ft^T HMaiiUM ipttfMflMlfUMliMM v Mil v potek S. iairamrla 192«. Posamezna številka 20 cent. Letnik II P'ftna i t < t X -e vrac«'., »Ifii;«^1'!? Za — T«y« m ufK-«v« it. u-sr. EDINOST PoiMtn« l^rflk« v Tr»tu i* okolic« po 20 cent. — Oglasi s« mfuaaio * 5iroko«M et»« kolo«« (72 mm.} — Ogiari trgovce* in obrtnikov mm po 50 cent osmrtnic«, utnmU, po«Uo4ka in francoska policija za petami. Da ni bilo tega, knez YV indiscli-graetz ne bi £edel pod ključem Pod moraš, ne pa po čutu svoje dolžnosti, vesti in odgovornosti so madžarska oblastva začela s svojo «energično ak-ii cijo». - j j Sedaj seveda mora grof Bethlen, na- i čelnik vl.ide, poskušati vse, da reši —'j sebe! V ta namen se je odločil celo za skrajen cm. Istega bivšega ministra < Benickega, katerega je neusmiljeno vrgel v ječo kot kakega zločinca in ga dal obsoditi na drakonično kazen, ker je hotel podati dokaze, da je bil uprav-; liiu države Horty udeležen na barbar-': sk m umorstvu dveh sorijalističrtili no- < vriarjev isti Bcthi n je, čim se falsi-jj fi) ..-i h trska afera ni dala več potaj^vati, : is*"ga zločinca« Benickega izpustil * iw v bo lo! Očividno računajoč, f?a s j Jem uvrri evropsko javnost o svoji pra-p \ i 11 o s t j in vestnosti. Tudi to naj bi bil s čin za — rešitev. f< Vladna glasila skušajo tudi prej-'l btevljati po t var janje francoskih novca- 1 nir ko; navaden zločin poedincev, .»tor- j \< i v ^njjičnr namene. 7.u*o da s ne dotik i političnega ugleda drža\ i nje uprave in madžarske politične jav- č los i tudi to ne drži. Kaiti krivci. posebno pa r.jih finaneijelni zalagati) princ Windischgraetz, izpovedujejo, da so iz v r lili zločin v visoke « patri fotične namene*, ki naj bi bili: vzpostava monarhije Habsburgovcev. Tu še le zadobiva ta madžarski &kan-> dal svojo veliko Široko pomembnost za , vnanji svet, posebno pa za sosednje j nas led st ven dHHvc. Kajti jasno je, da ; vzpostava monarhije in povratek Habsburgovc v . ? dala izvršiti brez no-1 vih krvavih zapietljajev in brez nevarnosti za evropski mir. To dejstvo na-glaša ves evropski tisk. «Prager Presse» meni na pr.: «Če bi bil to le roparski pohod privilegiranih razredov, Če hoče madžarsko ljudstvo dopuščati, da ga j njegovi voditelji tako izmozgavajo, bi bilo to obžalovati s splošnega člove&ke-iga stališča, ali ostalo bi notranja stvar dežele. Splošnega evropskega pomena pa je, da tisti plemenitaški voditelji, in z njimi navadni zločinci, hočejo s pri-sleparjenim denarjem ogrožati in motiti mir Evrope. Če je iz «patrijotlčnih i razlogov►> dovoljeno vsako zločinstvo, potem je Madžarska v očeh ostalega sveta postala okuževalno ognjišče in varstvo svojih interesov zapoveduje vsem sosedom največje nezaupanje, največjo previdnost in odločnost v postopanju. Da obračuna s ponarejevalci denarja, tatovi in tistimi, ki jim dajejo potuho, je to stvar policije. Treba je pa zagrabiti tudi politične zaplečnike. Ura je dvanajsta: doli s krinko 1» Pa tudi bivši ogrski minister Vaszo-iiyi piše: «Bili so ljudje, ki so pod naslovom patrijotičnega navdušenja izvajali tudi ponarejanje denarja. Dotični (uradni osebi pa se ni mudilo, da bi fal-sifikatorja naznanila. Ali ni zadnji čas, da se ta moralna bolezen temeljito iztrebi? Če