovačeva rojena Ferenčakova iz Boršta pri Krki, stara 49 let. * Poroka. Pcročil se Je učitelj g. Drago Pahor, znan emigrantski delavec, z učiteljico gdč. Minko Lavrenčičevo. V Beogradu pa sta se poročila poročnik g. Ciril Legat in gdč. Fanči Rudolfova. Čestitamo! * 50 letnca zdravilišča v Slatini Radencih Pod tem naslovom smo že v št. 96 z dne 24. aprila t. L objavili članek, v katerem so bili citirani tudi odlomki Iz jubilejnega pisma, poslanega od g. Ferda Karlsa. upok. viš. pošt. kontrolorja v Mariboru. Ker ti citati ne odgovarjajo originalu In ker so deloma taki, da so imenovanega gospoda zlasti v očeh gg. zdravnikov kompromitirali kot zagovornika mazaštva, smatramo za svojo dolžnost, da objavimo njegove popravke: G. Karis ni pred 45 leti težko obolel, ampak je imel večje motnje v odvajalnih organih. Po nasvetu pok. zdravnika g. dr. Simona Pertota v Trstu je v enem dnevu izp.il celo steklenico »radajnerice«, kar mu je motnje hipoma odpravilo, ter je pozneje po več letih v primeru enake potrebe to kuro z uspehom obnovil. Tudi ga ni pred 12 leti. ko se je naselil v Mariboru in ko je shujšal ter mu je zlasti oslabelo srce, da je komaj prišel v svoje stanovanje v prvem nadstropju, ozdravila samo radenska voda. pač pa stalno pitje te vode v zvezi z jemanjem od zdravnika predpisanih zdravil to pa popolne abstinence od alkohola in nikotina. Zadnjih devet let pa hodita g. Karis in njegova gospa vsako leto tudi — po nasvetu zdravnika — na tritedensko kopalno kuro v Radence, kar Je r zvezi z rednim pitjem radenske vode in popolnoma rednim življenjem pripomoglo, da sta oba na srcih ozdravela in se tudi telesno tako okrepila, da danes vkljub visoki starosti lahko hodita dnevno po 3 in celo 6 ur in jima tudi še sedaj drugo nadstropje ni previsoko. * Zahvala. Ob priliki odkritja spomenika skladatelja in bivšega ravnatelja Glasbene Matice. Frana Gerbiča, se je te proslave udeležilo izredno veliko število občanov trga Cerknice (kakor nam je bilo rečeno, nad 60) na čelu z županom g. Antonom Werle-tom in občinskimi svetovalci, ki so položili ob vznožju Gerbičevega kipa lep venec s trakovi in dedikacijo občine cerkniške. Občani cerkniški! S tem ste najbolje dokumentirali, da navzlic temu, da je preteklo že 15 let, odkar Je zatisnil Fran Gertjič, vaš nikjer, a po najnižjih zadnjih cenah dobite vso manufakturno blago v ogromni izbiri: belo platno m Din 5.50, oksfortl 7.75. modrovina m Din 8.25, hiačevlna 9.50, štof Din 27, svila 16, delen 9.50, voln. delen 29 Itd. v Prvi gorenjski razpo&iljalnicl IVAN 8AVNIK, Kranj 48 Zahtevajte ie dane« brezplačen manulaktur-ni cenik! 5S20 ožji rojak, za vedno svoje blage oči, živi duševno vedno med vami in da ne boste nikoli pozabili moža ,ki je z vsem srcem in dušo bil vedno, tudi v tujini Slovenec, ter je posvetil svoje sile napredku slovenske glasbe. Za ta lapi čin ljubezni in globokega spoštovanja se čutimo dolžni vam vsem, zlasti pa g. županu, cbčinskim svetovalcem in občini trga Cerknice izreči po tej peti našo iskreno zahvalo. Obenem se n a jpri srčne je zahvaljuje za -vse brzojavne in pismene čestitke ob tej priliki obitelj ravnatelja Frana Gerbiča. Če se hočete smejati in zabavati, sl morate brezpogojno danes ogledati veselo burko po znani odrski veseloigri z najnovejšimi šlagerji tn muzlko J, Gilberta Lizzi Waldmuller RALPH A. ROBERTS — FRITZ SeilULZ — OSKAR SZABO — BETTY BIRD — LIZSI NATZ-LEN Najnovejši Foxov zvočni tednik! Predstave ob 3., 5., 7. tn 9. zvečer Predprodaja vstopnic od 11. do % 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124 v -.vi-v••••«.• * • »Mladi Stražar«, mesečno glasilo Po-mladka Jadranske Straže v Splitu Je izšlo v 9. in 10. številki in je s tem zaključen tretji letnik tega, za propagando našega mornarstva med mladino tako važnega lista. Dvojna številka Ima bogato in zanimivo vsebino. ♦ GoJenke Mladike letnika 1926-27. Po petih letih bomo Imele ob razstanku dogovorjeni sestanek v soboto 11. Junija ob 12. na restavracijskem vrtu »Zvezde« v Ljubljani. Pridite! Eventualna pojasnila daje Anda Lapajnetova. ♦ Mariborski dijaki ©o obiskali Celovec. Dijaki in dijakinje mariborske klasične gimnazije so nedavno obiskali Koroško. Kakor javlja »Koroški Slovenec«, so si izletniki ogledali mesto In ob zmaju zapeli več slovenskih pesmi. Izletniki so si ogledali še druge kraje, ki so v zvezi s slovensko zgodovino. mm? Ako Vam ie Imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vi ste oblačil v špecijalni trgovini NOVAK, Ljtsblfana, KONGRESNI TRG 15 nasproti nunski cerkvi ♦ Sckolskl zlet v Pragi. Prijave za potovanje v Prago na sokolski zlet sprejema yPutni,k« v Ljubljani, Dunajska cesta 1 do 30. t. m. Cena vožnje od meje v Prago in obratno v m. razredu 298 Din v 'II. razredu !>a 405 Din. ♦ Telefonski razgovori med Jugoslavijo in Dansko. Z odlokom ministra za promet je odobren telefonski promet med Jugoslavijo to Dansko. Za začetek je med drugim dovoljen telefonski promet iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Maribora in Kranja ♦ Dva vloma na deželi. Do sedaj neznani storilci so v žabji vasi vlomili skozi okno v gostilno ge. Kocijanove in odnesli iz omare okrog 306 Din gotovine. Isto noč je bilo vlomljeno na sličen način na koncu Iste vasi v stanovanje posestnika Turka, kateremu je tat vzel samo moško uro. Za vlomilci se vrše poizvedbe. Ignacij Narobe, tapetnik in dekorater Lijubl.jai.ia, Gosposvetska cesta št. 16. Danes stopi v veljavo nov vozni red in ti ga še nimaš. Kupi ga takoj za Din 2 v vseh knjigarnah ln trafikah, po pošti pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 6058 Cene MANUFAKTUM se dvigajo! K. PUČNIK Tavčarjeva ulica štev. 3 pa Vam naredi najlepše angleške obleke za 15—20% ceneje. 159 URAH! 5750 3 Priznano prvovrstno Vam razvijemo, kopiramo in povečamo, na zahtevo v 4 urah FOTO-MATERIJAL janko pogačnik LJUBLJANA, Pnnaiska cesta 20 ♦ Za reveže šentpavelake občine je darovala ob smrti svojega nepozabnega soproga g. Ernesta Marlnca njegova žalujoča vdova ga. Mara Marinčeva 1000 Din. Županstvo ji v imenu siromakov izreka najlepšo hvalo! ♦ Teden zdravja. Jugoslovensko društvo za varstvo zdravja med narodom v Beogradu je priredilo teden zdravja, ki traja od danes do prihodnje nedelje za vso državo. Društvo je pozvalo vse svoje podružnice, naj prhejajo v tem času poučna predava-ira zdravstvene vsebine, obrnilo pa se je tudi na zdravnike vseh krajev, naj v svojem področju tudi brez kake druge pomoč; poiščejo prilike, da ljudstvu razložijo, kako je treba varovati zdravje in kako se je treba braniti njegovih mnogoštevilnih sovražnikov. Ravno tako kakor na zdravnike se je apeliralo tudi na vse kulturne delavce. ♦ Obletnica smrti bana Jelačlča. V cerkvi sv. Marka v Zagrebu se je te dnd vršila maša zadušnica za bana Josipa Jeiačiča, ki je pred 73 leti umrl na svojem posestvu Novih dvorih. Okoli Jelačičevega spomenika na Jelačičevem trgu v Zagrebu so bile ves dan izvešane štiri črne zastave, kakor je to običajno na obletnico njegove smrti. ♦ K tekmi pritrkovalcev v Ljubljani nam pišejo, da sl je Kropa priborila 7 mesto in ne osmega (zadnjega), kakor Je bUo v »Jutru« pomot.no navedeno. ♦ Kopališče v Retečah prt Skofjl Loki, kamor tako radi zahajajo Ljubljančani bo z današnjo nedeljo že oskrbovano. Sora je že dokaj topla dn se je ni treba več izogibati, kakor drugih bolj mrzlih vod. V Retečah bo letos nedvomno »pet iskalo oddiha nebroj letoviščarjev in se zdaj tam tudi prav pridno zida. Preskrbljeno bo tudi za novo avtomobilsko pot, ki bo vodila iz vasi .prav do vode. ♦ Visoka starost. V Grabovnic< pri Knr-šumljl je umrl kmet Radenko Stevanovič v izredno visoki starosti L22 let. Do zadnjih dni si je starček ohranil dober spomin na burne dogodke v mladih letih. Sin pokojnikov je star 9>6 let ♦ Samomor mladeniča. Minili ponedeljek si Je zaradi neozdravljive bolezni prereza^ vrat % britvijo posestnikov sin Franc Pre-ložnik v Podovi ln končal življenje. Bil je pošten ln miren fant Pogreb pokojnika se je vršil na pokopališče v Slivnico pri Mariboru. ♦ Zidanica žrtev ognja. Na blnkcštnl ponedeljek ee Je odpravil poeestnilk Vidmar iz St Jošta k Jutranji maši ▼ Stap-lče ln je opazil, da aru gori v Janše ah Bidanilca. K «reCl Je imel posestnik večjo količino vina spravljenega r svoji drugI zidanici, v pogoreli pa le neznatno množino. Kako Je nastal požar, še nI dognati o. Najbrže pa Je bil ogenj podtakjen. Posestnik trpi precejšnjo škodo. ♦ Med. unlv. dr. Tone Hočer^ar ordlntra v Kočevju 85, od 9. do 11. in od 15. do 17. ♦ Darujte podpornemu društvu slepih, Ljubljana. Pod Trančo 2-111. ♦ Pri naprtju se daje prednost pitnim kuram, ker so enostavne in prijetne. One t dietetikom »Planinka - čaj Bahovec«, izdelanim iz zdravilnih zelišč, so vedno sa jiesljive. Omot za 20 Din se dobi v lekarnah. ♦ Rogaška Slatina podaljša v letešnf sezoni, upoštevajoč gospodarsko krizo in da omogoči zdravljenje čim širšim slojem, veljavnost predsezonskih popustov do 1, Julija. ♦ Svojim blagopokojnlm boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik dalje skice in album Izvršenih spomenikov pni znani najcenejši in najsolldnejši dobaviteljici spomenikov kamnoseško-klparskl •tvrdki Fran Kunovar, pokopališče Sv. Križ Ljubljana, telefon 27-87. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira JOS. REICH. ♦ »Franz-Josef« grenčica zmainJSa krvni pritisk proti možganom. Is Llubliane u— Opozarjamo na glasbeno razstavo, ki je odprta v veliki dvorani Narodnega d( ma vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Vstopnina znaša 5 Din; šole, če skupno posetijo razstavo, pa plačajo po 2 Din za učenca. u— Sam<> Š« danes opereta »Gospodična tajnica«. Opozarjamo vse prijatelje lepih filmov, da bo predvajala ZKD danes zadnjikrat Abrahamovo opereto »Gospodična tajnica« in naj zato občinstvo hiti s svojim iposetom. Film, ki je ipoln duhovitega humorja, zabave, sladkoopojnih šlagerjev, film, v katerem nastopa trio najboljših filmskih igralcev Renate Miiller, Herman Thimig in sloviti komik Feliks Bressart ta film mora videti sleherni Ljubljančan. Da ga bo zadovoljil v polni meri, mu jamčimo. Ob 11. zatorej k matineji ZKD v Elitnem kinu Matici k predstavi Abrahar move operete ^-Gospodična tajnica«. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani opozarja člane na današnje volitve cerkvenoobčinskega sveta, ki se bodo vršile ob 10. dopoldne v moškem učiteljišču na Resljevi cesti 10. Dolžnost vsakega posameznega člana Je, da se volitev udeleži. u— Žrebanje efektne loterije Kola jugoslovenskih sester v Ljubljani bo nepreklicno prihodnji mesec, to je 12. junija. Vljudno se prosijo vsi dobrotniki, ki jih ima društvo v seznamu in ki so jim bile .poslane srečke v nakup, naj blagovolijo poslati po položnici denar za srečke najkasneje do 1. junija ali pa izročiti denar ali srečke pooblaščeni odbornici, ki se oglasi prihodnji teden. Naj nc bo nikogar, ki bi si pri-držal neplačano srečko, ker v njih je društveno premoženje. Kolo jugoslovenskih sester je društvo, katerega odbor pod predsedstvom dvorne dame ge. Franje Tavčarjeve požrtvovalno brezplačno deluje, da z dohodki društva lajša gorje revnim materam ln še beduejšl ded. o_ Kolo jugoslovenskih sester vabi starše, da oddajo svoje otroke v dobro vaj-stvo in izvrstno oskrbo po štiri tedne v juliju ali avgustu v prekrasni Dečji dom Fraaje Tavčarjeve v Kraljevič} ob morju (torej dve koloniji). — Vožnja tja in nazaj in vsa oskrba stane za posameznega otroka do 14. leta 700 Din, za dijake (dijakinje) od 14. do 17. leta se plača po 800 Din. Pismene prijave na naslov Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani, Rimska oesta 9 pritličje. u— Kolo Ju gos I oven skrb sester Moste -Sv. Peter ee po prireditvi svojega dobro uspelega materinskega dne iskreno zahvaljuje vsem, ki so požrtvovalno in uspešno sodelovali. Velike zasluge pri raznečavanju cvetja imajo ge. Mlakarjeva in Fabjanova ter g. šolski upravitelj, k dobro uspeli prireditvi pa je mnogo pripomoglo tudi to, da je dal Sokol brezplačno na razpolago svojo dvorano. Pri prireditvi r sokolski dvorani velja za sodelovanje posebna zar hvala ge. Fabjanovl, dijaku g. Gostiču, ge. Wiederwohlovi in ge. Kruharjevi. Obdarova nih je bilo 22 mater, ki so se iskreno zahvalile Kolašicam za tred La ljubezen do revežev. Globok vtis je napravila tudi filmska predstava »Materina ljubav«. Prireditev je uspela v vsakem oziru najboljše in so prlrediteljice lahko ponosne na njo. u— Viški Sokol javlja članstvu žalostao vest, da je 20. t m. preminila dolgoletna članica društva in mati znanega sokclske-ga delavca g. Avgusta Praprotrnka sestra ga. Katarina Praprotnikova. Poziva-mo članstvo, da se udeleži pogreba, in sicer v rfvilu z znakom, čas in kraj bo razviden Iz časopisnih vesti u_ Ciril Metodove nevo razglednic« (4 vrste) se dobe v trgovinah, trafikah ta v pisarni Beethovnova ulica št 2. u— Pcgiobitvena dela v Ljubljanici. Voda je precej ovirala ;K>g!ot>itvena dela, ki s© vrše na Ljubljanici med Krakovslktm ln Grudnovim nabrežjem. Da se v bodoče to prepreči, so pričeli Izboljševati jes pari zatvornlcL Zadelal! so ?s i £k>veh (koncih stopnice ln je tako »daj mogtfi prehod z brega na breg tudi tamkai N« kraju, kjer poglabljajo Ljubljanico, eo ostale r vodi mnoge ribe tn so imel! trnovski to krakovski ribiči Obilen in Iah<3k 5ov. o_ Seotanek mestnih op-okojenew Id Jntr! ob 1«. v gostiln«! >Novi svet s razgovori o novi službeni prajnEatfel in o pravicah upokojencev ter o snovanju aamoeted-ne organizacije mestnih upokojene«*. a_ Delavsko prosvetno tn podporr»o A-o- 8tvo »Tabor< priredi danes skus>en izlet na Orle. Zbirališče ob 14. pred Narodnim domom. Pridite! a— Narodno fel«sni?ar?ko glaf^jes* dra-gtvo »Sloga« bo imelo rodni občni zbor v petek 3. junija ob 19. v društvenem lokah? (Ljubljanski dvor). Na dnevnem redu bo tudi izprememba pravil, V primeru nezadostne udeležbe bo zbor pol ure kasneje. n— Sokol Šiška. Kdor namerava na sokolskl zlet v Prago, na« sa javi osebna pri br. Klavori, Celovška cesta 82 do 2S maja. n— Sokol Ljubljana IL tsrlrecB fS. Jtmiia rsa letnem telov?dišču Prule javno telovadbo in zabavo, na kar že sedaj opozarjamo. — Mladinska akademija bo v sredo 25. t m ob 20. na realki s pestrim sporedom. Vsios> ni ne ni. Vabimo na poset. u— Sokol IL poziva članstvo, W se namerava udeležiti zleta v Pragi, da se najkasneje do 25. t. m. zvečer prijavi pri br. Rebru v društveni pisarni na realki. Obenem s pri-iavo je treba plačati 256 Din za vožnjo po inozemstvu. Prer>ozne prijave in piijave brez vplačila navedene vsota se pod nobenim pogojem ne bodo vzele na znanje. Br, Keber je na razpolago vsak večer po pol 19. uri. u— Vi?ki Sokol ponovi na splošno željo 22. t m. ob pol 21. burko »Charlejeva teta«, ki je ž®la na premijeri mnoco pohvale. Kdor si želi neprisiljene zabave in zdravega smeha, naj ne zamudi posetiti to predstavo. u— Samaritanski tečaj Rdečega križa ▼ Ljubljani. Poslednji izpiti bodo v *orek 24. t. m. v dvorani OUZD na Miklošičevi e^H od 18. do 19. u— Podutik - Dolnice. Mestni arvtobu* ljubljanski vozi ob nedeljah in praznikih ▼ Podutik in Dolnic«. Odhod izpred kavarn« »Evrope« ob 7, 14„ 15, ia in 19. □— štorklja na kolodvoru. Z včerajšn^ia dopoldanskim vlakom se Je pripeljala ia Logatca v Ljubljano Marija B., ki Je pa dobila na glavnem kolodvoru naenkrat hud« popadke. Morala Je stopiti v neki prostor, kjer Je prijokal prezgodaj na svet nov zem-ljanček. Porodnici so prišle na pomoč neke ženske, nakar so mater tn dete prepeljali z reševalnim avtom v splošno bolnico. a_ Nova brezalkoholna pijača jMlečnl sekt« se prične točiti danes predpoldne r »Daj-damu« popoldne pa na kapai.'šču »Ilirije«. Poskusite! Potenja, solnčarics !n peg Vas obvaruje ORIGINALNI NIGGEROL (Patent št. 5922). — Kožo Vam naredi gladko ln enakomerno bakreno zagorelo. Drogerlja GRE GOR Ič), Ljubljana, Prešernova št 5 Slaščičarna PETR1CFK ODDAJA od danes naprej najfinejši sladoled za pasante po Din 1.— in Din 2.—, ltsr naj blagovoli vzeti cenjeno občinstvo na znanje. 6113 MED. UNIV. Dr. Almilf Kramar i: špecijallst za kirtsrglfo LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. IS telefon 8158 ordiidra od danes naprej santo popoldan od 2.—i/z4. ure. 6023 Varuje vas infekcije ter ugonobi bo- | silce infekcije. 211-4 | u— 8 plinom se je zastrupil. Pred Škofijo popravijo lokal, v katerem je bila Bro-žičeva mlekarna. Potrebna je bila popravila tndi plinska cer, ki jo je hotel včeraj dopoldne 20 letni monter mestne plinarne Janko Drajnik zamašiti. Pri tem delu se je pomudil precej dolgo in ga je iz cevi uhajajoči plin hndo omamil. Drajnik je lahko samo še stopil na hodnik, kjer se je zrušil nezavesten. Obveščenei reševalci so ga šele po daljšem trudu spravili k zavesti s pomočjo kisika, nakar so ga prepeljali v bolnico, TSvrd&a se je preselila na 6143 in se priporoča cenj. občinstvu stalim teg 8 a— Promenada koncert bo danes med 11. hi 12. t mestnem parka. Igra godba »Drave«. a—. Dr. Zdenko Matjaiič ordinira zopet redno v Mariboru, Slomškov trg 6. Iz Celja u— Pobegla vajenca. Od doma je neznano kam pobegnil že pred par dnevi 15 letni inštalaterski vajenec Henriik Podpe-čan, stanujoč pri svoji materi na Cesti t Mestni log 33. Dečko je odnesel s seboj delavsko knjižico svojega brata. Istega dne jo je od kuril od doma tudi 17 letni krojaški vajenec Viljem Bežik, stanujoč na Ope&ar-Pki cesti 26. Oba dečka sta se najbrže poznala in se dogovorila za skupni beg. e— Celjski okoliški občinski svet Je imel sejo v petek, župan g. Kukovec je poročal o raznih tekočih zadevah, predvsem o ureditvi nekaterih cest na periferiji Celja, Na prošnjo vojaške uprave je občinski svet sklenil prispevati k premestitvi, od nosno zgradbi novih mnnicijskih skladišč zneses 150.000 Din, kakor je to že storila celjska mestna občina. Na vlogo mestne občine za prispevek k izdelavi podrobnih načrtov za regulacijo Savinje in njenih pritokov v celj- 5. fenija 1932 Š694 GASILSKI DAN Prostovoljnega gasilnega društva Celje. ski kotlini je občinski svet soglasno sklenil odgovor, da okoliška občina zaenkrat ne more ničesar prispevati, v bodoče pa lo v primeru, ako bo našla zadostna sredstva, rada prispevala, če bo mestna občina vse take in slične zadeve reševala v sporazumu z okoliško občino. Istocako je bila zavrnjena vloga mestne občine, da bi okoliška občina poiskala za dosedaajo gabrsko stražrico ln policijo nove lokale, ker bo dosedanje poslopje adaptirano ln izročeno otroškemu zavetišču. Naposled je bilo še sklenjeno, da se "morajo vsi ti sklepi občinskega sveta dosledno in v ce'or. na senčnatem vrtu g. Franca Kregarja, gostilničarja r štepanji vasi. NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 18 (pri Levu) 225 u— Sočani! Odslej se zbiramo vsako nedeljo ln praznik ob 3. do pol 4. popoldne pred kavarno »Evropo« t svrho skupnih sprehodov. — Prireditveni odsek. u_ Kopališče v Koleziji je cd dane« naprej odprto. u— Danes otvoritev vrta pri >Tl£tcn na gričku«. Maribora a— 25 letnico rratu.-e proslavil letos 23. jun ija abiturijenti mariborske gimnazije iz leta 1307. Sestanejo se pa že na predvečer. a— Iz JRKD. Ustanovni občni zbor orga- ni-zacije JRKD za -ni. mestni okraj Melje bo v soboto 28. t m. ob 20. v gostilni Kosi v Mariboru. Govorili bodo poslanci dr. Pivko, dr. Krejči in Spindler. Vabijo se vt prijatelji in somišljeniki organizacije. a— Predavanja o slovenski univerzi, ki ga Je imel v petek zvečer pod okriljem Ij-udske univerze g. Petre v imen ti Informativno propagandnega odseka Zveze slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani, je bilo dobro obiskano; seveda je večino prostora zasedlo diijaštvo in pevci Počitniške zveze (F. S.), ki so zapeli pred predavanjem par pesnil, starejši pa so pokazali za našo univerzo malo manj zanimanja Predavanje samo je bilo dobro sestavljeno in so ga spremljale skioptične slike. a_ Na naslov Slovenske Matice v Ljubljani! Dasi ima Maribor z okolico 50.000 prebivalcev, je brez poverjenika ln knjig Slovenske Matice. Stari naročniki knjig ga zaman iščejo, ker bi radi kompletirali vsaj dela, ki Izhajajo v snopičih. Prosimo zato Slovensko Matico, da uredi to zadevo! a_ Iz tajne sej© mariborskega občinskega sveta, v tajni seji je občinski svet razpravljal o poročilu odseka za reorganizacijo občinske uprave in o poročilu odseka za določanje najemnin v občinskih hišah. Odobril je sklep odseka, da se najemnine v zasilnih stanovanjih znižajo od 290 na 350 in od 240 na 200 Din, najemnine v starih mestnih stanovanjskih hišah ostanejo ne-i-zpremenjene, dočim se bo regulacija najemnine v novih stanovanjskih hišah prepustila upravnemu odboru občinske uprave. Ureditev vprašanja naturalnih stanovanjskih dajatev mestnih uslužbencev pa se prepusti odseku za reorganizacijo občinske uprave. Po poročilu reorganiazcijskega odseka je sklenil občinski svet ločiti upravna občinska podjetja od uprave v mestni sklad spadajoče imovine. V reorganizacijski odsek je bil poleg dosedanjih članov izvoljen inž. Dračar. Nadalje je odobril občinski svet tudi prenos posojila od Spodnje štajerske ljudske posojilnice na Mestno hranilnico. a— Sokolski zlet v Prago. Ob priliki «*>-kriškega zleta v Prago bo priredil >Put-nik« društveno potovanje v Prago, katerega se lahko udeleže člani in nečlani Sokola po zelo znižanih cenah. Podrobne informacije, program potovanja in in prijavnice se dobe v pisarni »Putnika« v Mariboru Prijave se sprejemajo samo do 31. t. m. a_ Sokol Matica. Društveni nastop Sokola - Matice, določen na dan 5. junija, se je iz raznih razlogov moral preložiti na poznejši čas. a__Sokolsko društvo Maribor J. Danes ob 15. je telovadni nastop na telovadiščn v kadetnici. Pridite! o— Celjski Sokoli obiščejo Lfubečna. Danes popoldne priredi celjski Soikol za članstvo in naraščaj obvezen pešizlet na Ljubeč-no, kjer bodo nastopili telovadni oddelki. Odhod izpred mestne telovadnice ob 13. a godbo. Danes zvečer na restavracijskem vrtn hotela »Union« v Celja koncert b plesom. Gostnje odlični Plonband-Jazz iz Maribora. — K obilni udeležbi vabi 6083 Slavko Furman, restavrater. e— Neznani lopovi so vlomili ▼ marca v Friscshaiufov dom na Okrešiju. Vlomilci so prebrs/kali vso kočo in vse prostore, razbili ključavnice in razno orodje ter ukradli več predmetov. Savinjska podružnica SPD v Celju, ki oskrbuje kočo, trpi znatno škodo. Na Okrešelj so mogli priti vlomilci v omenjenem času, ko je bilo vse zasneženo, samo iz Logarske doline. e— Vsa tri mestna kopališča ob Sevlnfl {moško, žensko kn Diana) bodo odprta za splošni javni obisk od četrtka 26. t m. da-Ije. e— Mestni kino bo predvaja! dane« po- slednjič zvočno tr&gikomedijo »Dvojno življenje« ob pol 17., pol 19. m pol 21. Jutri zvečer ob pol 21. bo premijera izborne zvočne vojaške humoreske »Ljubavini manever«. e— Morilka V etri hov a obsojena. Včeraj dopoldne se je vršila pred velikim senatom razprava proti 43 letni čevljarjevl ženi Antoniji Vetrihovl, ki je v svojem stanovanju pri Sv. Jedertl pri Žalcu s sefclro .pobila 37 letnega tesarja Ivana Turnška, ki jo je napadel. Turnšek je še Isto noč podlegel poškodbam. Vetr'hova j« strašno dejanje v celoti priznala, zagovarjala pa ee je s silobranom. Po skoro 2 urni razpravi je bila Vetrihova obsojena zaradi umora v afektu na 3 leta robije in 3 letno izgubo državlj an sikih pravic. V kazen se Ji všteje preiskovalni zapor od 26. aprila letos do včeraj. Obsojenka Je prijavila prlzlv proti previsoki kazni. Odvetniška pisarna Br. BOŽIČA ANTONA v Celju se preseli s 1. junijem v Prešernov« ulico št. 6-L (nad Kmetsko posojilnico). 5891 Iz Novega mesta n-- Drnštvo kmetskih fantov hi deklet ▼ (rotni vasi prav pridno deluje. Preteklo zimo je stalno prirejalo poučna predavanja Pravkar je zaključil ciklus pradavanj sreski veterinarski referent g. Vandot o splošnem živinozdravništvu s posebnim ozirom na prvo pomoč in o kužnih boleznih. Predavanja so bila številno obiskana. n— Novomeška sokolska župa se pridno pripravlja na svoj župni zlet, ki bo spojen 9 4oletnifo obstoja matičnega društva. Na to jubilejno prireditev- ki bo 12. junija, opozarjamo bližnje bratske župe in društva. Očetje! Matere! Iz Škofje Loke S— Znatne izpopolnitve avtobusnega prometa v Selški dolini. Od gorenjca z Jesenic vozi avtobus opoldne takoj v Železnike, od opoldanskega ljubljančana pa ▼ Zali log, in to ob nedeljah in praznikih. Po-vratek iz Zalega lega k vlaku 18.45 na Ljubljano je ob 17. in iz Železnikov ob 18.30 k vlakoma, ki prihajata na kolodvor malo pred 20. Razen tega vozi še en avto iz Železnikov ob 17.15. Vse navedene izpremem-be g. Ješeta stopijo današnji dan t veljavo. Nove zveze, ki bodo k Obisku Ra-titovca in občemu prometu znatno pripomogle, toplo pczdravljamo! šl— Danes vsi na Ljubnik k slovesni otvoritvi nove planinske koče! Skupni odhod ob 8.30 z Mestnega trga. Iz Kratita r— Krožek prijateljev Francije f Krati fai bo imel redni letni občni zbor ▼ petek 3. junija ob 20. v lovski sobi hotela pri »Stari pošti« z običajnim sporedom, razvidnim a oglasov po trgovinah. r— Javni shodi JRKD »e bodo vriSfR tekom današnjega dne: ob 15. ▼ Šenčurja ▼ gostilni pri Gašperlinu, poroča poslanec g. dr. Rape, ob 11. v Preddvoru pri Križnarju, poroča poslanec g. Janko Barle, ob 15. f Podbrezjah pri Pavlinu, poroča g. poslanec g. Janko Barle, ob 10. n« Primslkovem v gasilnem domu in ob 14. pri Sv. Ani nad Tržič ern pri Ankeletn, poroča poslanec g. Milan Mrovlje. Drugi teden bo javni shod in ustanovni zbor krajevne organizacije t Kranju v Narodnem donra. r— Zaključek gledališke sezone. DameB dlletantje Gledališkega odra Narodne čitalnice so ▼ slovo vprizorili ▼ četrtek zvečer Nierovo spevoigro t treh dejanjih »Lepa mlinarica« in Jehringovo opereto »Prebrisani študent«. Igralci so ee potrudili in dali, kar je bilo mogoče. Tudi scenerija je pripomogla k uspeha. Repriza obeh del bo danes ob na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Iz Tržiča 6— Koncert pevskega zbora Bralnega društva bo ▼ soboto 28. t m. zvečer t telovadnici meščanske šole. N« sporedu bodo v prvi vrsti starejše pesmi za moški zbor. Nastopi kot gost tudi g. Kernc Leopold ter nam zaigra nekaj solističnih točk na gosli. Dalje bo zapel tudi nekaj pesmic g. Pat ern ost Henrik. č— Občinsko gospodarstvo. Na seji Občinskega odbora Je poročal župan, da ee bo letos zgradil kolodvorski most. Podjetje 1hA. Dedek Je gradnjo telicitiralo tn Je že pričelo s gradnjo. Most mora biti r desetih tednih gotov. Vsa dela so preračunana na 220.000 Din. Znpanstvo bo vplivalo na podjetnika, da zaposli predvsem domače delavce. žandarmerija v Tržičn Je dobila končno svoj telefon. Mestne finance niso v najboljšem položaju, zato Je župan uvedel v vseh oddelkih največje štedenje. Blejska cesta bo v teku poletja razširjena. Letos je potekla dolgoletna pogodba s Boraovo elektrarno, ki dovaja tok za Javno razsvetljavo. Nova pogodba Je dokončno stiLizirana in Je za občino ugodna Nova .pogodba velja za dobo 5 let in ee avtomatično podaljša, če Je nobena temed pogodbenih strank 3 mesece pred potekom n« odipove. Javna razsvetljava se bo moderno preuredila in napeljala po števcih. Nobenega sledu več o zobnem kamnu 1 Za vedno bodo zobje osvobojeni od nevarnega zobnega kamna, ako jemljete za negovanje redno Sargov Kalodont Samo Sargov Kalodont vsebuje proti zobnemu kamnu učinko viti sulforicinoleat po Dr.Braun-lichu. Neškodljiv za zobe in usta razkroji organske substance, ki tvorijo zobni kamen. Tako zobni kamen izgubi polagoma svoje oporišče, se zdrobi in odstrani s trdo zobno §četka Zanesljivo {n adobno ohrani S ar g o* Kalodont zobe zdrave in trdne. Proti zobnemu kamnu rleo, da zahteva razlastitev zemlje, na kateri stoji transformator. ka— Gradnja teniških tgrBČ. O. Loofa Prasohniker je prepustil občni 2000 m* velik prostor poleg kopališča ob Nevljici za letno najemnino 250 Din. Na tem prostoru bosta občina in športni klub zgradila dvoje teniških igrišč. Od preračunanih stroškov 22.630 Din bo odpadlo na vsakega polovico. Lastnik enega igrišča bo Idub, drugega pa občina Občina, ki je že toliko žrtvovala za kopališče, bo pač lahko prispevala še omenjeno vsoto m izpopolnila kopališče e p ropot rebrno športno napravo. Z delom so pričeli na binkostno soboto. Zaposlenih je 20 delavcev, ki so s tem prisili do potrebnega zaslužka. Igrišča bodo v prvih dneh junija gotova in 6. junija bo že otvoritev. ka— Nad Samčevim predoioin je pred dnevi nevihta podrla visok jesen, ker je bil ie na pol suh in strofcneL Ista usoda bo doletela prej ali 6lej tudi ostalih 15 dreves, ker so vsa že na pol suha. Pri tem pa se bo lahko zgodila večja nesreča, ker bodo vsa drevesa padla na prometno glavno Nivea-krema Din 5.