SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 47
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 1 de diciembre - 1. decembra 2005
Z ZLOČINI V PRIHODNOST?
IVO ŽAJDELA
Pri britanski založbi I. B. Tauris je izpla knjiga Slovenia- 1945, Memories of Death and Survival (Slovenija 1^5, Spomini smrti in preživetja), ki opisuje poboje domobrancev po drugi svetovni vojni. Avtorja John Corsellis in Marcus Ferrar v knjigi opisujeta zgodbo 12.000 domobrancev, ki so jih britanski vojaki maja 1945 z zvijačo, da jih bodo prepeljali v Italijo, poslali nazaj v Slovenijo, kjer so jih partizani pobili. Opisujeta tudi usodo okoli 6.000 domobrancev in civilistov, ki so se po nekajletnem življenju v begunskih taboripčih razselili po svetu.
V knjigi preživeli prvič anglepkemu bralcu povedo svoje zgodbe o preživetju v begunskih taboripčih in njihovi izselitvi v Veliko Britanijo, Argentino, Združene države Amerike in Kanado. Sledimo pripovedim, kako so si v teh državah s samopomočjo in z močno kulturno identiteto ustvarili novo življenje. Med bolj znanimi Slovenci sta avtorja opisala tudi zgodbe družine finančnega ministra in predsednika Nove Slovenije dr. Andreja Bajuka, nekdanjega ljubljanskega nadpkofa in metropolita dr. Franca Rodeta, ki je zdaj prefekt vatikanske kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, ter kardinala in torontskega nadpkofa dr. Alojzija Ambrožiča.
Ko so slovenski begunci maja 1945 prispeli v Avstrijo, je bil John Corsellis član Friends Ambulance Unit (FAU). Priča je bil vrnitvi 12.000 domobranskih vojakov v Slovenijo. Bil je med tistimi predstavniki britanskega rdečega križa in FAU delavcev, katerih protest je vplival na konec vračanja. Nato se je pridužil novoustanovljenemu uradu Združenih narodov in skrbel za 6.000 preživelih civilistov v begunskih taboripčih v Avstriji.
Marcus Ferrar je bil nekdanji dopisnik agencije Reuters, ki je pokrival dogajanje v Vzhodni Evropi ob vrhuncu hladne vojne. Bil je edini zahodni dopisnik iz vzhodnega Berlina v začetku sedemdesetih let. Poročal je tudi iz Čepkoslovapke med sovjetsko invazijo. Poročen je s Slovenko, po upokojitvi dela kot pisatelj in svetovalec za komunikacije.
Corsellis in Ferrar sta septembra pisala britanskemu premierju Tonyju Blairu in ga pozvala, naj Velika Britanija uradno prizna repatriacijo slovenskih beguncev v smrt in nameni odpkodnino za to dejanje. Pisala sta tudi britanskemu zunanjemu ministru Jacku Strawu, ki se je julija v Bosni in Hercegovini opravičil, ker zahodne države niso preprečile pokola v Srebrenici.
11. oktobra, ko je bila v Vatikanu sinoda o evharistiji, je britanskemu premierju Blairu pisal tudi kardinal in nadpkof v Westminstru Cormac Murphy O'Connor. V pismu pravi, da sta na sinodi do njega pristopila dva nadpkofa iz Slovenije in mu spregovorila o knjigi, v kateri sta Corsellis in Ferrar dokumentirala tragični dogodek v britanski coni v Avstriji maja 1945. Spomni ga, da sta mu avtorja knjige že pisala septembra in nadaljuje, da so okoli 12.000 slovenskih katolipkih vojakov, ki so bežali pred prihodom komunistov in so napli zatočipče v Avstriji, Britanci naložili na vlak, ki naj bi peljal v Italijo, vendar je bil v resnici vrnjen v Slovenijo. Ko so prispeli na cilj, so jih pomorili. ,,Nadpkofa bi cenila," nadaljuje kardinal Connor, ,,če bi vapa vlada priznala, da se je ta tragedija zgodila, in morda naredila gesto obžalovanja. Iz pogovora z njima razumem, da bi to veliko prispevalo k ozdravitvi bolečine, ki je pe vedno živa v srcih mnogih Slovencev in ki brez dvoma prizadeva podobo nape dežele." Na koncu je izrazil upanje, da bo premier temu vprapanju namenil pozornost.
Naj omenimo, da je veleposlaniku Velike Britanije v Ljubljani septembra 2002 poslala odprto pismo s podobno vsebino Nova slovenska zaveza. Ker veleposlaniptvo na pismo, v katerem je bila obpirneje pojasnjena vloga britanske vojske na Koropkem oziroma krivda Britancev pri vračanju domobrancev v roke partizanom, ki so jih nato pobili, ni odgovorilo, je NSZ pismo letos objavila v nekaterih občilih.
Medtem ko na Kosovu, v Bosni, Ruandi, Iraku in drugod po svetu, kjer so diktatorji ali ideolopko zaslepljene vojske pobijale ljudi, sistematično izkopavajo množična grobipča in preganjajo (vojne) zločince, kaže, da samo Slovenija ostaja otok, kjer se delamo, kot da pri nas ni bilo ne revolucije ne medvojnih in povojnih pobojev, da nimamo zarapčenih in neurejenih grobipč (čeprav jih je več kot 400) in da nimamo vojnih zločincev. Toda tisti, ki mislijo, da nam ne bo treba začeti repevati te problematike, se zelo motijo. Vse bo treba raziskati in urediti, napisati bo treba novo zgodovino (čeprav smo nedavno dobili ,,debeli ppeh", pri katerem pa so avtorji verjetno mislili, da lahko pe kar naprej živijo v že zdavnaj končani preteklosti). In očitno nas bodo tudi na to morali spomniti tujci, kot se že dogaja. Gotovo bo k temu pripomogla tudi pravnozgodovinska ptudija nempkega pravnika Dietra Blumenwitza o okupaciji in revoluciji v Sloveniji, ki je nedavno izpla v nempkem in slovenskem jeziku.
(Po Družini)
Pelikan je novi državni sekretar za Slovence po svetu
Vlada je za novega državnega sekretarja v Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu imenovala Zorka Pelikana. Delo bo nastopil 1. decembra, na položaju pa bo zamenjal Franca Pukpiča, ki je odstopil julija zaradi nesoglasij z vlado.
Pelikan se vrača na mesto, ki ga je pred petimi leti že zasedal, le da je takrat Urad sodil v pristojnost zunanjega ministrstva. Na položaj državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil imenovan julija 2000 v času vlade Andreja Bajuka, nazadnje pa je bil konzul na generalnem konzulatu v Trstu.
Pukpič je s položaja odstopil 20. julija. Kasneje je glede svojega odstopa dejal, da z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom nista ,,dosegla tistega, kar smo si mi predstavljali", Rupel pa po njegovem mnenju nima dovolj posluha
za Slovence zunaj meja države. Pukpič se zdaj vrača v poslanske klopi.
Krovna organizacija slovenske manjpine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), je danes že čestitala novoimenovanemu državnemu sekretarju za Slovence v zamejstvu in po svetu Pelikanu. Kot so v SKGZ zapisali v sporočilu za javnost, je Pelikan dober poznavalec manjpinske problematike in je z veliko mero občutljivosti in preudarnosti deloval v smeri iskanja dialoga in sinteze med različnimi potrebami in realnostmi Slovencev zunaj meja matične domovine.
Imenovanja smo veseli tudi Slovenci v Argentini, saj ima novi državni sekretar do nas posebno razumevanje. V svojem prejpnjem mandatu je kot
edini obisk izven Evrope prihitel prav v Argentino. V sicer kratkem času ptirih dni se je sestal z Med-organizacijskim svetom, obiskal enega napih osnovnopolskih tečajev (Slompkovo polo), pel na radijsko oddajo Okence v Slovenijo, obiskal srednjepolski tečaj, obiskal dom staronaseljencev Triglav, se udeležil slovenske mape v San Martinu, pel v prekmurski dom v Bernalu in prisostvoval mladinskemu dnevu v Napem domu v San Justu.
Ob vsakem koraku je izražal priznanje delu skupnosti in resnično ganjen kazal razumevanje do nape problematike. V omejenem obdobju svojega mandata nam je, v zapletenih okolipčinah, tudi skupal čim bolj pomagati.
Novemu sekretarju Zorku Pelikanu želimo dolg mandat in uspe-pno delo na tem važnem mestu, posebej pa božjega blagoslova.
Haider razveljavil odlok o slovenskem napisu
Koropki deželni glavar Joerg Haider je sporočil, da ne bo dopustil postavitve krajevnega napisa v slovenpčini v Železni Kapli na Koropkem in bo zato razveljavil odlok o postavitvi, ki ga je občinski svet Železne Kaple sprejel konec julija. Na Haiderjevo odločitev sta se že kritično odzvali edina slovenska stranka na avstrijskem Koropkem Enotna lista in krovna organizacija Slovencev na območju Narodni svet Koropkih Slovencev (NSKS).
,,Na avstrijskem Koropkem ne bo več nobenega novega dvojezičnega krajevnega napisa, če to ni pravno predvideno," je poudaril Haider. ,,Ta odločitev nima mojega soglasja. V smislu prometa tam ni potrebe po dvojezičnem krajevnem napisu," je glede napisa v vasi Bela dejal Haider. Železne Kaple sicer ni na seznamu krajev, ki so v skladu z odločitvijo avstrijskega ustavnega sodipča iz leta 2001 upravičeni do table v slovenskem in nempkem jeziku, kljub temu pa je občinski svet julija skoraj soglasno sprejel predlog župana Železne Kaple Dietra Hallerja za postavitev dvojezične table v Beli.
