PRIMORSKI DNEVNIK - Cena '40 lir Leto XXH. Št. 32 (6319) TRST, torek, 8. februarja 1966 PO ODDAJANJU ŠE NEKAJ SLIK LUNINE POVRŠINE «Lunik 9» je v nedeljo uspešno zaključil svoj program raziskovanja Lune Znanstveniki so bili v stiku s sondo skupno osem ur in pet minut - Zaviralne rakete so začele delovati, ko je bila soneta oddaljena 75 kilometrov od Lune Radijski znaki z Zemlje so se odbili na Veneri in se vrnili na Zemljo MOSKVA, 7. — Agencija Tass te danes javila, da so navezali zadnji in nepredviden stik z «Lunikom 9» ter da so dobili oove slike o delih Lunine pano-zame. «Kakor je bilo že prej tevljeno, nadaljuje agencija, je «Lunik 9» uspešno zaključil svoj ‘"'»gram raziskovanja. Hkrati Pa, spričo dejstva, da je satelit razpolagal še z neko količino e-jrargije, je bilo moč navezati nov po radiu včeraj ob 23.37 po moskovskem času, ki je trajal q e uri. v tem času je «Lunik * P°flal telemetrične podatke o svojem delovanju in o svoji raraperaturi ter nove slike neka-j"™1 predelov Lunine panora-rae. s to povezavo po radiu je r^toinatska postaja praktično •otepala vse zaloge električne e-”erSije in tako je radijski stik * «Lunikom 9» prenehal. Skup-“P so sovjetski znanstveniki i-! j !l sedem stikov s satelitom, 1 te rahlo pristal, in sicer skup-«o 8 ur in pet minut. Televizij- * s}ike sedaj proučujejo znan-tlv®uiki in izid opazovanj bo v ratkem objavljen.)) Agencija poroča dalji, da na «Li -g* sinoči dobljeni slik izhaja: rnS, te na relativno ravnem ekvi Lunine površine v bližini fvatorja in ob vzhodnem koncu j/0®ana neviht». Televizijski aparat nrirf ,.al črto Luninega obzorja, ^uaaljeno približno 1.500 metrov s°nde. Proučevanje slike orno-« ca ugotovitev, da se skala manj-M sproti, kakor narašča razdalja s°nde. Zmogljivost televizijskega jr“rata za «razločevanje» je v bli-^Jr «Lunika» enaka enemu milime-žini a i dvem, medtem ko so v bli-obzorja vidni samo predmeti, jo-.raerijo nekaj metrov. Črta ob-g.jJa, je zelo jasna zaradi odsotno-“ atmosfere, kar daje nebu zelo ra° barvo. ratevizijski aparat je raziskoval ki 2ramo Lunine površine z višine, 8n daje kot 30 stopinj, če bi bil 0r*rat usmerjen navpično, bi črta ozorja delila sliko na dva dela. jjaY zaradi tega, da se to prepre-„’Je bila os televizijskega aparata fj Y*°njena proti vzhodu. V tej smelem Crta obzorja pod spodnjim de-Panorame in je zaradi tega ne-ohS,a - Pr°ti severu in jugu se črta niža, na zahodu pa je pod niza, ua zanuuu pa je puu č^unjim koncem panorame. Zaradi n>- Zatem poroča list, da so pralne rakete «Lunika 9» začele VLADNA KRHA BOLI UPLITIHA Ki TCIAVNA Danes se sestanejo vodstva vseh strank levega centra Podaljšan do 30. aprila začasen proračun - Polemike laičnih strank o krivdi KD za krizo - Stavka uslužbencev prehrambene industrije in kovinarjev Ena zadnjih slik Lunine površine, oddajal «Lunik 9» — Na levi del sonde, televizijskega aparata desni sonde, zelo blizu t». Zatem poroča list, da so rt.j‘‘aine rakete «Lunika 9» začele inl?vati 48 sekund pred pristankom o,j k° je bila sonda 75 kilometrov tribune. List pa ne poroča o hi-Valn r s kater0 se je sonda približe-ly a. Luni, potrjuje pa, da je risbo, bst objavlja, izdelal znani l£?vra konstruktor« Sergej Koro-ki je prejšnji mesec umrl. Oj^tetski znanstvenik Boris s0I!?Ov je po televiziji izjavil, da so izdelali na tak način, da se Dow?re Prevrniti, če pristane na i- oeiu. prav zaradi tega so si tega jv--**!) štiri «liste». Televizijski a-na le deloval v notranjosti Pa je deloval v sJJjte kabine in se vrtel okoli v(i Je. osi. Znanstvenik je tudi izja-boitate prvi pregled skk omogoča tta- e zaključke, in sicer, b«j hi plasti prahu, o kateri JSi’ in zaradi tega je može.. r--tW| k na njej. Prav tako ni vsaj Do?M?6l, kjer je pristal «Lunik 9», io z bazaltom, kakor se je da-t* Repati iz slik, ki so bile posne-škik žemlje ali z nekaterih ameri-satelitov. He teoskovskih znanstvenih krogih stvo5likujejo izjav angleškega znan-bo « ka Lovella, ki je dejal, da bo-sovjetski znanstveniki morda le-be ?teušali poslati na tir okoli Lu-kabino s posadko na krovu 4^kateri znanstveniki poudarjajo, ilvaif treba prej poslati na Luno z j, aii pa preizkušati odhod sond bil ,?e- Vesoljec Titov pa je orne-t^Jhožnost «Luninih mest« s podata«1"?1 stanovanji. Ta «lunina me-bol bodo služila za skladišča, za toftf odhode proti drugim plane-*Dro m proti Soncu> tako da bo Vitli Zemlja-Luna postala s ča-rvi zelo prometna pot». *U v?zovalnica v Jodrell Banku bli-1 vjahehestra je ujela danes zna-Jib je oddajala sovjetska od- j6J?a postaja na Krimu in ki jih te «r2.,° odbila Venera. Te dni je te jetska postaja nadzorovala po* .^unika 9». Danes pa je poslala znake, ki so preleteli kilometrov, zadeli ob . __iere in se odbili proti kjer jih je ogromni radiote-1 Banku odUčno poizkus v , dvema razil . čez da tedna ponovili. „„„........I................................................ KONFERENCA MED AMERIŠKIMI IN SAJG0NSKIMI VODITELJI Johnson začel na Havajskih otokih posvetovanje o še večji zaostritvi vojne v Južnem Vietnamu Sen. Morse ostro obsoja besede, ki jih je predsednik izrekel v pozdravu sajgonskemu predsedniku ■ Pojasnila avstrijske in švicarske vlade ■ V OZN se nadaljujejo posvetovanja HONOLULU, 7. — Danes se je na Havajskih otokih začela konferenca ameriškega predsednika Johnsona in njegovih sodelavcev z južnovietnamskim predsednikonl, s predsednikom sajgonske vlade in z drugimi sajgonskimi visokimi funkcionarji. Ko je južnovietnamski pred-sednik Van Tieu z ostalimi saj- gonskimi voditelji prišel v Honolulu, ga je sprejel predsednik Johnson,, ki je v svojem nagovoru izjavil, da je «življenjske važnosti za ZDA ustaviti komuniste v Južnem Vietnamu, ker bi se drugače mogli ti polastiti drugih dežel syeta». Johnson je kritiziral «tiste, ki zahtevajo ameriški umik iz Vietnama«, in je dejal, da bodo na konferenci govorili tudi o zdravstvu, šolstvu, kmetijstvu in gospodarstvu, kakor tudi «o vseh važnih plateh življenjske prihodnosti vietnamskega ljudstva«. Pripomnil je, da so se sestali, zato da se sporazumejo, kako naj nadaljujejo vsestransko akcijo. Posvetovanja so se začela v glavnem štabu vrhovnega poveljstva a-meriških sil v Pearl Harbouru ob 10. uri po krajevnem času (ob 21. uri po srednjeevropskem času). Vzporedno z razgovori na najvišji ravni je pet delovnih skupin začelo razgovore o posameznih sektorjih ameriške pomoči sajgonski vladi. V skupinah so Dean Rusk in južnovietnamski zunanji minister; posebni Johnsonov poslanik svetovalec Bundy ter ministra za obrambo in za kmetijsko obnovo Južnega Vietnama; ravnatelj ustanove za mednarodni razvoj David gospodarstvo in finance ter guverner vietnamske banke; ameriški tajnik za zdravstvo in njegov vietnamski tovariš; ameriški tajnik za kmetijstvo in njegov vietnamski tovariš. Ob začetku konference je južnovietnamski predsednik Kao Ky izjavil, da bo Južni Vietnam nadaljeval vojno ves čas, «ko bo potrebno«, in je poudaril, da ne bo sklepal kompromisov «s komunisti« na severu ali na jugu. ((Obvezujemo se sodelovati z vami, je dodal, v iskanju častnega in pravičnega miru, in obvezujemo se, da ne bomo izdali tistih sinov Amerike, ki so dali življenje za to sveto stvar.« General Ky je tudi izjavil, da je njegov smoter poraziti in izgnati osvobodilne sile, ((izkoreniniti socialno krivičnost v Južnem Vietnamu in ustvariti ter ohraniti ustavljeno gospodarstvo« in graditi ((pravo demokracijo«. Johnson pa je generalu Kyju odgovoril da «se bo velika večina ameriškega ljudstva zahvalila zaradi izjave, da je treba še dalje iskati mir«. Zatem pa je dejal, da mora Južni Vietnam «še dalje imeti vojaško, socialno in gospodarsko vodstvo v Južnem Vietnamu, kajti če se to ne bo zgodilo, ne bo to, kar dela Amerika, imelo nobenega u-činka«. Med drugim je Johnson tudi izjavil, da je treba delovati v Bell in južnovietnamski minister za dve smeri: odločno nadaljevati vo- DANES i :iskoval-dna bo- ^dna razprava proti vojnemu zločincu ^BLJANA, 7. Pred kazen-L]u?.. Svetom okrožnega sodišča v te&vnJani se je pričela danes raz-Proti 63-letnemu Francu Roz-v8rjU’ vojnemu zločincu, I te vojnemu zločincu, ki odgo-te V(_aa aktivno udeležbo v urno-Kristana, znanega aktivi- *viiawiiia, aucuicga 1>H .,Svobodilne fronte, za udeležbo Suvanih aretacijah, za ovt ‘ vlJJ* mučenje pripadnikov Wio 1' Prane Rozman je M *941 Po sklepu SNOS obsojen teinom in P° vojni proglašen za *** zločinca. Medtem ko je v krizi italijanske vlade nastala tridnevna pavza, se ves svet še nadalje zanima za rezultate, ki jih je dosegla Sovjetska zveza z «Lunikom 9», ki je v nedeljo razpolagal še z določeno količino energije ter poslal telemetrične podatke o svojem delovanju in temperaturi ter nove slike nekaterih predelov Lunine panorame. Iz Moskve so sporočili, da je «Lu-nik 9» pristal na relativno ravnem predelu Lunine površine ob vzhodnem koncu «Oceana neviht«, posnel pa je črto Luninega obzorja, oddaljeno okrog 1.500 metrov. Slike predstavljajo celotno panoramo, ki pokriva ves krog 360 stopinj okrog «Lunika». Glede nadaljnjih raziskav Lune pa v moskovskih znanstvenih krogih ne ga znanstvenika morda že leto* na tir okrog posadko. Med pol dogodki je brez Johnsonov rišUmi poveljniki. Sodeluje tudi več ministrov ZDA, ki vodijo raz skupinah razgovorov je še pre-J govoriti, ker še vedno trajajo. Doslej se o njih samo lahko ugiba na podlagi izjav poveljnika ameriških enot v Južnem Vietna- mu, ki je napovedal «dolgo vojno« in še «številne bitke«, poleg tega se govori, da bo predlagal, naj se pošlje v Vietnam še 200.000 ameriških vojakov poleg dosedanjih 200.000. Demokratični senator Morse pa je obsodil tisto Johnsonovo izjavo, ki vsebuje kritiko »tistih, ki svetujejo umik iz Vietnama«, ker da ta predsednikova trditev smeši njegov poziv OZN, naj prispeva h koncu vojne. Vsekakor pa se OZN nadaljujejo posvetovanja Vietnamu, zlasti U Tant se je posvetoval s številnimi poslaniki nevtralnih držav v upanju, da bi te na podlagi papeževega priporočila sprejele pobudo za posredovanje. Avstrijski zunanji minister Krel-sky je tako pripravljenost že izrazil. Seveda so ameriška letala tudi včeraj bombardirala Severni Vietnam, ameriški vojaki pa so začeli večjo akcijo. Drugi važen dogodek je Erhar-tov dvodnevni obisk v Parizu, kjer se je včeraj prvič sestal z de Gaul-lom. Poleg tega pa so se njegovi ministri za zunanje zadeve, vojsko in gospodarstvo sestali s svojimi francoskimi kolegi. Domneva se da se vrtijo razgovori predvsem okrog evropske gospodarske skupnosti, kajti de Gaulle je v svoji zdravici izrecno omenil, da namerava znova zahtevati razgovore o jaško akcijo, da se ((porazijo komunista«, zatem pa politično in socialno nastopiti. Zvečer je Johnson priredil večerjo južnovietnamski delegaciji. Jutri se bosta predsednika in njuni sodelavci ponovno sestali, da pripravijo skupno poročilo, ki bo objavljeno zvečer v Beli hiši. Poveljnik ameriški sil v Južnem Vietnamu general Westmoreland je po enournem posvetovanju s predsednikom Johnsonom izjavil na tiskovni konferenci, da temelji ameriška strategija v Južnem Vietnamu na naslednjih točkah: obramba mestnih središč, v Južnem Vietnamu, postopno odpiranje novih prometnih poti (najprej ceste zatem pa železnice), zagotovitev varnosti okoli ameriških oporišč, uničenje glavnih sovražnih enot in nadaljevanje bombnih napadov na Severni Vietnam. Zatem je general izjavil, da »moramo biti pripravljeni na dolgo vojno«, ter je dodal: ((Sovražnik je take vrste, da ne moremo pričakovati njegovega poraza v eni bitki ali v vrsti bitk. Izgnati ga bomo morali v določenem razdobju, ki bo vsebovalo številne bitke«. Dalje je general trdil, da ima osvobodilna vojska vedno večje Izgube ter da so se napadi osvobodilne vojske zmanjšali. Zatem je Westmoreland izjavil, da ima nasprotnik v Južnem Vietnamu 77.000 rednih vojakov, 100.000 gverilcev in drugih 17.000 mož, ki pripadajo pomožnim silam in političnim kadrom. Ameriške sile štejejo 200.000 mož, juž-novietnamske pa 300.000 rednih vojakov in 260.000 mož, ki so vključeni v polvojaške formacije. Zatrjuje se, da bo general West-moreland predlagal, naj bi poslali v Južni Vietnam še drugih 200.000 ameriških vojakov, tako da hi njih število narastlo na 400.000. V Hanoju je glasilo tamkajšnje vlade objavilo članek, v katerem pravi, da so vsi voditelji Pentagona in Bele hiše pritekli v Honolulu, da razpravljajo o svojih neuspehih in svojih težavah. Dalje pravi: «V načrtu imajo nove avanture, toda izgubljajo in nimajo nobenega upanja, da bi mogli obrniti svoje stanje.« Isto glasilo piše, v komentarju ob prvi obletnici bombardiranja Severnega Vietnama: ((Nobenega namena nimamo ustaviti se ali biti poraženi.« Zatem poroča list, da je bilo sestreljenih 870 ameriških letal in več sto drugih uničenih. Ustvarili so gosto mrežo protiletalskega topništva za sestreljevanje ameriških letal. List dodaja: ((Američani so bili poraženi, ker je njihova premoč samo iz jekla in železa. Mi smo zmagali, ker imamo absolutno politično in moralno premoč, primerno strategijo in vedno bogatejše vojne izkušnje. Lahko zaostrujejo vojno, toda ne bodo mogli obrniti poteka stvari. Gotovi smo, da bomo zmagali.« V krogih buzu glavnega tajnika OZN v New Yorku izjavljajo, da nič ne vedo o kaki konkretni pobudi U Tanta za sklicanje ženevske konference o Vietnamu. Poudarja se, da je U Tant že večkrat izjavil, da taka konferenca ob udeležbi vseh prizadetih, edino lahko prispeva k diplomatski rešitvi vietnam skega spora, in da konferenco lah ko skličeta samo njena sopredsednika. Na vsak način se v OZN nadaljujejo posvetovanja, ki so se bila začela, ko je varnostni svet sklenil razpravljati o stanju v Južnem Vietnamu. Zatrjuje se, da se je U rava znova zanicvau razguvuic «. Vietnamu, zatrjuje se, da se je u politični enotnosti zahodne Evrope, j Tant posvetoval s številnimi posla- niki nevtralnih držav v upanju, da bi te na podlag; papeževega priporočila sprejele pobudo za posredovanje. S tem v zvezi pa je švicarska tiskovna agencija objavila sporočilo, v katerem znova poudarja, da je švicarska zvezna vlada izrekla pripravljenost ponuditi dobre usluge in sprejeti na svojem ozemlju mednarodno konferenco, toda za tako konferenco ni sedaj nobenih priprav. Točno pa je, da je avstrijski zunanji minister obvestil oblasti v Švici, na Finskem in švedskem o papeževi poslanici in se je posvetoval o možnosti skupnega nastopa. Po tem posvetovanju so omenjene prestolnice vsaka posebej odgovorile papežu in poudarile svojo dobro voljo. Avstrijski zunanji minister Krei-sky pa je avstrijski tiskovni agenciji ponovil, da je bil svoj čas že uradno sporočil, t.j. da se je pred nekaj dnevi obrnil nanj apostolski nuncij v Avstriji in prosil avstrijsko vlado, naj podpre papeževo pobudo glede Vietnama. Kreisky je dodal: «Jaz sem takoj obvestil zvezno vlado, od katere sem dobil pooblastilo, da proučim, v kakšni meri bi bilo mogoče ugoditi tej želji. V ta namen sem skušal zvedeti za stališče drugih prijateljskih vlad glede tega. To Je vse in zato ni točno postavljati Avstrijo v središče velike akcije za posredovanje. Toda ob tej priložnosti bi hotel poudariti: vsaka država, in še posebej vsaka nevtralna država, mora biti vedno pripravljena na dobre usluge v korist miru. Toda to lahko stori, če vse prizadete strani zahtevajo njeno pomoč in če je možnost, da se ta pomoč lahko da. V New Yorku se posvetujejo predvsem o možnosti, da bi varnostni svet priporočal sklicanje ženevske konference, ker se je pokazalo, da je večina držav mnenja, da spada vietnamsko vprašanje v pristojnost te konference. Po mnenju opazovalcev, pa verjetno ne bodo izglasovali nobene resolucije, temveč bo sedanji predsednik, japonski delegat, eventualno pozval prizadete