—, Dtn 22.—. Nivea-olje Din 25.—, Din 35.—. Jngoslavensko P. Betersdorf & Co. d. s. o. Maribor 1Cčite se pravilnega solnčenfa Pred aofatčenjem temeljito natrite svoje telo * NIVEA-CREP1E SNIVEA- ULJE Oboje vsebuje edino sredstvo za negovanje kože — koži sorodni Eucerit; radi tega so to naravna sredstva tn jih ni mogoče zamenjati s tako zvanimi »čudežnimi kremami«. Zmanjšujejo nevarnost opaljenja zbog soln-čenja ln vam podajo prekrasno temno barvo koži. V vročih dneh >Nivea-krema« ohlaja, nasprotno pa vas ob hladnih dneh brani Nivea-olje prenaglega ohla-jenja, ki povzroča prehlad. Eno, prosimo, da si zapomnite: Nikdar se ne sota-Cite mokri ln pred sohičenjecn si vedno natrite kožo! Kamnolom r Prestol dobi novega nadzornika r osebi posestnika ZadražnUka proti malenkostmi proviziji od prodanega peska ln kamna V odibor krajevne zažčite dece so ee izvollM gg. Stegnar, Lajovic ta Lončar. Občinski odbor Je sprejel predlog, da se uvedejo bloki za prosjake. Vsak blok bo imel 40 listkov po 25 par. Mestna občina pa bo nakazovala potem živila, podpore in obleko po lastni uvidevnosti. Za pomoč brezposelnim je dovolil odbor, da od kaže gozdni odsek interesentom, r Ko-kovnici dele gozda, ki Jih iztrebijo ln les porabijo za drva Klavnica je premajhna in jo je treba na vsak način povečati. Zadeva povečave Je v rokah veterinarja, ki naj banovini poroča, da Je razširjenje nujno potrebno. Potem bo banovina dovolila posebno klavniško posojilo. Podružnica SPD Je prosila mestno občino, naj ponovno intervenira zaradi ureditve turistovskega vlaka, ki bi odhajal zvečer iz Tržiča Na ta način bi se promet turistov zelo dvignil V tajni seji so se revidirale ubožne podpore ln podelile več prosilcem nove, nekaj pa se jih je trudi odiklonllo. Glavno vodovodno cev sme navrtavatl le eden instalater, vsa/k pa sme položiti potem nad a! j no vodovodno zvezo. Prodalo se je nekaj občinskega sveta za gradnjo novih hiš. Glede na prošnjo Gorlčana Josipa za avtobusno koncesijo se je Izrekel odbor, da Je krajevna potreba V uvodu ee Je mestni župan g. Lončar spomnil dveh preminulih občinskih odbornikov, Sitarja Jnrlja ln Vidica Franca, ki sta dolgo vrsto let vestno vršila svoje funkcije. Z Jesenic s— Ktrin »Radio* predvaja veselo komedijo »Ura slabosti« (Dvojna poroka). Predstave bodo ob 15. tn 20. Iz Kamnika ka— Električni transformator ra vas Pe-rovo in novo stanovanjsko kolonijo je že gotov. Župna nadarbina zahteva za 25 m1 veliko zemljišče, na katerem je zgrajen transformator, 180 Din letine najemnine. To je seveda več kakor pretirano, saj zahteva Nemec g. Praschniker za 2000 m* le 250 Din. Občina ima po gradbenem zakonu pra- btmniflco cesto. Zek) umestno bi b9o, da bi ta drevesa posekali, hribček pa posadili z brezami. To bi bil obenem tudi lep prispevek k olepšan ju Kamnika ka— Po novem gradbenem zakona se je moral na zadnji občinski seji izvoliti tričlanski gradbeni odbor. Sestavljajo ga gg. dr. Mavricij Matjašič, Ferdo Šmuc in Ernest Skof. Iz Hrastnika h— Premestitev. V Kotorfbo je presne-fl&en SelezniSki uradnik g. Stane Cretaik, na njegovo mesto pa pride iz Kotoribe g. Venčeslav Svoljšak. Odhajajočemu uradnika želimo vso srečo na novem službenem mestu. b— Smrt starega hrastnlgkega poštarja. V Litiji je umrl v visoki starosti 80 let upokojeni upravnik pošte g. Franc Ko-schell, ki je služboval na hrastniški pošti preko 40 let in je bil dolga leta na tem mestu popolnoma sam, tako da Je moral tudi prenočevati v poštnem lokalu. Starejši občani se s hvaležnostjo spominjajo nanj, ker je bil v službi zelo vnet in vsem jako ustrežljiv. h— Kino NarodtaJ dom danes ne predvaja nobenega filma, ker je poleg doma telovadni nastop domačega sokolskega društva. Začetek javne telovadbe bo ob pol 16. h— Razstava pismenih, risarskih in obrtnih izdelkov naših vajencev in vaj en k bo odprta danes v deški šoli od 8. do 18. Na razstavo opozarjamo v prvi vrsti mojstre in pomočnike. Za najboljSa razstavljena dela so razpisane nasrrade. h— Brezposelnost. Ker je StevUo brezposelnih z redukcijami pri rudniku 15. t. m. naraslo za 200 oseb. so se sestali v četrtek vsi hrastniški odborniki trt>oveljske občine ter zastopniki industrije, strokovnih organizacij tn brezposelnih. Izvolili so odbor za -prehrano brezposelnih. Brezposelne se je pozvalo, naj se čim prej javijo na občinski ekspozituri zaradi evidence. Nekaj brezooselnih je začasno dobilo delo pri urejevanju opuščenega šolskega stavbišča. Po inicijativi učitelja g. Hofbaueria je bil tudi sestanek zastopnikov pevskih in srodbe-nih društev in je od strani šestih društev prišlo do sporazuma glede koncerta, ki se bo vrSS 19. junija rrebu so bile poleg domačih uglednih o-ebnostl zastopani tudi vsi tukajšnji uradi in oblastva, Zadruga izvošekov in avtotak-gijov iz Ljubljane in številni prijatelji m znanci od blizu in daleč. Pokojniku, ki je želel preživeti svoja stara leta pri sinu g. dr. Moserju, tukajšnjem veterinarju, in s« v naši mirni dolinici odpočiti, bodi lahka zemlja kozjanska 1 STARI TRG PRI L02TJ. Danes priredi Bckol celodnevni pešlzlet v vas Vrhniko k izviru Obrha. Vabljeni člani in prijatelji! VIČ. Glede na notico v »Jutru« št. 111. Izjavlja prosvetni odbor Sokola, da je v njej netočnost. Neznan poročevalec je izpustil'dva marljiva delavca, br. Paternosta in lir. Willenparta. Prvi je režirai burko >Pred porokom, drugI pa mladinsko igro »Zaklad*. Z omenjeno notico nima prosvetni odbor J? ZV6Z6. "sv. DUH NA STARI GORI V okraSe ni dvorani Kulturnega doma je malonedelj-Fki Sokol priredil uspelo prvo telovadno akademijo, združeno z materinsko proslavo. Največ pozornosti je bilo posvečene tc^rvadnim točkam in sokolski godbi na pihala. Vse telovadne in glasbene točke so bi'e lepo podane. Dramski odsesk je uprl- DRAMA Začetek ob 20. nri 5e detla, 22.: Zaprto. Ponedeljek, 23.: Kralj Oidipus. Premilera Red B. Torek, 21.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri Ned^fte, 22.: Trije mušketirji Izven. Znižane eerrj. * ^Vpozarfnmo na premij ero Sophoklejevega >f ralja Oidipac, ki bo jutri v ljubljanski dr^mi. To monumentalno delo, ki po svoji vsebini in obliki skoro nima tekmeca v dramski literaturi vseh časov in narodov, prikazuje na osnovi znane Oidipove fabul« s pretresljivo tragiko genijalnega mojstra Vv;o ničnost človeške sreče, prevod te klasično umetnine je napravil prof. A. Sovre. — Glavno vlogo igra g. Levar. Jokasto sra. Marin Vera, Kreona g. Skrbinšek. Teresija g. Debevec, pastirja 2. Plut. sla g. Danes, slugo g. Lipah, zborovodja g. Gregorin, starce v zboru pa vsi ostali gospodje našega an-srmbla. Režijo ima g. Ciril Debevec. Začetek točno ob 20, konec ob 22. Igra se z enim odmorom po tretjem dejanju. Predstava je za red B. Ljubljanska opera. >Trije mušketirji« se poio posledniič v letošnji sezoni drevi po zn:žanih cenah. Poleg Viktorije so Trije mušketi rji ena najbolj uspelih operet, kar jih je bilo v poslednjih sezonah igranih na našem odru. Ker je to poslednja vprizori lev, še prav posebno opozarjamo nanjo Se dve premi.ieri. Drama vprizori prihodnji teden prvič na slovenskem odru Pag-nelovega >Mariia« v režiji dr. Branka Ga-vrlle. Opera pa pripravlja splitsko opereto »Mala Floramye. Dirigira dr. Švara, režijo pa ima g. Drago Zupan. — Javne produkcije operne šole se bodo vršile prve dni prihodnjega meseca. Prvi večer je namenjen prodmetu deklarnacije in dramatične igre. Vnrizorilo se bo V. dejanje Zupančičeve »Veronike Deseniške«. I. dejanje Cankarjevih »Hlapcev«, Courtelinov »Priljudni komisar«, grosteska v enem dejanju in Mo-lierov >Namišlieni bolnik«. Nastopajoči so gojenci višjih letnikov šole prof. Šesta. — Natančni datum še priobčimo. daje brest truda vsc2m kovinam najlepši si|a|J Cist tn StJW;i^v v uporabi. zoril spevoigro »Srce in denar«. Vsi igralci so se prav dobro oživeli v svoje vloge. Vprizoritev je vestno vod9 šolski upravitelj br. Čeh. Tudi mladinska predstava »V boj za mamico«, je našla med občinstvom toplega odziva. — Mursko sokoisko okrožje priredi 29. t. m. okrožni izlet v Berkov-ce, ki se ga udeleže vsa društva in čete iz okrožja Ob tej priliki nastopijo okrožna godba pod vodstvom br. Preloga, člani, članice in naraščaj. ST. PAVEL PRI PREBOLDU. Dramatični odsek tukajšnjega Sokola, ki je priredil v letošnji sezoni 13 gledaliških predstav, je v nedeljo za zaključek uprizoril še težavno Langerjevo tridejanko »Kamela skozi šivan ki no uho«. Kakor vedno, so požrtvovalni igralci v režiji gdč. Mke Uran-jekove rešili svoje naloge tudi pni zaključni predstavi prav častno in v splošno zadovoljstvo. Igrale so gospe Plankova, Voz-lova in Vedenikova ter gdč. Zorjanova, moške vloge pa gg. Planer, Logar, Vozel, Derča, Lubej in Pintar. Nekatere manjše pomanjkljivosti zlasti glede izgovorjave m prednašanja je gotovo opa-zifla gdč. režiserka tudi sama in jih bo sčasoma odpravila. Ugodnega celotnega vtisa, na katerem imajo zaslugo visi igralci, niso prav nič motile in tako moramo marljivim m sposobnim diletan-tom le čestitati tako k nedeljski, kakor tudi k vsem, v sezoni prirejenim pred* stavam. VIŠNJA GORA. Nameščenec vlšrrjegor-ske finančne kontrole g. Muc Matija je Ml te dni po službeni potrebi premeščen na Jezersko. Na binkoštni ponedeljek se je vršil redni občni zbor Tujskoprometnega in olepševalnega društva. Res je, da ni bil čas za to ugedno izbran, vendar pa se je kljub temu pričkovala številnejša udeležba. Niti občina Višnja gora kot korporacija ni smatrala za potrebno, udeležiti se občnega zbora. Z zadoščenjem se je pa mogel kon-statirati lep obisk kmetov-pc sestn ikov občine Kriške vasi z županom na čelu. Zborovanje je vodil društveni predsednik gospod Seher, na predlog katerega sta se odposlali pozdravni brzojavki ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kramerju Albertu v Becgrad in banu dravske banovine g. dr. Marušlču v Ljubljano. Društvo šteje danes 80 članov in Ima 4000 Din premoženja v blagu in gotovini. Ob priliki propagandne razstave naših mest na lanskem ljubljanskem velesejmu je sodelovalo tudi naše društvo z lastnim oddelkom, za katerega so na en ali drusr način prispevali gg. general v pokoju Rigetti, sodni starešina dr. Močnik in trgovec Dolenc. Novi odbor za bodoče poslovno leto se je konstituiral takole: predsednik g. Skufca Josip, podpredsednik g. Jaklič Fran, tajnik g. Dolenc Franc, blagajnik g. Zupančič J"akob. Odibor pa sestavljajo gg.: Turk. Koricky, Omahen, Vidmar, Peček, Pajk, Holmar, Seher, Vrančlč ln Bernik. Delo, ki naj ga vrSl novi odbor, ni majhno. Jasno pa je, da uspehov ne bo, če se ne peveča splošno zanimanje prebivalstva Višnje gore ln okolice za društvo. Novi vozni refl v Ljubljani in Maritorss Kakor smo na tem mesta že včeraj kratko opozorili, je bil danes ponoči na vseh progah v državi uveljavljen poletni vozni red. O bistvenih spremembah v novem voznem redu smo poročali že pred tedni, danes pa objavljamo podroben pregled po novem določenih odhodov in prihodov vlakov na obeh najvažnejših postajah dravske banovine, v Ljubljani gl. ki. m Maribor gl. kol. Časi odhoda ozir. prihoda pri posameznih vlakih po novem voznem redu veljajo z odgovarjajočo časovno razliko vsaj v glavnem tudi za vmesne postaje.) Iz LJuhtJane odhajajo: Na Gorenjsko: Ob 5.10 (turistovsM, efc nedeljah ki praznikih do 18. IX.), 7.15 (15 min. prej), 8.30 fl5. min. prei), 10.55 (nov brzovlak). 12.00 (25 min. kasneje), 15.40 (5 min. kasneje), 17.20 (7 min. prej), 18.54 (4 mm. kasneje) in 20.50 ("kot dozdaj). Proti Kamniku: Ob 5.40 (turistovsH ob oedeljak in praznikih do 18. IX.), 7.42 (3 min. pref!, 14.10 in 18.31 (6 mm. kasneje). Na Dolenjsko: Ob 7.13 (12 mm. prej), 1136 (1 uro 24 min. pref), 1350 (2 uri 25 min. prej) in 19.00 (5 min. kasneje). Wa Notranjsko: Ob 4.26 (1 min. prej), 6.14 (I uro 21 min. prej), 732 (OS — 2 uri 8 min. kasneje), 9.06 (1 min. kasneje), 14.06, 17.15 (13 min. prej), 18.36 (4 mm. kasneje) in 23.15 (8 min. kasneje). Na Vrhnfko: Ob 7.45 (5 min. pref), V2.45 (37 min. prej), 1S.45 (Ob delavnikih do IS. IX. — 25 min. kasneje) in 20.55 (ob nedeljah in praznikih do 18. IX.). V Maribor ozir. Zagreb: Ob 023 (1 mte. kasneje), 0.40 (10 min. kasneje), 5.20, 7.18 (9 min. prej), 9.00 (23 min. prej), 1238 (37 mm. kasneje), 13.43 (6 min. prej), 17.46 (nov brzovlak), 18.30 (20 mm. kasneje), 20.00 (5 min. kasneje), 2150 (SO —■ 1 uro 40 min. pref) in 22.20 (turistovski ▼ Zagreb, ob nedeljah in praznikih do 18. IX.). V Ljubi farno prihajajo: Z Gorenjskega: Ob 7.05 (12 mte. prefl, 8.05 (8 min. kasnejel. 850 (10 min. kasne, je), 12-25 (2 mm. prej), 1630 (25 roki. kasneje), 17.43 (nov brzovlak), 19.20 (2 mm. prej), 19.35, 20.24 (4 mm. prej) in 22.10 (turistovski, ob nedeljah in praznikih do 18. IX.). Vlak, ki je ob delavnikih prihajal iz Kranja ob 10.42, je ukinjen. Iz Kamnika: Ob 6.55 (2 min. prefr, 13.00 (15 min. kasneje). 1755 (20 min. kasneje) in 21.52 (turistovski, ob nedeljah hi praznikih do 18. IX.). Vlaka, ki sta prihajala ob 7.43 (cA dnevih Šolskega pouka) in 19.43, sta ukinjena. Z Dolenjskega: Ob 6.56 min. prej), 8.25 (13 min. prej), 15.25 (53 min. kasneje) in ob 30.18 (22 min. prej). Z Notranjskega: Ob 0.18 (2 min. kasneje), 7.02 (9 min. prej), 1031 (1 min. prej), 12.33 (38 min. kasneje), 13.31 (6 min. kasneje)/ 19.16 (4 min. prej), 21.43 (SO — 1 uro 40 min. prej), in 22,15 (23 min. kasneje). Ž Vrhnike: Ob 650, 930 (15 min. prej), 18.05 (24 min. kasneje — samo ob delavnikih do 18. IX.) in 20.37 (ob nedeljah ta praznikih do 18. IX.). Iz Maribora ozir. Zagreba: Ob 4.06 (turistovski, ob nedeljah in praznikih do 18. IX.). 4.20, 7.08 (13 min. prej), 727 (OS — 2 uri 10 min. kasneje). 8.10 (2 min. prej), 10.00 (15 min. prej), 10.48 (nov brzovlak), 13.46, 17.10 (12 min. prej), 18.26 (12 min. kasneje), 20.32 (26 min. kasneje) in 22.01 2 mm. prej). Iz Maribora odhajajo: VLJubljano ozir. Zagreb: Ob 125 (10 min. kasneje), 3.16 (2 min. prej), 5.32 (2 min. kasneje), 9.10, 14.10 (13 min. prej), 14.20 (50 min. kasneje), 1730 (5 min. kasneje) in 22.05 (15 minut kasneje). V Čakovec ozir. Mursko Soboto: Ob 5.15, 1150, 14.55 (nov brzovlak), 17.10 (10 min. kasneje) in 22.05 (15 mm. kasneje). Na Koroško: Ob 5.40, 13.18, 14.40 (10 min. prej, ob nedeljah in praznikih, 15.17 (nov brzovlak) od 25. VL-4. IX.), m 18.30 (10 min. prej). Vlak, ki je odhajal ob delavnikih ob 1655 do Fale, je ukinjen. V Št. IIJ: Ob 6.30, 13.28 m 1835 00 mki. prej). Proti Danajvr. Ob 1.45 (nov brzovlak), 350 (5 min. kasneje), 655, 950, (10 min. kasneje), 13.10 (5 min. prej), 16.00 (13 min. kasneje) m 20.18 (5 min. kasneje). V Maribor prihajajo: fz Ljubljane ozir. Zagreba: Ob 120 (nov brzovlak, namesto dosedanjega, ki je. prihajal ob 2.56), 3.22 (3 min. prej), 6.45, 925, 11.19 (17 min. prej), 15.43 (43 min. kasneje), 18.00 (4 min. kasneje) ln 2241 <19 min. kasneje). BraovlaJc, ki je prihajal ob 14.45 iz Beograda ozir. Splita, je ukinjen. Iz Čdkovca oztr. Morske Soboto; Ob 6.45, 9.04 (7 min. prej), 15.00 (nov brzovlak), 18.19 (30 mm. kasneje) te 23.01 (16 mte. kasneje). S Korogcegn: Ob 734 (S mte. prej), 12.42 j mm. prej), 1435 (nov brzovlak, od 25. VI. do 4 IX.). 1959 (1 uro 33 min. pozneje, ob nedeljah te prazsiikib) te 21 -16 (10 mm. prej). Iz Št. IIJ« Ob 7.42, M33, 15.13 te 2030 (35 min. prej). Z Dunaja: Ob 1.00 (10 tnte. kasneje, 255 (nov brzovlak), 8J3 (,10 mte. kasneje), 112A, 13.45 (16 min. prej), 18-10 $ mte-kasneje) in 21.46 (1 min. kasneje). (Kurzivno tiskane številke pomenfjo prihode ozir. odhode brzih ozir. ekspresnifc vlakov.) _ Razstava ljubljanskega fotokluba podaljšana , Ker m obisk fotoarnaterske raaetm Jakopičevem paviljonu stalno veča, jo Po-tokktb Ljubljana sklenil, da Jo poia!15a do četrtka 26. t m, S tem hoče dati vsem priliko, da Bi razstavo ogledajo, slasti pa Šolam, ki v čim dalje fiteviilnejšai skupinah prihajajo v Jakopičev paviljon. V sadnjlh dveh dneh so obiskali razstavo ▼ več tfkur plnah srednja tehnična šola, ženska realna gimnazija, žen«ka obrtna nadaljevalna 6o-la, prva dečka mešč. goda ena Prulah te gojenci dri. teonservatorija. Za ponedeljek so prijavljeni učiteljiščn-fki te nekaj razredov humanistične gimnazije. Občinstvo tudi zelo kupuje raasitavljone Slike. Do sobote »večer Je bilo prodanih okrog 60 slik, petina vseh razstavljenih nekatere po trt-fcrat ta eelo Štirikrat. Novi grobovi Danes ob 1?. bo laš hiše žalosti m OSte-eah nastopila svojo poslednjo pot k Sv. Križu vdova gospa Katarina Praprot-n ikov a. Za predobro materjo žalujejo sinovi gg. Avgust, predsednik Ljubljanskega Avtofclufoa, Mirko, učitelj na Homcu, Edo, solastnik banke Pehaml in drug ter hčerki gospe Mulca Kolenčeva in Tončka gtrtto-fova. V gtoafj! Loki Ja v Cestltt •brali 85 tet umri g. Gašper č arraan, tast JoSkega župana Hafnerja. Pcgreb bo Jutri 17. V Letušu Je v petek popoMne umrl po dolgotrajnem bolehanju Sirom Savtojske doline znani posestnik hi gostilničar g. Flori j an Remi«. Kot mladenič Je bil dvakrat T Ameriki, kjer se Je navzel ameriške hladnokrvnosti ta zdravega humorja. Dokler mu Je dopuSčaila zarvratna bolezen, ee Je udejstvoval pri vsefo lokalnih prireditvah kot taboren pevec te Igralec. Pred kratkim Je bfl odlikovan kot požrtvovalen gasilec ob priliki 35 letnega delovanja * najvišjega mesta. Zapušča ženo te mladoletna sinova. V Zgornjih Hočati Je po floJgotraJtal bo-Jeznl umrl v 42. letu ugledni župan, sl4-kar ta poseetnSk g Herman Glaser. Po-ko.mfk Je zadnje desetletje neprekinjeno županova! ter si e svojimi vzornimi nastopi pridobil splošen ugled vseh. Sodeloval Je vodilno pri vseh domačih narodnih društvih, katere »o mu kot vestnemu članu poverile najvišje flunkclje. S skromnimi prihranki si Je pred leti kupil t Zg. Hočah krasen dom, pod katerega streho pa nI dočakal starosti. BoJezni je bila kriva svetovna vojna. Pogreb ®e Je vršil ob mnogo-brojni udeležbi. Ob grobu so zvenele besede načelnika gasilcev g. Kovača polne bridkosti, domači pevski zbor pa mu Je zapel žalostinke. Včeraj zjutraj Je prt rrojem shm v CJte- kamiškj ulici t Gaberju pri Celju v starosti ©6 let umrla ga. Neža W11 av s k a, blaga mati tajnika celjske okoliške občine g. Bertla in uradnika Cinkarne d. d. g. Franca. Pokojnlca Je sledila v večnost po kraj-§1 mučni bolezni svojemu lani umrlemu soprogu g. Ignacu, ki ga nikakor ni mogla pozabiti. Pogreb bo Jutri ob 17. Iz hiše žalost« na okollSko pokopališče. V Trstu Je preminil g- Evgen Vi čenči«, posestnik v Trstu, tast g. Inž. Josipa Pavlina, občinskega svetnika v Ljubljani. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! Kupujte kolke protituberkulozne lige! Propagandna štafeta skozi Ljubljano za prehodno darilo »Jntracc Danes ob 11. uri pred Narodnim domom. Tradicionalna propagandna »Jutrova« štafeta, ki se letes vrši že enajstič, je bila zaradi velikega prometa ob binkoštih preložena na 8. maja in to po sporazumu med dolgoletnima tekmovalcema, ki istočasno branita po nekajkrat prehodno darilo »Jutra«. bronasti kip Matije Gubca, SK Ilirijo in A SK Primorjem. JLAS je odobril to odgc iitev. Iz neznanih raz!o°rov letošnji priredit sij, SK Ilirija, tekmovanje na 8. maja sploh ni razpisal, po savezu diktirani termin — 16. maja — pa policijska uprava ni dovolila. Po vseh peripetijah se bo po dik-tatu JLAS in policijski dovolilnici, ki jo je za današnji dan dobilo ASK Primorje. tekmovanje vendarle vršilo danes. Dočim so za prvo prehodno darilo, k! si ga je že leta 1924. po trikratni zaporedni zmagi priborilo Primorje, poleg- Ilirije poseg* 1 v borbo klubi, Jadran in Lask, se bori a od 1. 1925. naprej vrši izključno med dolg-letnima rivaloma ASK Primorjem in SK Ilirijo, ln sicer z menjajoči mi zmagami. Ker je darilo prehodnega značaja ln si ga kono neveljavno pribori klub po štirikratni zaporedni zmagi ali šestih zmagah v pre-sled-rih. se lahko zgodi, da bomo borbo gledali še štirikrat. V ilustracijo navajamo dosedanje zmagovalce ln rezultate: 192f5. ASK Primorje 4:4PS; 1926. ASK Primorje 4:48.5: 1927 Hlrl-a 4.59.4; 192S ASK Primorje 4.50.3: 1929 SK Ilirija 5:15; 1930 Ilirija 4:49.1: 1931 ASK Primorje 4:5S.9. Rekord, ki ga Je postavno ASK Primorje 1. 1923. s 4:47.2, pa fe nI Izboljšan. Ali bo to danes uspelo, bomo videli ob 11. pred Narodnim domom Ra-pM (Maribor) : Tfrrtfa Današnji termin, ki Je postal nepr!CaSxv vano prost zaradi preložitve državnega prvenstva na praznik 26. t. m. Izkoristi SK mirila za prijateljsko tekmo z mariborskim Rapidom. Izrabiti hoče to priliko, da preizkusi Se nekaj Igralcev proti težjemu na-sorc tnlku te da po možnosti Se v zadnjih dneh spravi v kcndlcijo enega aH drugega svojci igralcev, ki zaradi bolezni že nekaj časa manjkajo v X. moštva O Raplda smo že rekli, <5& J» «9» tembolj znanih in najmočnejših moštev ▼ pod-savezo. TuxH letos, ko mu rrf bfla dana prilika igrati v podsavezni ligi, je znal z uspelimi gostovanji v bližnjem inozemstvo ohranit! svojo kvaliteto. Na moštev sds leto 1932. se b® S&o 4. te 5. junija 1932. Pmvica sodelovanja po prs*€ffl* JLAS. Za naraščaj so v veljavi vse omejitve in sme nastopata samo ▼ dascaplinah tekmovanj«, ki so dfcmjfjeoe za njegov dobni nmed Vsak teSomovarioc atno sodelovati m tefenKrvaja največ v 6 dSscipltnah, vštcvS stefetrno tekmovanje. Zla placement veljajo samo rezultati enaki eH boljši od predpisanega najslabšetga rezultata, ki je za pood&ne d&sciptine določen ka»kor plecii: 100 m 12.6 ®ek„ 200 m 26.2 »ek_, 400 m 58 800 m 2:17 rnhu 1500 m 4:50 m*K, 5000 m 18:20 min, 10.000 m 38 mm, 110 m zapreke 18.8 sesk^ 400 m zapreke 1:07 mir^, 4 krait 100 m 50 sek. Skoki-: ▼ vmtuo 150 cm, v daSfavo 560 cm, troskok 1150 csn, ob pa-ftoi 270 om. Metk krogle: 1050 cm, diska 2S00 cm, kopja 4200 cm, kladTrva 2500 cm- Kla-sifiikadja se izvrši tako. da se vsr-k rezultat, enak aH boja od preje omenjenega, ocem po tabeli za vnseboj. Na tak način dobljeno štervtfV) vseh tekmovalcev anega kluba t vsaki di®cipBni se sešteje, kluili pa, ki ima največjo vsoto, zmaga v prvenstva moštev. (Štafeto se računajo štirikratno.) Zuurgcrvato! lUb tA p«iR«url naskrr v*ik moštev Jugoslavije mt leto 1932.« Prvi trije placirani klubi v državi dcfcijo od sa-veza nagrado. Zmagovalci v posameznih mestSi ali okroSjSi sa pritbore naslov prvaka »vojoga mesta ali okrožja. Za nagrade teh prvakov ln plasirancev imajo skrbeti prireditelji v posameznih mestih. Razen tegtt dobli prvak prehodno darilo »Novosti«. ki ga brani HSK Conoordia v Zagrebu. To prehodno darilo m je treba priboriti trikrat zaporedoma aH petkrat v presledkih Prijare Je treba poskfl v dveh fevotEb, te sicer enega prireditelju v mestu vršitve, dragega sevezn ra naslov eaveza, Tren kova 7, L nadstropje, H. stopnice, najkasneje do 28. maja opoldne te priložita prijavnirno 100 Din za moštvo. Naknadne prijave se ne bodo v nobenem primeru vzele ▼ poštev. Prijave mora-jo biti sestavljene po vrstnem redu tek-movBhMh točk, ki pozneje omenjen v tej ob javi. Klubi iz enega mesta Imajo nastopiti i-stočasno in na istem igrišču, t. j. imajo oddnžati prvenstvo moštev kot eno tekmovanje Vprašanje igrišča se določi sporazumno, enako tudi ostak vprašanja teh-nričnega in denarnega značaja. Ako ne pride do sporazuma, odloča savez. Prvenstvo moštev Jugoslavije se vrši po pravilih za desetoboj, t. j. v disciplinah metov in v daljinskih skokih po trije poizkusi, v višinskih skokih brez borbe za mesto, v tekih na čas. Pri tekih do 400 m se more meriti vsak tek z najmanj dvema urama, pri da^Ti progah se lahko meri večie število telBovalcev z dvema urama, brez os*av-lianja istfh. t. j. z branjem v času prihoda na cilj. Pri višinskih skokih se priporoča začetek pri manjši višini, kakor je najslabša predpisana, vendar je treba^ dovoliti vsakemu tekmovalcu, da skaka čez minimalno višino brez ozira na njegov rezultat pri manjših višinah, ki ne spadajo stvarno v tekmovanie samo: slednie namreč prične pri določeni nmimaniši višini Pri'metih in daljinskih skokih lahko jurija dovoli nadaljnie tri poizkuse onim atle- tom, ki pokažejo, da m t stanju postaviti novi državni rekord, vendar ne ti poizkusi ne srn-ejo prištevati v prvenstvo moštev. Vrstni red: L dan: tek 100 m. met krogle. tek 400 m. skok v daljavo, tek 5000 m, met diska, tek 800 m, sko.