NS. fltint f UMM • M|t MHMi HM. C«M ItflMfjMi HJHMo. ^^^^^r ^HI^^^^^B ^^■■^■^^ ^■■^■f B^B^B^B^B^bV^ B^B^B^Bf^'^B^I • ■■^■^■^■^F ^B^B^bV^B^B^bV' B^B^B^fl ' B^B^B^H ^B^fl B^B^B^BB^B^B^H B^B^B^H ^B^B^Bj ^^B^B^B^F B^B^B^B^B^B^r ^B^Bl .SktveasU Narod* vdjt: v Ljubljani u đon, dostavljen v ^m«m pr)—b cd1°1 -1?°......K 24-- i celo teto......K »- *etrt leU........6w I cttrt leti.......) MO ra mesec. ......2»_- ' ni me«*........I« Dopisi aaj se frankfnjo. Rokoptel se ne nacijo. Ure« »Utr*» Kamsra allca At 9, (v prititfju levo)^ UMn * 9C *»g»* V€JW|: »^■BilMpii ftm wiMi* enkrat po U vi«u, za dvakrat po 12 vtm^mjmmtm vs&istpo 10*. Pri većjih iaserdjah po dogovoru. Upmm&brm naj ae polUJaJo mAiine, reklamacije, inseratl ttd. to |e a*h»l«Uiayvnc stvari Ni jriaaKpa svoti!« farez isluđfiNi^vpoalahre s*ro6tfat m at odra. SBB^avHB puaaavBia '•alssaB sia Sav .Slovenski Narod* velja po poit?: ga Avstro-Ogrsko: za Nerafljo: ^*0'**0.......K 25 — cck> leto........K »— poJ leta........ 13* - ; eetrt leta........6 50 «■ Amejlko in vse druge deitle: na mesec........230 » celo leto.......K 3fr-4 Vpralanjem glede inseratov naj se priloži zi odgovor dopisnica ali znamk* flpravaftstva: Kaafl#va mliea ŠL S, (spodaj, dvorifiče J«vo), tetotesM. S5 Kn] mraienvmo kleffladd 3 UuMjano. (Uovor des. poslanca dr. Ivana 1-avearja na nedelj&kem shodu v »Mestnem domu« v Ljubljani.) Slavni shod! Zasodanje deželne-.gra zbora je zaključeno. Dr. Triller ^am je otosirao poroč&l o delovauju ujegovem, in o podrobnost ih tega d?-lovanjal Razvideli ste iz Trillerjeve-;ga poročila, da se j^ delovanje klerikalne vučine kom-entrovalo na to, da bi se kolikor naj hol j opustošila in poteptala naSa Ljubljana. G. dr. Šu-cteršič ji je trgal obleko političnih X«ravie z njenegra revnegra telesa; a ir. dr. Lanipe je tieal na Ljubljani kot vedno lačen komar! In sesal in sesal je, prav kakor bi hotel zadnji vinar izse^ati iz praznegra žepa ljub-Ijaiis kemu meščanu. Vsakemu je jasno, «da Se je zadnji dre leti v deželni zbornici uranjala prava roparska pol if i ka proti Ljubljani; Ljubljana se je položila pod prt'Šo, klerikalna većina pa je stisnila to prešo, da bi i?:ti!snila zadnji sok iz Ljubljane.Vzor to politike je: da bi se ukradla ljub-Ijunskemu mešeanu a šaka politična piaviea, in da bi bi] vsal^, kdor prebi, va pod ljubljanskim kaštelom, do ko-Mi oglmlau berač! Ta cilj ima klerikalna politika v deželi, in v ti politi-ki jo podpira vlada iu pred \-sern znuni miuister Hartel! Eno je, kar dai les potrebujemo: da se Ljubljana vzjdrami, da priđe do za-veati svojega položaja, in da se ne pusi ti s tisto bojažljivo raehkobo ti-rati v kla\Tiico, kakor se pusti tirati jagi lje h kla\-nemu stolu. Ljubljana se faktično bori za svoj politični in gospodarski obstanek, in ce bo spala, bod o kranjski klerikalei prav kmalu rar< čekali ljubljansko prebi valstvo na tlro»bne kosc^, s kat ni mi bodo po^ tem znojili obcinska in va£ka pola po kmeekih obeinah. Ljubljana, stolno me«to naše dežele, pa ^stane irospo-darska razvalina, kjer lx>df> kralje-rale podgane in pajki in kjer se bo-deta k večjemu baron Sebarz in škof Anton .Bonaventura vesk dan do site ^ra namjesti mogfln. V/tlic tem roparskim zajszdom j:roti i Ljubljani, pa gospodarijo naši ilerikivlci tako vzorno, da boleha naša dežf.jna blagajnica na laeni jetiki, tako, d;r ni izkljueeno, do bo slavna ta kasa okoli mesec« marca 1911 na I»opoliii lapraznjeatoati mirno v Gospod n saapala. Đenar, slavni shod, je čuden gospod, njemu ne imponira velika oša-bnoet g. dr. Ivana Šuntersiča, u i ti se večja inteligenca gospoda Franceta Demšarja iz lepe Selske doline! Iii denar postaja redek in tenark v deželni blagajnici, in gorje dežel-nemu finanenemu ministru, ee se ga vlada ne usmiii, ter mu ne potrdi zakona o tistih melijoraeijskih 10 mili-jonih, ki so delonin že sedaj snedeni, sedaj, ko dotični zakon od eesarja se potrjen ni! Opr. ;'< m tort-j v deželiii zbornici vzkliknil, da je seda-nje gospodarstvo naše dežele primer-jati jazbereša limona, nekaj je jrotovo: de-želi kranjski se x&led površne, lahko-»nišljene in nestrokovnjaške gospodarske politike bližajo easi suhih epipean^kih krav. V tem pogledu nam daje proračun za leto 1911 zado-^tno dokazii, ker iskazuje primanj-kljaja 1,230,000 kron, torej toliko, kolikor plača je ćela dežela eesorske-£a zemljiškejja davka! Jalovost in sterilnost klerikalne gospodarske politike se pa zopet naj bol j kaže v tem, da klerikalna većina v deželni zbor-rlci globoke.ca prepada omenicueiia deficita ni vedela dru gaće premostiti, neg:o po s Krekovimi rožieami r.kinčani brvi šibkejra provizorija. Bojim se, da bo dr. Krek še nadalje v rožic-ah žive!, da pa bodeta naš kmet in naš mešean živela v trnju! Veliko tolažbo pri gospodarskim svojem obupn iščejo naši klerikalei pri slavni na^i vladi in pri Šnox^n, ki sp kakor nekaka jutrnnja znrja razliva nad grospodarsku modrostjo našeg-n deželnecra finančnftra ministra. Ali kdor hoe> od šnopsa živeti, zapade končno tišti u sodi, kojo ime-nujejo zdravniki delirinm trrmens! Pa o tem pri drngri prili-ki! Sedaj ho-f-em nekaj bose^l sprecro\'oriti o naših razmerah do visoka vlade in nje-r\f*g;i zastopnika v naši kronovini. >'Slovene<^« je pisal, d« mi je ni'.s de-žplni predspdnik pri p^cranins] • d**-It.iti v deželni zbornici usta zai :ašil. XaJT>rej me je v prah potppt*' jro-spofl Demsar, kar je potem š> micalo na meni, tisio je pohodil z z,rMvor-ru> svojo besedo baron Schwarz. Ker sem torej mrtev, dovolite mi, da spre-provorim o tem pop^avju nekrslik.i oštrih 'be^ed — iz STOJe^ra jrroba! Ko fiem v deželni ziprnici baron u Sehwarzu cčital, A dopušea administrativne pertfekucije naueg-a ućiteljstva, in da je kaj takega ne-vredno za predsednika deželnejra sol-ske^ra sveta, portal je kos[kh1 deželni predsednik nt*rvožen, in v kratkib be-sedah je izrazi 1, ila sabteva za svojo ^i^ebo in za ea&t te oKcb«* ravno isto varrtvo, kot vsak dru^r privatnik. Kefiiiičuo: kot privatnik je baron Sehwarz Rontleman *koz in skoz, in 1 rezuspečno bi sr trudil, <\a bi iztak-nil na njegrovi zasebni easti najmanj-šo ]>e^ro. Kadar pa baron Sehwarz preziilira deželnemn Solskemu svetu, kadar zalia.in v deželno zbornico, te-daj slavni sbod, baron Schwarz ni zasebnik, te^laj je j^ivna in politic-iia (»seba, in »kardinalna napaka bi bila. te l>i botel politične svoje *rehe za-kriti s sviti i ni ščitom zasebne svoje časti! Ce ?ni je v tem pogledu dopustila zgrodovinskii primern, si »om inja 1 bi se ansrleške^ra kralja Karla I.' V zasebnem življenju je bil aedo-takljiv, bil je e:ike* dvojl>e je torej, stane vsled teg-a brezpravna, inanj^ina nf* «me biti kunoe, ki je brez usmiljenja vržen k ti|rrii v kur-nik! Tišti easi, ko jo vladnjočn vekem pa se je većina jKJteUtvilu u a, fetališet\ ki je naravnost — će se tnaem tako izraziti — f>e*itijalično. Manjšina liiina v njenih tn-vh nobene pravice, ona je »amo zategadej na svetu, da plač uje. In će se ta pretežna in izmozgaua manjšina zvija, te-daj ne doseže, drug'ejra z^uiostila, ne ga je tišti *»irovi krohot, ki je navad no edino orožje brezsrčue većine na-sproti našim arprumantom! Po nat'elu: manjšina ninia nika-ke pravice, na Kranjekem ima vse l.ravifv sntno kl^rikalee! Po tem Ui>-♦ «hi >><> prikrojeni \ si novejši zakonski nacrti, katere je klerikalna većina prebićala skrrzi ileielno zbornico v teku dveb let! Ni-kjer, kakor ravno pri iihs, tkaz*nla. da imajo vsi njeni zakoni eno in sa. mo tendeneo, utrditi absolulno vlado tište p«»Htiene stranke, ki je slučajno na krmilu. Potrebo *ake nečlovešk«* lejrislaoije pa dokazu je jo s krohotom sr. Jarca in s tištim znanim smehoia g\ dr. Šn«teršiča! In kakor vse kaže, zadostuje v vsakem oziru ta dokaz tuđi naši slavni vladi* Po našem mnenju pa je ravno nalog-a vlade in njene^a zastopnika v deželi. krotiti 'klerikalno većino, da ne pade v politično bestijalnost, ali lia v pt»liti4?no ropyželjno«t. Pri naših razbeljenih razmerali ima vlada dolžnost blnžiti, ne pa z zaključen i ni i rok a mi mirno grledati, će $?