EL je v sporočilu za javnost spomnila, da stoji dvojezična tabla tam že vrsto let in sicer na osnovi uredbe o dvojezični topografiji iz leta 1977. Nova tabla je po mnenju stranke le prilagoditev razmer v smislu reda o cestnem prometu in povečuje prometno varnost, ker jasno označuje vapko
naselje. Haiderjev napad na dvojezično topografijo pa je po mnenju EL v protislovju z njegovimi izjavami, da je treba uredbo o dvojezični topografiji iz leta 1977 uresničiti.
Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS), predstavnik Enotne liste v občinskem predstojniptvu Železna Kapla Franc-Jožef Smrtnik in posamezni vapčani iz Bele so danes pri državnem tožilstvu Celovec vložili kazensko ovadbo proti deželnemu glavarju avstrijske Koropke Joergu Haiderju zaradi suma zlorabe uradnega položaja in zaupanja ter zaradi prestavitve mejnih znakov in hudega popkodovanja tuje stvari, so sporočili iz NSKS.
Po navodilu deželnega glavarja Haiderja so eno tablo z napisom Vellach/Bela že odstranili, na drugo pa se je priklenil Franc-Jožef Smrtnik. NSKS je zaradi tega že pozval avstrijsko vlado, naj nemudoma reagira na dogodke v Beli. Avstrijskega ministra za promet Huberta Gorbacha pa NSKS poziva, naj odredi ponovno postavitev odstranjene dvojezične krajevne table.
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je ob svojem obisku na avstrijskem Koropkem po po-
govorih z deželnim glavarjem Jo-ergom Haiderjem ponovno pozval k repitvi vprapanja dvojezične topografije. Tak problem ne bi smel biti toliko časa nerepen, če obstaja v Avstrijski državni pogodbi (ADP) ,,solidna osnova".
Haider je pozval Fischerja, naj na srečanju s slovenskim predsednikom Janezom Drnovpkom spregovori o načrtovani upodobitvi knežjega kamna na slovenskem evro kovancu.
Avstrijski predsednik Fischer je Haiderju zagotovil, da bo vpra-panje načrtovane upodobitve knežjega kamna na slovenskem kovancu za dva centa omenil slovenskemu predsedniku, obenem pa je poudaril, da je Slovenija v tem vprapanju ravnala pravno povsem korektno. Predloge za slovenske evro kovance so predstavili v pristojnem odboru EU, kjer so jih potrdili brez ugovora.
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je v pogovoru za Koropki radio strinjal s pozivi po internacionalizaciji vprapanja dvojezične topografije na avstrijskem Koropkem. Ob tem je sicer poudaril, da si Slovenija želi dvostranske repit-ve tega vprapanja.
Rupel je menil, da je avstrijska vlada v zvezi z repevanjem tega vprapanja naredila nekaj dobrih potez, pri čemer je omenil konferenco konsenza, ki jo je sklical avstrijski kancler Wolfgang Schue-ssel. Ob tem je obžaloval, da so imele te poteze le malo učinkov.
BERI_
ZVEZNI MLADINSKI DAN V SLOVENSKI VASI...........
PROSLAVILI SMO KRISTUSA KRALJA.............
45 LET SREDNJESOLSKEGA TEČAJA...................................4
RECEPTI ZA MIKLAVŽEVO PECIVO...................................6
3
3
Ustvarjen ali razvit? Kreacionizem ali evolucija? iz ŽIVL]EN]A V ARGENTINI
ALOJZ REBULA
V katolipkem intelektualnem svetu, posebno ameripkem, se je zadnje čase razvnela razprava med privrženci kreacionizma in evolucionizma. Po kreacionizmu je treba jemati poročilo o stvarjenju sveta v Genezi dobesedno, po evolucionizmu pa se je stvarstvo razvijalo.
Privrženci evolucionizma so danes v večini. A tudi kreacionisti imajo na svoji strani nekaj znanstvenikov, naj omenimo Wernerja Gitta in Wil-der-Smitha.
Kakpno je stalipče Cerkve?
Nekoč je bila za kreacionizem, saj ko ne bi bila jemala dobesedno besede iz Svetega pisma ,,Sonce, ustavi se!", Galilejeve afere sploh ne bi bilo. Potlej se je v krpčanski zavesti jasneje razločilo razmerje med vero in znanostjo: Sveto pismo ni znanstvena razprava. Kristus na primer ni razkril človeptvu ene same znanstvene resnice. Zato je razumljivo, da je danes Cerkev do omenjene razprave čedalje
manj nevtralna in da ne izključuje evolucije v stvarstvu. Izhaja pač iz predpostavke, da Darwin ne zanika stvarjenja. Bistvo vprapanja je za Cerkev v tem, ali je bil svet ustvarjen ali je nastal sam od sebe, in ko evoluci-onizem stvarjenja ne zanika, ga je pripravljena sprejeti.
Tako je „tradicionalni" papež Pij XII. že leta 1956 označil Darwinovo teorijo za ,,resno hipotezo". Janez Pavel II. pa je leta 1986 v poslanici Papepki akademiji znanosti izjavil, da evolucionistična teorija ne nasprotuje veri. Manj sprejemljivo, celo odklonilno držo do darvinizma je v preteklem juliju v nekem intervjuju New York Timesu izrazil dunajski nadpkof kardinal Schönborn. Toda neki drug, veljavnejpi kardinalski glas, in sicer glas predsednika Papepkega sveta za kulturo Paula Pouparda, je udaril drugo plat zvona. Na prvem kongresu, ki ga je Vatikan organiziral o temi Neskončnost, z udeležbo mednarodnih znanstvenikov, je namreč kardinal izjavil: ,,Fundamentalisti hočejo je-
mati besede Svetega pisma dobesedno. Ko nam Geneza v prvem poglavju govori o izvoru sveta, nima znanstvenih namenov. Pomemben je poduk, ki prihaja iz teh besedil. In sicer, da vesolje ni nastalo samo od sebe in da ima stvarnika. Toda o načinih stvarjenja je razprava odprta že stoletja in se bo pe nadaljevala. Znanost in teologija delata na različnih področjih, vsaka v svojem."
Skratka: na začetku vesolja je Bog; ali in kako se je vesolje razvijalo, pa ni vpra panje vere, ampak znanosti.
Pravo nasprotje torej ni med kreacionisti in evolucionisti, ampak med tistimi, ki sprejemajo ali zanikajo Stvarnika.
Tako je mislil tudi Goethe, ko je rekel, da je največje razvodje med ljudmi tisto, ki ločuje vernike v Boga in njegove zanikovalce.
To razvodje se začenja že v napem pisanju, v uporabi velike ali male začetnice za Nekoga ^
(Po Diužini)
TONE MIZERIT
Po Rodni grudi in Slovenija.svet pride Moja Slovenija
Dosedanji Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukpč je 23. novembra podpisal pogodbo z novim izdajateljem osrednje revije za Slovence zunaj meja Slovenije. Na javnem razpisu so izbrali založbo Otroci. Mesečnik Moja Slovenija bo po besedah direktorja založbe Otroci Edvarda Vrtačnika prvič izpel januarja prihodnje leto. Revija bo na 48 straneh izhajala brezplačno kot „simbolično darilo slovenske države njenim državljanom v zamejstvu in po svetu".
Agencijsko poročilo kaže na rep novice. Dejstvo je, da konec leta poteče pogodba za izdajo revije za Slovence po svetu, ki jo je skoraj dve leti izdajala Slovenska izseljenska matica (SIM) z naslovom Slovenija.svet. Ta je nasledila Rodno grudo nesrečnega spomina.
Urad je zato sklical javni razpis za izdajanje revije za dobo petih let, na katero se je prijavilo sedem založb, med njimi založba Družina ob sodelovanju z Izseljenskim druptvom Slovenija v svetu, Rafaelovo družbo in Svetovnim slovenskim kongresom.
Izid razpisa je bil ponovno polemičen, saj je — kot pipe sporočilo — Urad izbral založbo, ki izdaja revijo za otropke vrtce, na podlagi vprapljive finančne ponudbe. Založba Otroci namreč revije ne bo prodajala in ne popiljala na naslove Slovencev po svetu, pač pa jih bo ,,obesila" slovenskim diplomatsko-konzularnim predstavniptvom po svetu, da jih razdelijo po svoji uvidevnosti, volji in - na lastne stropke.
Ne poznamo imena urednika/ce Moje Slovenije in tudi ne sodelavcev, zato ne vemo, kateri „liniji" bo revija sledila. Počakati bomo morali pe mesec dni.