< v višino, tek 110 m z zaprekami: II dan: tek 200 m, met kladiva, tek 400 m z zaprekama, tro-skok, tek 10.000 m. met kopja, tek 1500 m, skok ob palici. 4 krat 100 m. Tekmovanje se vrš: po pravilih JLAS. TRD Atena (hazenska sekc-lja). Danes tekma odpade in se vrši v četrtek. Namesto tekme je danes ob 10. obvezen trening za vse igralke. SK Ilirija (nogom. sekcija). Sestava moštev za današnji tekmi z rezervo Hermesa in z mariborskim Rapidom je objavljena na običajnih mestih. Rezerva naj bo v garderobi cb 16., prvo moštvo pa ob 17.30. Točno! — (Hazenska sekcija). Današnja prvenstvena tekma proti Ateni je preložena na četrtek 26. t. m. Namesto tekme pa bo danes ob 10.30 trening za vse igralke, katerega morajo brezpogojno absolvirati zlasti one, ki so bile v četrtek odsotne, ker je to poslednji trening pred prvenstveno tekmo. Ponovno se opozarjajo vse Igralke, da morajo biti na Igrišču vsakokrat tečno ob določeni uri. ASK Primorje (negOm. fekcija). v ponedeljek od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. Po treningu sestanek TSK Slovan. Za prvenstveno tekmo proti Primorju morajo biti ob po! 10 ..na igrišču Primoria: Ivko, Grm, Marchiott! L in UL, Dolfl, Thurna, Srebotnjak, Ključec, Lum-bar L tn IL, Schlegl Lipovšek n. in Poljšak. Stranski sodnik Legat, reditelji Fu-ček, Gircl, Dejak. Blagajna Bucik Tone. Za prijateljsko tekmo proti Korotanu morajo irti ob 16.30 na igrišču Korotana-t Btrac, Bezlca, Gl ranil on Ribič, Pomik, Do-jak, Gircl, Rocsman, Zavrl IL, Metal ta B?V-gel. ŽSK H«raeg (nogt^n. Dape« db 10. naj pridejo naslednji Igralci r društveni lokal: Laslč, Ferjan, Š^mčlč, Legovfa, Ko-vačlč, Kretič, Močnik, Par, Primar, Stt-ria, Kerpan, Hlrklč, kjer dobe opremo za iskano z rezervo Krije. Igra 9e na lgrt5Su Ilirije ob 16.30. SJrii^berHS ot»^*we I za svoj nastop. Telovadbi *o i s od februarja stateo skuprro na delu Ln so od tedaj mokazall ogromen naprcsdeS: te očllirto tfstafjecio fomno. Pravijo, da so še bo?|5i kot 1. 1928. v ArtKiterdamu. Zrn lafekoajtleto so kar doJočiS naslednjo najnižja rezultate: 100 m 10.6; 200 m 21.4; 400 m 800 m 1-55; 15C0 m 3:58; 30(X) m 14-_55: 90 m z zap. 15; skok v dalj. 735: skok r vis 1.911; ob palici 4.0l>; krogla 15.401; disk 45 in kopje 64.55! Trdi poboji — u Wak fmicofžd atlet, ki pojdo v Lt» Angelce, bo bnel poleg svoje >portee obleka še dve uniformi, za. potovanj o in oobod. Za potovanje bo obleka siva, za »parado« pa iriodra stšanj a x belimi hAačsami te r.o ga vira mi; za pasom in aa siamr.ikih boda nosili trobojme pasove. • Sor^a Hente je — za izjčrno enkrat . pokf tala svojo umetnost v prid olintpijske-mu fondu. Na malem prostoru 08 X 14 m) jo pred 14.000 osebami priredila veče* plesa na ledu, ki jo spet pokaral, da tej Sonji še ne bo kmalu nihče kos. Čistega dobička je bilo 15.000 norveških kroni • V nedeljo 21 i a se j« prieei za Šved* sfeo olimpijsko ekipo sikupni trening xs te-birni miting, ki bo 11. te 12. prib. meseca v Stockbolmu. Tod en dr. i pozneje so bo m Los Angel es določeno zastopstvo ^pomerilo z Norvežani, in sicetr v Oeln. Fri tej preskuša ji bo zveza še enkrat pregledala svoja vrste v Stockholmu in jih nato 5. julija vkrcala na prekooceanski psrrrrk. Pa končani olimpiadi bodo Norvežani obiskali še razna večja mesta Severne Amerike. • Dooda je češkoslovaški metalec krogfe. ki pojde z velikimi nadami na olimpijsko zlato kolajno v Los Angeles. Poštne uprava. CSR, kjer je Douda uslužben, je razpisala javno zbirko prispevkov za potovanj« Doude v Kalifornijo. In bratje Čehi veda ceniti, kdaj in kje je treba žrtvovati! • Mad vestmi o grozotah vojne okofi 5an<£-haja je padla tudi med športni svet prese* netljiva novica, da je tamkaj v bojni vihri ugasnilo življenje velikega japonskega pla-vača Tsurute, k-i je na zadnji olimpijadi zasedel prvo mesto v plavanju na 2iX) m hrbtno. Vest je prišla menda iz madžarskih listov v vse evropske liste. Sedaj ja ugotovljeno, da živi Tsuruta v mirj doma te se pridno pripravlja za svoj bojni nastop v Los Angelesu. Pravijo, da je v odlični formi m bo prekrižal še marsikomu račune, ne nazadnje tud< Madžarom, ki so ga nekam posebno »veseli«- poslali v Nir-vano. » Ob binkoštih so imeli Italijani svojo prvo preskušnjo za olimpijce. Najboljše se je odrezal tekač na srednje proge Beccali. ki je dosegel na 1500 m izredni čas 3:52.2. Ta znamka je samo za 3 sekunde slabša od Ladoumeguejevega svetovnega rekorda in daje sklepati, da bo Beccali resen tekmec za olimpijsko lovoriko v tej disciplini. Na milanskem mitingu sta bila razen tega dosežena še dva nova državna rekorda. in sicer v skoku v viš;no (Tomma-si — 1.90 m) in v troskoku (Tabai — 14.3< m). KralfestTo mode Na kopanju Zadnja leta so je uveljavila izrazita pestrost v kopalci modi in priznati moramo, d* t srvetli sončni svetlobi vsi ti pisani komadi zares izTstno učinkujejo ter nemalo pripomorejo k veselemu razrpoioženje v kopališčih. Vsaka žena se zdi mlajša in živahnejša v barvasti kopalni obleki, razen tega pa ji je tu v polni meri dana možnost ,da izkoristi originalne oblike in »nenavadne barvne sestave, ki bi v navadni dnevni garderobi preveč silile v oči. V kopalni modi pa je dovoljena vsaka samovoljnost, najbolj muhaste modne ideje se i,-pr::jmejo z odobravanjem... Nova kopalna garderot>a( govoriti moramo namreč zares o celi garderobi, kajti časi bo minuli, ko »e je dama zadovoljila le s kopalnim trikojem in plaščem) je neizčrpna v zanimivih domislicah. Predvsem skušajo dame tudi tn doseči orno apartno skladnost, ki je vodno najbolj elegantna In rrbirajo zato z največjo skrbnostjo kopa Hi dres in klobuk, sončnik ter kopalne čevlja pižamo m kopalni plašč aH kratko jopica, — da celo brisača fe kopalna torbica morata »oglašati z ostal ;mi komadi Nekaj kopalnih zanimivosti letošnje »o-ie vidimo na naši Siliki: Leva skica predstavlja enobarven triko e šrrofcokrajnim platnenim aM slamnatim klobukom istega tona. K takemu enotnemu dresu prav lepo pristoja dolga fe široka kopalna brisača iz pisano vzorČastega f.rotčja, ki »i jo dama slikovito ovije okoli ramen. Vedno večje uspehe žanjejo takozvani »trikoji za sončenje« r izredno globokim hrbtnim izrezom. Dame. ki niso preveč vitke pa bodo dresu pridejale krr.tko krilce. Zelo praktični so široki gumijasti trakovi, ki ščitijo pričesko pred vodo in vetrom (srednja skica). Moderni kopalni plašči 90 popolnoma Btvarno, torej ravno ukrojeni in imajo široke, tričetrtfesko dolge rokave. Zelo ugaja senčnik iz istega frotteja kakor plašč. Opremo dopolnjuje enobarvna čepica v temeljnem tonu plašča (predzadnja sikica). IzTedno anartne so živobarvne kopalne oblek« s svetlim životkorn. h katerim nosimo bolerasto jopico rz pikčastega frotcia p kratkim šalom m napol dolgimi rokavi. Kopalni pa« je iz gumija ter poudarja vitko«^ športno izvežbane moderne žene (zadnja skicaT. K popolni kopaln: opremi spadajo seve da Še mnoge važne podrobnosti. Zlasti kopalni čevlji zaslužijo mnogo pozornosti: v vodi rabimo gumijaste slipperje. ki se tesno oprimejo noge, na obali pa najbolj ugajajo sandale iz usnja ali platna ali pa sandale rz slame, ki predstavljajo zadnjo novost v kopališki modi. Tudi kopalne torbice poznamo v mnogoštevilnih inačicah. Najbolj zanimive so one iz frotčja aH ro-žastega kretona, najbolj praktične pa seveda torbice iz invobarvnega povoščenega platna. Lepi svečniki ne sinejo manjkati v modernem stanovanju, kajti ni za modernega človeka lepšega fe bolj romantičnega doživetja, kakor je mala večerna zabava ob svitu sveč. Umetna obrt nam prinaša jako zanimive lesene modele, najbolj apartni komadi pa so izdelani iz kovano ali iz keramiko. Naša prva sikica predstavlja svečnik iz ozkih kovinastih cevi z lepo in mirno obliko. Nenavaden je tudi mnogobarvni, na drugem mestu skicirani svečnik iz keramike. Taki komadi so seveda mnogo cenejši kakor kovin as ti modeli in si jih moremo prav Lahko nabaviti tudi za »weekend-hiši-00«, kjer originalno m umetniško učinkujejo Nove torbice imajo vseskozi trapecno obliko, pa najsi služijo v trottenrske svrhe, za popoldne ali k večerni obleki. Na vsak način nam nudijo ti dolgi fe odki modeli originalno izpremembo. Na naši sliki vidimo tri najmodernejše komade in sicer je zadnja torbica namenjena za strapac in opremljena z dekorativno kovinasto verigo. Levi mo- de! )m It------------ iz emajla sli štraso »ličnega nuufcaslta ter ga uporabljamo popoldne. K najbolj gosposkim novim torbicam prištevamo modele iz nagubane svile, ki ačmkujo »diagonalno« (zgornja skica). Zdravniška posvetovalnica I. P. Ptnj. Pod flegmono razumemo gnojno vnetje podkožnega staničevja in je posledica infekcije. Zdravljenje je običajno ki-rurgično in bolezen je brez nevarnosti, če ne pride do splošnega zastrupljenja krvi. — Š. I. Maribor. Dijeta zavisi predvsem od množine kisline v želodčnem soku. katera se da potom preiskave dognati. Operacija pride v poštev, če je Vaša telesna konstitu-eija dovolj močna. — Ivan. Zdi se, da je Vaša bolezen živčnesa izvora. Ce Vam je zdravljenje v Lipsku pomagalo, bo najboljše, če se tudi letos podaste tja. — Vida. Napravite tu pa tam klistir. Med v zmernih količinah je še celo prii»oročliiv, posebno ker deluje tudi odvajalno. — N. K. Podoba je, da so pojavi v zvezi s prebavo, kar se pa da ugotoviti samo potom zdravniške preiskave. _ M. S. Trnovo. Nc«ite trebušni pas, v poštev pride pa tudi operacija. Radi svetovne krize znižane cene. Radioemanacijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE Ozdravi sigurno revmattzem, 151 as, t enake bolezni itd. Sezona od 1. maja dc 30. septembra. Hrana, kopel tn stanovanje v kopališkem domu. Din 50 dnevno Postaja: Straža-Toplice. Zantevajte brezplačno prospekte. 18fi Važnost vitaminov za človeški organizem (jKonec.) G!avn! Izvori vseh vitaminov torej, od katerih pa do sedaj poznamo samo pet (A, B, C, D m E) so vse vrste sadja fe zelenjave. Prvi štirje so popolnoma do-gmani, zadnji (E) pa še ni dovolimo preizkušen. Res je, da se s kuhanjem izgubi majhen del vitaminov, vendar pa ne v taki meri, kot so doslej mislili. Najbolj občutljiv v tem oeipu je vitamin C, kateri izgubi pri kuhanju 30—60 odstotkov, nal-odpornejši pa vitamin A, ki prenese tudi vročino do 170 stopinj CeJsija. Najbolji postopek bo pač ta, da se zelenjava vob-če ne kuha predolgo, večkratno pogreva-nje pa naj se sploh opusti. Gotove vrste zelenjave, ki vsebujejo nekaj več celuloze dn pa one vrste, ki so pretkane z malimi trdimi žilicami, katere želodec v njih nezroebčanem stanju ne more prijaviti, moramo delj časa kuhati, sicer lahko nastopilo želodčni krči. Pri oni zelenjavi, kš jo lahko uživamo surovo, bi bilo torej kuhanje največji nezmisel. Hraniva vrednost surove hrane je namreč v splošnem trikrat večja od kuhano. Velika prednost 1« pač ta, da eo obdrže vse hran Ive snovi pri nekuhani hrana v svoji prvotni, priroekri obliki ia jih torej neposredno dovajamo človeškemu organL^o. Predvsem igra pri prehrani sadje omfeentao vlogo, no sme. mo ga danes več smatrati sa slaščico aH hiksua, nego "» najvažnejšo prehrano. Sadje zedo ugodno deluje na Izločevanje gotovih sokov, pospešuje čiščenje črevesja in na najnormainejšd način regulira našo prebavo. Vendar pa na dragi stran! ne moremo biti dovoli oprezni pri uživanju surove hrano. Velika nevarnost obstoji pač v te>m, da »e z tako hrano kificiramo z bacili raznih kužnih bolezni na pr. griža, tifus, kolera, pri nekuhanem mleku — tuberkuloza! V vsakem sumljivem slučaju jo mnogo bolje hrano dobro prekuhati. Kadar smo se torej prepričaM, da j« hrana čista fe zdrava, jo uživaj mo r surovem stanju, ker je za naše zdravje, življenjsko sposobnost fe telesno moč nad vse koristna. Na ta način se tudi vračamo nazaj s prirodi, od katere nas jo civilizacija odločila — na našo škodo. Naj navedemo samo en primer. Spfeača je ena izimed najzdravilnejih scelenjav. Vsebuje v veliki množini vitamine A, B m C., razen tega ima mnogo mineralnih soli in železa. Za to jo zdravniki priporočajo slabokrvnim fe bledičnim ljudem, seveda bi bilo najbolj priporočljivo, da bi jo zauživali surovo, tako pripravljeno, kakor salato. Taka »salata« je zelo okusna, tečna, zelo hraniva fe lahko prebavljiva. Isto velja tudi za paradižnike, ki vsebujejo mnogo vitaminov B in C. pa tudi A. Sveže pomolžemo mleko vsebuje vitamine A. B, C fe D. Čim več vitaminov dovajamo organizmu, tem bolj ga varujemo pred raznimi boleznimi, navsezadnje tudi povečamo odpornost pri raznih posledicah infekcije Zato je najkoristnejša in najbolj zdrava — mešana hrana, po možnosti malo mesa. Kadar prekoračimo 60. leto, pa naj se ga popolnoma vzdr-žimo. BOURJOIS PONOVNO DARU JE .. • Kupite si škatlico priljubljenega »POUDRE SION PARFUM« v specijalni opremi, pa dobite v dar stekleničico parfema »Mon Parfum« v elegantnem etuiju. Samo od 15. maja do 15. julija. 5899 PARFUMEUR - PARIŠ Kar so tiče kruha, je važno sledeče; Pšeničen in koruzen kruh je lažje prebavljiv nego ržen ali ječmenov. Finejše »mleta moka jo rej lažje prebavljiva, ima pa žalibog tudd mnogo manj hranive vrednost L To pa radi tega, ker ima baš aunanja plast zrna največjo količino beljakovino, masti, mineralnih soli m vitaminov, dočim vsebuje jedro znns. skoro samo škrob. Cim bolj je torej moka fina t j. zmleta fe izbrana, tem manj je vredna za našo prehrano, ker vsebuje kot rečeno kon-d**nziran škrob fe s tem strduje krvne arterije ter ovira stolico. Znameniti ameriški zdravnik Dr. P. L. Clark jo dejal sledeče: »Ne hranite Vašo deco samo z proizvodi iz belo moko. Ce bi izključno x tako hrano hranili vašega pea, vam po-čez 20 dni. v teku 8 tednov pa spLca* v&aika živaL« Isto velja približno Cuoi ra bel, očiščen riž, bel rafiniran sladkor Rdi — lepSI bodočnosti. Krlžaljka ,,DIvJI petelin" Vodormvao: &. bosanska raka; fi. ftaHJra- ekl gpofeik; 8. izdelan (angleško); 10. sibirska reka; 12. moško krstno ime; 13. vrsta snega; 16. narodni mučeni k; 1&. oblika latinskega glagola; 19. vpraša Ini zaimek; 22. vrata kave; 23. policijska veda; 27. kraj v Bo3ni; 28. nemška trdilniea; 29. predlog; 30. domača žival; 81. predlog; 33. ogereki konjenik; 35. medmet; 37. ozirafei zaimek; 38. Pulj (italijansko); 40. tropi črna rastlina. Bsrpi&mc i. azfjsid otok; S. kenri&rf bm* ca prvino; 4. pritisk; 5. arabsko pristanišče; 7. morska riba; 9. Španski spotnik; 11. pre-vohno sredstvo; 12. predivo; 14. državna lastnina; 15. namera; 17. strup; 19. del ohlo-ke; 20. ftalijanaki diplomat v srednjem veku; 21. Japonsko mesto; 24. prislov, 25. francoski zaimek; 26. medmet; 32. francoski pisatelj; 34. kratica; 37. aziisdd otok; turška utež. Rešitev kcižaljke ^Tarzanov bo|M Vodoravno: 1. Bb; 3. Or; t LI; 5. Gs; 6. At; 7. No; 9. Ms; 10. vi; 11. oka; 13. oh; 15. ko; 16. bon; 17. ker; 18. as; 21. Pa«; 22. Mr; 23. psalm; 27. brod; 29. ag; 30. Loire; 31. Sket; 33. ne; 34. Vraz; 36. Andrej; 39. Jo; 4L panter; 42. om; 44. ml; 45. ja; 46. dan; 48. nb; 60. opica; 52. ne; 54. sle; &6. Rovan; 57. Trepetlika; 61. oprflek; 62. O vid; 63. non; 64. 2on; 65. Bari; 66. ba; 67. S«; 69. air; 70. tarok; 72. tč; 73. Andi. Navpično: L Bolgari; X. Bristol; S. Kerčak; 11. ob; 12. Hamburg; 13. og: 14. ton; 15. kor; 16. beg; 17. kad; 19. spondej; 20. hm; 21. Po; 22. ma; 24. Sierra Neva- da; 25. ar; 26. le; 27. bez; 28. rt; 31. srf 32. ka; 35. Limpopo; 36. tan; 37. nt; 38. jod; 40. ollvin; 4L planet; 43. most; 47. Nil; 49. brana; 50. orožar; 51. eal; 53. Epir; 55. ©in; 58. rob; 59. Edison; 60. ro; 66. bič; 68. Skd; 69. at; 71. ra. J,. Mrzel»Frigid: Gospod direktor dr. ing. E. Prics Velika siva palača sredi mesta, v pritličju ducat samih imenitnih trgo* vin: čevlji en gros, avtomobili, pisalni stroji in tisoč drugih neznanskih reči. [V veži sedi za svojim pultom stari, plešasti vratar, srebrne začetne črke se mu blestijo na lepo zlikanem ovrat« niku sivega službenega jopiča, na svet= lem, narahlo rdečem nosu mu visi sta* romodni, črno obrobljeni ščipalnik. V liftu, ki se odpira kraj širokih, iz kam» na sekanih stopnic, neprestano vsto* pajo in izstopajo gospodje v črnih suknjah in trdih klobukih, za aktov* kami pod pazduho in z debelimi ci« garami med prsti in vratar vstaja iz* za pulta, snema ščipalnik z nosu in ga spet natika ter se klanja; oni pa, kakor že so, nekateri privzdigujejo klobuk, nekateri zamahnejo z roko, ne* kateri pa nič. Če se mora vratar kdaj za trenotek odmakniti od svojega več* nega kraljevskega sedeža, mu v vežo vdero otroci, kakšni drobni, slabo oblečeni študentki iz predmestja, kak= šne majhne, še napol otročje gospo* dične iz trgovskega tečaja, pa v lift: nekaj čudovitega je takšnale prenove« dana, nesmiselna vožnja gor in dol, nekaj čudovitega je za majhnega člo» veka, takole vdirati v neznane, velike hiše, planiti nekje na čisto neznan, pa ves gosposki hodnik, plašno prisluhniti pred dolgo vrsto imenitnih, belih vrat in spet pobegniti nazaj. Kaj zato, če jih tupatam nazadnje zajame vratar. Na svetu je že tako: otroci morajo neprestano stopati čez prepovedane pragove, in dokler so še tako majhni, da svojega življenja še ne morejo stavljati na kocko, je dobro, če tvega* jo vsaj, da jih kdo zlasa. Življenje, pred katerim stojimo vsi, kar nas je kakorkoli majhnih na svetu, je pač kakor ta velika siva palača sredi me* sta: vse veliko in lepo je v njem, v ve» ži pa noč in dan straži vratar, strog, plešast in star. ničesar ne smemo vzeti brez kazni, ničesar ne moremo prositi brez sramote. Toda marsikakšen maj« hen poraz mora doživeti, kdor hoče nazadnje zmagati. In zgoraj, v prvem, drugem, tretjem, četrtem nadstropju, je v resnici vsega, kar bi moglo človeku priti na um. Vse mogoče pisarne so druga kraj druge, ravnateljstva in zastopstva se kar vr» strjo, kupčije so, zadeve tečejo brez konca in kraja, na tipke pisalnih stro- jev, pri katerih sedijo gospodične ▼ globoko izrezanih bluzah, padajo celi vagoni najimenitnejših stvari in te gospodične in ti pisalni stroji vse pre* nesejo. Na vsakem koncu se vsak čas odpirajo vrata, zastopniki in posredo* valci, trgovci in finančniki, ki so po» gostoma skoraj širši kakor daljši, pri« hajajo in odhajajo, bedni, bledi pisar* ji s svinčniki za ušesi hodijo v kakšno fakturo v roki iz sobe v sobo, sluge lz tovarn m iz bank neprestano prina* šajo zvrhane mape nujnih zadev. Tn na vratih pred enim teh čudežnih hod« nikov, na katere se steka vse to ne» zaslišano življenje, visi črna steklena plošča z zlatim napisom: Sana. zavod za medicinalno kemijo, d. d. In na be« lih vratih onkraj dolgega, z mehko preprogo pregrnjenega hodnika visi vizitka: Dr. ing. E. Priče, direktor. O tem gospodu direktorju bi si rad da* nes dovolil nekaj malo besed. Nekaj čudnega je to, kako ljudje na svetu nikoli ne dosežemo prav tiste karijere, ki smo je v resnici vredni; človeku se življenje zmerom ali malo preveč posreči ali pa ponesreči malo preveč, kakor je zaslužil. Nihče nI tam, kamor spada. Šel sem skozi to življenje in sem videl brez števila nerodnih, na glavo postavljenih reči Pred vrati ravnateljskih pisarn sem srečaval sluge, ki so jim iz službenih bluz gledali stokrat razumnejši, sto* krat plemenitejši obrazi, kakor sem jih potem našel za pisalnimi mizam! njihovih visokih šefov. V predsobah gosposkih stanovanj so me sprejemale sobarice, ki so bile v besedi, v gesti in v vsem tisočkrat lepše, finejše ln boljše od njihovih milostivih gospa. Iz šolskih klopi sem videl gledati svet* le otroške obraze z velikimi, na stežaj odprtimi očmi, ki so bile pripravljene sprejeti vase neskončno več, kakor bi jim bili njihovi revni, v nekaj malo svojih bednih, kratkovidnih spoznanj in dognanj uklenjeni učitelji mogli dati. Toda naj bo ta svet že kakorkoli zavržen m neurejen — blagor vsako* mur izmed nas, ki mu ni bilo dano. da bi bil dosegel več, kakor mu gre. No* benega mizernejšega človeka si ne morem misliti na svetu, kakor je di* rektor, ki ga nekdo na hodniku lahko zamenja za slugo. Tam onkraj svetlega, po razkošju in po kemikalijah duhtečega hodnika kraljuje gospod direktor v svoji sobi kakor v nebesih. Na oknih visijo tež* ke bele zavese, neznana umetna roka je uvezla vanje nekaj čudovitih rož. Na steni —1 vse so poslikane z neko s toplo, modro barvo in po nji so razmetane nekakšne lepe, vesele futuri-stične figure — visi slika kralja Aleksandra in koledar tvornice za olje, sredi stropa je obešen moderen okro-glast lestenec. Rjavo pohištvo, masivni pisalnik, okrogla mizica ob zidu in usnjeni stoli okrog nje — iz vsega di* ha neka blagodejna ubranost in človeku, ki bi od kdo ve kod nenadoma stopil v ta prostor, bi se moralo za-zdeti, da je tu eno izmed tihih, skritih torišč človeškega dostojanstva in kulture. Za pisalnikom pa se sklanja nekdo, nekakšen majhen, širokopleč možic v beli, malo preveliki halji, z vi* sečimi plavimi brki pod nosom, z red* kimi rdečimi lasmi ob senceh in zatilju, po beli pleši pa se mu izprehaja dvoje, troje modrih vijugastih žil. In ta mali, nebogljeni človek, ki se ob vsem tem razkošnem udobju, ob tem imenitnem pisalniku in ob belih aktih, ki so razgrnjeni pred njim, zdi. kakor da bi sv. Boštjan z oboka stolne cerkve gledal veliko mašo. je direktor sam. gospod direktor doktor inženjer E. Priče. Ah, ti moj ljubi Bog. kako nerodno so na svetu zidane te stopnice, ki po njih človek pleza do najvišjih časti. Nekje daleč zadaj so ljudske šole, da« Naše morje Lopar na otoku Rabu i ' V*'"*! - , V: i ..vj fe- - tip Na severni strani otoka Raba leži Jeipo razčlenjen poluotok luopar, ki ima podobo tetegmje-ne pesti. Pet ostrih rtov se kakor pet prstov fzteza v morje in med njimi je nekoliko manjših in večjih drag. Sir j a dolina >Cmica< imenovana, se vleče od vzhoda, druga, Loparsfea draga, eega proti severozapadu. Med njima leži Lopar, prijetna in ljubka naselbina e 1000 prebivalci, poštnim in brzojavnim uradom in tremi penzijaimi, ki so: Vila Sonja, Lopar in Velabit iz Lopaztfa drži pot vufložE vinogradov An polj Skozi drago Crnloo, ki se ploSko-Tito spušča proti morja in tvori lepo isi •vabljivo kopališče s 1900 m dolgim nabrežjem, ki je pokrito s čisto in fino pe-ftčeno sipo. Ta peščina je r vsakem pogledu idealna Zaščitena Je pred burjo in vetrovi, njena dolžina pa je ta Mm a, da Ji ni primere na vsem našem Jadranu. Lopar razjpolaga tudi a obilntaai trtici Rdrave pitne vode. Gosti na njem Imajo miru kolikor želijo. Kopalci gredo v vodo lahko naravnost iz hiše. Veslačem so na razpolago čolni z vesli ali jadri. Hi-baronje 'je prosto, takisto tudi lov. Penzija Sonja (lastnik Zvoniinir Če-pernič) nudi gostom 15 lepih in čistih sob, nekatere iz balkonom, vse pa z razgledom na morje. Na izbero je domača in dunajska kuhinja z izvrstno in izdatno hrano. Popolna oskrba (soba in hrana) v glavni ssziji (junij, julij, avgust) 65 do 70 in, predseziji i,n po nji 60 do 65 Din. Za otroke po dogovora. Penzioo >Lopar< vodi zakupnik Savo Marič, >Vele.biW pa lastnik Širne Pičuljan. Interesenti naj se blagovolijo obrniti glede informacij naravnost na injih naslove. Dobili bodo vsa za-željena pojasmiJa. Ra/b-Lopar ima dnevno zvezo z ladjo, ki prihaja s Sušaka na Rab. Z Raiba do Loparja je dve uri peš hoda, Lopar pa ima tudi dnevno ladijsko zvezo * Rabora. Hote! „Rokaft"9 Selce Od Sušaka slabi dve uri oddaljene so v mirnem kotičku ob obali skrite Selce. Mimo Kraljeviče in Crikvenice popelje slasti ob eazijah paraik nmojo častilcev tega mirnega in cenenega našega kopališča na Gornjem Jadranu. M.nogo jih je, ki se boje h-rnpa in si žele miru. Ne moremo bolj priporočati kakega morskega kopališča takim miruželjnim ljudem, kakor ravno Selce. Niso daleč, Ce se odpelješ zjutraj iz Ljubljane, si popoldne že v Selcah. CM tam lahko podvzameš izlete v Criik veli :oo, Kraljevioo, na Rab, Aleksandrovo, Krk in sploh okoli otoka Krka, zvečer pa si spet t svojemu hotelu >Ro!fcan< ▼ Selcah. Navajamo ta hotel kot samoobsebl razumljivo, ker Je eden največjih, majsolidnejših, a nudi vzlic temu najcenejšo celodnevno oskrbo. Leži v senčnatem gaju v neposredni bližini kopališča ln morja, tako da lahko vsakdo trenotno 'izbere: ali vročino in morje, aH pa sprehode v senčnatem gaju. Ker je splošno znan kot zelo cenen hotel, je seveda zlasti ob sezonah vedno dobro zaseden in je umestno, če si v Sekie potujoči preje rezervirajo sobe. Hotel >Ve1ebit« na Baški je eden onih hotelov, ki jim menda ni za to, da toi kar t par letih obogateli in se najbrž z zelo skromnimi dobički zadovoljuje Ko sem b.il pred leti v tem hotelu, sem bil presenečen nad vso izvrstno oskrbo s prijetno sobo, ki mi je bila odkazana. Ko mi je bil po 14 dnevih bivanja predložen račun, kar nisem mogel verjeti nizkim cenami. Res je, da nisem razen penzijskih obrokov prehrane potreboval ničesar drugega dokupiti, ali vzlic temu sem računal, da bom potrošil znatno več ko doma. Ali predložen račun me je prepričal, da sem onih lepih 14 dni, preživljenih v prav prijetnem kopališču na morju, preživel ceneje ko doma. Uradniki in drugi, ki ste potrebni morja, kar .na Baško v hotel >Yelebit«! ¥ MaMnska j« lepo morsko kopališče na otoku Krku, in sicer leži med Omišljem in med Krkom, mestom. S parobrodom od Sušaka se doseže v slabih 4 urah. Tudi v tem kopališča je vsako leto več Slovencev, zlasti onih, ki bi bili najraje kar 24 ur na sol-ncu. Ker pa to ne gre, so pač od ranega jutra do poznega večera na pesku ali pa v vodi. saj jim sije vroče solnce od ranega jutra do poznega večera. Hotel »Dragan skrbi za dobrobit naših letovi-ščarjev, oziroma kopalcev prav po materinsko. Sloves tega hotela je v naših krajih tako razširjen, da je vsako leto več novih gostov * Aleksandrovo je že staro priljubljeno letovišče, oziroma morsko kopališče našega uradmištva in drugih meščanskih družin, če si v kopališču, ali če se zvečer sprehajaš ob obali, ti je, kakor di bi bil v Ribnici. Slišiš samo našo ljubo slovensko govorico, slovensko pesem, vidiš pa znane obraze tako, da razen vročine, ki si jo itak vsi želimo, ne čutimo druge spremembe, niti domotožja. Restavrant >Triglav< pa je zbirališče, ko je treba portrted n Meni blt^or. W*t4 t\ krepke domače hrane, ali pa dunajsko hrano ter izvrstna domača vina. Ko plačuješ prvič, takoj podaljšaš svoje bivanje v Aleksandrovem za en teden, ker nisi računal s tako nizkimi cenami za prehrano. S U fe AK Najidealnejše bivališče ob morju (par&hoteC (pečine Na sami morski obali. Najlepša lega Sušaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene najnižje. Prospekte! 