• ^podari većina, kakor lev, ki je ušel iz zveri-njaka. Dol žn ost vlairle je, tak i većini ob pravom času povedati: do sem in ne dalje! In ravno baron Sehwarz bi bil moral v dež-r-Ini zbornici ž«1 davno pojasniti, da je naš vladar, Njegovo veličanstvoFran Josip, in ne njegova ponosnost, dr. Ivan Suster-šie. Ozrimo se samo na Ljnbijano, katera je v deželi največji davkopla-čevalec. «>d katere vlečeta naj^'^e tako dežela, kakor država. Predložili so se zakoni, ki nimajo druprejra na-inena, nepro spraviti naše stolno ire-sto v klerikalne roke, ter je kot psa vpreči v finančni vozK-ek r. d^*. Lampeta! Vsi ti zakoni so do skraj-i.e mere kritični, ter so izrodek ne-kakeira politirne>rn klotivit( Štva Kako lepo vlogo bi bil lahko iin*al baron Schwarz! Spominjajte s«^ novejra volilnefr.-i reda za Ljubljano! Mi nismo proti proporčnemu sistemu, ali proti temu smo, da bi se ta sistem Apel jal samo lam, kjer bi kori»til z^olj le klerikalni stranki! Mi nisino proti juz^irje nju voli ine pravice, ali proti temu Nino, da se pod krinku klerikalno-de~ inokratićnega hinavstva Ljubljani vsi lijo samo trije volilni razredi, t« ko da j« na^e mesto v tem fK3gHed?i en^ko zadnji pogrorski vaši! Mi ni-MiM* j>roti pravieniiu vojilvam, ali proti temu t>mo, da se prt*lpi&-Ljubljani tako k<>uipli<*irami volitev, da je pri štetju glanov klerikaleem odprto široko poljt« sleparstva iu nasilstva! Mi nismo proti kmetu, ali proti temu smo, da dajt* občinska no. vila za Ljubljano dc/elneuiu mlhoru in kakemu ni« hkemu deželnemu pred-sedniku priliko,da lahko m par podpihi pokmetita Ljubljanu, ter jo izročita posuvskini kmetom! Mi nismo proti temu, »tni zakon, kateri nim» dru^e|C;i namena, ne|^o rezati jfTir:t*n» iz kož«* IjubljatiJike-Ka davkopInC-e^aUt^a! V \TReh teh ozirih je bila miču i»j>ozk'ija pravična in če snio 8e branili, branili ^ino >*e 7->rolj zat*»¥radelj. ker nit*mo hoteli, tla bi ua^ kdo pri živem tele-n razkožil! Baron Srhwarz im jv stat rm ^ti-aži kot ^Tii'iiadir, ki ne tdiši nič, n« vidi nie. V ilež**hii zl»ornici jt* luoLdaJ, in eentrnhil \ lađi ni i>oroeaJ nitVfiar, ]>rav kakor tUi je manjšina v deiel? kot tiea ]>o*iik klerikalni lovee! ^ slabši s!iio: tira poii nebom uživa ne-knj zakoifokejra var^tva. vi Ljub-Ijančanje ste pa brez zakonske^ra varstva, in dr. Lampe* vam sme vratove zavijati, kakor se mu zljubi! Bart>a Schwarz tega froro^asne-pra nasilstva, ki je počenja dr. Šu-steršir v tU'želni zbornici ni obr*ntil, mok'al je kajrnrat ni ničijir j>oroeaJ. Njemu so »«» videli slovenski davkoplačevalci, ki stoje-\ slovenski napreilni stranki, bre» 1-oiuena - zatorej na zjroraj ni niče->ar poroćr.l! Ko je obi^kal slovenski politik baronn Hiirdthi, ter mu pred-oleg 1186 Slovencev, toda Nemci so veči-noina le bivši graščinski in tovara i-»ki uslužbenci, ki stanujejo v občiui. Občina namreč šega .čisto do trga, Guštanja, ter ima svojo solo % obein-8kim uradom in orožni^ko postajo takorekoč v trgu. UČiteljstvo je uem-škutarsko. Pri tej občini, kakor tuđi v sosednjem trgu Ouštanju se je ]x>-kazalo, da je takozvano nemštvo le umetno. Letos je kupil slovenski konzorcij izvirek Tolstovrške si a-t i n e, ki je potemtakem edina in naj-cenejsa slovenska kisla voda. Pod-jetje valed tega izborno uspeva, po vaem Slovenskem zahtevajo v gostil-nah le ToUtovriko kielo vodo, ki se prodaja v narodne namene, ter je glasom zdravnikov - »trokovnjakov zelo zdravilna in okrepčujoča pijaca. Ta nakup je jako dobro vpli val na narodno probnjo prebivalstva. Gostilna Tolitovrike slatine je po-aiala zhiraliice trških in ofcoliikifa Sloveocev. Trf O n i t a n j tvori ob&no za-•e, 0lgyeari imamo manjiino (248-7/c M». Nušteli so leta 18iX). 572 Nemeev in 49$ Slovencev, leta 1900 pa 879 Nemeev in le 291 Slovencev. Slovenci kih«» torej padli za 207, Nenuri pa napre»tos ji> kupil veliku gra^čino Javornik (Gamseneggl, dedni grad znanih re-negatov pl. Jaborneggov. zaveden Slovenec C. lstotako je prišla gostil-na sredi trga pri »Kroni« v slovenske roke. Treba bi bilo v trgu in okoliri spraviti še p^ir objektov v slovenske roke, za kar je baš sedaj do vol j prilike, in neaiška nadvlada 1k> zlomlje-na. Pravih \emcev je namreč samo 40. V fužinah Ravne (Streiteben) so delavei večinoma Slovenci, a m nm smejo priznati. Sola je čisto nemska. dasi polovica otrok pri vstopu ne zna nemški, tndi v eerkev je ie začel pro dirati zadnje čaae nemftki duh, ter je par pridig v letu nemških; tndi s* razna oznanihi ie čitajo nem£ko. Tndi kršćanski nauk v Soli je le ne mak i Nemci so organizirani, ter imajo ra«-na bojna društva, vendar so postali aadnje čaše tetargični, ker nimajo vo4je. Sploh rlada med triani in to-varniškimi u radnik i prikrit« nape tost, ker imajo oradniki recino t ob-einskem z**topm (ivpan je ljnMjaa aki renegat AieaaaaMr). Ikfcnrei, ra-ran lcOBski BHflnP 0m$mmm jpBFMmPp^T** Jy D&TOn i3#MM^BBJ^ SB ^Bl wHW ^^^a ^mw ćeli deželi in ne samo klerikalni stran**, I« z jpaaiacem mignil, pa bi vlada ue bila ppailožila krivičnih za fceeev -¥ »jvišje jMrtrjeaje. T«fce «e stvari in te stvari so tembolj kričeče, ker je h&am S*ran 9*11*4 Jovskea* zakona &&#&& eetf>fgfc» vlad* * dolgim jK>ro*$k*iu J$r znjjfragal 4« naj ga #e pr^«\U>ži v #a*kec f*e-litijaiegra t>r**>jki^a dr. {vaifta £>u»ter-šiea! Lovski zakon še ni potrjen, za-kosi ** Ljubi Jano j&o pa že d&vuo po trjeni! Kaj si naj u,iisJum>f Ali si naj res mislimo, da ima pri baronn Bie-nerthu in baronu Sehvvarzu zajee na polju več veljave, nego po eesarsklk# ileie4uih in fthe&nekvk dm\kih do lavos-va izsesani ljubljanski davkoplače-valec? Upam, da mi pritrdite, da berou Sehwarz »i **pra*vie^n z neotnttftefce-vtmo zajebao Č4k*tjo prikrivati poli-iiiuie #rck*\ jkaterik je obilo zakrivil. ivaJstva — žalostno lH>doiVio6tj v katero pa hakovrr*tninn zvijača-mi skusal prevarati javnost in ji na-ineUiti }ie&kii y 0("i. Vst» to, da opere «>yojo stranko in da prikri je položaj, v kateri je br^zvestjio in nesr«7nno fctrunkarsko g^ospodar&tvo klerikalne stranke pripravilo deželo. Dobil je pa 'tdgo\or na »voja izvajanja na ne-ilelj^kem tfhodu. Deželno g-osnodar-&tyo je osvetlil dr. Triller. Vsaka njegova beseda j*^ nnieevalna obsodba klerikalnoga gospodarstva z ileŽ4'i-uim denarjem in unič^valna obso kako hudobijo in Hl ran-ltarsko zlobnostjo unicujrjo khrikal-ita in posebno Ljubl.iano, k^ko J^Hno Ljubljani bH da bi imali Mktva sa iepe svojih pristašev. Oo-vor dr. Trillerja mora vsakega prepričati, kako poitreben je jprjitniii' ni boj proti klerikalnemu ft^idi^ <&tw t^j ja y jMdtjBtttiAAitt Aftfcn aiMcavJUk) deželo v banfkarot in Ljubljano v tmjmifiji mu* 6*kodo«tffau ^AvfM^ -IMHa.MpdL SM>olj tmi m*d duaj^k«( Jtleri-\utm 6o piMUiJi na 0—jijp v pede-ljo #hod, mm katerem |e i#«|»ajflki p^ttupan 4r- f^rzer *n>to*j&9> tkz mj& proti *NU0i*emu fHfM«Mi Jfetha-**, ki si |» a>W 401etnfc» op^tfhijenja Bktta od HfPinpcga #Q«f^4Mra v €^vnostue« ^^f^ru pafiitlMr^ ^ošte-«ri» ftrivo&il. Mm4 je appejdi ntavluci->©, # kat^epp zboi*>valqi pro^Mitirajo |^ro4> ni9or>wMitf«op in iwzj#im*rn** inu «n^Mf^Wv«xg« Tim0k^m fmeia cd strani framazonskegra rimskega župana Jm ^aMevjajo, da se jtap^a pr*dobi popolna suverenitet^. —-Nemški v&okošolci so poB^nsiU ta shod razgnati, a so bili ven yitei^i. — Stvar bo našla odmev v delegaciji. Socijalni demokrat Seitz vloži nam-reč interpelacijo na ministra zuna-njih del in brez dvoma se raz>Tije interesantna razprava. Shoda sta ee twie4eži1a tuđi »lov4«i«A£ji skofa Sedej iz Gorica iu NapoUiik iz Maribora, kur p« nunda ni nikomur ini|K>nira-lo, ker iz navzočnosti teh dvefa ćtko-tov nihče ne sklepa, da so Slovenci solidarni z izvajanji na lem sAiodu. ~r Novi celov&ki »kof dr. K«lt-ner ^icer ae zna slovenski i u se jezika one tretjine koroških ^atoličanov tuđi ne bo naucil, a vzlie t4?mu s=-o gn »4>k>ven6ki« klerikalei prijazno epre-jeli. Novi skot* je iiamm* odeii ste-brov razupite^ra »Pijevejra društva*< in se je kot solnograšivi korar posebno zavzemal za raz^irjenje klerikal-nejra časopis ja. 3Jož se je za politiko v; (\no hw\i zaY7,<-ma 1 iu /aTii'nal, ka-kur za etične nauke katoliške vtre in *-e temu v Celovcu gr°tovo ne bo iz-neveril. A malo težko ix>jde to ven-(iar. kajti odstavljeni eelovški skoi dr. Kaiiii je katoličko stvar na Koro-skem temeljito kompromitira 1. -- Državna pod pora za klerikalne goljufijel? Različui lUli trde^ da .ie vlada pripravljena posoditi dva ali tri noiilijone kron po 2 r'^ za likvidacijo zveze korotkih klerikalnih posojilnio. katero zvezo «-t^ monsi-*mora Weiss in Kavser tenieljito vz-ropala. Socijalni demokratje obeta-;<>, da bodo zaradi tega obračunali z Di^nerthom, da bo veselje. -f- Javen sliod v ldriji priredi deželni |>oslanec K. Gaugl v uede-ljo, dne 13. t. in. ob 9. dopoldne. v salonu grostilnic^ Kospe Štravsove, kjer ^»oroča o zadnjem zasedanju deželne-g-a zbora kranjskejra. -f- Dcjstva, ki ne potrebujejo komentarja. Iz Ko^tanjevier-: Frane Kržišnik. i^osestnik v Koštan je vic i št. 64> je v »Slovencu« št. 244 pozval (iopisnika »Slov. Naroda« v št. 355, da naj mu pove samo eno osebo. ka-iera je dopisniku ali katerikoli o^ebi na?]