je dovoljeno v patrijotičnem navdušenju moriti in ponarejati francoske franke, potem se more tucli v pa-jtrijotični vnemi krivo pričati. Integri-1 leta Ogrske pa se ne more doseči z zločini, s pomečjo pustolovcev in tajnih 1 dražb, marveč z veliko javno skupnostjo, z delom, ki ne pozca nebene razredne razlike in ki žrtvuje življenje in kri za ves naredi« K tem izvajanjem madžarskega državnika pripominja dunajska «Neue ; Freie Presse*, da ta falsifikatorska afera daje pouk — in to je dobiček — da se ne sme nadaljevati s taktiko potrjevanja in polovičarstva. V tem smi-i mora začeti nova doba. Vlada naj brez ozira na osebe postopa v interesu prosvetljenja in pravičnosti. Mi pa pravimo, da je na tej aferi to dobro, da madžarski e mizarji ne bodo mogli več na raznih mednarodnih sestankih krošnjariti s tistim pretveznim madžar-kim viteštvom, madžarskim svobodoljubjem, madžarsko moralo in pravičnostjo. Odslej bo vnanji svet previdnejši napram takemu varanju, ker mu je ta afera odprla oči glede resnične moralne in politične konstitucije madžarske družbe. pri krmim Poslednja napodila za pogreb kraljioc Llargherito - Maša - zadušnica v Bor-digherl j, IUM, 7. Danes predpoldne so se zbrali ministri na Ivvirinalu, da podpišejo nekatere dekrete. Vsi ministri so izrazili kralju globoko sožalje radi smrti Nj Vel. kraljice matere. Ob 10.30 je prišel na Kvirinal ministrski predsednik ter se je razgovarjal z vladarjem nad 30 minut. Nato se je Mussolini povrnil v palačo Cliigi, kjer sta ga pričakovala podtajnik Suardo in minister Feder-zoni. Na tem sestanku so bile določene poslednje podrobnosti za pogrebne svečanosti, ki se bodo vršile v pondeljek. Pogreb kraljice matere se bo vršil prihodnji pondeljek na najbolj svečan način. V nedeljo dne 10. t. m, bodo odposlali krsto iz Bordigtiere v Rim. Spremljali jo bodo le člani Savojske in Genovske hiše in tlva že določena mi-uisira. Mrtvaški vlak se bo ustavil nekaj časa na kolodvorih glavnih mest in bo vozil v i očas.iem tempu mimo ostalih postaj. V Rim bo dospel v pondeljrk, 11. t. in., ob TJ. uri zjutraj. Mrtvaški sprevod se bo pomikal s kolodvora Termini po ulici Nazionale, piazza Vene-zia, corso Umberto I., piazza della Mi-jiarra v Pantheon, kjer bodo pričakovale krsto Nj. Vel. kraljica Elena, prin-cezinje in gospe soproge inozemskih poslanikov. Svečane mrtvaške obrede bo izvršil v templju mons. Beccaria. BORDlGHEftA, 7. On. Dino Alfieri je včeraj po naročilu direktorija fašistov-.ske stranke odredil'za danes predpoldne svečano mašo-zadušnico na trgu De Amicis. že v zgodnjih jutranjih uraL so pričele prihajati v Bordighero oblasti, fašisti, balilla, udruženja, zastopstva sindikatov in množice občinstva. Na trgu De Amicis so vršile častno službo dve četi 5 bersaljerskega polka, Ive četi 42 infanterijskega polka, oddelek alpinskega bataljona Pieve dl Teco, karabinerji v paradni uniformi in vojaki fašistovske milice. Maši-zadušnici .o prisostvovali vsi pokrajinski župani, jrefekturni komisarji, uradniki in občinstvo. Po maši se je sprevod pričel pomi- kati v vilo, kjer let! pokojna kraljica mati. Obiskovalci, batilta in brezštevilna udruženja se poklonijo eden za drugim pred visoko pokojnico, položijo po on nagelj