EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JUNE 9, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER) 111 Commercial Printing of All Kinds ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO Izvršujemo vsakovrsine tiskovine OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO Novi grobovi LILLIAN KLANČAR Po šest-mesečni bolezni je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici Lillian Klančar, stara 15 let, stanujoča na 1072 E. 67 St. Rojena je bila v Clevelandu in je bila učenka Notre Dame šole, preje pa je pohajala šolo sv; Vida. Bila je članica mladinskega oddelka društva Danica št. 11 SDZ, Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, Janeza Krstnika št. 37 ABZ in podr. št. 25 SZZ. Tukaj zapušča žalujoče starše Anton in Justine Klančar, brata Antona ml., teti Frances Klun in Sophie Burek, bratranca Albert Klun, sestrično Frances Bennett, starega očeta in staro mater Louis in Frances Meše in več sorodnikov, v starem kraju pa staro mater Klančar, tri strice in teto. Dekliško ime matere je bilo Vidmar. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. # MARY ZIVONOVICH V petek popoldne je preminila v Lakeside bolnišnici, kjer seje nahajala zadnja dva meseca, Mrs. Mary Zivonovich, rojena Sayatovich, stara 55 let. Stanovala jena 667 E. 92 St. Tukaj zapušča soproga Elija, tri otroke: Nicka, Mrs. Ann Teras in Mrs. Angela Harvan ter vnu'-ke. Pogreb* se bo vršil iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na 1053 E. 62 St.' v torek popoldne ob 1. uri v cerkev sv. Save in nato na rusko pokopališče. * Nick matich Včeraj zjutraj ob sedmih je umrl v Polyclinic bolnišnici, kamor se je podal pred štirimi dnevi, Nick Matich, star okrog 63 let, in stanujoč na 712 E. 92 St. Bil je ožji prijatelj družine Zivonovich in ker je Mr. Zivonovich brez nog, ga je obiskoval dnevno, in vest o smrti Mrs. Zivonovich ga je zelo potrla. Rojen je bil v selu Dragotina, ter je preje živel v Ambridge, Pa., kjer je bil član društva št. 304 HBZ. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2. uri iz Gr- dinovega pogrebnega zavoda. * JULIA COOK Včeraj zjutraj je prišel Clyde Cook na dom svoje žene Julija, stare 31 let, kije živela pri svojih starših na 1547 E. 30 St., odkar je šla od moža. Prišel je na obisk njiju otroka, nakar je sledil prepir, ko je brez vsakega svarila potegnil iz žepa revolver in ustrelil ženo,, nato pa obrnil orožje proti sebi in se ustrelil. Pokojna Julia Cook zapušča starše Dmitar in Petra Golo j a in brafa Mike. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod. V Clevelandu Na obisku v Clevelandu se je nahajala Mrs. Josephine Debe-vec iz New Philadelphije, O., in sicer pri prijateljih Mr. in Mrs. Vince Kaučič na 1067 E. 67 St. Zglasila se je v našem uradu in prispevala v imenu sebe in soproga Johna $5 za otroško bolnišnico. Kitajski komunisti ogrožajo Mukden ITALIJANSKI LEVIČARJI V OBLASTI DELAVSKE FEDERACIJE Krščanski demokratje poraženi na letnem kongresu federacije RIM, 8. junija-^Generalna federacija delavcev je danes odobrila pravila, ki ji dajejo pooblastilo, da napove stavke v "splošnem političnem interesu delavcev." Pravila federacije so bila odo-'' brena na glavnem letnem kongresu, ki se je vršil v Florenci dan, preden je v parlamentu premier de Gasperi predstavil svojo novo vlado, iz katere so izobčeni komunisti in socialisti. Krščanski demokrati izgubili ves vpliv Pri glasovanju o novih pravilih Generalne federacije delavcev, ki šteje 5,575,000 organiziranih delavcev, so bili krščan-sko-demokratski delegati poraženi. Nova pravila federacije so bila sprejeta s 1,779 glasov proti 60 glasovom. Delegati so na letnem kongresu federacije dali vso podporo skrajnim levičarjem in izvolili novo tajništvo, ki ga vodi komunist Giuseppe di Vittorio. Vpliv, kar so ga v preteklosti imeli krščanski demokrati, je praktično padel na ničlo. PEIPING, 8. junija. — Uradniki nacionalistične vlade Čiang Kajšeka bežijo iz Mukdena, ker se pričakuje, da bo v kratkem sledil napad komunističnih sil na to mesto. Zunanji potniki, ki prihajajo iz Mukdena, so izjavili, da je položaj v mestu zelo "težak" in da se sigurni napad komunistov pričakuje vsak čas. Poročilo iz vladnih virov pravi, da so se nacionalistične čete umaknile iz postajnega mesta Antunga, ki se nahaja na meji med južno Mandžurijo in severno Korejo, ki je pod okupacijo sovjetskih čet. Naročajte, širite in čitajte ' Enakopravnost!" Člani ustaške vlade Paveliča v Zagrebu obsojeni na smrt Obtoženci priznali, da so sodelovali z nacističnim okupatorjem; Maček zapleten v proces , BELGRADE, 7. junija—Vrhovno sodišče ljudske republike Hrvaške je obsodilo na smrt Slavka Kvaternika in skoro celo vlado bivše kvizlinške hrvaške vlade Ante Paveliča. Obravnava se je pričela 29.*---- Mož ustrelil ženo Od svojega 51-letega moža Patsy Esposito je bila včeraj ustreljena Mrs. Carrie Esposito, stara 48 let. Mož je po ustre-Htvi žene poskusil izvršiti samomor, toda mu je revolver iztrgal iz rok njegov 23-letni sin John. Tragedija se je odigrala domu zakoncev, 2162 De Forest Ave. maja. Obtoženi so bili funkcionarji bivše "Neodvisne države Hrvaške" in sicer Slavko Kva-ternik, minister vojne in vrhovni poveljnik oboroženih sil, minister financ dr. Vladimir Ko-sak, minister za zunanje zadeve d(. Mehmed Alajbegovič, podpredsednik ustaške vlade Omar Kulenovic ter visoki uradniki lutkarske "nezavisne hrvaške države" Fridrih Navratil; Ivan Perčevič in Sigfrid Kase. Omenjeni so obtoženi, da so sodelovali pri organizaciji policijskih, vojaških in polvoj^i^kih sil in se posluževali brutalnih sredstev, da zadušijo narodno osvobodilni pokret ter da so izvrševali ukaze nacističnih in fašističnih okupatorjev. V zločine ustašev zapleten tudi Maček Kvaternik, ki je označen za najožjega sodelovalca znanega zločinca Pavdliča, je obtožen, da je po odhodu Paveliča v begunstvo postal šef ustaške organizacije v predvojni Jugoslaviji. Ves ta čas je Kvaternik imel najboljše odnošaje z voditeljem hrvaške kmečke stranke Vlad-kom Mačekom. Kvaternik in ostali voditelji so nadaljevali s svojim delom za časa prvih dni vojne, ko so širili demoralizacijo v vrstah jugoslovanske armade. V tem jih je podprl, kot pravi obtožnica, Vladko Maček, ki je 10. aprila leta 1941 naslovil poziv na hrvaški narod, naj preneha z vsako borbo in naj se pokori okupatorju. nik pošiljal Hrvate na vzhodno fronto, da se borijo proti Sovjetski zvezi v sestavu nemške armade. Ustaši so poklali 80,000 ljudi v Kozari Tekom obravnave je bilo ugotovljeno, da se ustaške edkiice ob priliki spopada z Narodno osvobodilni fronto v področju Kozare pobili 80,000 oseb med njimi žene in otroke. Kvaternik je priznal, da je sam dajal navodila za "nadaljevanje borb." Vsi obtoženci so priznali ko-laboracijo z nacistično Nemčijo in fašistično Italijo, ter odgovornost za zločine, ki so jih vršili za časa okupacije. Ustaški funkcijonar Alajbegovič je bil poleg ostalega obtožen, da je spomladi leta 1945 aktivno sodeloval pri ustvarjanju načrta, da se oblast' izroči Mačeku. Pred