92 198 NA ©TOKU RABU NaJidealnejSe bivanje mi morju. VILA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELEBIT« nudijo ves komfort * Izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziti Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte! >a.v« 9fBraga" Mallnska na KRKU na lepem kraju blizu morja. Lep vrt. Terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Vsa pojasnila in prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič. 98 ctoŠe fflvšc HOTEL „SLAV2JA" Z novozgrajeno dependanso ▼ velikem lepem parku na samem kopališču. Sobe z balkoni in razgledom na morje. Idealno sončenje in kopanje. Izleti. Domača in tuja kuhinja. Dnevna zveza s Sušakom. Penzija Din 60. Zahtevajte prospekte. Lastnik M. Radič. 214 HOTEL BELLEVUE CRIKVEN1CA more s svojim konfortom. Izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar, j Divni razgled. Kopališče v neposredni bli-| žini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši j vtis tn se gosti vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo hišo. 91 Stm ? > mpreatmi* mfa? Vasi > pošrelm* MpU morski kopel? Poto}t« «Hapr«|j v Selce, posrednim nadzorstvom zagledala be* li dan in šla potem po vsem širokem svetu raznašat slavo njegovega imena in prinašat srečo in rešitev vsem lju« dem. Seveda, ne da se ravno reči, da bi bi? prav slednji teh izumov delo njegovih rok, marsikaj se je posreči« lo odkriti tudi njegovim asistentom in laborantom; toda šef je pač šef in njemu gre slava, kar je komur gre. In tamkaj sedi za svojim pisalni* kom ta najmizernejši človek na svetu, gleda v akte, podpisuje, s prstom pri* tiska na električni zvonec in daje uka* ze slugi, laborantom, gospodičnam, asistentu; tamkaj sedi in vrat ga boli od večne, proklete direktorske drže — ah, ti moj ljubi Bog, če se človek ma* lo tako ne drži, je pa precej k vragu vsa avtoriteta; v resnici se je že pri« petilo, da so ga nekakšni agenti na hodniku zamenjali za slugo; takole se* di tam in je direktor in, kakor pravi* jo, vleče svojih petnajst tisoč dinar* jev na mesec, z nagradami, znanstve* nimi honorarji, provizijami takole tri* deset do štirideset tisoč dinarjev. Ta* kole sedi za svojim vzvišenim pisalni« kom vse svoje življenje in je nepre« stano neznansko sam, sam s svojo di* rektorsko častjo in svojim toplim ra* čunom pri banki. Nikoli se še ni ozrla vanj ženska iz čiste ljubezni. — Pa kaj bi človek tratil prazne besede. In kadar prihajajo k njemu gospo» dične od drugih tvrdk po opravkih, male tipkarice iz odvetniških pisarn, knjigovodkinje iz velikih trgovin in tovarn, tajnice šefov, kadar prihajajo in sedijo ob njegovem pisalniku in jim prekrižana kolena za spoznanje gledajo izpod kratkih krilc in z aktov* kami v rokah razlagajo svoje poslov* ne zadeve — takrat bi dal ne vem kaj, če bi se tale njegova soba lahko vsaj za hip spremenila v rob gozda s sve* žim pomladnim zelenjem in bi direk* tor ne bil več direktor, temveč kakr* šenkoli ubog človek brez znanega ime* na in brez časti m bi zadeva s to lepo gospodično zraven ne bila poslovna zadeva temveč samo malo, čisto malo ljubezni. — Toda prazne sanje na stran. Kadar zvečer pride v svojo žalostno, pusto samsko sobo in se razpravi in leže, vzame z nočne omarice kriminalen ro» man in čita v njem tako grozne reči, da bi se mu od strahu in zapuščenostl po temenu ježili lasie. če mu ne bi bila žc zdavnaj skoraj čez vso glavo legla ta prokleta pleša. Mallssska Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba ln z vsemi taksami tn kopanjem v lepem kopališču Din ?0.— dnevno, prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno. 79 vodilno morsko to klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Ko-pališčna sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—90 Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od L.IEČILIŠNOG POVJERENISTVA U CKIKVENICL 94 HOTEL LONČARIČ Selce pri Crikvealci ob kopališču. Vsaka soba s teraso z električno razsvetljavo in vodo. Dunajska kuhinja, fina vina. Polna penzija Din 50, v glavni seziji Din 60. Zahtevajte prospekte. 205-a HOTEL CRIKVENICA Pomladne in jesenske cene Din 60, v glavni sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj. KRALJEVIČA Najstarejfie morsko kopališče, pol ure od Sušaka-Reke in postaje Plase. Hotel Fenslan „ADRIA", Crikvenica pod novo strokovno upravo. Prvorazredno urejen s komfortnimi sobami. V neposredni bližini kopališča. Meji na prekrasen zdraviliški park. Izvrstna dunajska kuhinja, cene zmerne. — Lastni park in šetališče. 192 Potujte na naše morje! 117* Kotel Učka ln Hotel Pila* z dependanso v££a ,,L|uba" S PARNTKOM V % UPE OD SUŠAKA. IZVRSTNA DOMAČA IN DUNAJSKA KUHINJA. HOTELA IN VILA NUDITA VES KOMFORT Z VSO OSKRBO. DNEVNO DIN 60—70 Z VKLJUČENIMI VSEMI TAKSAMI. PROSPEKTE BREZPLAČNO! na otoku KRKU Poznate udobno morsko kopališče za odrasle, deco in neplavače. Največja, (2 km dolga) in najlepša plaža na našem morju. Prijetno sončenje na peščenem obrežju. Dnevna par ob rodna zveza a Sušakom in ostalimi mesti na gornjem Jadranu. Električna razsvetljava, vodovod, zdravnik, lekarna itd. — Hoteli: Velebit, Volarič, Gran-dič, Praha, Baška, Europa. — Penil jo n!: Jadran. Kvarner, Ruža, Triglav in več privatnih vil m hiš za nastanitev gostov. Informacije pošlje na zahtevo brezplačno Kupališno povjerenstvo in Kopal i šn a zadruga lastnikov največjega dela plaža, CRIKVENICA„ Prvovrstna hiša, z 32 sobami, z balkoni na morje, tekoča voda v sobah. Zahtevajte prospekte! Upravnik hotela LJUBOMIB TUDOR ma kbku CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI — VKLJUČNO VSE TAKSE IN POSTREŽB^ — DIN 65 DO DIN 75. VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK, LASTNIK ANTE TUDOR OTOK DALMACIJA Grsnd faste! Imperiai — GifasuJ fiote! Hoteli L razreda s preko 200 sobami Lftsfcsa tenis-tgriSčs. in morska kopališča. Dnevno koncert In ples. Popolni pensSjon z vsemi pristojbinami tn postrežbo v Graud hotelu Imperijalu od Din 80—100, a ▼ Grand hotelu od 65—75 Din. Zahtevajte moj bogati ilustrirani prospekt. — BrsoJ&vi: Impenjal Rab. Lastnik: FRANJO KUKULIC. 191 Od Din! Za 10 dni lnkru- zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na astni peščeni obali Koncerti, dancing, šport, tenis HOTEL 'i; * }; £3 -i JUŽNA DALMACIJA 4 srt do SpH- ta, 3 ure do Dubrovnika. Brsojavi: Aadrešs, korčufa Zahtevajte Kratiš prospekte! n Mallsiska ssa otoka Krkis Biser Jadrana, s krasnim kopališčem, lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Dunajska, češka in domača kuhinja, Penzion Din 50. Zahtevajte prospekte. — Uprava. 204 a ( divno morsko kopališče z več finepeščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bu;'ia vejeta-^a. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjerenstvo. 99 Motel „ ^0*£lf9&c$9cK**"* ALEKSANDROVO NA OT&&U KRKU Novo opremljen hotel v bližini kopališča. Prvovrstna kuhinja. Vsa oskrba s sobo vključno takse Din 60. Električna razsvetljava. Vse informacije in prospekte daje lastnik Bare M. Orlič. 216/a PREDEN SE ODLOČITE ZA VAŠ ODDIH NA MORJU ZAHTEVAJTE PROSPEKTE STRAND-HOTEL VOLARIČ, niHmimimmuiMimmiummnninnmunHmnnrartm BAŠKA NA KRKU 152 kopališču. Krasna terasa za solnče-nje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila tn prospekte pošilja brezplačno lastnik B. Kovačevič, Hvar. 80 Otok Hab Pension s postrežbo in vsemi taksami HOTELIK A. M A C H A R 195 DALMACIJA ' • Hotel Bristol do . 100 Din. Palače Hotel Praha Vila Vilma Kestavra&t — Fesizioa „TMGLAV" Aleksandrovo, otok KRK Ob pristanišču z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50 Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. Vse informacije daje lastnik Ivan Fran o! i č. iqq MWA HOTEL SLAVI JA Novo otvorjenl hotel. Tik pristanišča vseh parnlkov. Priznano izvrstna kuhinja. Informacije ln prospekte pošlje lastnik M. Miličič. 32 najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLAVIJ A, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din, Vse informacije in prospekti brezplačno. N. Knezovič. LOPUD |ri Bfgftrovsilktr Hotel »Kristič* Penzion 40 lepo urejenih sob, hote! v gaju pomaranč jn citron, ograjen z agavaml in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižiih nenriiskih ce, nal1- 121 Vtisi Izza Pirenejev Madrid, v maju. Ko sem pcvK stopil na ozemlje Iber-skega polj otoka, me je obšla čudna omotica ln T®dotž hrbtenice mi je zdrknilo nekaj mlačno-toplega in ledeno mrzlega obenem. Tega skrajno neprijetnega občutka se še do danes nisem mogel tenebltl. Vzrokov: zakaj, kako, čemu, nisem mogel dognati. Ves trud je bil zaman in še-le t zadnjih časih se mi je začelo bliskati in jp-sn'ti. Spominjam se Se, da so se mi tedaj _ brez kakšne reze z mojim potovanjem, duševnim razpoloženjem, potrtostjo ta z novo panoramo — obudili v spomine znani stihi Fr. Ks. Meška: Stopil sem na tihe njive, tiho, kakor bi se bal, o a se zdrami fcdo pokojnih in bi vstal. če so to Meškovi stihi, o« vem zagotovo, ker minulo je že nekaj let ko mi razvoj dogodkov in raznih peripetij, neodvisnih od moje volje, ni dopuščal naslajati se ob melodičnem ritmu slovenske pesmi. V dnu duše so ostali spomini, sladki in trpki, na otroško dobo, na knjige ta pesmarice, ki so sinu slovenske matere omehčale dušo in srce. MoJa duša je polna takšnih vdoibin, kamor se sedaj v pregnanstvu zatekam po sveto obhajilo. Imenujem j!h zavetišče, kamor bežim pred nevihto življenja. in ker je pri moji nerodnosti vse v »najlepšem« neredu, je mogoče, da citirani stiihi niso Meškovi. Za mene pa je gla7c>o, da so ti stihi izraz mehke slovenske duše ln produkt slovenskega pesnika To me navdaja z nado, da ml čltateljl ta tjccbeznjive čitateljice oproste eventualno zamenjavo avtorjevega imena Saj sleherni ve, da nihče ne pozabi vtisov in doživljajev, če Jih noče pozabiti. V tujini imamo ljudi, ki se silijo pozabljati, imamo tod! take, ki se sramujejo pripadnosti oni mikroskopski narodni skupini naseljeni o>t) obali Jadranskega morja tja gor do radgonskega pogorja. Narodič jim je premajhen ta preskromen. Nekatera iki smo drugačnL Smo kloubovalnejšl in čutimo, rfa bi se najbrže sramovali biti tvorni delci velfkih Kolosov, ki v svoji velikosti in številni ogromnosti tvorijo balast in ovire Ta napredek in razvoj človeške družbe. Da, celo ponosni smo, da naša kvaliteta ast-dffcriljuje njihovo kvantiteto. Oprostite! če nadaljujem v tem tonu; mi ne bo uspelo povesti vas tja kamor sem prvotno Imel namen. španska zemlja DA površini ne ras- ločsrje od druge. Ona je takšna kakor vsaka druga ki jo krasijo vinske gorice, oljčni gaji, rože ln trnje, špansko nebo je temno j-'lavo, zrak ni preveč suh ne premalo vlažen. Iijudje so oblečeni po >evropsko«, Jed nosijo v usta z žlloo ali vilicami, pijejo iz kozarca ali steklenice ta hodijo — kakor drugače! — z nogami. Torej: ravno Tako kakor mL In kljub temu sem imel vte!/e, ki me neprestano nadlegujejo -J» ki se Jih ne morem lan eb i t L Še vedno Jih vK dnan. V zraku, v tem sinjem zraku visijo črne sence, f mogoče je to produkt predsodkov, k! Jih Imamo o osebno nepoznanih narodih, ki so nam jih sliikaM pisci v romantično pestrih barvaDa _ Vidite. Tudi me Španke imamo svoj majnlk. Majnik našega duševnega preporoda Dolgo, predolgo smo čakale, da tndi me smemo stopiti v areno ženskih pravic. Turobna, črna, restgnirana v suženjske spone vkovana duša Španke je legla zvečer v svojo mučeniško posteljo in zjutraj se Je zbudila prosta okov in svobodna Okor, ki so jo stiskali stoletja, ki Ji nleo dali dihati, ki so Jo davili, ki eo lz nje, matere, ustvarile pohlevno ta zvesto psico (perra) jo degradirale na bitje brez pravic, bre* volje, želja. — Danes so te peklenske spone zdrobljene. Sanje!? — Is sužnofcti, preko noči v zlato svobodo! — Ne, ne. to je neverjetno, nemogoče — Španka ne veruje, noče, ne more verjeti. Strah in trepet pred bridkimi razočaranjem je v njej. — Šel® po enem leta novega režima, šele potem ko JI je bila dana volilna pravica, ko jI je bilo vrnjeno njeno dostojanstvo, je »ačela verjeti ln s tresočim, neodločnim korakom se Je podala k sprevodu svoje črne preteklosti. Re-vica je fognbila ravnovesje. Ona hoče v svobodo ta se boji svetlobe. Od vsega kar se Ji nudi, si je izvolila samo kanmta za ustnice in svetlejše oblek«. — V notranjosti, v dwši in mozga je ostala Ista kakor je btta notodatf. Zakaj v njenem telesa kraljuje duša pokojne babice tn po njenih i 11 ah p>k)vejo mikrobi strahu in negotovosti. Žena prt <6rug£h naroLos cantos flamen-cosc so ravno tako neznosne kakor dalmatinske, liške, istrske nenije (Istrani jim pravijo >kantada< (ali bosansko-hercegov-sko tuleče tužaljke in srbske jadikovke, Posebno na glasu so andaluzijske popevke, ki se od srbskih sevdalink ločijo samo po jeziku. Gramofoni jih tulijo od zore do mraka ln od mraka do zore ta za desert nam oddajne radio postaje servlrajo nenije, tužaljke, jadikovke ln eevdalinke. Pevske zbore in resnično petje čuješ le v gledališčih. Javni delavci • Med politiki ta intelektualci imamo različne tipe. Za vse okuse. So simpatični ta nesim/natičnL Taka simpatična grča ta najpopularnejši med vsemi ostalimi Je nedvomno don Luls de Tapia, pisatelj, pesnik ki priljubljen ikuiplet-tet. Madridski dnevnik >La Llbertad« prinaša dnevno njegove kuplete, ki so včasih zelo strupeni. Obenem se foavl s poHtičnIm športom in je poslanec v >Los Cortesc. Nekatere njegove pestmi sličljo pesmim Simona Gregorčiča Eno kitico za poskus >Jutrovim< bralcem v prevodu, kojemu sledi tekst v originalu. Nanaša se na španskega umetnika slikarja, 'ki Je odpotoval v dolino Jozafat pred par letL Metrika ta kadenca se ml zdi Ista kot pri Aškičevem >Mejniku«. Bravci, umri pred dveml Je M3, naš Jurij Kamero, slikar! Vtrgal v dobi cvetoč* ga Je evertja rožo, Majnlk vrtnar. V originalu: Mth-10 ha dos anos, leotoree, Jullo Romero, el ptator! ... In/pleno mes de las flarau Mayo deshojo una far! Lata de Taphk Kino Ameriška filmska podjetja zapuste Jugoslavijo v fMmaVtti krogih je zbudila vest o likvidaciji ameriških filmskih, izposojevalnicah v Jugoslaviji razumljivo senzacijo in razburjenje. Vzrok za ta korak je iskati v novem filmskem zakonu, ki vsebuje namreč določbo, da mora sleherno podjetje, ki se peča m uvažanjem Inozemskih filmov na 1000 metrov uvoženega zvočnega filma napraviti ali nabaviti si ▼ naši državi 150 metrov domačega zvočnega filma. Kdor tega ne izpolni ali ne more izpolniti, plača za sleherni meter nenabavljenega domačega filma 100 Din v korist državni filmski centrali, če upoštevamo, da prinašajo velike ameriške filmske družbe v svojih produkcijah 30 do 40 filmov na leto, kar predstavlja približno metražo 100.000 m, značl da bi morale te družbe napraviti pri nas po 15.000 metrov domačega zvečnga filma ali pa plačati državni filmski centrali za ta kontingent 1,500.000 Din. Takih bremen pa tudi ameriška podjetja v današnjih časih ne zmorejo. Odločila so se tedaj vzeti slovo od naše države ter likvidirati svoja podjetja. Odpovedala so vsem svojim uslužbencem, tako da bo v Zagrebu zaradi tega zopet kakšnih 150 družin brez kruha. To je prva posledica tega koraka, a to še nI vse! Največjo škodo bodo imeli pri tem kinematografi, ki bedo navezani odslej še bolj na nemški film, publiki bodo na ta način odvzeta največja filmska dela. Velefilmom »Trader Horn«, filmi z Greto Garbo, Mau-rice Chevalierom, Ramonom Novarrom Je v naših kinematografih odklenkalo. če upoštevamo še dejstvo, da bo prihodnja nemška filmska produkcija zaradi silne gospodarske krize v Nemčiji zelo šibka in da bo prihodnje leto izdelanih v Nemčiji komaj kakih 80 filmov, vidimo, da bodo kinematografi navezani le na zelo šibke in po vsebini plitke nemške filme. In še nekaj. Največja tri ameriška filmska podjetja so prinesla sleherno leto kakih 100 do 120 zvočnih filmov; z njih likvidacijo pa nasta- Fledeče štiri kttfee (odlomek) je po- sv« Jen duhovništvtt, ki se želi izneblti celibata. Sedaj se namreč vrši v Španiji kampanja za celibat ta proti njemu. V drugih, tu ne objavljenih kiticah, se pesnik poziva na določbe ustave, ki določajo, da država ne sme ne moralno ne materialno podpirati klera nobene religije. Zraven tega določa ustava, da se po preteku dveh let ukine sleherna plača posvetnemu klera. (Ostalim, n. pr. jezuitom je država zaplenila Imetje ter jih izgnala.) Naslednje kitice vsebujejo resnično svarilo pred vzpostavitvijo družine. Ko bodo v župniščlh spoznali, draga Emilija, vse sladkosti >budžeta< ki ima jih familija; ko bodo videli, da vedno primanjkuje cvenka za tisoč potrebščin ta eno —, jim v glavo zabrenka; Kadar obutve bo treba za deset otročičev, tedaj postane jim jasna — preljubim župničem. Farsa Elektra« iz gledališča — 22.06: Lahlka godba _ BERLIN 19.10: Plesni večer. _ K5NIGSBERG 16.30: Lahka glasba — 19.25: Zborovsko petje. — 20: Opera _ 21.15: Beethovnovi klavir- sfcl koncerti. _ Orkester. - MtJHLACKER 17: Popoldanski koncert — 20.30: Mešan program. — 21.30: Domači koncert pri H. Puggerjn. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 18.30: Vojaška godba _ 20.15: Koncert solistov. — 21.45: Koncert klavirskega trla — 22.35: Ciganska godba Vsak naročnik ,.Jutra" js zavarovan za 10.000 Din! Janko Kač: Ves torek je bflo toliko dela, da je Lena zvečer vsa trudna vzdih-mla: »Komaj bi zmagala delo, če bi mi zraslo še dva para rok.« Tudi pri Kolenčevih so se pripravljali za slovesen dan in so pekli in cvrli, da je dišalo po vsej hiši in okrog vseh voglov po svatbi. Sosedni kočarji so željno vihali nosove, vlekli vase čudoviti vonj pečenega hleba, požirali sline in sanjali o velikem petku, ko bo tudi njihove bajte napolnil ta čudoviti vonj, ki ima primer le v vonju sveže zepalje na pomlad za plugom. Vas se je v torek zvečer že zgodaj upokojila in so bila že ob desetih vsa okna temna. Na zapadu so se zbirali težki oblaki k zadnji jesenski nevihtL »Da bi le dežja ne bilo,« si je želel Tona, ko je gledal pri odprtem oknu v soparni večer. »Zemlja je še prav vlačna. Če bi jo nalilo, bi spet ne mogli ta teden spraviti pšenice v zemljo... Eh, pa kaj mislim o setvi, saj bo šel ves ta teden v nič. Jutri bo poroka. Komaj v petek se bo razšla svatovščina, sobota bo pa za počitek. Da bi bilo že enkrat to pri kraju!« Kar oblečen je legel na posteljo in so mu bogve kod vse blodile misli... Zaspal je šele, ko so petelini že odpeli jutranjico. Ko se je zdanilo, je bilo nebo po kratki nevihti kakor umito dojenčkovo lice. Dež je poškropil prašne ceste, poživil mlado zelenje ječmena ter prilil okrepčila travnikom, da je gosta paša kar vidno rasla. Pred hišama obeh zaročencev so obstajale koSje. Na vpregah se je lesketala medenina in so v lahnem vetru plapolali papirnati trakovi, vpleteni v grivah in repih svetlih kobil. Dostojanstveno so izstopali svatje, možje ogrnjeni v težke, črne burmuse, žene vse v svili, okrog boka opete s svetlimi pasovi iz križevačev Marije Terezije. Urno so hodila okrog svatov za ta dan najeta dekleta in jim nudile prigrizka za zajtrk. Hrupno so se pozdravljali savinski veljaki pri Kolencu: šentrupertski Petek, gotovski Preflak, gršovski Cepur in druga oddaljena botrija. Na nevestinem domu pa je stiskal gro-beljski Cajnar, starešina roko grajskemu Pankracu, kapelskemu Va-laju in zviška pokimal navzočim vaščanom. Za deveto je bila oznanjena svatovska maša. Vendar pa so že celo uro stale ob cesti radovedne ženske in čakale svatovskega »bla- goslova«. Da jim ni bilo dolgčas, so še do dobrega premlele mladi par. Otroci so se podili po cesti in vreščali. Na ženinov voz je sedel godec Levica ln komaj krotil svoje roke, dokler niso zlezli svatje v kočije. »Poženi, Šimen!« je ukazal, danes zadnjič gospodar, oče Matija. Levica je za vriskal in mogočno raztegnil harmoniko v svatbeni marš, ki se ga je bil naučil pri vojaški godbi Na samem cesarskem Dunaju je sviral,, ko se je ženil princ Rudolf z vsiljeno mu Štefanijo. Čim je odjeknil prvi glas svatbene pesmi, so se oglasili za vasjo to-piči. Nemir je zašel med ženske gruče ob cesti: »Ze gredo!« V naglem diru se je pripeljalo šest kočij pred Kovačevo hišo. Toliko, da so se pozdravili in izpili kozarec vina in že je šlo proti fari v zložnem teku. Deset kočij še ni bilo na nobeni svatbi, kar pomni dolina Po njivah so orači ustavljali sredi braz konje, da zamahnejo s klobukom v pozdrav staremu fantu Tonu, najbogatejšemu ženinu doline. Svečano so pele orgije v nizki farni cerkvi Župnik MIha je poučeval z domačo besedo mladi par o pravicah in dolžnostih novega stanu. Zvesto je poslušala nevesta, Tona se je pa zagledal v Marijino podobo v oltarju, ki je držala v rokah božjega sina. Spomnil se je, da nemara prav to uro drži nekje njegovega Tončka lepa ženska in bridko joka. Tako ga je prevzel spomin na sinka prav v tem svetem trenutku, da je preslišal župnikovo vprašanje: »Tona, vprašam te, če je res tvoja prosta ln premišljena volja vzeti Miciko v zakon?« Molk. Po cerkvi je nastalo gibanje, zakaj Tona takoj ne odgovori Cajnar ki je stal za njim kot nevestin »mož«, je dregnil ženina pod rebra in mu šepnil: »Tak reci no, da!« Kakor da se pravkar zbudil b sanj, Je Tone hlastno ponovil: »Da!« Miciko so solze polile, da Je komaj sam župnik čol njen plahi: »Da!« Desetaki so padali na krožnik za cerkvene potrebe pri običajnem darovanju okrog oltarja. Cerkovnik se je prav blaženo nasmehnil, ko je z eno roko segel ženinu v roko in mu želel vso srečo, z drugo pa je spravljal svetel goldinar. Nagla je pot svatov k poroki, zamudna od poroke, saj se Je treba ustaviti pri vsaki gostilni da bo večja sreča v zakonu. Mnogo je pa gostiln ob cesti in beseda da besedo. Hudo so že godrnjale kuharice in pogleda vale, kdaj se pripeljejo svatje. Sele ob petih so privriskali že malce okrogli na kosilo. Mize so se kar šibile pod težo v potu pridelanega blagoslova zemlje. O mraku so prišli fantje in so zapeli podoknico. Rojnikov Fronc je prišel čestitat v imenu fantov in zaplesal prvi ples z nevesto. Na-pivanj ni bilo ne konca ne kraja, pevci so pa hoteli peti. Zato je vstal svat Tinče Tenč in dvignil svoj glas: »V Kan galilejski na ohcet so bil sam Ježeš Marija, sto tavžent Idi in cela sveta družina. Glej, svatom je zmanjkalo vina...« Vsi so pritegnili, da je zaplapolala v mehek jesenski večer naša lepa svatbena pesem. Le eden ni pel — ženin Tona. Njegove misli so šle spet k malemu Tončku, na katerega so vsi pozabili v hrupu in veselju. Preflak se je sklonil k njemu in mu šepnil na uho: »Saj vendar nisi ti nevesta, da se tako kislo držiš. Kaj bodo pa svatje rekli.« »Prav ima, zaradi njih sem tukaj!« je pomisli Tona, dvignil kozarec, ter se zahvalil vsem svatom in fantom za voščila. »Fantje, mojo zapojte!« je končal in sedel poleg neveste, ki je pozabila vse bridkosti. Gledala je vsa blažena svojega Tona, ki je stal tako zdrav in močan poleg nje in govoril kakor pravi gospodar. Ko je zaplavala zunaj otožna: »Prepovedala si meni da ne smem v vas priti k tebi...«, se je nagnil Cajnar k Petku: »Predolgo je fantoval, zato je huda ločitev.