pred krsto ter pozdravijo na rimljanski način. Točno ob 12. uri je dospel v Bordighero glavni poveljnik fašistovske milice gotfpral Gonzagn, 97,072.815*30 lir sa dolarsko poeofUo RIM, 7. Za dolarsko posojilo, ki se Jo pričelo dne 18. novembra in zaključilo 1. decembra preteklega leta, je bilo glasom izkaza državne zakladnice pri*pe-vanih lir 97,072.815*30. Novi Slani Italijanske akademije RIM, 7. Informatore della Staoipa pravi, da bodo poleg drugih imenovani za člane Italijanske akademije tudi on. JLuigi Luzzatti, on-Paolo Boselli. ki, sta že člana akademije Lincei. On. Lua-zatti je obenem član francoske aksde-i mije. Za člane Italijanske akademije« bosta imenovana tudi sen. Corrado Ric-ci, sen. Giovanni Gentile, sedanji predsednik fašistovskega prosvetnega zavoda in Salvatore Di Giacomo. Zatvorltev vatikanske misijonske razstave RIM, 7. V nedeljo, 10. t. m., se bodo vršile svečane cerimouije za zatvorltev misijonske vatikanske razstave. Ob tej priliki bo papež podelil članom vodstva i in komisije vatikanske razstave in drugim ustanovam, ki so pripomogli k sijajnemu uspehu te razatave, zaslužno diplomo. _ Ameriška finančna komisija za ratifikacijo dogovorov z Italijo \VASHINGTON, 7. Finančna komisija zbornice se je izrekla za ratifikacijo vseli dogovorov, ki so bili sklenjeni z Itaiijo v svrho poravnave italijanskih vojnih dolgov. Nekateri govorniki so nastopili proti ratifikaciji dogovora z Italijo. _ Centralna uprava m redukcij ministrstev Dva zak. osnutka pred jugosl. narodno skupštino - Nikola Fašić odpotoval v Monte Carlo BEOGRAD, 7. (izv.J Včeraj je bilo radi Pašićevega odhoda v Monte Carlo v vladnih krogih zelo živahno življenje. Ministrski predsednik Pašić je prišel že zgodaj zjutraj v svoj kabinet, kjer je reševal vladne posle. Dopoldne sta ga obiskala zunanji minister Ninčić in minister ver Trifunović. Popoldne je Pašić konferiral z načelnikom radikaiske-ga kluba Ljubo Živkovičem y zadevah strankinega kluba. Ob peti uri se je PaŠić podal na dvor, kjer jo ostal pri kralju nad eno uro ter mu obrazložil politično situacijo, ki jo je označil kot normalno. Ob poslovit vi je Pašić izrazil kralju in njegovi družini voščila za božične praznike. Po Pašićevem povratku z dvora se je » vršila seja ministrskega sveta, na ka-. teri se je v prvi vrsti razpravljalo o po-jslovanju vlade ža časa odsotnosti mini-j istrskega predsednika. Pašić je priporočal svojim tovarišem v vladi, da naj ^ ^skrbijo za čimprejšnjo zaključite v razprave o proračunu in da pri tem pazijo na štednjo. Izrazil je tudi željo, da bi *ej ! še pred njegovim povratkom v Beograd i izvršila razprava o zakonskem osnutku ,]o centralni upravi. Čim bi se ta zak n sprejel v skupščini, bi se lahko reducirala nepotrebna ministrstva, tako da bi 'njih število padlo na 14. S tem bi bila j v zvezi tudi nameravana rekonstrukcija vlade, katera bi se izvršila vsporedno | s sprejetjem zakona o centralni upravi. Končno bi vlada po Pašićevem po-vratku provedla izvršitev volitev v oblastne skupščine, katere b« se vršile v j marcu ali v aprilu. Nekoliko pred 8. uro je Pašić prekinil sejo ministrskega sveta, se poslovil . od ministrov ter se podal na vlak. I Danes vlada v Beogradu radi pravo-: