65. flivUki. t UstOM, f MtV tL MRI 1J11 lUILleto. .Slovenski Narod* vel)«: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnrltvu prejeman cela leto......K 24— , celo leto......K ;o1 leta........12-— retrt leta........ 6*— na mesec........ 2*— 22-- Bl leta........11 — trt leta........ 5 50 na mesec........1-90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo i Enaflova nlica it i, (I. nadstropje levo), telefon it 34. lnserati veljajo: peterostopna petit vr: 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 UpravniStvu aaj se pošiljajo n to je adminis številna ■ enkrat po 14 vin., za dvakrat po Pri večjih insercijah po dogovoru. reklamacije, inserati itd. stvari. It Na pismena naročila brez istodobae|vfoslatve naročnine se ne ozira. Raroama uakarM telefon it M. .Slovenski Narod* velja po poŠti: za Avstro-Ograko: za Nemfijo: celo leto.......K 2S — celo leto.......K 23 — pol leta.......»13* četrt leta........ 6 50 na mesec........ 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka DpravBlitvo: Enaflova nlioa it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85. Avjtrja In RujilD Leta 1848. je ruska armada prihi-?-."la Avstriji na pomoč in je zadušila madžarsko revolucijo. Gorgev je pri \ ilagosu kapituliral in ruski car je vrnil r vstriiskemu cesarju ogrsko krono. Hismarck je o tem dejal: »Zgodovina ne pozna nobenega enakega izgleda di-: 2Stične nesebičnosti« — in je s temi besedami zadostno označil postopanje * jsije. Zahvala Rusiji ni izostala. Feld- * aršal knez Schwarzenberg jo je na- ovedal s klasičnim izrekom: -Svet bo >trmel nad našo nehvaležnostjo*, in apovedal je resnico. Avstrija se je že k ta 1854. pridružila sovražnikom Ru-ije in med vojno okupirala Moldavijo :r tako Rusijo pahnila v nesrečo. Teh zgodovinskih dogodkov se "ominja človek sedaj, ko čita poročila uspehu dolgotrajnih pogajanj med strijo in med Rusijo zastran zagoto-rve normalnega razmerja med tema 'žavama. Politika grofa Aerenthala je kriva, a je bila vez med Dunajem in med Pe--ogradom pretrgana. Način, na kateri ie Aerenthal uprizoril aneksijo Bosne : Hercegovine, ni bil lojalen. To je Jstvo, ki ga vsi oficijozi na svetu ne ajč, in to dejstvo je mogočno vpli-. alo na razmerje med Avtsrijo in Ru->uo. Da Rusija zaradi aneksije sploh ni dar hotela misliti začeti vojne, to je ?nes več kot gotova stvar. A prouzro-' t je aneksijsko krizo, ki je veljala -:rijo ogromne milijone, ki je spra-iia avstrijske finance v obupno stanje r: ki je prouzročila avstrijski trgovini hovito škodo. Avstrija bo »uspehe« joia Aerenthala še dolgo plačevala z narnimi in gospodarskimi izgubami. 0 je bilo maščevanje Rusije. V kritičnem trenotku, ko sta bili f 'prti samo še alternativi: »vojna ali iir«, je Rusija pač odjenjala, ker ni bi-pripravljena na vojno, ali razmerje *:d Avstrijo in med Rusijo je ostalo lic temu silno napeto, da. niti nor-alnega občevanja ni bilo med tema 'žavama. Ruski poslanik na Dunaju imel neprestano »dopust zaradi boni«, da bi mu ne bilo treba priti v riko z grofom Aerenthalom, avstrij-poslanlk v Petrogradu, grof Berch-' 'Id, pa že celo leto ni imel prilike vi-ieti ruskega ministra zunanjih del, tivolskega. Vsa ostrost nasprotja se je poka-. ia, ko je avstrijski cesar praznoval .svoj jubilej, na kateri jubilej pa ni pri- LISTEK. Dolitor pejtunln. Humoreska. Spisal dr. Korun. (Dalje.) Kajpada! Kadar je stric doma, -daj res redkejše prihaja v hišo; /ato se pa takrat po drevoredih za ■?to lovi ali se pa teta lovi za Dolgi-:!ora. Bog mi je priča: Ko bi bila jaz »a stričevem mestu, najprej Dolgimi ^ kažem vrata, nato pa, ko bi tete " še ne srečala pamet, še njo pah-fm za njim. Njena materinska skrb se pa su- 1 okrog1 tele resnice: Rada bi se me iznebila, da bi potem nemoteno da-. ;Ia Dolgimi prenočišče; zato, in iz * - lenega drupr^ga vzroka ne, mi ho-e natveziti Strnada, o katerem ve, r'a bi me čim prej tem rajši poročil. fMtod njeno kovarstvo proti Ro-♦Wu. Kriv pa je tega Strnad; on zme-raj sitnja pa sitnja, in česar sam ne 'nore doseči, namreč moje ljubezni, kuša doseči po stricn in teti. Ta dva r-a potem 6ilita vame, hvaleč njega, i^govo solidnost in resnost in bog--igavedi kaj vse. Konec njunega vsakokratnega hvalospeva pa je, da je »dnik dr. Matija Strnad mož, ki šel kot zastopnik ruskega carja določeni veliki knez, in ko je ruski car, potujoč v Italijo, napravil J000 kilometrov dolg ovinek, samo da se ni peljal čez avstrijsko ozemlje in da se je umaknil pozdravu zastopnika cesarja Franca Jožefa I. Nasprotje med Rusijo in med Avstrijo je dobilo izraza še na drug način, namreč v obliki strupenih polemik v čssopisih. Naš dični grof Aerenthal je šel celo tako daleč, da je v neki angleški reviji da! priobčiti članek, ki je njega samega spravil v stisko. Aerenthal je moral Izvolskega zaradi tega Ranka prositi za odpnfčanie. Ta korak grofa Verenthala je dal povod, da so se začela pogajanja zaradi obnovitve normalnih razmer in zaradi zagotovitve normalnega diploma-tičnega občevanja med Rusijo in Avstrijo, katera pogajanja so končno rodila dober sad. Obnovljeno je normalno doploma-tično občevanje med Rusijo in med Avstrijo. A to je tudi vse. Razmerje med Avstrijo in med Rusijo je sedaj zopet tako, kakor z vsemi drugimi državami, namreč formelno. Podlaga temu je čisto neobvezna izjava, da obe državi priznavata status quo na Balkanu, in želita miren razvoj samostalnosti balkanskih držav. O kakem dogovoru, ki bi Rusiji in Avstriji nalagal kake dolžnosti in obveznosti, torej niti sledu ni. Rusija je samo fksirala svoje načelno stališče glede Balkana in Avstrija je rekla, da je enakih misli, in da nima nič ugovarjati ruskemu stališču. Avstrijski oficijozi bodo to seveda razglašali ko: uspeh grofa Aerenthala, a stvar je taka, da celo nemški listi priznavajo, da je doseženo sporazumljenje zasluga Izvolskega. 2ica, ki veže Dunai s Petrogradom in ki je bila toliko časa pretrgana, je torej zopet popravljena in omogočen ie normalen političen kontakt. To pa ne daje še nobenega odgovora na velika vprašanja, iz katerih je nastalo rusko-avstrijsko nasprotje, in ki so naposled odločilnega pomena za prihodnjost. Iz parlamenta. Kdaj bo prihodnja seja poslanske zbornice? — Rekonstrukcija. Prihodnja seja posl. zbornico bo — kakor porrvćajo — dne 14. aprila* Odseki se pa snidejo že prej. - Nemški listi poročajo, da rekonstrukcija, sedaj ni prav nič aktualna in da sploh ne bo .iktualna, dokler ec bo rešen konflikt v češkem deželnem zboru. Trdijo, da se kabinet v bližnji - f ima kruha dovolj, da bi preživljal mene in rodbino. Kaka banalnost! Kakor da bi se samo od kmha živelo! Saj verjamem, na&ičal bi me že! Ali bi me pa tudi osrečil, na to -vprašanje molčita; kvečemu da ravnodušno pripominjata: Ljubezen pride tekom časa sama od sebe. — Kajpada pride! To se vidi pri teti, kako pride in na koga; na tistega, na katerega bi ne smela. Če je tako, se pa prav godi stricu! Sicer pa kako naj bi me takle človek osrečil, ki mu je Mat ha ime in jahati ne zna, kakor zna Janko, zlasti še. če ga je vrhu tega sama puščoba! In doktorja Strnada je: Drugi gospodje u m*-jo sladko kramljati, on pa molči; drugi hvalijo mojo svileno bluzo, on je ne vidi. Seve.kako naj jo vidi, ko je kratkoviden ko krt! Zadnjič ni niti razločil, kakšne barve je pentlja, ki sem jo imela pod vratom. Rekel je: »Gospodična Francka, kako se vam lepo podaja v asa rožnata pentlja!« — Ha ha! Plismoda! sem si mislila in rekla: »Saj moja pentlja vendar ni roza, temveč pristni karmin!