države, naj skličejo omenjeno konferenco. Ameriška letala so tudi danes bombardirala Severni Vietnam in prav tako tudi področja v Južnem Vietnamu, kjer domnevajo, da se zbirajo osvobodilne sile. V Sajgonu zatrjujejo, da so ameriški vojaki, ki so začeli s severa in z juga večjo akcijo za iskanje osvobodilnih sli, sklenili obroč in s tem obkolili večje število partizanov, o katerih domnevajo, da so na tem področju. Znano pa je, da so se vse do-sednje podobne akcije izjalovile. Demokratični senator Morse, ki najodločneje kritizira Johnsonovo politiko v Vietnamu, je danes v senatu obsodil Johnsonove izjave, ki jih je podal ob prihodu južnoviet-namske delegacije v Honolulu. Zlasti pa je Morse obsodil tisti del govora, kjer je predsednik govoril o «tistih, ki svetujejo umik iz Vietnama«. Morse je izjavil, da ta trditev predsednika smeši njegov poziv OZN, naj ta prispeva h koncu vojne. Senator se je vprašal, komu je Johnson govoril, ko je v svojem govoru omenil «skupino, ki je vedno bila slepa za izkušnje in gluha za upanje«. Morse je dejal: «A11 ste mislili govoriti o papežu Pavlu VI.? Ali ste morda mislili na senatorje, ki menijo, da komunizem v Aziji ne bo poražen z orožjem, ali pa na milijone Američanov, ki so glasovali za vas leta 1964, ko ste J'm govorili proti razširitvi vojne v V.et-namu?» ELM, 7. — Z dokončnim odstopom Mora kot kandidata za mesto predsednika vlade je vladna kriza prešla v drugo, še o-strejše in še bolj zapleteno razdobje, ko so predvidevanja izr redno težavna. V sredo bo predsednik republike znova pričel posvetovanja, ki bodo trajala do petka zvečer, tako da bo Sara-gat lahko v soboto sporočil ime novega predsedniškega kandidata. Vse to pa seveda, če bo tak kandidat sploh možen. Z odpovedjo Mora se je znatno zmanjšalo tudi število možnosti za rešitev krize. Mnogo se govori, da namerava krščanska demokracija predlagati za kandidata za novega predsednika vlade Tavianija, ki naj bi sestavil vlado levega centra. Taka rešitev pa je težavna, saj bi v takemu primeru še ostala kandidatura Scelbe, in tudi nasprotovanje socialistov ter socialdemokratov nič manjše. Pri tem pa se ne sme tudi pozabiti da levici v KD ni prav nič všeč, na kako nagel in tudi čuden način je vodstvo stranke dokončno odstranilo Mora. Zato se v zvezi s poskusi obnovitve vlade levega centra govori tudi o kandidaturi Rumorja, ki bi kot tajnik stranke predstavljal vso stranko in bi v takem primeru lahko Scelba odpadel iz sestave vlade. To vlado naj bi utrdili s prisotnostjo vseh štirih političnih taj. nikov strank levega centra. Končno se med demokristjani ču-jejo stalno novi glasovi o tehnični, prehodni vladi, ki naj bi jo sestavljali samo demokristjani, podpirale pa laične stranke (morda tudi liberalci) in ki naj bi odobrila letošnji proračun ter opravljala tekoče upravne posle. Uspeh take pobude je kaj malo verjeten, saj se taki vladi odločno upirajo vse tri lačne stranke levega centra, pa tudi demokristjanska levica ne soglaša z ((upravnimi« dejansko pa nazadnjaškimi vladami. Ostane še končna možnost razpustitve parlamenta in razpis novih volitev, kar pa ne diši nobeni stranki, saj ni nobena povsem prepričana v ugoden volilni izid, vse pa bi imele velike volilne izdatke in bi morale pač opraviti težaven napor, ki se bi najverjetneje zaključil z enakim razmerjem sil, kot je sedanje. Kljub temu, da je Saragat v svojem uradnem sporočilu izrecno o-menil, da se bo novo posvetovanje pričelo v sredo, da s tem omogoči sestanke parlamentarnih skupin, je prišlo v nedeljo in celo danes do zastoja pri razgovorih med strankami in ni bilo nobenega važnega zasedanja strankinih vodstev. Izjema je samo nedeljski sestanek ne- ugotovitvijo, da je možna rešitev vladne krize samo s formulo levega centra, in obsoja integralistič-ne demokristjanske poskuse, da bi ustanovili enobarvno vlado, ki prav gotovo «ne more računati na glasove socialdemokratov«. člani vsedržavnega sveta KD in pripadniki struje «Forze nuove« so se popoldne sestali in ugotovili, da je do neuspeha pri pogajanjih prišlo zaradi nerazčiščenih notranjih odnosov v stranki. Zato pozivajo vodstvo, naj se jasno izrazi za utrditev politike levega centra, ki naj jo vodi Moro, ki mora uživati vso podporo stranke oziroma njene kvalificirane večine. Tudi izvršni odbor PRI je na svojem današnjem sestanku sprejel stališče, v katerem se izraža za obnovitev vlade levega centra pod predsedstvom Mora. PRI obdolžuje KD, da je kriva za vladno krizo in sedanje težave, ker ni razčistila svojega notranjega položaja in ni povsem jasno, kaj v resnici hoče. Jutrišnji socialistični list «Avan-ti» bo objavil uvodnik, v katerem poudarja velik pomen odpovedi Mora, saj je s tem prišla jasno do izraza splošna vladna kriza. «Avanti» nato ugotavlja Morove zasluge kot bivšega tajnika KD, ki je znal preusmeriti v notranjosti stranke politiko proti levici, in kot predsednika vlade, ki se je tru-dil, da bi vlada pričela resnično novo politiko. Danes se je sestal ministrski svet, ki je na nekajminutnem za-predlog predsednika katerih vidnejših demokristjanskih voditeljev, ki so menda ponovno sklenili, da se dokončno odpovedo kandidaturi Mora za predsednika vlade in ki so potrdili sobotni sklep, da ne bodo predlagali sedniku republike, naj se Morova vlada ponovno p: parlamentu in zahteva zaup: V tej zvezi se je vnela ostra polemika z «Unita», ki je napisala, da je ta sklep na grob način tepo-ročil Moroverau tajniku namestnik tajnika KD Piccoli, ki pripada Scel-bovi struji in zastopa v stranki skrajno desnico. Politično življenje bo postalo živahnejše jutri, ko se ob 10.30 se stane izvribii odbor KD, popoldne ob 16.30 pa se bo sestalo vodstvo PSDI. Jutri se bodo sestali tudi socialistični senatorji in člani izvršnega odbora skupine demokristjan-skih poslancev Vzporedno z razgovori in sestanki poteka tudi nekaka «bitka» uradnih sporočil. Socialdemokratska ((Agencija democratica« ostro napada demokristjansko vodstvo, zakaj Mora in finančnih ministrov odobril zakonski dekret, s katerim se podaljša do 30. aprila veljavnost začasnega proračuna za letos. Moro je ukrep obrazložil kot nujnost za normalno poslovanje državne uprave, ker očitno proračun ne bo mogel biti do konca meseca odobren. Tudi rešitev krize deželne vlade na Siciliji se je zapletla, ker se stranke levega centra še niso dogovorile za vladni program. I-stočasno pa je predsednik dežele že sklical poslance na zasedanje, ki bo v sredo, ko bi morali voliti predsednika vlade. Kaže, da je tudi na Siciliji prišlo do težav v vrstah KD, in KD sedaj predlaga, da bi sklicanje sveta sedaj odložili za nekaj časa, da se sporazumejo z ostalimi strankami levega centra. Danes so se sestala tajništva sindikalnih organizacij uslužbencev prehrambene stroke CGIL, CISL in UIL in so potrdila splošno stavko te stroke, ki bo trajala 24 ur 16. februarja, da protestirajo zaradi načrtov za »zaporo plač in proti izboljšanju delovnih pogojev, ki jih pripravljajo indu-stri-jci«. Sestala so se tajništva vsedržavnih organizacij kovinarjev CGIL-FIOM, UILM-UIL in FIM-CISL, ki so soglasno ugotovila nujnost zaostritve sindikalne borbe zasebnih in državnih kovinarskih podjetij. Zato bodo 16 februarja proglasili vsedržavno stavko, nato pa bodo v posameznih pokrajinah stavke na različen način v razdobju od 16. do 28. februarja, tako da bo vsak delavec v celoti stavkal 16 ur. Način stavke bodo določili pokrajinski sindikati. sedanju na ■mil>niiiniiiiliiiiMiiminimiiniMiiiiiiiiiim samo 12.2 neodloč^.i Med tistimi, ki bi se želeli *®P° * v mestu, Jih Je največ s pokrajine Kosmet in Makedoj1^ in sicer 83.5 odst. starih me® m 30 letom. d B- Catherlne Spaak v novem filmu »Gospodična Maupin*. ZunahJ* anetke filma *o delali v Sloveniji PRIMORSKI dnevnik a 8. februarja 1968 OB OTVORITVI NOVEGA KULTURNEGA DOMA V DOLINI nam «Ti prostori ki bo vso našo bodo močna vez, vas združevala v veliko slovensko kulturno družino» omembnost novega kulturnega '^ueia v Dolini, ki so ga svečano odprli v nedeljo popoldne, je ®rav gotovo najboljše označil naj-arejši pevec dolinskega pevskega zbora 72-letni Ivan Strajn, ki Pam je pred svečanostjo v razgovoru med drugim rekel: «Dol-g° smo čakali, da smo prišli pod Sv°.io streho. Doslej smo se mo-j?. vedno seliti in pogosto va-v zelo neprimernih prostorih. P® bomo odslej odhajali k vajam v novi kulturni dom, bo-lahko rekli, da gremo domov.» la to ni majhna stvar. Na praporu dolinskega p. d. Valentin __°dnik stoji letnica ustanovitve 1878, Cez dve leti bo torej bistvo slavilo svojo devetdeset-^taico. In šele sedaj je prišla ~°htta do svojega kulturnega sedeža. ^a je novi kulturni dom v Do-hi resnično nekakšnen dom vseh olinčanov, je bilo opazno v ne-eljo ob otvoritvenih svečanostih. ePrav je bila otvoritev napoveva za peto uro in pol, je bila v°rana že ob peti uri zasedena ® yes čas so prihajali vedno no-1 tn novi ljudje, tako da je pro- stora zmanjkalo in so se mnogi morali zadovoljiti celo s hodničkom. Otvoritvena svečanost je bila zelo kratka. Vladimir Kocjan, predsednik dolinskega prosvetnega društva, se je v kratkem nagovoru zahvalil zadrugi Dolina, ki je «z veliko odločnostjo in u-spehom posegla v življenje vasi in si pri tem naložila nemajhne obveznosti« za uresničenje dolgoletnih načrtov, «za uresničitev vsega, kar vidimo danes v tej stavbi«. Nato se je Vladimir Kocjan zahvalil Slovenski prosvetni zvezi in Slovenski kulturno-go-spodarsko zvezi «za veliko moralno in materialno pomoč«. Na koncu se je Vladimir Kocjan zahvalil tudi vsem vaščanom, ki « so s prostovoljnim delom pripomogli k uresničenju naših dolgoletnih sanj«. ({Dolgoletne sanje« Dolin-čanov pa je Vladimir Kocjan orisal s temi besedami: «Kakor je vse Slovence v Italiji navdušil novi Kulturni dom v Trstu, prav v tolikšni meri in s takšnim zadoščenjem prestopamo danes Dolinčani prag našega sicer mnogo manjšega in bolj skromnega doma v Dolini... Želimo in upamo, da nam bodo Pu*l(-cl na množico v dvorani. V prvi vrsti od leve proti desni: pred-S'av«ik SKGZ Bogo Samsa, jugoslovanski konzul Jože Gačnik, župan Lovriha, predstavnik SPZ profesor Turina zbor »Valentin Vodnik* je pod vodstvom Ignacija Ote zapel vrsto pesmi Odbor zadruge »Dolina* ti prostori, ki smo jih zgradili in uredili z veliko prizadevnostjo, močna vez, ki bo združevala vso našo vas v veliko slovensko kulturno družino... Dolgoletno pomanjkanje prostorov je prav gotovo zapustilo vrzeli v našem delu. Zato bo sedanji odbor čim-prej sklical občni zbor, na katerem bomo izvolili nov širši odbor, ki bo poklican, da s pomočjo nas vseh da tem prostorom in našemu delu pravo smer in zdravo vsebino.« Ko je nato predsednik društva pozdravil goste in sicer jugoslovanskega konzula v Trstu Jožeta Gačnika, dolinskega župana Lo-vriho, tajnika SKGZ Boga Samso, zastopnika Slovenske prosvetne zveze dr. Vlada Turino ter zastopnike drugih prosvetnih društev je dal besedo predstavniku SPZ dr. Vladu Turini, ki je med drugim rekel: eDanes, ko imate svoj dom, ki ste si ga s trudom in požrtvovalnostjo zgradili, vam bo lažje gojiti in širiti prosveto med ljudstvom. To delo je eno izmed najbolj plemenitih, vendar pa ni lahko, niti dobičkonosno, je raje težko in zahteva požrtvovalnost, vendar pa nosi svoj čar, svojo lepoto in nudi ljudem, ki se z njim ukvarjajo, največje zadovoljstvo. Krepiti prosveto in kulturo, Pomeni dvigati splošno omiko, spoznavati svojo in tudi druge kultu re in pomeni hkrati, gojiti bratske in prijateljske odnose z vsemi: s svojimi in z državljani druge narodnosti. Ko boste to nalogo še nadalje uspešno izvrševali in jo izpolnjevali v korist skupnosti, boste na pravi poti.« V imenu Slovenske kultumo-go-spodarske zveze pa je Dolinčanom prinesel pozdrav Bogo Samsa, ki je med drugim rekel, da praznik ob otvoritvi novega kulturnega doma v Dolini ni le praznik Do-linčanov, ampak vseh Slovencev na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji, kajti praznik kulturnega doma v D lini je izraz resnične požrtvovalnosti, vneme, truda in ljubezni. Novi kulturni dom, ki je tehnično odlično izdelan, na] pomeni tudi enotnost vseh Dolinčanov. Nato je Bogo Samsa prikazal tudi drugo posebnost novega sedeža, in sicer nekakšno simbiozo ali sožitje roetf g&stiščem, ki ima svoje prostore v pritličju, in sedežem kulturne dejavnosti, ki je v prvem nadstropju, gostišče bo s svojo dejavnostjo prispevalo k Stroškom, ki jih teija kulturna dejavnost. Kot zadnji je spregovoril predstavnik zadruge Dolina in dolinski župan Dušan Lovriha, ki je poudaril napore za uresničenje načrtov in dodal, da doseženi u-spehi niso v čast le odbornikom pač pa vsem Dolinčanom, kot je tudi zadruga sama last vseh Dolinčanov. Ko se je tako končala uradna slavnost, se je začel priložnostni program. Pevski zbor, ki ga je vodil Igna-oij Ota je začel s pesmijo »Pozdrav« in nato med posameznimi recitacijami zapel celo vrsto narodnih in umetnih pesmi. Med pevskimi nastopi pa so se vrstile recitacije: Slavica Bandi, ki je bila tudi napovedovalka, je prebrala Cankarjevo črtico «Dateljni», Edvina Sancin je recitirala Gregorčičevo pesem ((Znamenje«, Bo ris Pangerc je recitiral Menartovi »Ljubi kruhek« in «Ce bi bil«, Divna Slavec pa je najprej sama recitirala Menartovo pesem »Pri vodnjaku« skupno z Edvino Sancin pa še Gregorčičevo »Svarilo«. Nato so nastopili najmlajši: Viljem Slavec je recitiral Kosovelove «Temne bore«, mala Ana Kocjan in še manjši Damjan Sancin sta nastopila v narodnih nošah. Zapela sta nekaj narodnih. Valter Sancin je recitiral Klopčičevo pesem «Tri otrokove želje«. Med najmlajšimi je nastopila še komaj štiriletna Mojca Švab. V počastitev spomina tistih, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi nam bilo bolje je Slavica Bandi recitirala Kajuhovo pesem ((Materi padlega partizana«, pevski zbor pa je zapel štiri partizanske. S tem je bil priložnostni program ob otvoritvi kulturnega doma zaključen. Ljudje so se zadovoljni začeli razhajati. Nekateri proti domu, drugi pa v zelo lepo in prijetno domače gostišče v pritličju, kjer se je kar trlo ljudi. Dolina je torej končno prišla do svojega primernega kulturnega središča, v katerem se bo odslej mnogo lažje razvijala kulturna in prosvetna dejavnost v vasi, ki bo v kratkem slavila devet desetletij organizirane prosvetne dejavnosti, ki ni povsem zamrla niti v dobi najbolj črnega terorja. Skupina najmlajših, ki so nastopili na otvoritvi z recitacijmi in petjem AICIDO PC CAMPOS, PORTUCALSKI KNJIŽCVNIK O umiranju portugalske literature Od leta 1935 je na Portugalskem postalo pisanje pravcata pokora za slehernega pisatelja, ki ni pristaš vladajoče ideologije. Teh pristašev pa ni več kot prstov na eni roki. Ce se želi držati cenzurnih predpisov, pisec pravzaprav ne sme videti niti enega od velikih problemov, pred katerimi stoji sodobni človek. In ko se pisanja loti, mora računati s tolikšnimi omejitvami, da si tega ni moč niti predstaviti. A pisanje v takšnih okoliščinah postane prava muka. Aquillino Ribeiro, čigar dela predstavljajo pravi spomenik portugalske literature, je na primer ugodil želji svojega založnika, ki se je bal policije, ter izročil svoj najnovejši rokopis cenzuri. Od tedaj ga nihče ni videl več. Cenzura je zadržala tudi rokopis najnovejšega romana Alvesa Redola. Jose Regio je znan po svojem gledališkem delu «Jakob in Angel«, ki so ga z velikim uspehom predvajali v Parizu: pred kratkim pa so mu zaplenili celotno naklado že tiskanega romana. Takšnih primerov je nešteto. Redki so portugalski pisatelji, ki še niso imeli opravka s cenzuro. Osebno sem prenehal sodelovati Radio Trst A ,1.00 Koledar; 7.30 Jutranja glas-]?