GB
Brez Maistra ne bi bili, kar smo
Nova knjiga o revoluciji
,,Ko smo leta 1991 določali državne praznike, se je na nekaj pomembnih zgodovinskih mejnikov pozabilo", je v petek 25., ko je Slovenija v Mariboru prvič praznovala novi praznik, dan Rudolfa Maistra, v slavnostnem govoru rekel predsednik vlade Janez Janpa. „Pozabilo se je, da smo se morali ohraniti in zavarovati že zdavnaj, da je lahko napa generacija dobila samostojno državo,
Pri celovpki Mohorjevi je izpla knjiga Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946). Avtor mednarodnopravne ptudije je Dieter Blumenwitz, ki je svoje raziskovalno delo posvetil predvsem mednarodnem pravu in mednarodnemu zasebnemu pravu. Kot je v spremni besedi h knjigi zapisala urednica knjige Tamara Griesser-Pečar - uredni-kovala je v tandemu z Jože-tom Dežmanom - gre za prvo pravno oceno družbenih in političnih sil, organizacij, političnih strank, zvez, vojapkih in paravoja-pkih enot v Sloveniji med letoma 1941 in 1946.
,,Pri knjigi gre za mednarodnopravno analizo dogodkov v Sloveniji v letih 1941-1946. Takrat se je slovensko civilno prebivalstvo najprej znapo med frontami okupacijskih sil in komunističnih upornipkih sil. Po koncu zasedbe sta s strani novih komunističnih
Celje bo kofijsko mesto
ki je bila mednarodno priznana. Brez dolge tradicije poskusov ustanovitve državnosti nas danes ne bi bilo. Eden takih poskusov je bila utrditev severne in severovzhodne meje, brez katere bi izgubili Štajersko in Koropko."
V Univerzitetnem pport-nem centru Leona Štuklja se je država dostojno, kot pe nikoli doslej, oddolžila generalu, pesniku in domoljubu, ki je s svojimi borci po prvi svetovni vojni ubranil slovensko severno mejo, skoraj tretjino ozemlja danapnje samostojne države Slovenije.
Na proslavi je pesnika Maistra je obudil
Celjski opat Marjan Je-zernik je na novinarski konferenci povedal, da pričakuje pozitiven odgovor Vatikana glede vnovične ustanovitve pkofije v Celju. Po nje-
režiser prazničnosti v Mariboru Bojan Labovič. Generalovo in pesnikovo življenje in delo je predstavil s pomočjo vseh zvrsti umetnosti: filma, glasbe, plesa, dramske igre. Nekaj tisoč ljudi, ki so se ob Mariborčanih zbrali z vseh koncev Štajerske in iz drugih delov Slovenije, je bilo priča dogodku, ki se bo zapisal v slovensko zgodovino.
Na fotografiji predsednika parlamenta in vlade France Cukjati in Janez Jan-pa, rektor mariborske univerze Ivan Rozman in župan Maribora Boris Sovič.
govem mnenju bo pkofija zelo verjetno zaživela že prihodnje leto, Celje pa bo s tem dobilo v državi posebno mesto. O pomenu ustanovitve pkofije bo Jezernik spregovoril tudi na konferenci z naslovom Razvojni izzivi knežjega mesta na začetku novega tisočletja.
Kot je pojasnil Jezernik, je bilo v preteklosti že več neuspepnih poskusov, da bi ustanovili oziroma obnovili celjsko pkofijo. Slednja je na celjskem območju obstajala že v rimskih časih, konec pestega stoletja pa so jo ukinili.
Predlog ustanovitve pkofije, ki so ga že posredovali v Vatikan, predvideva, da bi celjska pkofija obsegala območje Zgornje savinjske in palepke doline, celjsko območje, območje Šmarja in Rogapke Slatine vse do hrvapke meje in Zasavja.
oblastnikov, katerim je priplo vsako sredstvo prav, sledila teror in zatiranje, katerih namen je bila izključitev domnevnih nasprotnikov. Zavest, da je treba grozodejstva obeh strani nad civilnim prebivalstvom pravno ocenjevati kot zločine, je prvi pogoj za spravo in nov začetek slovenske družbe po koncu komunistične vladavine," so zapisali pri Mohorjevi.
Delo Dietra Blumenwit-za, ki je v 66. letu starosti umrl letopnjega aprila, dokazuje, da so po mednarodnopravnih merilih grozodejstva vseh vojskujočih se strani nad civilnim prebivalstvom in neoboroženimi nasprotniki zločini. In ta zavest je prvi pogoj za spravo tako med Slovenci kot Slovenci in narodi, s katerimi smo si stali nasproti oziroma delili usodo v času druge svetovne vojne in železne zavese, menijo pri celovpki Mohorjevi.
Kot je bilo pričakovati, se vlada po zmagovitem volilnem pohodu sooča s ptevilnimi problemi. Zamenjava ministrov, predvsem gospodarskega ministra ni edini znak nastopajoče druge dobe predsednikovega vladanja.
(Ne)pričakovana kriza. Običajno, kadar se v vladi zamenja več ministrskih mest, opazovalci to označijo z besedo ,,kriza". To pomeni spremembo, ki lahko pelje na boljpe ali na slabpe. Zamenjava treh ministrov (obramba, socialno in za zunanje zadeve) je bila predvidena, ker so kandidirali na zadnjih volitvah in morajo s prihodnjim 10. decembrom pač zasesti svoja parlamentarna mesta. Ni pa bilo do pred kratkim govora o spremembi v najbolj važnem m^^nistrstvu: v gospodarskem. Šele zadnje dni je Roberto Lavagna padel v nemilost pri predsedniku. Njuna pota so se začela dokončno razhajati. Novi minister je dosedanje predsednica Narodne Banke, Felisa Miceli, ki je prva ženska na tem položaju v argentinski zgodovini. Nam bo sedaj po bolje?
Politično ozadje? Ni bilo prvič, da pogled predsednika na določena vprapanja ni soglapal z ministrovim. A doslej to ni motilo, da bi končno ne napa skupnega stalipča. V čem je danapnja razlika? Nekaj se je začelo krhati, ko je priplo do razkola med Kirchnerjem in Duhalde-jem. Ne smemo pozabiti, da je sedanji predsednik ministra „podedoval" od prejpnjega. Poleg tega se v teku zadnjih vo itev Lavag-na ni hotel vplesti v kampanjo in se ni nikdar negativno izražal o Duhaldeju. Kar pa zadeva gospodarskih, finančnih in socialnih problemov, pa je tudi bilo zadnje čase opazno, kako počasi prihaja do oddaljitve enega in drugega. Še bolj je to priplo do izraza, ko je pretekli teden Lavagna obtožil velepodjetja, zadolžena za izvedbo javnih del, da so med seboj domenjena za postavljanje previsokih cen (pojav znan kot ,,kartelizacija"). Za ta del državnega delovanja pa je zadolžen minister De Vido, ki je znan kot neomajen privrženec predsednika. Izid spopada je sedaj viden. Kot dodaten podatek zapi-pimo pe, da Medameripka razvojna banka (BID) na ta problem gleda enako kot Lavagna in ni potrdila zapropenih kreditov za omenjena javna dela.
Se drugi problemi. Gotovo je na zamenjavo ključnega ministra vplivala pe inflacija, ki zadnje čase izgleda neukrotljiva. A tudi v tem gledanje ni bilo enako. Če je zadnji teden predsednik ostro napadel lastnike podjetij in veletrgovin, jih je minister bolj prijazno nagovarjal na gospodarskem zasedanju v Mar del Plati.
Sploh je predsednikov način občevanja nenehen spopad, medtem ko je bil bivp minister pristap dialoga in pogajanja. Zanimivo je tudi, da ga je vodja CGT, sindikalist prevoznikov Hugo Moyano ministra ostro napadel in ga obdolžil, da je nezmožen ukrotiti inflacijo. Porast cen je res nevzdržna in je tudi v prvih treh tednih tekočega meseca poskočila kar za 1,8% kar zadeva prehrane.
Notranja in zunanja fronta. Prej smo omenili Medameripko razvojno banko. Ta s sumom gleda pe na drugo področje vladnega delovanja. Pred časom je odobrila kredit za spremembo vladnih socialnih planov. Dosedanjo podporo družinskim vodjem (Jefas y Jefes de Hogar) naj bi spremenili v Plan Familias (Družine). Ta kredit za 250 milijonov dolarjev je banka sedaj ustavila, ker je dognala ptevilne ,,nepravilnosti" v sedanjih podporah. Prejemale so jih osebe brez otrok, druge, si so imele službe, tretje so dobivale dvojno podporo, itd. Banka je to označila kot posledica političnega ,,fa-voritizma in klientelizma". V notranjih zadevah pa je ta teden močno odjeknila stavka v bivpi državni letalski družbi. Temno privatizi-rano v času Menema, sedaj v rokah ppanskih kapitalov, je podjetje Aerol^neas Argetinas priplo v hud konflikt z letalskimi sindikati po zahtevi povipc in nasilnem odpustu več uslužbencev.
Najbolj leni parlament. Prihodnjega 10. decembra se zamenja sestava obeh zbornic argentinskega parlamenta. Kot nepoboljpljivi optimisti Argentinci upajo, da bo prihodnji boljpi kot sedanji. Sedanja poslanska zbornica bo namreč prepla v zgodovino kot najmanj delavna. Letos je imela samo osem plenarnih zasedanj, kar je najnižja ptevil-ka od povratka demokracije leta 1983. Poleg tega je pef vladnega kabineta samo enkrat poročal o delovanju pred zbornico, ko bi po predpisih moral poročati najmanj vsaka dva meseca. Vendar nastop novih ne nudi nobenega zagotovila o izboljpanju. Afera okoli poslanca (Borocoto), ki je iz macrizma uskočil v vladne vrste, je pe pred nastopom otemnila novo zbornico. Macrijeva stranka PRO je sicer vložila celo sodni postopek, a je sodnica Ser-vini de Cubr^a potrdila preskok nezvestega poslanca. Sedaj ima vprapanje v rokah sodna volilna zbornica, a ni mnogo upanja na vzorno razsodbo. Prav tako je v senatu pristojna komisija potrdila mandat bivpega predsednika Mene-ma, čeprav pe vedno teče proti njemu sodni postopek zaradi neprijavljenega denarja v tujih bankah. Kot vidimo, res ni preveč razlogov za optimizem.