« In kaj je odgovorili Odgovoril je, da se prav nič ne razume na to, kar dame obe šajo nase. — Obešajo! Ali ni to gor-janskof In če se nič ne razume, kako bo pa vedel prav ceniti umetnino, ki jih bo njegova prihodnja seproaja prihodnjoati ne bo nič i zp remeni 1 in tudi dr. Weiskirchn#r, ki bi ga nekateri radi že zdaj posadili na dunajski županski »tolec, ne bo še odstopil. Ogrsko. Zadnja seja poslanske zbornice. — Kravali. — Ministrski predsednik ranjen. V včerajšnji seji ogrske poslanske zbornice so bili prizori, kakorš-nih celo v tej zbornici menda se ni bilo. — Najprej je dal predsednik preči tat i reskript o zopetnem : klica -n/ju posl. zbornice. Nato je povedal, da bo danes nadvojvoda Josip v kralj, dvorcu razpustil parlament. Posamezni govorniki so nato protestirali. Posl. Batthvanv prav:, da je to kršitev ustave, in da je za to odgovoren kralj. Posl. Košut je dejal, da je postopanje mm. predsednika protizakonito. Tudi posl. Rakovszkv je tega mnenja. Nato se vzdigne min. predsednik Ktiuen - Hcdervarj1 m izjavlja, da je Postopanje vlade popolnoma zakonito. V tem nastane strahovit hrup m vpitje. Poslanci obkladajo Khuena z najhujšimi psovkami. In v strahovitem vp#ju pograbijo nekateri poslanci kar*Hm je prišlo ravno pod roke: težke medene nastavke za vžigalice, knjige, zar isnike itd. En tak nastavek je zadel Kbuena na čelo, da s«"1 je iz velike rane takoi vlila kri. Nek drug poslanec je lopnil min. predsednika na čelo 7 debelim zakonikom, zopet drug ga je z nekim težkim predmetom ranil na licu. Iz obeh ran je curkoma tekla kri. ki si jo je min. predsednik brisal z robcem. Le nekateri poslanci so se zavzeli za Khuena, pa so bili tudi te-peni. Tudi poljedelski minister in honvedni minister sta ranjena. Predsednik je seveda sojo prekinil. Zdrar-niki so med tem ranjence obvezali. V koridorih je bilo prav živahno J»i-sthovci so skuhali opravičevati Škandale, pa so s *om naleteli pri drugih poslancih na hud odpor. Poslanci po si vse vprek napovedovali duel*. Ko je po poldrugonrnem premoru predsednik zopet otvoril sejo, je pozval junak«, naj se osebno javijo, da dajo za nezaslišane škandale odgovor. Nič. Sele na prav oster poziv grofa Apponvija so se javili nekateri poslanci, ki so meta:i na ministre različne predmete. Slednjič zbornica glasnje o predlogu posl. Batthvanvja, naj se proti razpustitvi parlamenta protestira in sprejme — seve ako bo kdaj tako srečen, da jo dobi — hotela imeti od šivilj in modistinj ? Kaj mi potemtakem pomaga, če je izvrsten sodnik, kakor stric zatrjuje, in ima vseh procesov paragrafe v malein mezincu T Maram njegove paragrafe in lumpe, ki jih po njih sodi! Zaradi mene mu ni treba znati nobenih paragrafov, niti mu ni treba obsojati lumpov; lep naj bi bil in kratkočasen, kakor je Janko, pa Matija naj bi mn ne bilo ime. potem bi ga pa ravno tako rada imela, kakor imam Janka. Tako je modrovala Mostni kova Francka, ko je sedela na klopici tivolskega gozda, imajoč pred seboj voziček s spečim Milančkom. Kar naenkrat pa zasliši korake. In ko se ozre, koga zagleda f Sodnika dr. Matijo Strnada. Takoj ji je bilo jasno, da ne prihaja slučajno po tej poti, ampak namenoma, da bi prišel z njo v dotiko. In ker je vedela, da je ravno on tisti, k t ji pri strica in teti izpodriva Rodeta, zato mn je hotela danes pokazati vso svojo jezo in mržnjo. Samo v hipu si ni mogla domisliti« kako, da bi res kaj izdalo; zakaj da se s hudimi besedami pri njem nič ne opravi, to jo je učila izkušnja. Saj se je ie večkrat nanj medo val a; pa naj se je hudo vala, kakor se je hotela, njem se nt ormv nič pri- predlog z veliko večino. — Nato zaključi predsednik Gal sejo. Hrvaikl sabor. V včerajšnji svoji seji je sabor izvršil volitve odsekov. Med glasovanjem so frankovci delali velik hrup in nemir. Nato je sledila debata o govoru bana Tomašiča. Posl. Nikolič jc govoril imenom hrvaško-srbske koalicije. Opisoval je prejšnji režim in ic dejal, da se ie moral«* najti pot iz prejšnjih razmer. Ta izhod je našla koalicija v zvezi z onimi elementi Narodne stranke«, ki so koalicijo v njenem tenkem boju 1. 1907 patriotično podpirali. Na ta način je zasedel bansko stolico človek, ki stoji na hrvaškem stališču in je obenem zaupnik krone in zaupnik večine. Slt3dujič je zagotovil vlado pomoči večine. — Nato je povzel besedo posl. Elegovič in je vlado prav strastno napadal, kar je vzbudilo velike nemire. Avstro-Ogrska in Rusija. V »Politische Korrespordenz dosti navdušen Slovan. Slovanske čuvstvo si je ohranil do smrti. Po poklicu je bil tipograf, lese* rezec in izredno vešč risar. Svoj posel je obesil na klin, ko je 1. 1875. prišel v Hercegovino, da se bori za svobodo. Stopil je v tabotf vojvode Peka Pavloviča, s svojim tovarišem bivšim avstrijskim častnikom Gjorgjem vitezom Petrovičem, sinom generala Petroviča, ki je izstopil iz vojaške službe, da je moge« oditi v Hercegovino. Hubmaver in Petrovič sta se takoj pokazala kot junaka. Hubma3rer se je nekoč z dinamitom v roki priplazil k turški utrdbi, vrgel dinamit med Turke ter utrdbo razstrelil v zrak. Z dinamitom je razrušil tudi neko turško trdnjavico. V Hercegovini je imelo že vsako pleme svojega vojvodo, zato tudi Hubmaver in Petrovič nista mogl^l dobiti svojih čet, ki bi jim bila poveljevala. Takrat je prišlo do spora med vojvodama Pavlicem in Liubibrati-čem. Ljubibratič je odšel s svojo čet^ v Bosno ter se pridružil vstaskim če* tam na trome ji. Pri tej priliki sta zapustila Hercegovino tudi Hubmaver in Petrovič ter se pridružila bosanskim četam. Prišla sta z dopisnikom praške »Politike« Lukaš3m ter sta se prijavila v glavnem taborišču v Tiškovcj. Njiju imena so nam bila dobro znana, a jaz sem Petroviča poznaj osebno. Dospela sta k nam prav takrat* ko se je 1500 bašikozakov iz BihaČa napotilo, dr nas iztisnejo iz utrjenih pozicij v Tiškovcu in na tromoji. Bilo je nas komaj 800, druge čete pa so bile razškropljene daleč na« okrog in se vsled tega niso mogle pravočasno zbrati na bojišču. Naša straža pri samostanu Er-manju je opazila turško vojsko, s« jadrno umaknila ter nas obvestila • preteči nevarnosti. Petrovič je predlagal, da bi se a vojsko umaknili do Ragjenoviča iit da bi tam počakali Turke. Vojvoda Golub Babic ni hotel, da bi se čete pomaknile naprej, boječ se, da bi Turki udarili na Tiškovee jelo. Tolažil jo je in se ji laskal ali pa celo dražil, tako da končno že sama ni vedela, ali bi se smejala ali jokala. Prepira vsakikratni konec pa je bil ta, da sta se nadobrem razšla. »Toda danes se ne bova; napravim mu kaj, da me bo pomnil.« Komaj je pa te besede izgovorila, je Strnad že prišel izza ovinka. »Dober dan, Francka! Tako sama!« je rekel in se ustavil pred njo. Francka je pa, sklonjena nad detetom, nalašč nekaj brskala po vozičku, delajoč se, kakor da bi ga ne bila opazila. Ker pa le ni kazal volje oditi, je, ne da bi se vanj ozrla, rekla napol zase: »Za vas sem gospodična in ne Francka. Sama pa tudi nisem; aaj imam Milančka za družbo, tako da drage ne potrebujem.« »Ko, no! Torej pa gospodična: Kakor želite! Da le hodi niste Jeza se zelo slabo podaja vašemu \ edre-mn obrazku. Po kratkem molku, ko ora ni nič odgovorila, se vedno brskajoč po vozičku, pa pravi Strnad: »Mi H dovolite, da pri sedem!« »Kaka! Pa ie ne! Saj imate dmgje dovolj praznih klopi.* Jn to rekii, je prav široko aedla, da bi ne oatalo zanj nič prostora, »V paragrafa ni pisano t nobenem, da M na smel. Klop je občin- ska, jaz pa spadam k občinstvu; to» rej pravico imam in te se hočoni tu-poslužiti.« Nakar je, smejoč se. krat-komalo pri sedel. V tem trenotku pa je šinila* Francki hudomušna misel v glavo. Vzklonila se je, Strnada milo pogledala ter rekla: »Ravno prav, gospod doktor! Tukaj gor, dva strel jaja odtod, vest« tam pri Razgledu, sedi BuTakov:.* Minka. Njo bi siino rada nekaj vprašala. Pa z vozičkom ne moiem navkreber. Ali ki bili vi tako dobri, da bi ostali tu pri Milanckuf Savno zat trenutek! Potem se takoj vrnem!« »Kaj pa je takega in tako va& not« »Eh jej! Pa se mi ne smete smejati ! Vedela bi rada, kakšne barve nakit ima kobuk, ki si ga je včeraj kupila; ali lila ali marin. Seve, vi se »mejate; jaz sem pa le radovedna. — Saj boste! Je lite! Prosim!