•, U.30 Šopek slovenskih pesmi; ji-45' Ansambel «Gli Angelbg 12.00 v slovenske folklore; 12.30 Za ilf^ogar nekaj; 13.30 Glasba po 17.00 »I mušici del Friuli«; tLfO Italijanščina; 17.35 Glasbeni JSJeidoskop; 18.15 Umetnost in reditve; 18.30 Pianista G. Dem-in E. Ambroset; 19.00 Plošče S* vas; 19.30 M. Jevnikar: «Ob movern dnevu«; 20.00 Šport; tiki5 Sodobni motivi; 21.00 Pre-Sr®d slovenske dramatike; 23.00 N()va glasba. TOREK, 8. FEBRUARJA 1966 ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Pianist Arthur Schnabl; 11.45 Godala; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.35 Simf. koncert; 18.30 Plesna glasba; 18.50 Tehnika v službi človeka; 19.10 Oddaja za delavce; 20.30 Sofoklejeva ((Antigona«; 22.05 Ital. narodna glasba; 22.30 Ples. //. program 7.30 Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.40 Nove pesmi; 1105 It1?.-05 Plošče; .12.25 Tretja stran; ‘-15 Juke box; 13.35 S. Slataper: Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14.00 Pevci na odru; 14.45 Glasbeni kok-tail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Basist N. Rossi Lemeni; 16.00 15 S. Slataper: Rapsodija; 16.55 Pogovorimo se o p -osaio ribelle«; 14.15 Orkester Eiasbi; 17.35 Poljudna enciklope-šts™01’!: 14.40 Tržaški tambura- ,jija; 17.45 Pisan spored; 18.35 Orkester _____ »nAolo irncnoHorcIva: Koper ški ? Jhtranja glasba; 11.00 Otro-kotiček; 11.20 Orkester; 11.40 G^ovoijni Kranjci; 12.00 in 12.55 kn P° željah; 13.40 Zbor Vin-si. Vodopivec; 14.00 Za mlade po-»loe; 14.15 Pojo bratje Bošt-'Bnv : 15,00 Iz Puccinijeve «I«iimiiiiiiiiiiiiiiiiiaHii»*|*llllltlftsll*MBAIIIIII,>,>>lllflllf,l,vl,,,,il,l>,,l>,l,llll>lll>>iaa,>fail,t>l>>al*nlll>9>>l,>l>lllll>>ll>,aiiai>>>fl,l,B>ail>lll>ll,flM,tl Premagajte svojo bojazen in dvome, zakaj uspeh vam je zagotovljen. Povabljeni boste v prijetno družbo. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pazite, da se ne spopadete z osebami, ki so mnogo močnejše od vas. Ne boste pogrešili, če boste prisluhnili glasu svojega srca. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uresničitev programa, ki ste ga bili komaj sprejeli, Je odvisna od resnosti vseh, ki z vami sodelujejo. Nobenih sprememb na čustvenem področju. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne opirajte se pri svojem delu na nepopolne podatke, marveč le-te prej preverite. Ne pozabite na svoje čustvene obveznosti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vselej ukrepajte s previdnostjo in odločnostjo. Skušajte si utrditi svoj ugled In dobro ime. LEV (od 23 7. do 22.8.) Udeležili se boste nekega natečaja, ki ga bo- HOROSKOP ste z uspehom opravili. Dan bo ploden za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Navzlic temu, da se predstojniki ne bodo navdušili nad nekim vašim predloženim načrtom, bo ta vendarle sprejet. Uredite svojo korespondenco. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razčistili boste neko zapleteno vprašanje, vendar bodite pri tem zelo previdni. V čustvenem pogledu se bodo stvari razvijale popolnoma normalno. , ŠKORPIJON (od 23.10. do 2111.) STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zaupajte neke važne gospodarske skrivnosti nikomur. Cas, ki ga boste posvetili družini, ne bo zapravljen zaman. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vztrajnost Je lastnost, ki vam edina lahko zagotovi uspeh. V čustvenih zadevah bodite bolj elastični. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Trenutno se vaši načrti še kar ugodno razvijajo, vendar se morajo še bolj, če se hočete končno uveljaviti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Danes se prepustite svoji sreči, zakaj vsi vaši računi bi se utegnili pokazati kot povsem zgrešeni. Pokažite več razumevanja do najmlajših. NAGRADNO TEKMOVANJE POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO* OD 12. FEBRUARJA 1966 Ime in priimek Naslov I. II. III. IV. V. VI. VII. Odreži in nalepi n£ r ' ■ ’T\-vr,~ noftno dopisnico ter naslovi na RAI. casella KONTROLNI LISTEK Med vsako oddajo «STUDIO UNO* bo nagradna igra, ki bo obstajala Iz 6 ugank in enega izžrebanja, na koncu katerega bo izpolnjen tekmovalni listek, sestavljen iz sedmih predalčkov, v katerih bo zabeležen po en znak, in sicer ali 1 ali 2 ali X. S ta Igro je povezano tekmovanje med televizijskimi gledalci, ki bodo morali, če bodo hoteli pri igri sodelovati, odposlati pred oddajo ta ali enak stavni listek, izrezan iz kakega dnevnika, in ga izpolniti z znaki 1, 2 ali X. Vsak televizijski gledalec sme odposlati neomejeno število listkov. Udeleženci tekmovanja bodo prejeli po eno točko za vsak znak, ki ga bodo zadeli in pravilno zabeležili v ustrezni predalček tekmovalnega listka po vrstnem redu, določenem med igro Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali sedem točk, bo vsak teden izžreban avtomobil (alfa romeo giulia TI, ali fiat 1500 berlina, ali lancia fulvia 2 C) in 10 nagrad, ki bodo obstajale vsaka v bonih po 150.000 Ur za nakup knjig ter v moto-skuterju (lambreta J 50 ali vespa 50). Med vsemi tekmovalnimi listki, ki bodo zbrali šest točk, bo izžrebana zaloga prehrambnega blaga v trgovski vrednosti 700.000 lir (piščanci, nemastno svinjsko meso, jajca, oljčno olje nacionalne proizvodnje). Ta zaloga bo tolikšna, da bo zmagovalcu zadoščala za leto dni. Izrezani in na državno poštno dopisnico prilepljeni tekmovalni listki morajo dospeti na naslov RAI — Casella Postale 400 — Torino, najkasneje do 12. ure dneva oddaje, na katero se nanašajo. Odpošiljatev dopisnice že hkrati tudi pomeni popolno poznavanje in brezpogojni sprejem pravjJlka igre, objavljenega v 7. številki Radfocorriere. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.5, najnižja 7, ob 19. uri 8.8; vlaga 92 odst., zračni tlak 1013.2 raste, brez vetra, nebo pooblačeno, megleno, padavine 5.8 mm, morje mirno, temperatura morja 7.9 stopinje. ržaški dnevnik Danes, TOREK, 8. februarja Janez j Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20. Dolžina dneva 10.09. Luna vzide ob 21.06 in zatone ob 9.1® Jutri, SREDA, 9. februarja Polona POVRATEK VIŠJEGA FINANČNEGA INŠPEKTORJA DR. Dl CI0MMA IZ RIMA Napovedana še ostrejša kontrola nad carine prostim prenosom blaga Vpeljali bodo posebne letne izkaznice, kakršne imajo na meji s Švico - Ponovno nameravajo meriti bencin v rezervoarjih - Predlagali bodo spremembo čl. 38 videmskega sporazuma Včeraj dopoldne se je vrnil Iz Rima višji inšpektor tržaške carinarnice dr. Di Ciommo, ki je pred dnevi ponesel v prestolnico vprašanje carinskega nadzorstva na italijansko-jugoslovanski meji. Kakor znano, so cariniki na italijanski strani meje pričenši s 7. januarjem letos uvedli strožje nadzorstvo nad uvozom drobnih količin živil in podobnega blaga, ki ga imajo italijanski državljani pri sebi, ko se čez mejo vračajo na italijansko ozemlje z rednim potnim listom za mednarodni promet. Kakor smo že večkrat poudarili, gre za nadzorstvo, ki nima neizpodbitne zakonske podlage, kajti v mednarodnem prometu veljajo še vedno za Tržačane, kakor za vse ostale italijanske državljane določila desetega odstavka člena št. 14 dekreta predsednika republike št. 723 z dne 26. junija 1965, ki pravijo, da sme imeti vsak državljan, ki se vrača iz tujine, pri sebi — ne da bi moral zato plačati carino — do 4 kg mesa, 2 kg mleka, masla in sira, pod pogojem, da gre za blago namenjeno potrošnji v obmejni občini. Zaradi te majave podlage, na katero se oslanja carinska .kontrola, in tudi zaradi u-vedbe posebnega ((komplementarne- ga lista«, ki naj dopolnjuje potni list in na katerem zapisujejo cari- niki količine blaga, ki ga uvažajo obmejni državljani, ki nimajo prepustnice, je na mejnih prehodih v zadnjem času nastal kaj nejasen položaj. Potovanje dr. Di Ciomma v Rim, kjer se je sestal s predstavniki zakladnega ministrstva pa je imelo prav namen, da dokončno razčisti to vprašanje. Carinskega funkcionarja smo po njegovem povratku zaprosili za krajši razgovor (naš list ponovno ni bil povabljen na ustrezno ((srečanje z novinarji«). Iz razgovora, kateremu je prisostvoval tudi drugi visok funkcionar carinarnice dr. Azzarita lahko potegnemo zaključek, da položaj tudi po potovanju dr. Di Ciomma v Rim ne bo postal popolnoma jasen, tako da bodo še naprej v tem pogledu ostala odprta vrata za morebitne spore med zasebniki in carinarnico, in da se bo carinska kontrola na meji verjetno v kratkem še bolj zaostrila. Glavne točke, ki izstopajo v novem položaju so namreč naslednje: 1. Tržaška carinarnica vztraja pri svoji zahtevi, da je treba izvajati strogo nadzorstvo nad uvozom živil in drugega drobnega blaga, ki ga imajo pri sebi italijanski državljani, ki se vračajo na državno o-zemlje s potnim listom. Zakladno ministrstvo je pristalo na to zahtevo tržaške carinarnice In je odredilo, da se tudi na našem področju uvedejo posebne izkaznice, ki že veljajo na meji med Italijo in Švico (na obmejnem prehodu Pon te Chiasso). Gre za izkaznice, ki veljajo eno leto, in na katerih je naveden spisek blaga, ki ga prebivalec obmejnega področja lahko brezcarinsko vnese v določenem časovnem razdobju. Zraven blagovnega spiska so na izkaznici naznačeni meseci januar, februar, itd. katerim ustrezajo posebni kuponi. Kupon) so sestavljeni iz mrežasto zarisanega papirja, vsak delček papirja pa predstavlja pbl kg mesa, ali pol Kg masla, sira, itd. Cariniki ob prehodu meje s posebnimi kleščami, kakršne imajo sprevodniki v tramvaju, preščipajo toliko kuponov, kolikor ima potnik tega ali onega blaga pri sebi, in ko ta nima vec kuponov, brezcarinski vnos blaga avtomatično preneha. Izkaznice bo-bo prejemali prebivalci, ki nimajo prepustnice, ali katerim je ta dokument zapadel. 2. Glede na to, da sme vsak imetnik prepustnice (ali omenjene izkaznice s potnim list.vn) prenesti čez mejo le po 7.000 Ur na mesec (v smislu prvega odstavka priloge št. 14 k členom 44, 45 in 46 videmskega sporazuma), bodo odslej cariniki upoštevali vrednost blaga, ki ga bo posameznik Imel pri sebi ob povratku čez mejo, in bodo carinili vse odvečno blago. 3. Tukajšnji carinski urad se pripravlja na to, da bi obmejnim prebivalcem,' ki potujejo čez mejo s potnim listom, prepovedal uvoz bencina Iz sosednje republike. Kako naj se v bodoče izvede ta določba, ni še jasno, vse pa kaže, da se na tržaški carinarnici že delj časa ba-vljo s tem načrtom, zlasti po po-n )vni zapori bencinskih črpalk pa naj bi to vprašanje postalo prav pereče. 4. Zakladno ministrstvo bo stopilo v stik z ministrstvom za zunanje zadeve, kateremu bo predlagalo, naj skliče izredno sejo s predstavniki jugoslovanskih oblasti, da bi skupno spremenili besedilo člena št. 38 videmskega sporazuma; ta člen pravi, da je bencin, ki ga imajo v tanku neposredno povezanem s strojem, avtomobilisti in motoristi, ki se v obmejnem prometu vračajo v Italijo iz sosednje republike, prost carine. Kakor znano, se je v tej zvezi pred leti že izreklo kasacljsko sodišče, ki je potrdilo, da je tako uvožen bencin prost carine; zdaj naj bi spremenili člen št. 38 tako, da bi po novem ta olajšava veljala le za jugoslovanske obmejne državljane, ne pa tudi za Tržačane. nosno za odpravo člena št. 38 videmskega sporazuma, če bo do tega res prišlo, precej dolga zadeva. Mogoče se bo ministrstvo za finance prej odločilo za to, da prizna tudi tržaškim avtomobilistom mesečni kontingent goriva po znižani ceni. Navsezadnje je prav to, kar zahtevajo tržaški prodajalci bencina. Ti namreč ne zahtevajo od carinskih oblasti naj zavrejo obmejni promet, temveč nasprotno zahtevajo notranje carinske olajšave, to je zmanjšanje davčnega bremena na gorivo. Kakor znano, je to breme v Italiji večje kakor v katerikoli drugi državi v Evropi, zato je treba Iskati rešitev iz težav, v katerih se nahajajo tržaške črpalke, v odpravi vsaj enega dela tiste postavke, ki je označena z ((proizvodnim dav- kom«, in ki znaša pri litru navadnega bencina kar 82,09 lire. Z Jutri, 9. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu v Ul. Madonni-na javno zborovanje, na katerem bo senator Vidali govoril o temi«Za novo politiko, za novo vlado«. Senator Vidali bo orisal stališče KPI o sedanjih najbolj aktualnih vprašanjih. Z Nadaljujejo se sekcijske skupščine KPI, nakaterih delegati poročajo o delu in sklepih kongresa. Na skupščini celice železničarjev, ki bo danes, bo govoril Mario Col-li, v sekciji «Vostok» tudi danes sen. Vidali, jutri v Sv. Križu Franc Gombač, v Rojanu pa Claudio To-nel. V NEDELJO POPOLDNE V POLNI DVORANI KULTURNEGA DOMA Koncert orkestra Glasbene Matice in violinskega virtuoza D. Bravničarja V Bruchovera violinskem koncertu je Dejan Bravničar izpričal vse kvalitete resničnega umetnika - Orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra je častno opravil svojo nalogo Nedeljski koncert orkestra Glasbene Matice je privabil v Kulturni dom nenavadno veliko število poslušalcev, kar je zelo razveseljivo dejstvo, saj smo morali v zadnjih letih že nekajkrat z neprijetnimi občutki ugotavljati, da žal nimamo dovolj koncertnega občinstva, zlasti pa ne občinstva, ki bi ga pritegovale zahtevnejše glasbene stvaritve. Ce naj po nedeljskem obisku sodimo, da se je tudi glede tega v zadnjem času pri nas začelo obračati na bolje, potem ni to samo v veselje nam, temveč predvsem tistim, ki med nami v Trstu s tolikšno prizadevnostjo in s tolikšno ljubeznijo gojijo instrumentalno glasbo. Kajti vedeti je treba, da je v naših razmerah res potrebno ogromno požrtvovalnosti, da se lahko vzdržuje orkester, kar potrjuje že samo to, da obstaja v Trstu en sam or- IllIlllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllTflllllllJIllllllllllltlllllllllllllIttlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllIMIIIIIIIIIIIIIIIIII NA DNEVNEM REDU DEŽELNEGA SVETA Stališča raznih skupin do zakonskega predloga za kazensko zaščito manjšin Zanimive ugotovitve poročevalca večine Ginaldija (KD) ■ Oguljeni argumenti misovcev in liberalcev Na dnevnem redu prihodnjih sej deželnega sveta je tudi predlog državnega zakona o ((zakonskih predpisih za zaščito narodnostnih in jezikovnih manjšin«, ki ga je predložil 6. avgusta svetovalec odv. škerk in ki ga je z nebistvenimi popravki sprejela večina v pristojni komisiji deželnega sveta. Predlog je sestavljen iz 2 členov. Prvi člen se glasi; «Clenom 291 in 415 kazenskega zakonika, proglašenega s kraljevim odlokom od 19. oktobra 1930 št. 1398, se dodata naslednja člena: 291 bis) — Kazni, ki jih določa člen 291, se naložijo vsakomur, ki javno žali izročila, jezik in kulturo narodnostnih in jezikovnih manjšin. 415 bis) — Kazni, ki jih določa člen 415, se naložijo vsakomur, ki hujska k narodnostni ali plemenski nestrpnosti ali sovraštvu.« Drugi člen se glasi; «Ta zakon začne veljati en dan po njegovi objavi v Uradnem listu.