polomom "Nezavisne države Hrvaške" je pomagal pri organiziranju in pripravah za beg Mačeka v tujezem-^tvo Na obravnavi so bili podani detajli o zvezah, ki jih je Maček imel s fašistično Italijo. Obtoženi Kvaternik je izjavil, da je "hrvaški narod bi proti Itali janom" in da je Maček poslal Košutiča k Mussoliniju. Nadalje je Kvaternik izjavil, da je bil posredovalec med Mačekom in italijansko vlado neki Ama-deo Carnelutti. (O teh zvezah z Mačekom govori tudi bivši zunanji minister fašistične Italije grof Ciano v svojem dnevniku, ki je bil prvič obelodanjen v Japonci so na Filipinih jedli človeško meso MANILA, 8. junija—V teku preiskave, ki jo je vodil član legalne sekcije ameriške armade S. Melville Hussey, je bilo razkrito, da je 31 japonskih vojakov, ki so bili zajeti preteklega februarja v severnem Mindanau, jedlo meso Filipincev in celo svojih lastnih tovarišev. Hussey je izjavil, da je bil ka-nibalizem japonskih vojakov razkrit, ko se je zaslišalo 24 let starega Filipinca Felix Saguin-wana. Slednji je povedal, da so triji od 31 zajetih japonskih vojakov vdrli v njegovo hišo, ko so se on, njegovi starši, dve sestri in dva brata nahajali pri kosilu novembra meseca leta 1945. "Japonci so z bajoneti ubili očeta, mater, sestro in brata. Skuhali so njihovo meso pred našimi očmi, ga postavili na krožnik in jedli. Eden japonskih vojakov mi je prislonil cev puške na hrbet in mi ukazal, naj jem meso mojih staršev. Tako sem pokusil meso." Japonski vojaki so obtožbe priznali. Lieut. Hajime Ainoda je pri zaslišanju izjavil, da so njegovi ljudje jedli meso ubitih ali pa zaradi zločinov usmrčenih Filipincev, ker bilo je zelo težko dobiti drugo meso. "Vem, da smo pyjedli najmanj dva naša lastna vojaka," je rekel Ainode. (Hussey je izjavil, da je dokazano, da so jih pojedli najmanj 10). Ainoda, ki je pri tem japonskem oddelku bil zdravnik, je priznal, da je kot zdravnik dal navodila, naj se človeško meso dobro prekuha, da se izogne nevarnosti infekcije. Stric Sam močno stresel gostilne Kakor se je zvedelo te dni, je zvezni davčni urad v teku zadnjih mesecev iztirjal od gostiln in nočnih bafov v Clevelandu tri milijone dolarjev dodatnih davkov, ki so jih lastniki "pozabili" plačati, ker so poročali, da so bili njih dohodki manjši kot pa so v resnici bili. Tirjatve so bile izvršene na podlagi dognanj davčnih nadzornikov, da so imeli gostilničarji večji promet z opojnimi pijačami kot pa so izkazovala njih davčna poročila. Tisti gostilničarji, ki niso plačali "prostovoljno," so bili toženi in postavljene so bile obremenitve na njih lastnino. Urad zveznega davčnega ko-lektorja v Clevelandu poroča, da se na ta način mesečno iztirja od gostiln in nočnih barov vsota $280,000. jSenat z veliko vemo odobril zakon prod delavskim unijam Kot vojni minister je Kvater- Zedinjenh državah. —Op. ured.) Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile včeraj zjutraj v Women's bolnišnici in pustile^ družini Mr. in Mrs. Louis B. Speroff iz 1049 E. 71 St. zalo hčerkico, ki je tehtala 9 funtov in 2 unči. Dekliško ime matere je bilo Mary Ada mič, ter je hči Mr. John Adamiča iz 1085 E. 66 St., ki je to pot devetič postal stari oče. Česti tamo! Nova madžarska vlada za tesno zvezo z Rusijo BUDIMPEŠTA, 7. junija — Novi madžarski premier Lajos Dinnyes je danes v razgovoru z ■inozemskimi novinarji podal izjavo, v kateri je rekel: "Madžarska vlada dosledno zastopa stališče, da želi najtesnejše sodelovanje z vsemi velikimi demokratičnimi silami— Zedinjenimi državami. Veliko Britanijo in predvsem pa s Sovjetsko zvezo. "Nihče nam ne more jemati pravice, da ustvarimo najbolj prijateljske odnošaje z našo sosedo in nihče ne more oporekati, ako nameravamo razviti s Sovjetsko zvezo, kot našo sosedo, najtesnejše sodelovanje." Dinnyes je med drugim izjavil, da bodo vsi tisti, "ki so ruva-li proti nam, kaznovani." Madžarska pripravljena stopiti pred Z.N. Premier je rekel, da je Madžarska pripravljena stopiti pred Združene narode in odgovarjati na vsa vprašanja, tikajoča se aretacije šestih anti-komunistič-nih poslancev stranke malih posestnikov radi zarote proti vladi, in pa glede štirih drugih poslancev iste stranke, ki so zbežali v inozemstvo. (Med tem prihajajo z Dunaja nepotrjena poročila, da je bilo izza spremembe pri vladi v Budimpešti aretiranih nad 5,000 anti-komunistov). # Washington predvideva krizo v 60 dnevih WASHINGTON, 7. junija — Diplomatski krogi pravijo, da diplomatski odnošaji med Zedinjenimi državami in Rusijo drvijo proti "sigurni krizi," ki utegne dovesti do "diplomatske preizkušnje" v teku prihodnjih 60 dni. Državni department sestavlja ostro noto, ki bo poslana sovjetski vladi zaradi "komunističnega puča" na Madžarskem. Kot se razume, bo Amerika poslala Moskvi rezko svarilo, da Zedi-njene države ne bodo dovolile, da bi se ekspanzija sovjetskega vpliva razširila za en korak dalje. Opazovalci zadnje dogodke na Madžarskem splošno tolmačijo kot sovjetski odgovor na "Tru- manovo doktrino." # LONDON, 7. junija—Bolgarska vlada, ki sestoji iz članov domovinske fronte, katero kontrolirajo komunisti, je včeraj aretirala opozicijskega voditelja Viktorja Petkova, ki je obtožen zarotništva proti vladi. Truman bo imel čas do 20. junija, da odloči, če bo zakonsko predlogo podpisal ali zavrnil z vetom WASHINGTON, 7. junija—Senatna zbornica je včeraj z ogromno večino 54 glasov proti 17 odobrila Taft-Hartleyev zakonski načrt za drastično okrnitev moči delavskih unij. Večina, s katero je bila pred-*—-——-- loga sprejeta v senatu, pomeni, da bi postala zakon tudi v slučaju, da jo predsednik Truman vetira, razen ako bi potrebno število senatorjev po vetiranju spremenilo svoje stališče. Kontroverzno predlogo, o kateri pravijo delavski voditelji, da bo zadala težak udarec vsem unijskim organizacijam brez razlike in skoro onemogočile njih delovanje, bosta v ponedeljek podpisala predsednik poslanske zbornice Martin in predsednik senata Vandenberg, nakar bo poslana v Belo hišo. Predsednik Truman jo bo mo- DELAVSKE UNUE PRED BORBO NAŽIVUENJE IN SMRT, PRAVI PROGRESIVNI SENATOR MORSE Direktorska seja , Jutri večer ob osmih se vrši redna direktorska seja Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Prosi se vse direktorje, da so točno navzoči. Na obisku V soboto sta dospeli iz Buffa lo, N. Y., na obisk k prijateljicam in znancem iz ^rahovske okolice, sestri Mrs. Theresa Kren in Mrs. Frances Dolinšek, podomače Zogarjevi iz Grahovega pri Cerknici. Mrs. Kren živi v Buffalo, dočim živi Mrs. Dolinšek že nad 20 let v Santa Rosa, Cal., in sta se sedaj prvič videli po 43 letih. Obiskali sta tudi naše uredništvo in tiskarno ter pravita, da se jima Cleveland zelo dopade. Kličemo jima dobrodošli ter jima želimo mnogo zabave in razvedrila. ral do 20. junija bodisi vetirati ali pa podpisati. Ako bi to predlogo vetiral, bo poslana nazaj v kongres, kjer bo uzakonjena navzlic vetu, ako bosta zanjo glasovali dve tretjini obeh zbornic kongresa. V senatu je glasovalo za drastično Taft-Hartleyevo predlogo 37 republikancev, med katerimi