SLOVENCI V ARGENTINI
53. ZVEZNI MLADINSKI DAN
Spreminjamo se, a duh ostaja isti^
Geslo dokazuje, da si je organizirana mladina resno zastavila globinski pregled skupnega delovanja. Kaj je stalnega in kaj potrebuje prilagoditve novim časom? Da bi ne potrebovali nikakrpiega spreminjanja, ker da je določen način dosegel tako popolno obliko, da bo za vselej najboljpi, ne bi trdil noben filozof. Da pa naj družba popolnoma pozabi na dosedanje načine, ker bomo od sedaj začeli popolnoma na novo, ustvarili novega človeka, pričeli novo politiko, ustanovili novo republiko, so pa trditve, ki morejo prihajati le iz ust neuravnovepenega in častihlepnega voditelja, ki končno privede le v nova razočaranja.
V takem duhu se je mladina zbrala v nedeljo, 6. novembra v Slovenski vasi. Mladinski dupni pastir g. Franci Cukjati nas je že pri jutranji mapi uvedel v razmipljanje teme in se pri tem oprl na uvodnik v Oznanilu. Opozoril je tudi na odgovorno določanje novih mladinskih odborov najprej po odsekih, ki se dovrpi z izvolitvijo novega zveznega odbora.
Mimogrede. Tudi v Cerkvi imamo zgled o spreminjanju in stalnem duhu. Nekateri smo vendar pe doživeli mape v latinpčini, ki so bile po zunanji obliki kaj drugačne od sedanjih, pa je Kristusova daritev in njegovo občestvo z verniki danes isto kot v letih ustanavljanja mladinskih organizacij.
Da je duh isti dokazuje tudi zavzeta priprava sv. mape, s katero se mladinski dnevi začenjajo, čeprav se tudi rade pokažejo pomanjkljivosti. Zlasti se ne ujemajo urniki (nekaj bo treba pregledati) da pozno in na hitro vstopajo zastavonope in je zadaj cerkev natrpana z zamudniki, ki pa so ob povabilu korajžno stopili naprej. Z iskrenostjo, kakor so med obhajilom zapeli Vem da bom napravil e na tisoče napak, a daj mi pogum za nov korak ni dvoma, da se podobne neprilike lahko popravijo.
Za celodnevni program bi kdo povrpno lahko menil— tukaj se pa nič ne spreminja. Odbojka za dekleta, za fante pa nogomet, kot vedno. Pa so tudi pri napem poortu opazne razlike. Pri nogometu je na primer več taktične discipline, zlasti v obrambi in je igra prav gotovo fizično zahtevnejpa, seveda na račun ,,lepega igranja". Pa naj pe k nogometu dam pripombo. Lanupko igripče je majhno. Kolikor boljpa je fizična kondicija, toliko bolj se pe manjpa. Nebi poskusili igranja z devetimi igralci?
Omenimo tudi rezultate tekmovanj:
ODBOJKA SDO
Zmagale so dekleta iz San Martina.
NOGOMET SFZ
Skupina A
San Justo — Slovenska vas 1 — 1 in 1 — 0
Skupina B
Moron — San Mart^n 2 — 1; San Mart^n - Ramos Mej^a 1 — 0; Ramos Mej^a — Moron 7 — 1
Tako sta finalo igrala San Justo in Ramos Mej^a. Ker je tekma končala izenačena so odločali z enajstmetrovkami, z zmago San Justa.
Pred finalo so igrali starejpi iz Ramos Mejije in Slovenske vasi. Že tretjič v tem letu je bil izid neodločen in tokrat tako tudi ostal, ker ni bilo več časa za enajstmetrovke.
Z mrakom se je začel kulturni program na prostem, na res velikem odru, kjer je med postavljeno sceno izstopal napis z geslom dneva.
Govornik je bil zvezni predsednik Dani Kocmur. Njegov pomemben govor je Svobodna Slovenija že objavila. Zaradi neobičajnosti je hitro vzbudil posebno pozornost občinstva.
Takoj nato se je začel odrski prikaz dosedanjega delovanja mladinskih organizacij in zgodovinskega okvirja njihovega triinpetdesetletnega življenja. Zastavili so si zahteven cilj, ki je marsikomu vzbujal dvome, ali je to sploh mogoče primerno predstaviti. Pa so jo res mojstrsko repili, tako da so bili dogodki in situacije zelo dinamično
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Sloven čina na tujih univerzah
Huespedes de zgodnjih ur.
nakazane in si na prav zanimiv način sledile. Zasluge pripisujem tako tekstu kot režiserki. Čas je bil razdeljen na desetletja. Kratkemu opisu, ki se je nujno moral omejiti na najbolj izstopajoče značilnosti in dogodke iz svetovne, argentinske ali slovenske zgodovine so sledile dramatizacije mladinskega življenja.
Tekst sta skupno spisala Martin Supnik in Dani Kocmur in bi zaslužil celotno objavo. Spretno je režirala Aleksandra Omahna, nastopalo pa je nad 30 mladih iz različnih domov.
Pregled je bil marsikdaj paljivo kritičen, a vedno z razvidnim namenom iskanja boljpih ali bolj primernih oblik organiziranega dela. Kljub vsemu je proti koncu postajal opažen pesimističen duh v zvezi z prihodnostjo, pa se je končno izteklo v navdupeno iskanje skupne poti, pri katerem, kot pojemo v mladinski himni, nikdar ne sme manjkati drznosti.
Poleg že omenjenih, zaslužijo pohvalo in zahvalo Marko Strubelj za snemanje teksta in zvočnih efektov in Friderik Cerar s sodelavci za postavitev odra. Mladinski odbor se je pa pe na poseben način zahvalil Tonetu Mizeritu.
Za zaključek so pe razdelili pokale zmagovalcem v odbojki in nogometu, nato pa letni pokali, za katere se septevajo točke iz vseh turnirjev v letu. Prvo mesto so dosegli sanhupčani, tako pri dekletih kot pri fantih in zato tudi ponovno prejeli pokal Ludvika Smalca.
Praznovanje se je pe razgibano nadaljevalo ob zvokih orkestrov Shirma in E.Q.E. do poznih, oziroma
F.S.
Op. ur.: Fotografije so nam posredovali iz mladinskih organizacij.
Praznik Kristusa Kralja vesoljstva
Na praznik Kristusa Kralja, v nedeljo, 20. novembra, je bila v cerkvi Marije Pomagaj sv. mapa in akademija. Spomnili smo se 100. obletnice pkofovih zavodov, 80. obletnice odkar se praznuje praznik Kristusa Kralja in 70. obletnice evharističnega kongresa v Ljubljani.
Sv. mapo je daroval pater dr. Alojzij Kukovica, ki je v pridigi razložil pomen tega praznika v danapnjem razkristjanjenem svetu. Med mapo je prepeval deklipki pevski zbor Milina, pod vodstvom gospe Mojce Jelenc. Na orglah jih je spremljala ga. Anka Savelli Gaser. Pa tudi mogočno ljudsko petje je spremljalo mapno daritev.
Slavje se je nadaljevalo kar v cerkvi. Na sporedu je bilo petje, recitacija in govor. Pel je priložnostni
pevski zbor pod vodstvom gospe Anke Savelli Gaser. Občutno so zapeli sledeče evharistične pesmi: Dasi v prah pogrezam se globoko; Hostija ti najsvetejpa; Luč božanstva te obseva; O božja dupa, posveti me; Najleppi trenutki; in Pred tabo klečim. Dominik Oblak pa je recitiral poezijo Silvina Sardenka: Pesem gre čez polje ravno.
Slavnostni govornik je bil Janez Jereb. Spomnil se je Evharističnega kongresa, kjer je bil kot otrok navzoč. Opisal je pripravo na potek tega dogodka, važnega za vso Slovenijo. Povedal je tudi o kongresu Kristusa Kralja, pri katerem je sodeloval kot mladenič. Opisal je nastanek in pomen Škofovih zavodov v Šentvidu. Omenil je važnost prve slovenske gimnazije, težave, ki jih je imel pkof Jeglič pri
Lansko leto nas je na eni izmed sej Slovenske kulturne akcije eden izmed odbornikov opozoril, da je zvedel, da tako kot imamo na buenosairepki univerzi lektorico za slovenski jezik, je tudi slovenska profesorica — lektorica na Japonskem. Zadeva se nam je zdela prava kurioziteta, saj nam pe vedno Japonska, katero nam je literarno približal nap zvesti član Vladimir Kos, zveni kot eksotična država. Nihče pa si ni predstavljal, da bo po nekaj mesecih po tem komentarju ta lektorica predavala pri nas na kulturnem večeru.