« Komisija, ki je razpravljala o predlogu, je sprejela novo besedilo, v katerem je črtala iz člena 291 bis besedo ((jezikovne«, v členu 415 bis pa zamenjala besedo« invita v «istiga», kar je v bistvu le sozna-čica prve besede in se prevede s slovensko besedo hujskati v obeh primerih, ker je beseda spodbujati (za incitare) v tem primeru pač premila. Razen tega je komisija črtala drugi člen, ki se tiče izvajanja predloga. Za večino je poročal o zakonskem predlogu demokristjan Gi-naldi, za manjšino (desnico) pa kar dva svetovalca, to je Morpurgo za PLI, in Gefter Wondrich za MSI. Ginaldi se načelno strinja s predlogom, desničarska svetovalca pa mu odločno nasprotujeta in sta seveda tudi v komisiji glasovala proti njemu. V bistvu uporabljata pri tem enake argumente. Predvsem pravita oba, da dežela ni na podlagi člena 26 deželnega statuta pristojna za predlaganje takšnega zakona. Nadalje pravita, da italijanski državljani slovenskega jezika sploh niso narodnostna (ali narodna) manjšina ter da gre zato pri tem predlogu le za politično špekulacijo in čisto demagogijo. Wondrich še dodaja, da bi s tem ustvarili za neznatno manjšino deželnega prebivalstva še poseben «status» ter da se s predlogom namerava ustvariti «ius singu-lare«, kar je v nasprotju z juridič-nimi načeli italijanske zakonodaje. Vse to ni nič novega, saj so imeli fašisti vedno posebne pojme o narodnosti in narodnih manjšinah, katerih obstoja kot skupnosti sploh niso hoteli priznavati. Za liberalce pa kaže, da «dvajsetletje» ni šlo brez škodljivih posledic mimo njih, saj so se izneverili svojim prvot- nim idejam v narodnem vprašanju iz časov Risorgimenta. V svoji obrazložitvi predloga je odv. škerk omenil zadnje šovinistične manifestacije, ki škodujejo mirnemu sožitju obeh narodnosti, ter ugotovil, da pa ni mogoče sodno preganjati njih podpihovalcev, ker ni v tem pogledu pozitivnih zakonskih določb, čeprav je v londonski spomenici določeno, da se bo narodnostno podpihovanje kazno valo. Ravno zato je treba v interesu dobrega sožitja to zadevo kazensko urediti. mitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHmHHmiiimiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiuiuiiiiiiiiiimiimuniiiiimmi Iz vsega tega je razvidno, da se utegne položaj na mejnih prehodih odslej še znatno poslabšati, kakor v zadnjem mesecu, čeprav na carinarnici zatrjujejo, da nameravajo vsekakor tudi v naprej spoštovati v popolnosti črko ir. duha videmskega sporazuma, je vendarle jasno, da bo tako carinsko nadzorstvo, kakršno se nam zdaj obeta, vse prej nego spodbudno za nadaljnji razvoj maloobmejnega prometa. Uvedba ((komplementarnega lista« in obmejne carinske izkaznice, obračuna-nje vrednosti blaga, ki ga bo imel vsak potnik ko bo stopil čez mejo, ter še posebno napovedano nadzorstvo nad količino goriva, ki bo v vsakem avtomobilu, vse to bo lahko le oviralo promet in odvračalo ljudi od maloobmejnega prometa. Kar se pa posebej tiče nadzorstva nad uvozom bencina, je treba poudariti, da bo postopek za spremembo od- Včeraj je bila na pokrajini predaja poslov med pokrajinskim predsednikom dr. Savono in prefektumim komisarjem dr. Pasinom. Navzoč je bil tudi novi glavni tajnik pokrajine. S tem je začel dr. Pasino redno delovati. Na sliki vidimo dr. Pasina, ki podpisuje zapisnik o predaji poslov SMRTNA NESREČA V ŽELEZARNI ITALSIDER Glede tega zakonskega predloga je zanimivo stališče poročevalca Gi-naldija (KD) do njega, saj pripada stranki, ki že vsa povojna leta vlada državi. Ginaldi takoj v pričetku priznava, da se v kazenskem zakoniku Iz leta 1930 kljub nekaterim spremembam še vedno čuti politični in nacionalistični vpliv iz tistih časov. Zakonski predlog pa teži za tem, da bi, kar se kazenske zaščite tiče, postavili etnične manjšine na isto raven, na kateri je italijanska večina. Nato opredeljuje Ginaldi pojem narodnosti, pri čemer se ne strinja z desnico ter pravi, da člen 291 kazenskega zakonika dejansko dela razlike v ravnanju med italijanskimi državljani italijanske in drugih narodnosti. Isto velja tudi za člen 415. Zatem pravi, da ne more nihče zanikati, da ni bilo tudi pri nas manifestacij narodnostne nestrpnosti. Toda Ginaldi se po teh pravilnih ugotovitvah žal nekoliko umakne, ko pravi, da bo težko prišlo do tega, da bi se ta pobuda uresničila v specifičnem državnem zakonskem ukrepu, češ da je parlament poveril že Leonovi vladi nalogo, da poskrbi za revizijo štirih zakonikov ter da je v tem pogledu že dve leti na delu vladna komisija. To načelo bi torej kvečjemu sprejeli pri predelavi zakonikov in komisija bo lahko primemo upoštevala glas deželnega sveta v tem vprašanju ter proučila in predlagala rešitev podrobnih vprašanj. Pri tem pravi Ginaldi: «Nam bi moralo zadostovati to, da poudarimo svojo jasno voljo, to je, da kazenska zaščita, priznana prebivalstvu italijanske narodnosti, ne sme biti različna od zaščite, zagotovljene prebivalstvu različnega izvora.« Ogrodje prevrnjenega žerjava do smrti zmečkalo delavca Nesreča se je zgodila, ko se je pod težo železnega tovora premični žerjav nagnil na rob železniškega vagona V železarni Italsider v Skednju se Je včeraj popoldne pripetila huda nesreča na delu, ki je žal zahtevala smrtno žrtev. Premični žerjav se je prevrnil in med železjem skrotovičene kabine je našel smrt 30-letni delavec Nazario Sauro iz Drev. Elizejskih poljan 17. Nesreča se je pripetila ob 15.30 na prostoru, ki ga v železarni imenujejo «trg litega železa«, kjer je na tiru stal železniški vagon z natovorjenim sedemtonskim kalupom za ulivanje železa. Pri vagonu je stal premični žerjav, ki ga je upravljal Sauro in se je tedaj pripravljal, da bo s pomočjo ročice, žerjava dvignil težak tovor. Dviganje se je že pričelo, ko so se za- radi velike teže vdrli v zemljo zadnje oporniki žerjava. Zaradi tega so kolesa popustila In žerjav se je najprej nagnil in nato prevrnil na bok ter se s silo naslonil na rob vagona. Pri tem se je kabina žerjava raztreščila ob kalup in skrotovičeno železje je stisnilo nesrečnega delavca, ki je bil na mestu mrtev zaradi zmečkanega vratu in hudih prsnih notranjih poškodb. Prisotni delavci so hoteli Sauru priskočiti na pomoč in ga rešiti iz kabine žerjava, toda ves njihov trud je bil zaman. Za Saura ni bilo nobene pomoči več. V železarno so prihiteli agenti znanstvenega oddelka, sodni zdravnik in namestnik javnega tožilstva dr. Brenči, ki je po opravljeni preiskavi, izdal nalog za prenos trupla v mrtvašnico glavne bolnišnica. Truplo so prepeljali v mrtvašnico ob 18.30, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Sauro ni bil poročen. Uslužben je bil pri podjetju Fabro in Richetti s sedežem v Industrijskem pristanišču in je že dalj časa upravljal premični žerjav. Ginaldi pravi nato, da je priznanje juridične enakopravnosti vsem narodnostnim skupinam v državi e-dina pot za temeljito rešitev vprašanja njihovih odnosov in mirnega sožitja. Zatem omenja, da se je nauk o narodni državi izročil v ekstremizem, saj ni mogoče nikjer niti začrtati strogo nacionalnih mej. V opoziciji v komisiji proti zakonu se ravno čuti ta nacionalistični duh, ki bi hotel ignorirati obstoj narodnosti, različnih od večinske. Po teh teorijah sta država in narodnost samo en pojem in bi se morali torej Slovenci, ki žive v državnih mejah, smatrati za del italijanskega naroda. Ginaldi je zatem oporekal trditve opozicije, da dežela ni pristojna na podlagi člena št. 26 statuta za predložitev tega zakonskega predloga. Toda nihče ne more zanikati, da imajo naša dežela, Gornje Poadižje in Dolina Aoste za razliko od drugih dežel poseben interes, da bi se državna zakonodaja prilagodila načelom, ki bi omogočila premostitev globokega prepada med večinsko in manjšinskimi narodnostnimi skupinami, prepada, ki ga je ustvarila politika, ki je za časa «dvajsetletja» zanikala obstoj manjših narodnih skupnosti. kester gledališča Verdi, ki ga vzdržujejo država in druge inštitucije Z velikimi finančnimi dotacijami, medtem ko se orkester naše Glasbene Matice vzdržuje izključno z dobro voljo orkestrašev samih, vodstva Matice in v prvi vrsti njenega dirigenta Oskarja Kjudra. Toliko se nam zdi potrebno poudariti, da bomo vsi skupaj znali bolj ceniti napore Glasbene Matice, ki nam kljub vsem objektivnim težavam vsako leto pripravi nekaj koncertov, brez katerih bi bili dejansko prikrajšani za mnoge glasbene užitke. Nedeljski koncert orkestra GM je bil zasnovan z veliko podjetnostjo in samozavestjo, saj so bile na programu skladbe, ki jih srečujemo na repertoarjih velikih in renomiranih simfoničnih orkestrov. Značaj velikega glasbenega dogodka Pa mu je dal v prvi vrsti nastop mladega slovenskega violinskega virtuoza Dejana Bravničarja, ki ima za seboj že dolgo vrsto koncertov v številnih evropskih glasbenih središčih, vključno Z Moskvo, kjer se je tudi izpopolnjeval pri slavnem sovjetskem violinistu in pedagogu Davidu Oj-strahu. Bravničarja smo pred nekaj leti že poslušali v Trstu, ko je z orkestrom GM nastopil v Avditoriju. Se od takrat nam je ostal v nepozabnem spominu, zato lahko sedaj mirno trdimo, da je kot u-metnik še popolnejši. Ne da bi se spuščali v tehnično plat njegovega muziciranja, ki je v vseh pogledih dovršeno, smo dobili zanesljiv občutek, da je v muzikaličnem izrazu postal še globlji in da Je njegova interpretacija dobila izrazito osebno noto, ki odraža sposobnost pristnega umetniškega podoživljanja idejnosti izvajane skladbe Sicer pa mu je tudi Bru-chov koncert v g-molu nudil izvrstno priložnost, da je zaradi njegove romantične melodičnosti poleg svojih tehničnih vrlin uveljavil tudi svoje nagnjenje k sočnemu m toplemu oblikovanju m nam iz svojega godala pričaral toplo lirično razpoloženjsko sliko, zlasti v II. stavku. Orkester pod vodstvom Oskarja Kjudra ga je spremljal malodane vzorno, s podajajočim se romantičnim poudarkom, s smiselnim prevzemanjem vodilne vloge med solistovimi pavzami in z diskretnim vračanjem v podtonsko ozadje. Poleg dejstva, da je bila ta točka najboljša v vsjjm programu zaradi vrhunske kvalitete violinista Dejana Bravničarja, je tudi orkester v njej pokaZal največ, kar smo smeli in mogli od niena pričakovati. “ Na splošno željo poslušalcev je Bravničar zaigral še Paganinijev Capriccio, v katerem je nudil pravo ekshibicijo svojega izjemnega tehničnega znanja, v katerem mu še tako zahtevne finese niso nobena skrivnost. Za uvod prvega dela koncerta je orkester zaigral Vrabčevo «Fu-ghetto za godalni orkester». Vzorno komponirano in ne ravno zahtevno skladbico polifonskega značaja, ki je nastala po predelavi vokalne skladbe, je podal čisto in v pravilnem tempu. V drugem delu je orkester izvajal slovito Schubertovo simfonijo v b-molu št. S «Nedokončano» in pa Dvoršakov Slovanski ples št. 8 Povsem razumljivo je, da more biti Schubertovi simfoniji, temu biseru simfonične glasbe, ki postavlja prenekatere oblikovne, izrazne ter interpretacijske zahteve, v celoti kos samo polno zaseden in dobro vigran inštrumental-ni ansambel. Izvedbo moramo zato soditi prav s tega vidika in obenem priznati dirigentu in or-kestrašem vso dobro voljo in navsezadnje tudi mnoge vrline, ki so kljub pomanjkljivostim vendarle prišle do izraza. Boljše so bili podani Dvoržako- vi Slovanski plesi, katerim je dirigent posredoval v izvedbi ves svoj entuziazem in temperament Navdušenemu odobravanju Se je orkester oddolžil s ponovitvijo zadnjega dela. Zaradi obolelosti hornista je morala odpasti Borodinova *Skica iz srednjeazijske stepe*, vendar računamo s tem, da jo bo orkester izvajal ob prvi priložnosti, ki naj bi bila čimprej. Kajti važno je, da se naše občinstvo navadi tudi na neko urejeno zaporedje takih in podobnih koncertov. Vemo, da to ni odvisno samo od volje in požrtvovalnosti, temveč tudi od sredstev, toda zaupamo lahko v prizadevanja Glasbene Matice in njenega dirigenta Oskarja Kjudra, ki so že doslej rodila toliko lepih rezultatov. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDI V NEDELJO, 13. FEBRUARJA OB 16. URI V KULTURNEM DOMU PREŠERNOV« PROSLAVO PRI KATERI SODELUJEJO NAŠI KULTURNI USTVARJALCI: UBALD VRABEC FILIBERT BENEDETIC PAVLE MERKU MIROSLAV KOŠUTA IGNACIJ OTA MARIJA MIJOT MARKO KRAVOS BORIS PAHOR ALOJZ REBULA JOSIP TAVČAR Vstopnina 300.— lir — dijaki 150 — P i« N« Izoli svoj Od« »mr di®: Je -i ker no dbe ften t 1 V Ja j zen "lili dost kori DANES 8 februarja ob 20.30 uri bo bral v Slovenskem klubu v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9 STANE RAZTRESEN član Slovenskega gledališča «Naivne radijske novele» Cenjeni obiskovalci in prijatelji Slovenskega kluba vljudno vabljeni! j. k. Plamen oplazil delavca po nogi Na dermatološki oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 19-letnega delavca Livia Piola s Trga sv. Tomaža 6. Ponesrečenec se bo moral zdraviti 20 dni zaradi opeklin druge in tretje stopnje po desni nogi. Povedal je, da se je ponesrečil malo prej v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, kjer je čistil motorno os. Nenadoma se je iz motorja sprožil plamen in delavca opekel po nogi. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trsi - (II. sv. Frančišku SO tele Ion «1-792 Novost: BROMFIELD: «VeseIa dolina* L 1.550.— imiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiimtiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiliiiHiiuiuiiiiiiiiillI V počastitev slovenskega kulturnega praznika Lepa Prešernova proslava p. d. «Igo Gruden» v Nabrežini Nocoj se prične ob 20. uri v Mali dvorani Kulturnega doma TEČAJ MODERNIH PLESOV Kdor se še ni vpisal, lahko to stori četrt ure pred začetkom. Mladinke in mladinci, ne zamudite te izredne priložnosti! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GLASBENA MATICA - TRST V sredo, 9. februarja ob 20. uri v gledališču v Kopru KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Solist: ...JSC DEJAN BRAVNIČAR (violina) Dirigent OSKAR KJUDER Sp o r.e.d: U. Vrabec — Fu-ghetta za godalni orkester; A. Borodin — Skica iz srednjeazijske stepe; M. Bruch — Koncert za violino in orkester, op. 26 v g-molu; F. Schu-bert — Simfonija v h-molu št. 8 ((Nedokončana«; A. Dvorak — Slovanski ples št. 8. Zanimiv poskus sodobne Prešernove proslave v krožku «Pinko Tomažič» - Ta teden proslave tudi na šolah Zatem zavrača Ginaldi očitke, da bi šlo v tem primeru, za posebno zakonodajo za Italijanske državljane različnih narodnosti, ker bi v resnici šlo za zaščito narodnosti kot skupnosti s posebnim jezikom, običaji in izročili. Narodnost je naravno dejstvo, ki ga nihče ne sprejme prisilno ali na podlagi pozitivnih zakonov, kot se na primer dobi državljanstvo. Člen 2 ustave namreč pravi, da republika ščiti neodtujljive pravice državljana ne le kot posameznika, marveč tudi kot člana socialnih organizacij, v katerih se neposredno uresničuje njegova o-sebnost. Italijanska večina je že s členom 291 primemo zaščitena v tem pogledu, medtem ko ni glede tega za manjšinski narod nobene juridične zaščite. Zato ne gre za vpeljavo nobenega «jus singulare« v prid manjšinam, marveč le za to, da se jim zagotovita enaka dostojnost In spoštovanje, kot sta že zagotovljeni italijanski večini. Zato je predlog glede člena 291 popolnoma v skladu z ustavo, kar velja tudi za predlog 415 bis. Med prvimi prosvetnimi društvi na Tržaškem, ki so pripravila tudi letos Prešernovo proslavo, je bilo prosvetno društvo «Igo Gruden« lz Nabrežine. Proslava je bila v nedeljo zvečer v prosvetni dvorani v Nabrežini. Udeležilo se je Je lepo število domačinov. Govor o pomenu in življenju največjega slovenskega pesnika je imel Bojan Brezigar, med njegovim govorom pa so mladi člani prosvetnega društva recitirali Prešernove pesmi. Nastopili so kot recitatorji Nada Caharlja ter Vera in Igor Tuta, ki so recitirali pesmi: «Sem dolgo upal«, ((Pismo«, ((Matiju Čopu«, «Je od veselga časa«, «Poet tvoj...