>roti izrekla, da je on Kržisnik kot prif»a v Hafnerjevi zađe vi v Celju po krivem pri^seg-el. Franc Kržiš-nifk je že pre izvedli rwl ob-rlolž>nw*v ponujani d-<»Vazi, pro'i r>b-Hr>lw*nf.enin — z^K^bno ohtjniho ■aablL Kostanjeriška aodnija je obdolteiea oproatila ter naložila za-nebnema obtoiitelju platilo atroškov __+*urtm*<+im* *» k*»m no poparjeni. Ne vedo, kaj naj na-pravjia. Ssl m mamA «u 4Mtaib Predv«Mi hočejp m*ix& ?6kHm& sva« je sov«i||ro prog Slaivpom. fjako || v okrajjp*n za&tfpp feMP^MRiPi Jia« vil ne% JUedmaier pffatfper, naj 4ttš v bodoti vkj[ i» dr» »i. Po Lmegerimfi o4w#bi ^ juoi^I vsak ue*w»nec, fci pe \m**\ pytoti d»r najski «M*ea^ BiAajMi «vo>» na#»4 nosrt, W aAaj nai»rej fco moral jpa i^-di zatajiti svojo m*ter. 48o pa6 #ed»j & dunajrfki z&vezniki nAŠjJb >kJU>ri-kjje^v. + Kdo je pa kriv? »Slovenec« €ie jiuduje, da je gori&ki deielni odbor svoje sluge oblefcej v uniformo — italijanakjJki GwiUaJdince\. Kdo je pa ^rivf J>r. Anton Grejrorcuč, vodja laroriškib klerikaleev, ki se je raje zdruftl z iredontoveem Pajer-wm. kakor da b\ se družil 6 katoli-^kiiii pročtom in poćteiiinjLi blovaned. -\- Iz državne železai&ke službe. Kot volonter ja bta vsiopila: Fran Sinerdu za postajo Lesce, Kuiil Dri-uoye za postajo J^led. Premeććeni »o: alav^iMii pristav Josip Bežič, direlteij--kega oddelKa 3 v Lj ubi jaja o; asistent Fran Podbreg-ar iz Ljubljajie na po-st«jo Sv. Lueija - Tolmin; uradniški i^pirant Eroest Sehwarz z Jesenic v Gorico. -i- Iz šobjte službe. ITčitelj^ka ka Jeriea Visenjak v Moraveah je imenovana za prov. učiteljico za Poče; mi pleo ti uja Frančiška Trpin na Homcu za prov. učiteljieo v Št. Vidu pri Brdu; prov. učiteljica Vilibalda Peve je preineščena iz Tunjie v Ko niendo: prov. ueiteljiei Mariji Delak v Peč&h se je poverilo supliranje v Krtini. Poroci! se je 7. t. m. g. Hin-ko Knez, posestnik, tr^rovec in irostil-ničar v §t. Jurju pod Kumom z g'do. Vero Vrbaueičevo, h6t»rjo po->^stnik«, irostilničarja in mesarja v Catežu pri Zaplazu. Bilo srečno! Odhodnica gospoda Vencajza. Iz Mokrono^ra: Dne G. listopada t. I. smo imeli v kratkem času že dru^ro odhoduico. Zbrali smo se z neprije/t-ciuii čuvstvi in z izrazom žalovanja, ker siuo izdubili krepai na^n^den znaeaj, delavnepra, požrtvovalnefra in neustrašeurga moža. — Udeležili so se odhor. Leden ifr, ki je prvi pozdra-vil gospoda slavljenca, poudariai njtsrovo kolegijalnost in naglašal njegovo prikupno družabnost. Ogrla-t-ili -so se nato še |r. Hutter v imenu sodišea. SnBminera društva« g. Cvet, v imenu C. M. podružnice, »Glavne posojiini-ce«, požarne brambe in šolske kubi-nje pr. Tratuj-, v imenu nar --napredne strauke io v imenu niokronoskib diletant o>v ?. Smrekar. Goapoda slav-Ijonea je ixwdravila v imenu narod-uegra žen*tva pro^pica Webrova in mu izrovila skromen šopek. — V»e /brane je ^rajiilo, ko jin? je pračttal jr. Cvet brzojavko grospoda sodnika Zwittprja i« Novela mesta, ki slove: >/Kviškn «Pea! dub« ne zatrejo! Ven- oajm in vaem krepki Na auiar!« — V flranljivih beaedah m je na to gomptM slavljenec zahvaljeval za izkazano W0 #p<^k>vanje, in skronien, kakor ja* Jp ođklanjal vsako zahvalo za nje- kaj etoril, je bil dolžan storiti, ker ^■Hv« ■^pvcui^psa mtmm P^IMM mWKm . — KaKe #Mpod T«»caji w tek« f 1 M za MokpMH^ Bt«j0, iaja m trite fHutfbugirifc, maj se pomugl, kamr m ommHL fa*rjo uqwM ^terovia H>r0^ nib f4 Kil je tftpajp naro^nž m»-pi«iwu pitrtvovalen, v #voje« 4eJ»^ km«W »efOHftjen, w ^ da t«^ ft& nciudMri atje«ror> »owiljeniki »i«o t*pwroali i» ^> ion d* 1*U krivico, lutr pa ^> srkMk# žaUfe, — pravi tra> v pete pa *e MJ n»akmMHk»m, iz tn#i ose1> ohrttojeWm Werr1cal«im vorfrte-ikuJL Ti fM> joaindi vjue svoj^ sile in ij^koslovali, da je zdaj premedčejt« ker «o dobro vedeli, kako jijii je ue-vaj-en. Zkiaj se ^rrohotajo in pioskajo nad svojo zni;^o, toda naj bodo prepričani, da fcO se v Hvojili racutuk zmotili. — Ugrabili no #a sieer im. enkrat iz naš** srede, a izruvali ^a ni-*»€ iz naših hvaležnih sre, pa prifle zopet tuđi ras, ko bu stop i 1 v aa&o «mk> in nadaijev«J 4e krepkejfe w be pogumni* jbe dtlo w ^uigvino: dubu ne zfitrejo! — Ob nje^po-veiii odhodu na^ tolaži to, da ostan*? nas najbližji sofeed. Uverj«n naj bo, ^la smo mu za vse d°bro bvaležni, da ga tftpo&tujemo ifi ©branix»K> trajno v lepein spominu. Tuđi on naj odnese iz Mokroiio^ra kar najvt-č lepife s\h>-miuov in naj osobito ne pozabi svojega rejenčka »Brulnvgti druat-vaogojne ječe, f, j., da ima presedeti kazen le, ee aa-krivi v doloeenem času zof)et kako kaznivo dejan.ie. Pa tuđi ko Rozraan še ni bil star 14 let, je rad vzel s se boj, če mu je fcaj ngajalo. Poleti leta 1908 je vzel v Ragovem FranctH-n Brudarjn izpod stn^he svinjaka kun-ea velike inozom**ke vrste. Due 4. noventbra t. 1. je pa zasaeila mestna voliciia v Novem meetu teora Kraz- mm, Aa^aaa «mi «t dUala okrajne-1» mttktem. %j*mv*u «Tifliti Marija Rozman je izvanredno pridna in po »tena, le žal, Ha -m m oci^aja Kvojil otro4c nima 4wmL wncm»> brinuti, ker Jttfisa -b*4i vftto* f>ri fV4fi, -or htxm ftkr beti le za laihie žek>dce svojih otrok Za4faAmoii in tdlM&i frazv^ otre* ptf ćmmmmtm sarnn qpmt ar inor^ «krt*etx f^UHtfv požar. jl>no 14. ola^kra t. L .je jpftretla viaoko v C^rah ^a^je-ča* 4: vaai Stan pripada.^ai k^^icci zateri^kib Nt*-ž*ti hi Antona Janožič. Ker tja ne 7ta.fde flkoraj nikoli cnhejTi t^pac, ker jo bila koricu ueraarmc-rno vteko «warovana in ker ite »lasieži-ca fr«)je prfnlajala jn^nt^BiTic malo-daše na Hh,\M> ('ciio, >- n;i*4«l sum, da st« Jaaežii\ii naina «w&k^^ da ckfbit SUtvije t*i»n»krv zavjir#>T».l-nino. Orožnftci «e zabiniajo 241 t:i slučaj. f urlali tilnaij. i Vi &tt*e**Uu}t u m. ixeyljttrju Načetu Pahorju je i>luži-la en dober niesee Neža Žilxa't, dom iz r^uvratea pri Raki. Nekoga dne j. j,T'Joila #to«p imela dnk la vso rWfvK> lantiiino i#ov*?zwbo t dt4f*h eu-lah in je izvede 1 uil njfv 4a »^ 'bo ^«č .služila pri nj«*inu in da orlha/ia. P0-;hor;je iel šle.t «voj tlmnir in >• tjji^--jU, da mu manjka <*koli ^00 K. K^r je deki a ueuatlonia imtoiu ziipustiti službo in kor tu> dobili pri njaj nekaj drobnarij» vzetih zakonskima Pabor, ie pač dovolj ruzlo^ra, da «» /4inimajo oroTsniki *a t& čud«ni *lučuy, t\a znianj-ka iroifpotlttrju ntvno tak rat 200 K, ko od ha ja nepričakovano in Ibrt'Z od-jK>vedi de-kln iz služba. Zimska spoKna anketa Tr Ilahrn* ftki Bistrici. Prošlo nedeljo, fine 6. t. in. se je vršil v Ik>huijski Bi strici na "abilo ra\Tiuteljstva državne žole7-ni-ji 2im*iki Aport, 3. vremmiflka poro-Čila. Zborovanje je vodil zastopnik r. kr. ravnateljstva drž. železnitM^ v TiMu, Gospod dr. Forefrper, ki j»-'zel na znanje želje in mu011 ja posa-iue7.Qih udeležeiK'«*\*. Nav^zr>ei su > bili zastopniki dežflnih avez za tujrfki promet na Kranjskom, Groriskpjn in Trstu, odpo**lanci žportnih druStev kakor: Sooieta Alnina delle fii'uTlr\ (»sri^dnjefTci odbora Slovenske$ra pl»-ninHkega društva v Ljubljani iu nje-Pa podružnic v Trstu in Gorici, «f*k-cij nem^ko - avtrtrijskefra planinske« ga društva v Izubijani in Tratn, ijubljanskegra »Bicvele - Cluba« rn »Sebi - Club<^ Beljak. Pred vfjem »♦* j< pcsudarjalo naj se tuđi letos uvede posebni vlak, ki bo vozil o4> n? d«. jjab in praznikili po znižanib cejaah iz Trsta do Jeseuio. Ta naj bi od ha-jal iz Trsta »ele ob S. uri 30 ni in., vračal pa bi se tako, đa bi papirni Bohinjsko Bistrit*o zve<-e:r ob 8. uri o0 jaiin.. kar bi u&trezalo vsesti rart-jškini željaiD oboinstva.