Prof. Jelisava Dobovpek Sethna nam je ob obisku svojih sorodnikov v Argentini ponudila priložnost, da jo povabimo, da nas seznani s svojimi izkupnjami pri poučevanju slovenpčine na Tokyo University of Foreign Studies.
Kljub temu, da je bilo malo časa, da bi publika zvedela za ta nastop, je poleg običajnih obiskovalcev napih večerov pripla vrsta poslupalcev, ki se pe prav posebno zanimajo za pouk slovenpčine in lingvistike.
Prof. Jelisava (Biba) Dobovpek Sethna se je rodila v Sloveniji. Študirala je v Londonu. Po končanih ptudijih na Anglepkem se je z možem preselila na Japonsko, kjer živi že vrsto let. Diplomirala je iz angle-pkega in italijanskega jezika. Posveča se med drugim raziskovalnemu delu na področju lingvistike in v zvezi s tem je objavila različne članke.
S prijetnem nastopom in v živahni spropčeni sloven-pčini je publiko seznanila s svojem delovanjem. Za pouk slovenpčine so se njeni učenci odločili iz različnih razlogov: nekateri, ker že poznajo kak drug slovanski jezik; drugi, ker imajo slovenskega znanca ali bodočo ženo Slovenko, tretji zgolj iz trgovskih interesov, računajoč na bodoče trgovske stike s Slovenijo. Omenila je tudi, da Japonci na splopno nimajo posebnega talenta za jezike, ker so pe vedno preveč zaprti v svoj
svet in so ogromne razlike med strukturo evropskih jezikov in japonskim (ki se je pele v zadnjih desetletjih uradno poenotil). Kljub temu so se njeni učenci najrazličnejpih poklicev in starosti izredno potrudili z iznajdljivimi metodami (na. pr. uporaba izrezkov iz slovenskih časopisov, kjer se pipe o kakpni japonski novici).
Da bi pokazali svoje uspehe, so presenetljivo nastopili za Prepernovo obletnico na slovenski ambasadi v Tokiu z različnimi recitacijami. Predavateljica misli, da se bo zanimanje za slovenpčino med Japonci povečalo, ko se bo v Ljubljani namestilo japonsko veleposlaniptvo, kar je v načrtu za naslednje leto.
Poslupalce je pe zelo zanimalo, kaj je organizacija Linguapax saj je J. Dobovpek namestnica direktorja te ustanove za področje Azije. Tako smo zvedeli, da je bila ta organizacija ustanovljena v Kataloniji; počasi pridobiva svetovno pomembnost in se zanima za jezike, ki so v nevarnosti, da izginejo. Ustanovo zanimajo ne samo jeziki, ki so v nevarnosti na matičnih tleh (razni manjpinski jeziki, avtohtoni) temveč tudi zamejski in primeri, kot je napa skupnost v Argentini. V zvezi s tem je lektorica Jelisava Dobovpek letos na kanadski ambasadi v Tokiju v sklopu drugega simpozija Linguapax Asia na temo ,,Jezik v družbi in razredu: ohranjanje dedipčine in podpiranje raznolikosti" predstavila primer naph slovenskih pol v Argentini. Takrat je svoje predavanje zaključila tako, da so si udeleženci simpozija lahko ogledali na kratko video pouk na osnovni poli Martina Slom-pka v Ramos Mejiji.
Po izvajanju svojega predavanja pa je J. Dobovpek odgovarjala na ptevilna in najrazličnejpa vprapanja. Udeleženci smo končali večer z izpolnjevanjem kratke ankete in v prijetnem domačem klepetu.
K. C.
ustanovitvi in zgodovino zavodov, ter na kratko orisal veličastno stavbo, ki je rasla iz načrta daljnovidnega cerkvenega voditelja slovenskega naroda.
Slavja se je udeležilo lepo ptevilo rojakov, ki so se duhovno in narodno obogateni razpli na svoje domove.
MM
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
Zaključek leta in 45. obletnica
Nekatere prireditve nape skupnosti so že tako običajne, da se komaj ustavimo ob njih. Med te spadajo zaključki polskih tečajev; tudi napega Srednjepolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. A letos je ta slovesnost sovpadalo z izredno obletnico: 45 let ustanovitve. Obenem se v napi skupnosti spominjamo 60. obletnice konca vojne in revolucije in začetka begunstva, ki je izvor nape skupnosti. Vse to je letopnjemu zaključku polske-ga leta Slovenski hipi dalo poseben pečat.
Po razdelitvi spričeval dijakom po letnikih, smo se vsi zbrali k sveti mapi v cerkvi Marije Pomagaj. Daroval jo je delegat slovenskih dupnih pastirjev, dr. Jure Rode, ki je ob začetku tudi blagoslovil nove zastave tečaja: argentinsko, slovensko in papepko, ki že tradicionalno spremljajo vse važne trenutke te vzgojne ustanove. V cerkvenem nagovoru je dr. Rode lepo navezal obletnico z evangelijem tega
Neda Vesel Dolenc. Omenjala je važnost obletnice, vlogo tečaja in se prisrčno poslovila tudi od letopnjih
pozdravil
dne, ki je govoril o talentih, ki jih nebepki Gospodar deli vsakemu človeku. Lepo ljudsko petje so vodili dijaki letopnjega petega letnika. Ob koncu mape so pe vsi zbrani zapeli zahvalno pesem za vse prejete milosti v teh 45 letih.
Srečanje se je nadaljevalo v dvorani pkofa Rožmana. Najprej so dijaki in njihovi starpi, ki so napolnili spodnji prostor in zasedli tudi galerijo, ob prisotnosti zastav zapeli obe narodni himni.
Dr. Štefan Godec, ki je vodil celotno prireditev, je nato pozdravil goste:	odpravnico poslov
Veleposlaniptva RS, go. Jano Strgar in soproga; častnega konzula RS, g. Hermana Zupana in gospo, predsednika ZS, g. Lojzeta Rezlja in gospo, delegata msgr. dr. Jureta Rodeta, ustanovitelja tečaja, dr. Marka Kremžarja in gospo, ravnateljico, prof. Nedo Vesel Dolenc, sedanje in nekdanje profesorice in profesorje, referentko za polstvo Zedinjene Slovenije, Ani Klemen, voditeljice in učiteljstvo osnovnopolskih tečajev, predsednike domov in ostalih organizacij, člane odbora starpev in starpe ter vse ostale goste.
Sledili so nagovori. Najprej je spregovorila ravnateljica tečaja, prof .
abiturientov. Za predsednik ZS, g Lojze Rezelj. Nato je povzela besedo začasna odpravnica poslov ga. Jana Strgar, ki je čestitala v imenu veposlaniptva in Vlade Republike Slovenije ob 45. obletnici tečaja in poudarjala važnost jezika v ohranjaju narodne identitete.
Slavnostni govor je imel bivpi dijak tečaja Tone Rode. Njegove misli smo v celoti objavili v prejpnji ptevil-ki.
Kot skromno znamenje hvaležnosti in priznanja je nato ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc izročila ustanovitelju tečaja, dr. Marku Kremžar-ju spominsko plaketo, njegovi gospe pa popek rož v zahvalo za njeno požrtvovalnost in spodbudo skozi vsa ta leta. Dr. Kremžar se je zahvalil z ganjenimi besedami in tudi opisal, kakpen je bil začetek tečaja.
Sledila je podelitev priznanj najboljpim dijakom vsakega letnika: 1. A Tatjana Rožanec; 1. B Natapa Qualizza; 2. letnik Erika Omahna; 3. A Marjanka Oblak; 3. B Mikaela Omahna; 4. letnik Marjanka Grohar in 5. letnik Jože Jožanec. Ta je ob tej pri ložnosti prejel tudi odlikovanje kot dijak z najbolj pim povprečjem skozi vseh pet letnikov tečaja.
Sledil je obred predaje zastav. Dosedanji zastavonope so predali zastave novim
katerim so se dijaki tečaja spomnili 45. obletnice obstoja tečaja ter 60. obletnice begunstva napih prednikov pred komunističnim terorjem. Prav zato je bila vsebina te konmemoracije sestavljena iz poezij in pesmi, ki so jih napisali bivp in sedanji dijaki in profesorji tečaja. Recitirali so: Sekun-
da (Lojzka Mehle); Reka rdeče krvi (Lojzka Mehle); Notranja Borba (odlomki — Martin Supnik); Prebudil sem se pred nevihto (Tone Rode); Na pragu (odlomki — Marko Kremžar). Zapeli pa so: Slovenija (spisal Jože Rožanec, uglasbil Tomaž Supnik, oba dijaka petega letnika), Tam kjer teče bistra Zilja, Mi legijonarji, ter himno Srednjepolskega tečaja. Recitirali so dijaki petega letnika, peli pa pe prvi in drugi letnik.
Ravnateljica, prof. Neda Vesel Dolenc ter razredničarka, prof. Metka Mizerit sta nato razdelili spričevala in diplome dijakom petega letnika. V imenu abiturientov, ki so se ta dan poslavljali od tečaja, je spregovoril Jože Rožanec.
Letopnji petopolci so, kot vsako leto, tudi letos pripravili almanah, ga ponesli s seboj v Slovenijo na svojem abiturientskem potovanju in ga tam razdeljevali. Letopnji almanah je predstavila njihova profesorica in razredničarka, prof. Metka Mizerit, nakar so abiturienti razdelili almanah med goste in profesorje.