sta bila tudi oba ohijska senatorja, Taft in Bricker, ter 17 demokratov. Proti je glasovalo samo 15 demokratov in 2 republikanca. To znači, da je večina za predlogo znašala 7 glasov nad dve tretjini. TORNADO ZADEL SHARON Pet oseb ubitih, mnogo ranjenih; škoda znaša milijon V soboto je govoril v Clevelandu republikanski senator Wayne L. Morse iz Oregona, ki jeibi^ eden izmed dveh republikancev v- zveznem senatu, ki sta dosledno vodila boj proti Taft-Hartleyevi predlogi. Sen. Morje je v svojem go-' voru izjavil, da bo uzakonitev te predloge dala ameriškim delodajalcem največje orožje za razbijanje delavskih unij, ki so ga kdaj imeli v svojih rokah. Morse je to izjavo podal pred konferenco industrijskih ravnateljev iz severnega Ohija, ki je soboto zaključila dvodnevno zborovanje v hotelu "Carter." Namesto, da bi se izvajanje zakona izročilo posebni komisiji delavskih ekspertov, kakor je senatna predloga prvotno določala, je dejal Morse, se bo tolmačenje zakona izročilo sodni-jam. Predlagani zakon bo uničil unijske blagajne "Ako hočete uničiti kako unijo, tedaj ni boljšega sredstva, kakor da jo vržete na sodni jo in da jo držite tam," je rekel senator Morse. "Pravica do stavke ni nič močnejša kot je blagajna, katero poseda kaka unija. Nobena unija ne more zmagati, ako je njena blagajna prazna." Taft-Hartleyeve predloga vsebuje vse polno točk, na podlagi katerih bodo delodajalci imeli priliko tirati unije pred sodišča, je izjavil Morse. "To pomeni, da bo- delavstvo morali iznova pričeti z borbo, katero je začelo pred 40 leti," je nadaljeval Morse. "To ne bo prineslo miru v industriji. Delavstvo bo šlo proti zakonu v boj in z bojem ne bo odnehalo. Ena unija za drugo bo sledila vzgledu John L. Lewisa in se zoper-stavila zakonu. Delodajalci bodo spoznali, da je zakon neizvedljiv in da jim senator Taft ni storil nobene usluge. "Senatorji, ki slovesno izjavljajo, da želijo s tem nuditi zaščito delavskim pravicam, govorijo kot otroci. Kaj imajo v resnici v mislih, je to, da hočejo, da so unije slabotne." V soboto popoldne je udaril pokrajino med severovzhodnim Ohiom in zapadno Pennsylvani-jo tornado, ki je ubil pet oseb in jih mnogo ranil, medtem ko škoda na lastnini znaša najmanj milijon dolarjev. Najhuje je bilo prizadeto mesto Sharon, ki leži tik ohijske meje. V samem Sharonu sta bili ubiti dve osebi, dočim je vihar povzročil smrt treh nadaljnih oseb na črti med Youngstow-nom in Warren, Ohio. Med ubitimi so trije moški in dve ženski. Med poškodovanimi so trije naši ljudje V bolnišnicah v Sharonu, Youngstpwnu in Warrenu se nahaja okoli dvajset oseb, ki so dobile večje ali manjše poškodbe, ko je vihar začel rušiti domove in podirati drevesa. Iz seznama ranjencev, ki se nahajajo v bolnišnici v Sharonu, je razvidno, da so bili med žrtvami tornada tudi trije naši ljudje, bodisi Slovenci ali Hrvati. Njih imena so Walter Vlas-kovich, John Fabič in Mike Ma-renchin. V vseh krajih, ki so bili prizadeti od tornada, se nahajajo večje slovenske in hrvaške naselbine. Ena ulica v Sharonu, v bližini katere živi mnogo slovenskih družin, je bila skoro popolnoma razdejana. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. junija 1947 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta)--- For 3 Months—(Za 3 mesece) ---- -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki;: For One Year—(Za celo leto) - For Half Year—(Za pol leta) - For 3 Months—(Za 3 mesece)--- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve): For One Year—(Za celo leto)----- For Half Year—(Za pol leta) - -$9.00 —5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ITALIJANSKO-ABESINSKI SPOR V AMERIKI . Pred kratkim se je v "New York Times-u" vršila pismena bitka med predsednikom "Italijansko-ameriškega delovnega sveta" Luigi Antoninijem in predsednikom "Etiopske svetovne federacije" George W. Harrisom. Obe organizaciji, katere omenjena predstavljata, sta po svojem karakterju podobne organizacijam, ki jih je v Zedinjenih državah skoro toliko kolikor je raznih narodnosti. Te or^ ganizacije imajo svoje specifične naloge, ki so v zvezi s staro domovino Amerikancev raznih narodnosti. Luigi An-tonini se zanima za usodo Italije. On je tudi član tistega famoznega "Odbora za pravičen mir z Italijo," ki je takoj po končanju vojne začel apelirati za ta "pravičen mir" na podlagi humanosti, usmiljenja in zapadne civilizacije, po Trumanovi doktrini pa bolj agresivno začel zahtevati ta pravičen mir v imenu "borbe proti komunizmu." Znano je, dajeta skupina pridobila na svojo stran tudi skupino senatorjev, ki je zagovarjala idejo, da se odloži ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo, češ, da ne bi soglašalo s Truma-novo doktrino, da se Italijo prepusti njeni usodi. Ideja je bila, da isto "kot preti komunistična nevarnost naši "civilizaciji" v severni Grčiji in centralni Turčiji, tako ta nevarnost preti tudi pri širom odprtih vratih na severu. Ta vrata so Trst. Kot je znano, skupina senatorjev, ki je to idejo, da se v ameriškem senatu ne ratificira mirovne pogodbe z Italijo, ni v svojih naporih uspela, in sicer ker so drugi senatorji uvideli, da ta palica ima na eden, ampak dva konca. O George Harrisu, ki je predsednik "Etiopske svetovne federacije" je vredno reči, daje cilj njegove organizacije, katera delujQ med afriškimi Amerikanci, da se bivše italijanske kolonije, kot so Eritreja in Somalija ter ostala pristanišča, katere je Italija prisvojila leta 1890, zopet priključijo Abesiniji, pod sovereniteto cesarja vseh cesarjev in sicer pred zadnjo vojno dobro znanega Haile Sellasija. Kot razvidno imajo tudi Abesinci isto kot Jugoslovani neke Neporavnane račune z Italijo. Zato ni čudno, da je prišlo do spora med predsednikom Antoninejem in predsednikom Harrisom. Polemiko je začel vročekrvni bojevnik za pravičen mir za Italijo, da je obdolžil zagovornika interesov abe-sinskega cesarja, da seje sovraštvo med ameriškimi Italijani in ameriškimi črnci ter da "sovraži Italijo." Toda najbolj zanimivo je, da se signor Antonini ni upal zoperstaviti Harrisu pri vprašanju bivših kolonij, ampak je izjavil, da so oni (t. j. Italija in ta odbor Amerikancev za pravičen mir z Italijo) zainteresirani samo na Trst, zapadno Istro, Tendo in Brigo. To pa ni zamazalo oči predsedniku etiopske federacije, ki je opozoril signora Antonina na izjavo italijanskih uradnikov, ki so v Parizu in Moskvi zahtevali Tripolitanijo, Kirenaiko, Eritrejo in bivšo italijansko Somalijo. "Italija je pod Mussolini jem sanjala o afriškem imperiju; današnja Italija še vedno sanja o tem imperiju," je odgovoril Harris v New York Times od 5. junija. Za nas je v&žna tista stran ugotovitve ^arrisa, ki se nanaša na sedanje obnašanje Italije v zvezi z Trumanovo doktrino in na zagotovitve, da bi ratifikacija mirovne pogodbe kristalizirala infiltracijo komunizma iz Sovjetske zveze v Italijo. Na to pravi Harris, da je njegova federacija v zvezi s tem "popolnoma hladna." Harris je ostro povedal Antonini ju, da vodilni ameriški Italijani sedaj pretakajo krokodilske solze