«, «Memento mori«, «V spomin Andreja Smoleta« in druge. Govoru je sledil nastop domačega pevskega zbora, ki je pod vodstvom dirigenta Ambrozeta zapel «Gobčevo», «Koroška», Vrabčevo «Bilečanka», tržaško narodno «Kej me bš teku zamiru« in Vrabčevo ((Slovenska pesem«. Proslava je res lepo uspela, za kar gre pohvala vodstvu društva ter njegovim članom, ki so res lepo in strokovno pripravili tako reci-tacljske kot pevske točke. «Prešeren danes« je bil naslov včerajšnjega poskusa sodobne proslave ( ki jo je pripravila komunistična mladina krožka «Plnko Tomažič« v Ul. Madonnina 19. Na proslavi sta nastopila člana Slovenskega gledališča Nora Jankovič in Edi Martinuzzl, najavljen nastop člana tržaškega stalnega gledališča Wernerja Di Donata, pa je odpadel zaradi zadržanosti igralca, katerega izvajanje so posneli na magnetofonski trak. Uvodno besedo o Prešernu, pobor-niku narodne In politične svobode ter o njegovi revolucionarnosti in napredni umetnosti je imel Sergij Lipovec, nakar sta ob spremljavi ((Tržaškega jazz-ansambla«, ki je Izvajal jazz vložke Nora Jankovič In Edi Martinuzzl recitirala pet pesmi. Presledke med recitacijami je režiser proslave Jurij Uršič-Urslni izpolnil s svetlobnimi efekti in pa z magnetofonskimi posnetki recltati-vov Wernerja Dl Donata, Staneta Starešiniča In Alojza Miliča ter Ur-šičevega dialoga «med Kopitarjem in Prešernom danes«. Scenski efekt sinočnje prireditve je dal pečat sodobnosti same proslave, v katero so mladinci vložili ves svoj trud. V petek bo Imelo Prešernovo proslavo p.d. ((Prosek-Kontovel«, v nedeljo pa bo osrednja proslava Slovenske prosvetne zveze v Kulturnem domu. V teh dneh bodo proslave sloven- skega kulturnega praznika tudi po slovenskih šolah. Pogajanja za prcosnovo deželnega odbora V Vidmu so se stali deželni tajniki KD Tonutti, PSI Fortuna, PSDI Zucalli ln PRI Di Re, ki so nadaljevali razpravo o vprašanjih, povezanih s sestavo nove večine levega centra v deželnem svetu. Sestanka se je udeležil tudi deželni predsednik Berzanti. Vsi se bodo ponovno sestali v četrtek. V Trstu se je v palači Diana sestala komisija KD, ki so ji poverili nalogo, da prouči gospodarska vprašanja krajevnih uprav. Seji je predsedoval vodja urada za delovna vprašanja Antonini, udeležila pa sta se je med drugimi tudi župan Franzil in poslanec Belci. Komisi- ja je izrekla pozitivno sodbo o pobudah trgovinske zbornice za re šitev krize v podjetju ORION. V tem smislu so sprejeli obveznosti upravni in politični predstavniki Krščanske demokracije. o sporu v Javnih skladiščih Včeraj zjutraj so se zopet sestali predstavniki sindikatov in vodstva Javnih skladišč, ki so dosegli v soboto okvirni sporazum za rešitev spora, kateri je dovedel do dveh stavk. Kot smo že večkrat pisali, zahtevajo uslužbenci poenotenje plač, kar pa jim je ravnateljstvo odrekalo, češ da ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi. Včeraj so se začeli pogajati o podrobnostih in še niso dosegli dokončnega sporazuma. Zato se bodo danes ponovno sestali. Včeraj Je bila tudi skupščina uslužbencev, na kateri so sindikalni predstavniki poročali o pogajanjih in o ponudbah podjetja. Skupščina se je močno zavlekla, iz česar bi lahko sklepali, da je bila zelo živahna. Ko Je včeraj popoldne s tovornjaka prevoznega podjetja «Cano-va», ki je stal na ploščadi v notranjosti glavne postaje, 28-letnl sel Giorglo Furlan s Šalite dl Gretta 2, raztovarjal lesene zaboje, se je nenadoma spotaknil ln padel s kaso-na tovornjaka. Pri padcu si je Fur. lan izvinil In verjetno zlomil desno zapestje. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 12 dni. Slovensko gledališče v Trstu V KULTURNEM DOMU V soboto, 12. t. m. ob 21. OKOLIŠKI ABONMA C. Goldoni GROBIJANI (Grubjane) V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V petek, 11. t. m. ob 20. uri in v soboto, 12. t. m. ob 17. uri W. Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE Recital Izvaja JOŽKO LUKEŠ Ljudska prosveta dani PD «1. Cankar« so vabljeni na kulturni večer, ki bo v petek 11. tm. ob 20.30, na katerem bodo nastopiti mladi člani dramske skupine društva. Včeraj - danes ' ROJSTVA, SMH11 IN POROKE V dneh 6. ln 7. februarja 1966 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 31 oseb. UMRLI SO: 93-letna lnnocenta Dra-sco vd. Budims, 7 dni stari Guido Parovel, 54-letni Davide Osmo, 74-letmi Angelo Ferrl, 72-letnl Kodolfo Starace, 67-letni Francesco Leone, 81 letna Filomena Pozzecco vd. Flfac-co. 80-letna Francesca Sivec vd. Stress 60-letni Antonio Lattaruolo, 80-letni Vittorio Plscanz, 56-letni Antonio Do. dlch, 76-letna Maria Škabar vd, Škabar, 66-letna Rosa Codri, 64-letm Remo Ramalli, 78-letna Gluseppina Zu-iian, 54-letni Lodovico Sterni, 84-let na Vlttoria Zorza vd. Stiplnovich, 74 letni Pio Fegltz, 78-letna Anna Biz jak vd. Taucar, 78-letni Antonio Bo slch, 44-letni Stellio Simeoni, 74 let na Margherita Stanclch, 77-letm Mario Cogno, 74-letna Carolina Fabian vd. Luln, 74-letna Glovanna Zerbin vd. Nardl, 86-letna Luigla Bonassln vd. Cozzian, 80-letni Giuseppe Fur lan, 7&-letna Glovanna Stranzel vd Braida, 4 mesece stara Maria Cristi na Macovez. 87-letnl Antonio Pelll zer, 79-letna Rampilla Sinico vd. Ci beu. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do K. ure) AUa BasiJica, Ul. S Glusto 1; Bu-solini, Ul. P, Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl. Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlTAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; ClpoUa, Ul, Belpoggio 4; Marchio, Ul. Glnnastica 44; Miani, Drevored Miramare 117 (Barkovlje), Gledališča VERDI V četrtek ob 20. uri prva Pre^a va VVagnerjeve opere «NuernM*J mojstri pevci« v italijanski izvt* za red A v vseh prostorih. Dirigent Arthur Grueber. obolele sopranistke tleane Meriš? bo v glavni vlogi nastopila Bozj* Buk-Fočič, v ostalih vlogah pa ja Zingerie, Mirto Picchi, Flor1® Andreolli, Ranto Capocchi, G|uSh pe Taddei, Plinio Clabassi. Režija . zborov*« do Mirabella Vassallo, Giorgio Kirschner, koreografija Teresa Lognani. Pri blagajni gledališča se nad« je prodaja vstopnic. Kino Nazionale 16,00 «L’allegro mon(W Stanlio e Olio« Stan Laurel, ver Hardy. w> Arcobaleno 16.00 «Gli uomini del ' , so Pesante« Technicolor. G°r Scott, Joseph Cotten. * Excelsior 16.00 19.00 22.00 «La « vana deiralleluia« Technicolor. Burt L. .ster, Lee Remick, mela Tiffin. Feni.e 14.30 «Per auaiche dollato piu« Technicolor. Clint EastvV® Gian Maria Volonte, Eden 15.30 «Una questione d’o*'<,'‘J Technicolor. Ugo Tognazzi. Nic0'„ ta Machiavelli. Prepovedano dini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Matrimonio ^ francese« Jean Gabin, Michelc*. j--cier, Robert Hossein, Lilli P3*.,, Alabarda 15.30 «Operazione bow» Colorscope. Sophia LOi * ti George Peppard, Trewor HoV,'*^' Filodrammatico 16.30 «A 008 op*. Technicolor, zione sterminio« grid Sheller. Zadnji dan, , Aurora 16.30 «Guerra segreta« ™ nicolor. - Cristallo 15.30 «Le avventure e 9*!. mori di Moll Flanders« Tech*11 lor. Kirn Novak. Prepovedano 9“ dini pod 18. letom m Garibaldi 16.00 «11 diabolico do«, Mabuse« Peter Van Eyck, Da"'n dams. pet*: Capitol 16.00 «Mirage» Gregory Diane Baker. Prepovedano ml*®1 St pod 14. letom. 3 Impero 16,30 «1 complessi«. !'■ Vittorio Veneto 16.00 «Tempo iv Darovi in prispevki Ob 45-letnici poroke Angele W JA) la Čepar darujeta Marjan in /n° I? ka 2000 lir za Sp. zdr. (Pof». -• V počastitev spomina pok. M* $ na Cuka daruje Andrejka 2000 1,r Glasbeno Matico. ki ki SOŽALJE Prosvetno društvo «Ivan CaO^ izreka ob smrti svojega soust^jj b vitel.ja dr. Jožeta Božiča, is** jji )l sožalje soprogi Ani, sinu Gojku drugim sorodnikom 6. t. m. nas je za vedno za Ludvik Sterni Pogreb bo danes, 8. t. n*-15.30 na kriško pokopališče Žalujoča mati, žena, sestre in drugo »rod* Po dolgi bolezni nas je za v* zapustila Mara Luxa por. Sond11 mA, Pogreb drage pokojnice bo ^ Id IR 1» Irnnolo olaimA bOl* i,il' ob 14.15 iz kapele glavne boj^r ce naravnost h kapeli na P*0, Kontovelu. . j»č> Žalostno vest sporočajo m»z' in drugi sorodniki. P.I.Z., Ul. Torreblanca 28 N h SMRTNA PROMETNA NESREČA MED KOPROM IN IZOLO PRI Pri silovitem trčenju tržaških avtomobilov je potnica umrla zaradi hudih ran in opeklin Trčenje je povzročil voznik 28-letni Claudio Chizzoni, ki je zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom - Hudo ranjen tudi voznik zgorelega avtomobila Francesco Pavlič I;?i*var®n ovineik med Koprom in s 0 Pri *Rexu» je spet zahteval Zr*ev' Skoraj !ne mine me-°ds’ek ne pr*^e na lem nevarnem prometne nesreče s j?"™1® izidom ali z drugimi huje „ posledicami. Res je sicer, da , na tem odseku cesta nevarna, Bo ]e cestišče gladko in izrablje-lib§Sem pa ^a 'ma nepravilne na-iriem ln ie deževnem vre-ie nU spo*zko. Res pa je tudi, da |[0vna, eesti polno varnostnih zna-ija j 1 opozarjajo na nevarnost, een t "ltr°st omejena in da je ra-Hj|jteSa ojačana služba prometne do-i; ■ Yse skupaj pa ne pomaga tora’ se redki vozniki po-p0d Vai° . Prometnim predpisom in '»niV j e^° nevarnost, ali pa pre-a0sj“J?lo svoje vozniške sposobni. k0 v nedeljo popoldne ob 17.40, VSj ora,a ugotoviti šele komisija. tnaki pa kažejo, da ne gre jat',za. tragično naključje, am-!t>vda Je vmes tU(*i individualna ca,.: nedeljo popoldne je bil na Živahme<* Izolo in Koprom dokaj tSjv"an Promet. Na cesti je bilo kal; c vozil s sosednega nodročja, nil6 v navadi ob prazni-trčiln b zS°raj navedeni uri sta Š ttsi« Pilona avtomobila tržaške I ki7.r?clie- Avtomobil TS 34207, ChftJ* upravljal 28-letni Claudi" V je vozil iz smeri Koper (je tiiane °' ^ bližini Rexa je iz nest;^ ga YHoka zaDeljal na levo Vo£. cestišča ter trčil v nasproti ■lil tu ,avl°mobil, ki ga je uprav-39w'Stn.' Francesco Pavlič (TS J' *reenje je bilo tako moč-•i°a so Pavličev avto v hipu nesreče L in sposobnosti svojega vozi-Vzmu 0 komisije, ki raziskujejo l». ** nesreč, v veliki večini pri divi^ ugotavljajo, da gre za in °u*1:no krivdo voznikov, ki ni-vii P0stevali enega osnovnih pra-beba3KV*arno vožnjo, t0 je, da je iu mtrost prilagoditi stanju ce- ’ vremenu itd. je krivec hude ‘*sreče pri ReXu, ki prometne se je pripe- avto krai Prihiteli reševalni avto- (»j.iri* ?° Pavličev - Plameni. Na J3?°J Pri Pavliča * t0(la za 40-letno Arsenio hudiK ni bilo več pomoči. Zaradi Jtevn. Poškodb je umrla že med iVod a°m v bolnišnico. Hudo po-anefra so odpeljali v bol-K-.. o tudi voznika F: Dobil je opekline po gla- > Hvljf® ludi voznika Francesca tj u a' Dobil je opekline po glasil1 tojv* .rokah, zlom desne noge in urf tit: uat>e na levi novi Ostali nnt. tiki v , na levi nogi. Ostali potnic* ‘i Bnk,tem avtomobilu so bili la-rost *odovani ter so jim nudili !?D-let?omoč. v izolski ambulanti Giulio Bezina, 19-letna rivlij® Pavlič l,n 17-letni Mario Ulj^jjPaldgu javnega tožilca so 9 Brij pbizzonija do nadaljnje-Vin, rza'l v koprskih zaporih. V v?a voznikoma so, kakor to 11 f ^Ij j^*vajo prometni predpisi, je imel srečo, ker se je ranil samo po desni nogi, huje pa se je poškodoval Dodič, saj si je zlomil desno nogo In levo ramo ter na dveh krajih tudi levo nogo. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so Dodiča s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Zal, so bile vse zdravniške nege zaman in predvčerajšnjim je nesrečnik izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. V drevo je trčil 53-letni šofer Francesco Dellanegra z Vrdelske ceste 32, se bo na nevrokirurškem oddelku bolnišnice moral zdraviti teden dni, ker je predvčerajšnjim zvečer z avtom trčil v drevo ter se pri tem pobil po glavi in levem kolenu. Dellanegra se je z avtom «bianchina» TS 49264 peljal proti Proseku po trbiški cesti, na odseku med križiščem z Narodno ulico in gasilsko postajo na Opčinah. Ponesrečenec je povedal, da je nenadoma privozil nasproti avto s prižganimi žarometi. Močna luč ga je trenutno oslepila, da je izgubil nadzorstvo nad svojim vozilom, zavozil s ceste in treščil v drevo. v bolnišnico, kjer se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni. Kamen na nogo Ko je hodil v izkopanem jarku za položitev cevi za naftovod, da bi pregledal narejeno delo, je 36-let-nemu gradbenemu asistentu Mariu Chiodiju, ki stanuje v barakah na gradbišču «Alleanze edile» na Opčinah, padel kamen na desno nogo. Delavci so ponesrečencu priskočili na pomoč in mu pomagali v zasebni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Na ortopedskem oddelku se bo moral Chiodi zdraviti teden dni. V DRUGI DEŽELNI KOMISIJI Razprava o predlogu v korist svilogojstvu Danes se bo pod predsedstvom prof. Ribezzija sestala druga stalna deželna komisija, ki bo začela razpravljati o zakonskem predlogu skupine furlanskih demokristjanov v korist svilogojstvu v deželi. V svoji obrazložitvi predloga pravi svetovalec Del Gobbo, da je podoben deželnemu zakonu od 3. avgusta 1965 št. 12. ki se je že izvajal lani, le da je nekoliko spremenjen, da bi se zvišal deželni prispevek tej panogi. Predlagatelji pravijo, da so upoštevali blagodejni učinek, ki ga ima na svilogojstvo prejšnji zakon. Predvsem teži predlog za tem, da bi se sedanja ekstenzivna in negospodarna oblika svilogojstva spremenila v intenzivno na zadružni podlagi. Gre torej za dopolnilni u-krep, ki pa pomeni hkrati tudi korak naprej. Svilogojstvo je zelo važno za Furlanijo, saj pridelajo 1 milijon kg surove svile samo v videmski pokrajini, pri čemer znaša kosmati dohodek 1 milijardo Ur. OB ŠTEVILNEM OBČINSTVU IN NASTOPU ŠTEVILNIH ZBOROV Prešernova proslava je znova pokazala živo tvornost ljudske prosvete na Goriškem Pozdravni nagovor in recitacije Filiberta Benedetiča ■ Nastopili so zbori iz Števerjana, Ronk, Doberdoba, Dola-Poljan, Štandreža in Mirna ■ Mogočen zaključek z nastopom združenih pevskih zborov za analizo. ^tortne posledice „ -J® W po nesreči :taa nesreča, ki se je pripetil, o,' januarja zvečer na vogalu «1, Marka in Drev. Čampi Eli-*«i imeia smrtne posledice, po nesreči je pred-na ortopedskem oddel-i^Snice Izdihnil 57-Ietni dela-kitejjton Dodič iz Ul. Soncini 31/1, It /j® so tistega večera sprejeli fco^ttOTljenJe s pridržano pro- soboto sta Dodič in njegov 59-letni Franc Bubnič s Oir^Jališča Sv. Andreja 32, na Kislem vogalu prečkala cesto. %J' ®Jer sta Dodič in Bubnič prečiš *t 4* v temi in 20-letni Anteno-Is Trga Cavana 3, ki je Privozil z avtom TS 74431, ni *>]« i?*sno opazil oba pešca. Trče-o neizbežno in delavca sta obležala na tleh. Bubnič Nesreča strojnika na železniški postaji Pri delu se je predvčerajšnjim zjutraj ponesrečil 31-letni železniški strojnik Ennio Liubicich iz Ul. Roiano 2. Liubicich je stal v kabini lokomotive, ki je na glavni postaji premikala vagone. Nenadoma je lokomotiva s precejšnjo brzi-no trčila v odbijače vagona in zaradi sunka je Liubicich v notranjosti kabine lokomotive padel ter se pri tem ranil po čelu, zgornji ustnici in se pobil po desnem kolenu. Nekaj časa potem so ponesrečenca z rešilnim avtom odpeljali iiiiiiiiuiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiminHiiiiitiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii Predvčerajšnjim popoldne na Trgu Vittorio Veneto Silovit požar na podstrešju stavbe državnih železnic Zgorelo je 30 ko. m. ostrešja, notranje stene in del arhiva - Škoda znaša več milijonov lir Ogenj, ki je nastal zaradi pregretja dimnika, je uničil nad trideset kvadratnih metrov strehe, notranje stene podstrešja, pode, opremo in drugo. Zgorelo ie tudi tramovje, ki se je od pregretegacumnika naj- P Sele okrog 19. ure so gasilci zapustili kraj požara, na podstrešju stavbe pa je ostala skupina gasilcev, da prepreči morebitne nove izbruhe požara. Na srečo ni bilo vetra, ker bi sicer bila nevarnost, da bi se požar razširil na sosednje st&vl)6 Po ocenitvah gasilcev je nedeljski požar na podstrešju stavbe državnih železnic povzročil več milijonov Ur škode. Silovit požar je predvčerajšnjim uničil del strehe in notranje prostore na podstrešju stavbe državnih železnic na Trgu Vittorio Veneto. Ogenj se je razplamtel v tistem delu stavbe, ki je obrnjena proti Ul. Milano in že od 15. ure dalje se je s strehe dvigal gost oblak dima. Nevarnosti so se zavedli člani družine Ranchi, ki stanujejo v zadnjem nadstropju nebotičnika v Ul. Carducci 5. Od daleč so videli dim in takoj obvestiU gasilce. Iz vojašnice na Trgu NiccoUni so odpeljale tri brizgalne in nekaj minut pozneje so gasilci že tekU po stopnicah na podstrešju stavbe državnih železnic, kjer je nameščen arhiv. Ko so gasilci dospeli na podstrešje. so našli vsa vrata zaprta, zato so si moraU pomagati s sekirami, da so podrli vrata in se znašli v žarišču požara. Ogenj je že zajel notranjo opremo, stene, tramovje in del strehe, ki se je sesula. Medtem ko so gasilci začeU oblivati goreče