« In ne da bi čakala Strnadovega privoljenja} je stekla po rebri. Ki pa šla do Razgleda, niti ni iskala Bnčakove Minke -— taj te najbrž še t gozdu ni bilo — marvee se je za dober streljaj oddaljila je stopila za mogočno kostanjevo deblo, tako da je ona pač dobro videla vo« siček in Strnada, ne pa Strnad nje* tem manj, ker je kratkoviden, (Dalj* srlaodaJM.) \ in nam prtili sa hrbet, s čemer bi nase čete zašle med dva ognja. Hubmaverju in Petroviču to ni bilo po godu; ostala sta v četi kot navadna prostovoljca in se nista mešala v komando. Mi smo počakali Turke in jih potisnili, zlasti njihovo konjenico* age in bege — proti Tiškovski šote-ski, jih zvabili do Pil in tu navalili nanje s tako silo, da so se razpršili na vse strani. Ker Hubmaver in Petrovič n*-sta megla dobiti svojih Čet, sta odšla v dolnjo bosansko krajino, kjer je j knez Peter Karagjorjevič (sedanji srbski kralj) ]>od imenom Petra Mu-konjiča imel svojo četo. Hubmaver je ostal v kneževi če- j ti, Petrovič pa je odrinil v Srbijo. j Kasneje je padel na Drini, ko je ( srbska vojska vdrla pri Bjelini v Bosno, a se je od tamkaj morala umakniti na zahtevo Avstrije. Tudi knez Peter je moral oditi iz Bosne, še predno sta Crna ^rora in Srbija napovedali vojno Turčiji. Tako so zahtevali v Bei»rradu. Še preje .ie bila v Jamnic! narodna skupščina, ki je v interesu splošne stvari sklenila, naj prin? Peter zapusti Bosno. Princ se .ie temu pokoril ter izročil poveljstvo nad svojo četo Miro- I «lavu Hubmaverju. Takrat, ko sta Srbija in Crni gora napovedali Turčiji vojno, je mene osebno zadela naloga, da preči- \ tam vojno proklamacijo četam ter jih zapriseženi na zvestobo lmezu Milanu (takrat je bila Srbija š» kne- j zevi na >. Hercegovske čete so priseg- j le zvestobo črnogorskemu knezn Ni- ! koli. Hnbmaver je takrat zapustil Bosno ter se napotil v Srbijo, d*> vstopi v bojne vrste. Boril «e je kot prostovoljec v srbski vojski. Bil je v črnogorski ja-'aganski lesriji pod poveljstvom vojvode M. Vrbice. Kasneje ko je Rusija napovedala vojno Turčiji, je Hubmay?r odšel v Bolgarijo. Boril se je na Šitki. Po končani vojni je ostal nekaj f-a^a v Makedoniji s četami, ki so po sv. Stefanskem miru hotele osvoboditi Makedonijo ali ji vsaj priboriti ^mounravo. Od tu se je preselil v Bukarešto, kamor je prišla iz Slovenije tudi njegova žena c dvema otrokoma. Da prehrani svojo rodbino, se je oovrnil k svojemu poslu ter otvoril malo tiskamo za vizitne karte in dra-era mala dela. Trudil se je in mučil, toda tiskarna mu ni nosila toliko, da bi mu zadostovalo za življenje, denarja pi ni imel. da bi si kupil večjo tiskarno. Takrat je v Bukarešti živela srbska emigracija — Pašič in drugovi. Bilo je tudi mnosro bol^rckih beguncev, ki so pobegnili pred Stam-hulovim. Emigrante so podpirali Rusi, a Hubmaverja ni nihče podpira], ker ni nikogar prosil pomoči. Životaril je. čakal in se nadejal, da tudi zanj napočijo boljši ča-i . V Srbiji so vedeli zanj, vedel je zanj tudi kralj Milan, ki pa tndi ni pozabil, da je bil Hubmaver vojvoda v četi princa Petra KaragjorjL-jeviča. Radi tee-a ga je smatral za protivnika dinastije Obrenovičev. Saj je kralj Milan tudi mene, ki sem mn zaprisegel k zvestobi bosanske čete, smatral za Karasrjorgevi-čevca, ker so mu tako rekli spletkarji. Ko se je kralj Milan odpovedal prestoIu,so se srbski emigranti -vrnili v domovino. j Tudi Hubmaver se je napotil v | Srbijo, da si poišče kak posel. Mnogo se je trudil, a izposloval si je samo neznatno nestalno službo s plačo, da je jedva mogel žive:i rodbino s peterimi otroki. Hubmaver se je mučil in trudil kot črna živira, izumil je razne iznajdbe, sprejel je razne trgovske agenture, poskušal je svojo srečo v industriji, a oosrečilo se mu ni ničesar. Vedno bolj je lezel v dolgove, največ pri on;h, ki mu sami niso mogli pomagati tako, kakor bi že- . leli. j Tudi jaz sem bil takrat v Bel-gradu. Imel sem lepo službo kot poslovodja parobrodnega društva kneza Gagarina. Hubmaver, ki mi je odkrival v*e svoje muke :n nadloge, se je večkrat obračal name, da sem mu bil žiranr. Nisem mu mogel odreči, dajal sem mu v gotovini, podpisoval sem menice ... Takrat so bili v Belgradn neki »emigranti«, ki eo bili sami ničvred-niki in sleparji. t Med njimi ni bilo niti enega bo* j ritelja za svobodo in rodoljuba. A ti ljudje so bili veliki v sum-oičeniu drugih. Ti so jeli Hubmaverja sumničiti in očrnjevati, da je avstrijski prodane* — oni isti ljudje, U U na tri grofe prodali sebe in koso sv. Gjorgja. To je kilo za Hnsenayarja najtežji udarce. Osumničan! V tistem čatu je ▼ Sarajeva vlada jela urejevati muzaj in je ustanovila ilustrovani list »Nado«. Prijatelji so svetovali Hubmaverju, naj se napoti v Sarajevo. In on je odee'*. »Zla godina primorala orla, d« pod strejom potraži s kloni sta« (Slabo vreme je primoralo orla, da si pod streho poišče zavetja.) Beda je prisilila Hub.naverja, da je zapustil Srbijo in se napotil v Sarajevo, kjer so mu dali mesto, da je mogel vsaj živeti sebe in desetorice svojih otrok. Ko so v Bel g rad u čuli, da je odšel v Sarajevo, so navalili vsi nanj, češ, da je izdajalec, dasi ni ničesar izdal. Kallav je bil zadovoljen, da je bil bori tel j za svobodo, pa n-lav is U vojvoda Hubmaver primoran, da upogne kolenj in v Bosni prosi za službo, da silili Avstriji on, ki se je vojeval za Srbijo, ki mu ni dala niti koščka kruha! Znano mi je, da je Hubinaver vkljub >mu večkrat za brusil Iva \) ayu resnico v obraz o režimu na korist naroda in da se je zavzemal za mnoge in mnoge, če tudi morda Kallav ni hotel uvazevati njegovih nasvetov. V času narodnega poki eto na Hrvatskem *=e je izvedelo, da prihajajo v Benetke narodni prvaki in da imajo tam sestanke. Poslali so tjakaj Hubm-iverja, r\n hi o tom poizvedel kai natančnejšega. Takrat ^em povedal nekaterim prvakom iz Dalmacijo, med njimi tudi inženirju Deškoviču, da je odpotoval v Benetka Hubmaver, da so ga poslali tjakaj, da kaj poizve. A takoj sem takrat pripomnil, da ne bo Hubmaver ničesar poizvedel, še manj pa, da bi kaj izdal, ako bi tudi kaj izsledil. V svoji bedi je prišel v neprilike, da je moral služiti v Saraievu, toda v srcu svojem je ostal vedro isti rodoliub slovenski, izredno dob^r človek, nekoč boritelj za svobode«, kasneje trpin, ki je prisilien od okol nosti in nreira.njan od ničvreonikov, morda tudi iznodrsni! in grešil. Toda vedeti je treba vse, pa se mu mora odpustiti vse, zakaj vse svoje živli^nje, dokler ca ni stri a beda, je služil resnično slovanski stvari in se zarno boril kakor malokdo »Bio je svakome mio, nikome zao. bog mu duši pokoj dao!« Mncv;nslm Matica-. Sinoči se le vršil v »Mestnem domu« 46. občni zbor »Matice Slovenske«. Predsednik prof. dr. Ile^ič otvori zborovanje, imenuje zap;snikarjema dr. VI. Ravniharja in dr. Berceta ter pozdravlja zborovalce, zlasti navzoča zastopnika »Mat'ce Hrvatske«, nienesra predsednika prof. dr. Kučero in prof. Krsto Pavletiča. 2eli, da bi bih »Matica Slovenska« zbirališče nai-az!ičnej-ših društev, s katerimi naj bi Možno delovala v demokratičnem duhu Zahvaljuje se vsem Činiteljem, ki so na kakor-šenkoli način pomagali odbor ; dvigniti Matico na njeno sedanjo vročino. — Nato govori predsednik o morali v slovanskem življenju. Bifa edosled-nost in neodkritosrčnost slovanske politike. Omenja aneksijo Bosne in Hercegovine ter takratnega držanja slovenskih politikov. Vsled nepoznanja slovanskih tez:kov se je dogodilo, da je Slovenec na blasfemičen način ironizi-ral te jezike. Dočim neki slov. politiki visoko dvigajo prapor slovanstva, so pristaši teh politikov nasprotniki slovanskih stremljenj.To je gotovo politična neodkritosrčnost Vlada med nami nedoslednost ali neskladnost med mislimi in dejanji. — Velik greh Slovanov je tudi to, da zabavljajo eden drugemu. Poljak psuje Ruse, Rusin Po'jake, Hrvat Srbe in obratno. Vse to izvira iz nepoznanja razmer, iz priučenih dogem. 2al, da vlada tudi med Slovenci nepr'jateljstvo do drugih Slovanov. Kolikokrat čitamo v našem časopisju o naših bratih kot o »tujcih«, o »importi-rancih«.Treba je izključiti zavist iz slovanskih src; treba delati vsak zase za skupni cilj. To bo nas" spas in spas celega avstrijskega slovanstva- — Oovor-nik je Žel za svoj jedrnati govor burno pohvalo. — Gospod prof. dr. Oton Ku-Čera prinaša pozdrave »Matice Hrvatske«. 2eli. da bi se složilo okrog »Matice Slovenske« vse, kar čuti slovensko, okrog »Matice Hrvatske« vse, kar čuti hrvatsko, okrog »Srbske« vse, kar čuti srbsko. To bi bili trije močni kulturni faktorji, bili bi trije močni potit'čni faktorji, bila bi to nepremagljiva Jugoslovanska falanga. Nato se zopet preide na dnevni red. Oospod M a se IJ poda tajniško poročilo, iz katerega posnamemo sledeče: Odbor kakor posamezni odseki razvijali so v preteklem leta prav živahno delovanje. Bilo ie 8 odborov« sei.4 še- fe snsae)evidnega, J knfrJnega, 3 nUkega, 2 gospodarskega in ena seja znanstvenega odseka. Letos se Je konstituiral znanstveni odsek pod pred-sedstvotn »Matičinoga« predsednika g. prof. dr. DeSiča ni štele ie 4 člane. TI so: dr. Oroden, dr. Monorič, dr. Sle-binger ta ing. Tnrk. Odsek se ie kooptira! z ravnateljem dr. Mantuantjem in dr. Tominskom. Kakor znano, namerava zagrebška akademija v zvezi z bel-grajsko izdati jugoslovansko enciklopedijo, ki bo obsegala znanstvo vseh strok, kolikor se tiče jugoslovanskega sveta. Pisana bo z latinico in cirilico v srbohrvatskem jeziku. To bo znamenito delo za Jugoslovane. Prispevali bo- ' do tudi Slovenci in Bolgari. K umetniškim odsekom je prihajalo več slovenskih slikarjev in kiparjev. Z izdajanjem »Umetniškega Kola« se bo pričelo, ko se zberejo potrebna gmotna sredstva. »Matica« se je obrnila na ministrstvo za povišanje vsakoletnega prispevka. Slovenski zemljevid se je odposlal dne 8. marca t. 1. vojnemu geografičnemu zavodu na Dunaj v tisk. Tiskal se bo v 8000 izvod h. Lani se je izdalo 7 knjig v 4800 izvodih. Za letos se pripravljajo sledeče knjige: 1 »Uprava in ustava Napoleonove Ilirije*, spisal dr. Bogumil Vošnjak; 2. »Koroška.