nad bedo Italije in da brez sramu zahtevajo, da se ji podeli njen vojni plen, nekoč pa, ko so prispevali milijone dolarjev za jačanje Mussolini j evega 'režima, &o bili tihi kot katakombe." V svojem članku je Harris tudi postavil vprašanje italijanskih vojnih zločincev, ki so vršili zločine nad abesin-skim ljudstvom. "Mi želimo ne zaradi sovraštva, ampak zaradi pravice, da se vojne zločince pod Mussolini jem postavi pred mednarodno sodišče." S tem se je Harris dotaknil vprašanja, na katero se je do sedaj po zaslugi raznih "prijateljev Italije" popolnoma pozabilo. Mi sami vemo, kakšne zločine so italijanski fašisti vršili za časa okupacije Slovenije in Hrvaške. Toda navzlic vsem tem zločinom ni niti eden edini italijanski zločinec postavljen pred spdnijo! Vredno je bilo omeniti to polemiko med Antoninijem in Harrisom, ker nam mora biti v pouk, da v današnjih časih ne smemo podcenjevati takšne "prijatelje Italije^" ki se Petleten gospodarski načrt v Jugoslaviji Komisija za načrtno gospodarstvo Jugoslavije je izdelala v podrobnostih petleten gospodarski načrt, ki bo spremenil deželo iz gospodarsko, tehnično in kulturno zaostale v napredno, industrijsko-razvito, kulturno in močno državo. Načrt posega zelo globoko in vsestransko v vse probleme in panoge življenja. Načrt daje jasno sliko linije in tempa družbenega razvoja za naslednjih pet let. Kaj je omogočilo, da so v Jugoslaviji izdelali tak ogromen gospodarski načrt, ki zagotavlja ljudskim množicam Jugoslavije v bližnji bodočnosti blagostanje? , 1. Prehod oblasti v roke ljudstva ter hitri in veliki uspehi pri graditvi nove ljudske države. 2. Ustanovitev vodilnega socialističnega sektorja narodnega gospodarstva. To je omogočilo, da so prenehali veljati zakoni kapitalističnega gospodarstva, ki v družbi, slepo delujejo in da so v Jugoslaviji prešli k znanstvenemu načrtnemu vodstvu narodnega gospodarstva. 3. Odstranitev zajedalskih eksistenc v vodilnih panogah gospodarstva je velikega pomena. Brez tega je nemogoče misliti na uspehe pri obnovi in reorganizaciji, kakor tudi ne na požrtvovalnosti delavskega razreda in delovnega ljudstva dežele sploh. Ta ^ri dejstva so ustvarila ne samo pogoje za hiter tempo obnove, katerega v kapitalističnih državah ne poznajo, ampak tudi vse potrebne pogoje za izdelavo prvega petletnega načrta v Jugoslaviji. Popolnoma razumljivo je, da so pri izdelavi petletnega načrta v Jugoslaviji upoštevali stanje, v katerem se dežela trenutno nahaja. Znano je, da je Jugoslavija pred vojno spadala glede industrije med najbolj zaostale dežele Evrope. Njena industrija ni bila niti od daleč zmožna kriti potrebe države. V veliki meri je izvažala surovine in živila, uvažala pa industrijske izdelke. Industrijski proizvodi so zavzemali v vsem državnem uvozu leta 1940 85% celotne »vrednosti. Prav tako pa so tudi morali upoštevati, da vse ljudske republike Jugoslavije gospodarsko in kulturno niso enako razvite, da dbstojajo med njimi razlike, ki jih bo treba odstraniti. Po tem petletnem gospodarskem načrtu so predvidene investicije v znesku 278 milijard 300 milijonov dinarjev. Za izgraditev industrije bo od tega števila v petih letih investiranih 120 milijard dinarjev. S to ogromno vsoto bodo zgradili in razvili težko industrijo in dvignili njeno proizvodnjo. Zgradili in razvili bodo prehrambeno in lahko industrijo in tako dosegli do leta 1951 petkrat večjo vrednost industrijske proizvodnje, kakor je bila leta 1939. Druga glavna naloga v načrtu je elektrifikacija države. V ta namen bodo investirali 30 milijard dinarjev. Zgradili bodo električne centrale in dvignili proizvodnjo električne energije v taki meri, da bodo lahko krili potrebe industrije, prometa in prebivalstva. Dalje posveča načrt veliko pozornost kmetijstvu, ki bo likvidiral njegovo zaostalost. Država bo v petih letih investirala za razvoj kmetijske proizvodnje 19.4 milijarde dinarjev. Načrt določa obsežna znanstvena in raziskovalna dela v poljedelstvu in v živinoreji kakor tudi izsu-šitev in namakanje 800,000 hek- tarov zemljišč ter obvezuje državo, da nudi kmetu vsestransko materialno pomoč, tako da bi ga usposobila za uporabljanje naprednih metod pri obdelovanju zemlje. Načrt' predvideva boljšo preskrbo delovnega kmeta z industrijskimi izdelki, njegovo zaščito pred vsemi izkoriščevalski-mi težnjami in dvig materialnega in kulturnega blagostanja delovnega kmeta. Razen tega rešuje petletni načrt tudi vprašanje delovnega obrtništva, kateremu bo preskrbela orodij in strojev v vrednosti 750 milijonov dinarjev, ter odmerja 72 milijard dinarjev investicij za razvoj in napredek prometa. Glavni vir dviga življenjskega standarda ljudstva je v zvišanju proizvajalnosti dela. Na podlagi dviga proizvajalnosti je bil tudi izdelan načrt dviga življenjske ravni delovnega razreda, delov-ga ljudstva. Država bo vložila v petih letih za dvig materialne nih kmetov in ostalega delovne-in kulturne stopnje ljudstva 55.7 milijard dinarjev. To bo porab- ljeno za izgraditev stanovanj, šol, bolnic, sanatorijev in kulturnih ustanov, da bo postalo življenje lepše in boljše. Kako bosta razvoj proizvajalnih sil in povečanje proizvodnje vplivala na materialni in kulturni položaj delovnih množic Jugoslavije ? Petleten načrt odpira velike in svetle perspektive jugoslovanskim narodom. Petletni načrt bo položil varne in trdne temelje za izvršitev njihove lepše, srečnejše in boijše bodočnosti. Kapitalistični svet stoji pred drugačnimi perspektivami. Na njegova vrata že trka huda gospodarska kriza. Delovnim množicam kapitalističnih dežel grozijo množična brezposelnost, lakota, beda in propadanje. Jasno je, da ne bo lahko uresničiti tako velike in tako vsestranske naloge, kakor jih predstavlja ta načrt. Toda več jamstev je, da bo predlagani načrt uresničen in ta so: prvič naravno bogastvo države z vsemi rezervami in možnostmi, drugič volja in zavest delovnih množic in tretjič vodstvo nove ljudske države. (Ljudski tednik) Drobne vesti iz Jugoslavije Graditev jadranske turistične ceste vzdolž Jadrana Lani so začeli nadaljevati graditev te ceste vzdolž dalmatinske obale. Delali so na 42 krajih. Letos nadaljujejo delo. Predvsem urejujejo in razširjajo cesto Tučepi—Zaostrog in naprej od Zaostroga proti Ro-gotinu, Kominu, Opuzenu in Ku-li-norinski. Določena je tudi preureditev ceste od Splita do Ma-karske. V Ravnicah pri Omišlju gradijo velik viadukt v dolžini okrog 600 m. ' # V premogovniku "Tito" je začela obratovati nova separacija V proslavo 1. maja so v premogovniku "Tito" izročili v obrat novo separacijo. Zgrajena je iz železobetona. Dnevna zmogljivost znaša nad 200 vagonov premoga. * Češkoslovaško zdravstveno ministrstvo je obnovilo "Hotel Kupari" pri Dubrovniku Pred vojno je bil ta hotel last češkoslovaške družbe s sedežem v Pragi. Po vojni go je prevzelo češkoslovaška zdravstveno ministrstvo in ga zdaj obnovilo. V hotelu bodo nastanjeni prvi gosti s Češkoslovaške, ki bodo te dni prispeli. « Najboljša posadka v tekmovanju trgovske mornarice je na parniku "Ljubljana". Preuredili so parni