predmete z močnimi curki vode, se Je druga skupina povzpela na streho in začela sekati in podirati goreče tramovje. Delo gasilcev je trajalo nekaj nad dve uri, potem pa so morali pogasiti še manjša žarišča. Prešernova proslava, ki jo je letos priredila Slovenska prosvetna zveza v Gorici, je znova pokazala živo tvornost ljudske prosvete na Goriškem. Nikoli doslej ni bila Prešernova proslava tako zgovoren dokaz ljubezni našega naroda do petja kot ravno tokrat. Nastopilo je kar pet zborov, izmed katerih sta bila zelo lepo sprejeta štandreški In doberdobski zbor; prvi je nastal pred nekaj meseci, drugi pa je zaživel po daljši nedejavnosti. Nastopi so pokazali tudi izreden napredek vsakega posameznega zbora. Pevci pojejo ubrano, izbor pesmi je modernejši, glasovi so izredno dobri. Posebno razveseljiva je prisotnost številnih mladih pevcev, zlasti velja to za štandreški zbor, kjer poje samo mladina, števerjanski zbor, ki se je spremenil v moškega, ima vrsto novih pevcev, med katerimi jih je nekaj tudi iz drugih okoliških vasi. Ko so ob koncu vsi skupaj zapeli pod vodstvom Pavline Komelove Vrabčevo «Zdravico» je navdušenje občinstva doseglo vrhunec in so morali pevci, ki so domala napolnili oder na splošno željo občinstva pesem ponoviti. Prireditev, ki je bila v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu v Gorici, se je začela ob 17. uri. Občinstvo, ki je prišlo predvsem iz okolice, od koder so bili zbori, in iz mesta je dvorano napolnilo. Prireditev je otvorila gojenka Dijaškega doma Neda Dornik ter predstavila uradnega govornika Filiberta Benedetiča, ki je povedal nekaj lepih misli o Prešernu, našem narodu v zamejstvu ter odnosih znotraj slovenske skupnosti. Med nastopom vsakega posameznega zbora pa je Benedetlč recitiral svoje pesmi, ki bodo v kratkem Izšle v posebni zbirki. Najprej je nastopil zbor p.d. »Briški grič« ter pod vodstvom prof. Silvana Križmančiča zapel Furmansko In Vrtec ogradila bom. Pod vodstvom Pavline Komelove je zbor «Srečko Kosovel« iz Ronk zapel Bolen mi leži, Završki fantje in Na straži, zbor «Kras» iz Dola in s Poljan pa Luna sije, Vasovalec In Sijaj sončece. Oba zbora pojeta ''(■ItiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiiitiiiitiiiiiiiiitimliiiiftiiitillillllilliiilllilllllliillllilillMOltMlHtiniiiiilillllll {^TRŽAŠKIH sodnih dvoran Tri naivneže je ogoljufal 2 dokaj preprosto potegavščino bal Si je v Trst pošiljati denar za predujem, obljubljenega blaga za oMeke pa ni nikoli poslal kazenskim sodiščem (pred-Sit« RPssi. tožilec Tavella, za-Paoli) se je moral za-v tli . 51-letni Secondo Testore fltotv, 0*1 Ponte 6. Obtoženec ni ((^y°val drugostopni obravnavi Mni,kazenskim sodiščem, ker ga •Ijt "ske oblasti niso mogle izsle- Ik&fP^Ja so obtožili, da je ogo-R osebe in sicer Tittino Bor-[Si ;Yrurza Rosaria in Sandro f^^ki so doma v zaporedju ;in $ & * Trenta^ v Sardiniji, lz Catanzara .. .m % da je Testore eden izmed Ati ‘tudi, ki se skušajo preživ-\ račun naivnežev, in predah ‘iudi, ki živijo v težkih po-tore Je svoj čas objavil italijanskih dnevnikih o-? krmv, katerih |e pozival šivilje Alti e, naj mu pošljejo na tr-!W“5“0V določeno vsoto denar-5 0rt-?redujem, na katero bi jim ali kTw al določene količine bla-JJ* Jih prizadeti morali pre-ht, l*r njemu spet odposlali v j !.W»Je Rosario Mastrurzo čital f »sv!*1 časopisu v Južni Italiji, PodJetnik (šlo je prav za ZjTfl.V išče krojaške delavce. UN 7,“, Pripravljeni Izdelovati na U. 1» loCane vrste oblačil. Oglas. Zahteval, naj se mu pošlje 7 5®'U00 Ur za Jamstvo za bla- 01 8a poslal morebitnim na- ročnikom. Med drugimi je na limanice nasedel Rosario Mastrurzo, ki mu je poslal 15.000 lir. Minilo pa je nekaj mesecev, preden se Je zavedel, da ga Je premeteni goljuf osleparil. Mastrurzo je še pisal v Trst, da bi zvedel, kaj je z naročilom toda odv. Verri mu je odgovoril, da Je Testore izginil iz Trsta. Titina Borghi je kupila potrebno blago ter izdelala zahtevane kose oblačil, katere je poslala na Testorejev naslov. Skupna vred nost nakupljenega blaga je v tem primeru znašala 22.000 ilr. Na zahtevo prizadetih strank so policijski organi uvedli preiskavo. Nikoli pa se jim ni posrečilo, da bi našli krivca. Tako Je prišlo lani v septembru do obravnave pred okrajnim sodiščem, kjer je sodnik spoznal Testoreja za krivega ter ga obsodil na 2 leti ln 200.000 lir globe Proti tej razsodbi se je pritožil obsojenec, ki Je menil, da je bilo zanj pogubno dejstvo, da se ni mogel osebno zagovarjati pred sodnikom sodišča prve stopnje, kjer bi lahko pojasnil svoje odnose klienti. Nadalje je obtoženec za hteval, naj ga sodniki oprostijo vsaj zaradi pomanjkanja dokazov ali pa naj mu kazen znižajo. Kazenski sodniki so menili, da Je bila prvotna kazen previsoka ter so mu Jo znižaU na 8 mesecev za pora ter na 28.000 lir globe. HjlJWO «1 K1M» P BOS Eli danes, 8. t. m. z začetkom ob 19.30 uri CJnemascope ^ film, ki Je bil nagrajen na tržaškem festivalu: base luna chiama terra (BAZA LUNA KLICE ZEMLJO) 1?ARD JUDD, MARHTA H YER ln LIONEL Tri osebe ranjene pri trčenju avtov PEFFRIES Pri lokalu Tenda rossa na obalni cesti, se je predvčerajšnjim pripetila še ena prometna nesreča, pri kateri so se ranile tri osebe. 56-letni uradnik Dino Danesi iz Ul. Salem 5, je iz mesta do omejnene-ga lokala privozil svoj avto fiat 600 TS 48529, v katerem se Je peljala njegova 21-letna hči Elvira. Danesi se je hotel ustaviti na parkirnem prostoru pred lokalom, zato je za-vil proti sredini ceste in čakal, da bi vozili mimo avti, ki so prihajali z desne. _______ Tedaj Je z avtom TS 77853 v smeri proti Sesljanu privozil 20-letni študent Roberto Treviani iz Ul. Girardi 11. Ta je v zadnjem trenutku opazil Danasijev avto in če-jrav je napravil vse, da bi se mu mu manever ni uspel in trčenje je bilo neizbežno. Zaradi trčenja sta se ranila in pobila Danesi in njegova hči ter 21-letna Flora Pagliari iz Ul. Giulia 48, ki se je peljala v Trevisinijevem avtu. Ponesrečence so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bodo morali zdraviti vsak po nekaj dni. Pobili in ranili so se v glavnem po glavah In spodnjih .udih. Deska padla delavcu na glavo Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli 28-letnega delavca Pasquala Iannaco-neja iz Ul. Castagneto 99, ki se Je ponesrečil v tovarni «Vet.robel». Pri skladanju desk na skladovnico je višine treh metrov padla deska in delavca zadela po zatilju. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali delodajalčevim avtom. Ranil se je pri trčenju viličarja v zid 2rtev nesreče na delu Je postal včeraj popoldne 39-letni šofer Li-vlo Marsich lz Ul. Fametello 62, uslužben v tovarni ATLAS v Ulici Flavia. Marsich Je sedel za volanom pokvarjenega viličarja, ki ga je vlekel traktor. Nenadoma je traktor zdrsel po mokrem cestišču ln zaradi sunka Je viličarja zaneslo v stran, kjer je trčil v zid. Pri sunku v zid je Marsich z desnim kolenom zadel v prednji del kabine vozila ter s1 zlomil pogačico. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 50 dni. Po stopnicah je padel V menzi ENCO na Trgu Llberth, kjer Je uslužben, se je včeraj ponesrečil 54-letni kuhar Vittorio Ha. dela lz Ul. Cancellierl 12. Ko Je stopal po stopnicah v shrambo živili, je zdrsel na stopnicah in padel. Hadelo so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga spre jeli na pljučno kirurški oddelek zaradi zlomov desnih reber, rane po doznem kolenu ln težav pri dihanju. Okreval bo v 25 dneh. Pogled na del občinstva v Prosvetni dvorani v Gorici med nedeljsko Prešernovo proslavo mehko in ubrano ter je njihovo petje zelo primerno za komorne izvedbe. Zelo močno Je učinkoval nastop pevskega zbora «Jezero« iz Doberdoba, ki je pod vodstvom prof. Križmančiča odpel Oj Doberdob in Ej juhnjem. številno občinstvo Iz štandreža, ki je bilo v dvorani, je z burnim ploskanjem pozdravilo prihod mladinskega zbora p.d. «Oton Župančič« iz štandreža, ki je pod vodstvom Franca Lupina zapel Mojo srčno kri škropite, Cej so tiste stazice in Kaj viharjev bi se bali. Kot gostje so na koncertu nastopili pevci moškega zbora iz Mirna, ki ga vodi Anton Klančič; zapeli so Gallusovo «Ecce quomodo mori-tur iustis«, Bori, Tam kjer pisana so polja in Da te ni. Koncert se je zaključil z mogočno Zdravico, ki je dala okvir in pa vsebino zares uspeli prireditvi. K njej so pripomogli pevci, ki so se polnoštevilno odzvali povabilu na koncert, in pa občinstvo, ki je s svojo udeležbo znova pokazala, kako zelo ljubi zborovsko petje. • * • Slovenska prosvetna zveza iz Gorice se zahvaljuje pevcem, pevovodjem In občinstvu za udeležbo na Prešernovi proslavi. Filibert Benedetič Novo vodstvo mestne sekcije PSI Na skupščini mestne sekcije PSI v Gorici, kateri je prisostvoval federalni tajnik Massimo Cellie, je tajnik Marko Waltritsch poročal o opravljenem delu, volilnih rezultatih ter o ustanovitvi odbora levega centra v občini Gorica, v katerem socialisti prvič delijo oblastvene odgovornosti. Obravnaval je nadalje gospodarska vprašanja v okviru pokrajinskega in deželnega programiranja. Orisal je organizacijska vpra- šanja ter omenil sodelovanje z vaškimi sekcijami, ki delujejo na občinskem območju. Prisotne je nadalje seznanil z začetnimi pogovori o sodelovanju med socialistično in socialdemokratsko skupino občinskih svetovalcev. O poročilu se je razvila živahna diskusija, v kateri so bili poudarjeni uspehi in pomanjkljivosti, zlasti organizacijske narave. Deželni tajnik Cellie je poročal o pogajanjih za sestavo odbora levega centra v deželi, kjer bodo socialisti prevzeli vladne odgovornosti. Za novega tajnika sekcije so izvolili rag. Livia DelTOrca, za člane izvršilnega odbora pa Glorgia Ne-rija, Alda Tansija, Iva Marinčiča, Elsa Milocca, dr. Tullia Tomassi-cha, dr. Petra Sancina, Marka Wal-tritscha in Riharda Kristančiča. Ob koncu so poslali telegram vsedržavnemu tajniku De Martini, v katerem odobravajo odločnost delegacije PSI, da se iz vlade levega centra izključijo sile, ki nasprotujejo izvajanju programa in sodelovanju med socialisti in katoličani. enem stavkali proti izpustitvi Por-torosege iz seznama italijanskih pristanišč, katerim so dodelili pomoč v višini 75 milijard lir. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 9 stopinj ob 16. uri, najnižja 3,4 stopinje ob 2; povprečne vlage 98 odstotkov, 7,2 mm dežja. Danes popoldne stavkajo pristaniščniki iz Tržiča Pristanišiniki iz Tržiča bodo danes stavkali, ker minister za trgovinsko mornarico ni hotel sprejeti osrednjega odbora pristaniških družb, da bi se pogovorili o zahtevah kategorije. Vest je sporočila FILP-CGIL. Stavka bo trajala od 13. do 17. ure. Predstavniki pristaniških družb iz Ravenne, Ancone, Benetk, Tržiča in Trsta so se sestali na CGIL v Benetkah, kjer so obravnavali vsa vprašanja, ki zadevajo pravične določitve nove delovne pogodbe. V njej bi morali določiti tudi položaj občasno zaposlenih delavcev. Tržiški delavci bodo ob niiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii USLUŽBENCI ONAIRC SE PRITOŽUJEJO Zaradi vladne krize niso dobili obljubljenih mezdnih poviškov Otroški vrtec v Podgori v nevarnosti zaradi brezbrižnosti staršev - Hrana se je izboljšala Uslužbenci in vrtnarice ustanove ONAIRC, ki upravlja številne otroške vrtce v naših obmejnih pokrajinah in v Gornjem Poadižju, še vedno zaman čakajo na povišek svojih prejemkov, ki ga je država lani obljubila. V Gorici so Imele vrtnarice pred nekaj dnevi sestanek pri šolskem sindikatu, kjer so obravnavali to zadevo. Ugotovili so. da s sedanjimi plačami nikakor ne morejo zadostiti tudi najosnovnejšim življenjskim potrebam. Kot znano je vlada pred sedanjo krizo obljubila, da bo zvišala dosedanji prispevek za te vrtce od 400 na 800 milijonov za letošnje leto, za prihodnje leto pa naj bi zvišala prispevek za 1100 milijonov lir. Med posvetovanjem je bil stavljen predlog, naj bi uslužbenci !n vrtnarice pristali za enkrat na začasno doklado po 10 tisoč lir mesečno na račun bodočih poviškov. Ti so pa zahtevali po 23 do 30 tisoč poviška mesečno iz tega naslova. Ostalo je pri tem. ker dokler bo trajala sedanja vladna kriza, ki se je začela prav pri obravnavi zakona za otroške ‘ vrtce, zadeve ne bo mogoče urediti. Prav Iz tega razloga se je tudi posvetovanja na šolskem sindikatu udeležilo le manjše število vrtnaric ln uslužbencev te ustanove na Goriškem. Vsekakor so ostali na stališču, da bodo nadaljevali s svojim mezdnim gibanjem, v okviru katerega so pred nekaj meseci tudi stavkali, dokler ta zadeva ne bo zadovoljivo urejena. To vprašanje zadeva tudi otroške vrtce na našem podeželju. Prejšnji teden smo pisali tudi o negodovanju mater zaradi poviška prispevka za hrano otrokom v vrtcih, ki to jo z novim letom povišali na po 3000 lir mesečno. Takrat so se zlasti pritoževati tudi, da Je hrana v teh vrtcih nezadostna in pomanjkljiva. V zvezi s to zadevo smo se obrnili do vodstva ustanove v Gorici. Zagotovili so nam, da so hrano sedaj precej izboljšali in da popolnoma odgovarja predpisom. Ob tej priliki smo Izvedeli tudi, da je število otrok v nekaterih slovenskih vrtcih znatno padlo. To velja zlasti za slovenski vrtec v Podgori, kjer je sedaj premalo otrok ln če se obisk ne bo Izboljšal, nameravajo ta vrtec zapreti ter bi potem deloval samo italijanski odsek. To bi bila velika škoda predvsem za naše podgorske matere in njihove otroke, ki se v vrtcu ob skrbnem prizadevanju tamkajšnje vrtnarice naučijo marsikaj lepega in koristnega ter sprostijo matere za dober del dneva, da lahko delajo kaj drugega, ko ni treba paziti nanje. Zato bi bilo dobro da tiste matere, ki redno pošiljajo svoje o-troke v vrtce, vplivajo tudi na druge, da se z njim okoristijo. Marsikje naravnost tekmujejo pri vpisovanju otrok v otroške vrtce, ker ni prostora za vse tn se zavedajo kakšno korist imajo od njega, če bodo s svojo brezbrižnostjo zakrivile po novno prenehanje obratovanja tega vrtca, bo potem kesanje prepozno. Po drugih naših vrtcih Je obisk dober; morda je izjema Standrež, kjer bi lahko bil obisk precej večji, saj tam otrok prav gotovo ne manjka. Tudi v vrtcu v Rupi imajo še prostora, ker prihajajo v manjšem številu otroci s Peči, predvsem v slabem zimskem vremenu. V Ste-verjanu pa je sedaj otroški vrtec zaprt in ga bodo ponovno odprli šele 1. marca, ker pravijo števerjanci ln njihova občinska uprava, da je zanje boljše, če vrtec deluje v poletnih mesecih, ko nimajo časa paziti na otroke in jih tudi iz bolj oddaljenih domačij lažje pošiljajo v šolo v lepem vremenu. avto Pri Devetakih je zavozil s ceste Pri Devetakih je v nedeljo okoli 22. ure zapeljal s ceste Arrigo Visln-tln, star 29 let, doma Iz Redipuglle. V bolnišnico v Gorici ga je pripeljal Della Ricca Iz Rossinijeve ulice 13. Visintin je dežurnemu zdravniku povedal, da ga je na poti Gorico zaslepil z nezasenčenimi lučmi neki avtomobilist, ki se je pripeljal iz nasprotne strani. S svojim fiatom je trčil v obcestni kamen ter sl zlomil nosno kost in se udaril v obe koleni. Pridržali so ga na zdravljenju za 8 dni. Za nesrečo se zanimajo karabinjerji iz Doberdoba. NA SEJI PSI Deželni razgovori in goriški problemi Pred kratkim je imel pokrajinski odbor PSI za Goriško sejo, na kateri so proučili politično programski sporazum strank levega centra v deželi. Uvodno poročilo je podal pokrajinski tajnik stranke Massimo Cellie, ki ie prisostvoval pogajanjem v deželnem okviru. Poudaril je, da pomeni dosežen sporazum in zadeven dokument znaten korak naprej v primeri s sporazumom ob ustanovitvi dežele. Zlasti je bil dosežen zadovoljiv sporazum glede kmetijstva in tudi probleme slovenske narodne manjšine so obravnavali na osnovi republiške ustave. Predvidena je tudi ustanovit«? samostojne pokrajine Pordenone. Sledila je obsežna debata, ki