« II. del., ilustrovana —, spisal prof. dr. Potočnik; 3. »Jan Marija Plojher,« iz češČine preložil Fr. Maselj; 4. »Knezova knjižnica« 17. zvezek; 5. »Zabavna knjižnica« 22. zvezek; 6. »Pegam in Lamberger«. povest; spisal dr. Detela. »Hrvatska Matica« izda to knjigo pri svojih letošnjih pu- . blikacijah in si je naročila 10.000 iz-j vodov; 7. »Letopis«, ki bo prinesel razen I društvenih poročil tudi razne spfse. tako o Gogolju, Obradoviču in Sumarni. — »Slovenske narodne pesmi« so se odložile za prihodnje leto. — »Matica« ostane na dosedaniem stališču. Izdala bo znanstvene in beletristične snovi v dosedanjem razmerju. — »Matica« je v knjižni zvezi z 52 društvi. — Za lansko leto je plačalo udnino 3881 članov. — Leta 1909 je štela »Matica« 4069 članov, in sicer: 5 častnih, 183 usta-novnikov, 3834 letnikov in 47 naročnikov. Delovalo se ie tudi na to, da dobe kraji, kakor: Beljak - Žila, Slivnica pri Mariboru, Samobor, Općine, Dobrla-ves - 2itaraves, Šoštanj in Divača svo-ia poverjen;štva. kar se pa ni posrečilo. — Slednjič se spominja poročilo »Matičinih- proslav v minulem letu. kakor tudi njenih umrlih dobrotnikov in ustanovnikov. Predsednik pojasni nato. da ima Kranjska 1100 članov. Štajerska 900, Primorska 500 in Koroška 125. Znak velike bede učite'istva je pač dejstvo, da je komaj sedmina učiteljev »Matičinih« Članov. Iz poročila blagajnika dr. Dete-! e je posneti, da je imela »Slovenska Matica« v preteklem letu 22.137 K 22 h dohodkov in 24.011 K 44 h izdatkov. Gosp. Pogačnik pravi, da so se revizorji pri pregledovanju računov in knj g prepričali, da je vse v najlepšem redu. Nato so bili zopet izvoljeni stari pregledovale« računov, in sicer gg.: Ferd. Bradaška, Janko Pogačnik in Iv. Kruleč. V odbor so b:!i izvoljeni za leto 1910 sledeči gospodje: Dr. Demeter Bleiweis vitez Trste-niški; dr. Josip Gruden; dr. Fr. Ilešič; A. Koder; prof. Fr. Orožen; prof. R. Perušek; dr. J. Šlebinger; dr. Ivan Tavčar; dr. Josip Tominšek; dr. Fr. Zbašnik. I M\ ornemu Referira Ivan Cankar* I. Vsakomur, ki si misli s pridom ogledati spomladansko razstavo v Jakopičevem paviljonu, bi bilo koristno, da prej prebere sestavek, ki ga je v katalog napisal Peter 2mitek. Sestavek je pisan nerodno, ali kar pove, je čista resnica — da bi tako ne bila! Od vsega začetka, odtistihdob, ko smo lahko po pravici in s ponosom govorih' o svoji slovenski umetnosti, je bilo življenje naših umetnikov večen boj s kritiko in z občinstvom. Ta boj je bil poln nesebičnih žrtev in poln trpljenja — seveda le na strani umetnikov. Kdor Je stremil za svojimi cilji, kdor Je iskal novih cest je bil že ob prvem koraku deležen zasmeha, zaničevanja, celo sovraštva. Pred nekaterimi leti Je Jakopič razstavi! eno svojih ikon, pa Je pisal neki ljubljanski časopis: »To ni svetnik, to Je razcapana ljubljanska baraba, ki pobira čike po ul'ci!« — V takem m hujšem tonu so govorili o naših najboljših ljudeh. Pitali so Jih s tujci in potujčenci, ki se love za francosko in nemško kulturo. Najnrleiše so ravnali ie osti flegmatični ljudje, ki so se pomilovalno smehljali umetnikom in njih nepotrebnemu nehanju. Teško bi bilo povedati kdo ie škodoval več: ali smehljajoči ne ve d ne ži, ki so s svojim smehljanjem dajali potuho indiferentno^, ali pa Usti načel« sovražniki kulture, ki so dobro alatni, do is razvoj umetnosti nevaren blaženi slovenski nekulturi ter so zategadelj obmetavali umetnike z nedlsečimi kepami. Koliko idealizma je bilo treba, koliko zaupanja v sebe in v prihodnjost, koliko žrtev, moči in poguma, da so naši umetniki vztrajali v tem boju! Tisti, ki bi jim po naturi morali biti najzve-stejši prijatelji ter njih posredovalci in besedniki pri občinstvu, umetniški kritiki namreč, so jih od začetka do konca popolnoma pustili na cedilu. Večinoma ti gospodje niso vedeli, da je njih posel zgolj posredovanje in da nimajo prav nobene pravice, stati na katedri ter deliti nauke umetnikom. Poučevati so se predrznih umetnike, namesto da bi poučevali občinstvo. Na ta način so most med občinstvom in umetnostjo rušili, namesto da bi ga širili in popravljali. Se lani sem bral referat, ki je tipičen za naše kraje, za našo dobo in za naše ljudi. Pripovedoval je mož, da je bil že tam in tod, da je videl tol:ko in toliko razstav in da je torej dodobrega poučen o umetnosti. Nato pa je pravil, da so drugod — aH kakor že govori naša slovenska ponižnost: v večjih, kulturno višjih narodih — že odpravili vse novejše mode in zmote ter se povrnili k staremu, priznanemu, solidnemu, vsem lenuhom dopadljivemu rokodelstvu, kakor ga je tudi med nami še nekaj, hvala Bogu! Ali naši siromašni umetniki, je rekel, ne pridejo med svet, zato rinejo še zmerom v prihodnjost in iščejo novih umetnišk'h potov in ciljev, namesto da bi pospravili svojo revščino ter se napotili stante pede v cinque-cento! Dvoje stvari ni ponrslil gospod. — Prvič: da slepo oko ne bo izpregledalo, če strmi v solnce noč in dan; da namreč za izobrazbo umetniškega čuta ni poglavitno, koliko je človek videl podob in kipov, temveč kako jih je gledal. — Drugič: da ima vsako stoletje, vsako desetletje in vsako leto svoj poseben obraz, ki se razodeva ter se mora razodevati v vsej kulturi, torej tudi v umetnosti. Da je slikal Velasquez kakor Murillo, bi bil Velasquez mazač. V svojem boju zoper umetnost in za kulturo so bili naši umetniki dan za dnem močnejši, zrelejši, samozavest-nejši. Prvikrat sem videl njih dela na Dunaju pri Miethkeju; nekaj dobrih let je že tega. Kako mogočen napredek od tistih do današnjih dni! V delu in boju so vsi povrsti rasli ter se čistili, tako da imamo že dobro število dozorelih, v sebi jasnih in dovršenih umetnikov, nam veselje, naši kulturi ponos . . . Tista beseda mi je bila segla v pero, ki je v našem narodnem slovarju ni. Toliko časa so nam vtepali v glavo nauk ponižnosti, da smo bili naposled res prepričani, kako siromašni in majhni da smo. Kaj je ponižnost in kaj je ponos, sem videl prav takrat, ko so naši umetniki razstavili na Dunaju. Nekako ob tistem času so razstavili tam — če se ne motim, v salonu Pisko — tudi mlajši madjarski umetniki, ki uživajo doma veliko čast in glorijo. Nemško časopisje, kolikor ga ni šovinistiško podivjanega, je po pravici hvalilo naše umetnike, prav tiste umetnike, ki jih domovina sama ni marala poznati. Bral sem celo največjo hvalo, ki jo more slišati resničen umetnik: »Kdor vidi te slike, čuti, da so njih stvarniki doma med Dravo in Adrijo.« To se pravi drugače: »Tvojo dušo sem videl in sem spoznal tvojo domovino!« Naše zaničevane umetnike, našo umetnost, ki se je iz močvirja bede in gladu vzdignila do zvezd, je sprejela tujina; ob tistem Če-su pa je dobro pitana madjarska umetnost čez tri ali štiri dni ob krohotu in pomilovanju neslavno pobegnila s kulturnega Dunaja! Boljši neopravičen ponos, boljši celo napuh, nego zadovoljna ponižnost! Pomanjkanje ponosa je poglavitni vzrok našega nezanimanja za velike kulturne pojave, ki bi povsod drugod močno vplivali na višji razmah že prirojenega ter skrbljivo gojenega narodnega ponosa. Med nami je tako trdno ukoreninjeno prepričanje o našem kulturnem siromaštvu in o nujnosti tega siromaštva, da nečemo verjeti, če nam kdo pokaže in dokaže, da smo bogati. Sam sem jih slišal: »Kaj bi hodil v slovensko razstavo? Saj vem, da je revščina!« — Dunajski »Hagenbund«, ki nikakor ne dosega umetniške višine Jakopiča in njegovih tovarišev, bi najbrž imel v Ljubljani več hvaležnega občinstva, nego so ga doslej imeli naši umetniki. Trdno verujem, da bo kmalu drugače, da več ni daleč tisti čas, ko bomo sprejemali darove naših pogumnih kulturnih delavcev s tisto hvaležnostjo in s tistim veselim ponosom, kakor zasluži dragocenost darov . . . Vse to se mi je zdelo potrebno povedati, preden iipregovorim o spomladanski razstavi sami. Dnevne vesti. + »Ta mladi so ie močno lihe* mini«. Piše se nam: Nekega dne som imel posla na glavni po5ti. Ko stopim k neki pregraji sta si skozi lino stiskala roki klerikalni deielni poslanec g. Mandelj in poštni nad. kontrolor g. Štrukelj. »Kako so kaj vasi uradniki, ali so kaj našit« je vprašal g. Mandelj. »E, tako, tako,« je odgovoril g. Štrukelj, »ta mladi so še močno liberalni, pa bo že šle počasi.