kotel tako, da sedaj parnik trosi 6% manj goriva in na dan prihranijo 1,800 kg goriva. # Pospeševanje tujskega prometa v Dubrovniku V ta namen je podružnica "Putnika" uvedla nekatere novosti. Organizira redne oglede mesta v skupinah pod vodstvom strokovnih vodičev. Da bi se gosti lahko seznanili z lepotami dubrovniške okolice, bo ■"Putnik" letos organiziral redne vsakdanje izlete na otok Lo-krum, po potrebi pa prireja izlete tudi v starinsko mestece Ston in k Mljetskemu jezeru na otoku Mljetu. Gosti bodo lahko tudi najemali jadrnice Za jadranje po morju. » Obnova Zadra zelo dobro napreduje Mesto je bilo med vojno skoraj povsem razdejano. V dveh letih so napeli vse sile, da bi na vse pretege trudijo, da bi iz sedaj poražene Italije stvo-rili staro imperijalističnp Italijo, ki ne bi ogrožala samo slovensko zemljo pri Trstu ampak prav gotovo ponovila agresije proti tistim narodom v Afriki, v katerih imenu Harris na nobene takšne zagotovitve Antoninija, da je odbor za pravičen mir zainteresiran samo v Trst in zapadno Istro, ne da popolnoma nič. mesto čim prej uredili. Zdaj Za-dar že postaja gospodarsko in kulturno središče severne Dalmacije. Zdaj obratujejo že naslednja tovarne: državna tovarna likerjev, tobačna tovarna, tovarna bonbonov, tovarna testenin, tovarna ribjih in rastlinskih olj, tovarna ribiških mrež in ladjedelnica. Obnavljajo se eno tovarno likerjev in tovarno konzerv. # V borskem rudniku so izpolnili proizvodni načrt v oddelku za surovi baker 12 dni pred rokom. Načrt pridobivanja rude je bil izpolnjen za 102.3% ali dva dni pred rokom. Načrt za pridobivanje katodnega bakra so izpolnili tri dni pred rokom in načrt za koncentrat pirita štiri dni. • # Kmetje so izkopali prekop za izsušitev 160 ha zemlje Prebivalstvo v kosaniškem okraju v Srbiji 'je prostovoljno izkopalo prekop za osušitev zemlje ter prispevalo v ta namen 3000 delovnih ur in prihranilo državi četrt milijona din, . * V Baru bodo zgradili tovarno sadnih in sočivnih konzerv V tem kraju obratuje velika tovarna olja, ki je letos prevzela v predelavo 254,890 kg oliv. Let^s bodo začeli graditi tudi tovarno za konzerviranje sadja in sočivja, dalje 2 mlina in še nekatera druga poslopja. * Pri Danilovgradu gradijo veliko opekarno V Črni gori jim zelo primanjkuje nekaterega stavbnega gradiva, ki ga tudi ne morejo uvažati iz drugih ljudskih republik zaradi slabih prometnih zvez in dragega prevoza. Zato so začeli graditi pri Danilovgradu veliko opekarno, ki bo zalagala z opeko večje kraje v Črni gori. Mnogo opeke bodo potrebovali zlasti vzdolž nove železnice Nikšič — Titograd, kjer je treba zgraditi številne prometne objekte. Urednikova pošta v "Enukovravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Milwaukee, Wis. — John Kump je prejel vest iz stare domovine, da je dne 11. maja v Starem trgu pri Črnomlju umrl njegov oče Ivan Kump, star 73 let in po poklicu krojač. Tukaj zapušča omenjenega sina, doma ! pa ženo, štiri sinove, dve hčeri j in več ožjih sorodnikov, v ruš-j kem ujetništvu pa sina Jožeta, ako še živi. Mala sirota Tommy V neki votlini nad suho strugo reke v Bundi State Rajpu-tana je neka mlada zver neusmiljeno tulila . . . Njen glas, ki je bil izredno močan, kljub temu, da je bila žival majhna, je dospel do nekega kosca.-Mož je prisluhnil. Spomnil se je, da je nedavno bil v bližini ustreljen tiger in menil, da je mlada zver precej dragocena stvar. Iz tega vzroka je mladi tiger Tommy prišel v našo hišo. Deset mesecev je Tommy živel pri nas. Jedel je in se igral s psički, se sprehajal z nami po vrtu in spal na stolih v spalnici. Bil je splošno priljubljen, zadovoljen z vsem in prijazen z vsakim. Najljubši pa mu je bil rjavi mali psiček — jazbečar. Včasih je pomotoma skočil iz kakega skrivališča v vrtu na Sama, starejšega psa, prav tako rjave barve, s katerim pa si nista bila prijatelja. Čim je opazil svojo zmoto, se je umaknil in zamrmral: prrtč prrt . . . S tema glasovoma je izražal nevoljo, posebno če so ga čistili in sčetkali, pa tudi veselje, ko je pričakoval obed. Ta je obstajal iz mastne juhe, mleka, pomešanega s surovimi jajci in je-terc. Rad se je igral in skakal po potoku in prihajal iz njega ves moker in blaten. Toda to prijetno življenje ni moglo trajati večno, kajti kakor ne more leopard zatajiti svojih madežev, tako tudi tiger ne svojih prog. Nekega dne, ko so Tommyeve šape postale tako močne kot predrzne, se mu je približal nek nesrečen petelin; tiger je planil nanj, ne da bi imel namen umoriti ga, toda ko je zavohal kri, ki se Je petelinu pocedila po perutih, so se v njem prebudili instinkti njegovih prednikov; rjoveč je zasadil svoje kremplje v ubogega petelina in ni odnehal, dokler ni ta poginil. Po tem dogodku smo poslali Tommya v zoološki vrt v Luck-now, kjer žive živali v velikih ograjenih prostorih in kjer so ugotovili, da je tiger bil prav za prav ženskega spola, nakar so Tommya prekrstili v Lejo. Ko smo po ene mletu prišli obiskat jo, je prišla do ograje in nas pozdravila s svojim prijaznim "prrt, prrrt." Frances Stewart. ŠKRAT Pelinevec za krmarje "Le kdor je celo pijan popoln mož, izvrši velika dela!" je pravil Tommaso Mocenigo, ki je bil od 1414 do 1423 beneški dož. Bil je najboljši račupnar in največji trgovski izvedenec" v Benetkah. Ko se je dož napil pelinovca (vermuta), ki ga je med vsemi vini še najbolj čislal in cenil, ni poznal nobene ovire pri svojih računih, pri svojih načrtih. Obvladovati pijanost, to je pa tudi zahteval od mož, katerim je bila kakor njemu izročena usoda Beneške repubUke. Še več je zahteval Mocenigo od krma^ev beneške trgovinske mornarice. Držati so se morali točno smeri, tudi če so bili so bili popolnoma pijani kajti krmarjem je bilo zaupano najdrago cenejše blago — trgovina Benetk. Na krasno opremljeni galeji se je peljal dož na morje. Z njim so se peljali mornarji, ki so bili radi postali krmarji. Dož je pil z njimi, da so se vsem svetile oči, da se je vsem zapletal jezik. In pijani mornarji so morali ladjo varno in zanesljivo pripeljati v luko hkozi zahv, po katerem so švigale na doževo povelje neštete ladje in čolni. Kdor ni bil kos tej nalogi, ni postal krmar. Posebno vino se je še dolga leta imenovalo "pelinovec krmarjev" in ta pelinovec je pil dož Mocenigo še na smrtni postelji, ko je z nasmeškom rekel: "Pomagal mi bo,' da prikrmarim svojo živ-Ijensko ladjo srečno v nebesa". Brez skrbi Mati: "No, zlati moj sinko! Ali si že napravil nalogo?" ...... Adolf: " Ni mi je treba delati!" Mati; "Pač, moraš jo narediti, drugače boš v šoli za enega zadaj!" Adolf: "O mama, saj sem itak zadnji!" ■ # Nič ne mara j! Mihec je lazil po blatu in je dejal tovarišu, ki ga je opazoval: "No, Cirilček, zakaj ne greš k meni v lužo?" Cirilček: "Ne grem! Ko bi prišel blaten domov, bi me mama pretepli!" Mihec: "Ej, kaj to! Jaz bom tudi tepen, pa ne maram nič za to!" # Dobro je izračunal Oče: "Povej mi, Pavlek, ali si se že učil v šoli računanja?" Pavlek: "že, oče!" Oče: "Izračuni mi torej to: Dva voznika sta 8 km narazen; oni, ki je spredaj, vpzi vsako uro 2 km