slavnega Božiča popolno jprazniško razpoloženje in v političnem življenju popolno zatišje. Le trgovinska pogajanja z Anglijo so se redno nadaljevala. Za časa Pašičeve odsotnosti bo vršil posle ministrskega predsednika najstarejši član vlade, minister Marko Gju-rišič. _____ Konierenaa sa srednješolski zakon BEOGRAD, 7. (Izv.) Po zgledu nedavne konference v Zagrebu, na kateri se je razpravljalo o načrtu novega univerzitetnega zakona, se bo vršila sredi tega meseca konferenca radi zakonskega načrta za srednje Šole, kateri se sedaj snuje v ministrstvu prosvete. Na to konferenco bodo pozvani poleg oficijel-nih zastopnikov tudi zastopniki obeh obstoječih profesorskih društev v Jugoslaviji. _ Roparski umor ZAGREB, 7. Sinoči so neznani razbojniki ubili Adolfa Lumpla, državnega sekvestra na posestvu grofa Pongratza v Ivanjcu. Orožniki so razbojnikom na slpdu. Proglas boigersklb emlsnmfov lB njihova želja za po vr a tek v domovin« BEOGRAD, 7. (Izv.- Bolgarski emi granti v Jugoslaviji so naslovili na bol garski narod proglas, v katerem opisu jejo borbe zemljeradniške stranke, k: da je podlegla reakciji bolgarske vlade Obenem pe izražajo emigranti željo, d* bi se povrnili domov, ako se jim z ago lovijo pogoji za osebno varstvo in z* neovirauo politično udejstvovanje. Pro glas je podpisalo 50 zastopnikov bol garskih emigrantov, ki so se nastanil v posameznih mestih Vojvodine. It3l9j3«i3&i psmlh ,AiscSata1 se potopil v Bnteovniku DUBROVNIK, 7. (Izv.) Nocoj se j< zgodila v luki Gruž velika nesreča. Ha j lijanski ^»amik «Audace» se je s lOOt ; tonami cementa zasidral ob vhodu ^ j pristanišče. Zvečer je privozil par; .li »dubrovačke plovidbe «Petka» z vso pa ro v luko ter zadel pri tem v srednji dej parnika «Audace», ki se je takoj začei potapljati ter izginil v 12 minutah po vodo. Tudi «Petka» je bila v prednjem delu precej poškodovana. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Vznemirljivo nornttanjs voi Sava nad 5 m nad normalo BEOGRAD, 7. (Izv.) Radi dežja v zad njih dneh se opaža naglo naraščanje Save in Donave. Donava je narastla danes pri Beogradu za 22 cm in je bila 6 cm nad normalo. Sava je dosegla pri Zemunu 6*33 m nad normalo. Vode šc naraščajo. _ Splošno Mudsko zavarovanje na čehoslovaškem PRAGA, o. Ministrstvo za socijalne skrbstvo je izdelalo zakonski načrt c starostni preskrbi vseh onih oseb, kate-ire so izvzete od socijalnega zavarovanja. Letna starostna preskrba znaša približno 500 Kč za osebo, če pa živita dve osebi, ki uživata, starostno preskrbo skupaj, pa pride na osebo letno 300 Kč. Pred izpremeipJnmf v m\Tllsh! vladi ? DUNAJ, 7. Med strankami v Avstriji se vrše prehodna pogajanja za izpre-membe, ki se imajo izvršiti v Rameko- vi vladi. Ni še gotovo, če bo celokupna vlada podala ostavko, ali pa če se bo izvršila samo rekonstrukcija. Vsekakrr pa se bo položaj Še tekom prihodnjega tedna razjasnil. - Velika brezposelnost v Avstriji DUNAJ, 7. Veliko preglavic dela avstrijski vladi vprašanje brezposelnosti. Število brezposelnih je namreč v drugi polovici decembra narastlo na približno 240.000, kar predstavlja \% celokupnega avstrijskega prebivalstva. Samo na Dunaju je več kot 100 tisoč brezposelnih; število, ki do sedaj ni bilo še nikoli i doseženo. Statistika samomorov na Dunaju ! DUNAJ, 7. V letu 1925. si je na Du-naju 2259 oseb vzelo življenje. Večina ! teh je segla po strupu; vendar pa zaznamuje statistika tudi slučaj, da si je i ženska končala življenje z gladovno 1 stavko. Vzrok 527 samomorom je bil spor \ družini; revščina je gnala v s» ii t 334 oseb, nesrečna ljubezen 218 mladih ljudi, umobolnost pa 19(>. 