— Dalje • ♦• je izrazila želja, naj bi se izdajale tudl ietos športne karte z dokaj zjiiiani-mi c^enarni, katerih ra^pe^-avanji* bi prei'zela dcž. zveza za tuj^kj jiri-Jiipf. Želje dež. zveze za tujski promet n« Koroškeua naj bi s** uveljavil-o ?:j>ort-ne karte. Iz Trsta, Gorie^ in Ljubljane iu za KoroHlka ^iK>rtiia ^hajaiisea. kakor ^VeitzelnJorf. Celovec* in Bc-Ijak. je toplo priportn-al in u) emelje-val zastopuik deželne zvexr zjs ttijnki promet na Ki-anj.^kem. Naziianil© u vremenskih raznierajj ii Kriini->lvrške obline. Preva.Ije je oblina, kjer t>mo -zadnje desetletjo navirfezno najbolj napredovali. Leta 1890. je bilo 3311 Slovencev in 1633 Nemeev, 1. 1900 t»a 3268 Slovencev in le 726 Nemeev. Napredovali smo torej relativno sa 147.7'/^,, v«idar P* obenein izfrubili 43 duš. Napredovali snio zato, ker ae je veliko N«*mcev izselilo vgjed opu-žčenih tovjuren, tako, da je eelokupno prebivaUtvo upmJlo za 946 duš. Pr%-vib Nemeev je v cel'i oblini le 35, vendar j« iola popolnoma mmška. V ol>cini imamo nekaj prav ziivednia in omotno trduih rodcijjubov, kakor Lahonik, Vezjak iu Hrast n* Poljani, kjer sin §e leti* uatsnunii'i podružuv ca Družbe sv. Cirila in Metoda in >,Prc«vetiiia« knjižuiea. Občina Možica, rc*ki>e Miii-c a se preeej mo&no ponemčttie- IMm 1890. ie bilo le 61 Nenicev pol#« 7^59 Sk>veoc*^, leU 1^00 pm že 11^ N>*^ cer im 1&& tikrt****. To #nm»- 1k> pa si je treba razla«r&ti s tem, da se je k obeini priklopi! vla je utrakvistiena z nem-škutarskim ueiteljstvom. Pri zadnjih oboinskih volitvah bo zmegali nem-škutarji. Zadnja občina v okraju je C r n a ob štajerski meji. V narodneni oziru he zad/ijiu 10 let ni dosti izpremeuiio. se Sk>venei pomnožili za 42, Nerqci pa za 28 duš. V resniei pa v obeh zadnjih ol^-iuaii rn/.un ^fozdaffekih rod bio ni Netnjeev. ^ola v Crni ie utrakvistiena. Ewi učiteljica je Slovenka. Občina j^ v blovenskib rotcaJ^. V bodnem oJtraj« Dobrla vas snio nazadovali v zadnjem derntletju relativno ekoraj za 30%, ahfiolatiio pa za 590 duž. Hlovenei amo tvorili 1. 1880. se 0697™, I 1SW 9&7*/*>, l«ta 1900 pa le 927«*/«». V obalni Dobri a vn w điu št^ti leta 1*90. 2422 8k>v€«M5#v w 247 1?etnc«v, let« 1900 pm 22C0 ftloveseev in 425 N*hi€*v. Pravili Nemeeir Je ie 53, io *i<*r v Dobrti ^vaM 41, v fiKttiar v««i $T v Voeijak 5 in ¥ ITanarnli J, a 230 je renegatov. V obti*4kett «a-0tofm troflpodariio «€mik«tarji» Mq-^enei imajo le ZfI. ranned. Bola je petra«redna, p© ime*« utfoltvMiČ-na. Nadučitelj je nemškntar, t «6ka-lia «U trcki N>»im, a «liM|jiri sta IjiiMiMfnniH ateastni mmmikmtit hm> kor ko v«e iro^nke H^thov^ra zavoda. Otrok je v čoli nad 400, a izined teh le lf) nemskih. Slovenci imajo kršćansko - socijalno izobraževalmo (Iru^tvv) v Jostnem dojuuu ter mrtvo-ro^fio |M>dr«žjiieo »Slovenske Straže«, Neinei imajo podružnico ^Scaul-vereina«, »Feuerwebr« in veteransko društvo. V kraju «te 2 tovarni ^a olj-»«te izdelke, 1 op^karna iu i veHka ža^ra. l>eliivei «0 Slovenci. Trgovine so Heni^k«, tuđi trjrovec v »Ne rod-aein domu« je nemškutar. 15radništvo pri sodnjji kl 4m*r-kariii je nemške^a ^MĆljenia, vaznn i>odnika E., ki se je vaaj ¥ Cm^nilju kazaf SJoveaea iu dav^RMga kontoo-lorja £?. Najvažnejša poMojanka ▼ dkim-ju je Biočiivas, kjer je krtii&fe hAštt-uit im kjer fNapliije »domv+Bmmkm zm-dmi^a« g eloveflofco trsoviso. Kjraj f« je brez 4oj*. ^ay«4»a alovM»rfra «Wmui jm Oloba«ni€a, %ier ao nait#« I0U 1890. 1373 Slove**** in » If«««^, leU 10011 t>a taO8 filoMMe in 17 Kemcev.Ptavi 2f e«Mi ao r «ii «Mti le 4. OMia *>hm*g* iu-ii toiMMSo ftU-beuj, kjar aifo Aiifi »eboigft Mmm> ca, OUiM^i iMtop Je upnlingt «-^Wve«tkia rokaJi. Va totnmšmi mmh «• 99iului» y 1. narod* mmm*4mmmm *U>vtmmin>, v /utrtih ArA » *trBJkri, •Otoo, io4a ti^trtji sa ^ ftatri, 4a-«i le 2 flffpkft f—ta % lom tedi evetu «e oraduje le iioveB*ko. ker §0 župan, načelnik krajne^a čolskegu »veta in obeinski tajnik zavedni rodoljubi. V kraju je posojiinica, ki pa je hila lani še članica n°fn4ke rentrule in uobraževalno društvo. Kein-škutarji imajo le požarno brambo pod vodstvom nad učitelja Zenkla. Šlov«Qflka »tvAT napreduje, ker je oaladiva zavedna. Obeoa Žitara vas je znana kot edini vinorodni kraj na Koro-škem- Občina bi imela čisto slovensko Hee, ako bi ne pripadala k njcj na-6c1t»ina Miklavčevo s pivoi^nrno in dru pri mi indnutrij^Vimi podj<4ji. Tako pa je steia vsled tegm kraja 1. 1890. 50 Nemeev pole* 1M8 Wtm*o cev, leta 1900 pa 96 Ncmcev in 141S Slovencev. $ola je utralnrstSctja x na-cijonalnim učiteljatvoai. V cerkvi >• fie vse slovensko. Slovenci Imajo ptr-ako društvo »Trta«. Velika občina Rikarja vas v Podjuni je skoraj Člato slovenska. lieta 18t9. «e «aiAeB 86 Nmikwv po \** 18M «<»¥€>new, leta l€Q0 ^a SS Nevtoev in Iffi8 Sloveaee. Ka)v«C* jtcvriR.esft» oofoma n^inHBfitftfnDefR ifvija je t MoBlifah im mm K a in a ti. OUina je «elo retita, ter obeega iupnije Kamen, Mohliče in AtVidAoia pa >• vrtete^a fc pri Sv. i Flfaaoiu s naanadniai »»tlaliaiai V j •uli tfctim jt U 12 pravih »emev. ? JVafcivirtTp «• im «aJaje tea« aetc MaWBiB%a» tMka> 4a ab> aa^ia^ #tajtf na 2300 du>. V obcinskeni zM±U*pu imajo Slovenci IL JLn UL rarzred. So le ^0 ntrakviiiticnc. V Moliltičah »t;< oba učttHja nranska nacijcwilca. Pri vstopu v solo TntiUi v oelu obeini k\wjemu - otrok a nemsko. Krniai šolftki »vet pri Sv. Primaću uradbrje slovensko, ter ima tndi slove aiski pc-$m*. Ttrkaj olnsknj^jo vri ol rori a rebt--larako društvo, ki pa pra vocl\ nrnifeki urit^fj. Takozvano nemitvo r Mobli emh se rf^knitira okrofr «4UA-but^r« jjod.>*»tnika Tailuu ol»«li u^itfljev in gfeetitaitarja (V Mohkčaa bi kajcalo nstatjoviti knjižnico, nrtrnnia tildi l*r*?*Lu ArmiitTO za Mokhčr in Ka HM*«.) Splo*cio Klovmnska «trar na predtrje, ker ye urnt-m pre'fiiTHlarva *l«wntska. Neniri pa m z irratimi w-je hi a mi vaapani, zatelrbuni t^rk sre-ei oe cnajo doeti — netu#ko. Občiua 6 k o c i j a u ima jn»dob ui4 uarodaottne razmare. \!itžteli m> ht& 189U- 58 Nemccv pclt^ 1*216 So v^ni^ev. leta 1900 pa 83 Kem&av po-ka; 1103 Sloveiirer. Ncm^lui jjh >« pravzaprar le rodbina Majerjeva zraraii emtgn učitalja. Na neiuako miftljenje vpirvajo tujci, ki prihiijajo poltti zaradi Kiopinakagm jtiseru. — Sm\m > BtrakriatiAoA. ama užit^jio* > Slovrnka, #b ućiMj pa trd N*-oaac OMasaki zaalop Ja pevečimi alo-f««aki. V oarkvi ja va# alovaBi iko. 06 bode letofi že iidatao irtoljial e*l promet ter se poljubilo rarfiril. Sportne karte se uveljavijo tuđi ta Kranjsko goro, $ cimer bo posebno ustrežeuo ieljani Ljubljančanov, ki jim bodo na ta način odprte 3 proge. Prav posebno pa se bo dvignil in po* vzpel, kakor vse kaže v bližajoči se zimski sezoni, zimski šport v Booi-" nju, tako da smemo pričakovati da 'postane naš Bohinj v kratkem času po raznih daljnih napravah prvo in glavno moderno zimsko športno shajališce. Nova pot iz Bohinjske Bistrice do Raviii, po kateri bo mogoce s konji in sanmi < i as pet i d6 starta sankališca »Belvedere«, ki se bo letos v ta nameai zgradilo, bo g-otovo veliko k temu pripomogla. Tuđi Bled uvede letos dvoje sankališč, ix>leg toga, pa bo grojil posebno drsanje. Oboinske volitve v Slovenski Bistrici. Dne 17. novembra se vrše v Slov. Bistrici dopolnilne volitve iz tretjegra razreda. Ako bodo Slovenci v polni meri storili svojo dolžnost, potem «e jim v zvezi z druffiini trez-nhni elementi posreći vrevi nemško-nacijonalno kliko. Obeinske volitve v Planini na Štajerskem. Dne 3. t. in. so se vršile v Planini obeinske volitve. Volilni boj je bil zelo vroč, ker so si stale na-sproti tri stranke. Izvoljeni so bili štirje nemčurji. trije naprednjaki in dva klerikalca. Če bi se bili slovenski stranki