« -f- Klerikalna brezobraznost. Pribili smo nesramnost, da so pri »Slovencu« crtali iz »zahvali« sorodnikov pokojnega pesnika Medveda zahvalo »Sokolu« in pustili notri samo zahvalo Čukom. »Slovefteefc trdi, da je storil to vsled posebnega naročila Medvedove sestrične Marije Medved in je v dokaz toga priobčil naslednjo izjavo: »Izjavljam, da so se vse premembe v »Zahvali« po + gospodu župniku Antonu Medvedu izvršile po mojem naročilu in z mojo vednostjo ter da sem te pre-« membe naroČila tudi pri »Slov. Na-rodu« a vsled neke pomote deloma prepozno za petkovo številko. Ljubljana, Krakovo, 18. marca 1910 Marija Medved.« — Ce je ta Marija Medved res pri »Slovencu« naročila, izpustiti »Sokole« iz zahvale za umrlemu pesniku izkazano zadnjo r-ast, ali če so jo sedaj le pregOTorili, naj to izjavi, tega seveda ne bomo preiskovali. To je stvar drugih sorodnikov, tistih, ki vedo, kaka brez-obraznost tiči v takem početju napram društvu, ki je umrlemu pesni-ku in rodoljubu zgol iz spoštovanj;? izkazalo zadnjo čast. Pribijeni o pa, da je gTda laž, da je Marija Medved pri »Slov. Narodu« naročila izpusti* ti iz zahvale »Sokole«. Marija Medved je bila v naši administraciji i a je samo prosila, naj se v zahvalo uvrstita tudi »Zveza slov. pevskih društev« in »Glasbena Matica«, a ker to iz tehničnih ozirov ni bilo veo mogoče, smo brezplačno napravili v petkovi številki posebno notico, v kateri sta navedeni omenjeni društvi. Marija Medved pa niti besedice ni zinila, naj se iz »zahvalen črta Sokola — priča tega so vsi štirje gospodje naše administracije. Pogroa-no je tor*1 j, da Marija Medved nI naročila pri »Slov. Narodu«, nai se črta iz zahvale »Sokola«. Ker pravi v svoji izjavi, da je pri »Slovencu ravno to naročila, kakor pri > Slov. Narodu«, je Čisto logično, da tudi pri »Slovencu« ni zahtevala, naj sv crta »Sokola«, marveč samo, naj se uvrstita še »Zveza slov. pevskih društev« in »Glasb. Matica«, da so torej pri »Slovencu« samovoljno črtali »Sokole« sedaj naknadno pa Marijo Medved vj*»li, da je podpisal: navedeno jako dvoumno izjavo. Pt bodi že kakorkoli: Če so pri »Slovencu« sami crtali »Sokole« je bil. to lumparija, če je pa Marija Medved to sama naročila, jo je 'ahko sram, kajti v tem slučaju se rjeno ravnanje ne da kvalificirati. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Vsled hripavosti g. Iliči-ća se danes napovedana operetna predstava ne more vršiti ter sc uprizori prvič za nepa-abonente znamenita Roberto Braccova drama v treh dejanjih »Izgubljenci«. To izborno delo moderne italijanske dramatike nam predstavlja v živih barvah iu brez olepšavanja vso bedo in nemoralo neapolskega predmestja in slika usodo dveh nesrečnežev, ki «?ta brez milosti izgubljena in morata poginiti v svetu. Slepega godca T\'unzija igra fr. režiser Nučie, beračico Pavlino gdč. Wintrova, starega kneza pr-Bohuslav in njegovo kurtizano gd<\ Kandlerjeva, Z ozirom na to. da je ta drama zadnja predstava pred velikonočnimi prazniki in sploh zadnji literarni večer v sezoni, se ie nadejati vsaj povoljnega obiska. — Za prihodnji teden se pripravlja Gold-markova velika opera v štirih dejanjih »Sabska kraljica« z go. Nord-gartovo, gdč. Lvovo ter gg. Fialo. Vu lak o vičem in Patočko. — Kot be-nefični predstavi za dramski personal se uprizorita Sket-Špic^.rjeva »Miklova Zala« in »Martin Krpan<-. — Slovensko gledališče pred sodiščem. Dan^s dopoldne se je končala obravnava ge. Borštnikove proti gledališkemu ravnatelju g. Fr. Go-vekarju radi plačila 500 K s prip. Tožba se je v celem obsegu zavrnila Razlogi: Glasom sklenjene pogodb* tožnica ni bila opravičena, vračati vlog; njena dolžnost je bila spreje mati vloge, kakoršne koli ji odkaže ravnateljstvo. V tem smislu je izpo vedal tudi kot izvedenec zaslišani ravnatelj nemškega gledališča, gosp. Richter. — Za obrambni sklad družbe v. Ciria in Metoda so se nadalej zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg.: 617. Hranilnica in posojilnice v Rogatcu (plačala 50 K) 3 618-, 619., 620., 621., 622. Adrijani v Pragi (pet kamnov); 623. Ludmila Novakova, soproga e. kr. dež. sod. svetnika v p. v Gradcu; 624. Mihael Novak, c. kr. dež. sod. svetnik v p. v Gradcu; 625. Pevski klub v Ribnici (plačal 40 K 32 v); 626. Ivan Kav čic v Gorku (plteal 200 K); 627. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda sa Laški trg in okolico; 628. in 620. »Prvi zdravniški shod v Ljubljani v< (plačal 400 K); 630. Podružnica družbe sv. Ciril* in Metoda Sv. Ivan v Trstu (plačala 105 K 28 v); 631. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani (plaćala 100 K); 632. Posojilnica Vransko (plačala 200 K). — Dopisnik »Russkeaja Slova«, ki izhaja v Moskvi kot kadetsko glasilo v 800.000 izvodih, pride te dni v Ljubljano, kjer se stalni- nastani. — Stradanje naših visokosoleev — pred durmi. Na ta oklic »Podpornega društva za slovenske visoko-solce na Dunaju« se je prvi odzval g. Posavcev na Dunaju z vel;koduš-nim darilom 200 K. Živeli nasledniki! — Mesto venca na krsto umrlega g. K. Recknagla darovali so njega prijatelji, zbrani pri stalnem omizju v gostilni Cinkole, 54 K deželnemu pomožnemu društvu za bolne na pljučih. — Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani je imelo 18. t. m. svoj sestanek, kjer je referiral tov. Rpree o Griinva'dovem članku: Di:? Presse u. die hohere S^hule. Iz referata povzamemo sledeče: »časopisje more tudi v š dskih vprašanjih prav mnogo koristiti, vendar pa lahko -labo vplivajo ravno isti listi nn mnenje, ki si ga imej o šoli in uoi-teljstvn. Xa iri vrste pa moremo reducirati napade po listih na eolstvo v najvišjem pomenu besede. Rnbijo ^e n. pr. besede: individualuujoča vzgoja, več prostosti v posameznih predmetih, preobremenitev itd., ne da bi pomislili, kako in kako daleč -e jih more obistinovati. Tudi so stavijo listi preodločno na stran sta**-^pv, zahtevajoč, da se imej najrazličnejše obrirp z njihovimi otroki. Kot odsev svoje stranke pa se zavzamejo listi za razna socijalna vprašanja, ne da bi pomislili, v koliko z vrši ji vi v šoli. Tem nestvarnim na-ziranjem pa bi se dalo odpomoči. ako učitelji stopijo v ožji stik s časopisjem, listi pa, da so bolj previdni pri občevanju tozadevnih člankov « Temu referatu je sledila jako živahna debata, kjer se je povdarjalo, da se po časopisju prinašajo v nered-Vih slučajih napadi na ueitolje iz pretiranega humanizma do učencev. Ti napadi so ^krajno škodljivi, ker zvirajo iz njih različne slabe posle-I:r-e za šolo n. pr. da zjrubi dijak spoštovanje do učitelja, da se mu Jemlje veselje do učenja itd. Ko se >c vprašalo po vzrokih teh napadov, se je nanašalo, da prihajajo te vesti vo-:noma le od najslabših dijakov, da ^ dostikrat napada učitelja z ozi-om na njegovo politično prepričali^, da pa tudi tu in tam tiče starši sami za takimi noticami. Ce temeljijo napadi na tfh vzrokih, so krivični, *i informacije od najslabših diia-niso v obče merodajne. dalje !ji v šoli ne morejo delati v kviru kake -tranke, ker so kulturni Mavr-i in da starši pogostokrat ne ii me vajo prave pedagogike. Ti*ba je °rej gotovih stikov z časopisjem, -ebno pa stikov šole z domom, kar - večinoma že vrši . . . — Občni zbor drnštva od\etni-skih in notarskih uradnikov v Ljul»-!.;ani vršil se j** dne 18. t. m. Iz poročila tajnika smo posneli, da j* društvo pretečeno leto marljivo rielalo. Gmotno stanje društva je povoljno. Društvo je podpiralo v pretočenem letu več tovarišev bodisi jrmotno, b«>-rjisi s preskrb! je van jem služb. Vdovi po umrlem tovarišu jzr. Koojann ae ft dala podpora v znesku 50 K. Tovariši zanimajte se za stanovsko nrjran*. jo. Društvo vam je stanje že dokaj zbnVjšalo, vendar bode potreb** še marsikaj urediti, zato pa n** bodi tovariša med nami, da ne bi bil član društva. Pri volitvah bil je izvoljen g- Mil^n Cimerman predsednikom, v ostali odbor so bili izvoljeni g*r. ChHstof, Kobal. Kfw-mur, Lavrenčak, Sclan, Štor in Tavčar. V nadzorstvo pa Ivan Kocrrur in Josip Habe. — Popravek. V včerajšnjem poročilu o slovenskem gledališču beri 8. vrsti mesto »obdelana': — >>za-ledela«. — Oddaja dobav na Turškem. Pvrdke, ki se zanimajo za dobave na Turškem, dobe v pisarni trgo\ske Iti brtniške zbornice v Ljubljani za-nna pojasnila glede oddaje dobav i Turškem. Iz Preserja nam piše g. Jos. Mrav-V petek se ie nekdo razkoračil v Slovenskem Narodu« radi moiesra imenovanja za ekspedienta poŠte Preli rje, češ, da sem premalo izobražen