7{> oseb si ie vzelo življenje radi neozdravljivih i>o-lezni, 71 pa se jih je usmrtilo iz birahu pred aretacijo. Radi gospodarski h razmer in obubožanja si je končalo življenje 68 oseb. Vzroki t»20 umorom pa niso znani. ^ i Po£r@s v Pdrcnfu BERLIN, 7. V Koelnu. Dusseldorfu in po drugih krajih Porenja so zaznamo- vali precej močne potresno sunke. V-K61 mi se je neka hiša podrla. Uonme-> va se, da je .U* potresne sunke prlpiso-. vati obnovitvi delovanja oamjenikov v . pokrajini Eifel. Tudi na Lukaemburškem in v Lif>ge i so zaznamovali potresne sunke, ki so . tra jali tri sekunde. V nekaterih okrajih i mesta Liege so prebivalci prestrašeni . bežali na ulice. j Falsifikatorska afera na Madžarskem BI DIMPEŠTA. 7. Listi javljajo, da jo i knez Windischgraetz, kateri je zapleten v afero ponarejenih francoskih bankovcev, pred par meseci izjavil, da bo 'j na svojem posestvu v Saraspataku pri-i čel raziskavanja po rudah. S to pretve-( zo si je priskrbel iz inozemstva posebne :stroje^odkril ]>a ni nobenega rudokopa. ( Kakor pišejo listi so mu stroji'služili . za ponarejanje denarja. ■j Za vlado velike koalicije v Nemčiji BERLIN, 7. Te dni so bodo zopet vršila pogajanja za sestavo vlade. V krogih republikanskih strank žele, tla. se še zadnjikrat poizkusi sestaviti vlado velike koalicije. Cpajo, da bo centr im znova potrdil svoj sklep, da vstopi le v j vlado velike koalicije in ne podpira nobenega manjšinskega kabineta. Priča-t kujejo, da bo potem državni predsednik dal vodji demokratski stranke dr. Ko-chu še enkrat priliko, da poizkusi sestavili kabinet velike koalicije, in da s>o bodo potem tudi socijalni demokratje udali pritisku ostalih republikanskih strank in opustili svoje pomisleke proti vstopu v vlado. Nekatere socijalno-de-mokratske osebnosti izjavljajo, da to ni izključeno. Vendar je treba omeniti, da so nekateri voditelji, kot Breitscheid, Hilferding, Landsberg proti temu, da stranka vstopi v koalicijsko vlado. Mal vstaški napad v Meblki PARIZ, 7. Kakor poroča «Petit Pari-siena iz Ne\vyorka, je v Agua Caliente, Mehika, 60 mož broječa vstaška četa I napadla garnizijo. V boju so padli 1 'oficir in 3 vojaki. Vendar so se morali ■ vstaši umakniti, zapustivši 12 mrtvih. ■ VstaŠi so napadli garnizijo najbrže z namenom, da oproste tam zaprtega poprejšnjega guvernerja. Pogajanja za zračno plovbo PARIZ, 7. Včeraj so se na Quai d'Or-, sayu spet pričela nied zavezniškimi in ; nemškimi izvedenci pogajanja za ureditev pravilnika nemške zračne plo\be. Parnik na morja zgorel LONDON, 7. Iz Washingtona javljajo, da je nemški parnik «L>eck» rešil moštvo ameriškega parnika, ki se je na morju užgal in zgorel. Francoski poslanik v Wasliinćjtomi PARIZ, 7. Henry Beranger, francoski poslanik v VVashiugtonu, je včeraj odpotoval v Ameriko. Stotnik Cascnin^ odpotoval Iz Fari"a PARIZ, 7. Stotnik Gardon Canning, zaupnik rifovskega poglavarja Abd-El-Krima, je danes odpotoval iz Pariza. Prsđssflnlk H! oishe r?nub!]fce p?