sporazumeli, bi se bil gotovo do«^e^rel lepši uspeh. Za Ciršak. Že nekaj tednov se bije hud boj za slovensko občino Ciršak na Spodujem Štajerskem. Oiršak je najbolj severna slovenska obeina na Štajerskem in šteje po zadnjem ljudskem štetju 495 Slovence v in 31 Nemcev. Gotovo pa je, da niti teh 31 oseb ni iiemškeira rodu, marvee so slovenski odpatiniki, ki so odvisiii od tamkajsnje nemske tovarne. In toni ljudem na ljubo je dal nemški xSchulverein« predelati ueki skedenj v nemško solo, v katero naj bi se nagnali slovenski otroci, ker nemskih sploh ni. Prejšnji teden se je otvoril dotični skedenj, v -katereni hoee po-ueevati bivši nemškutarskinadučitelj Breznik iz Jarenine. Deželni žolski svet pa Še ni dal do vol jenja, da se srne rabiti predelani skedenj za solo, vsled česar £ra je dal slovenski župan Hane zapreti. Kako nepotrebna je v Ciršaku nemška sol a, se pač najbolj razvidi iz dejstva, da frc je vpisalo kljub velikanskemu pritisku ? strani tovarne, njenih uslužbencev in reneg^atov eelib sodera otrok. In zaradi sedmih otrok slovenskih rene-jratov so dan in noč na nog-ah orožni-ki, ki pazijo na su HV rajnski skedenj, da g-a kak veter ne odnese. Xetnški štajerski poslanci, zlasti pa Malik, fielajo na vse pretegre, da se čimpreje otvori šulferajnska šola v docela slovenski občini, slovenski klerikalei, ki imajo na Spodnjem Štajerskem vso moč v rok ah. pa nišo doslej proti sulferajnski nevarnosti še ničesar storili. Na delo dokler je čas, kajti po toči zvoniti je prepozno! Lep meteor so opazovali zveče r dne 3. novembra Sevničani na seve-rozapadnem nebu. Napad na lovca. Ko se je pred kratkim vračal lovec Marko Kotnik in Podprorja na Štajerskem domov. ara je napad*'] kočarjev sin Dobrišek, inu vzel puško ter ga s puškinim kopitom tako ndaril, da se je kopito odlomilo. Čudno vreme. Dne 2. novembra je nastiil v Slov. Bistrici mod 3. in 4. uro zjntraj tako >ilen vihar, da je iz-ruval lOOletni topol ter i?a vrjrel n«a mlin J. Vidmarja. Streha je bila v«-dnonia razbita. Med 7. in 8. uro zjut-raj je bilo na jlepče vreme, ob 10. je začelo deževati, ob 12. je zopet razsa-jal strašen vihar, oh 1. se je bliskalo in grcnelo, ob 2. se je vsula toča, potem je začelo zopet drže vati, ob 6. /večer se je zopet bliskalo in grmelo, da KO se poslopja tresla, pozneje pa j * nastal mraz, kakor o Božicu. Mlada požisralka in star pohot-neaLV Trofaiehu so prijeli 151etno po-žigaiko Mag-daleuo Sa I bor. Ko je orožništvo to stvar preiskovalo, je prišlo na Med družinu hudodeistvu Po izpovedi Mag-dalene Salber je imela ta že več nepro eno lelo intimno znanjo z upr/kojenim rudničkim de-lavcem 64Ietnim Henrikom Huber-jem. Ko ju začela o)>čevati s Huber-jom, še ni bi!a štirinajst let stara Priliko za to jo dobila, ker je njena inati kuhala za Huberja in mu je Magdalena nosila kosilo. Staroga po-hotneža so odelali okrožnemn sodišču v Ljiibnem. Kolera v Gradcu. Neki major s^ je v soboto pript^ljal iz PanČove v Orad*»c in se nastanil pri svoji materi. Obolel je za kolero, na kar so fra pr^nesli v infek<*ij-4co bolnico. Filozofka se znstrupila. Iz Gradca poročaio: V Donedeljek jp v učilniei kemičnecra in-tituta iz-nrnše-val prof. dr. S«*haritzer slušat**Iji«**» na vfBeue>lišču in sicer mineraloci-}o. Med kfliidi-dfltinjami je bila tuđi 241ftna s!ušatHii<*a filozofije Vera Hair\merle iz Bok-ana. Ta izkušnje ni drr^o prestala, vsled cesar ee je razburiln. Šla ie iz dvorana na hodnik, \T!ela iz žena stekleničico, v kateri je bil najbrže ciankali, ter iz pila njeao ▼»ebino. Njem« pnjalel^M. U je hite!« sa njof jo je p^ sknteU re-iiti — pa je bilo ie prepono. Takoj na to se je mrtva s^rudila. Odnesli PO jo v knjižnico. Zam«n so se trudili profesorji in zdravniki, - da rešijo mlado življenje. Vera Hftmmerle ie bila hei okrajnega sodnika dr. Marti-na Hammerla v Bolcanu. L. 1908. se je vpisala na grasko vseuciliSČe in je studirala imtaniko. Pripravljala se je za učiteljski ispit. V bnovlakn se je ustrelil. V ne-cleljo zveeer se je v prvom razredu brzoviaka in sicer ravno pred postajo Gtoggnhz ustrelil 171etni Gilbert Laa, slušatelj dunajake trgovske akademije. Kaj je vzrok samomoni, se ne ve. V pismu, katero je zapustil, je izrazi 1 željo, naj gu pokopi je jo v Gradcu. Prepeljali so ga v Gradec. Samomor. V Celovcu se je ustre-^il 281etni zasebnik Karei Teich z Dnnaja, ki je bil že par meseeev v Ce-lovcu, kjer se je zdravil. Samomor stražnika. V Trstu se je ustrelil stražnik Matevž Vesnaver. Pogmal je vaše tri krogle. Zdravstveno stanje mestne obet-ne ljubljanske od 23. do 29. oktobra. Rodilo se je 13 otrok, umrlo pa je 25 oseb. Med umrlimi je 14 doinačinov. Umrli so: 1 za škrlatieo, 4 za jetiko, 2 vsled nezgode in 18 za razlienimi drugi mi boleznimi. Mali po te puh. Včeraj se je pri policiji zg-Iasil 121etni Serafin Sta-nojko iz Krivopalanke na Hrvaškem, čeŠ, da je brez sredstev in prosil, da bi gra dali v zapor, kar se je tuđi zero dilo. Knialu nato pa je prišel za njim ';jegrofv ooe, ki je potepinčka zasledo-val do Ljubljane ter pra vzel s se boj. Delavsko {ribanje. Včeraj se je z jiižne^a kolodvora odpeljalo v Amo riko fi Mnrodonoov h\ 18 Slovencev. Uradne vesti. Dne 1. decembri bo pri ^krajni sodiiiji v Postojni dražba zemljišča vi. št. 6 kat. obč. Stara Sušica. oPasestvo je cenjen 11.524 K. Najmanjši ponudek znaša 7682 K. — Dno 6. decembra bo pri (krajni sodniji dražba zemljišča vi. št. 426 kat. obč. Vel. Lašče. Posestvo je cenjeno 13.760 K. Najmanjši ponudek znaša 9174 K. narodno oBramha. Martinov večer priiodi šrntja-kobsko - trnovska moškn podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v >ohofo, dne 12. novembra zvećer v n^iavra-ciji pri Kavčiču na Pri vozu. Sj?orod bo zelo ra^novrsten in zanimiv, zato je upati, da bo večer prav izborno obiskan. Martinov večer združenih šent-petrskih podružnic Ciril - Metudovih v hotelu »Štrukelj« dne 6. novembra, je prinesol glavni družbi čistih 132 kron. — Uspoh je z ozirom na ^>Jea-kov čast ni večer« in razno druge istodobne prireditve, imenovati jako povoljen. Hvaložno je omeniti, da je slav. pevsko društvo »Slavec« sod^1-lovalo popolnoma brezplačno in da sr» gg. pevci odklonili podarjoni jim sod piva, zato pa odstopili spadajočo vsoto Ciril - Metodo vi družbi. Hvala jira iskrena! Društveno noznonila. Seja vcsclienepa odseka »Narodne čltalnice v Ljubljani« m- vrši jutri zvečer ob polu 9. v rostii v racijskih I'rostorih »Narodnega doni.i«. Gospo djo, ki so zadnjič dobili vabila k soji, se prosijo, da so j« udolržo »Splošoo Movensko žensko društvo« priredi — kakor vsako zimsko sezono — tuđi letos več javnih predavan j. Prvo tako prodavanje bo v potok, dno 11. novembra zvečer, drugo pa v nedeljo, dne 13. novembra do-poldne. Odbor jo skrbel za to, da bodo predavanja vsakokrat aktualna, zanimiva in instruktivna. V petek predava gosp. Rudolf Sej^a o temi: »Me^čanska in delavgka žena.« Odbor Zveze slovenskih pevskih društev opozarja vsa v Zvezi stojeća društva, da se čim prej odzovejo na zadnjo okrožnico, zadevajočo na dan 4. decembra t. 1. doloceno skupščino in Zvezin koncert. Tuđi naj društva nemudoma vrnejo izpolnjene vpra-salne pole, ki jih odbor rabi zaradi sestavc statistike. Gospodarsko - politično društvo za šmarsko - ro?a£ko • kozjanski okraj se je ustanovilo na shodu v Me-stinju preteklo nedeljo. O eiljih in na JojTcih društva je govori! urednik SpindJer iz Celja. Akademik no fer. društvo »Bo-dočnost« v Ptuju je na svojem le-tošnjera občnem aboru 6klenilo, postaviti skronien nafcTrobni spomenik bivšemu svojemu predsedniku, tova-rišu Petru Plohlu, stud. phil., ki je umri pred pol letom tragične smrti in počiva na pokopališču v Pragi. — Stroski naj bi se pokrili s proatovolj-nimi prispevki prijateljev in znan-cev rajnega tovarila. Dosedaj so v ta namen darovali slede^i 99-: 8mid Konrad, konc. aradnik v Ptuju 1 K; I. Sagadin, eolicitator v Ptuju, 1 K; Brenčič Radovan, jur. ▼ Celju, 1 K; M V. Brezovnik, esnđ. m©d., Vojnik, 1 K; Ivan Prekoriek* pot ufitelj Ci- ril - Metodove drnibe v Celju, 1 K; Na občnem sbom »Bodočnosti« na-brani, 2 K 34 vin.; gdč. Olga Cvali te-jeva, učiteljica* Mala Nedelj«, 2 K; dr. Ferd. Lafiič, konci piat, Ftuj, 3 K; Vane Badejt viaokodolec, Celje, I K; Fortunat Kink, žel. uradnik, Raćje, 1 K; dr. A. Kraigher, zdravnik, Sv. Trojica v Slov. goricah, 3 K; Joeip KleoienČiČ, učitelj, Sv. Trojica v Slov. goricah, 1K; Josip Gorup, učitelj na Polenšaku, 1 K; Viktor Turn-šekf inženir v Mariboru, 1 K. — Sku-paj 20 K 34 v. — Vsem omenjenim darova lcem izreka odbor »BodoČno-8ti« kar najsrčnejšo zahvalo in prosi še nadaljnih prispevkov, kateri se naj blagovolijo pošiljati na naslov: iuc. Vekoslav Šumenjak, Praga, češka nniverza. Vsi prispevki se obja-vijo v listih. — Za odbor »Bodoćno-sti«: Vekoslav imenjak, t. č. pred^ednik; Anton Horvat, t. e. tajnik. Prosveto. Slovensko deželno gledaličee. Danes gostuje gospa Irina Polakova iz Zagreba v opereti »Grof Luksem* burški.