počasneje nego oni, ki je zadaj — kje se snideta?" Pavlek: "V krčmi!" * Kaj se opravi pri* otrocih z lažmi Kmetica nabere velik lonec strdi. Da bi jo obvarovala slad-kosnednega osemletnega sinka, nau reče: "Ne jej mi iz tega lonca, v njem je hud strup; če ga le količkaj pokusiš, umreš!" - Nekega dne odide kmetica po opravkih z doma ter naroči sinku, naj pazi na kure, da jih nt dobi ujeda — jastreb prileti ter mu vzame dve najlepši kuri. Da se ne bi zgodila še večja nesreča, zveže deček vse kure na vrvco, češ: "Zdaj ne morejo narazen, in če se ujeda vrne, ne bo mogla odnesti nobene." Res prifrči jastreb zopet in potegne kar vse kure s seboj. To vzame dečka vso pamet. Boječ se, da bi ga mati preveč ne kaznovali zaradi te nerodnosti, se sklene zastrupiti. Gre in poišče lonec s strdjo. Meneč, da ima sam hud strup pred seboj, poje vso strd. Ko pride kmetica domov in vidi, da ni nobene kure pri hiši, vzame palico, da bi dečka na-šeškla. A deček se spusti na kolena in milo prosi: "Oh mati, preljuba mati! Nič me ne tepi-te! Saj ne bom več živel dolgo!" — "Zakaj ne, ti nepridiprav ti?" — "Ker sem popil ves lonec strupa!" — Žena sedaj ni vedela, ali bi se jezila ali smejala. Iz enega zla je bila napravila z lažjo dve. ♦ Kaj delajo vojaki?- Ciril: "Oče, kje pasejo vojaki krave?" Oče: "Nikjer! Kako moreš vprašati kaj tako nerodnega?" Ciril: "V pesmi 'Mladi vojaki' smo se učili: 'Ko bodo dru-ki krave pasli, vojaki bomo mi zares!" To je bila sreča Jelica, učenka I. razreda, je prihitela v šolo in je vsa vesela pripovedovala učiteljici: "Gospodična! Včeraj, ko sem bila v šoli, je k nam prinesla štorklja meni majhnega brata. — Pomislite, gospodična, pk me niti doma ne bilo in atka tudi ne; kaka sreča, da so bili vsaj mama doma!" * S kurami Mati: "Zdenko, kaj ti je prišlo na misel, da spiš tukaj v kurniku?" Zdenko; "Oče mi včeraj rekli, da morajo iti otroci s kurami spati!" 9. junija 1947 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Združene tovarne svile v Mariboru že kažejo prve dobre uspehe Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" Maribor. — Z odlokom Predsedstva vlade ljudske republike Slovenije je bila bivša tovarna svile Thoma v Mariboru preimenovana v Združene tovarne svile, ki bodo zajele vso svilarsko industrijo v Mariboru. Doslej sta ji že bili priključeni tovarna svile "Atama" v Košakih in obrat Mariborske tovarne svile v Radvanju. Tako predstavlja Združene tovarne svile že danes največjo tovarno za predelavo umetne in naravne svile v državi. Združitev teh tovarn je že sedaj pokazala dobre uspehe. Povečala se je zmožnost tkalnice, pa tudi oplemenjevalnica in barvarna lahko sprejmeta v ople-mnevanje se enkrat toliko količino svile. Ko je bivša tovarna Thoma prejela ob osvoboditvi okoli en vagon čiste italijanske svile "Gregea," ni imelo podjetje nobenih izkušenj o predelavi te svile. Z dolgotrajnimi poizkusi pa jim je uspelo izdelati več luksuznih predmetov in usposobiti kader strokovnjakov za predelovanje. Najtežji problem je bilo v začetku tkanje bombaža. Tudi to stvar je podjetje rešilo s tem, da so izdelali tako zvani krep, ki preprečuje drsenje niti v tkanini in je odporen proti mehaničnim učinkom. Delavci, ki v pričetku niso dosegli niti 40 % predpisane norme pri tkanju čiste volne, dosegajo danes že do 80% norme. S tem v zvezi se je dvignila tudi produkcija. V drugi polovici preteklega leta se je producija dvignila. napram produkciji v prvem pol-letju za 3.12%, čeprav se je število zaposlenega delavstva dvignilo le za 2.2%. Tako so se tudi pocenili proizvodi. V centru poslopja Združenih tovarn svile je vodstvo podjetja zgradilo novo moderno ambu-lanco. V načrtu imajo, da bodo v prvih mesecih letošnjega leta preuredili poslopje pred vhodom tovarne v zavetišče in otroške jasli za otroke delavcev in nameščencev. Mladina tovarne je dala pobudo za nižji tekstilni tečaj v obratu, ki se je pričel 6. marca in bo trajal tri mesece. V tečaju predavajo strokovnjaki podjetja. Mladina tudi zelo pomaga pri postavljanju norm in na predlog mladine je bilo sklenjeno, da bo delovni kolektiv tovarne dal vsak mesec zaslužek p^ prostovoljnih ur za gradnjo prbge Ša-mac-Sarajevo. Prezihov V orane: PRVI KORAK Ko sem bil 10 let star, sem imel prvi konflikt s pangerman-skim pritiskom na slovensko zemljo. Takrat sem hodil v ljudsko šolo v Kotljah na Koroškem, ki je bila dvojezična. To se pravi, da se je poučevala slovenščina dve uri na teden po šolskem pouku. Učni jezik take šole je bil nemški. Otroci smo bili 99% Slovenci, kmetje in delavci, ki od doma nismo znali besedice nemški. Naši učitelji so bili genr^a-nizatorji. Ko smo izstopili učenci iz take šole, nismo znali ne slovenski in ne nemški. Tako se je godilo tudi meni. Verouk v teh šolah je bil slovenski in tudi molilo se je pred in po šoli slovensko. Takrat je prišel k nam nov učitelj. Bil sem v drugem razredu, v katerem sem presedel vsega skupaj sedem let, ker ni bilo več razredov na šoli. Ta učitelj je bil trd Nemec. To je bila neka sprememba. Do tedaj so prihajali na šolo sami učitelji-nem-čurji, potujčeni Slovenci, ki so imeli nalogo med pami nadaljevati to, kar so sami že izpolnili. Ta učitelj je bil pa Nemec. Najbrž so takratne šolske oblasti našo ponemčevalnico že smatrale za dovol zrelo, da lahko na njej nastavijo trdega Nemca. Nekega dne, kmalu potem, ko je ta učitelj prišel k nam, nam je rekel: "Otroci, odslej boste pa nemški molili. Nemška šola je in zato boste molili nemški." Ker nihče ni znal moliti po nemško, nas je učitelj začel učiti nemški očenaš. V nekaj dneh ga je razred že znal. Jaz sem bil zdoma protinemško vzgojen. Oče je bil najemnik grofovske zemlje in je socialno FATSO izkoriščanje vezal z nacionalnim zatiranjem, ker je bila naša krušna gospoda nemškega rodu. Vedno me je izpraševal, kaj je novega v šoli, in je bil do učiteljev nemčurjev zelo kritičen. Ko sem mu povedal', da novi učitelj vpeljuje nemško molitev, se je razhudil in je klel. Potem je stvar preudaril in mi je odločno rekel: "Ti ne boš nemški molil. Ti moli še naprej po domače in, če učitelj kaj hoče, naj me pokliče," Oče je bil zelo trmast in nepopustljiv, učitelj pa jA bil videti tudi zelo odločen. Znašel sem se torej med dvema mlinskima kamnoma in moj položaj gotovo ni bil prijeten. Moram reči, da se' je tudi meni malo upirala nemška molitev ,toda tako hudo spet ni bilo ,ker sem bil še otrok, ki se vsega navadi. kar hočete. Kaj pa hodite sem k nam prepir delat." Itd. Mene je bilo zelo sram pred učiteljem in pred vsem razredom. Takrat se še nisem zavedal velikega in pogumnega dejanja, ki ga je storil moj oče, preprost najemnik in delavec, za svoj zatirani narod. V tej borbi je seveda zmagal priseljeni učitelj in moj oče je propadel. Propadla je tudi slovenska molitev na hotuljski šoli. To pa zato, ker je moj oče ostal sam in ga drugi občani pri tem niso dovolj podprli. Če bi ga bili podprli, bi se to ne bilo zgodilo. Odsihmal je naša šola nosila pečat nemške šole. Počasi sem se tudi jaz moral vdati in moliti po nemško. Štirideset let