in premalo ^študiran«, da vodim samo-'tojno urad in da sem dobil mesto kar rod roko. — Temu nasproti konstatiram sledeče: Poštni urad v Preserjih ie bil zakonito razpisan 5. prosinca t. 1. Za časa bolezni svoje žene sem urad. l ribhžno en mesec brez tuje pomoči am upravljal, in ker je urad III. vrste, ~. stoninje, sem prepričan, da ni izmed : '»HpjQan:h. »več poštnih oficijantov« nihče profil, ker bi bil z imenovanjem za poŠto Preserje gmotno na slabšem. Kaj pa, če niso ti »poštni oficijanti« v Preserjih? Prosim na obenem, če M m mogoče tistih »več postna* oficijaatov« podpisalo, ker sem pripravljen jhn takoj mesto odstopiti Dragi mlekarski tečaj priredi v času od 15. aprila do 15. septembra t 1. deželni odbor na zadružni mlekarni na Vrhniki. Na tečaj bo deželni odbor sprejel 14 učencev. Na Kranjsko pristojni učenci plačajo za hrano, stanovanje in pouk za cel čas tečaja 150 K, izvenkrajski učenci pa 250 K. Šestim na Kranjsko pristojnim učencem podeli deželni odbor v ta namen podporo po 150 K, dvema pa po 75 K. — Prošnje za vsprejem je vlagati na deželni odbor do 5. aprila t l. Prošnjam je pridelati dokazila o dovršeni starosti 16 let, o domovinski pravici, o primernem zdravju in lepem vedenju. Učenci, ki se bodo učili do cela ali do polovice na lastne stroške, morajo priložiti tudi obvezno pismo staršev ali njih varuhov, da bodo plačali zanje oskrbnino. Detomor. Dne 17. t. m. so potegnili \7 Save pri Litiji mrtvega otroka moškega spola, katerega mati še ni znana. Otrok je bil v vodi kake 4—5 dni in se je pri obdukciji dognalo, da je bil živ rojen. Domneva se, da je otroka voda prinesla od drugod in da ni bil v Litiji vržen v Savo. Po nečloveški materi varnostna oblastva poizvedujejo. V novomeški »Narodni čitalnici« se je dne 19. marca ob znižanih cenah ponovila narodna igra »Tihotapec« (po Jurčičevem romanu, katerega dejanje se vrši ob vznožju naših Gorjancev) kot ljudska predstava. Čitalnica je s to prireditvijo dosegla svoj namen, uprizoriti na svojem odru domače delo našega popularnega romanopisca, ki je s svojimi deli proslavil našo dolenjsko stran in njene poštene originalne prebivalce, ter s tem prvabiti v svoje prostore v zmislu svojega demokratično - kulturnega programa vse sloje prebivalstva, ki so vneti za napredek svojega domačega kraja. Igralke in igralci so tudi to pot izvršili svojo nalogo častno, kakor pri prvi predstavi. V kratkem se prredi baje še drugo znamento Jurčičevo delo »Deseti brat«, ki se je že pred leti igral na našem odru z velikim uspehom. Ljubljanska »Filharmonija« v Novem mestu. V »Narodnem domu« novomeškem priredi večji oddelek ljubljanske »Filharmonije« dne 2. aprila koncert, na katerega se novome-ko občinstvo, kakor tudi okoličani, že sedaj opozarjalo, ker bo to za naše razmere izreden umetniki užitek, ki se nam mere nuditi le parkrat na leto. Kdor le more, naj pride ta dan v naš »Nirodni dom«: kesal se ne bo nihče. Natančnejši program koncerta se objavi v kratkem. Pomočniškega zbora obrtne zadruge na Bledu občni zbor bo dne 28. marca t. L t. i. na velikonočni ponedeljek v prostorih hotela »Evropa« na Bledu ob 2. popoldan. V Št Petru na Krasu strašijo po II. razredu Še vedno natakarji, ki niti besedice ne razumejo slovenski. Za božjo voljo, saj vendar nismo v raihu! Pri včerajšnjem popoldanskem vlaku je neki potnik zahteval jedila, na kar ga je natakar na kratko nahrulil: »Ich ver-steh' nicht slovenisch!* — Skandal. Ako ne bode v kratkem bolje, podrezali bomo boi j globoko v to sršenovo gnezdo? V Žireh -o ustanovili podružn. eo sv. Cirila in Metoda in - *er 7a Z\re in okolieo. Pri obenem zi r>ru so bili izvoljeni za predsednika j. Luka Jesenko, Xova vas; za r> "ipred-^edniro sra. Ivana Doline, Sta-a raf: za tajnika g. Leop. Špreitz^r Zire; za namestnieo grič. Veronik . Demšar, Žire; za blacnjniČarko gdč Fr. Kopač, Nova vas: za namestnika g. Martin Zakelj. Zire, v odbor pa 4e srer. Kržišnik, Iv. Zak*»lj, gdč. Julija Gantar in namestniki g. Val. Poljan-šek, Frane Kristan, gdč. Miei Demšar. Delegat j<* g. Frane Primožič, Nova vas. Smrt vsled opeklin. T,:tJetna Marija Sraerdelj, stanujoča v ulici Sooglio št. 1037 v Trstu, je v soboto zvečer, ker se ji ojrlje ni hotelo takoj vžgati, polila s petrolejem in vžgala. Plamen .ie švignil visoko in vžgal Smerdeljevi obleko, M je bila na mah vsa v plamenu. Opekla se je tako, da .ie v nedeljo popoldne v groznih mukah umrla. Z nožem na kavarnamkega rav. natelja. V nedeljo ob treh popoldne je prilomastil v kavarno »Se***,ssion'< v Trstu neki delavsko opravljen mlad človek. Sel je naravnost do pulta kjer je sedel ravnatelj kavarne 351etni Josip Consiglio, in tega apostrofira!: »Vi ste špijun« ter dvakrat zamahnil po njem z odprtim nožem. — Consiglio se je ves prestrašen hotel izogniti, vendar ga je napadalec zadel v roko in rame. Prihiteli so gostjo, ki jih je bila tedaj nolna kavarna in natakarji, ki so besnega napadalca ukrotiti in ga oddali policajem. Napadalec se uovo Fmilio Tranquillini, 221etni težak. Rekel je, da je napadel rsvuatelia, ker je leta dal to noč poprej s silo odpraviti iz kavarne nekega njegovega prijatelja. Najlepša pa ;e pri »tam ta, «a **i*iik, M Je dal listava »prijatelja« odpraviti iz kavarna, ai kil aapadeni Consiarlio, temveč njo* gov kolega, ki opravlja v kavarni nočno službo. Na veliki petek in soboto popoldne bodo uradni prostori mestne hranilnice ljubljanske zaprti. Ra vuatel jst vo. Skada v svaattb fadavik, povzročena vsled debelega snega, je mnogo večja in občutnejša, nego seje prvotno domnevalo. Trpelo je zlasti mlado drevje, med tem najbolj smreke in jelke, ki leže po nekodi kar izruvane potleh. Posestniki ima!o mnogo posla, da iztrebijo to pokončano drevje iz gozdov in ga vsaj deloma porabijo za ograje in slične namene. Nekateri posestniki okrog Vrhnike imajo v svojih smrekovih gozdovih po 10 do 20 tisoč kron Škode. Nič boljše ni v Gorjancih, v kočevskih in ribniških gozdih in pa na Gorenjskem. Mnogo kvare je sneg napravil tudi na Golovcu in na ljubljanskem gradu v takozvanem Regaiijevem gaju. Izložbena akna so okradli predsnočnjem dosedaj še neznani tatovi branjevki Tereziji Dolenčevi v Kolodvorski ulici štev. 26. Ukradli so dve steklenici mali novca, nekaj razglednic, citron in druge sladkarije ter napravili s tem lastnici 6 K škode. Ukradena je bila v Kolodvorski restavraciji v Brnu urarju Jaroslavu Hej ni 80 cm dolga črna potna torbica, v kateri je imel 3600 K denarja in za okoli 4000 K zlatih moških in ženskih žepnih ur, verižic, prstanov, uhanov in nekaj drugih dragocenosti, Tatvine je sumljiv nek okoli 20 let star mladenič. Pred nakupom se svari. Ubegll priail|enoi. Pred kratkim so od dela pobegnili prisiljena Mi hael Bruckenberger, Karel aail, Fran Rupnik in Jožef Žahonc. Je pač sedaj lep čas za take izlete. Berač-tat. V soboto je policijski stražnik aretoval 50 letnega brezposelnega ključavničarskega pomočnika Karla Selaka, ker je hotel v nekem hotelu prodati črn, ženski svilen dežnik. Selak sedaj prizna, da je dežnik ukradel v neki hiši blizu justične palače. Kdor ga pogreša, naj se zglasi pri policiji. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 8 Srbov, 120 Macedoncev, 100 Hrvatov in 5 Slovencev. V Kočevje je šlo 67 Lahov, v Neumarkt je šlo 10, v Inomost pa 8 Hrvatov. Izgubljeno. Dijak Vladimir Do-lenec je izgubil hranilnično knjižico »Kmetske posojilnice" z vlogo 20 K. — Ga. Marija Malinova je izgubila srebrno zapestnico v obliki verižice. Zatekel se je Črn, majhen kodrast psiček z znamko št. 10, Moste. Kdor ga je izgubil naj se oglasi prr Ivanu Kosu, mesarju na Vrhniki. Slovenski lug — Hrvaški sabor. V včerajšnji seji hrvaškega sabora so se najprvo izvršile volitve v razne odseke. Nato je predsednik dr. Medakovič predlagal, naj se torek in petek določita kot dneva, ko se smejo vlagati interpelacije. Dr. Vladimir Frank je protestiral proti temu, da se je določilo, naj v razpravi o banovem govoru govori samo po en zastopnik vsake stranke. Predsednik je na ta protest izjavil, da je zbornica v soboto soglasno sklenila, naj se o banovem govoru ne otvori debata, marveč naj k banovemu govoru samo podajo stranke svoje pro-gramatične izjave. Po daljši kontroverzi jc obveljalo predsednikovo na-ziranje. V imenu hrvaško-srbske koalicije je podal izjavo dr. pl. Ni kol i Ć. V svoji izjavi je naglašal, da je sobotni govor bana dr. Tomašiča izzval v krogih hrvaško-srbske koalicije'splošno odobravanje. Novi ban se je