so se je udeležili vsi prisotni odborniki. Poudarili so potrebo vključitve goriških problemov v deželni programski okvir za gospodarstvo. V tem smislu so poverili socialistični delegaciji nalogo, da poskrbi za vključitev goriških problemov v ta načrt. Ob koncu so z določenimi pridržki odobrili stališče delegacije PSI pri deželnih razgovorih. V Števcrjanu bodo nastavili strup za lisice Občinska uprava iz števerjana sporoča, da bo lovsko društvo ta teden nastavilo strup za škodljivce. Obenem opozarja lastnike psov, mačk in drugih domačih živali, naj jih imajo v tem času doma, ker ne bodo odgovarjali za posledice. Kdor bi našel umorjeno lisico, naj jo pusti, kjer jo je našel, ter obvesti lovce, da jo pridejo Iskat. Strup je zelo učinkovit ter povzroči smrt nekaj sekund po zaužitju. ■iiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiifiiniiiiiiiiMiiiniiiiitiMuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiHiiiiiminiiiiiiiiii OBMEJNI PROMET NA GORIŠKEM SEKTORJU Januarja so zabeležili skupno 330.000 prehodov V mednarodnem prometu okoli 140.000 prehodov, s propustnicami pa 190.000 do oglejskega pa- V mesecu januarju so na gori-škem mejnem sektorju zabeležili več prehodov italijanskih kot jugoslovanskih lastnikov propustnic. Skupno so italijanski državljani opravili 111.169 prehodov, jugoslovanski pa 77.912. V malem obmejnem prometu je bilo skupno 189.091 prehodov. Italijanski dvolastniki: 1.924, jugoslovanski dvolastniki 3.615 preho. dov; navadne prepustnice — ital. drž. 107.598 prehodov, jug. drž. 71.778; posebne propustnice — ital. 1.617, Jug. drž. 225 prehodov; izredne propustnice — ital. 30, Jug. 28; tranzitne propustnice: 2266 prehodov jugoslovanskih državljanov. V mednarodnem prometu s potnimi listi so zabeležili med italijanskimi državljani 136.286 prehodov (izstopov 67.699, vstopov pa 68.587), med tujci pa,4.966 prehodov (izstopov 2.518, vstopov 2.448). nosih Slovanov triarhata. Nadškof je predaval v italijanščini ter ga je prišlo poslušat večje število uglednih cerkvenih in drugih predstavnikov, ki so napolnili dvorano. Njegovo predavanje je bilo zelo kvalitetno, kar so potrdili tudi poslušalci, ki so ga na koncu odobrili z živahnim ploskanjem. Ljubljanski nadškof se je zadržal v Vidmu tudi naslednji dan ter potem odšel še v Benetke. Ni nam znano, če je svoj obisk pri videmskih cerkvenih oblastnikih Izkoristil tudi za razgovore o cerkvenih razmerah med Beneškimi Slovenci, ki so vse prej kot zadovoljive. Kaj takega bi namreč bilo logično in razumljivo, saj Je to zadeva, ko gre za osnovne pravice naše narodne skupnosti na tem področju. Pericovo zdravstveno stanje še vedno zelo resno Zdravstveno stapje Viktorja Perica iz Medje vasi, pri Nabrežini in Glacoma Primavere iz Redipuglie, ki sta se v soboto, popoldne z avtomobilom zaletela v bližini Volčje drage v nasproti vozeči Jugoslovanski fiat, sta še vedno v goriški civilni bolnišnici. Njuno zdravstveno stanje se bistveno ni spremenilo. Peric se je hudo pobil po glavi ter si zlomil nogo in. roko. Primavera pa si je zlomil roko in zadobil šok. Kakor smo že poročali v sobotni številki, so ju z Jugoslovanskim rešilnim avtom pripeljali najprej v šempetrsko, potem pa v goriško bolnišnico. Okrepitev tržiške bolnišnice za borbo proti raku Ministrstvo za zdravstvo je dodelilo bolnišnici v Tržiču 6 milijonov lir za okrepitev borbe proti rakastim obolenjem. Vest je sporočila mestna sekcija PSI, ki je obvestilo prejela od ministra Ma-rioltija. Interpelacija PSI Pokrajinska svetovalca KPI Me-nechlnino in Seličeva sta vprašala pokrajinskega predsednika, če namerava odpovedati pogodbo s podjetjem SILP, ld je umobolnici .v Gorici dostavljalo mleko, v katerem je sanitarna inšpekcija ugotovila prevelike količine vode. Igralec Juventine si je zlomil ramo V nogometni tekmi med Italo ln Juventino v nedeljo v Gradiški, si je pri padcu zlomil levo ramo igralec Juventine 18-letni Jordan Klav-čič iz Štandreža; okreval bo v 15 dneh. Predstavniki vseh občin tržiškega območja so se včeraj popoldne zbrali na občini v Tržiču ter se pogovorili o deželni pobudi za o-krepitev tržaškega vseučilišča. V CRDA potrebujejo električne varilce Urad za delo v Tržiču sporoča, da v CRDA nujno potrebujejo e-lektrične varilce (Rlna), da bi se takoj zaposlili. Zaposlitev bo s pogodbo zajamčena za dva meseca. Prijave sprejema urad v Rossinijevi ulici vsako dopoldne. Ljubljanski nadškof predaval v Vidmu V nedeljo popoldne Je bil na obisku v Vidmu kamor ga Je povabil tamkajšnji nadškof Zaffonato, ljubljanski nadškof Jožef Pogačnik. V Videm je potoval skozi Gorico, kjer se je tudi ustavil na kosilu v ne kem samostanu. Od tu ga je nekaj predstavnikov goriške nadškofije spremilo v Videm. V tem mestu je visoki gost imel v dvorani v Ul. Treppo ob 18. url predavanje o od Slovensko gledališče v Trstu V četrtek, 10 t. m. ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici Carlo Goldoni GROBIJANI (Grubjane) Kino Cortca CORSO. 15.00: «1 quattro figli dl Katie Elder«, John Wayne In Martin Dean; ameriški kinema-skopski film v barvah; zadnja ob 22 uri. VERDI. 17.00: «Qualcuno verra«, Frank Sinatra, Shirley Mac Lal-ne Dean Martin; ameri'ki cine-maskopski film v barvah; zadnja predstava ob 22. uri. MODERNISSIMO. 16.00, zadnja ob 22.30: «1 Malamondo«, (follie d’Europa), italijanski barvni do-kumentar; mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17:00: «Le mille ed una donna«, dokumentar: varietč, striptease, privlačnosti, italijanski kinemaskopski film v barvah: mladini pod 18. letom vstop ni dovoljen. CENTRALE. 17.00: «Desperados», Glenn Ford in Randolph Scott, ameriški barvni film v cinema-scopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO« na Korzu Italija 89, tel. 24-43. IZIDI Inter—‘Atalanta ‘Bologna—Foggia ♦Fiorentina—Cagliari LB Vicenza—Catania ‘Milan—Brescia ‘Napoli—Juventus ‘Roma—Sampdoria ‘Torino—Spal •Varese—Lazio 2-0 1-1 2-0 1-0 2-1 1-0 1-0 1-0 1-1 LESTVICA IZIDI ‘Genoa—Lecco ‘Messina—Reggiana ‘Modena—Trani •Monza—Alessandria ‘Padova—Catanzaro ‘Palermo—Livorno ‘Piša—Reggina Mantova—‘Pro patria * Venezia—N ovara ‘Verona—Potenza 1-0 1-1 0-0 1-0 0-0 2-0 0-0 32 5-2 2-1 LESTVICA Inter 20 12 7 1 38 14 31 Venezia 20 10 7 3 26 15 27 Napoli 20 10 8 2 30 16 28 Lecco 20 9 8 3 23 13 26 Milan 19 10 7 2 29 16 27 Catanzaro 20 7 11 2 20 21 25 Bologna 20 10 5 5 35 25 25 Mantova Reggina 20 20 9 9 7 5 4 6 26 17 24 18 25 23 Fiorentina 20 9 7 4 24 14 25 Verona 20 7 9 4 18 15 23 Juventus 20 6 11 3 17 12 23 Palermo 20 7 8 5 23 15 22 Roma 20 8 6 6 16 18 22 Messina 20 4 13 3 16 13 21 Torino 20 7 7 6 20 18 21 Reggiana 20 7 7 6 19 16 21 Lazio 19 5 9 5 18 21 19 Potenza 20 8 5 7 20 18 21 Cagliari 20 6 7 7 23 17 19 Genoa 20 7 7 6 21 21 21 Vicenza 20 C 7 7 24 26 19 Monza 20 8 4 8 21 23 20 Brescia 20 7 4 9 25 24 18 Novara 20 3 13 4 18 23 19 Foggia 20 5 8 7 15 15 18 Livorno 20 6 6 8 20 22 18 Spal 20 5 6 9 22 27 16 Alessand. 20 3 10 7 11 17 16 Atalanta 20 4 6 10 17 28 14 P. Patria 20 4 7 9 15 22 15 Sampdoria 20 4 6 10 14 29 14 Modena 20 2 11 7 10 18 15 Catania 20 2 8 10 14 35 12 Piša 20 4 6 10 12 23 14 Varese 20 0 7 13 15 41 7 Padova 20 4 6 10 21 26 14 Milan in Lazio s tekmo manj. Trani 20 3 8 9 8 24 14 II. AMATERSKI KATEGORIJI Primorje-Farra 2:0 Verginella in Frassinelli strelca golov Malo je manjkalo, da ni v nedeljo megla preprečila tekme II. amaterske kategorije Primorje-Farra. Sodnik in igralci so hoteli počakati, žal pa so se nekateri gledalci naveličali in odšli. Nenadna razjasnitev pa je dala možnost sodniku, da je zapiskal začetek. Primorje tokrat ni zadovoljilo. Res je, da sta manjkala Milič in Bartole, vendar je tudi res, da so imeli Prosečani prav na središču igrišča najslabšo točko, medtem ko sta bila v napadu Frassinelli in Unedu preveč osamljena. Zadovoljila je edino obramba, kjer sta se še enkrat izkazala Furlan in Sardoč. Treba pa je tudi upoštevati, da je Primorje igralo, zaradi izključitve Metelka, celo uro v desetih, Tudi enajsterica Farre je razočarala, pa čeprav je predvajala zaradi številčne premoči, posebno na sredini igrišča, boljšo igro. Tekma sama ni bila na taki višini, da bi nudila možnosti daljšega opisa. Zato naj zadostuje opis akcij, ki sta se zaključili z golom. Po izključitvi Metelka v 30’ p.p. je Primorje prisililo goste v kot. Frassi- nelli je streljal visoko, kjer se je Verginella dvignil nad vsemi in je žogo z glavo usmeril v mrežo. Farra je takoj odgovorila, vendar ji je Furlan tokrat z lepim posegom prekrižal račune. V 28’ drugega polčasa je Unedu poslal žogo Deliseju. Ta jo je predložil na sredo kazenskega prostora, kjer jo je Frassinelli z glavo poslal tik pod vratnico do mreže. Brez dvoma krasen gol, ki bo ostal gledalcem in igralcem dolgo v spominu. Primorje je nastopilo s postavo: Furlan, Olenik, Starc, Sardoč, Fi-noto, Delise, Frassinelli, Metelko, Unedu, Verginella, Stinco. B. R. V nedeljo je Rosandra Zerial igrala prijateljsko tekmo z Libertas Barcolano. Tekma se je končala 7:3 (4:3) v korist boljunškega kluba. Za Rosandro so bili uspešni Vascotto (2), Bazzara (2), Saule (2) in Vignali. iiiuiiiiiiimiiiimiimiMiimmiiiiimiiiHiiiiiimuuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiii V 20. KOLU A LIGE TRIESTINA - CRDA ljO (1:0) Obe točki za Inter, Napoli in Milan Inter je zmagal. Sicer po zaslugi izredno razigranega Domenghinija, ki je podpisal oba gola. Zmagal pa je tudi Napoli, ki je imel v gosteh Juventus. Sivori se je hotel oddolžiti bivšemu moštvu in to se mu je tudi posrečilo s pomočjo prija telja Altafinija, ki je z edinim golom dneva odpravil goste poražene na sever. Tudi Milan je obogatel, pa čeprav se je moral pošteno potruditi, da je spravil trdovratno Brescio na kolena. Z uspehom so zaključili dvoboje tudi Fiorentina v škodo Cagli arija, Roma nad Sampdorio, Torino, ki je težavo odpravil Spal, kar se je posrečilo tudi Lanerossiju v tekmi s Catanio. Bologna pa, ki Je šla na Igrišče z nepopolno postavo, je med Igro izgubila tudi Pascuttija, zaradi česar ni nič čudnega, če je morala prepustiti Foggiji pol izkupička. Tega je iz Vareseja prinesel tudi rimski Lazio. V zanimivem derbiju s CRDA še dve točki za Triestino Neplodovita terenska premoč gostov TRIESTINA: Colovatti; Cattonar, Pez; Sadar, Varglien, Del Pic-colo; Mariani, Dalio, Ciroi, Beorchia, Gentili. . CRDA: Di Davide; Kuk Mreule; Sortino, Valenti, Cossar; Masat, Galeone, De Rossi, Ciclitira, Poletto. SODNIK: Gandiolo iz Alessandrie. STRELEC: v 20” Gentili (Valenti avtogol). Približno 5000 gledalcev. Sodnik je zaradi prigovarjanja opomnil Poletta in Cossarja, zaradi grobih prekrškov pa Galeoneja. Kotov je bilo 6:5 (4:3) v korist CRDA. Triestina je tudi v nedeljo po spravila obe točki in tako nadaljevala pozitivno serijo, s katero se je že dvignila do varne sredine lestvice. Zmaga nad upornimi sosedi iz Tržiča pa je zahtevala dosti več napora kot je bilo pričakovati in ni povsem zaslužena. Vsem je namreč znano, da Triestini manjka poguma in da se zelo rada zapre v obrambo in brani tudi najmanjšo prednost. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je že po 20” Gentili po golem naključju dosegel odločilni gol. Nenadna prha je izzvala oster odpor gostov, ki so prišli v Trst z namenom, da do zadnjega branijo neodločen rezultat. Domačini so se tako znašli pred izredno požrtvovalnim nasprotnikom, ki je z dobro voljo nadoknadil tehnične pomanjkljivosti in so opustili napadalno taktiko. Ves prvi polčas so gostje oblegali tržaška vrata, medtem ko so domačini izvedli le nekaj protinapadov. Posebno v prvih minutah je kazalo, da obramba rdečih ne A SKUPINA C lil IZID! LESTVICA »Biellese—Solbiatese * Como—Mestrina * Cremonese—Marzotto ‘Entella—Parma ‘Legnano—Udinese ‘Savona—Piacenza »Trevigliese—Ivrea •Treviso—Rapallo * Triestina—CRDA 4-2 2-1 2-2 04) 2-2 6-0 1-1 2-0 1-0 Prihodnje tekme (13. t.m.) CRDA - Trevigliese; Ivrea - Cremonese; Marzotto - Como; Mestrina - Entella; Parma - Treviso; Piacenza - Biellese; Rapallo - Savona; Solbiatese - Legnano; Udinese - Triestina. Como 20 9 9 2 19 7 27 Biellese 20 11 5 4 34 27 27 Treviso 20 u 4 5 24 15 26 Savona 20 10 4 6 32 18 24 Solbiatese 20 9 5 6 29 26 23 Piacenza 20 9 5 6 18 22 23 Rapallo 20 6 11 3 16 9 23 Legnano 20 7 8 5 18 12 22 Udinese 20 7 7 6 30 17 21 Marzotto 20 7 6 7 18 22 20 Triestina 20 7 • 7 18 22 20 CRDA 20 6 7 7 16 15 19 Entella 20 5 7 8 12 22 17 Cremonese 20 6 4 10 23 26 16 Trevigliese 20 3 8 9 15 25 14 Mestrina 20 2 9 9 15 25 13 Parma 20 1 11 8 8 19 13 Ivrea 20 3 6 11 14 31 12 bo kos nasprotnim napadom: Co- lovatti je bil precej nesiguren ta-v 12’ reši' ko da ga je v 12’ rešil le drog. Toda nasprotniki so pokazali isto hibo tržaškega moštva: napadalci so lepo izpeljali akcije do nasprotnega kazenskega prostora, kjer pa so se venomer zmedli. V drugem polčasu je Triestina zaigrala bolj odločno, medtem ko gostje niso zdržali hitrega tempa prvega polčasa. Kljub temu so nadaljevali z napadi, ki pa niso bili več tako nevarni. Nasprotno je imela Triestina nekaj lepih prilik, predvsem zaradi gibčnosti in spretnosti Marianija in Ciroija, ki pa sta naletela na hud in večkrat nekorekten odpor nasprotne obrambe. Vsekakor je bil drugi polčas bolj zanimiv kot prvi, saj sta obe moštvi za las zgrešili nasprotna vrata. Med domačini se je še enkrat izkazal Dalio, ki je trenutno v izredni formi. Zelo nevaren je bil tudi Gentili, ki je imel sicer precejšnjo srečo ob svojem golu, a je najbolj zaslužen napadalec domačinov. Dobro je zaigral tudi Ciroi, ki se je odlikoval v protinapadih, žal je v drugem delu začutil utrujenost in je zaradi tega zgrešil nekaj priložnosti. Pohvaliti je treba tudi Marianija, ki se je odlikoval zaradi hitrosti. Obramba je bila precej solidna, čeprav se je v začetku nekoliko majala. Colovatti je dvakrat zaporedoma skočil na prazno, a se je pozneje odlikoval z drz-nimi posegi in Je dvakrat rešil svoja vrata. CRDA je pokazala dobro obrambo, razočaral pa je njen napad, v katerem je manjkal Ive, in tudi «pravi» Ciclitira. Glavni strelec tr-žiškega moštva verjetno še ni popolnoma okreval in je zato med tekmo popolnoma odpovedal. Najnevarnejši napadalec je bil tako branilec Mreule, ki je s svojimi ostrimi streli z razdalje 20—30 metrov spravil v zagato Colovattija. Dober je bil tudi Valenti, ki pa je nehote zakrivil gol. Jasno je, da Je bil to najvažnejši trenutek tekme. Ciroi je na sodnikov žvižg poslal žogo Daliu, ta pa na levi strani Gentiliju, ki je izvedel močan strel. Verjetno bi žogo Di Davide prestregel, toda ta se je slučajno odbila od Valentija in se zakotalila v mrežo. Hladna prha je opogumila goste, ki so se vrgli v napad. V 11’ je Mreule prisilil Colovattija k delu z ostrim strelom izven kazenskega prostora, v 12’ pa je CRDA izsilil komer. Poletto je poslal žogo pred vrata, Colovatti je skočil v prazno in De Rossi je streljal proti vratom: žoga se je odbila od prečke. Triestina je odgovorila z vedno nevarnim Gentilijem, nato pa so gostje znova prevzeli pobudo: v 30’ je Mreule znova poskusil s silovitim strelom. Tudi Triestina je imela priložnost v 35’, ko sta Di Davide in Sortino izgubila žogo, toda Ciroi ni bil dovolj priseben. V drugem delu je Triestina nekoliko oživela. Kljub temu so gostje v 3’ (Masat) in v 6’ (Mreule) še ogrožali tržaška vrata. V 15’ pa je Mariani zbežal nasprotniku, ki ga je grobo podrl. Gentili je izvedel oster prosti strel in prisilil Di Davida k lepi paradi. Isto se je ponovilo v 17’, tokrat je Dalio prosti strel zgrešil. V 22’ je Ciroi preigral dva nasprotnika, a tik pred kazenskim prostorom padel. To je bil najboljši trenutek Triestine, ki je s hitrimi protinapadi zbegala na- sprotnike. Proti koncu pa se je tekma pomirila. Triestina je še prešla v napad s Cattonarjem in Gentilijem, a rezultat se ni spremenil. UK ZA KOMBINACIJO SPDT Stele in Terčonova zmagovalca v veleslalomu Zaradi slabih snežnih razmer precej padcev in diskvalificiranih V okviru smučarskih tekmovanj za kombinacijo SPDT, je bilo v nedeljo v črnem vrhu pri Idriji tekmovanje v veleslalomu, katerega se je udeležilo 8 članov in 7 članic. Odpadlo je tekmovanje začetnikov, ker se je na startu prijavil samo eden. Prireditelji so tokrat izbrali lepo, 800 metrov dolgo progo, z višinsko razliko 100 metrov; slabe snežne razmere, megla, veter in dež pa so onemogočile, da bi tekmovalci dosegli boljše rezultate. Za člani je bilo določenih 24 prehodov, za članice pa 18. Kot je bilo pričakovati si je favorit Ljubo Stele pridobil prvo mesto, za njim pa se je plasiral Jožko Morelj. Od članov je tokrat samo eden odstopil. Na isti progi so potem tekmovale ženske, le da je bil cilj pomaknjen za nekaj desetin metrov više. Zaradi mokrega snega in težkoč pri zaviranju, ni šlo brez padcev in napak, tako da so bile diskvalificirane štiri tekmovalke. To pot se je uveljavila Manica Terčon, za njo pa se je uvrstila Alenka Križnič, ki je prejšnjo nedeljo zmagala v slalomu. Omenili smo že, da ni bilo vreme najbolj primerno za tekmovanje, saj v črnem vrhu v nedeljo ni delovala niti žičnica, ker je bil sneg skopnel. Za tretje tekmovanje za kombinacijo SPDT v smuku, bodo morali prireditelji počakati na boljše snežne razmere, ali pa prirediti tekme v bolj oddaljenem kraju, kjer so razmere boljše. Tekmovalci so se potem zbrali v gostilni «Pri Metki«, kjer so prireditelji nagradili zmagovalce s kolajnami na rdečih trakovih. Izidi nedeljskega tekmovanja v veleslalomu za kombinacijo SPDT so naslednji. ČLANI Ljubo Stele Jožko Morelj Andrej Križnič Antek Terčon Marijan Kravos Evgen Legiša Vojko Bandelj ČLANICE Manica Terčon Alenka Križnič Marija Terčon 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 41”7 43”8 48” 6 53”2 1’04”3 1’16”5 1’22”1 1. 