Sledil je nato tradicionalni obred predaje ,,ključa modrosti". Ob tem ni



najboljpim dijakom vipjih letnikov in sicer: papepko
zastavo je prejela Erika Omahna; argentinsko zastavo sta prejeli Marjanka Oblak in Mikaela Omahna; slovensko pa Marjanka Grohar.
Na vrsti je bil odrski nastop, s
Kolesarsko romanje v Lujan
Na nedeljo Kristusa Kralja, se nas je zbralo na Pristavi dvajset fantov z namenom da bi romali s kolesi v Lujan. Pobudo sta dala Dani Cop in Aleks Zarnik, pportna referenta SFZ Maksi Maček in Franci Schifrer pa sta romanje organizirala. Bilo je krasno jutro, in s splopnim optimizmom smo pričeli dolgo pot ob pol sedmih zjutraj. Spremljala sta nas z avtom Edvard Kenda in Tomaž Maček.
Vztrajno smo kolesarili po stranski cesti, pteli manjkajoče kilometre in se spodbujali. Ceprav so nekateri imeli tehnične težave s kolesi, smo jih hitro repili z orodjem, ki smo bili prinesli s seboj. Nekajkrat smo se tudi ustavili, da bi se malo okrepčali in nadaljevali pot.
Ko smo kolesarili mimo Lujanskega živalskega vrta, smo napli povodno želvo, ki je bila upla od tam. Dani Cop je želvo vrnil, in nadaljevali smo pot pe zadnje kilometre do bazilike, kamor smo prispeli ob desetih.
Ob enajsti uri smo se udeležili svete mape. Po opravljeni pobožnosti smo kosili polpete in ,,cho-ripan".
Pričeli smo se vračati okoli pol dveh popoldne. Močno sonce in vročina sta nama otežkočila pot, vendar s trdno voljo smo prispeli nazaj do Pristave ob pol pestih. Bila je edinstvena izkupnja, in upamo da bomo lahko romanje ponovili.
JR
Od leve: ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc, ustanovitelj Marko Kremžar z gospo in prof. Metka Mizerit
manjkalo humorja in drzne naviha-nosti. Pokazalo pa se je, da je peti letnik težko prenapal ostre (a ne preostre) argumente četrtega.
Na vrsti je bila objava počitnipke naloge: dijaki od letopnjega prvega do vključno tretjega letnika morajo pripraviti intervju osebi, ki se je rodila v Sloveniji. Naloga naj vsebuje uvod, kjer se na kratko predstavi osebo s katero se dijak pogovarja. Naloga mora obsegati vsaj 4 strani normalne velikosti in lastnoročne pisave (ne na računalnik).
Dijaki četrtega letnika, ki se bodo vpisali v peti letnik, pa imajo za počitnipko nalogo prispevek za almanah po dogovoru s profesorico.
Za konec so vsi prisotni stoje zapeli izseljensko himno, katere avtor besedila je tudi dr. Marko Kremžar. Po koncu akademije seveda ni manjkalo pogostitve — tudi to je del tradicije tečaja.
-e -t
Knjižna zbirka Gori ke Mohorjeve za leto 2006
V	Gorici je izpla knjižna zbirka Goripke Mohorjeve družbe za leto 2006. Zbirko bodo v predstavili v Gorici in Trstu, pa tudi v okviru Knjižnega sejma v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zbirko poleg vsakoletnega koledarja sestavljajo pe knjiga Ivana Tavčarja z naslovom Albin Kjuder Tomajski, knjiga črtic in spominov Sape Martelanca z naslovom Kam potujejo večeri in knjiga pravljic Marize Perat z ilustracijami Danile Komjanc Vilinski cvet.
Koledar Goripke Mohorjeve družbe za leto 2006 prinapa veliko prispevkov o Slovencih v Italiji. Gre za zapise verske, zgodovinske, družboslovne, narodopisne, poljudnoznanstvene in leposlovne narave ter poročila o delovanju kulturnih organizacij, druptev in ustanov na Goripkem in Tržapkem.
V	knjigi Albin Kjuder Tomajski tržapki pesnik in esejist Ivan Tavčar predstavlja svojega prastrica, krapkega duhovnika Albina Kjudra.
Sapa Martelanc, tržapki časnikar in pisatelj, ki je pri Goripki Mohorjevi objavil že dve knjigi, se z zbirko črtic in spominskih zapisov Kam potujejo večeri vrača k priljubljenim temam. To so utrinki iz mladih let in srečanja s preprostimi ljudmi, ki vzbujajo spoptovanje in vedrino.
Vilinski cvet je knjiga, namenjena otrokom, v zamejsko mladinsko literaturo pa prinapa osemnajst novih pravljic goripke pisateljice Marize Perat, ki jih je ilustrirala Danila Komjanc. Ob tradicionalnih pravljičnih likih, vilah in pkratih se otropki svet razkriva ob prazničnih doživetjih.
Čebelarji brez Peterleta
Dosedanja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Alojz Peterle in podpredsednik Borut Rončevič sta podala izjavi o prenehanju opravljanja funkcij, je potrdil tajnik čebelarske zveze Anton Tomec.
Upravni odbor čebelarske zveze je zato na seji 18. novembra sprejel sklep o razpisu nadomestnih volitev za predsednika in podpredsednika čebelarske zveze.
Peterle je odstopno izja-
vo uradno podal na seji 18. novembra, Rončevič pa že pred tem, je dejal Tomec. Oba sta po njegovih pojasnilih odstopila zaradi preobprnega kroga ostalih nalog, ki jih imata, zaradi česar težko opravljata naloge predsednika oz. podpredsednika čebelarske zveze.
,,Menim tudi, da smo tiste velike projekte, zaradi katerih me je nekoč nekdanje vodstvo prosilo, da prevzamem zvezo, opravili."
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NOVI NAJBOLJ©I SOSED
Član Gorenjeve uprave za finance in ekonomiko Žiga Debeljak je nadzornemu svetu družbe Mercator sporočil, da sprejema ponudbo za prevzem funkcije predsednika uprave Mercatorja in mandat za sestavo nove uprave. Nadzorni svet Gorenja bo Debeljak zaprosil za sporazumno razrepitev s funkcije člana uprave z 31. decembrom, saj naj bi novo funkcijo nastopil 1. januarja prihodnje leto.
PARLAMENTARNO DELOVANJE NA SATELITU
RTV Slovenija je v ponedeljek, 21. novembra preko satelita Hot Bird 3 začela poskusno oddajati prenose sej državnega zbora. O tem je obvestila 82 kabelskih operaterjev v Sloveniji s propnjo, da bi omenjene parlamentarne prenose vključili v svoje kabelske sisteme. Po opozorilu RTV je to ob pomanjkanju analognih frekvenc v danih tehničnih okolipčinah za vzpostavitev tretjega parlamentarnega televizijskega programa edini možni način zagotavljanja neposrednih prenosov sej DZ.
KONČNO BODO GRBI OSTALI
Poslanke in poslanci so z 52 glasovi za in 12 proti sprejeli novelo zakona o varnosti cestnega prometa, s katero bodo državni grb Slovenije na registrskih tablicah zamenjali grbi slovenskih občin, kot je bilo določeno že pred uveljavitvijo novega zakona iz leta 2004. Na tablicah bodo ostale tudi krajevne oznake ter uveljavljena oznaka "SLO".
FRANCIJA V LJUBLJANI?
Na območju Ljubljane sta v noči na sredo, 23. novembra zagorela dva avtomobila, pri čemer je nastala pkoda v vipini devet milijonov tolarjev. Oba požara sta bila podtaknjena, policija pa na podlagi trenutno zbranih podatkov meni, da požiga nista povezana, je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Peter Kralj. V torek pozno zvečer je neznani storilec pod vozilo znamke Renault megane na Oražnovi ulici postavil steklenico s tkanino, prepojeno z vnetljivo snovjo in jo prižgal, v jutranjih urah pa je neznani storilec zanetil požar na osebnem vozilu znamke mercedes benz, ki je bi parkiran na Murnovi ulici.
LJUBLJANSKI FILMSKI FESTIVAL LIFFE
Na 16. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu LIFFe je glavno nagrado vodomec prejel Skriti adut, dansko-islandski film v režiji Dagurja Karija. Mednarodna žirija je poleg tega posebno omembo prisodila slovensko-hrvapki koprodukciji Odgrobadogroba Jana Cvitkoviča. Občinstvo je izbralo Zvezo Kebab nempkega režiserja Anna Saula, ki prejme zlati kolut. Nagrado FIPRESCI je žirija mednarodnih filmskih kritikov prisodila filmu Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003 Tomislava Radiča. Nagrado za film na temo človekovih pravic je Amnesty International Slovenije dodelila dokumentarcu Šutka režiserja Aleksandra Maniča. Nagrado vodomec za najboljpi film uradne tekmovalne sekcije novih režiserjev Perspektive je podelila mednarodna žirija v sestavi Metod Pevec (Slovenjja), Fernanda Silva (Portugalska), Slavko Štimac (Srbija in Črna gora). V obrazložitvi je zapisala, da Skriti adut (produkcija Nimbus film) "že s prvimi slikami napove svojo ustvarjalno izvirnost".