« »Se bo že privadil uzde in jasli,« je pritrdil Petek in preteknil vržinko iz enega kota ust v drugega. Se ves četrtek in petek je hrumela bučna svatovščina V soboto zjutraj so pripeljali balo nevesti, ki se je z obilnimi solzami poslovila od svojih dragih. Matija in Polona sta se preselila v Napoleonovo sobo, da sta napravila mladima prostor v spodnji hiši. V nedeljo je že stala Mi cika v belem predpasniku na Kolenčevem pragu in ukazovala, kakor da je že deset let pri hiši. Tako se je spet menjala večna straža na Kolenčevini. Xonec L dela. Iz sveta Prof. James Crox, znani potoval ec po Ameriki, je na svojih potovanjih opazoval čudna vodovja. Na meji med Argentino in čilejem teče Rio Agro, »Kisla reka«, ki nosi po pravici svoje ime, kajti zaradi njene kislosti je ne pije niti živina. Ob spodnjem toku so ji bregovi čisto goli. Prof. Crox domneva, da je ta reka kisla zaradi tega, ker padajo vanjo v gornjem toku drevesa iz pragozdovja in se tam razkrajajo. V gornjem toku je voda povsem normalna. Na zemlji bi bila torej cela reka — lesnega kisa! Prebivalci ob spodnjem toku si iz te vode, ki jo mešajo s studenčnico, prirejajo osvežujočo limonado. V nekem bivšem apnenčevem kamnolomu v Nebraski je pred časom hipoma nastalo celo jezero — a glavni čudež je bil ta. da je njegova voda sladka kakor sladkorna voda. Noben učenjak še ni podal zadovoljivo razlage za ta pojav, a morda še bolj čudno je to, da se ribe, ki so jih za- Riba, ki spi štiri leta Pred štirimi leti je prinesel newyorš!d profesor dr. Homer Smith iz Afrike 20 rib, ki se od tistega časa niso dotaknile nobene hrane in so vztrajale ssploh v spanju podobnem stanju. Te ribe nimajo samo škrg, temveč tudi pljuča. Ce v vročini roke usahnejo, se zarijejo v blato in tam prespi jo tedne in celo mesece, dokler ne nastopi nova deževna doba. Doslej niso vedeli, koliko časa lahko prebijejo v tem stanju brez hrane. Prof. Smith hoče svoj« eksemplarje še peto leto preizkusiti slede vztrajnosti. redih v tem jezeru, v njem iztoorno počutijo in postanejo v najkrajšem Času izredno velike in tolste. črudno lastnost je opazil prcf. Crox v vodovju Mo-fjorda na Norveškem. To vodovje je razdeljeno dobesedno v tri plasti, ki ležijo druga nad drugo. Najvišja plast ;e iz navadne pitne vode 2 m globoka, draga plast je iz morske vode, ki priteka skozi podzemsko jamo v fjord, dočim napajajo prvo piast ledniški potočki. Najnižja plast, »smrtna plast«, pa ne vsebuje nobenih živih organizmov, ker jih po vsej priliki pomori neznan podvodni izvir žve-pler.e kisline. Zanimivo je, da se te tri plasti nikoli ne pomešajo med seboj. V Mehiki je — gorljiva reka, ki jI gornja plast sestoji iz kamenega olja! Crox pa je tudi odkril, da vsebuje vodovje svete reke Gange » mnogo radioaktivne snovi, kar pojasnjujejo številna ozdravljenja v tej vodi. 655. prevod evangelijev Brftška svetopisemska družba je nedavno imela svoj 128. občni zibor, na katerem se je poročalo, da je v zadnjem poslovnem letu izšlo 10 ncvih prevodov zakona nove zaveze, in sicer popolnih in delnih prevodov. Z njimi se je število prevodov evangelijev zvišalo na 655. Zadnji prevod je izšel v karamojongu. jeziku ljudstva na za-padu Rudolfovega jezera v vzhodni Afriki, Nemisi v Bossibayu Kari Fischer, zloglasni Američan, ki ga policija ima na sumu, da je ugrabil in povzročil smrt Lind-berghovega otroka. Zadnjič so ga videli v Mexico City. Zaradi njegovega zasledovanja so policijo močno oborožili. Fischer je namreč izboren ostrostrelec in se bo gotovo branil priti pravici v roke Knjiga vojnih strahot Večina vlad je potlačila vse fotografije, ki kažejo svetovno vojno v njeni pravi luči in bi utegnile v ljudstvu vzbujati odpor in gnus proti vojni srpi oh. George Pal-mer Putnam, založnik v Manhattanu, je te dni izdal knjigo z 89 fotografijami, ki predočujejo vojno strahoto, kolikor jo je mogel Putnam pač dojeti. Zbral je te fotografije pri zasebnikih, kajti njegov poskus, da bi mu washington-ski vojni arhiv dal na razpolago svoje gradivo, se je čisto ponesrečil. Odklonili so njegovo intervencijo, češ, da je cibjava takšnih slik — neetična Materam, ki imajo zadnje počivališče svojih sinov kot lepo sliko v spominu, tega spomina ne smemo razdreti! Putnamova zbirka predstavlja umirajoče vojake, razvaline, justifikaclje dezerterjev, žrtve lakote, upore in končno vojne pohabljence. Enega teh, angleškega vojaka označuje napis kot »živo smrt«. Nos, gornjo čeljust in lica mu je izsekala granata, dihati more le s pomočjo gumaste cevi, v kateri se zrak filtrira, hrano zaužSva istotako skozi cev, in sicer le v tekoči obliki Naval občinstva na urade »Messageries Maritimes« v Parizu, kjer so razgrnjeni seznami pogrešanih, po poročilih o katastrofi potniške ladje »Georges Phillippar« pri rtu Guardafuju. Po zadnjih vesteh je zahtevala nesreča 70 do 90 žrtev. Svojcev iščejo Homo sapiens v novem odkritju Angleški paleontolog dr Leakey je našel v bližini majhne naselbine Kanam na naJbrežju jezera Viktorija blizu kolonije Kenia v vzhodni Afriki spodnjo čeljust pračloveka, ki je po sodbi učenjaka naj-starša najdba svoje vrste na svetu. Kost so odkrili v kameniti plasti, ki hrani naj-starše znane okamenine. čeljust cenijo na dva milijona let in zanimivo je, da so se v isti plasti našle tudi kosti opic, ki se v mnogih podrobnostih presenetljivo ujemajo z okameninami pradavnega človeka. Ugrabitelj Lindberghovega sina? Nov poklic Veliki 40-sedežni dvokrovniki. ki osScr-bujejo redni osebni promet na progah Lon-don—-Pariz. London—Berlin itd., nujno potrebujejo postrežnice. »Zračne strežajke« imajo predvsem nalogo skrbeti za one potnice, ki so podvržene »zračni bolezni«. Slednja je popolnoma slična znani »mo> ski bolezni«. Hišna mora takoj pomagati z umivalnikom, svežo vodo, dišečo soljo in drugimi zaiogami iz popotne lekarne vsakega letala Seveda mora biti strežajka popolnoma nedovzetna za zračno bolezen kakor je to pogoj tudi pri moških stewar-dih. Ra.zjpisana služba privablja mnogo kan- didatinj, in ni dvoma, da to ni samo posledica sedanje krize. Plače so namreč zelo dobre. Vse zrakoplovno osobje dobiva prvovrstno hrano in ima tudi pravico do pokojnine. A pretežna večina prijavljenih deklet ni kos strogemu sprejemnemu izpitu. Slednji vsebuje kot glavni del »izlet« pod vodstvom strokovnjaka za vratolomne produkcije. Letalo poskuša vse mogoče lege in sipremembe. Kandida.tinje so deležne pretresljivih občutkov. Ob tej priliki se zanesljivo izkaže, ali so res zavarovane pred zračno boleznijo in torej primerne za mrvi poklic. Sir Frederic Sykes, guverner Bombaya, kjer se še vedno nI poleglo sovraštvo med mohamedand in Indi Med najzgodnejšimi zelenjavami je zelena solata. Natančno vzeto beseda ne označuje rastline, temveč način pripravljanja, kajti beseda pomeni nekaj osoljenega in izvira iz latinskega »sal« — »sol«. Seveda pa pri tem načinu pripravljanja sol ne igra glavne uloge. Olje in jesih sta morda važnejša. Sadna solata iz jabolk, oranž itd., nosi svoje ime po krivici, ker sestoji samo iz soka in sladkorja. Zelena solata je važno hranivo ne samo kot pomladni pozdrav, temveč tudi zato, ker čisti kri. 2e Brillat-Savarin, slavni gastronom, ji je pripisoval pomlajevalno moč. Za pripravo solate velja često citirano pravilo: Z oljem razsipaj, z jesihom skopari, s soljo gospodari modro, mešaj pa kakor norec. — Ta nasvet je baje šrpan-skega izvora. V neki italijanski anekdoti iz 17. stoletja pa je takisto naveden, samo da priporoča ta anekdota razsipavati tudi s soljo. So! se mora v jesihu popolnoma raztopiti, da se more vezati z oljem. Popolno pomešan je jesiha in olja, ki se drugače ne prenašata, je skrivnost vsake dobro pripravljene solate. Na Francoskem vzamejo na žlico jesiha štiri žlice olja. če-st.o pa napravijo nevešče gospodinje čisto narobe, kar seveda ped nobenim pogojem ne more dati dobre solate. Francozi imaio navado, da pomešajo v svojo solato tudi tako zvano »fourniture«, mešanic** vsakovrstnih, na drobno sesekljanih zeli, peteršilja, čebule, krebulje itd. Sladokusni Vaerst pravi k temu, da je fournitura samo zaradi lepšega in da je čisto postranska. Kot dodatek zavrača tudi teletino, jajca, sardele, olive, maslo, mleko in podobno, kar počenjajo zlasti Angleži, ki so po njegovem mnenju slabi jedci. Kolešček citrone, kakor jo uporabljajo Lombardi, bi še šla. Vendar so že stari poznali takšne pridatke, zlasti iz močno začinjujočih zeli in sira. V francoskih re?rt;avranih pripravlja solato sam Maitre d'Hctel pred očmi gosta in z vsemi ceremonijami. Isto bi moralo biti tudi drugod, predvsem v družinskem krogu pred povabljenci, kjer bi to malo mtijo morala prevzeti naša gospodinja ali gospodar. V Berlinu so imeli proti koncu 18. st. znamenito hotelirko, ki je gostom sama pripravljala solato. Preden je začela, je ljudi naprosila, naj je ne motijo pri tem opravilu, ker drugače ne jamči za uspeh. Imela pa je tudi lepe roke in v tem je bil velik del njenega uspeha. Rousseau, ki je propagiral zakon o obveznem uživanju solate, ker je menil, da blaži slabe instinkte, je dejal, da to okusnost solate močno povzdigne, če jo pripravljajo nežne roke čisto mladih deklet. Iz zgodovine solate je znana zgodba, francoskega emigranta d'ATbinaca, ki je s samim pripravljanjem te jedi postal bogat mož. živel je v Londonu in navzlic temu, da je imel le skopo blagajno, je nekega dne obedoval v enem tamošnjih najfinejših restoranov. Družba odličnih Angležev je v njem spoznala Francoza in so ga vljudno prosili, da bi jim pripravil solato na francoski način. Privolil je in je s pri-datki spravil tolikšno mojstrovino skupaj, da so bili vsi navdušeni. Med pogovorom so Angleži zvedeli za njegov žalostni položaj in takoj so se mu oddolžili z bogatim darilom. Dati jim je moral tudi svoj naslov in odslej ga je ves odlični London vabil k vsaki slavnostni prireditvi, da bi pripravljal solato. Na ta način si je pridobil ogromno imetje, s katerim se je vrnil v domovino. Stofe sa pomladanske OBLEKE, apartne angleške ln češke vzorce nudi v veliki izbiri najceneje tvrdka Drago Sehwab, Ljubljana Amerika kupuje angleško deco Amerika, dežela nemožmih možnosti, stopa v zgodovino kupčije z novo stroko: s kupovanjem otrok. Na Angleškem ni več nobena tajna, da pokupijo AmeriČamri vsak mesec približno 200 dojenčkov, ki plačajo za vsakega po 10 do 20.000 Din in jih potem pošljejo čez veliko lužo. Izbera otrok pa je zelo stroga. V Ameriko ne sme nihče, ki ne kaže č'm več značilnosti anglosaške nase. Prekomors-ka kupčija z dojenčki se je na ta način začela pred 11 leti in še vedno dobro uspeva. Imovitii Američani dobavljajo sebti že rojeno deoo tz Anglije. Vzrok tega kupovanja otrok je ameriško stremljen je po izboljšam in rase, kajti Američani so še vedno toliko neči-merni, da hočejo (izgledati čim bolj anglosaško. Zato se tudi cen« otrok ravna, po njih izvoru. Čim boljšega rodu je dete, tem večjo vsoto plačajo zanj posredovalci iz Amerike. Učno sredstvo za bodoče letalce • •• x šola za letalce v Los Angelesu je uvedla čudno pripravo. V železni rogovih se vrti trup letala in učenci se na ta način privajajo raznim položajem in obratom v zraka Urednik pariškega tednika »Viskms* )e objavi! izreden »vodnik. Pripoveduje, da je neko noč popolnoma nepričakovano pri-romal v nebeško kraljestvo. Ni vedel, kako in kdaj je umrl, a tndi ni imel časa za »lična ugibanja V raju so mo namreč naložili iste opravke, kakor jih je Imel na zem Mi. Moral je urejevati list. Nebeški sodniki so zahtevali samo, da bi se omejil urednik zgolj na književnost brez caplitike. Zato ni zahteval noben sortrudmfflc plačila Vsi so bili celo veseli, da bodo zopet lahko kaj natisnili! Stalno blaženo lemarjenje je postalo pre-dolgočasno za poklicnega novinarja Pod temi pogoji je urednik kmalu sestavil sija in o prvo številko novega lista. Homer je prispeval uvodnik o cil.iu človeške kulture in Bo>ccacio neobjavljeno poglavje iz De-kamerona za podlistek. Lafontaine je poslal novo basen za mali listek. Mozart )«► prevzel glasbeni oddelek. Boilean je prevzel kritiko. Victor Hugo je prismeval pesmi... Urednik je bil srečen. Ta sijajna imena! A prihodnji dan je že moral zabeležita v svojem zapisniku: »Prva neprijetnost. Borleau je poslal 400 vrstic. Odločno preveč. Prosil sem ga, naj skrajša rokopts, A starec je pobesnel rn grozi, da bo zade- vo aaenanfl raesodSSSj nebeškega Pen ba. Prihodnji dan Je bilo zabeležeoc« Mr* rsrt je raztrgal sonate gospe B Kaj ho-čem? AH smem objaviti to uničujočo sodbo? Prosil sem ga, da bi v skladu z mebe. ško miroljubnostjo nadomestil izraz »obupna nezmožnost« s besedami »prikupljiva nadarjenost«. A veliki skladatelj je trmast. Pravi, da bi se moral potem sramovati svoje ocene. Ne vem, kai storti...« Naslednji dan je stalo v listu: »Zopet ima^j neprilike. Naročil sem Shakespeareu gl-3-daiisko poročilo. A kje je pravi Shakespeare? Tu je vsaj šest mož s tem imenom m se sklicujejo na različne raziskorvakss. Kdo ima prav?... Hugo je prispeval neko bedarijo. Seveda se bodo našli osli in pre-naspeteži, ki bodo trdili, da je to sijajna visoka romantika- A po mojem skromnem mn-enjo, ni ta pesem za nobeno rabo. In vendar je ne smem zavrniti Kaj hočem.« Ubogi urednik trpi, leta. prigovarja ter se naposled zbudi O, sreča! Izkazalo se i®, da še ni umrl, temveč je le sanjal Zopet je na grešni zemlji sredi skromnih poslušnih sotrudnikov. Zopet bo slejkoprej objavljal svoje »Visions« brez sodelovanja Homerja, Hugoja m Mozarta, a zato ne bo imel nobenih neprijetnosti Orjaški Ljeninov spomenik Sovjeti ne morejo dorolj povznSggit« svojega idola Ljeniroa. Zdaj so sklenffi postaviti v Moskvi ob Nevi njes»ov spomenik, ki bo visok 110 m m se bo videl daJeč naokoli. Kakšne dimenzije bo imela, glava, izhaja iz dejstva, da bo samo nos Ljerain« dolg tri metre. Uhlje n« glavi bosta služila ta razgledna stolpa, glav« pa bo votla in prostor v lobanji, kier leže možgani, bo spremenjen v bar. Dve velikS Inti bosta diktatorjev! očesi. Prsti na rokah kšpa bodo dolgi približno tri m rtd. V primeri e tem soomenifcom. bo sporcienrik Svobode v New Yorku pritlikavec im sovjeti se bodo lahko ponašali, da imajo poleg edinstvenega Ljenin« tudi edinstven spomenik, ki ga predstavlja. Izumitelj brezžičnega klišefa Psi in ljudje Ob nabrežju angleškega prietani^a Swansea je prijel nekega pl&vača krt. Mladenič se je začel potapljati Slučajno je bil med gledalci gospod, M je imel velikega lovskega psa. Kratek namig in že je žival skočila v vodo, plavala do ponesrečenca in ga zvlekla na kopno. Pred pol leta je isti pes brez zapovedi rešil potaplja jočega se otroka, Miss Emily Begley se Je sprehajala te dni v pristanišču angleškega mesta Barija, ko je zagledala množico ljudi, ki so gledali kakšnih 200 m oddaljeni čoln. Ob čolnu se je bil majhen terier zaplel v vrv in je žalostno cviliL še malo in moral bi utoniti — a nihče izmed ljudi ni imel toliko srčne kulture, da bi šel ubogi živali na pomoč. Ne da bi oklevala, je mladenka tedaj sezula čevlje in skočila v vodo. Kmalu je že čisto izmučenega psička osvobodila in se vrnila z njim na kopno. In tedaj so imeli ljudje priložnost videti, kaj je hvaležnost živali. Pes se je trudoma vzpel k Obrazu svoje rešiteljice ter ga vedno znova oblizoval. Govoriti uboga žival vendar ni mogia! Curiški nadinžejnr Guth, ki je odkril postopek za brezžično izgotavljanje kliščjev. Njegovi dosedanji poskusi so odlično uspeli Prohibidja ostane Washimgtonski senat je odkloni predlog, ki je imel namen dovolita proizvaja.--nje in prodajo piva z 2 im tričet odsl alkohola. S tem so dobili ameriški prohibi-ciondsti nov udarec, ki se ga niso nadejala v tej obliki Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje unoraba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniška —ie priporočajo pri starostnih pojavili različne vrste r Franz Jose-fovo« grenčico, ker odpravi zasta janje v želodčnem črevesnem kanalu in leno pre-bavljanie ter omili dražliivost živcev. »Franz Josefova« crreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zlato in radij v Kanadi Z mrzlično naglico se pripravljajo v kanadskem Vancouvru tisoči na pot proti ledenemu ozemlju Velikega Medvedjega jezera kjer so odkrili ogromne množine zlata in radijske rude. 2000 mož se je že odpravilo, 10.000 iskalcev zlata z zastopniki vodilnih rudniških podjetij odide v prihodnjih dneh. N ep ris topni pragozdovi pokrivajo skalnati, subarktični kanadski severozahod. S čolni prodirajo iskalci zlata po številnih deročih rekah proti severu. Ob Medvedjem jezeru so že pričeli graditi večje prevozne ladje in družba Hudsonovega zaliva je podvojila število svojih ladij na reki Ma-ckenzie. Prvič v zgodovini lova za zlato rudo so prišla v rabo tudi letala, ki naj bi iskalce zlata čim hitreje prenesla na zlata polja. Družba Western Canada Air-ways je n. pr. osnovala že dolgo vrsto postaj za obnovo kuriva med Edmontonom in 2000 km oddaljenim jezerom. Te postaje pa oskrbujejo samo letala te družbe. Za vsak funt teže plača potnik poldrag dolar in ker mora vzeti s seboj na pot še hrano ter tehnično opremo, ga stane ves prevoz tja in nazaj najmanj 2500 dolarjev. že lansko leto je pristalo 50 iskalcev zlata z letali ob jezeru. Ko je zapadel prvi sneg, so se vrnili s senzacionalnimi vestmi o srebru in bakru, ki so ga našli v celih kepah. Prinesli so s seboj tudi 20 r.on uranove rade, iz katere so pridelali 2.5 g radija v vrednosti 8 milijonov dinarjev. Ta najdba je predvsem zbudila vse sedanje nade o neslutenih naravnih zakladih v kanadskih pragozdovih. Odkritje je zahtevalo nenavadno žrtev. Gilbert La Bine, ravnatelj neke kanadske rudniške družbe, in njegov asistent St. Paul sta potovala s svojimi sanmi na veter v najdebelejšem snegu in viharju proti Medvedjemu jezeru, šest tednov sta že tako romala, ko so se St. Paulu radi silnega bleščanja ledu in snega vnele oči in ;e skoraj popolnoma oslepel. Morala sta oe ustfr-viti. Medtem ko si je bolnik zdravil oči, je La Bine stikal po skalnati okolici. Kamenine so se mu videle nekam znane in jih je podrobneje preiskal. Skoraj ri verjel svojim očem. ko je desna!, da vsebujejo dragoceno radijsko rudo. V Nižini je naletel na srebro in potem je odkril cel polotok z ogromnim bogastvom uran i j a, zlata srebra in bakra. Kakor blisk se je razširila vest o teh najdbah po Kanadi in čez nekoliko dni so se že začele odpravljati eksipedicije. Gotovo ni pretirano, če strokovni krogi trdijo, da bodo nova ležišča dragocenih kovin imela izreden učinek na svetovno gospodarstvo. Krotke veverice v ženevskem mests?em vrtn čuvaj mestnega vrta je tako udomačil veverice, da se te ljubke živalce ne boje ljuch in jemljejo sprehajalcem iz rok lešnike in oreha. Preko zime maB glodavci niso pozabili lanske vzgojo in brez strahu pritečejo k svojim prijateljem. Urednik v nebesih Odkod kriza naših premogovnikov? V zvezi z našim člankom v četrtkovi številki >Jutra< v katerem smo opozorili na prekomerno nazadovanje premogovne produkcije v dravski banovini, smo prejeli od strokovne strani naslednja izvajanja: Da velja Slovenija za najbolj industrializirano pokrajino naše države, se ima predvsem zahvaliti visoko razviti in gospodarsko sposobni premogovni industriji. Po tehnični obsežnosti, njeni prepletenosti z vsem gospodarstvom :n po izrednem socijalnem pomenu zaradi zaposlitve tisočev delavcev, tvorijo premogovna podjetja najvažnejši in najosnovnejši del celokupnega gospodarskega ustroja Slovenije. Proizvodnja premoga v naših premogovnikih je tako izdatna, da ne zadostuje samo za potrebe Slovenije same, temveč se skoro 40 odstotkov proizvedene količine izvozi preko meja dravske banovine v druge dele naše države, pa tudi v inozemstvo. S tem dobiva slovenska premogovna industrija splošni državno-gospodar-ski pomen, a v slovenskem gospodarstvu samem predstavlja v vsakem ozira aktiven gospodarski faktor, ki blagodejno vpliva v zunanjih trgovskih in plačilnih odnosajih Slovenije. O pomenu premogovne industrije za delavstvo, obrtništvo in trgovstvo bi bilo odveč govoriti v Času, ko se vsakodnevno v javnosti razpravljajo težke posledice premogovne krize na naš® gospodarsko in javno življenje. Omeniti moramo le, da ima od vseh gospodarskih panog premogovna najstarejšo tradicijo; pod slovenskim rudarjem se razume vedno prav poseben tip našega delovnega človeka, ki ee je skozi več rodov vsposobil in prilagodil za težko delo v rudnikih. Tako naša premogovna podjetja ne izvažajo samo svojih produktov preko meja ožje domovine, temveč žal tudi človeško delavno silo. ki nosi širom sveta obeležje naših premogovnih podjetij v pridnosti, vztrajnosti in sposobnosti. Ni čuda, da je po vsem tem pravkar objavljena statistika iugoslovenske premogovne produkcije v naši javnosti vzbudila neprijetno presenečenje: sai objavljene številke hladno in kruto govore o konstantnem nazadovanju proizvodnje, tako da se ta pojav ne more smatrati kot prehodna kriza, temveč kot stalna oslabitev dosedanjega predominantnega položaja v rudarstvu ln gospodarstvu naše države sploh. Padec v primeru z letom 1920. znaša preko 700.000 ton letno letno ter se bo letos precej približal 1,000.000 ton. V vrednosti pomeni tako nazadovanje za naše gospodarstvo izgubo dohodka od približno dvesto milijonov dinarjev letno, kar je tem občutnejše, ker je zmanjšanje zaznamovati predvsem pri oddaji premoga izven Slovenije. S stališča delavstva pomeni ta iz.padek v odiemu še ve-1 ko več' Najmanj štiri tisoč delavcev bi našlo zopet svoj zaslužek in težko ter komplicirano vprašanje rudarske brezposelnosti bi bilo rešeno tako. da bi premogovna podjetja mogla namestiti celo en del v drugih strokah nezaposlenih delovnih moči. Delež slovenske premogovne proizvodnje v celokupni produkcijski množini naše države se giblje navzdol iz leta do leta tako-le: Jugoslavija Drav. banovina V kobčini izraženo znaša nazadovanje dobav drž. železnicam od strani slovenskih premogovnikov preko 250.000 ton več. kakor znaša splošno zmanjšanje potrebe železnic; pri državnih rudnikih pa vidimo povečanje za 130.000 ton letno preko povprečnega razmerja vseh oostalih rudnikov. Ce bi bila državna rudarska podjetja enakomerno porazdeljena po vsej državi, potem bi napredovanje oddaje državnih rudnikov pomenilo škodo samo za privatna podjetja; ker pa se državni rudniki s 75°/o svoie proizvodnje nahajajo v Bosni, pomeni povečanje nabavk iz državnih rudnikov ne samo_ škodo za privatna podjetja, temveč se pokaže v pravem efektu kot zapostavljanje premogovne industrije enega dela države v korist drugega, s čimer dobi to vprašanje občejavni in gospodarski pomen. To naj bo obenem opravičilo, da ta problem brez tendence na podlagi suhih številk javno razpravljamo. Dasi je favoriziranje državnih premogovnih podjetij vsekakor glavni vzrok nazadovanja slovenske premogovne produkcije. vendar ni edini. Ne da se tajiti, da je " zadnjih letih konkurenčna sposobnost Teto ton ton •/» 1928 4.140.750 1,678.000 40.5 j 927 4.744.900 1,912.200 40.3 5,061.900 1,866.500 36.9 1929 5.634.900 2,293.400 40.6 1930 5.271.900 1.754.100 33.2 1931 5,008.500 1,562.200 31.1 Te številke kažejo, da produkija premoga v Sloveniji ne nazaduje samo absolutno, temveč tudi hitreje in močneje v razmerju p splošnim nazadovanjem premogovne proizvodnje vse države. Zaradi tega je razumljivo pa tudi razveseljivo, da se je javnost oglasila z željo, dobiti pojasnilo glede tega razvoja, kar bomo skušali podati v naslednjih izvajanjih. Nekaj časa sem je opažati v našem gospodarstvu uveljavljenje čimvečjega vpliva države, ki najde konkretni izraz v favorizira rja in forsiranju državnih podjetij na škodo privatne industrije. Dasi duh časa želi videti razširjenje državnega vpliva v vse panoge javnega življenja, se vendar tak legitimen državni vpliv ne sme deformirati v poseganje države v konkretne gospodarske odnošaje z ustvarjanjem in forsiraniem državnih pridobitnih podjetij. Naša državna radarska podjetja se že nekaj let sem favorizirajo pri vseh državnih nabavkah na tak način, da so jim z navadno oblastno naredbo zagotovili velike državne liferacije brez ozira na njihovo konkurenčno sposobnost v toni in kvaliteti. Tako postopanje ne bi bilo še tako hudo. če država ne bi bila največji konzument premoga: samo državne železnice porabijo 36% vse jugoslovenske premogovne proizvodnje, vsa pogreba države v premogu pa se ceni na 45 odstotkov celotne porabe. Tak položaj še otežuje okolnost. da so državne železnice za debeli premog edini večji odjemalec, ta koo. da so tudi privatna podjetja zaradi take poslovne strukture popolnoma odvisna od države kot kupca in potrošača. Formiranje državnih rudnikov ilustrirajo naslednji številčni podatki: Odstotek slovenskih premogovnikov znatno oslabljena, čeprav predstavljajo naša podjetja v tehničnem ozira najracionalnejše, celo vzgled no organizirana in trgovsko vešče in gibko vodena podjetja. Radij okrožja, v katerem je mogoče prodajati slovenski premog, se je v zadnjih letih znatno skrčil, predvsem zaradi povečanja železniških to-vornin v letu 1929, ki je bilo izvršeno odstotno in je zaradi tega slovenske premogovnike s povpr^čnoo daljšo tovornino zadelo občutneje nego ostale rudnike. Zlasti v vzhodni del naše države prihaja v veliki množini inozemski premog po vodni poti, madžarski in srbski rudniki pa leže geografsko tako ugodno, da visoka železniška tovornina onemogoča uspešno borbo s konkurenčnimi znamkami iz Srbije in inozemstva. Na drugi strani pa so produkcijski stroški naših rudnikov mnogo večji, kakor produkcijski stroški rudnikov v Srbiji in Bosni. Državni rudniki ne plačajo skoro ni-kakih davkov ter iim ni treba računati amortizacije; dalje ie notorno, da se v Srbiji in Bosni rudarji plačajo neprimerno nižje kakor v slovenskih revirjih. Odločujoče za konkurenčno sposobnost slovanskega premoga pa so pretirano visoke javne in socijalne dajatve v dravski banovini (ba-novinske in občinske doklade, visoke premije za Bratovske skladnice itd.), ki obremenjujejo čisto eno. ki se more v Vojvodini in Srbiji doseči brez tovornine. včasih s 50°/b. Poleg teh davščin obstoje druge še neposredne dajatve na proizvodnjoo, kakor n. pr. znani pokojninski sklad, ki obremenjuje ceno v vseh onih primerih, kjer mora slovenski premog konkurirati z rudniki, ki te davščine ne poznajo. Na številnih anketah v raznih rudarskih vprašanjih je prišel v razpravo škodljiv vpliv takega sistema, ki ne zadene saino podjetje, temveč še v občutnejši meri vse one, katerih živi jonska eksistenca je neposredno aH posredno odvisna od poslovanja podjetja. Pa še nekaj važnega ob tej priliki orme-rrjamo: Proti slovenski premogovni Industriji^ se pogosto navaja, da 9o naši rudniki v tujih rokah teh da je narodna dolžnost, kupovati drug domači premog, pri katerem naj nacijonalno čuvstvovanje nadomesti višje cene in slabejšo kakovost. V tej zvezi naj le omenimo, da je trrf>a delati razliko med tujim bančnim kapitalom, ki se vsak čas lahko izmakne iz zemlje tn med amgažmani inozemskega kapitala v naših podjetjih, ki ostanejo vedno pri nas m dajejo kruha toliko tisočem in tisočem naših ljudi..Vrhu tega dobi inozemski kapital od vrednosti proizvedenega tn prodanega premoga v višini dvesto miliionov dinarjev, letno komaj 7.5 odst. vsega zneska, dočim ostane ves ostanek po odbitku na-brvk materijala v inozemstvu v naši domovini delavstvu v obliki mezd in socijalnih daiatev, trgovini, obrti m industriji v raznih nabavkah, državi, banovini in občini pa v davkih. Obrestovan je tega kapitala je vsekakor nižje kakor obrestovanje naših najugodnejših javnih posojil, ki so skoro vsa inozemska. Vsi si želimo, da pridejo zlasti naša rudarska podjetja v domače roke, vendar mora biti naše postopanje tako, da pri tem ne oškodujemo našega človeka in ga spravljamo ob kruh. Značaj premogovne krize v naši banovini ima vzroke, ki "temelje v splošnih gospodarskih težavah našega in svetovnega gospodarstva. Vendar milimo, da bi bila kriza v premogovni industriji bistveno milejša, če bi bila obča gospodar-skz usmerjenost pravičnejša nasproti privatnim podjetjem sploh m nasmr>ti premogovni industriji Slovenije posdbej nadalje če bi tarifna politika naših železn:c jemala bolj v obzir konkurenčno sposobnost naših rudnikov in če bi končno samoupravna telesa in druge ustanove uvidele, da ima obremenitev rudarstva svojo mejo. Ne gre tu le za podjetja temveč za eksistenčno možnost tisočev rudarjev. 