postavil na izrazito hrvaško stališče in hoče vladati s podporo večine. V njim je torej utelešen parlamentarni princip. Ban je obljubil v kratkem predložiti saboru novo volilno reformo. To j obljubo je treba z zadovoljstvom po-i zdraviti. Koalicija se nadeja, da bo ! vlada predložila še druge ustavne zakone in da bo pred vsem pomagala in dala zadoščenje žrtvam Rauchovcga režima. V nadi na to, bo koalicija podpirala bana. V imenu Frankove stranke je govoril dr. Elegovič. Večina koalicije je pri njegovem govoru demonstrativno zapustila zbornico. Elegovič je napadal bana Tomašiča in koval v zvezde barona Raucha. Zatrjeval je, da je ban rabil v svojih izvajanjih samo puhle fraze in da ga bo narod, kakor ga je že enkrat, tudi to pot obsodil in sicer tako, da ne bo zanj nobenega vstajenja več. Elego-viču je odgovarjal ban dr. Tomašič. V svojem govoru je med drugim naglašal, da priznava, da so koalicijo pod Rauchom krivično preganjali In da je morala mnogo trpeti. A koalicija se je borila za narodno načelo, dočim se frankovci niso borili za načela, marveč njihov boj je bil naperjen zgolj proti Srbom. Dr. Mile Starčevič le izjavil, da Je s svojimi somišljeniki izstopil is Frankove stranke, ©m se je prepričal, da ta stranka hoče delati kupčije z načeli dr. Ante Starčeviča. On je raje slavosrb, kakor nemoralen individij. S to izjavo so se čutili frankovci prizadete in so jeli strahovito kričati in razgrajati. Le polagoma je zopet nastal mir. Končno je dr. Star-Čevič izjavil, da bo njegova stranka v opoziciji proti unionistični vladi drja. Tomašiča. Ob pol 3. popoldne je predsednik zaključil sejo. — Kriza v belgradakeni gle-^Tfifn Gledališki intendant Milan Grol in dramaturg M. Predič sta resig-nirala na svoji mesti. Vzrok demisiji je spor z naučnim ministom Jovanom Zujevičem. Gledališko vodstvo namreč ni hotelo dovoliti slavnostne predstave igralcu Petroviču ob njegovem jubileju 25letnega delovanja pri gledališču, češ, da je bil ves ta čas zgolj epizodist, dočim se slavnostne predstave dovoljujejo samo prvim igralcem in igralkam. Petrovič se je pritožil na ministrstvo in ministrstvo je ugodilo njegovi pritožbi. S tem sta se intendant in dramaturg čutila žaljene ter sta podala demisijo. Za novega intendanta je v kombinaciji Sveta Stojkovič, za dramaturga pa dr. Nikolajević in dr. Čekič. — Častne afere hrvatsko-arbakib poslancev. Srbski poslanec Bude Budisavljevič je pozval poslanca dr. Horvata, pristaša Frankove stranke, na dvoboj, ker mu je v sobotni seji hrvatskega sabora zaklical „kulja" (lopov). Budisavljevič zahteva popolno zadoščenje ali dvoboj. Njegova sekun-danta sta dr. Jambrišak in poslanec dr. Peleš. Dr. Horvat je imenoval za svoje zastopnike poslance Vlahoviča in Kiša. Po slovanskem svetu — Masarvk in Tolstoj. Med neštevilnimi pozdravnimi dopisi, ki jih je dobil prof. Masarvk ob svoji šest-desetletnici je tudi dopis grofa Tolstega. Svoj dopis je adresiral Tolstoj izvrševalnemu odboru realistične stranke in pravi v njem: „Porabljam to priliko, da izrazim razun čuta spoštovanja k odkritemu, trdnemu, toplemu in raznovrstnemu, javnemu in znanstvenemu njegovemu delovanju, kateri čut je skupen vsem, ki Masarvka poznajo, še posebej svojo hvaležnost njemu za njegove dobre zveze z menoj in tudi za mnoga poročila, ki mi jih je svoj čas poslal in predvsem, da mu z Vašim posredovanjem izrazim svojo odkrito ljubezen kot človeku.* — Kaj je v primeri s tem — Terseglavovo zmerjanje!? . . . Tudi belgrajska univerza je Masarvku čestitala; podpisani so vsi profesorji. Književnost. — JL Aškerc: Pesnitve. Peti zbornik. Založil L. Schwentner. Cena broš. K 4*—, eleg. vez. K 5*50, s pošto 20 v več. — Popolna slovnica esperantskoga Jezika. Priredil, izdal in založil Ljudevit Ko ser, v Juršnici pri Ptuju, Štajersko. Cena K 1*20. Izpred sofflftn. S Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nasilen poslovodja. Josip Krem-ser, po poklicu fotograf iz Ljibeliča na Koroškem, bivši poslovodja Marije Humer v Ljubljani, 6e je dne 21. svečana spri s svojo gospodinjo. Da bi dal duška svoji jezi. popival je po več gostilnah ter se vrnil okolu polnoči domov. Vdrl je v njeno spalnico, razbil fonograf in poškodoval posteljo. Gospodinja je tekla po stražnika, ki je Kremsarja aretoval. Spočetka je šel Kremsar mirno, na frančiškanskem mostu pa je pograbil stražnika za desno roko, grozeč mu, da ga bo v Ljubljanico vrgel, če ga takoj ne izpusti. Šele ko mu je ta zapretil s sabljo, ga je izpustil. Obdolženec trdi, da je bil do nezavesti pijan, Čemur pa priče oporekajo. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe. Telefonsko in brzojavna porodio. Bienerth pri cesarja. Dunaj, 22. marca. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bio-nertha, ki mu je poročal o političnem položaju. Razpust ogrskega parlamenta. Budimpešta, 22. marca. V kraljevem dvorcu je danes opoldne prečita! nadvojvoda Josip prestolni govor, s katerim se razpušoa parlament. Od J ustno ve in Koseuthovo stranke ni bil nihče navzoč rasen zborničnega predsednika Gala. Ministrski predsednik grof Khoen je bil na obrasu ves prepopan s obliži, poljedelski minister Ssterenvi pa Je nosu Brno obvezo. Vsa ceremonija je trajala samo 2 minuti. V prostornem govoru se naglasa, da je po skoro 41etni dobi prenehalo ustavno delovanje državnega zbora in s tem v harmonični zvezi stoječih ustavnih faktorjev, vsled česar da je bil kralj prisiljen razpustiti parlament in apelirati na narod. Srbski kralj v Rusiji. Granica, 22. marca. Včeraj ob S. zjutraj je prispel semkaj dvorni vlak s srbskim kraljem Petrom. Na postaji je kralja pozdravil v carjevem imenu guverner v spremstvu višjih častnikov in uradnikov. V kraljevem spremstvu se nahajajo poleg ministrov in dr. Spa-lajkoviča še tajnik ministrstva zunanjih del dr. M. Sajnovič, načelnik kraljeve kabinetne pisarne Dragumir Jan-ković, polkovnik Evgenij šturm, podpolkovnik Gjorgje Ostović, poveljnik kraljevskega dvorca in kraljev adju-tant Petar Popović. Carsko Je selo, 22. marca. Dvorni vlak s srbskim kraljem Petrom je prispel semkaj danes ob 2. uri 40 minut popoldne. Na kolodvoru je kralja sprejel sam car Nikolaj z vso carsko rodbino. Godba je igrala srbsko himno. Na peronu je bila častna stotnija. Vladarja sta se objela in poljubila. Danes zvečer je paradni obed. Bolgarska kraljevska dvoiica v Carigradu. Carigrad, 22. marca. Včeraj popoldne je prispel semkaj bolgarsi kralj Ferdinand s kraljico Eleonoro. Na kolodvoru ga je sprejel sultan Mohamed, prestolonaslednik, veliki vezir, vsi ministri in drugi dostojanstveniki. Sprejem je bil izredno presrčen. Kralj in kraljica sta se v sultanovi jahti peljala iz Serajla v palačo Dolma bagdče. Po kratkem odmoru sta odšla v Jildiz, kjer je pripravljeno zanje stanovanje v Marasim kiosku. Ruski izletniki na Slovensko. Petrograd, 22. marca. »Obščestvo slavjanskoj vzaimnosti« priredi spomladi izlet na slovanski jug. Izletniki odidejo iz Petrograda koncem maja in posetiio Varšavo in Krakov. Od tu se preko Prerova odpeljejo v Ljubljano, kjer ostanejo več dni. Iz Ljubljane po-setijo Bled in Bohinj ter si ogledajo tudi Postojnsko jamo. Nato posetijo Zagreb, Trst in Dalmacijo. Iz Dalmacije se napotijo v Crno goro, prepotujejo Hercegovino in Bosno ter dospo začetkom meseca julija v Belgrad. Iz Belgrada odidejo v Sofijo, kjer se udeleže vseslovanskega kongresa. Izletnike bo vodil za slovansko stvar zasluženi general Volodimirov. Novi predsednik ruske dume. Petrograd, 22. marca. Mesto od* stopi vsega N. Homjakova je gosu-darstvena dnina v današnji seji volila za predsednika oktobrista Gue-kova. Gučkov je dobil 221 glasov, njegov protikandidat pa 68. Ustavna reforma na Angleškem. London, 22. marca. Ministrski predsednik lord Asquit predloži takoj po Veliki noči zbornici zakonski načrt, s katerim se odvzame gosposki zbornici pravica odklanjati proračun in se določi funkcijska doba parlamenta na 5 let. Proti pokojnini Roosevelru. Washington, 22. marca. Odsek za pokojnine v senatu je odklonil predlog", naj bi se bivšemu predsedniku Rooseveltn plačevala pokojnina letnih 10.000 dolarjev. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pnstoslemšek. ^0 WT Za Prve tovarite te, tuzemstva in inozemstva priporočajo otroke in jMuIeke« odrasle, kot na|bol|« ______ se ti tlo preti blfevanfu, driski, črevesnemu katarfn Itd. 1025 Žitne cene v Budimpešti. Dne 22. marca 1910. Termin. Pšenica za april 1910. . . za 50 kg 1388 Pšenica za maj 1910 . . . za 50 kg 1376 Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 11 48 Rrž za april 1910 . . . . za 50 kg 873 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 621 Oves za april 1910 ... za 50 kg 738 Efektiv. Mirneje, MeteorologHno porodio. februar. Čas •paza-▼aaja Stanje barometra v mm Vetrovi Nebo 20. • 2. pop. 9. zv. 7301 7320 74 64 sr.svzh. ■ dež • 31. 7.xJ. 733 6 54 brezvetr. oblačno • 2. pop. 9. zv. 732-3 7318 114 8*1 sr. vzhod sr. j vzhod del. oblač jasno 22. 7..J. 733*0 >3 si. szah. • Srednja predvčerajšnja temperatura 63* norm. 44° in včerajšnja 83% norm. 46* Padavina v 24 urah 3*9 mm in 0*0 mm. Srad h Snah! h zflitt jJLJLJJLJ jjjl MeteoroloiKno ssazt-▼taja ■etra ▼ mm t* ■ S •5 o > tO. «1. Nebo t. pop. 730 i 9zv. ! 7320 7. zj. ! 733« 74 64 54 sr. svzh. brezvetr. dež oblačno 114 sr. vzhod del. oblač. 8* i sr. j vzhod jasno 2 3! si. szah. 2. pop. 732 3 9. zv. 731 8 7. zj. 733-0 Srednja predvčerajšnja temperatura 6 3\ norm. 44J in včerajšnja 83*, norm. 46, Padavina v 24 urah 3 9 mm in 0 0 mm. le se ibmh a kepaliSno restavracijo i RamnDni. Zahteva se znanje slovenskega in nem šk'ga j^ka — P^izve se pn ravnateljstvu kopališča v Kamniku, najkasnele do 15* aprila t. L 1021 Prodajalka tepolHoma izrežliana za trgcrlno z melaniia btesim ao takoj sprejme. 973 Ponudbi n?j se pridene če m« gnče slika- Frani Senlca, Kotnik (GomilM ▼ Ljubljani, v pro- mrin. ul ci fcv u južn kolodvora, prpravna za vsako obrt ah trgo vino se prostovoljno proda p< ZnV 1019 Poia«niia Haje odvetniška pisarna dr. Ivana Tavčarja, Sodniška ulica itev. 2. Prva moč! Zanesljivega potnika za žoanje kateri je po vsem K^an *kem d- hro -p* a SaflT* sprejme takoj večja tovarna za žganje. 102$ Ponudbe s sliko n* tvrdko Žiga IPortaiann, Sušak pri Reki. Vsi'd bolezni se proda iz proste roke dobro idoča gostilna ia zaloga piva v Mokronogu. Pran gostilne, ki se nahaja poleg vseh uradov, proda se tudi noslnple (krasne stavb«*) z modremi sobam- za tuje«*, vsa vinska posoda in oprava, ledenica, vrt, njiva, gozd ln hlevi. Vodovod v hiši. Cena po dogovoru. Posredovalci se odklanjajo. Natpolovična cena kupnine se lahko vknjiž«. Piva se proda oa leto nad 1000 hI. Spretnemu gostilaičarju se nudi tu jako ugr»Hna pnlika. Bini Mevtell, lastnik Mokronog it 30, Dolonjako. 1027 umetni in trg. vrtnar rjobljana, Kolezijske nI. 16 se priporoča za nasaditev vrtov, parkov la balkonov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtale, prezimuločih cvetlic (perone), krasna cvetlična grmovja, konlfero, cvetlico za okna la balkone. Izvršuje šopke, vence io bukete za razne prilike. 1542 Trgovina i mtliaii iti. Naročila na deielo hitro In Trunki pm IMm 2 nanllla vojaščine p'ost, ■odamo otroke iett imn v mesto ali na deteti. — pievael bi tudi kako podružnico kot poslovodja 1023 Prijazne ponudbe pod Jtm a* aVaP* na upravniitvo »Slovenskega Naroda«. na hrano in stanovanje. Naslov v upravništvn »Slovep-Naroda«. 1020 ali itolnlnl kapi si v tiskarni It. Pr. lamsreta v Kranja ali v nekaterih knjigarnah hrošn-rice z zgornji« nasloven, ki stane Se v. s poštnine 40 vin. 1024 INSTRUKTOR, ki jt dovršil zrelostni izpit na C kr učiteljišču in z dobrim vspehom slu#il kat enoletni prostovoljec, teli Podu£eva«l 1026 dijaka ljudske sole, I. ali II real razreda. Tudi bi prevzel za prosti Čas vsakovrstna prepisovalo., prevajalna ali ksrespondenčna dela v slovenskem odnosno nemlkem jeziku, ker je zlasti v trgovski korespondenci dobro izve2ban. Blagohotne ponudbe naslavlja naj se: .Vesten«, Llablfana, patino leteča. PM1 Prvi slovenski izprašani Ako Iščete sobnega, aaaesljfvega vtra za perabne la darilne predmete vseh vrst, rastevajte takoj po dopisnici bogata ilostrovam katalog s 9000 slikani. C I« kr. dvtral slaba vi tal J Jan Konrad 54 mm Českaan. Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da in nt dajte si manjvrednih posnetkov sa isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno taka dobro blago". Ilustr.van, poučen in originalen cenov-nlk z navedbo prodajališč zastonj od teo-nios na gumi OLLA na Donatu II. 300, Prsterstr. 17. 1000 Dragotin Jarman Ljubljana, Šelenburjova ulica št 1. xxxxxxxxxxxxxk Hi veliki tffl im Mfi: donavski karpf M (iz Batna jezera). Kole io različne morske ie. 1022 Dalje fazani kapi. poiU ii pral Fr. Kham trgovina s špecerijskim in delikatesnim blagom ter vinarna. ) vedno v zalogi. Wm li Petra m a 31 priporoča lepo izbiro 947 isii, Miili in olii Uttn. i WM\ teliš ? zalegi xxx:cxxxxxkx;:xx "lim M * LIUilllMI! 8 mM ii poMi m s« dovoljujem svoje cenjene edjrmsTce ©pokriti as stojo veli-930, Iransko zaloge i taffiji za ta. asi deklica, dedce is široke. p«wbao pa as spodaj emeajene prerJnsete: Otroške obleke za prati......od K 1*50 naprej ,f ii blaga • •••••„„ 4'—— ff Obleke za dečke........„ „ i- „ gospode 8— „ Površnike in športne suknje za gospode „ „ 12— ■ Pelerine s kapuco ...... Klobuke...........„ „ 2 — ■ Velour klobake....... . w „ 5-80 „ Zaradi prevelike zaloge v damski kaafekeij. sa cena zastao sa san*. Angleško skladišče oblek 0. Bernatovlć Ljubljana, Mestni trg itev. Išče se priletno dekle ali vdova, ki bi oskrbovat, gospoda in vodila gospodinjstvo za sluzinčad, obstoječo iz 6 glav. Ponudbe na upravni*tvo »Slov. Naroda« pod „OosPOđinJa'1. 841 ■azpo&lljam 726 n tunik nziii :ml Tetta intreOi. Josip Dolčič v Trstu. Gostilna n [Jim ili i njeni k trn ti&oj. Popjndbe por! „Soatilna11 dO konca marca t. L na op^vn^o »Slovenskega Naroda«. 953 Spretno moč za prefojo motor ev, strojev za ofrvVff/sa itd IA6o vefcje tvornIAko nođjetjo sa taJioJ. Pro »lici s tehniškim 7.r.np>e i., slovensćine ia nefr*€ine zmožni t govoru in ptumii, imajo prrdaest. — Ponudbe z rrfe-rrncarrtT, zahteve plače, popisom »iose-danrjt žirljen a itd v aOVnftkOBI jeziku r»od „Spretna Bto6 1003" na »pravn^tTO »S v Naro :s«. 1003 Abiturijent" \ltz primerne slnžbe v Zjnbljani. Prijazne ponudbe pod ^bitnri* leni41 na upravništvo »Slov. Naroda«. Agente F veŠ^e in solidne, sprejme proti najvišji proviziji za svoje dobro renomirane izdelke v lesenih zasHralih in zatvomieah Emost Bojor, Brnnovf Češko. 572 ao tako] sprejme psi sonarja Kaiserju v Beljakiii Tpattengasse 13. 1001 Vsak 3829 četrtek in vsako nedeljo vso noč odprta m Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. Kožarska tovarna sprejme za takojšnji nastop spretnega z 2 ali 3 sobami išče za maj. ."• Ponudbe pod „Stanovanje" na upravniŠtvo »Slov. Naroda«. 9š5 Pekanj s popolno opravo Da Gorenjskem 80 O d da 8 i-april G St BenF* v najem. m9$H Kje, pove upr. »SI Naroda«. 77S ki je tudi korespondent, mora govoriti razen nemškrga jezika slovenski aH hrvatski, eventualno italijanski, in vešč strojepisja in stenografije. Prednost imajo samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. 988 Ponudbe na tvrdko Andrej Ja- kil, Stapa, p. Miren pri 60H0L ▼ ŠkoijI Loki 80 odda v najem s 15. majem t L ovent tndi proda. Ponudbe .a Fr. Dolonoa, Stara Loka« posta Škofja Loka. 74? lilpi plalia vešča obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi z večletno prakso v špecerijski trgovini, 20—24 let stara, z dobrimi spričevali 972 se sprejme tet uKlivoSkiiia i fina Specerilsko tijonai. Plača in pogoji po dogovoru. Vstop takoj aH 15 apnla. — Ponudbe oa poštni prodal št. 121, LJubljana. Lekarnarja Schaumanna 4468 v svoji sestavi nanovo sboljiana, že več nego 30 let uvedena z najboljšimi nspehi, je in ostane najboljše sredstvo, proti vsem vrstam islodenla bolezni, črevesnih bolesni in ponzazzlkanfu teka. MeutrplJIva je za ure Jani a in vzdrževanje dobra prebave. Kdor se nagiblfe k hnlsaajn, naj takisto dvakrat na dan rabi želodčno sol. — Skatlja stane K 150. Razpošilja se vsak dan po pošti po povzetju in sicer najmanj 2 škatlji. Dobiva se po vseh lekarnah in drogerijah. Slavna inu.-ara. IfctaatBrij leVantsrja Jnlifs Schaumanna v Stockeran pri Dunaju. želodčno t Vsled opustitve sroje tovarne za kav n s primesi na Olinonh (15 minut pešpota is Ljubljane^ oddam V najem 649 in eventualno nekaj vodno silo pod zelo ugodnimi pogoji, Ivan Jolacin ¥ IJublJanL Kmetovalci, pozor I Alojzij Korsika semenska trgovina v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5, naznanjam, da mi je ravnokar došla 011 Telila mm tnn« mm 116 mtah; , aaaoaijivo a ras praaalloa. Potem vaJIka aanoarlaa ka za posaditi in veliko dragega krmilnega in zelenjadnega semena. ^nrlafek is glavnega cenika ss na frankirano zahtevan^ dobi sostaJas prosiš yJQ 0 8E 91 8 24 OC CW 2174 8049