PO SVETU
PRVA V NEMČIJI
Spodnji dom nempkega parlamenta je predsednico krpčansko demokratske stranke Angelo Merkel potrdil za novo kanclerko. S tem je Merklova prva kanclerka v nempki zgodovini, pa tudi najmlajpa na tem položaju doslej. Obenem je prva, ki na najvipji položaj v državi prihaja iz nekdanjega vzhodnega dela države. Njena izvolitev je bila več kot gotova, saj ima koalicija s krpčanskosocialno stranko in socialdemokrati večino.
ALBANIJA IN KOSOVO
Posebni odposlanec Združenih narodov za Kosovo Martti Ahtisaari je preteklo nedeljo obiskal Tirano. Po srečanju z albanskim predsednikom Alfredom Moisiujem je dejal, da je Albanija pomembna pri repevanju vprapanja o prihodnjem statusu Kosova, a ne more nastopiti kot akter. Po besedah Ahtisaarija bi lahko v nasprotnem primeru položaj postal nemogoč.
EVROPSKA ZIMA
Zaradi obilnih snežnih padavin se po ptevilnih državah v Evropi spopadajo z velikimi preglavicami. Največ težav je v prometu. Iz Nemčije so poročali o kilometrskih zastojih na avtocestah. Na avstrijskem Koropkem in Štajerskem se je zgodilo več hudih prometnih nesreč, zdrsi tovornih vozil pa so močno otežili promet. V Veliki Britaniji pa je moralo zaradi snežnih viharjev več sto ljudi noč preživeti v zasilnih bivalipčih.
OTVORITEV IN BLAGOSLOVITEV „GALLUSOVE" PEVSKE SOBE
Po skoro sedmih letih gostačenja v raznih lokalih in na cerkvenih korih — Sv. Julija, Ciudadela in Ramos Mejia —, se je pevskemu zboru Gallus končno posrečilo, da je pripel do svojega lastnega lokala. Prostoren in zelo primeren prostor v ulici Necochea 440 v Ramos Mejia je že več kot dva mesca s pridom služil namenom zbora. S požrtvovalnim delom članic in članov zbora je v teh dveh mesecih soba dobila popolnoma novo lice, se opremila s potrebnim inventarjem, katerega krona je lasten zborov klavir, tako, da je vodstvo zbora za soboto 26. novembra lahko povabilo predstavnike napega življenja in svoje prijatelje k slovesni otvoritvi in blagoslovitvi.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Študijski dan - vsakoletna prireditev Slovenskega katolipkega akademskega starepinstva - je bil v nedeljo dne 27. novembra na Paternalu v prostorih pri čč. polskih sestrah. Udeležilo se ga je lepo ptevilo starepin in akademikov. Začel se je s sv. mapo ob 9.30. Opravil jo je duhovnik vodja SKAS — a preč. g. direktor Anton Orehar. Med sv. mapo je imel nagovor, v katerem je pojasnil stalipče Cerkve do problemov, ki jih je obravnaval ptudijski dan. Glavno predavanje je imel g. Marjan Marolt; sledilo je obpirnejpe razpravljanje o vprapanjih kulture in nalogah slovenskih katolipkih izobražencev. Vsem navzočim so čč. sestre priredile skupno kosilo.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V Villa Ballester sta se poročila v soboto 26. novembra gdč. Mimi Ta ner in g. Franc Senovr nik. Za priči sta bila: nevesti njen oče g. Alojzij Ta ner, ženinu pa njegov prijatelj g. Viktor Fele. Mladi par je poročil g. duh. svetnik Karel Škulj. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
Družinska sreča. V San Justo je bil prejpnjo nedeljo krpčen Jožef Aleksander Markovič sin Jožefa in Matilde, roj. Avgu tin. Za botra sta bila gdč. Mara in Aleksander Avgu tin, krstil pa je fantiča g. Janko Mernik. V družini g. Borisa Pav erja in njegove žene ge. Ivanke, roj. Trpin, se je 16. nov. t.l. tudi rodil sinček. Družino g. Rudolfa Dacarja in njegove žene ge. Marije, roj. Povirk je 22. nov. 1955 razveselila hčerka Marija Ana. Srečnim družinam iskreno čestitamo.
MIRAMAR
V Miramarju smo imeli 19. novembra slovensko ohcet. Poročila sta se g. Lojze Trpin in gdč. Nežka Gornik. Mlademu paru sta bila za priči: ženinu njegov brat Anton Trpin, nevesti pa njen brat g. France Gornik, poročil ga je pa g. Boris Koman, ki je imel za oba tudi poročno mapo. Ženinu in nevesti želimo mnogo sreče in obilo božjega blagoslova.
Svobodna Slovenija, t. 46. 01. decembra 1955
SLOVENCI IN ©PORT
DAROVALI SO
V sklad Rožmanovega doma so darovali: NN Ramos Mej^a, ob 3. obletnici moževe smrti, $ 200.-; NN Ramos Mej^a, namesto cvetja na grob ge. Jelice Stariha roj. Fajdiga, $ 100.-; NN Ramos Mej^a, namesto cvetja na grob ge. Kristine Potočar roj. Avsec, $ 50.-; NN Ramos Mej^a, v dober namen, $ 50.-. Bog povrni dobrotnikom!
Zaveti če Rožmanov dom se zahvaljuje družini Bogataj, ki je darovala 260.- pesov namesto cvetja na grob očeta Marjana Bogataja. Bog plačaj, njegovi du i pa večni mir in pokoj!
Zveza slovenskih mater in žena, odsek San Justo, se
zahvaljuje družini Bogataj, ki je darovala 260.- pesov namesto cvetja na grob očeta Marjana Bogataja. Bog stoterokrat povrni!
DVA SVETOVNA PRVAKA
Slovenija je na 38. svetovnem prvenstvu v mopki in ženski pportni gimnastiki zadnji dan tekmovanja osvojila kar dva naslova svetovnega prvaka. Najprej je slovenski telovadec Mitja Petkovpek v Melbournu osvojil naslov svetovnega prvaka na bradlji. Telovadec Narodnega doma je moral na orodje kot prvi med vsemi finalisti in na vrhu je z oceno 9,700 točke tudi sklenil tekmovanje. Drugi je bil branilec naslova Kitajec Li Xiaopeng (9,675). Potem je tudi Aljaž Pegan na drogu pometel s konkurenco in se z oceno 9,662 veselil naslova svetovnega prvaka. Drugi je bil Francoz Yann Cucherat (9,650), tretji pa Ukrajinec Valerij Gončarov (9,637).
PO AMAZONKI LETA 2007
Slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel je v Ljubljani predstavil svoj naslednji "mega" projekt. Med 1. februarjem in 11. aprilom leta 2007 namerava preplavati južnoameripko reko Amazonko. V Peruju in Braziliji bo v 70 etapah skupal premagati 5.430 kilometrov. "Amazonka ni le največja reka na svetu, dolžina toka niha med 6.500 in 7.000 kilometri, ampak je tudi najnevarnejpa - tako zaradi narave kot zaradi ljudi. Kot vselej sem tudi tokrat prepričan, da bom projekt uspepno izvedel," je v predstavitvi napovedal Strel.
ŠE STOPNIČKO VIŠE
Čeprav je sezono končala že pred več kot ptirinajstimi dnevi, je najboljpa slovenska tenipka igralka Katarina Srebotnik na novi razpredelnici WTA pridobila pe eno mesto. Zahvaljujoč padcu Čehinje Kvete Peschke se je z 28. mesta povzpela na sedemindvajseto, kar je znova njena najvipja uvrstitev v karieri. Hkrati je to tudi edina sprememba na lestvici med prvimi tridesetimi igralkami na svetu.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
V	Tucumanu se je rodil Joaqu^n Pedro. Očka je Jorge Pedro, mamica pa Erika Draksler.
V	Ljubljani je 23. novembra razveselila družino Škraba-Matos hčerka Eva Lucija. Očka se imenuje Danijel, mamica pa Tadeja.
V	Santa Ana, v Californiji se je 16. novembra rodil prvorojenec Matija Ivan Tomazin. Očka je Marko Tomaž, mamica pa Adriana Negritto.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Krst
V	nedeljo, 27. novembra je bil v slovenski cerkvi Marije Pomagaj krpčen Matjaž Petkov ek, sin Marjana in Amalije Grabnar. Botrovali sta Veronika Marija Grabnar Pregelj in Daniela Ana Petkovpek Santocaria. Krstil je župnik g. Franci Cukjati. Srečnim star em na e čestitke!
Poroka
V	soboto, 26. novembra, sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marjana Modic in Aleks Cestnik. Priče so bili njuni starpi Jože Cestnik in Andreja roj. Brula ter Lojze Modic in Barbara roj. Maček. Med somapevanjem z g. Francijem Cukjatijem ju je poročil delegat Jure Rode.
Novemu zakonu čestitamo in želimo srečo!
Visoko priznanje
18. oktobra je prelat dr. Mirko Gogala prejel visoko
priznanje pristojnih vojapkih oblasti za 50-letno ^delovanje kot kurat v vojapki bolnici v Campo de Mayo. Čestitamo!
Doktorat
Na fakulteti za politične in družbene vede Autonomne univerze v Mehiki je na temo ,,Crisis de la Universidad publica latinoamericana en el contexto neoliberal" doktoriral s častnim priznanjem Marko Mizerit. Novemu doktorju čestitamo!
Umra sta
V	Tucumanu je umrl Ferjanič Miha (84); v domu sv. Vincencija v Slovenski vasi pa gdč. Šmajd Ivanka (95).