54.8 milijona Etfn. Ker je istočasno uvoz občutno padel, se je pasivnost trgovinske bilance bistveno zmanjšala. Lani je znašala povprečna mesečna pasivnost angleške trgovinske bilance 34.1 milijona funta, letos v februarju je znašala še 24.5 milijona funta, v aprilu pa le še 13.8 milijona funta. V splošnem prevladuje mnenje, da sedanji ugodnejši pogoji za industrijsko delavnost niso samo prehodni. To potrjuje tudi dejstvo, da se industrijska podjetia. ki so v večji meri navezana na angleški trg, selijo v velikem številu v Anglijo. Po podatkih londonske trgovske in obrtniške zbornice je v zadnjih mesecih pričelo obratovati v Angliji okrog 100 novih industrijskih podjetij. Nova podjetja so večinoma urejena v že obstoječih objektih opuščenih industrij, mnoga pa so pričela obratovati tudi v novih objektih. Med novimi tvorniškimi obrati, ki jih je ustanovil inozemski kapital, je 27 obratov, ki so jih ustanovili Nemci. Nadalje odpade na Nizozemsko 15 tvoraic, na Belgijo 6, na Švico 4, na Francijo 2, na Češkoslovaško 2 in na Dansko 1. Skupaj je bilo otvorjeno 45 novih inozemskih tvorni-ških obratov. Poslovanje ljubljanske borze h letnega poročila Ljubljanske borze za občni zbor, ki »e bo vršil v torek 24. t m., posnemamo naslednje podrobnosti o poslovanju te institucije. V uvodu ugotavlja poročilo, da je svetovna gospodarska kriza zavzela tak obseg, kakor ga še nikoli ni imela. Dasi traja kriza že nad poldrugo leto, se je najl>olj poostrila v drugi polovici preteklega leta, ko se je zaradi raznih mednarodnih zaipletkov pričel beg kapitala iz države v državo, zlasti pa v Francijo, Nizozemsko in Švico. Kakor agrarne proizvode Je mtetovna gospodarska depresija težko prizadela zlasti lesno industrijo. Cene lesu »o nazadovale povprečno za 30 odstotkov. Naš lesni izvoz je pri tem občutno nazadoval. Borzni promet v lesu je padel od 2901 na 783 vagonov odnosmo od 12.2 na 6.4 milijona Dim. Devizni promet se je skrčil od 957 na 8S2 milijonov Din in je bil torej za 105 milijonov manjši. Promet valut pa je znašal 400 tisoč Din nasproti 530.000 Din v letu 1930. Promet v žitu in mlevskfh proizvodih, ki se je Še v letu 1930. povečal od 342 na 406 vagonov, se je v preteklem leta v zvezi z žitnim režimom skrčil na 205 vagonov, torej na polovico. Povsem drugačno sliko naira kažo potovanje borznega razsodišča. Dočim je gospodarska kriza povzročila v trgovskem poslovanju borze občutno nazadovanje je v poslovanju razsodišča pospešila razvoj. Ta napredek pa nam žal razodeva težko stanje trgovine in industrije. Število vloženih tožb se je povečalo za skoro eno tretjtno, in sicer za 569 na 2327 tožb. Zadnja leta se je gibaJo tako-!« vlož. tožbe terjatve v milj. Din 1936 938 9.1 1927 1508 8.3 1928 1278 7.0 1929 1534 8.0 1930 1758 7.4 1931 2327 9.7 Poslovanje razsodišča je bflo kakor druga leta zdo ekspeditrvmo. Postopanje do sodbe je v 1947 primerih trajalo mam j nego 1 mesec, v 136 primerih pa nad 1 miasec. Največ tožib se je nanašalo ma vino in špirituo-ze (516), na kolomijalno blago (252), na tekstilne predmete (196), na galanterijo (171), na semena (168), na usnje in čevlje (135), na manufakturo (128) m na dežnike (112). Računski zaključek izkazuje 240.000 Din prebitka nasproti 281.000 in 591.000 Dim v zadnjih dveh letih. Vsi dohodki borze so znašali 823.000 Din (v zadnjih dveh letih 873.000 in 916.000 Dm). Skupno premoženje borze znaša =edaj 1,110.000 Dim, od tega odpade 872.000 Dim na stavbni sklad im 240.000 na letošnji prebitek. Od skupnega premoženja je 1,065.000 Din naloženih pri denarnih zavodih. Od lanskih dohodkov odpade na devizno kurtažo 214.000 Din, na blagovno kurtažo 2S.OOO Din im na razsodiJone pristoj-bime 434.000 Din. pregledala posebna strokoma komisija. Pripuščeni bodo seveda le ▼ stroškovnem in umetniškem pogleda prvovrstno izvršeni izdelki. Gledati je na to, da je obse« izdelka čim manjši, da je ▼ njem čim več ročnega in tehniško težavnega dela. — Posebno važnost polagamo tudi na to. da bo ta razstava nudila poleg visoke kvalitete rokodelskega dela tudi uspešno propagando domačega blaga. Omenjamo, da bi nam bili dobrodošU tudi taki izdelki, ki so že v rabi. ki bi se pa mogli dobiti vsa? za čas velesejma, seveda v intaktnem stanju. To velja na primer glede umetnih ključavničarskih del. Izdelki stavbnega ključavničarstva ali drugih stavbnih strok se razstavijo v fotografijah odnosno skicah. To veha na primer za stavbno ključavničarstvo, razne instalacije, zgradbe tesarskih, zidarskih ali kamnoseških mojstrov. Prostor za razstavo bo brezplačen, razstavljala' pa morajo sami skrbeti za dovoz in odvoz izdelka. Potrebna pojasnila se dobe pri Zavodu za PO pri Zbornici za TOI med uradnimi urami; prijave in opis, po možonosti s sliko izdelka je poslati zavodu najkasneje do 25. t m. = Tečaji za praktično delo na mizarskih strojih. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani opozarja mojstre in pomočnike mizarske stroke, da bo priredil ob času velesejma od 6. 11. junija večerni tečaj za praktično delo na mizarskih strojih, in sicer v delavnici Andreja Kregarja, mizarskega mojstra v Vižmarjih pri Št Vidu. Tečaj se bo vršil dnevno od 18. do 20.30 ure zvečer. V poštev prihaja samo deset udeležencev. Predaval bo absolvent specijalne lesne industrijske strokovne šol« gospod Ivan Kregar mL, ki bo udeležencem pokazal vse načine uporabe mizarskih strojev in fih seznanil obenem z najmodernejšimi metodami in tehničnimi izpopolnitvami pri obdelovanju lesa, kolikor pride v poštev specijalno za mizarskega mojstra. Prednost pri spreiemu imajo mojstri, po razpoložljivosti mest pa pridejo na vrsto tudi starejši mizarski pomočniki. V primeru, da se prijavi preveliko število udeležencev, bo zavod priredil še en tak tečaj po možnosti en teden pozneje. Pripominjamo, da se bo ob priliki tega tečaja vršil tudi ogled več moderno opremljenih obrtniških delavnic. Oni, ki se nameravajo udeležiti tečaja, nai se prijavijo najkasneje do 28 t. m. Prijave se bodo sprejemale po vrstnem redu, ki bo merodajen tudi za sprejem udeležencev. Vpisnina za sprefem v tečaj znaša za mojstra 10, za pomočnika 5 Din. — Udeleženci ne potrebujejo ni kakih prSpo močkov. Vremenski pregled Poletni dnevi se vršijo kar naprej, vročina se nič ne zmanjša; če ne bi poznal] po zakasnelem rastju, bi mislili, da smo sredi poletja. Tako smo bili letos temeljito opeharjeni za pravo pomlad in smo skočili iz pozne zime malodane kar neposredno v poletje. Sedaj ima enako poletno vreme prav vsa srednja Evropa tja do Baltiškega morja, da po vročini ne zaostaja Rusija, je razumljivo samo p0 sebi. Po mnogih krajih so nastopile nevihte, toda nikjer niso prinesle znatnejšega dežja, niti omembe vredne ohladitve To so bile vse običajne majhne plohe, kakor nastanejo pri mirni poletni vročini, kadar je zračni tlak razporejen tako enakomerno nad kontinentom kakor je sedaj, v celem pa razmeroma zelo visok. Nad srednjo Evropo se je namreč razvil širok anticiklon ski barometerski sistem z izredno majhnimi razlikami na velike daljave. Ta anticiklon se je razvad s toliko silo in trdovratnostjo, da je atlantski depresiji zaprl pot proti kontinentu ter jo zadržal nad Atlantskim oceanom, kjer se drž/i ves teden s središčem nekako zapadno od Irske. Njen v.pliv sega komaj malo na zapadno obrobje evropske celine, popolnoma pod njenim gospodstvom pa je Veli-kobritansko otočje, kjer imajo ves čas odkar vlada pri nas vročina, močno oblačno in prav deževno vreme, pa seveda precej hladnejše vreme. Proti koncu tedna ee je pričela atlantska depresija vendarle nekoliko pomikati proti vzhodu in pri nas se je pojavil južnozapadni veter, ali tako brž se vrem<- še ne da preobrniti Resna beseda «= Prodaja Direkcija Som kr. Ju- goslavije v Ljubljani sprejema do 24. junija ponudbe glede prodaje lesa. (Oglas in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Oddaja pfl v brušenje in nasekovanj|e. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t m. ponudbe glede oddaje pil v brušenje in nasekovanje. (Oglas ln pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) — Oddaja krorskih popravil na pekarni dravskega intendantsk©ga skladišča v Ljubljani se 1» vršila potom ofertne licitacije 7. junija pri inženjerskem oddelkn komande dravske divizijske oblast! v Ljubljani. — (Oglas je na vpogled ▼ Zbornici za TOL) — Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 500 ke bučnega olja, 300 kg kave, 1000 kg riža, SCO kg ječmenove kave, 1000 kilogramov svinjske masti, 5000 kg bencina in 80 komadov električnih žarnic. _ (Predmetni oglasi so na vpogled ▼ Zbornici za TOL) Borze V preteklem tedna je bil devizni promet na ljubljanski borzi nadalje slal> in je znašal le L4 milijona Din nasproti 13, 1j6, 1.9 im 2J5 milijona Din v zadnjih 4 tednih. • CarBi. Beograd 9.0S, Parfe 20.16, London 18.77, Newyork 510.75, Bruselj 71.66, Milan 26.27, Madrid 42, Amsterdam 207.20, Berlin 121.80, Sofija 3.70, Praga 15.15, Varšava 57.35, Bukarešta 3.06. lew Prt»ixvx>d'n.'» drž. rudnik wt 1925 1927 192 S 1929 1930 1931 1.224.424 t 1,377.370 t 1.511.626 t 1.663.390 i 1,862.343 t 1.786.291 t dri. rudni-ko-T t s-kupnj proizvodnji 29.5 29. 29.9 29.5 35.3 35.6 Odstotek drav. ban. v skupni proizvodnji 40.5 40 3 36.9 40.6 33.2 31.1 Vpliv zaščitnih carin v Angliji *= Reklamacij ski odbor pri dravski finančni direkciji ▼ Ljnbljani je sklican k zasedanju za dam 30. t m. Pritožbe bo obravnaval reklamadlski odbor kakor sledi: 30. maja pridejo na vrsto pritožbe vseh občin davčne uprave Radovljica; 31. maja pritožbe vseh občin davčnih uprav Ljubljana okolica, Kočevje, Laško m Višnja gora; 1. junija pritožbe vseh občim davčnih uprav Črnomelj, Brežice, Krško, Litija, Logatec, Novo mesto in Kamnik; 2. junija pritožbe vseh občin davčnih uprav Kranj in Škofia Loka hi 3. junija pritožbe davčne uprave za mesto Ljubljana. = Novi hmeljski zakon v Češkosloraški. Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaško kmetijsko ministrstvo izdelalo definitivno redakciio zakonskega načrta, s katerim se ima spremeniti in dopolniti hmeljski pro-venijenčni zakon iz leta 1921. Po določbah Blagovna tržišča '+ Chlcago, 21. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za september 60.50, za december 63; koruza: za maj 30.50, za september 35; rž: za julij 40.375, za december 43.75. + Winnlpeg, 21. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.625, za julij 63.50, za oktober 65.75. 4- Novosadska blagovna borza (21. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 62 vag. Pšenica: baška, okol. Novi Sad, 79 kg 131 do 133; okol. Sombor, 78 kg 131-133- srednje-baška, 79 kg 132—134; gornjebaška, baška potiska in baška, ladja Tisa, 79 kg 132 do 134; baška ladja Begej, 79 kg 125—131; gornjebanatska, 79 kg 128—130; banatska. par. Vršac, 79 kg 127—129. Oves: baški 140 do 142; sremski. slavonski 142.50 do 147.50. Oves: baški 140 do 142; sremski, slavonski 142.50 do 147.50. Ječmen: baški, 9remski. 63/64 kg 140—145; pomladni, 67/68 kg 155 do 160. Koruza: baška 93 — 97. okoL Sombor 96—98; baška bela 111—113; banatska 97—98; sremska 95—96: okoL Sid 99—101. Moka: baška. banatska >0g< in >0gg< 230 do 240; >2« 205 — 215; ;>5« 190 — 200- >6« 175 _ 185: >7« 145 — 150; >8« 92.50 do 9 • Cenjene dame. n« pustite se premamita « kričečo reklamo im nizkima cenami k trajni ondiu-laciji s tem bi grešile proti lastni lepoti, zdravju in všečnosti, lahko bi pa nastale tudi dolgotrajne slabe posledice. Če želite s trajno ondulaoijo doseči popoln in zadovoljiv uspeh, se morate preje posvetovati im zaupati le izkušenemu strokovnjaku, ki se že dolgo časa bavi g tem ter pozna tudi Vaš okus in Vaše želje predvsem pa, da je todi zmožen, d-eipov, morajo uporabljati vse najboljše, zato tudi najdražje kemične snovi, ker je le z globokim znanjem im z uporabo najboljših sredstev »bgotovi jen uspeh, obenem sta pa koža m lasje zato tuna oseba z dobrimi priporočili« na oglasni oddelek »Jutra«. 17982-1 Prodajalko hnliSn in resno, zmožno ▼■oditi majhno trgovino in gostilno, ki m tudi kuhati in opravljati druga hišna dela. z nekaj kavcije, sprejmem. Vse drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 17988-1 Samostojno šiviljo zmožno tudi r>rikrojevanja. sprejm» konfekcijska trgovina. Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« pod s:fro »Prvovrstna«. 18046-1 Gospodično por f pkr.no v nemški in ?!«-venski stenografiji, zanesljivo. začasno s^preimrm za popoldanske me. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1918-2-1 Zdravo dekle mo.^.no i.n pridno, poštenih g-.iršer, na'raje začetnico. s:a.ro 17—50 let. sprejmem za vsa hišna dela v stnlno službo. Ponudbe s sliko na ecrla oddelek »Jutra« pod »Začetnica 3!«. 1SS2S--1 Advokatu (vrprašane-mu kandidati) M nudi ngodno mesto v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dovršenost v trg. poslih« 18065-1 Restavracijsko kuharico iprejraeni takoj. Nasior t oglasnem oddelka ».Jutra« 180<72-il Postrežnico požteno in snažno sprejmem za vsa domači dela v Pleiteršnikovi uii-ci 26 — visok-o pritličje. 18'52-1 Dekle ki zna šivati, kuhati in opravljati vsa hišna dela. dobi dobro službo. V po-štev pr:de le taka, ki je že služila v mostu. Sa-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18207-1 Dva učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Franjo Štumberger, Šv. Barbara v Hal. 18160-1 Vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme takoj Cater Franc, soboslikaT in pleskar, Brežice. Stanovanje in hrana v hiši. 18156-1 Natakarico čedno, egilno in poštene, ki je vajena tudi kuhanja in drugih hišnih del sprejmem takoj v boljšo gostilno na deželi. Ponudbe na ogl. oddel. »Jutra« pod »Natakarica«. 18302-1 Trgov, učenca s potrebno Šolsko rzobraz- bo, poštenih stanšev, zdravega, sprejme takoj veletrgovina' v večjem mestu na Gorenjskem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovski vajenec 156«. 18310-1 Knjigovodjo dobro verziranega, vežčega nemščina in francoščine sprejmem v večjo tovarno pohištva. Tozadevne ponudbe na ogl. oil«nc.ist), perfekten slov. in nemški koreapondenrt. v dolgoletni še ne odpovedani sltižbi, žerti J i m p r e j prerneniti mesto. Cenjene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Vesten 55«. 18111-2 Strojna pletilja {•zajetni««) Wče slučbo. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18444-2 Inteligenten fant čedne zunanjosti, se ieli izučiti za natakarja. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« v I^hibljani pod šifro »Priden«. 18106-2 Gozdar l pnrr dobrimi ipt<6«rfmfi in praks«, star 36 kt, oženjem, z enim otrofcom, išče služb» gozdarja ali gozdnega čuvaja. Naslov v oglasnem oddeHm Jutra S8075-2 Šofer - mehanik spretesi in zanesljiv, i do-bimi »pričevali, išče slui-bo za takoj. Ponudbe Da naslov: Leopold Zvab, Vrhnika 422. Točme infoijna-oije tel. 2066. 16090-2 Vodovodni monter in inštalater iznčcm strojnik to kurjač za aentralno knrjarv« io vodovodne sesalike, z odHčciJ-imi »pričevali, 5šfe službo. Gr« todi sa hišnika. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 174S9-2 Mehanik - šofer isiSolaa aa Desajo, s petletno ftt&ao, ki govori nemško, srifokrv. hi slov., išče odgovarjajočo skužbo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv &V56«. 18112-2 Mesto gospodinje i i č e m prt starejžem gospodu. Sem srednje starosti. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 88». 18189-2 Gradbeni tehnik z dotoro prakso, išče mesto — tndi na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »A. G. D. S.« 18167-2 Železninar dofcer detajlist, z dobrim nastopom, išče službo za takoj ali pozneje. Gre tndi v sorodno stroko, v tovarno ali kot potnik. Naslov v »glasnem oddelku Jutra 18197-2 ŠofST že« riu«bo pri kakem potniku ali trgovcu. Gre tudi k tovornemu avtomobilu, event. prevzame vsako delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18183-2 Izobraženo dekle mlado, želi saposlenje ▼ kakšni tovarni. Gre tudi t pomoč k boljši družini. Naslove prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 34«. 17936-2 Boljše dekle pridno, močm« tn pošteno. išče v hoteln s 1. junijem mesto podkuharice ali sobarice. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 18171-2 Knjigovodja z doJgoletno prakso. vrl podružnici »Jutra« v Celju. 18503-2 Kuharica sredo}Qi let, prid b« hi varčsia gospore-dal 349. 18471-5 Kdor i š i « zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro S Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (s) Šivilja dotrm izurjena, sprejm« po nizki eeni delo na dom. — Zelena jama, Val. Vodnikova št. 9. 18082-3 Desetdinarskl milijonski predmet ki ga kupi vsak. Ne pozna krize. Uspeva vse leto. — Sijajen zaslužek za agent« — 100 Din vsak dan kot Amen v očenašu. Prospekt 1 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poslanec sreče«. 18357-3 RazpošiijaJnico donašajočo 4000 Din mesečno čistega dobička, prodam. Vodi se lahko povsod. Predznanje ni potrebno. Interesenti, razpolagajoč s 7000 Din gotovine takoj, naj se javijo na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Edinstvena prilika«. 18352-3 Zastopstvo oddam množlnskl predmet, lukrativna novost. Potrebnih 20.000 Din. Ponudbe pod »Velik zaslužek 700« na ogl. oddelek »Jutra«. 18394-3 Perilo sprejmem v pranj« fe 3- kanje, ali brez likanja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1SS1-3 Zastopnika spoBo^etr* in dobro vpeljanega išče proti proviziji in zaslužku veletrgovina z vinom. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Vino-ageot«. 18255-3 V lieseda 1 Din; za dajanj« naslova aii ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iš&ejo kistrukcLje. plačajo vsako besod« 50 par; za šifr« ah ia dajanje naslova 3 Din. (4) j Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Go sposvetska ccsta 12. — Najboljši teoretični in praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevajte prospekt. 210-4 jecljala •e t«meJjito ja tr&ji» vadL Najtood.&o reference. INilifk »e začne sedaj. Vpisovanje dnevno od 1. do 3. Pavla Kovač, M&Jo«-čova 22/HL 1SS42-4 Reven akademik be poučeval srečfcnješolca nižja razredov, crr-ernt. tudi proti hrani. Naslov v ogl. oddelku »Jutro«. 1840(1-4 Ogiaai rksmz j* po 1 Dia bes«d a; za janje naslov« oii ra šifro S Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pac; sa dajanj« naslova aii tix šifn® p* 8 Da. (6) Barve, lake, firnež in drage potrebščin« nudi po zelo ugodni eeni ki v prvovrstni kvaliteti »Lu-stra« V. Lsznik, Gospo-svetaka s- 12. 16953-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežj« štev. 5/L 15955-6 Prodajo starih strojev posreduje poceni tnS«ijcT-?ka pisarna »TJ n I t a s« v Ljubljani, Selenburgova rd. št. 7/1. 181.47-6 Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka ai. 4 'nasproti giedališčaV 114-6 Vrtne stole zloHjlve, proda TrR>u8. Gline«, Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Vrtna klopi po 530 Din dobit« v 3-varni Smole. Ljubljana — Opekarska 33. 17647-6 Savskega peska (mivke) več kubičnih metrov prodam po dogovora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 17971-6 Predsobno steno veliko, z ogledalom prodam po zelo nizki ceni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 17969-6 Iščem zastopstvo prvovrstne slovensk« firme manufakturne ali galanterijske stroke. Dveden sem dobro v Srbiji, Južni Srbiji in Macedoniii. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro uveden zastopnik«. 18187-3 Entlanje 1 m 1 Din vse vrste vezenje in monogrami od 1.50 Din dalje. Velika Izbira vzorcev za predtiskanie. — Individualni osnutki, če vezenina, ki ste jo izgotovill, vleče. jo s posebnim postopkom prav poceni popravimo. — Palača Kreditne banke št. la/TV. 18417-3 Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik. Trž-ška e-esta 16. tel. 33-13 Premog in drva prodaj« Jerzeršek, Vodmat. 200 Puhasto perje čisto, č.>bano. kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in Eisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L Brozovlt Zagreb. Hiea 82. 22-6 Mizarfl Najeenejše ln najboljše suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne »UKOD«. Sušak-Ljub-IJana. Dunajska c. 31. dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 »ZABAVNI LIST« tednik s grad* slikarsko zalerijo ▼ formatu razglednic, Stražišče. Posamezna številka samo 1 Din. Zahtevajte brezplačne ogled ne številke! 141 Otroški voziček dobro ohranjen po nizki ceni prodam. N« ogled v trgovini J. Lovše, Tavčarjeva ulica. 1820S-6 Fin otroški voziček na vzmeteh, s pleten« košaro poceni naprodaj sa Rimski c-eiti šier. 1811. ia: 794 Ogrske salame prvovrstne razpošilja p« povzetju v paketih od 5 kg za 200 Din Maksa KuT>usa-revič. mesar in klohasičar Kovin, Banat. l&>*>-6 Zofa dobro »hranjena, i d-v-vsaa foteloraa ter pisalno mi®« s stolom poceni naprodaj. Dvorni trg' št. 1, m. nad. 18300-6 Izložbo z vfcod-nimi vrati la jem, dve pločevinasti r«-piscii tabli v dobrem stanju, uporabni za špecerijsko trgovino in 14 kompletnih d-obro ohranjenih oken prodam. Poizve s« pri Slamiču, Gosoesvfrtpka c-esta št. 6. ' 183:3-6 Opremo za izložbo založil« kartone, razno perilo iu nogavice prodaaa po izredno ni-zkih ' r«iah zaradi ororstitve trgovin«. J. Babeč," Pod Trar.čo 2. isas-d Nahrbtnik aev, velik. pjo»toren, so*-ve£;®sa sipa. s šibiča»t%tt ogrodjem za nirikuiacij« zraka, prodacn. Cena 250 nara««^ -450 Din. Na «<»i«d pri g. ažlmao Sifrerjn, p»-ška^ju, G-oepcsveteka. ««-sta. 18S8-« Slivovko prvklaja vsako ico-3- čino do ,l(K) H 9.— Din liter Ivscn Eokli. poe«stnik, Hrasitovioa osi Petrin ji. 1SKR-« Zeissov da!ei:ozor (povečava 7-krart) — p« v god iti eesri zzaoAaii. ior formacij« £» ogL oAdaL »Jtrcra« pod »Diiao^aefd«. Vžigalniki z grbam ia moča s« v Glavni tafc- EH, Mestni trg s, j.j-sb-Ijaaa. 1JS77-® StedUnSi dotes ohranjam JoecMj Jedenii, L^aJljma, Sta-ra pot IL 1Ž5232-« Otroški voziček športni, tn Seiezon fet rik poeec* naprodaj v mobtah, 5/TL 183H5-« Sobr.c oprsve v«i komadov njece. šivalni karai- ke iz nrrež« za kokos p» ugodmi ceni prodajno. Naslov pov« oglasni oddeiiik »Jirtrs.«. * 183®4-fl Velika rsrprodaia posteljnih gana-tstr, nami*-nih prtov, nogavic, tolraai«, jedilnega pribora, st-ekieni-r.e, posoda ia alpacca ia še m.T!0g0 drugega po nizkih cenah. .4«;tra, Dunajska eesta St-ev. 88, veža. 18K36-4 Pozor, slaščičarji! Dobro ohranjen mroj, r. 1838'.-7 Kopalno pečico z banjo knpt Bucak Stane, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3/ITI 18409-7 Staro železo Kee, palice ali vrvi nh! ca žeiez.->betonski temelj stavbe Sokolsko druStvo v P.raslovčaa. Savinjska dolina. ' 18500-7 .v« ni«;1 ■M? simrn Vsaka beseda 1 Din: j m daianj« naslova ali j . irtrv na 5 Din. (9) j Radio-aparat crteevni, skoro nov, na priključek 320 Volt irme-riSnega toka, poceni prn-o.-un. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.«. 18331-9 Dvotonski Ford 20.000 km vožen, z »o pn:evin«uko. zadaj dvojno, za Sj.ic./O Din proda i»am-prtt in d-r ig, L.ubijata. Goaposvetska cesta "t. 13. 18360-1C Odprt avtomobil pete ed ožim »Renault«, dobro ohranien naprodaj v garaži Lukmam, Jegličerva cesta. 18343-10 Motorno kolo 8 prikolico, IA1'1 '•m8, rele dobro ohranjen Harlev Da vidson, po ugodni ceni proda Jugoradietor, Ljum-l;ana, Kolodvorska ul. 18. 18358-10 Zastopstvo Citroen Ljubljana. Gosposvetska c. št. 13 dobavlja vse avtomobile takoj iz rvojih skladišč, ped najugodnejšimi pogoji. Zahtevajte ponudbe Cone povsem konkurenčne. 18301-10 ii t>e»?do. Oglasi »o- • : eijalnega »načaja po ' 50 jwir beseda. Za (ia E janje naslona aLi f »ifro 8 Din, oziroma f 5 Din. Kolo y> nizki ce«! aaipro daj *nh Miklošičevi cesti f-.. 7/I1I, -vhod poleg Delav sk«) pekarna. 18226-11 Rabljeno damsko kolo štup*®. Ponudbe i navedbo <«ne c* oglasni oddelek »J litra« j«>d »Trpežno 10«. 17931-11 Tovorni avto znamke »Chevroiet« ^oro nov, dvotonski, poceni naprodaj v garaži Kopač na Bleivveisovi cesti štev. 5(2. 18405-10 Lepa prilika Avto »Aokland«, petse-dežna limuzina ln »Alfa Eomeo«, športni, pet-sedežnl, v perfektnem stanju, proda Lučich v gostilni »Kajfež«, Flori i anska ulica 4. 18403-10 Odprt »Ford« osebni, dobro ohranjen, se ugodno proda. Naslov pove" ogl. ocid. »Jutra«. 18430-1C Odprt avto šesteedežen, 3a takso na letovišču, z garancijo, ugodno prodam. Garaža -Jugoavto. 184-48-10 Avtornohiiisti! Motociklisti! Uporabljajte za važa vozila le Indla Super pnevmatiko ln Star-olje. Zaloga ln zastopstvo Motor Import Cie., d z o. z. Celje, Vodnikova ul. 2. 228-10 Mali avto v dobrem stanju in s izvrstnim motorjem poceni prodam. Vprašata t ho.telu »Tivoli«. 18483-10 j Vsaka beseda l Dio; j ia dajanje naslova aii I za Šifro pa 5 Din. (12) 2 dobrli moški kolesi Pohištvo prodam po nizki coni. — raMJemo, poceni prodaja. — Dolernjska, cesta 8S. Naslor v oglas*, oddelku "<""«"■< - ■ 18291-12 1S3I.V11 »Jutra«. Moško kolo r-^oairi naprodaj na Celov-f i-i cesti št. 47. 18369-11 Novo moško kolo naproša' na Poljanski pesti t- 50. 1S4L1-JI1 Tricikelj «S1 Hollander, dobre ohranjen, kupim. Ponudba na ogl. oddelek »Jutra« pod šilro »Tricikelj«. 18400-11 W Vsaka beseda 1 Din; ! s® dajanje naslova alt . sa šifro pa 5 Dir. (10) I StevT avto ttpa VII, športni voz s 6 »ed-eži, skoraj nov, posebno pripraven za Gorenjsko, ceno r>rodam. Dr. Seher-baam, Maribor. 17317-10 Hariey Davidson 750 ccm, 8 prikolico, no-Tejše tipe. dobro ohranjen t novo pnevmatiko ngod-no prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 18149-10 AJS motorno kolo * prikolico, 1000 cm8, malo ■vo2e.no, ugodno proda Franjo Kunovaj, Sv. Križ — LjnMjana. 17980-10 Osebni avto St^Hsedež^n »Fiat« 509 A po ngodni eeni prodam. *Podd. »Jutra« pod »Takse prort«. 18891-30 Avto 4 sedežen, malo rabljen, pod 1000 kg teže, kupim. Ponudbe z navedbo znamke ln cene na odd. »Jutra« pod Wro »Brezhiben stroj«. 18398-10 Pohištvo Lepe spalnice S400 DSn. omare 450 Dan, postelje 250 Lin, kuhinjske oprave 10iX) Din, kuhinjske kre-dt-nce 500 Din. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemna vsak« vrstna naročila in popravke mizarstvo »Sflva«, Kolodvorska št. 18. Tudi na obroke. 18305-12 Spalnice raffl selitve poceni prod;. Goljar, Poljanski nasip 40 18336-12 Navadno kredenco predalno omaro (Schublad-kastein) itd. prodam. Naslov pove ogla^ai oddelek »Jutra«. 18368-12 Pohištvo Prodam več pihalnih miz za gosposko sob kompletno spalnico, tiči javor, kuhinjsko opravo po zelo nizki ceni, Sprejemam tudi vso stavbno delo. Vaše 36, Medvode, Tomaž Hafner. 18416-12 Spalnice ia fcrd-ega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave nudi najceneje in pod najpavolj-nejštmi plačilnimi pogoji Vidmar v Zgornji Siš-ki. 18464-12 Trg. oglasi po 1 Din beseda; za dijanj« &a-slova ali t\ šifro 5 Din Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 pa.r; za dajanje naslova ali 2» šifro 5 Din. (18) Milosiiva! Val krzneni plašč čej poletje najskrbneje konzervira tv-dka L. Rot. Ljublja na. Mtstni trg 9. Obenem istega tekom poletja popravi ln modernizira za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni Dri prevzemu. 15656-13 Črna moška obleka zelo dobro ohranjena, za srednjo postavo ugodno naprodaj na Cankarjevem nabrežju št. 3 T, levo. — Ogledati samo med 12. ln 14. uro. 18073-13 Mornarsko oblekco (belo) za fantka 6—9 let, prodani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18254-13 Vsaka oeueda l Din: ta lajanj« naslova alt ia 8ifro pa 5 Din. (15) Kupim 50 vagonov bukovih cepljenih drv 50 vagonov hrastovih cepljenih — ter 50 vagonov oglja v kosih. Ponudbe po možnosti v italijanščini na naslov: Ditta V en turi Ugo, Torino, Via Chiesese della Salute 9. 