-dnl ostavko PARIZ, 7. Predsednik kitajske republike, Tuan-Ki-Jui, je i>oknn okrožno brzojavke naznanil, da odlaga svojo Juiikciio. Krščanskemu generalu Ferig-Vu-Siangu je poslal brzojavko, v kateri ga prosi, naj bi se ne umaknil iz javnega življenja in naj bi Še ostal na Kitajskem, ker tla je njegovo sodelovanje z oblastmi neobhodno potrebno. Predvideva se- da bo general Feng ostal na Kitajskem. Zopet neosfičvflfl ožSieft nu roftn sio^oskega ljudstvu Kdo Jo opustošil planinsko kočo Ruggera Tlmeus aa Eaaiau?! O priliki zadnjega opustošenja našega lista «Edinosti» je hotel «Popolo di Trie-ste» opravičiti opustoševalno raziiraženost dotične skupine ijuui tudi kot iieke vrste reakcijo napram dozdevnim činom tlivja-štva, ki da jih je zagrenilo tiste dni slovensko ljudstvo napram italijanskemu narodu. Navajat je opustošenje planinske koče na Kaninu, kjer je bilo odnešerto precej inventarja. Ker se nahaja planinska koča «Ruggero Tinieus* v bližini sloven-, skih vasi Žaga, Plužnje, Bovec itd. je hotel nekako reči, kot da bi prebivalci teh ▼asi okradli kočo. Ker poznamo prav dobro značaj prebivalstva dotičnih krajev, značaj vzgojen po načinu severnih narodov, skrajno pazljiv na snažnost in pa popolnoma tuj vsakemu načinu nezakonitega prisvajanja tuje lastnine, smo že takrat' bili prav trdno uverjeni, da dotičnega dejanja niso izvršili naši ljudje iz dotičnih krajev. Nismo o tem pisali v našem listu, ker smo hoteli počakati izid preiskave in na podlagi ugotovitev šele uvreči očitek. | Zato smo pazno sladili poteku in razjau-' nitvi cele zadeve. Naš dopisnik se je pogovarjal o tej zadevi z nekim alpinskim častnikom, znanim izvrstnim turistom, ki je hotel dognati, kdo so bili oni zlikovci. Tudi njega je prve dni, pod vtisom pisanja «Popo1o di Trie-ste« obhajale sumnje, tla so opustošenja koče izvršili ljudje iz bovškega okraja. No, t pa se je na lit u mesta u veri 1 o zinotnetu i svojem mišljenju. Spoznal je natančneje ' tamkajšnje naše ljudstvo ter na podlagi njihovega značaja *klepal, da niso oni iz-vr.'ili očitanega jim dejanja. — V zvezi z drugimi prejšnjimi dogotlki se je lahko ugotovilo, kje da se imajo iskati *torilri. Ze nekaj časa poprej je bila ravuotako : opienjena pianiusKa koča na oni strani • Kanina v Nevečji in sled je takrat šla j proti zapadu. Tudi setlaj o priliki opustošenja koče Kuggero Tiiueus je opazil njen ! čuvar dan prej. da so se potikale (»koli , koče sumljive osebe iz onostranskih dolin stare videmske pokrajine. Sletlovi ropa so tudi šli v doline tam na zapadni strani. Sicer se pa gorenjim soškim prebival-j ceni to ne zdi nič čudno, k^r 'so že stoletja sem take navade, da morajo skrbno paziti na svoje črede, d« jim ne Izgine kaka glava. Že stari S. Rutar je o tem v svoji zgo-; dovini večkrat pisal. Pa celo v pergameu-ske arhive so spravili poročilo o teh ropih. Sicer je pa to poglavje, ki niimi konca. Ravno zadnji mesec je zmanjkalo zagorskim pastirjem enkrat 40 in pred dobrimi 10 dnevi zopet 12 ovc. f.