pozneje sem se vrnil v svoj domači kraj, v naše mogočne Kotlje. Vrnil sem se na pol živ iz lagerja v Mauthause-nu,"" kamor me je zaprl nemški fašizem. Ko sem izpraševal sosede, kje je ta ali oni moj stari znanec ali sošolec, so mi povedali, da je tisti moj sošolec, či me je takrat zatožil zaradi slovenske molitve, pobegnil pred našo oblastjo v Avstrijo, ker je imel zelo, zelo kosmato vest. Bivša Jugoslavija mu je dala mastno in ugledno službo pri industriji, ki jo je izrabljal zato, da je širil nemški fašizem. Partizani so ga že nekajkrat lovili, toda vedno jim je znal odnesti pete. Sedaj je tudi on v Avstriji, kjer se bori za "nedeljivo Koroško." Kotlje pa so za vedno slovenske. Tako sem imel jaz prvi konflikt s pangermanizmom, ki je prodiral proti Jadranskemu morju in dalje na jug. To bitjjio sem takrat z mojim očetom izgu-3il. Danes bomo dobili bitko, ki sva jo začela takrat. Moj oče tega ne bo dočakal, ker je svojo Ditko že končal leta 1944. Toda pred smrtjo je še videl in govoril s partizani v svoji skromni bajti. In zato mu smrt ni bila težka. 1 HOPE YOU SAVED PLENTY OF USED FAT BECAUSE "YOU'LL BE NEEDING PLENTY OF SOAP BEFORE THIS GAMES OVER, BUB -'/ Vim. .1 II V šoli smo molili po nemško že nekaj dni. Vsi smo molili na glas. Jaz sem se ravnal po očetovem navodilu in sem dosledno molil slovensko ,toda nekoliko tiše, da učitelj mojega glasu ni mogel slišati. Ali učitelj je med molitvijo opazoval gibanje ustnic. Pri tem je zapazil, da se mo je ustnice drugače gibljenjo, kakor bi se pa morale pri nemški izgovarjavi. Zato je zaustavil molitev in takoj za vpil nad menoj: "Kaj delaš ti?" "Ta pa po slovensko moli,' me je takoj zatožil moj šolski sosed. Bil je tudi drugače sin našega soseda, graščaka. Učitelj je zdaj zdivjal. Začel je vpiti nad menoj in mi grozil Potem me je vprašal, če bom odslej molil nemški. "Ne bom, ker ne smem," sem mu odgovoril. To ga je še bolj razkačilo. Držal nam je celo pridigo, kaj je šola in kaj je država in da v šoli sme samo eden komandirati, ni kakor pa ne dva. Zvečer me je za kazen zaprl po pouku. To je bil seveda ogenj v stre ho pri mojem vročekrvnem oče tu. Takoj drugi dan je šel predsedniku šolskega odbora, ki je bil tudi Slovenec, gk prisilil, da je šel ž njim v šolo med poukom, kjer se je takoj lotil učitelja. Poteki sta se dajala zelo resno. Moj oče je vpil kakor obseden in učitelj se je začel umi-' kati. Spominjam se še, kako je oče vpil nad učiteljem' "V dvajsetih letih bo v Kotljah slovenska šola, pa recite. igrišča za tenis (žoganje), ori-jentalski bazarji in francoske restavracije, vse je bilo na par-niku. 14. aprila 1912 so sedeli potniki pri večerji. Jedilni list je še ohranjen. Bilo je 19 jedil, med njimi oštrige, losova pašteta, ragu, kuretina, jagnjetina, raca, obistna pečenka, golob, beluši, gosja pašteta itd. O pijačah niti ne govorimo. Zadnja jed na jedilnem listu je bil sladoled. Po večerji je igrala ladijska godba. Bližala se je polnoč. Orkester je končeval svoj koncert s pesmijo; "Nearer my God to Thee" (Bliže moj Bog k Tebi). Med pesmijo zavpije mož na opazovališču skozi trobilo grozno vest: "Lednik tik pred nami!" Sledila je pretresljiva žalo-igra, 1490 ljudi je utonilo. Štirideset minut je trajal boj. Moštvo je izpolnilo svojo dolžnost. Sedem osmin žensk in otrok je Dilo rešenih. Šest večkratnih mi-ijonarjev je izginilo. Eden je ponujal mornarju milijone, če spravi njega namesto neke bolne ženske v čoln. Ni uspel in je utonil, 420 ljudi je bilo rešenih. Med potopijenci sta bila tudi časnikar Stear in njegov prijatelj kapitan Smith. Strašni privid, priobčen leta 1893 po Steadu, se je dobesedno uresničil po dvajsetih letih. Te dni mine 35 let od te, menda najstrašnejše nesreče na morju. Potop Titanica V začetku leta 1893 je izšel v istu "Review of reviews" članek s popisom pomorske vožnje na velikem oceanskem parniku, ki prekaša glede velikosti, hitrosti in krasote vse druge par-nike. Parnik, to jeklenu čudo moderne tehnike, je kos vsakemu viharju. Toda celo temu orjaku grozi pogin in to od ledni-kov. Od Greenland!je plavajoče ledene pošasti, vidne le s sedmino svoje mase nad morsko površino, so edina nevarnost za plavajoče palače. In usoda se je izpolnila. Razkočni parnik trči ob lednik, na tisoče ljudi se potopi. S parnikom izgine tudi pi satelj tistega članka in njegov prijatelj ladijski poveljnik Smith. Ta članek je priobčil v navad nem listu časnikar WiUiam Tho mas Stead. Stead je bil eden najbolj znanih angleških časni karjev. Ustanovil je časopis "Review of reviews", uvedel kot pr^i razgovore (intervjuve) časnikarstvo, spisal leta 1898 znano knjigo: "Vojna vojni!" bil povsod čislan in znan ter občeval z vladarji in prvaki. Leta 1892 se je peljal na parniku "Majestic" iz Londona v New York. Parnik je vodil Edwarc Smith. Med vožnjo sta se časnikar Stead in kapitan Smith sprijateljila. Vtise te vožnje na krasnem parniku je popisal Stead in zaključil članek s po-gubonosnim trčenjem ob lednik. Kar ^e bilo leta 1893 časniški članek, je postalo 1. 1912 grozna resnica. Stead se je zopet vozil na parniku, "Titanicu", proti Ameriki. Parniku je poveljeval kapitan Smith, ki mu je bilo zaupano vodstvo te razkošne ladje kot najbplj sposobnemu. Na "Titanicu" je vladalo pravo razkošje. Celo palmov vrt je bil na njem, po katerem se je lahko jezdilo na kamelah. Vzpenjače, marmorne kopeli, jedilnice, dvorane, s.obe za glasbo, plesišča, 'Nesebična' skrb odgovornih emigrantov za svoje ljudi Da emigranti v svojem bednem položaju ne morejo računati niti na pomoč svojih lastnih voditeljev, ampak da jih ti "vodje" celo ropajo, dokazuje ta-kozvani kuhinjski komitet v taborišču Spittal v Avstriji. Taborišče prejema za 500 ljudi hrane več kot je oseb v taborišču, ljudje pa, ki so se vgnez-dili v kuhinjskem komitetu s Frančkom Žebotom in kaplanom Miheličem na čelu, kradejo hrano od ust bedne emigrantske pare in jo za svoj žep prodajajo 3o črni borzi. Tistih nekoliko poedincev, ki so prišli na sled l;emu njihovemu početju, so ku- pili s cigaretami in konzervami, da molčijo. Isto se dogaja v taboriščni bolnici, kjer gospodari dr. Slavko Koyačič. Ta, razen s hrano črnoborzijani tudi z zdravili, to se pravi, kupčuje z zdravjem in z življenjem ljudi, ki so mu zaupani. Nič manj "vzorno" ne skrbe emigrantski vodje za duhovno življenje taboriščnikov. Nad njimi grmijo, kadar si iščejo razvedrila v plesu, sami pa si ne postavljajo v svojih poželenjih nikakih pregraj. Tako ima kaplan Mihelič, ki zna biti tako strog napram drugim, intimne odnose s Štefko Berlotovo, s katero ima tudi otroka. Eto, taka je morala vaših voditeljev, volčja morala, po kateri smejo močnejši poedinci žreti pripadnike lastne skupnosti. (Ponatis iz "U Doraovinu") Zastopniki ^^Enakopravnosti ★. Za st. claiisko okrožje: JOHN JIENKO 1016 E. 76th St. Za coHinoodsko _ in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave. KEnmore 8034 ★ Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 Kako nastajajo nadloge? Leta 1880 se je prenesla na avstralska tla kot lepotna rastlina