181S1-15 Cepanic hnikovih in hrastovih večjo količino, kakor tndi bukovih in hrastovih okro stile kupim za dobavo do 1. avgusta 1932. — Resne ponudbe za m' franko vagon nakladalna postaja na naslov; Jo«. Osolin, Laško 1S164-15 Za tekočo dobavo se išče. topolovina, 11-paviaa, Jelževlna, vrbo-vlna, jagnetovlna ln podobno v hlodih od 40 centimetrov naprej brez grč. Les mora biti raven ln zdrav. Le resne ponudbe s ceno je poslati na ogl. cdd. »Jutra« pod šifro »LeD les«. 17667-15 Mehkih drv 800 m'. §mh.ih. horn^h, z uadmero, dobavi gozdna uo-j .'a gra.; -.ne Negova — |v;_a Ivanjoi. 18057-15 Lipove deske široke ia lopo blagH) ponudite tvrdki »Suma«. Ljubljana, Dvorakora ulica 3. 18457-15 t Kdor a « 4 { prehran« l plača za vsake b«<-"do j 1 Din; kdor išče pre- l hrano pa za besedo I 50 [>aj; za dajanje na- j slova ali šifro 8 Din. oiziroma 5 Din. (-14) Tt^rr^ki c^lsd 1 Dis Več gospodov sprejmem na dobro domačo hrano po 13 Din dnevno v Aleševčevi ulici 37 — hiša g. Praprotnika. 18200-44 2 boljši osebi mrejmem v vso oskrbo v VriiovČEJvi ulici štev. 9. 1S445J14 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (181 Sparglje vsak dan s v e i e domače dobite v gostilni Cirman. Medno. 18177-18 Na dobro vino štajersko ia dolenjski cviček ter sveži prigrizek vabi »Gostilna pri Štefanu« na Strelišču. 18301-18 150.000 Din posojila išče po3esLti;k l vkujizOo p.a prvo mesto. Ponudbi na pod-užnn>u »Jutra- v Mariboru pod »Sigurno posojilo«. 18236-16 Družabnico z nekaj kapitaia sprejmem za trgovino jestvin v paviljonu, ali dobi etaino nameičenje. če una kavcijo in je vešča nemščine ter malo kuhanja. — Preduoist imajo mlade priiet.ne Slovenke. Ponudbe a o na naslov: M. iw>'.c.uc, Rab, Dalmacija. 18155-16 Krojača-družabnika zmož.nega voditi vsa dam-ska deia in ki ima dosti poznanstva, iščem. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Ju.tra« pod šifro »Krojač« 18391-1 Hranilno knjižico 15—20.000 Din naložite popolnoma varno za dobo 1 leta, pTOti mesečni nagradi do 200 Din. Po enem letu fcnjišica garantirano takoj na razpolago. Ponudbe na og!a.s. oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti in nagrada«. 18386-16 Posestnica v Celju sprejme starejšo oeebo na dosmrtno oskrbo, s kapitalom od &>—30.000 Din. — Vprašati v trgovini Lesjak, Celje-Breg. 18109-16 Vsak* beseda t Din; sa dajanj« oeetamt aX sa Šifro pa 5 Din. (17) Gostilna K. Jeršin v Rudniku tcS sortirano vino rtzHng z graščine Attenns v Slov. Bistrici, ki ne vsebuje ni-kakega apna kakor n. pr. ljutomersko, po 12 Din, prvovrsten cviček po 10 I m in metliško po 8 Din. — Razna jedila vedno na razpolago. 1 »219-18 Prost, sasil. društvo v Rudniku pr!redl danes popoldne pri gost. Jeršlnu veliko vrtno veselico 6 prosto vstopnino ter srečolo-vom, godbo, plesom Itd. Za dobro kapljico in jedila preskrbljeno. — Vljudno vabi odbor. 18393-18 »Pri konjičku« pod Golovcem vsako nedeljo na ražmju pečenega prašička. Marija Prepeluh. 18456-18 ! Vsaka beseda 1 Din; za lajanj* naslova al! 1 za šifro pa 3 Din. (16) Družabnika sprejmem v dobro vpeljano industrijsko podjetje v Sloveniji, jako rentabilno, s stalnimi odjemalci, izdelki v dnevni rabi vseh stanov, zastoj odtoka Izključen. Potreben kapital 500.000 Din, ki se književno zavaruje, aktivno sodelovanje zaželjeno, vendar ni pogoj. Dopise na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Zavaruj kapital«. 17320-16 Obrtnik potrebuje 30-£0.000 prometnega kapitaJa. Dogovori se osebno aH pismeno. Sigurnost zajamčena Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Sigurnost«. 18131-16 200.000 Dfn posojila ■Mara na vrednost 600.000 Din. Obresti po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Obresti«. 17979-16 Brezobrestna posojila za odkup zemljiškoknjižnega dolga ln nakup posestva podeljuje: Zadruga«, LJubljana, poštni predal 307. Išče potnike! 218-16 Dobro eksistenco dam onemn, ki bi mogel posoditi 20.000 Din proti sigurni varnosti in dobrim obrestim. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18168-16 Posojilo 50.000 Din iščem na prvo mesto, in-tabulaeija na kmetsko posestvo. Ponudbe n3 oglas, oddelek »Jutra« pod 'šifro »50.000/109«. 18290-16 Izumitelj znata e izboljšave pri motornih kolesih išče kapitalista. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Motorno kolo«. 18252-16 Tih družabnik « kapitalom do Din 30.000 ali več se išče za rentabilno in dobro vpelja.no delavnico. Ponudbe na ogl. oddeJ. »Jutra« pod Šifro »Tih družabnik 13«. 18298-16 Družabnika s 5K.OOO Din v gotovini ali bančni garanciji, iščemo za trg. podjetje komisije in agenture. Trg. naobrazba in sodelovanje (pisarniško! pogoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Takojšen nastop«. 18384-16 Gospa prosi dobrega človeka za posojilo 1000 Din proti povračilu v 5 mesecih s 10 odst. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »šivilja 188«. 18449-16 Trgovino z »e&anim blagom, dobro vpeljano, z velikim stanovanjem in skladiščem oddam takoj v najem na prometni točki v Ljubljani. — Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velik promet«. 18246-17 Pri Tlčku na gričku v Ljubljani oddam r najem gostiln« in kavarno, pnoti odkupu inventarja — event. tudi prodam celokupno posestvo. Gostilna se nahaja na lepem kraju, ima velik vrt, prostor za balincanje itd. Zelo pripravno za vinogradnika. Posredovalci izključeni. 17901-17 Enodružinsko hišo z vrtom oddam ▼ najem na Teznu. Prednost imajo državni uslužbenca ali upo-koienci. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18133-17 Pekarno ▼ trgo v Sa vinski dolini oddam takoj v najem zaradi bolezni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18104-17 Boljšo gostilno ▼ Ljubljani, Kranju »H bližnji okolici vzameim v najem s 1. julijem. Ponudbe na oglar-T: oddelek »Jusja« pod »St. 76«. 18050-17 Gostilno z vrtom ob državni cesti, 5 minut od postajo oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1811-1-17 Gostilno doforoidočo, v prometnem kraju poleig železniške po-Sitaje oddam v najem ali na ' račun. Oziram se tudi na dobro !n pošteno voditeljico aJi gospodinjo, ki je ' dobra kuharica., Zahtevam kavcijo. Ponudba na ogl. oddelek »Jutra« pod »Prometni kraj«. teORMT Trgovino z meSanim blagom, t prijaznem mestu na Gorenjskem oddam pod ugodnimi pogoji » stanovanjem v najem. Istotam oddam taidi vinsko klet za prodajo vina na veifto Nasl-ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18340-47 Gostilno v LJubljani dobro vpeljano od^am v najem. Potreben kapital za" prevzem zaloge in inventarja 60.000 Din. Ponudbe na oglasni o-ddelek »Jutra« i>od šifro »Resen kupec 104«. 18248-17 Mlin ali gostilno dobro vpeljano, na prometnem kraju, z vsem Inventarjem, vzamem v najem. — Ponudbe na oel. odd. »Jutra« pod »Mlin«. 18435-17 Vpeljano mesnico na prometni točki oddam v najem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 18487-07 Vee gostiln vlnotočev, kavarn, lokalov odda v najem: Posredovalnica Privšek, Dttnajska cesta 12 (trgovina Vrtačič). 18476-17 Pekarno dobro ldočo, se Išče v najem. Kavcije zmožen. Ponudbe se pošljejo na ogl. odd. »Jutra« pod »1932/05«. 18512-17 Vsa ta beae 1 junijem. — Ponudb« na oglas, oo-elek »Jutra« poo iiiro »Dvoriščno poslopje« 17963-19 Zidan atelje r neposredni bližini ©en tra, pripraven za slikarja. kiparja, arhitekta aH fotografa, ugodno prodam. — Poizv« se dnevno od IS. do 15. ure na Bleaveisovi cesti 18, pritličje, desno. 18317-19 Kolodvorska restavracija na iriMniš.ki postaji Za-^r-ha naprodaj z inventarjem in vsemi pravicami. Ltt.no se iztoči 40 hI pijač in se vod' jako f.rek-verrtno kuhinjo. V pošt--v pr iejo samo'resni reflek-tai:t-i z razpoložljivim ka-pttilom. Podrobnosti se izvejo samo ustmeno v baru ki ia Edison, Zagreb. 13096-19 Pekarno sta po, dobro idočo. z dobri-nr in stalnimi odjemalci, z dnevnim prometom 60—70 kp. oddam radi selitve v sv >jo hišo. Potrebno je le nekaj kapital« za prevzem inventarja. — Ponudbe na 0£'as. oddelek »Jutra« pod Šifro »Dobro idoča pekarna t. 18334-19 Delikates. trgovino dobro Moče. rada belezra ugodno predam. Ponunodam za 220.000 Din. — Vsa vsota ni potrebna. Ponudbe na oglasni oddelek >Jutra« pod »180.000«. 17974-30 Hišo ali vilo ▼ Maribora ali okolici — »oJidno, dobičkano&no, z vrtom knpim takoj v eeni cea. 200.000 Din. Cenjene dopise i natančnim popisom oa oglasna oddelek .Jutra« pod Šifro »Rentabilna hiia«. 1S058-20 Dve parceli 580 in 1038 m», na Viču ob Tržaški cesti, poleg ba novinske garaže naprodaj. Pojasnila daj« g. dr. Alj. Vrtačnik, odvetnik, Selen-burgova ulica 7. 15258-20 Posestvo pr! Bleda posestvo t neposredni bližini Bleda, »»stoječ« ii njiv, travnikov, gozda, hiše, v kateri s« nahaja trgovina, in gospodarska poslopja prodam. Na posestvu se red? po 1 konj. 4 govedi in 6 prašičev. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika«. 17414-80 Dvostanovanj. vilo ▼ bližini centra vzamem * 1. avgustom v najem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18176-30 Vilo ali hišo z Trtom in 2—8 stanovanji po 8—5 »ob. knf»im v L;ub Ijani ali najbližji okolici. Ponudbe na oirla«. oddelek »Jntra« pod Šifro »Takoj denar«. 17875-20 Hišo v Ljubljani eno- aH dvodrnžinsko kupim. Posredovalci izključeni. Ponudbe z navedbo ceste in cene na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Točen plačnik 97«. 18914-SO Stavbni svet v mestu ob Gerbičevl ulici v Izmeri okoli 15.000 m*, čeloma ali po delih po ceni 25—30 Din za m; prodam. P< nudbe pod »Ugoden nskvip 235« na ogl. odd. »Jutra«. 17751-20 Lepa hiša naprodaj 1 EnostanovanJ-ska hiša v /g. Siškl št. 94 bo prodana na javri dražbi dne 24. 5. 1P32 ob 9. uri pri sodišču v Ljubljani, scha št. 16. Cenilna vrednost ln najmanjši ponudek Din 4?.600.—. Stavbišče meri 129 m', vrt pa ?69 m!. 17798-20 Hišo s 4 sobami, delavnico. e'ekt.ričrvo razsvetljavo, velikim vrtom in hlevom zelo ugodno naprodaj fe-rt ure od kolodvora. — Pojasnila da:e Rarovič Franc, Sevnica ob Savi. 17876-20 2 lepi stavb, parceli »kupno napmdai pri T'?ku na gričkn. Strmi not št. 8 ZMa s« lahko vi=">konri-tlično. 17900-20 Dvostanovanj. hiša v Stoflcah ot) Onna^ri ce. srtf napredki. NaVov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18980-20 Dvostanovanl. hišo novo. visokopritflič.n«. z ze-lein:adnim vrtom prodam. P-'mskovo St. il09 p-i Kranj«. 18009-20 Vinograd, posestvo v Halocah, pol ure od avtobusne postaje v T^>?kov-c-u. 7 oralov, 1 oraJ vino-jrada v naii>ol;5i viin*ki legi, neka! »adonosnika, eca. 5 orali lepesa gestda. ostalo travnik, nova sta-PM*vanj*ka stavt>a. zidana klet., ugodno predam. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod žiiro »Tfs""ffe« W2L |ftjr J Vsaka beseda 1 Din: ss dajanj« naslova aa sa Sir* pa 6 Dsa. (20) Nova hiša m riffična — z komfort-om in ograjenim vrtom naprodaj v VeJikih I.aAfah. Vnrašan;a na naslov: J. Velike Laš*e št. 103. 18063-20 Parcelo 900—400 m* veliko, ▼ mestu aJi okoTM ob tramvajski prosti knpim. Ponudbe t navedbo oeo« pod šifro »So lačna«. 18! 19-20 Majhno posestvo i zidan« hi?o. Inventarjem, letošnjim pridelkom in Sivino prodam. — IN>jaaniJa daje Martin Slrovnrik, Zg. Eajdina, poita Ptuj. iai«8-to Letovišče v posredni bližini Ljubljane, i lastnim jezerom im ribolovom naprodaj. Lepa prilika tudi ta gostTničar-ia. Naslov pov« oglas, od-delei »Jutra«. 19051-20 Prostor za les na prometnem kraju v Zagrebu naprodaj, radi odhoda. Poleg stanovanje, pisarna 1n Strna. Stanarina nizka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zagreb«. 18159-20 Realltetna pisarna Jože Grašek LJubljana. Kolodvorska 24 posreduje nakup In prodaj« posestev, hiš h) zemljišč pod ugodnimi pogoji. 168-20 Parcele v Zg. Šiški osem minut od tramvajske proge v Zg. SiSki proda Albin Arhar, CelovSka cesta it. 80. 17660-20 Velečebelarstvo M. Ambrožii ▼ Mojstrani proda svoje poeestvo, obstoječ« iz enonadstr. hiše, gosued&r. poslopja, delavnice za čebelarstvo, pet čebelnjakov, eden xa 500 panjev, dveh vodnih sil za mlin ki žago, iastaa električna hišna centiala, .1)19 ha gozdov, travnikov in polja ter ve« inventar, po primerni ceni in ugodnimi plačilnimi (Kvgoji. — Reens ponudb« j« poslati direktno. 181&1-20 Ugoden nakup hiše 8 trgovskimi lokali, stanovanja in vrtom, na Dobravi pri Gorenji vasi, krasen kraj, velika okoltca. Zaradi prevzema vknjižbe hranilnice potreben majhen kapitaJj dobro amor-tiairan. Prilika ugodna za lasten dom. Pojasnila daje tvrdka Ka-šman, železnih« v Škof ji Loki. 18188^0 Hišo enodružinsko, i vrtom u Din 100.000 prodam. — Ravno tam naprodaj parcela 600 kvad. metrov po Din 35. Polše, Mala vas »t. 40, Jezica. 18310-20 Hišo ew»»odrtropno, i gootflno. v sredini mesta takoj prodam. Naslov ▼ ogl. oddel. »Jntra«. 18311-30 Hiša s vciBrfm vrtom jo počen)! na prodaj v Mariboru. — Meeečoi donos 9000.— Din. Pojasnila daje F. Križan. Maribor, KonoSka e. 90. 18259-30 Hišo u»w> Stda. enodružinsko, prodam. Pobrežje pri Mariboru, Delavska 2. 18090-30 Hiše, posestva, gostilne trg>oWne, gozdove, graSči-ne prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 80. 18272-20 Stavbne parcele naprodaj v sredini St. Vida Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18347-20 Dvostanovanj. hišo z lepim velikim skladiščem, vrtom in dvoriščem prodam ali oddam v najem. Posredovalci izključeni. Potreben majhen kapital. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18353-20 f Stavbrro paredo 'epu. v sred: m ujesta. tu 11 pr.. ui aii ...ui ijAjMt*^. ugoduo prodam. Ponudbe (»od šifro »IKibra naloži tev« n« podružnico Jutra v Mariboru. 1S134-2I' Lepa hiša lovozidana, eno nadstropna ugodno naprodaj. Naslov v .»glasnem oddelku »Jutra«. 18395-io Na Bledu prav ugodno prodam trgov, sko hišo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 16599-20 Nova hiša z vrtom, solnčna lega. v prometnem, letoviškem kraju na Gorenjskem, z vpeljano trafiko, se proda za 73.000 dinarjev. Naslov pove Grašek, Ljubljana, Kolodvorska 24. 18422-2C Hišo z delavnico, sadonosnl- kern, vrtom, vse v krasni legi, pripravno za upokojenca ali državnega uslužbenca, ugodno prodam. Lackovič. Krška vas 3 18441-20 Hišo z gostilno v LJubljani prodam za 4£ 1.000 Din. V hiši Je vel stanovanj, obrestuje se dobro. Ponudbe ped »Hipoteka 135« na ogL odd. »Jutra«. 18463-20 Štiristanovanj. hišo z lepim solnčnim vrtom. Ifi minut oddaljeno od postit je ugodno prodam. Na sl')v pri podružnici Jutra v Celju- 18497-20 Hiša % t sobama in kuMnj® na p-odaj. — Tezno - Maribor. Cankarjeva 15. 18505-20 Realifetna pisarna Privšek Dtmajska cesta 12, trgovina Vrtačič, proda v Lmbllanl 5 gostilniških hiš, 12 vil ln hiš, raznih cen, 4 trgovsko-obrt-no hiše. 28 stavbnih par-col. Za kupce kupna pogodba brezplačna. 18484-2C Trlstanovanj. hišico z vrtom v Stožlcah prodam Ea 140.000 Din. hipoteka SO.009 Din. — ostanek hranilni knjižica. Posredovalnica Privšek, Dunaiska cesta 12 (-jgovina Vrtačič). 18475-20 Nova hiša trtetamovaniska, s 6 sobami, 3 kuhinjami in lokalom prodam n» KodeJje-vem. Poizve »e v Mode dč Saison, Selenburgova ulica St. 7/1. 18349-20 Stavbna parcela 1000 m* velika, 5 minut od-daljena od kavarne Evropa naprodaj. Kot plačilo se sprejme vJožna knjižica ali dobro vpis vsake banke ali posojilnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18362-20 Novo hišo štiristanovanjsko prodam v Zeleni jami, Tovarniška 32 18407-20 V mestu Celfn s* proda prit!i*n« h.Kv obstoječa ii 2 s->b, pisarne, E družinskih »ob. kuhinje, ehrambe, veže, večje de-lavmice, aivtoiraraiže in d-vo-riča v izmeri preko 50 m2 vse za 190.000 Din. Naslov inri podražnici »Jntra« v Celju. 18504-20 Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prostoru ob m»rjg nudi najcenejSe bivanje na Jadranu. Polna penzija i vs»mi taksami ln kopanjem 62 Din dnevno. V pred in po seriji 58 Din 19G-38 Baška r*eflsfon-restaurant »Trielav« t Baški ta otoku Krku »b prlsta nišču nudi gostom čist* in zračne sobe i razgledom na morje. Domača 1n dunajska kuhinja, ribe ved no na razpolago, penzija v glavni seziji 63—65 Din inevno. V pred in po so nijl pa od y>_55 Din. — ProsnekM M »ton j. 187-3P Pension Z?n?er 9r. Pavel pri Preboldu, Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna hra na »ončno zračenje ln vodn« kopeljl v Savinji tenis, »mr^kov gozd. iz leti t Savinjske nlanlne Cena Denziji od Din 40 io Din 55. Na žel'o wo •pek tU ' 207-38 Naravno letovišče rn kopališče, krasno — v Sori, Gorenja vas v Poljanski dolini. Cela penzija 30—10 Din. Dobra domača kuhinja. Se priporoča gostilna Sorli. 18128-38 Letovišč a rjem nudi prvovrstno hrano pe ze'o nizki ceni restavracija »Otet« v škofji Loki. 18032-38 V Zgornji Polskavi oddam S stanovan-'* s samostojnimi kuhinjami. Informacije daje hišnica v Valvasorjevi ulici št. 4«. Maribor. 17954-38 Deco vzamemo preko počitnic na letovišče z vso oskrbo za ceno Din 35.—. Vvonne p'.. Kiepach, Samebor pri Zagrebu. 18271-38 ReaTitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 jirtreduje naj"-m '.n ^1'laj: stanovanj. mesečnih sob 'rg. in oOrt.mb coKalov poo igi>dn nr pigojt. 152-21 Stanovanje kn kuhinje ter prazno sobo takoj oddam na Kodelje- vem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18174-21 Lepo stanovanje parkelirane sobe, kuhinje, predsobe m pritiklin oddam. Zelezn:ška kolonija št. 79. pri novi cerkvi v Siiki. 18196-21 2 sebi kriinj« in pralnico, na idealni sohični legi v Sp. Šiški oddam s 1. junijem solidni stranki. — Tovarna Latzovih peči, Šiška. 18288-31 Stanovanje enosobno, s^>lučno, oddam o 1. junijem. Rožna dolina, cesta XI, st. 4. 18314-31 Stanovanje trisobno, komfortno, solnč-uo, z balkonom, e-rkerje-m in pritiklinaini oddam s 1. avgustom. Vpraia/ti: Vi~čna pot 14. 18320-31 2 stanovanji oddam na Ižanski ce.sti 50. 18C1&9-0S1 Stanovanje sob« in kuhinje takoj od-da.m. Kosovo pelje, Zgor. Šiška št. 159. 58303-21 Lepo stanovanje velike »o!^ in kuhinje oddam v Sa.vlj.ah štev. 50. 18373-31 Za Bežigradom prodam 3 stanovanjsko vilo za 250.000 Din. Pojasnila daje Slokan Ivan. Luibljana, Kolezljska ulica 7. 18432-21 Stanovanje »obe ln kuhinj« oddam odrasli d mi f. i ni. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 18437-ffl Stanovanje 2 aob, poliištva. kuhl-je ln vseh pritiklin, oddam takoj v vili. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 18458-21 Solnčro stanovanie S parketii aoiih eob m kopalnice, ▼ L mdetropju nove hi5o pod Ro&iikom oddam s L julijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra [18488-21 Dvosob. stanovanje s souporabo kuhinj« takoj oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izven mesta«. 18467-31 Siahamnja Vsaka beseda 60 par: trn dajanj« nulort aii M Mir« S Dia. (31-«) Stanovanje »obe fn kuhinj«, v bTHtel igrača 8K Ilirija išče miren lakonskl par za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod >Jund; 6«. 18203-21M Stanovanje 1 »obe ln kuhinje 11 i • upokojena samska učiteljica xa takoj »li kasneje. Cenj. ponudb« i navedbo naslova in cene na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Miren dom«. 18i'29-31/a Dvoje stanovanj prvo s 4 sobami in priti' klinami, drugo i 2 aH 3 sobami, iščem s 1. avgustom v centru mesta ali neposredni bližini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18175-žl/a Enosob. stanovanje solnčno, s pritiikJinami, v Trnovskem predmestju, na Mirju ali bližnji okolici iščeta s 15. junijem aH 1. julijem zakonca brez otrok — ki sta večji del dneva od=otna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Mirna stranka — točen plačnik«. 18107-31/a Stanovanje dvo- aH enosobno, i vsemi pritiklinaini išče tričlanska' družina 8 1. julijem, event. avgustom. Reflekti-ra se samo na stanovanje v bližini centra mesta. — Cinj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najemnina 45«. 18199-21/a Enosob'. stanovanje o Jtuhmjo, v mestu ičče&a mlada zakonca t novo opravo. Po:.udbe ua ogias. >ddelek »J.itra« pod šiiro »Brez otro^«. 18043-31/a Stanovanje sobe, kabineta, kuhinje iu pritiklin od Bleiwel-sove do Karlovške ceste išče družina 3 odrasUh oseb za avgust. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod značko »Trojka 193« 18454-213 Vsaka bneeda 90 par: aa dajanj« hmm« aii sa Jtfro S Dul (2S; 2 pisarniški sobi v sredini mesta takoj oddam. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pisarna«. 1S002-2? 3 lepe sobe zraven g"avne pošte takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18131-23 Prijazno sobico opremljeno takoj oddam mirni go-sr>odu na Grtfberievem nabrežju h. 1«. 181117-23 Vsaka beseda sa dajanje sa .iiiro »rtseda l Din: I j« sadova aJl 1 pa 6 Dia. (il) I Komfort. stanovanje s 3 sobami in centralno kurjavo, v novi palači oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18125-21 Dvosob. stanovanje 3 eentral.no kurjavo, v no vi hiSi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 18126-31 Stanovanje obstoječ p iz 5 »ob. kopal niče in pritiklin, r centru mesta oddamo. Douise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanie t. av gust«. ' 17962-21 Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin oddam v Trnovem, Stare-tova 17 18337-21 Stanovanje 1 ali 2 sob oddam s 1. iu ni jem. Naslov pove ntrlas. oddelek »Jutra«. 1837e-21 Stanovanje Fobe in kuhinje, pripro-sto, v pritličju, v katerem bi v prostem času lahko izvrševal tudi mizarska dela. iščem za 1. ali 15. junij. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod šifro »Dve osebi«. 18274-31a Stanovanje dvosobno, v sTedini mesta ifčetn za avgust aH september. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Redna plačnica«. 18280-31a Solnčno stanovanie 3 aH 1 velike sobe. išče s 1. junijem mlad zakonski par. Ponudbe na ogla»»i oddelek »Jutra« pod šifro >600 Din«. 18332-31/a Stanovanje 2 soti. kabineta in pritiklin — najraje na Škofovem — išče točen plačnik. Ponudbe na ogla=. oddelek Jutra pod šifro »Kabinet«. 18355-31/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo iščeta brat In »estra. Ponudbe na oglasni eddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik 201«. 18489-31/s Lepo sobo s parketom te dektHSmo raz?veti jevo, ▼ oentru mesta takoj oddam po zelo nizki eeni. Na^Eor r og'. oddelku »Jutra«. 1810S-23 Opremljeno sobo Mipairirao« s d d a a bol jši dami sli pospod« v S-^oži-cah St. (102 fjerpca'! ai-to-postaja na Dunajeiki cesiH. 18180-2S Ooremljeno sobo solnčno, ■ posffcnian dom, eli^rtrPco in parketom oddam. Raapotna ulica 8, Tmovo. iS306>28 Na dobro hrano domačo, Ia stanovanje sprejmem dva po^poda. — Rožna ulica £P, H. nad. ^Peterca). 1S32I1-28 Sobo eotofo^ oddam ffoap sli pospodu takoj. (Naproti drame). Naslov v r^dd^. »Jutra«. 30269-23 Opremljeno sobo tafcoj oddam. — Kongresni trg S, L cd t d« pol S. Sobico o46am p<»pod*i po nd7ov« ■irlasni oddelek »Jutra«. 18374-23 Opremljeno sobo st-t«rirano in mirno oddam Naslov v og .v-.nem oddelka »Jutra«. 18*30-23 Sobo lepo opremijeiM), s parke :->m in posebnm vbodoma takoj oddam. Naslov por« og'asn< takoj ali oomej« oddam na Vodovodni it. TO. » 5«i06-91 Opremljene sobe * pORribnim vbodom, po 1150 in 200 Din. s hrano ali brez oddam blizu tramvaja v So. Šiški, Cernertova .91. 1SG5-23 Separirano sobo oddano 1 ali S o«f*ram» na Poljanski eest! it. 54.01-38 1854n-28 ^ Sobo i vfcodott *topn l?55a gospodifeia za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 147«. 18344-23 Opremljeno sobo s prostim vhodom takoj oddam ns Krakovskem nasipu St. 18. 18350-83 Opremljeno sobo čisto In mimo oddam solidnemu gopodu v Vegovi ulioi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18338^3 Dve sobi lepo opremljeni, z ali brez zajtrka, event. z vso oskrbo poceni oddam takoj ali s 1. junijem v Zadružni ulici 8 18350-33 Opremljeno sobo z elektriko in parketom oddam na Sv. Jakoba trgu št. 8/II. 18339-23 Veliko prazno sobo takoi oddani eni ali dvema uradnicama na Brega št. 16/n. 18375-23 Sobo fn kuhinjo za 400 Din oddam v centru mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 18364-28 Stanovanje sobe. kuhinje in shrambe i S č e zakonski par brez otrok, za takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »železničar 107«. 1825d-31/a Separirano sobo s souporabo kopalnico od dam r centru mesta. Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18370-23 Sobo lepo opremljeno, t raigle dom na Ajdovščino, takoj oddam stalnemu uradniku v Dalmatinovi ulici 1/m. 18412-23 SS M S H Vsaka beseda 00 pari m dajanj« umiti ia dR m Siino S Dia. (gMJ umwi. tod: s StsJMf, v bliSsf st. Jakoba ssar2n« tonska. Ponudb« na oglasni od-doJek »Jctira« pod »Točna piačmica 44«. lS'*BS-23/a Zakonski par brn otrofc, išče oprenrfja- no sobo bliin gi. kolodvo-ra. — Ponudibe na oglaeni oddelek »Jutra« pod Šifro >V bližini gi. k-el-od 58145-eB/a Sobo n«*st18439-24 Gospodična simpatična, premožna« želi znanja z znača-jnim lnteligentom čedne zunanjosti v starosti do 32 let, v svrho izpreho-dov ln razvedrila. Dopise prosim po možnosti s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »častila diskrecija«. 18507-24 Znanja žel! mladenka, ki prevzame doma veliko posestvo, z 38 do 40 let starim samcem, ii hna do 700.000 Din premoženja in ki se razume na mlin in žago. Ponudbe s sliko, ki se na zahtevo •vrne, na podružnico Jutra v Celju pod značko »Lepo vi jenje«. 18^98-24 Vsak« beseda 1 Din; dajanje naslova aii ta šifro pa 5 Din. (26) K uavirii J piamni Kupujte na obroke cd Din -100.— prve svetovne fabrikate Bosendorfer, Steinway, Fčir-ster, petrof, Holzl, Stingl orig., ki so nesporno najboljši! — Lahka precizna mehanika. Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. (vogal Beethovnove nlice). Lep kratek klavir ugodno prodam. Naslov v •oglasnem oddelku »Jutra«. 18466-26 Uglaševalec klavirjev bi irvr£>tT*> popravlja klavirje, pianine in razne električne avtomat, i.nstrmente, se priporoča. Ima SSietn-o prakso v Prnisiji. Peter T u r n š e k, Celje, Ljubljanska cesta 13. 18301-26 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova aH sa šifro pa 5 Dia. (27; Vsaka beseda 2 Din: ta dajanj« naslona aH šifre pa 5 Din. (25) Trgovec 87 lot star, z nad stotisoč Din, bi se rad priženil v dobro trgovsko ali posestniško hišo. Resne dopise P"d šifro »Poletje Sr2« na oglasni oddelek »Jutra«. 18158-25 Kateri drž. uslužbenec friiir. ielezničar bi želel poročiti mlado gospodično c dežele, z lepim premoženjem, naj se obrne na moj naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«. 