>kali >o jih po vseh tržiščih prav do Tolmerzi: pa jih niso mogli nikjer zaslediti. Tudi v vaseh trorenje« ga koharlSkegn kot p so se ponev'jali zadnja leta podobni slučaji. Zaradi te^a zaznamujejo zadnje čase ljudie vso pasočo živino na ušesih, da jo morejo spoznati pri V Trsiu, dne 8. januarja 1926. njenem nezakonitem posestniku. Torej: naše ljudstvo je takoj potem, ko je bila opustošena neveiska koča. vedelo, da pride na vrsto koča «Huggero Timeus» ter iz katerih krajev zapadnih dolin Kanina pri-bliž 10 se bodo rekrutirali zlikovci. Je pač to dogodeK za dotične kraie poznan še iz predvojnih ter povojnih ča>ov. Potem je ugotovil sain čuvai koče, odkod približno so bili storilci. Naposled .so i sami alpinski častniki iz Tolmina Id drugod, ki so hoteli priti stvari do dna. dognali popolno nedolžnost našega ljudstva v celi tej zadevi. Pa i samo italijansko planinsko društvo v Trstu in Go-j ri< i, katere last je koča, ve. odkod so zli-j irovei prišli ter da ni naše ljudstvo nitij na manj v tej zadevi krivo. Ker stalno; vsled prirojene ljubezni do gora in turi-j siike zasledujemo poročila in Čitamo revije italijanskih nemško-avstrijskih in bližnjih jugoslovanskih planinskih pri Sv. Jakobu Cankarjevo silno! dramo «Kralja na Hetajnovi». Ta stvar j spada Jned najboljše, kar jih premore naša oderska literatura. V njej se pretaka res- ! nično življenje, v katerem diha obširna lestvica razpoloženj. In kako so slikane' osobe v tej drami! Kako plastična je Kan-' tor jeva osebnost, tega vaškega oblastnega h rov morale, ki ne pozna ovir, temveč stopa po truplih proti svojim uelepim ciljem! Pravo nasprotje temu je Maks, človek srca. omahljiv in nestalen. V boju teh dveh j Čutimo boj dobrega z zlim. — Dejanje re j stopnjuje do silnih prizorov. V naslovni vlogi nastopi g. Sila, v vlogi, Maksa g. A. Širok. V ostalih večjih vlogah nastopijo še gg. Gvardjančič, Cesar. Primožič in Si lov a, Krešečiva, Hervatinova in Slepanči na nji. Najbolj čudno pa je, da navadno napade v istem dnavu več oseb — znamenje, da je res nalezljiva. Včeraj je ta grda bolezen zgrabila kar štiri osebe, tri ženske in enega moškega. Njena prva žrtev je bila !8-leln% postrež-nica Olga Lisjak, stanujoča v ulici Moli-no a ven to Si. 42. Okoli 10. ure se je deklica podala na neki travnik pri Sv. lva-nu-Tirningnano in tam v samoti izpila nekoliko jodove tinkture. Kmalu potem so jo našli mimoidoči ljudje in poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje. Ta! je podal deklici prvo pomoč, fiato jo je dal prepeljati v mestno bolnišnico. Kakor je Lisjakova sama izjavila, je storila obupni korak iz žalosti, ker jo je njen zaročenec zapustil. — Njeno stanje pa ni nevarno; okrevala bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v par dneh. Iz podobnih vzrokov je včeraj »klenila dati za vedno slovo življenju 22-letna, Frančiška Gasperini, stanujoča v Kolonji i in Monte št. 43J. Sprla se je namreč s svojim ljubimcem, 28-letnim Avgustom Cec-chinijem, in to jo je tako potrlo, da je o-koli 13. ure skočila s pomola «Audace» v morje. Med številnimi osebami, ki ao se ob tisti uri sprhajale na pomolu in so bile priča njenemu obupnemu koraku, je bil tudi neki pogumni mladenič, ki je brez pomišljanja skočil v hladne valove in rešil Gasperinijcvo iz mokrega kraljestva rakov