« (Izven abonnein-enta; za lože par). Vstopnice so Še dobiti pri veeerni blagajni. — V četrtek »Dolarska princesa« (nepar). Slovensko gleda Usce v Mariboru. Iz pisarne: Druga popoldanska predstava v letošnji sezoni je v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. Uprizori so velika burleska s petjem in plesom »Krasna Uda«. V lanski sezoni je uspela ta igra naravnost sijajno in ker nudi mnogo zdravega humor-ja, se jo je dalo na repertoir ietoš-njih popoldanskih predstav. ZačeU-L je ob pol 4. popoldne. Slavonski Jug. — Grof Teodor Pejačević — hrvački niinistcr. Ko je bil imenovan za ministrskega prtnlsednika grol* Khuen-Hedervary, je podal takratni minister za Hrvatsko Geza pl. Jo s i -p o v i ć svojo demisijo, ki je bila sprejeta. Xato je posle ministra za Hrvaško opravljal ministrski pred-sednik grof Khuen sam. Kakor poro-čajo hrvaški listi, bo v par dneh imenovan za ministra za Hrvaško posla-nec grof Teodor Pejačević in sicer na pred log bana dr. To m a š i ć a. Grof Pejačević je že izjavil, da ponuđeni mu ministrski portfelj sprejme. — Sokolska društva v Bosni in Hercegovini. Srbska sokolska društva v Bosni in Hercegovini so nosila do sedaj kroj po vzorcu »Dušana Sil-nega«. Sedaj je zveza srbskih sokol skih društev v Bosni in Hercegovini sklenila, da sprejme splošno veljavni sokolski kroj. Ta sklep je posledica znključkov na vsesokolskcm zletu v Sofiji, iiaj se Bolgari iu Srbi prilagode tucli glede kroja ostalim slovan-skim sokolskim organizacijam. — Slova uski kongres in bolgar-sko sobranje. V debati o prestolneru govoru se je v bolgarskem sobranju poslanec Ata.nas Krajcv dotaknil turi i slovanskega kongTeea v Sofiji ter rekel med drugim: »Na slovanski kongres v Sofijo so došli ljubi gost je iz vseh slovanskih zemelj. Sprcjeli smo jih gostoljubno in vrnili so so domov z najlepšimi spomini. To je bil za nas velik dogodek. Na tein kongresu se je manifestirala vzajem-nost VReh slovanskih narodov.To delo /a kulturno edinstvo slovanskih na-rrMiov pa bo uspešno, ako bodo vsi slovanski narodi posamič in v skup-nosti delovali za splošen kulturni napredek, ne da bi pri tem snovali nacrte, kako bi en uarod teritorijalno zagospodaril nad drugim.« — Nova bolgarska opera. Bol-garski skladatelj Atanasov je kompo-niral opero »Borislav«, za katero nm je napisal po drami Iv. V a s o v a libreto N. Popov. Te dni se bo nova oppra pela v bolgarskem narodnem gledališču. Skušnje so se vršile v navzečnosti skladatelja Atanasova, Hbretista Popova, pisatelja Vazova in odlične sofijske publike. Bolgar-ski listi pišejo, da so bili vsi, ki so imeli priliko slišati novo opero, vzhf-čeni, ter prorokujejo operi velik uspeh. — Prtdstdnik bolgarske^a «o* branja. Nekateri bolgarski listi so silno ogorčeni, ker je sobranje izvo-lilo za predsednika dr. Orahovea^ ki je rodom Ćrnogorec. Zato imenujemo narodno sobranje »crnogorsko« in mu oči ta jo, da se je dalo pod avto-riteto »tujca«. Vladno glasilo »Pre-pore<54e za vrača te liste in pifie: »Dr. Orahovec ni »tujec«, ker je sin brat-skega nam naroda. Nam v oboe nišo tujci SI ovan i. Nam ne more in ne srne biti tujee, ledor je Čeh, Rus, Hrvat, Srb ali Slovence.« Popolnoma pravilno stališče, ki izpričnje, da ae je slovanska ideja že globoko ukore* ninila v boia^nka memu JkmM ftni" izk^a tevM inknt. n siMisuB svem — l«#letmlea pol>kefa rodo-limhau V aoboto je poteklo 100 let, od-kar se je v Kal uši rodil voliki poljski rodoljub dr. Frančišek Sinolka, ki je do svoje smrti leta 1899. igra I vodilno vlogo v poljski politiki. Smo]ka je bil leta 1845. obsojen radi veleizdaje na smrt. Obsodbu se ni iz vršila, leta 1848. pa >e bil Smolka po-miloščen. Že pri prvih volitvah v parlament je bil Smolka izvoljon za poslanca in je na to igral v držav-nem zboru eno prvih vlog. Leta 1881. je bil izvoljen za predsednika parlamenta in je ostal na tem inestu do leta 1893. — Predavanje v »Slovanskem dru&tvo« v Petrogradu. Poručali srao že, da se bodo v zimski sezoni vršila v »Slovanskem društvu« v Pe-trogradu predavanja, nanažajoča se na vseslovanski kongres v Sofiji. Prvo taiko predavanje je bilo dne 31. oktobra. Predaval je društveni podpredsednik P. A. Kulakov-s k i j. Ocenjuje pomen sofijskega. kongresa in je rekel, da je bil enako pomenljiv in važen, kakor sta bili* zgodovinaka slovanska kongresa v Pragi leta 1848. in v Moskvi 1. 18(»7. Sofijski kongres je bil parada slovanskih sil, saj so imeli vsi slovanski narodi in vse slovanske zemlje na tem shodu svoje zastopnike. Ćelo Po-Ijaki nišo manjkali, dasi se tega kongresa nišo udeleževali. Kongres je razpravljal zgolj o rešitvi praktičnih vprašanj. Rusi so lahko s kongresom zlasti zadovoljni, ker so vsi ruski udeleženci, dasi pripadali raznim političnim strankam, tvorili eno, v vsa-kem oziru «jii pomanjkanje železa, tako da je morala vlada sama poseči vme«, da zadosti veliki ]X)trebi železa. Industrija je napredovala. Da se je pod-jetnost vzbudila, je povzroČila precej dobra letina, toda pravi vzroki so drugi. Vsled dolge industrijske depresije se je nabralo uamreč preveč prosfcega kapitala. Tako je bilo vlog in tekočih računov v akcijskih ban-kah za trgovski kredit dii* 1. janu-arja 1910 12621 milij. in dne 1. aprila 1010 ćelo 1401*6 milij. rubljev. — Tuđi v hranilnicah je naloženo ogromno prostega kapitala: denarnih vlog je bilo 1. avgusta 1907 10895 milij. rubljev, letos pa 15253 milij. rubljev. Torej je prosti kapital v res-nici zelo narastel in s tem se je vzbudila podjetnost. Vse to bo pa imelo tuđi še nadaljne učinke. Delavsko gibanje se je zopet poživelo. Xa drugi strani pa to izboljšano gospodarsko življenje tuđi ugodno vpli-va na državne finance. Država ho lahko realizirala marsikateri važni projekt. — Obisk visokih šol na Ru-skeni. Lansko leto je bilo na vseh ruskih univerzah, katerih je de«et, 41.000 slušateljev, na šestih tehni kah pa 9500, na vseh visokih šolah sploh pa 64.000 slušateljev. Izprert sođlito, Po&kušeno zastrupljenje v Lip-oici. Zaradi poskušenega zastruplje-lija s strupenimi čokoladnimi Koii1k>-ni na Lavri Morawek v Lipnici so, kakor znano, poleti zaprli na Dunaju Berto Castelletz, njenega soproga in njeno hči. Berta Castelletz je priznala svoj zločin. Ker pa zoper Janeza Castclletza in njegovo hčer Bi^rto nišo imeli prav nobenih dokazov, so ustavili zoper ta dva preiskavo ter ju izpustili. Zdaj bodo najprvo pre-iskali duševno stanje Bcrte Castelletz, na kar priđe skoraj gotovo še ta mesee pred porotnike. Ustavili so tuđi obenem preiskavo zoper nekega medicinca, ki je bil tuđi v to zadevo zapleten. Spijonaža pred sodi^era. Pred okrožnim sodiščem v Rovinju sta se zagDvarjala 36letni Franc Ambro-sicb, urednik puljskega »Giornalet-to«c in dopisnik tržaškega »Piccolo« in pa 261etni Hanibal Wiedenhofer iz Pulja, in sicer, ker sta špijonirala vojaške naprave. Kakor smo že po-rocali, je dobil Ambroeich od »Pioco-la« narobilo, naj ai ogleda aeroplan, kateregr* j« konstruiral enoletni pro-stovoljec vojne mornarice, Jožef Niki, in katerega je gradil v voja-Ikem aneoalu. Dobil je dovolilo io je šel dne 24. septembra v sprem^tvu Wiedenhofferja, katere^a je vzel « •eboj kot tolmača. Poareeilo ae ma