2. 3. 1’54”3 1’58”6 2’26”2 UNIVERZIADA Japonec Kasaya prva zlata kolajna zimskih iger CLAVIERE, 7. — Japonec Jokio Kasaya je danes osvojil prvo zlato kolajno zimskih univerzitetnih iger. Japonec je zmagal v smučarskih skokih pred Poljakom Sztol-fom in rojakom Fujisawo. Kosaya je za skoka 65 in 66 m dobil 218,9 točke. Na četrto mesto se je uvrstil sovjetski predstavnik Nosov, na peto in šesto pa njegova rojaka Simonov in Remnov. Jugoslovan Smolej se je s 170,3 točke u-vrstil na 13., Ambrožič s 157,8 na Atalanta—Inter (0-2) 2 1. — 1. Tolly 2 Bologna—Foggia (1-1) X 2. Quintilio 2 Fiorentina—Cagliari (2-0) 1 2. — 1. Onlyou 2 Vicenza—Catania (1-0) 1 2. Quartone X Milan—Brescia (2-1) 1 3. — 1. Gioberti 1 Napoli—Juventus (1-0) 1 2. Manyka X Roma—Sampdoria (1-0) 1 4. — 1. Nuovastella 1 Torino—Spal (1-0) 1 2. Baroncello X Varese—Lazio (1-1) X 5. — t A. de Spilimbergo 2 Genoa—Lecco (1-9) 1 2. Gargano 2 Piša—Reggina (04)) X 6. — L Fuffetto, Namos X 2 Savona—Piacenza (6-0) 1 2 X Sambenedettese—Bari (1-0) 1 KVOTE KVOTE 12 — 665.679 lir 13 — 100.700 lir 11 — 26.474 » 12 — 4.850 lir 10 — 2.767 » 19., Jurman pa s 150,7 na 22. mesto. V začasni lestvici kombinacije vodi Nosov (SZ) z 243,1 točke pred Japoncem Fujisawo in rojakom Si monovim. Jugoslovan Ambrožič je z 189,9 na devetem mestu. Med tekmovanjem je Rus Krisamov padel in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Njegovo stanje ni resno. TURIN, 7. — V hokejskem turnirju univerzitetnih iger je Romunija premagala Madžarsko 2:1 (2:0, 0:1, 0:0). V drugi tekmi večera je ČSSR premagala Jugoslavijo 13:1 (7:1, 4:0, 2:0). Dvojna zmaga Brege Najprej nad juniorji Esperie nato pa nad prvim moštvom 4:2 (3:0), 4:0 (2:0) Na nekoliko spolzkem igrišču v Boljuncu je v nedeljo Breg v P"' jateljskih tekmah dvakrat premagal Esperio. Najprej so nastopili F niorji Brega, ki sc igrali proti juniorjem Esperie. V prvem polčasu » mledi Brežani prevladovali na igrišču in predvajali krasen nogomet zlasti v napadu, kjer je napadalna trojica Samec, Rodella, Petaros V. stalno ogrožala vrata Esperie, ter v tem polčasu trikrat zadela cilj. Prvič s Samcem, nato z Rodello in s Petarosom V. nazadnje iz enajstmetrovke. V drugem polčasu je Espe-ria ojačila svoje moštvo z nekaj starejšimi igralci, toda vse zaman, če ne bi vratar Brega pustil po neumnem dva gola, bi se tekma končala z zmagoslavjem Brežanov. Prvi gol je bil dosežen iz velike razdalje in je ukanil Rapotca pri odskoku, ki je šel čezenj v mrežo. Na drugo žogo pa se je Rapotec prezgodaj pognal in žoga je nalahko pristala v mreži. Brežani so se nato zbrali, da ne bi tekme še izgubili, ter so po krasni akciji z lepim golom Petarosa V. spet povečali vodstvo. Tekma se je končala tako s popolnim prevladovanjem mladih Brežanov, ki so popolnoma zadovoljili in so zagrešil: zelo malo napak. Preveč so namreč zadrževali žogo iimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMitimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiiiiiiiifii OOBOJKA fllilll MOŠKA R LIGA Po vodstvu Bora zmeda in poraz Sodnik pripomogel padovskim gasilcem k zmagi V svojem sobotnem nastopu v Padovi nam je Borova ekipa pripravila zopet razočaranje. Nastopila je proti gasilski vrsti Pagnin in podlegla s 3-2. Omembe vredno je, da je tržaška šesterka že vodila 12-0. Nato pa je nerazumljivo popustila in si zapravila edinstveno priložnost za dosego zmage. Poraz je treba pripisati veliki smoli, ki se je že nekaj časa drži. V drugi vrsti pa nam je nerazumljivo ravnanje nekaterih do sedaj resnih igralcev, ki puščajo moštvo na cedilu in se gredo raje zabavat na plesišča. Poglavje zase je velika «šport-nost» gasilcev in njihovih navijačev. Igralci so se vedli na igrišču tako, da so se nam zdeli bolj lutke kakor atleti. Vsaka žoga, ki jo je moštvo Bora odbilo na nasprotno igrišče, je bila povod za diskusije in proteste proti sodniku. Ta pa je na veliko presenečenje borovcev vedno ustregel domačinom. Lahko brez skrbi trdimo, da je padovsko moštvo s tem vedenjem zmagalo v tekmi. V prvem setu so domačini tako.) povedli in vztrajali do stanja 13-9. Tu pa je prišel na servis Veljak in s pomočjo tovarišev povedel svoje moštvo do zmage. V naslednjem nizu pa je Bor povedel in vzdržal to prednost do konca, že med tem odmorom so igralci Pagnina romali k sodniku in mu dopovedovali o nepravilnostih tržaške ekipe. Ta jih je poslušal in že s tem potrdil svojo nesposobnost. V tretjem setu se je izkazala ta «terapija» domačih igralcev kot zelo dobra in sodnik je Tržačanom piskal mnogo «nošenih» žog, medtem ko ni domačinom niti ene. Po začetnem vodstvu Bora je takoj prišla pobuda na nasprotno stran in to ne samo zaradi sodnika, ampak tudi zaradi borovcev samih. Ti so se popolnoma zmedli in so po veliki prednosti in nato izgubi odločilnega seta izgubili še zaupanje v lastne zmožnosti in tako darovali nasprotniku zmago. IZID: Pagnin — Bor 3:2 (13:15, 9:15, 15:6, 15:8, 15:7) Postavi PAGNIN — Balliello, Roman A. in G., Luise, Piccinini, Tonello, Luise P., Ravazzolo, Zanella in Bertelli. BOR — Jurkič, Mijot, Vitez, Veljak, Plesničar, Uršič in Orel. SODNIK — Grazzini (Firence). f. v. smaftsKt skoki NOGOMET MILAN, 7. — V sredo bosta dve tekmi polfinala za italijanski pokal in sicer Fiorentina - Inter in Juventus - Catanzaro. CORTINA D’AMPEZZO, 7. Italijan Aimoni je zmagal v skokih pred Jugoslovanom Marjanom Pečarjem. Izid tekmovanja je naslednji: 1. Aimoni It.) 217,8 78, 76,5) 2. Pečar (Jug.) 214,3 (76, 78,5) 3. Wolfer (Avstr.) 211 (77,5, 78) 4. Bachler (Avstr.) 208,0 (77,5, 75), 5. Zandanel (It.) 206,8 (77, 75), 6. Schuster (Avstr.) 206,6 (78,5, 73), 7. Bruno de Zordo (It.) 202,7 (74, 74), 8. Lichtenegger (Avstr.) 202,0 itd. našle® na sredini igrišča in v obramb1^ so tudi nekoliko podcenjevali 8 sprotnika. Juniorji so nastopili v postavi: « Rapotec, Petaros I„ Hrvatič, j taros Z., Zocchi, Mikuš, Samec,» har, Rodella, čuk, Petaros V. V drugi tekmi, kjer je nasto® prvo moštvo Brega s številni® t zervami, je bila igra nezanimiv*^ dolgočasna, zlasti v drugem su. Esperia se je namreč izka*8' da ni na višini domačinov. Esperia je pričela precej ter že v 8’ zadela drog s sream, napadalcem, toda Brežani so kmalu zbrali, ter pričeli preko utrudnih Rodelle in Bertesine šiljati lepe žoge svojemu na] T’--^ --4m Zv. n*? kjer so Kuret, Klabjan in ž8? sestavljali še kar učinkovito ---j dalno vrsto. V 12’ je Klabjan >r podal žogo Žerjalu, ki jo je z vo poslal prostemu Kuretu, ........................ mrežo. ki? j neubranljivo streljal v mrežo. ^ Brežani so vztrajali v napa®8 zgrešili nekaj lepih priložnost Klabjanom in Žerjalom, ter JE podvojili rezultat v 40’ s Kls^ nom, ki je preigral obrambo, ukanil z lepim strelom vratarji V drugem polčasu so I i vedno napadali in s 5’ so z %% ki je izkoristil lep predli lom, . _ _ Klabjana, še povečali vodstvo. C zultat je zaokrožil Rodella v lepim in močnim strelom. Br»r so imeli še dve priliki: v 30’ zi*L jalom in v 35’, ko je vratar rie lepo ubranil močan strel r tesine iz precejšnje razdalje, .j Breg se je lepo izkazal na sr^J igrišča, kjer sta Rodella in sina popolnoma prevladovala, koliko tudi v napadu, ki je še dobro uspeval, če pomislimo, igrali kar trije rezervni Obramba je bila nekoliko nego1" a ni bila preveč zaposlena. je bilo 6:5 za Breg. * Breg je nastopil v naslednji r stavi: j IH Komar, Kozina, Zocchi (Sla1 n Žerjal D., Maver, Bertesina, -.j ~ - - - KIabjanj valen1- jal J., Rodella, Kuret. K.* SMUČANJE FELDKIRCHEN, 7. — S tami se je v nedeljo zaključilo tošnje tekmovanje v nordijskih^, nogah za pokal Kurikkala. la je Italija, medtem ko se Je L goslavija uvrstila na odlično 'J je mesto za Francijo, a pred ... — w strijo in Nemčijo. Jugoslovan* u/ ■ ■■ mladinski štafeti, W presenetili v 1 so osvojili prvo mesto. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniuiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiAn GORIŠKI NOGOMET Juventina je v Gradiški izgubila z rezultatom 2:0 Sovodenjci so prinesli iz Morara samo eno točko štandreška Juventina je morala v nedeljo pustiti obe točki Gradiški, kjer je igrala proti Itali. Prvi polčas so zaključili ločeno z 0:0. V drugem polčasu so domači najprej realizirali s ** zenskim strelom, za drugi gol pa so izkoristili priložnost, ko je ^ ventina napadala ter so oni prešli v protinapad. Tehnično sta obe ekipi igrali slabo ter je obema manjkala borbenost. Že v 10’ prvega polčasa se je pri Juventinl poškodoval Klivčič, tako da so bili potem domačini v premoči. Od gostov so se med igro najbolj izkazali Zezlin, Montico in Petejen. Naraščajniki Juventine so v nedeljo dopoldne igrali doma proti ekipi iz Moše in zmagali z rezultatom 2:1. Rezultat odgovarja poteku igre. Sovodenjci so v nedeljo gostovali v Morari, odkoder so prinesli v točko. Tekma se je zaključil* zultatom 1:1 (0:1). V prvem & času so gostje igrali še kar d° j? Popustili pa so v drugem m ^ mačini so to izkoristili ter i7Z$ čili. Ce bi gostje igrali v dfM < polčasu vsaj tako dobro, kot »fr prvem, bi prav gotovo prinesi' mov obe točki. Naraščajniki so v nedeljo « f doma v Sovodnjah proti eklp1^ Rocco iz Gorice in dosegli čen rezultat 1:1. ^kmhmmmhhkkoooooooooo« I cecilij ZGODBA i V ^ T ** v v v j&OOOOOOOCK 13‘ KHKKH>«>0OO. O VIKU Prababica se je tisto zimo tako spremenila, da so vsi to opazili, še vedno je sedela poleg ognjišča na svojem običajnem mestu in njene neutrudne roke so še kar naprej predle in pletle kot vedno, toda ni več prepevala starih slovenskih pesmi, Viku ni več pripovedovala čudežnih pravljic o preroških vilah, o podvigih pogumnih junakov, o mučeniški smrti Matije Gubca, daljnega prednika vseh slovenskih in hrvaških Gubcev, ki je do smrti trpel za svobodo in «staro pravdo«. Malo je govorila, vstajala in sedela je z veliko težavo, kot bi ji surov mraz zakoval usta in telo. Toda njene roke so še vedno delale in razcvele bledo-sinje oči so se še vedno tako ljubeznivo svetile, kakor tistega dne, ko je bila sprejela Vika v svoj topli objem. Vse to pa zato, ker ženskam, ki so veliko delale in veliko ljubile, ostajata moč rok in lesk oči vse tja do poslednjega trenutka. Viko je še vedno spal na široki prababičini postelji, kamor je zvečer tetka Katica položila velik, glinast grelec z rahlo tlečim premogom. Prababica, ki sta jo grela grelec in bližina otroka, je kar oživela in tiho šepetaje, kot zase, prebirala dogodke svojega dolgega življenja. Med pripovedovanjem je s svojo suho, mrzlo roko grabila toplo roko pravnuka in malček je, držeč se za to oslabelo roko, hodil skupaj s prababico po dolgih poteh preteklosti. Skoraj pred stoletjem, na strmem pobočju Triglava, se je v kmečki družini rodila deklica, ki so ji dali ime Marija Terezija na čast njeni babici kot so potem prav njej na čast kasneje dali isto ime njeni vnukinji — Mariji Tereziji Oblak, Vikovi materi. «Na čast dedov in babic dajejo pri nas imena otrokom, tako za dlje ostane in se hrani spomin na rod,« je pojasnjevala Viku prababica. In spominjala se je naprej. Prečudovit je beloglavi Triglav! Kakšne trave, kakšni cvetovi rastejo na njegovih pobočjih! Koliko mleka, koliko volne so dajale razposajene koze, ki so se pasle po njegovih logih, iz cvetov pa so si otroci pletli vence. Jeseni je v gorah težavno, koze pa pasejo do prvega snega; toda vse, kar je bilo hudega v preteklosti, se pozablja, to kaj redko kdaj priplava na površje z dna spomina, medtem ko je dobra, svetla radost lahka in dolgo ostaja v človekovem spominu. Pozimi se je ob prasketajočem ognjišču učilo dekle presti tenko volno, tako mehko in toplo, da so roke, razpokane od jesenskih mrazov, takoj oživele. Med prejo se je Marija Terezija naučila tudi peti, ko je spremljala mater in babico, izkušeni predici in pod vsem Triglavom znani pevki. Tako so šla poletja z zimo, leto za letom. In Marija Terezija je zrasla kot mleko bela in kot vrtnica rdeča; začel jo je pogledovati mlad študent, učiteljev sin, ki je prispel v gore k očetu iz daljne Ljubljane. Imel je črne obrvi in črne oči. «Danilo je prav takšen kot on, samo oči so moje,« je pripomnila prababica. Poslali so ga za učitelja v Srpenico, kjer je potem postal učitelj njegov sin in pretežen del svojega življenja je prababica preživela tukaj, prav v tej hiši, toda njej se je zdelo, da je vse njeno življenje minilo tam, v gorskih triglavskih logih. In ko je držala otroško roko, je vodila pravnuka k visokim travam, prečudovitim blestečim cvetovom, skupaj z njim je tekala za muhastimi kozami po strminah rodnih gora, kjer žge sonce in ostro piha veter kot nikjer na svetu. Malček je že zdavnaj spal. Proti jutru pa je izgubila nit spominov tudi prababica. Vzhajajoče sonce, ki je oblivalo z rdečo svetlobo snežnobele vrhove gora, se je prikradlo tudi do temnega obraza, ki Je počival na snežnobeli blazini. Umrla je v rani pomladi in zaključila krog svojega življenja s poslednjim spominom na slavnostni krst, ki ga je bil njen oče priredil na čast njenega rojstva in na katerega so bili povabljeni, tako ji je povedala njena mati, vsi prebivalci gorske vasi, prav do zadnjega. Zdaj pa je, skoraj stoletje kasneje, vsa Srpenica, od majhnih otrok do onemoglih starčkov in stark pospremila Marijo Terezijo na kraj njenega poslednjega počitka. Po stari navadi se je pogreb ustavil pod zeleno lipo, pokopali pa so jo na tistem pobočju pokopališča, ki je gledalo proti Triglavu. Na učiteljevem domu so priredili sedmino. In tistega dne je Viko znova postal sirota. In to za dolgo. bila poprejšnjo gibčnost in začutila je svojih sedemdeset L In ko jo je nekoč striček popeljal k prababičinemu naslanj8^ ki se je žalostil v svoji samoti, je tetka Katica preplašen® . krotko pogledala moža, toda nič se ni upirala se ni upirala m Polc%t zavzela starčevski prostor poleg ognjišča. Zdaj je odtod v0