krčna zel, tudi roža sv. Janeza imenovana, na Novo Zelandijo pa epuncija, neka vrsta kaktusov. Obe rastline sta postali v svoji novi domovini pravcata nadloga, saj sta v najkrajšem času pokrili več sto tisoč kvadratnih kilometrov sveta. V živalstvu zaznamujemo enake pojave. Argentinska vlada je dobila iz Patagonije iz Anglije dva para zajcev, v Novo Kaledonijo je dospelo nekaj srn, v Brazilijo pa par vrabcev, da navedemo le nekaj najbolj razširjenih, v začetku tako nedolžnih živalskih nadlog. Med te nadloge spada tudi udomačitev indijskega munga na otokih Jaijiai-ki in Havaju. Samo šest živalic se je izpostavilo na teh dveh otokih, to pa zaradi tega, ker je munga velik sovražnik' podgan in strupenih kač, katerih strup mu menda ne škoduje. Mungi so roparske živali mačje vrste, nekoliko podobni naši podlasici. Kače so mungi res iztrebili, toda sami so se grozovito razmnožili. Ko jim niso pri jale pod--gane, so se lotili okusnejše perutnine. Ker so zasledovali tudi na tleh valeče ptiče in gaščeri-ce, so zagospodovale povsod žuželke v takem številu, da ogrožajo vse pridelke. Vlada se bori proti tej nadlogi ^ vsemi sredstvi, a doslej ni imela še vidnih uspehov. Uncle Sam Says Društveni koledar 29. junija, nedelja. — Piknik pevskega društva "Zvon" na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 29. junija, nedelja. — Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na SNPJ farmi. 6. julija, nedelja — Piknik zbora "Zarja" na SNPJ farmi. 13. julija, nedelja. — Piknik krožka št. 3 Prog. Slovenk na prostorih Slov. društ. doma na Recher Ave. 20. julija, nedelja — Piknik društva "Vipavski raj" št. 312 SNPJ na SNPJ farmi. 5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd. 12. oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road 19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd. 26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd. 7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd. 14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd. 21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd. 28. septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd. 5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slo- venk v Slov. društ. domu na Recher Ave. 2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave. 2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd. 9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd. 16. novembra, nedelja. — Ples društva Stragglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd. 23. nOvembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. 7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Wateclpo Rd. 21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, četrtek — Ples Soc. kluba št. 49 JSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. decembra, nedelja — Ples Podr. štev. 41 SŽZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, sreda — Silve-strova zabava zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. F ■ ■ !, ■* |- ■ TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej rxaselbini prakticiralo in se Izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti-določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd Si.: vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. , Tel.: EN 5013 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskinn nesrečam, i+d. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 Either the Payroll Savings Plan or the Bond-a-Month Plan knocks the if out of thrift—once you join either plan you can't forget to save. It is done for you automatically and regularly. By accumulating a nest egg in United States Savings Bonds there is no if about your future ease and security. It is just good common sense to start buyiqg Savings Bonds regularly now. u,S, Treasury Department L Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete'vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. • Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street , HE 2730 %e EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101 * « « Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana * $ » PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJI, ZA OBISK • * » Lastnika: Bili Sitter in Chas. Lusin bivša Clevelandčana SLOVENSKA KUHARICA NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTL sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU "ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 35 ' STRAN 4 ENAKOPRAVNOST yoooooooooooooooooooooooooooooooo JOHN GALSWORTHY TEMNI CVET ROMAN >ooooooooooooooooooooooooooooooo ANDY'S PAINT & WALLPAPER STORE 3491 W. 25th St., SH 3787 POPRAVIMO STREHE IN ŽLEBOVE Točna postrežba. _ME 2714 IZKOPAN JE za kleti pod hišami, podstavke, hodnike, dovoze in parking prostore. Prosti proračuni. Willard Construction Co., MI 9018 —Montrose 1021 M. Cement & Concrete Contractors— Delamo dovoze, hodnike in pode. Izurjeno delo. Proračune damo brezplačno. EN 7507. PRENOVIMO—POPRAVIMO Izvršimo popolno zidarskto in tesarsko delo; strehe, omete, napeljavo žice, izdelamo podstrešja in rekreacijske sobe, tile kuhinje, kopalnice, kleparsko delo, itd. FHA pogoji; posluga širom okraja; prvovrstno delo in točna postrežba. ALLEN CONSTRUCTION CO. 2831 Woodhill Rd. CE 6110; ob večerih; WA 1770 WOODHILL HOME IMPROVEMENT GENERAL CONTRACTORS prenovimo, popravimo in preuredimo komercijalna in rezidenCna poslopja. Upošteva se FHA posojila. Prosti proračuni. Točna in prvovrstna postrežba. LO 5008. BUCKEYE HEATING & APPLIANCE CO. Avtoriziran York Heat nrn^Jajalet. ■Nabavite si fornežrkt tj^Sagovar-jal vašim potrebam. Na olje, pre-mog ali plin. Nudimo popolno postrežbo na vašemu sedanjemu fornezu po izurjenih delavcih. 3452 W. 41 St. Prosti proračuni. W0 8077. ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU" do National Heating Co. Postrežba širom mesta FA 6516 FRANK DRAGOLICH Ivanhoe 4190 Ako imate fornez, ki ga želite preurediti za na olje. imate siding z8 popraviti ah želite imeti "tile" f kuhinji ih kopalnici ter komb>' nacijska vrata in okna, se zanesljivo obrnite name. Delo je prvovrstno in cene so zmerne. Razno STANOVANJE IŠČE vojni vete^o, ki je prišel iz West Virgmue. Dvojica in 7 let star sinček; potrebuje se 4 ali 5 sob. Pusti-nWov v uradu "E" ali pokličite HE 0129, po 6. uri zvečer. Kdof preskrbi stanovanje dobi primerno nagrado. LASJE MOŽJE IN ŽENE! Ali so vaii laije brsibaivnl, mrlvi, Itp*' dajo? Da, ilreinlca Loreen Johniton v*'*' lahko pove kaj itortti x nenormalnim nJem kože na vaši glavi, in navzoča dva zdravnika. Na plešami! glavi le n**** Je poirečilo, da «o pričeli raitl laiJe. Hernl hvali znano Loreen Johniton zdr*^ IJenJe za rast las. V temu poslu smo ko 20 let. 14 do 20 "treatments" dobit* zaboju za $25—v nekaterih do 32 "tr»» ments" in lasje pričnejo rasti. Za strežbo s temi v našemu uradu račun«*] $5 vsako pot ali 3-krai za $10. Dajte P'*' čeli s tem zdravljenjem takoj^ če hoi* polno glavo las. Uradna ure vsak ponedeljek, torek in sredo 9. zj. do 9. »v. J. G. & C. J. PRODUCTS COMPANY 9200 HOUGH AVE.. RA 3773