Naj počivata v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Supnik, Marko Vombergar, Jožko Rožanec, Kristjan Kopač, Stane Snoj, Katica Cukjati, Metka Mizerit, Lučka Oblak Čop. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina » Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . ;■	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
29. novembra 2005
Zaključek Pre ernove ole
v soboto, 3. decembra 2005
Ob 8.30 zaključna polska sv. mapa za pok. učiteljico go. Jelico Stariha roj. Fajdiga. Ob 17. zaključna prireditev. Po proslavi prihod sv. Miklavža.
V nedeljo, 4. decembra bo v Rožmanovem domu
Tradicionalno srečanje
Ob 11,30 sv. mapa nato domače kosilo
Lepo vabljeni!
Zaradi omejene razpoložljivosti prostorov, prosimo, da se za kosilo najavite na tel: 4441-5528; 42904810 in 4669-1684.
Zaključek Rožmanove ole
bo v soboto, 3. decembra
Začetek ob 18. uri: -zahvalna sv. mapa -otropka igra ,,Od kod si, kruhek?" -obisk sv. Miklavža Miklavžev tajnik bo deloval od 18. ure dalje.
Vsi lepo vabljeni!
Miklavžev krožnik
1 EVRO 1 US dolar
239,6SIT 203,6SIT
V dobrpnem delu katolipke Srednje Evrope je sv. Miklavž pač najbolj priljubljen zimski svetnik. Njegov god praznujemo 6. decembra. S posebnim pričakovanjem ga sprejemajo otroci, saj je sv. Miklavž tisti, ki otroke obdaruje, jih za pridnost nagrajuje, za nemarnost in porednost pa prepusti kaznim dela svojih spremljevalcev, parkeljnov. Legenda ga predstavlja kot velikega čudodelnika in mogočnega zavetnika. Tako beremo, da je tri hčere siromapnega moža repl sramotne usode, ko jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata in jim tako priskrbel potrebno doto.
OBVESTILA
SOBOTA, 3. decembra:
V	Jurčičevi oli v Carapachayu ob 19. uri sklep pole in
Miklavževanje.
V	Slovenski hip ob 20.
Zaključek Rožmanove ole, v slovenskem domu v San
Martinu ob 18. uri. Sklepna prireditev Balantičeve ole, ob 8. zahvalna mapa
in ob 17. prireditev v Napem domu. Andrejka Dolinar razstavlja pri Slovenski kulturni akciji, olja, akrile, risbe in grafike, ob 19. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 4. decembra:
V	Rožmanovem domu tradicionalno srečanje. Ob 11.30 sv. mapa, nato kosilo.
Božični gala koncert: poje me ani pevski zbor San Justo,
ob 20.30 v Teatro ,,El Nacional". TOREK, 6. decembra:
Seja odbornikov regijskega odbora Nove Slovenije NSi, ob
20 uri v Slovenski hip. ČETRTEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok, ob 10. uri v cerkvi
Marije Pomagaj. SOBOTA, 10.decembra:
Tradicionalna veselica narodnih plesov na Pristavi. Koncert Mendo kega okteta, ob 20. uri v Slovenski hipi. NEDELJA, 11. decembra:
Na Na i domačiji blagoslovitev vode in asado, ob 12. Božičnica na Pristavi ob 19. Sodeluje Zarja Mladosti in Milina pod vodstvom prof. Marjane Jelenc. Vabi krajevna Zveza mater in žena. TOREK, 13. decembra:
Seja Zveze slovenskih mater in žena, izjemoma ta dan ob
15. uri. Po seji razgovor. ČETRTEK, 15. decembra:
Zveza slovenskih mater in žena — San Martin bo imela svoj redni mesečni sestanek ob 16:00 uri. Ker se bližajo prazniki bomo imele Božičnico.
Odtod nemara izhaja navada, da otrokom prinapa darove v nastavljene posode.
Poleg jabolk in orehov pa je med Miklavževimi darovi vedno tudi mnogo domačih pipkotov. Zato je slovenska kuharska tradicija polna raznih receptov. Od teh danes objavljamo tri, ki nam jih je dobrotno zapisala ga. Pavla Kovač Škraba.
MEDENI KEKSI
250 g. moke, 130 g. sladkorja, malo cimeta in limonine lupine, 3 žlice prekuhanega medu, mleka. Naredi testo po običajnem postopku. Naj počiva vsaj 10 ur. Zvaljaj, razreži z različnimi figurami, pomaži z beljakom in peci.
MANDELJEVE IN OREHOVE KROGLICE
Mepaj, da se dobro spe-ni, 140 g. masla, 2 rumenjaka, 80 g. sladkorja, limonino lupino in nekaj kapljic soka. Oblikuj kroglice, povaljaj v beljaku in zmletih mandeljnih ali orehih, zloži v pekačo za prst narazen in peci.
OREHOVI ROGLJIČI
300 g. moke, 150 g. sladkorja, 200 g. masla, 200 g. orehov, 1 jajce, va-nilija. Naredi testo kot navadno in upodobi rogljiče. Položi na pomazano pločevino in peci, da bodo bledo rumeni. Pečene povaljaj v sladkorju.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
Otro ka počitni ka kolonija
Zedinjena Slovenija tudi letos organizira polsko kolonijo v počitnipkem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Kolonijo bo vodila Ani Klemen s sodelavci.
Kolonija bo potekala od nedelje, 1. januarja (odhod iz Buenos Airesa), pa do sobote, 14. januarja (prihod v Buenos Aires).
Starpe vabimo, da otroke vpipejo v to lepo dejavnost. Cena je 635.- pesov in vključuje potovanje, nastanitev in hrano, izlete v Cordobi in gradivo za različne dejavnosti.
Prijave v pisarni Zedinjene Slovenije. Ob vpisu je treba plačati polovico celotnega zneska. Zaradi rezervacije prevoza je rok za vpis brez izjeme do petka 23. decembra ob 19. uri. Vendar pohitite, ker je ptevilo otrok omejeno.
Dru tvo Zedinjena Slovenija
Concierto Gala de Navidad
4 de Diciembre de 2005 a las 20:30 hs.
Teatro "El Nacional" - Corrientes 968 Cap.Fed. Unica funcion a beneficio de la FUNDACION RASGOS. Lo recaudado se desti-nara al Programa para ninos desnutridos de las ciudades de Trancas y San Pedro de Colalao, Provincia de Tucuman. INTERPRETES: 32 solistas entre ellos Marcelo Brula, Veronica Malovrh, Marcos Strubelj, CORO ESLOVENO DE SAN JUSTO y mas de 80 artistas en escena.
Vstopnice v predprodaji pri članih sanhu kega zbora ali posebej pri Marjanu Godcu (4441-2623), Martinu Selanu (4691-1260) ali Veroniki Malovrh (4484-6905).
Sobota, 10. decembra, ob 20. uri
MENDOŠKI OKTET v Buenos Airesu KONCERT v SLOVENSKI HIŠI
Čisti dobiček je namenjen Rožmanovemu domu.
VSI LEPO VABLJENI!
Vstopnice naročite na tel. 4651-9457 ali 4441-1521
Po kratki bolezni nas je vdan v Božjo voljo in okrepčan s svetimi zakramenti nepričakovano zapustil nap neutrudni sodelavec, gospod
MARJAN BOGATAJ
Zelo ga bomo pogrepali.
Vsem njegovim dragim nape sožalje.
Buenos Aires, november 2005
Slovenski upokojenci
V nebesih sem doma ... bl. A.M. Slomšek
Težko, a z božjo pomočjo vdano sprejemamo klic Gospodarja življenja in smrti, ki je vse prezgodaj za nas vzel k sebi 7. novembra 2005, po hudi bolezni in tudi vdano, napo ljubljeno
Jelico Stariha roj. Fajdiga
Neizmerna je napa žalost; prav taka je napa hvaležnost za nepteto plemenitih pozornosti v vseh oblikah rojakov in domačinov v času njene bolezni in stiske -nam pa, ob globokem, nepozabnem ganljivem slovesu. Prosimo za razumevanje, ker jih poimensko ne navajamo. Najmanjpe delo usmiljenja je veliko v božjih očeh!
Iskrena zahvala gg. duhovnikom: patru L. Kukovici za duhovno oskrbo, molitve in vodstvo pogreba s sv. mapo; prelatu dr. J. Rodetu in g F. Himmelreichu za molitve ob krsti.
Strpljeno telo drage pokojnice smo položili pe isti dan v blagoslovljen nov začasni dom na pokopalipču ,,El Colonial".
Izprosimo njeni dup večni raj pri Bogu, materi Mariji z vsemi pripropnjiki; med prvimi je bl. A. M. Slompek, h kateremu smo se priporočali do zadnjega diha.
Ohranimo blag spomin na njo v mislih in molitvah! Žalujoči: mož Miha,
hčerke: Andrejka, Tatjana, Sonja, Marija Pavla,
sin: Niko,
mama: Irena,
sestra: Irenka z družino,
brata: Jurij in Pavel z ženo,
zeti: Sebastian in Andres,
vnuki: Tomi, Lucila in Valentina,
tapča: Marjeta Stariha z družino,
svaki, svakinje, tete, strici, nečaki, nečakinje
in ostali sorodniki tukaj in v domovini.
Buenos Aires — Argentina, Ljubljana — Slovenija