je, govoriti i Nikljem, ki je delal v nekem popolnoma separiranem, sa tnjee nedoitopnem prostora. Iiumi-telj mu ni hotel dati nikakih pravtk inforaa«ij ia twU drvgi naloibmei ao pravidiio molemli. Vmdar j* pm Ambromiofa aestavil toaadevno poro-Wo> kataro mm Ja poUaei aak ibm inženir z ozirom na tehni^ne dmta poprmviL To porobilo je izžlo v »Pic-eolo« in v »Giornaletto«. Takoj nati> sta bila Ambrosich in Wiedenhoffer o^umljena špijonaže in aretirana. Pri obravnavi ata bila uklenjcna. Ambrortich se je zagovarjal, da ni hotel špijonirati, tem več nla je hotel samo naročito, katero je dobil kot dopisnik »Piccola«, izvr&iti. PriČ4> ni-p*(i nieesar obreinenilnega izpf>vedale, V* svojem govoru je državni pravdnik naglahal, da pozna Ambrotiicha kot popolnoma poštenega človeka, ven dar pa ne* odistopi od obtožnice. Sodni e je za hlačni pa^. * Lep pa&tor. Pastor Nm-inann v mestu Spandau na Neuiskem je pokopava 1 v petek riL'kegu odličneg:« mešcanu. Mož se je peljal na pokopa liAče v zapustiiikoveni vozu z njegovo rodbino. Me^l vožnjo ne je pastor vcdel tako nedostojno naprum zn pustnikuvi hčeri, da so ga zupodili iz voza. Konsi«torij je uvrniel proti ne-olikanemu pantorju preiskavo. * Tuđi rekord- Te dni je l»il pred sodiščem v Petrogradu obsojen n"k Doskowsky, ki je v obsodbah skoro gotovo dosege I rekord mod vsemi Husi. Kakor poročajo ruski listi, je bil v zadnjih 11 letih kaznovan samo 318 krat. Dvakrat se je že zagovarja! zaradi hudodelstva, ki se kaznuje s Kinrtjo, vendar je f>bakrat srečno odnese 1 pete. * Razhurljiv jirizor v bolni.šnici. \ oddelku zii iunoholne v za^rrehški K'oliiišnici iismiljcnih hrattiv je te dni nenadoma i>odivjal neki bolnik ter je začcl pretapati svoje tovariš«. St reza j i so podivjanega moža le 8 teza vo vtaknili v prisilni jopič. Ko je bil nesrečnež v prisilnem jopiču, je -ikočil neki boJnik, katerega je prej umobolni na pade 1, vanj ter %& z vso ^ilo ugriznil v nos. Napadaha so koma j odtrgfili <>d bolnika v jopiču. Bolnik z oilgriznjenim nosom je ua-slednji dan ninr!. * Državni iipit za urednike. I talijanski ministrski predsednik Luz-zatti je izdelal nov zakonski nacrt o tiskovnem zakonu, katerega naiue-rava v najkraj^em času predložiti zbornici. Najvažnejši v noveni za-konskem nacrtu »*> pred piši za urednike in položitev kavcije. Odprovorni ureo pome-nu in razširjenosti lista ter znaša od 5()0 do 10.00(1 Hr. Od varščine se od-tegnjejo različne kazni, zato se mora vedno znova dolagati. * V zrakoplovu ga naineraval umoriti. Dne 8. oktobra t. 1. se je ubil :uski zrakoplovei* MazijeviČ. O vzro-ku njegove smrti prilutjnjo v javnost zelo čudne govorice. Zatrjuje S4\ (h\ h hil Mazijf'vič član revolucijonarne bojne združi tve, od kat ere je dobi! nalog, da umori Stolvpina. Stoivpin se je res dvignil v Mazijevičeveni zrakoplovu v zrak, ker mu je pa preo-isurn za nameravani umor. Da i*e pn < gne masoevanju svojih tovariSev, ker ni izvršil danega mu ukaza, je Mazijevič pri nekom poznej&eui poletu sam skočil iz zrakoplova ter se uhil. * Sifilis v Bosni. Dunajska *lruž-!>a za liotranje lw>lezni je imela dno 3. t. m. zborova nje, na katerem so \& raz|>ravljalo o profesor ja Khrlicha sredstvu zoper sifilo, irnenovauenj ^Hala bob«. Sodba ni hila j>osebno ugodna. Kaže se, da so špekulantje o tein preparatu več pisali '->t bi se sinelo, ker potrebu je to !^tvo s* znatnega zboljšanja. Kar ^> zdaj n.i Dunaju povedali, to sta že pred nekaj časom spoznala primaru dr. Šlajiner, ki je bil sel v Franko-brod na Nemško studirai to sredstvo, in specijalist dr. D e ni š a r , ki je stvar prestudiral na Dunaju. X« omenjenem zborovanju na Dunaju je deželni zdravstveni referent za Bosno in Hercejrovino, dvorni svetnik dr. Kobler poročal o ra-zširjonosti Kifili-tičnih bolesni v Bosni in je rnzkril nprav strasne stvari. Iz njecroveflra predavanja je nosneti. d« so sifilitio-ne bolezni v Bosni silno ra^irjen*. Dr. Kobler je povedal, da je vlada zdaj — 30 let po okupaciji!! — začela veliko akeiio zoper te bolesni. Uradni zdravniki potujejo po deieli in prettiknjejo ljudi. In ti u radni adrmvniki najdejo na dan po sto in v€* ljudi, ki imajo *ifiliti^e b©-lemi? Mftidfi todi t imsđni Srbiji ni c^U bolja. Tb ii» vi iako tufaia «lj k« o admvitTMiih rasmerafe r Bani TelefonsKa m Dnojavna poročIliL Is delegacijskega zaaedanja. S. — Dunaj, 8. novembra. Ple-larrm, seja avstrij&kih dele$racij se je i ricela cijalnega demokrata S e i t z a in tovarišev glede nedeljskejra govora ritina jskeiga podžupana Porzerja. De-Uigat Z a z v o r k a je vložil luterpe-h+eijo v znani Kollitsehc^r-Khan aferi, s -katero da je mno-ito avstrijskih diplomatov in fcantni-kov, med nj im i tuđi dva sinova voj-itegra, ministra Sehonaieha zelo kompromitiranih. Delegat C e j? 1 i n s k i Je1 podal interpolacijo jrlede iztirava* uja Rusinov na liavarskeiu. Delegat .Hobernipf i>y je poital interpela-rijo o dozdevni brespravnosti protesta ntov v Bosni in Hercegovini. Marquis Baquehem priporoea kot poročevalet* delepraeij, naj se sprejme proračun. Kot pro - govorniki so priglaše-ii i delegati: baron Gautsch, C r a b m a y e r , H er z m a n s k y , Simionoviei, N i t s c h e . G orni a n in Do b e r n i g*. Kot eontra - govornik i so pri-ii'tušeni delegati: dr. Sustoršic, U a I j a k , Masarvk. Udržal, F? e n n e r , dr. Kramar, Ne-ni o e in K 1 o f a e. Prvi ima besedo dr. Šustoršii*. Govori o razmerju med Avstrijo iu Neiueijo ter o razmerju med Avstrijo in Italijo in se dotakne av-> frij^kili stik<»v /, b;\lk;in.m ost* i ran ja- An-«!rej:i SteRO!isek iz Zjrornjedra Mozir-,",w kot nezakonita in neutrljena sisti-i-ata. V drupih ttfkah* se za vrača pri-tožba kot iiutonuiljena. S. — Dunaj, S. novembra. Pri i ti pri lik i se je publicirala tuđi raz-■-.otiba upravnepTii -.odišča jrlede pri-irržb** srg:. Zelenik in tov.. Koš in tov. ter Topolovee in tov. glvdv volitve v nkrajni zastop ptujski. Sklop, s ka-terini ne aprnoscira »»nepra volika iz iržke občine Nova Štii'ta, se v razsod-bo kot neutemeljen slstira. Ostale it>eke pritužbe ]>a se kot neutemeljeno v.avraeajo. čestitka socijalnih demokrato\ ba- ronn Gautschu. F. — Diutaj, 8. novembra. Dam* s«» socijalni demokrati bivšemu av-strijskemu naučnomu ministru in fM)znojšeinu ministrskemu pro in onako volilnc pravico v Avstriji. Baron Oautsch je socijalnim domokratoiu odK^voril. «ifi grn ntvno njili č<*stitka najbolj v«>->eli, ker prihajit čestit kit iz stranke, uuski kralj pritle 1(j. t. m. na Dunaj 1 \\v, obisk k našeuju cesarju. I Kršćanski socialci med seboj. S. — Dunaj, 8. novembra. Kakor znano, je „Deutsches Volksblatt" do-kazal, da v nižjeavstrijski krščansko-hocialni stranki cbstoji odpor proti stajerskemu krščansko-socialnemu po-slancu vitezu Pantzu, ki je ustanovil svojo gospodarsko zvezo. Nižjeavstrij-ska kmetska zveza je sklenila bojkotirati njega in njegove prireditve in zlasti njegovo društvo in „Deutsches Volksblatt* je prinescl pismo, v kate-rem se sklep dokumentira. Ker se je včeraj še dvomilo, ali je to pri nas originalno, je izjavi! krščansko-socijalni poslanec List, da je pismo originalno, da je on sam dal dovoljenje za pod-pis in da odgovarja to pismo soglts-nemu sklepu nižjeavstrijske kmetske zveM prati Pantiu, U Jt IkodUKec agrtrnih intertaov. Al«iuHUKlnu B. — B^lffrad, 8. novembra. Sao-ei ob 9. izdani buletin o bolesni pre-stolonailediiika Aleksandra konstatira: Temperatura pri bolniku je ine-njajoća. Najvišja znaša 38' 9° C. V subjektivnom in objektivnem »tanju ni konstatirati uik»ke »premembe. Temperatura 38*8° C, iila 90, diha-nje 24. Teikoče pri rumunsko-turikl trgovinski pogodbi. O. — Carigrad .8. novembra. V rumunsko-turški trgovinski pogodbi so nastale težkoče glede visine carine na nekatere predmete. Turčija izjavlja, da je sicer pripravljena, akceptirati rumun-ske zahteve, toda le tedaj, če se Ru* munska ukloni turski zahtevi glede muslemanskih posestev pri Dubruči. Pogodba med Avstrijo in Turčijo. M. — Pariš, 8. novembra. :>Tomp»« j>oroća, da s* je v začetku 1. 