18185-25 Želim poročiti delile t: ima veselje do gostilne in z okrog 50.000 Din gotovine. Posedujem hišo z gostilno in lokal za trgovino. Resne pon-udbe s »liko na ogl. odd. »Jutra« lf*->d šifro »Dobra gospodinja 126«. 18307-23 Podčastnik S-ovenec, 30 let star, s službo v Vojvodini, želi fcpiznati gospodično, Slovenko, star« 20—25 let, ne-omadeževane preteklosti radi ienitbe. Prednost imajo dobre gospodinje, po možnosti izučene šivilje in ičične. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Lepa bodočnost«. — Tajnost zajamčena. 08276-25 Konj (kobila), enajstleten, zaradi opustitve obrata na prodaj. Galle, Zgornja Šiška. d 8316-27 Foksterijerja do 5 mesecev starega, živahnega, kupi Krošelj Josip. gozdar, Studenec - Ig pri Ljubljani. 18348-27 Vsaka beseda 1 Din: Ja 'lajanje naslova ali za šifro pa 5 D'n. (29N. Sedlarji, pozor! Skoraj nov sedlarski stro-j za vsa sedlarska dela proda J. Gustinčič v Mariborn Tattenbachova ulica št. 14 17958-29 Šivalni stroj po _ zelo nizki eeni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7/IH, vhod poleg Delavske pekarne. 18225- 28 Več šival, strojev poceni naprodaj v Krojaški ulici 3 (Mestna trg). 18363-39 Stroj za špulanje (Kettens-pulmaschine) za nabijanje 12—2-4 špnl hkrati, Tabljen, kupim. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »12—24«. 18234-29 Pletilni stroj »Dubied« 8/60 naprodaj. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 183S0-29 Pletilni stroj Dubied. entlstroj, ža kardaparat, poceni prodam. Sprejmem vložno knjižico. Liber, Ljubljana VII.,, podaljšava Vero všlcova 70. 18453-29 Stroj za izdelovanje brezalkoholnih pijač popolnoma nov in 20 tisoč steklenic prodam zelo poceni zaradi preselitve. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »I: koristite priliko«. 18490-29 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova al« za šifro t>a 3 Din. (28) Črna očala sem na binkoštno soboto pohabil v lovski koči na Zgornji vljudno odda v • Jutra«. Krmi. Najditelja prosim, da iste oglasnem oddelku 1S193-2S Prosim dotičnega ki si je v petek 20. maja na Miklošičevi c. 3 prisvojil ročno torbico da vrne univerzitetno legitimacijo na isti naslov. — Pošlje naj po pošti ali na kak drug prikladnejši način. 18331-2S Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (32) Javna dražba Dne 23. maja t. 1. ob S. uri popoldne se bo prodajalo na javni dražbi v skladišču tvrdke Javna skladišča, dr. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 razno rabljeno pohištvo in rabljeni predmeti hišnega gospodinjstva. 18228-32 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslov« ali za šifro pa 5 Din. (33) Lanene tropine 37/38% prvovrstne proda-kmetovalcem po 180 Din ja iiiieuovaioeaii po ipu jr.n 100 kg tovarna lanenega olja Horvat & Komp., Ljubljana, pisarna: Dunajska cesta la/III; tovarna: Moste pni Ljubljani. 17706-33 Čebulo zdran>o, domačo, od 50 do 100 kg kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslo-v: Restavracija »Otet«, Škofja Loka. 18051-33 Gumi-cevi za Škropljenje vrtov dobite stalno v zalogi pri tvrdki Rudolf D e r ž a j, Liuh! 'ana, Kolodvorska ul. št. 28. 1S017-30 Damske slamnike izdeluje in preoblikuj« najceneje salon »Mia« v Flo-rijansk.i ulici 6. Slamnike dobite ie po 50 Din. 18151-30 Trajno kodra 80 Din salon Hešlk, šiška. Medvedova 38. — Tudi ob nedeljah. 18438-3C Vsaka beseda 1 Din; | ia dajanje naslova ali Č ta šifro pa 5 Din. (SI) p II I w IM II I ■ i .1 ■■ 1,11I. II ■ ■ I Dijake srednjih in meščanskih šol s priimkom Medved. ki stanujejo v Ljubljani, prosim, da sporočijo svoj naslov, kraj in datum rojstva in kje živijo starši. To v zadevi Iskanja sorodstva, šifra »Medved« na ogl. odd. »Jutra«. 18402-31 Nagrado ra-npa>ujem za najboljS na- s.ov (predvsem jugosloo-.), za buffet (deloma avtomatičen), v znesku 200, 300 in 500 Din. — Prijave do incl. 28. t. m. na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gosposvetsiki Buffet«. 181.53-31 Preklic Podpisani prekllcujrm žaljive besede. katere sem govoril napram posestniku Jožetu Lokov-šek in se mu zahvaljujem za odstop tožbe. Jože Potušek, Rimske toplice. 18442-31 Izjava Kar se govori od 1. maja o Urški I.ampič, je neresnično ln bom sod-nijsko postopal proti vsakemu. Ivan Lampič, Gornji KaSelj št. 71. 18474-31 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica §L 5 Ščitnike za vrata ti celuloida, raznih ter eeJnloidne plošče dobite pri evr«lk! Ivan Babo-vee. Start trg štev. 20. — po men, v barvah a oblikah Zahtevajte prospekt. 143-37 Vsaka beseda 1 Di.n: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Svetlobno reklamo -prevzame kino Sevnica. 1787il-37 Stavbna mizarska dela po najmodernejših nažrtfli izvršuje lastnikom kakor tudi vsem stavbenikom edino Albert Čenie Zg. Šiška, pri remlzl kjer dobite tndi vse oetalo pohištvo po konkurenčnih eeaah. 385 po tem (mam - čist So&aso perje kg Din 48—, čist belo gosje leg Din 130__, čisti puh ki! Din 250___ modroci punjeni z voiaom Din 750.—, žične mreže sa postelje Din 150.—, oto-m&ni Din 650.— U BROZOVTČ. ZAGREB IUCA 82. BRADAVICE madeži rtd. ca ohrasn in telesu kakor tudi ■vsa zbočena mesta na koži, obraščena aS oe izgineio brez sleda v treh do pert>3i fh br« rezanja s pomočjo uporabe preparata »IN-GOLD« tako da kasneje niti sami ne veste, kje se je nahajala napaia. Uspeh in neškodljivost zajamčena! Din 60. Preparate Schrflder -Schenke razpošilja prod vplačilu v naprej (poštnina Din 6) ali po povzetju ^poštnina Din 12) depo za Jugoslavijo »Omreia« oddel-ek L^l, Zagreb, DraSkovi-čevft 27. 6102 Zahtevajte br«n^>lač.ni ilustrovami eeiKik! 1 Milijon odjemalcev ima ivomica dlasbil Meinel & Herold. torej več ko vsa druge glasbene firmevjugo-slaviji s'kupaj. To gotovo nekaj pomeni in zalo za-hievajie iuai Vi predvsem KATALOG ie tvrdke, ki ga dobita brezplačno. Nudi se Vaia direktno iz tvornice oz. tovarniškega skladišča: Violine od Din 63 — Ročne haiw monike m m 69'— Mandolin« . » 123'— Gilare » « 159*— Havajske gitere, saksofone kromaiičr.e harmonike iia. Melnel&Heroid MARIBOR Št. ioi Nemški jezikovni tečaj v juliju-a v v počttni- škem domu dr. F e s t a, Sankt Peter pri G r a z u za dečke 'gimnazijce in reaičane). Lep prostor, šport, izleti. Od 15. septembra tečaji za gospodinjstvo in jezike (tudi trgovski tečaj z diplomo) za deklice. — Prospekti. Dr. Aleksander von Fest, univerzitetni docent. Sankt Peter bei Graz. 6049 trt £9CSJ v zelo prometni ulici v Zagreba se radi družinskih razmer proda in lahko z zalogo vred takoj prevzame. Naslov pove ogl. odd. iJutra«. 6047 dobro vpeljanega v Dravski ln Savski banovini in ki Je stalno na potovanju in bi prevzel še >OGENIT«, šamotni cement, »GOR SKO KREDO, fino zmleto, STEKLARSKI KLEJ (kit), KAOLIN in MAVEC (glps), naj se osebno zglasi v pisarni: »OGENTTA«, ravn. M. ROZMAN, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 10, L nad. 6111 ©selmi avto 95DAIMLER" 32/24 ks — 4/6 sedežni .odprt, z električno razsvetljavo, plačana taksa, v prav dobrem stanju, pripraven za avtotaksi na deželi, in se lahko preuredi za poltovorni avto in je nosilnost do 800 kg\ takoj po nizki ceni na PRODAJ. 6111 Vprašanje v pisarni: »OGENITA«, ravnat. M. ROZMAN, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 10, I. nad. Dne 30. maja 1932 od 8. ure predpoldne naprej se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 27, v konkurzni zadevi Martina in Josipine Cvilalc javna dražba posestev: Po-čehova, Jareninski dol in Plavč Podrobne informacije daje konkurzni upravitelj dr. Kum-batovič Filip, odvetnik v Mariboru, Kralja Petra trg 1, kakor tudi pisarna okrajnega sodišča v Mariboru, odd. IV., soba štev. 25. 6104 Iščemo zastopnike s provizijo za prodajo moških žtofov. Predstaviti se v hotel Union 22. maja od 10. do 12. 6066 VRTNE SONČNIKE lasten izdelek Bela Fettrnann, Zagjeb, Ma,sary- kova štev. 9 na veliko in malo razpošilja najceneje. 206 v vseh modnih barvah, gladka ln vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze tn perilo. DVOKOLESA v veliki izbiri od! 1350 Din naprej nudi H. KENDA v Ljubljani, Mestni j 217 trg- 17. SVEŽA vsako količino, original in predelana, dobavlja po najnižjih dnevnih cenah B. DRESXER Zagreb, Gjorgjičeva ulica 23, telefon 50-67 Brzojavi: Dresnerko, Zagreb 6101 ••«k> b**eda 1 Din: I tA dajanje naslova aii I ta KCro pa 5 Din. f35) I Srebrne krone staro zlato fn srebra kupuj« Ra&n«rija dražiš kovin, Ljubija-oa, Dirtka □lica 36. vhod ia Vidov- danske ceste, pri gostilni M ožina. 70 Vsakovrstno zlato k tipaje po aajvižjih eeoak ČERNE - fcvelir Ljubljana, Wolfova nlteu 3 77 Prva številka »Slovenskih potic MIŠKO KRANJEC je pravkar izšla pri TI9KOVSI KADBC6I To je povest iz Prekmurja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik. Poštam in ostani člass Vodnikove družbe! elektromotorji, generatorji, drname, transformator^, števci, kompletne električne centrale. Dobava promptna iz skladišča. JUGOSLAVENSKO GANZ D. D., ZAGREB, Dragkovičeva nL 27. Telefon 55-87 Želja ženskega sveta -pa tudi moškega je, biti za to vročino, ki bo vedno večja, elegantno poletno oblečen. To željo Vam kaj lahko izpolnimo, ker Vam nudimo dolgoročno odplačevanje. — Pridite in oglejte si veliko zalogo izbranih blagov za dame, gospode in otroke! 6142 Zahtevajte vzorce! Zahtevajte potnika! NA 0BR0K£ l UUBUAMA MESTNI TRG 17/1 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali Za šifro pa 5 Din. (30) Ovratne rute najnovejša sestava, žepni robčki, razni pred tiska ni prtiči pri Matek & Mikeš Ljubljana — poleg hotela Štrukelj. Entel raznovrsten takoj, ainx, vezenje in predtisk. 14803-30 Schlaraffia žimnice (modroci) izredno dobre in trape si oglejte v delavnici za dekorativno im tapetniško obrt Dragotin Puc Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 26. 18151-30 Skrušena v težki boli naznanjava, da nas je zapustila naša nenadomestljiva zlata mamica, tašča in stara mati, gospa eia Wltav$ky roj. Sager v soboto, dne 21. majnika t. L ob pol 7. uri zjutraj, v 66. letu starosti. Pogreb preblage matere se bo vršil v ponedeljek, dne 23. majnika ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Gaberje, Cinkarniška pot št. 4, na okoliško pokopališče. Celje, dne 21. majnika 1932. 6145 Žalujoči rodbini: BertI In Franjo WItavsky Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem hi znancem prežalostno vest, da je Vsegamogočni poklical k sebi, v 85. letu starosti, našega nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta, prastarega očeta in strica, gospoda GiMli C posestnika Pogreb bo v ponedeljek, dne 23. maja ob 17. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče. Skofja Loka, dne 21. maja 1932. Žalujoči ostali. Mlchel Zčraco] 47 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Jehanu ne b! bflo treba jemati svojih prijateljev s seboj. Dovolj je ba močan, da bi sam branil bitje, ki ga je ljubil. Toda mkakor ni hotel biti z dekletom sam Zato je poklical klateže in jim ukazal: »Pojdimo!« Prišli so do Pečarske trfice ne da bi bfll koga sreča«. Tam pa je od nekod prilezel menili, kakor bi bil iz ta3 zrasel. Srečanje brez pomena. Menih je šel mimo tn se zanje še zmenil ni. Jehann pa se je zdel znan. Opazfl je, kafco s! }e potisni! klobuk globoko čez oči in si z roko zakril obraz, da ga ne bi kdo videL Tudi Bertille ga je spoznala. Zato se je še bolj zavila v gube Je-banovega plašča. Spoznali so ga tuc5 EscaTgasse, GringaiHe in Carcagne, ki so se začeli \z njega norčevati. »Častiti oče je pa kaj zgodaj iz luknje.« »Kaj še. Pri svoji nunici je bil,« se je zasmejal Gringarlle. ».Dobro, da nas ni spoznal,« je za godrnjal Carcagne. »Težko bi se ga bili otresE. Večje žvirce, kakor je ta oče Goulard, še nisem videl.« Možak, ki so ga srečaK, je bil v resnici oče Goulard, ki smo se z njim seznanili že v začetku povesti. Bil je tiste čase zelo znan, skoraj bi rekli slaven. Toda ta slava ni bila posledica njegovega znanja in tudi ne njegovega čednostnega življenja ali govorniškega daru. Ne, slaven je bil zaradi svoje požrešnosti, ki je bila tako velika, da ni bilo človeka, ki bi se lahko z njim meril Oče Goulard pa je bil tudi znan po svojem izpovedovanju. K njemu je hodilo toliko ljudi, da so se morali vsi slavna sipovedniki pred njim skrM. Za vsak greh je vedel opravičilo in ni ga bilo grešnika, ki mu ne bi bil dal odveze. Seveda so mu take poceni odvede prinesle marsikak mošnjiček, toda to je bilo takrat povsod v navadi iti nihče se ni zaradi tega razburjal. Tega patra je Jehan srečal. Po vsem, kar smo o nJem čuR, bomo pač lahko prepričani, da se ga mlacR vttez ni bal Ko so prišli pred palačo AndillySkega vojvode, se je Jehan obrnil k svojim prijateljem in jim dejal: »Tako, zdaj ste svoje delo opravili. Pojdite spat, saj vetn, da ste potrebni počitka. Hvaležen sem vam za vse ushige, ki ste mi jih nocoj izkazali. Jutri se spet vidimo.« Začudeno so se spogledali. Kako izpremeol ljubezen človeka! Še nikdar ni Jehan govoril z njimi tako prijateljsko, še nikdar se jim ni zahvaljeval. Toda šli še niso. »Nu, kaj se obirate?« jih je vprašal Jehan. »Kaj bi Se rae je moral s poosebljeno zvijačo, sovraštvom in zabrbtn ostjo — s pri-ncezinjo Favsto, španskim kraljem in njegovo inkvizicijo. Povedal vam bom, kako je zmagal v tem neenakem boju, lcier bi bil vsakdo podlegel. Rečem vam le to, da boste čuli visoko pesem Junaštva, kakršne še ni bilo.« Aw Na plpcth bolni Več tlsočev ozdravljenih. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnenje konča bolezen. Resni možje zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. čim prej počnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Povsem zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko črpali mnogo koristnega. Ker znaša moja naklada za brezplačno odpošiljanje samo 10.000 komadov, pišite takoj, da se boste tndi VI lahko prištevali med njene srečne dobitnike. 6026 Zbiralno poštno mesto: GEORGr FFLGNER, BERLIN- NEUKOLN, Fingbahn.strs.ss8 24, Abt. 490. SfcS?« „ m drugi Pekarne-slaščlčame-goslilne hoteii-bolnice. ekonomije uporabiiajo S Sigurnim uspehom-Dobi se povsod- Opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za nikako terjatev iz kateregakoli naslova proti Hindel Leopoldu, trgovcu v Braslov-čah, ker je vsa zaloga blaga kakor tudi vsa oprema trgovskega lokala izključno moja last. Gosp. Hindel Leopold je nameščen odslej v moji trgovini v Braslovčah edino Ie kot trgovski pomočnik in nima nikake pravice razpolagati z blagom ali opremo trgovine v prid kateremukoli upniku. Odklanjam brezpogojno vsako plačilo terjatve, ki bi jo napravil Hindel Leopold brez moje predhodne dovolitve sklicujoč se na trgovino v Braslovčah. 6105 J. KRASOVIC, Žalec. ZLOŽLJIVA patentna kad sa kopanje s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis! Kari o Dentsch, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. 154 voriiveno n T©wraai J©§» Mendhi naznanja, ča. js otvorHa novo sprejesnaHSCe trn, MHIf£L©SII<ŠEYI ©esttn it 28 ter se vljudno priporoča za kemično snažen^*, barvanje in plisiremje oblek. Svetlolikanje ovratnikov in pranje domačega perila. POZOR! t? ■-nv-ist sezadovo^ Ijife 5 drugimi Jrf izdelki, Ki 50 baje, I ravno Tako dobri Ifako možde.vendar povsod' dobili pravi original iRiin POBRIGAJ SE ZA DOBER TEK, PRIHRANIL D HAG SI BODEŠ LEK! Fvo, kai veli ljndstv«. te p. tem se vidi, da 90 ljn-dje fmi-f.mi: dober tek za ključ do do-breera zdravja. Dandanes pa. se dogodi. da pridejo prebavni erb u. navalu krvi v glavo, vzj-ifiha-anj«, napetosti, odvrat-r.'■-• jo jedi itd. .Vio se d pojavi sanemarjaj«, tedaj lahko prid« do zelo težkih obolenj in nadlog. »Pobrigaj se za dober tek!< znači torej, da se mora dober tek ustvariti, ako ga ni, ln zato priporočamo močno švedsko tinkturo »ELSA< (švedske kapljice) lekarnarja Fellerja, ki vpliva, poleg t<"?a. da je zelo okusna, finoaromatična pijača, u>pp?no na delovanje prebavnih organov ln, o--'avljajoČ3 v želodcu Suvstvo prijetne svežosti, vpliva takisto na spi0-5no razpoloženje in delovno sposobnost. 2 steklenici 50 Din, 4 steklenice 93 Din že s pakovanjem iti poštnine prosto pri lekarnarju EUGEN V. FELLERJU, Stubica Donja, Elsa trg 245 — Savska bano-vina. Lahko sredstvo za čiščenje Elsa-pilnle (6 škatlic 30 Din). Olobreno od mrnistr. »ocija'. poi. tn nai. idrarvja Sj - l>r. 509 od 24. UL 1832 Pozor pred nakupom mannfakfure! Le pri nas dobite blago po tako nizkih cenah. Blago za kostume od Din 20.— naprej, svila Din 9.50, roza svila Din 16.—, klot od Din 15.— naprej, šifon od Din 5.50 naprej, za rjuhe od Din 15.—, za kapne od Din 22.— naprej in vse ostalo po najnižjih konkurenčnih cenah. 6067 Za blagohotni obisk naše trgovine se priporoča EDO GRABR1JAN, manufaktnra, LJUBLJANA, Stari trg 26 mo}stro& V Ljubljani ^ *adr- T omej. za v. VEGOVA ULICA 8T. 6, (poleg realke) priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa tapetniška dela. Izvrši se vsa stavbna in gradbena dela po lastnih in arhitektonskih načrtih. Informacije brezplačno , 5791 Spclao slabost oditranite j uporabo neškodljive« stva za okrepitev »La Eroe«. Deluj« , vsaki človeški ioW s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosii. Na tisoče priznanj. — Cena 60 Din, m očne iS a 100 Din. Havelkova ordinačnl laboratof Po«, »chranka t 17, CSR. Praha - Nnsle, Božetechova oL 10/A. J. 5445. 12S v Savinjski dolini, z vpeljano veletrgovino z lesom, hmeljem ln deželnimi pridelki, ki razpolaga s prvovrstnimi tu- to inozemskimi zvezami, z vpeljano detajlno trgovino, se ODDA V NAJEM oziroma PRODA. Stanovanjsko poslopje z najmodernejšim komfortom, velika skladišča to gospodarska poslopja Vprašanja nasloviti na »Rentabilnost« pri Aloma Company, oglasni zavod, Ljubljana. 6115 aa fiočete 6fiu}sati? Kupite ti neškodljivo sredstvo 4 dkg FUCABOBA v bližnji lekarni ali naročita iz lekarne KRAJCOV1C, Vukovar Priporoča ee 2U splošno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. S Vsem, Id so kakorkoli ob prebrldki Izgubi ljubljenega soproga ln skrbnega očeta, gospoda IH STANETA J Edina slovenska tedenska revija »Življenje fn svet«. — Posamezna številka 2.— Din. tovarnarja z nami sočustvovali, poklonili krasno cvetje in spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo 6077 Ljubljana, dne 21. maja 10SZ Iviea Jakla, soproga — Marjanca In Asta, hčerid — ia ostali sorodniki IPfe < osje In sreča oboje je v tesni zvezi. Plešavost ali sivi lasje so bili že često povod za nezvestobo, za trpljenje to celo za obup. Zdaj je konec tem skrbem. Osivevanje in izpadanje las takoj zajamčeno preneha, ako zavžijete okrepčujoči preparat »Vigi-Hai«, sestavljen po navodilu prof. dr. Herryja, ki vrne lasem zopet prvotno barvo, odstrani luske in zajamčeno omeji izpadanje las. Lasje dobe krasen lesk to trdnost. Preparat ni nikako barvilo, je neškodljiv to njega uspeh zajamčen. Polagoma dobe lasje prvotno barvo. KONEC PLEŠAVOSTI. Doseglo se je, da so se celo plešastim začeli lasje krepiti to rasti po malem. Tisoči zahval. Zdravniško priporočeno, nikaka prevara, uspeh zajamčen, sicer se znesek vrne. Očuvajte si svoje lase. Cena.Din 80, za posebno jakost Din 120. Za vnaprej poslani znesek v pismu pošlje sredstvo: Strokovni laboratorij za lase AIDE-Havelka, Praha-Vtoohrady, Slezkd 116, odd. O. Češkoslovaška. Preiskava las brezplačna. 182 ©pozarjjamo cenjeno o&elnstvo na skrajno reducirane cene blaga in sicer: Belo platno P° D5n 5.50, Din 6.—, Din 6.75, Din 9.50 in Din 10.—, kakor tudi vse drugo posteljno perilo po najnižjih cenah. CEFIRJI v lepih modernih vzorcih od Din 12.— dalja GRADL za žimnice od Din 21.— dalje. FROTIRKE od Din 1L— dalja. UMETNA SVILA v raznih najmodernejših vzorcih po Din 14.— Razni DELAINI za obleke od Din 9.— dalje. MOŠKO SUKNO angleškega, češkega in domačega proizvoda po najugodnejših cenah, že od Din 45.— dalje. ČASU PRIMERNO — NAŠE GESLO: >NIZKE CENE, VELIK PROMET!« Prepričajte se o kvaliteti in ceni blaga! — Zunanjim strankam pošiljamo po povzetja! JAMČIMO ZA SOLIDNO POSTREŽBO! — ZA OBILNI OBISK SE PRIPOROČAMO! „TEKSTILBAZAR" — LJUBLJANA Krekov trg štev. 10. 6112 The Birmingham Smol Arms Go. Ltd. Bi rm ing h a m, A riglija B.S.A. 4.99 h-p. O.H.V. Blue Star •Vcpf wot?eK (SPi&ter (S&chitiec, ISfish cesia 6089 Najtrpežnefši, na^slegantnefst tn najcer,tefši so SAMSON podplati ln napetniki En par »SAMSON« podplatov odleže za 3 pare usnjatih podplatov, je nepremočljiv, poleti hladen ter lahek in ne drsi. Prinesite takoj vse Vaše čevlje, da Vam iste strokovnjaško templamo s »SAMSON« podplatom in napetnikom po sledečih cenah: Moški templancl tn pete Din 29.—, damski templanci ln pete Din 24.—, dečji veliki Din 18.—-, manjši Din 14.—. Trpežnost je zajamčena. Vsako popravilo se izvrši točno v dveh dneh. čevtje »prejema v špecijalno templanje trgovina s SevSfl H. SELJAK, Ljubljana Prešernova nlica štev. 52 (nasproti pošti). Pofiamezne »SAMSON« podplate in napetnike razpošiljamo tudi po pošti proti povzetju.. — Moški podplati Din 19.—, damski Din 15.—. Naročilu priložite tudi velikost podplata. 6039 Državna bolnica sa duševne Kovinu (Bassat) bi sprejela takoj s I g ^js m g ^ t mesečno plačo 650 Din, poleg tega ima prosto stanovanje in hrano, pranje perila, in dva para delovnih oblek. Pogoji za sprejem: odpravljena vojna obveznost, samski stan, primernega vedenja, telesno in duševno zdrav. Prošnje je kolkovati s 5 Din kolkom ter priložiti potrebna spričevala in najnovejšo sliko. Štev. 4584: Iz pisarne Fprave državne bolnice za duševne bolesti n Kovin n, 19. maja 1932 leta. 6069 Ležalne stole 150, po po*T«tjn 130 Itfn. Spalne fotelje patent, divan«, ot.omsne, garniture, modroce, posteljno mreže, železne zložljive postelje in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Mestni trg štev. 13 Stenic in polno stanovanje je grozota! Obrnite se na Obl. konc. zavod za pokončavanje mrčesa Ljubljana, Dunajska cesta 1 a/IV. aresit dvojno impregnirana usnjata strešna lepenka lepenka za izolacijo IZOLAČNE dvojno lepljene strešna lepenka vseh vrst BITUMEN juta za izolacijo Vsi ti produkti so Izdelani iz Čistega, naravnega meksikanskega Bitumena. v >riginalnih sodih Dobavlja v vsaki množini »los. K. FUH LJIBLJANA : U GRADASKA UL. 22 TELEF. 2513 Pozor? Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah) nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubljana Šelenbnrgova nlica 4 (dvorišče) ln Vič cesta IX., št. 9. 173 Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige! vseh vrst za vino, žganje, mast, med, zelje, kakor tudi za barve in kolomaz, različno posodo kadi, čebre, škafe in drugo leseno posodo, priporoča za izdelovanje po najnižjih cenah. SODARSKA ZADRUGA NA ČEŠNJICI pošta Železniki. 4985 »TRIBUNA« F. B. 1»., tovarna dvokoles ln otročkih vozičkov, Ljubljana, KarlovSka c. 4. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika Izbira. Najnižje cene Ceniki franko. NE BOJTE SE CE IZOSTANE MENSTRUACIJA! Vaj* prlnsSa pri perila peri jod f poškodbah dolruletn « lo teosiankn preizkušeno, ml mesečnega tisočkrat priporočeno, zanesljivo ačinknjoče sredstv-a, ki ni odpoved ajo tudi ce v naj težji!] in trdovra-tnejSih aluč&jib v nasprotja z drugimi sredstvi, ki niso »Sinkoivala: Prof. dr. Rett iha »EROSEA«, ki osrodr.o učinkuje, ne da bi morali svoje poslovanje preki-•ttt, ie fw nekaj arah. Din 70, za staro poškodbo Din IfiO, za •dpome ienske Din 150, dvojno za staro poškodbo in odporne ženske Din 2flfl. Osp»b zajamčen, srcer vrnemo d " ? 103 Za Kanado is Ameriko Največji in najhitrejši parobrodi in lastna železniška zveza. ?7 4*0*3 samo 3% dni na odprtem morju UUU1 z velikim, brzim in novim parnikom Empress of Britain, 42.500 ton, ki drži rekord najhitrejše vožnje od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 m "i- in ima zvezo za Vsa pojasnila daje takoj brezplačno MATKO JEVAK LJUBLJANA, Kolodvorska SO Telefon 21—17 Brzojavi: Levante 4025 tjuebec v 4 dneh in 18 urah Montreal v 5 dneh Toronto v 5 dneh in 6 urah Detroit v 5 dneh in 11 urah Chicago v 5 dneh in 17 urah PREVOZNE CENE ZNATNO ZNIŽANE 11 GUMASTI PODRETI REKORD SI NE DELA KVALITETE Z REKLAMO, TEMVEČ S KVALITETO REKLAMO. Kdor je kdaj* imel na svojih čevljih poznani gumasti podpetnik znamke Rekord, ta ne čuti več potrebe, da bi si za večji denar nabavil manj vreden gumasti podpetnik. V svojem lastnem interesu poskusite neporušliivi gumasti podpetnik čigar kakovost je najboljša reklama Gumasti podpetnik Rekord je poznan po svoji odllčn! kakovosti. Uporablja se tudi za popravila in izdelavo fine in lahke obutve. TRSTJE ZA S cc naročajte le pri domači tvornici, katera EDINA izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najeensfe Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška uL št. ZZ, tet PARK hrastove ta bukove dobavljamo te izvršujemo pokladanje po najugodnejših pogojih. — Ponudbe zahtevati. — Telefon 22-90. družba as o* tc J. PETER Z IT SP10ŠR0 KLEPARSTVO špecijalna instalacija strelovodov »Ooeeo« fcalaejie za Dravsko banovino LJUBLJANA, Ambrožev trg Telefon št. 31-4G Cene zmerne. — Delo najsolidneje. Kako se veselim noči S -a •o ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kupil pri tvrdki Franc Jager Telefon 20-42 tapetnik. Sv. Petra nasip št 23. Klavirji zaloga in reprezentanca svetovnih firm: »Stingi«, »Hofmarm«, »Petrof«, »Forster« in »Ehrbar« na obroke!! M. ROPAŠ, CELJE Vsa popravila in uglaševanja se izvršujejo strokovnjaško! B0S5 Pozor motociklisti!! Reducirane eeneSS Kdor hoče, da bo dobro vozil ta da bo vsestransko zadovoljen, ta se bo odločil za nakup motornega kolesa znamke »TERROT«. 250 cc. Supersport luksuzna izdelava z električno Marschal razsvetljavo Dta 14.500.—> 500 cc. Monobloc luksuzna izdelava z električno Marschal razsvetljavo Din 16.350.__ 500 cc. Supersport luksuzna izdelava z električno Marschal razsvetljavo Din 18.700.— Motor Import Cie. Generalno zastopstvo Terrot motorjev in zaloga India gume. CELJE, PALAČA LJUDSKE POSOJILNICE. 6084 SANDALETE v vseh barvah in kombinacifals, ln drnge vrste krom sandal, 20—46 št., ter vse vrste platnenih čevljev. 120.— izdelane lz najboTjgeg-a materijala, z usnjeno podloge 125.' 130.— Trgovci popust! pri znani trgovini ALEKS. OBLAT, LJubljana, Sv. Petra cesta štev. 18. Ure^e Davorin Ravije. Izdaja *a konzorcij >Jutr^ Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskanj ^anc Jezer^ek.^ Inseratni del Je odgovoren aiojz Novak. Vsi , Ljubljaa,