1900, ko je ruski zunanji niinister Iz-volskij zahteval, da naj Tureija #d-stopi Novi Pazar Srbiji, »klonila med Avstrijo in Turčijo pogodba, v katori garantira Avstrija Turuiji za status quo v evro]i6kih turskih deže-lah in Karantira tuđi, da bo podpira-1a Turčijo proti vsein bolgarsko - ruskim napadoni. Na«protno pa se zave-zujo Turčija Avstriji, da m> bo brez avstrijskega privoljenja izvršila nobene spremenibe glođe turskih evropskih dežel in jrlede obali ob Cr-nem uiorju iu > priiirt'in Honaparte. F. — Bruhelj, o. novembra. Poroka belgijske princebinje Klementi-ne 6 prineem Bonaparte se izvrši na italijanskem pratili Mon Caliari. Poroka so bo izvršila $ pravim kraljevskim pompom. Gospodarstvo. — Vlada se je poravnala z rafinerijo v Limanovi. V poslednjih dne-vih so se dogovarjali zastopniki vlade 7. zastopniki franeoske rafinerije v Limanovi o poravnavi, na podlagi katere naj bi vlada preklieala naredbe, katere je vlada pred časom izdala zoper rafinerijo. Kakor se zdaj sporoča, je bila ta poravnava v glavnih toekah tuđi dosežena. Kakor se govori, podpiše Li mano va izjavo, v kateri bo konstatirano, da ni v nikaki zvezi z ameriškim trustom, in v kateri obljubi, da se ne pridruži prodajni organizaciji Amerieanov, — nasprotno, da hoče postopati v dogovoru z doniaeimi rafinerijami. Vlada l>a prekliče svoje odredbe in bode znova dovoiila rafineriji znižane tA-rife za transport nafte. Kakor je iz tega razvidno, Limanova ni ugodila pogoju, da pristopi k bloku rafinerij, tako, da torej blok s pomočjo vlade ni nieesar dosegel. Vlada je pa s t*Mn, ila je opustila ta pogroj, odstopila na ćeli crti. kajti ona izjava franeoske rafinerije ima jako problematično vrednost. Tako se je precej žalostilo koneal kapitel zgodovine vladnegii vmesavanja v petrolejsko industrijo. — Monopol za kali v AvMrijif V soboto se je vršilo pod predsed--»tvom ministra Bilinskoga v finane-nein ininistrstvu informativno po-sveiovanje * »trokovnimt referenti rudarstva in monopolne uprave. SU> je za eveTitualno uvedbo kalije\ tyga monopola, kakor ga nameravajo oa Ogrsk^m. Khlijevo sol dohivajo v Galiciji. Zdaj dohivajo kali iz Ne ničije, in &ieer v velikih množinah. V zadnjem času fte je več bank potego-valo za to, da doht* zastopstvo nem-škega kulijevega sindikata za Av-Htrijo. — Nova banka v Sarajevu. Na Dunaju se vrše jtosvi-tovaiija t»»ed kreovsod z naj-boljšim tispehom. Bolniki ga jent-ljejo radi in ćelo povpraisu ieip po njem. Priporoeal som SerraTaflovo kina-vino z železom svojim znancem na splo«no in priporočam ga lahko vsakomur. Nagvbogsan, 10. aprila 1909. Dr. P. Borlovan. ZelođčMt tnlikff libnaiji I tati. prije ■ariiittliUe tnlilK intimi, i ■anjacfliiki Hittrlt hilia kit tantvfM aaaln » MJMji« ie Ttt ttf )• let frtit-knitM sredstvo prttl prtkaHtaia ttš-kotaa TSAke mte. g^rtčici, t«icucm« ugatja. Motičai« SolcetM«. tttitA Usliac itd. Vtnjte m **U* ritiftifc k fMirHft i« p*»*rt ttr padtc m fttg tt*jcč» wttim zmuik« • fifUam Đobivtt s« po lek*Fna>i V« d^Aelo r»ipo#ilj» l*k»rn»r C BrUj, Dun»j I , yi*iachm.irkt i!*H4 « »tc^l^nic %m K 9.—. 3 dvOiOMt« stekleuic« trn I4»M frtak«. a i 23 Dobiva ft« po leksrnah V« detelo r»ipo#ilj» li>kiirn»r C Brtfj, Dun»j I , Vl^iachm.irkt S/44»4 « »tc^l^nic %m K 4.—, 3dvOiDMt« ttekleuic« emI^M f I T I K 0 T 0 T Ha]l)ol]ia Dro seftinlostl: iluto, iRbrao, tein. ottiniutfl Id lekJeoB si iotl »ni pri H. SUTTHER UabU&no, Hestni tri Lasta« tofiru ■r v ftvleL TlIMHftl Wltmi OHll I K 0 T I f I E 0 T 0 T ^ ?S II1 > 1 7. t.pop- n*t II X i si. Hzsh. Usno . t.sv. 731-t St ftluali. t. 7. s|. 732-1 97 tr. jzah. đež Srednja včeraj«ii|« lempcratura tip, »ona. S^*. F44»vipa v 24 urmh 5 3 mm 3602 L*Mt velika skladišča pripravna za vinsko trgovino ali drugo tranutno blago M te V amlm Ukoj ali im februar 1911 v Sf. lltti At tL ^—~————— n — ' ■■------i ■ w t l ii St«**« Uto gospodična kot prodololko v trallkl ali paplral trftriml ▼ mestu ali nm deieli, gre pa tuđi drugim. Naslov puvc upr. »SI. Nar.« 3672 isii \m in] Mj raki sUrt ^reiiktšeae stolne««—Ht) fiaw «tn. lenspti ji mm kmt. Um fnttotm u gtHb ptti. lajcj« li tMc.alnef a jeki*, varajte se penaretffc, nkš ■aajfrctocf« naterlalA icTUvik. Puit« •ataako um vartrvno n»*«ik«, rtisaj«« aa vufci •n^iiaii: N itolal. Opozaija m aa miobo kranlshm hlobos odlikovanih ra razstavi v Parizu 1. 1904 RazpoŠiljam velike kranjske klo-base od pnstoih kranjskih prašičev po 40 vinarjev komad proti povzetju. V zalogi imam tuđi vsakovrstne v mojo •troko spadaj oče mesnioe. Z odlićnim spoStovanjem Franc Golob mesar in prekajevaiec 3704 Sp. Šlška pri tt«bl|aaL Pozor! Pozor! He&o) zo lesotržee! Na dolnjem Štijerskem, se iz proste roke prodaš ta 2 gozda dobro obra^čena z dorasli mi hrastovi v skupni izmeri 7 oralov 1265 kvadratnih sežajev, ki leže približno pol ure od železniške postaje, ob dobro vzdr-žani cesti. Cena po dogovoru. 3720 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. „Slovensko abecedo11 za ženska ročna dela, priporota ■masa llterie, učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah, sedaj v LfOIJaad, Volmlska C«lU itoV. 21. 3796 Priporočamo našim gospodinjam pravi rFJ^KGJČOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. •I. Z«ra II. Y I1SI, S:9 I V I 20»" I I I ESlNStO ■■#| Priporoča tovarna *&> II v I i***™ Ml IA ii ijt -™-«HIMI I sjml MSenin wHHI I ■■■■■ v Ljubljani ■■■■■■ I OMiflt u dcžcH spnjntš kondpijenta. Naslov pov« uprav n Utvo »Slov. Naroda«. Stanovanje obstoječe iz 4 sob in kuhinje z vsemi pritikll- nami m a44a takai ali pa a 1. tokrmaiiam. Vprafii se v Spodnji SlSkl, St. 107, i. nadstropjt, 3669 Kontoristka (začetnica) izprašana v pisanju na stroj, ¥ sUnofufiji in knjigovodstvu« *lovtn§Čine zmoina v govoru in ci sa vi laća takaj ataaam> Prijazne ponudbe ni Favlo Stiniulak« SraAaa« ichvrlammteftiKlcmai •, L, L Stanovanje s 3 fiobami se od da za ffthrwlW ttrmla. Ved se izve pri hi^Diku aUo vammki trg i. (T'kf pred lodnjo) 3000 lik predmetov za uporabu in za darila ob-ega moj najnovejSi glavni cenik, ki ga »šljem na zahtevo vsakomur n franko. C kr. e>aroi dobavitall Jaa **wrt lUat at 151, Caiko,______2W Z \m prostora >npravna za delavoice ali skladiida 111L novembrom oddastm. Pc>izv^ -e \*i\ hišner izo-poHarju Ivana Koienlna, Eolodvoraka uUea it. 6. iišo —— Lapa -^^— nova hlša s Štirimi sunoranji z lepim vrtom spredaj in zadaj za hi>o, v gorkem kraju, v Gorici Je naprodaj. Ceoa 25000 kroD. Vreč se jzve pri upravu. »Slov. Naroda«) 3703 Svarilo! Podpisani opozarjam vsaterga, kateri bo dal blago ali posojilo mojemu mU-doletnemu sinu istega imena, ki je zaČel brei rrojega dovoljenja tukaj trgovino na svoje, da jaz ni>em pladnik pa tuđi oe odgovoren v aobenem slučaju zanj. V Bob. Bistrici, 1. novembra 1910L Mijo Grobotek 3699 trgovec id gostilmčar. Leno slanje v I. oadstropju, na vogaiu Kongres-nega trga in Vegove ulice ftt. 2, s 5 sobami, balkonom m vsemi pripadki k Ddđa s 1. novemferom 1.1. ™ Povpra^a se pri g dr. JOS. LaVTOn- Ukm, Eongreani trg it 13. ot I—1 popoldne i> pa v plaaral g. ir. Oblaka t hotaln Štrnkoll. Majhen umetni min na štajerskem Ute spretnega, poitenega, oienjenega flaiHa zmoinega obeh deželoih jezikov. Ponudbe s prepisi izpričeval ia navedbo ?ahtevane plače pod Šifro „Sprttra mlinar14 na upravništvo »Sluvenskega Narodac. 3723 hiriiio Iranilna WUo. Gradec, Hcrrengassc 7, U. nadstr. Hronilne »loje po 41V Vloge po 1000 K in vi*je proti 60dnevni odpovedi WtFm po 5V ^K Obrestuje od dne vložitve do dne dviga. Rentneca davka prosto. Vložne knjižice se lahko deponirajo Praanaltl In patini pa>> l^tnlca fcraaaiaama*— Su nje vlog koncem ivgusU 1910: 2,500000 K. SUnjc ;amCujoCih Icfcžcv 3,400 000 K 340t Natančnejsa pojasnila, tuđi oaaafmam sm4 3. in 4. ure popoMn« to|lntLjn|niliiinkiBi)i2l SVOJO Zdl*flVJO » ohraaitel Uji.ejo Vun lUbort la beMlM. e«, ftrd. miliee im hto m V«a «HIK «P^ botte tdnio, aploteo dobro tdnntrtao mpoloieBje bo a^eTom-stopilo, ako bodete rabili pristat Fellerjev fluid i saamko »Ebaflokl«. Tueat m potaMtajo 5 km« fraaka iaW«iato« «mb» lahmar E. V. FalUr v PliiNirt. EU* trg tov. 210 at limit. —