in rib. Zdravnik rešilne postaje, te-lefonično poklican na pomoč, je dal nato Gasperinejevo prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo morala prebiti par dni v topli postelji. Hujšega menda ne bo. Tudi 30-letna Karolina Armelin se je včeraj naveličala življenja. Z namenom, da se za vedno iznebi vsakdanjih križev in težav, je v svojem stanovanju izpila nekoliko - parfumiranega vinskega cveta. Dobila je potrebno pomoč od zdravnika" rešilne postaje, ki jo je nato, ugotovivši da ni ni kake nevarnosti za njeno zdravje, prepustil domači oskrbi. Četrta žrtev samomorilne maniie ie bil včeraj 29-letui železniški zavirač Dominik Simeone ,stanujoč v ulici Pescheria št. C. Okoli 14. ure se je zaprl v svojo sobo in zanetil nekoliko oglja v ročnem ognjišču, da bi £0 zadušil z ogljihovim dvokisom. — Ker pa smrt le ni hotela priti, ie Simeone j poleg tega izpil gotovo količino neke raz-topilne- sode. Toda ni mu bilo usojeno u-mreti. C.ez nekaj časa so namreč domači prišli na sled njegovemu obupnemu početju. Poklicali so zdravnika rešilne po-; staje, ki je rešil mladeniča iz nevarnosti.! Iz previdnosti je bil Simeone prepeljan v j mestno bolnišnico, kier se bo moral zdraviti kakih 8 dni. — Ni znano, zakaj je mladenič hotel končati z življenjem. Simeone sam ni vedel, oziroma ni hotel nič pove?! dati o tem: rekel je le, da je razočaran nad Življenjem. TRAMVAJ SKOČIL S TIRA Ena oseba ranjena Včeraj zjutraj se je pripetila v bližini mestne plinarne huda tramvajska nezgoda. Okoli osme ure je privozil navzdol po uiici Broletto tramvajski voz št. 57 s priklopnim vozom, namenjen v Ške-! »Uni. Ker je bila proga šele pred kratkim o tvor je na, ni cesta na tistem mestu Še popolnoma popravljena; tozadevno delo je «e v tekn. Ko je tramvaj z normalno naglico privozil do ovinka pred mestno plinarno. je radi zemlje Iti drobnega gramoza s katerim so bile deloma tračnice, nenadoma skočil s tira in treščil z veliko silo ob drevo. Pri tem se je drevo zlomilo, a je vendar zadržalo tramvaj, da ni doveli naprej in treščil v bližnji zid, kar bi lahko imelo tragične posledice. Med osebami, ki so se nahajale v dveh vozovih — k sreči jih ni bilo mnogo — je nastala velika panika: kdor ni trdno sedel, je radi močnega sunka telebnil na pod; žvertket razbitih šip je še poveča! strah m zine lo. Ne/goda ni ostala brez posledic. FerfogHa, stanujoč v ulici N. Cigotti št. 100, se je v hipu, prod no jo tramvaj skočil s tira, ravno pripravljal. ua izstopi; radi nepričakovanega sunka pa je zletel na cesto in pri t*m padel tako nesrečno, da si je zlomil oesno nogo v stegnu ter zadobil številne druge poškodbe na raznih delih teiesa. Tudi neka gospodična se je pri padcu v tramvaju nekoliko opraskala, drugim potnikom pa se ni zgodilo nič hudega. Na-v z očni delavci so pomagali potnikom iz poškodovanih vozov in prenesli ponesrečenega Ferfoljo v obvezovalnico bližnje ladjedelnice, kamor je kmalu potem pri-hitcl*zdravnik rešilne postaje. Po prvi pomoči je bil Ferfolja prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih (J tednov. Tramvajsko ravnateljstvo je odposlalo na mesto nezgode oddelek delavcev, ki so po enournom delu spravili tramvajska vozova zopet na tir, nakar so ju zavlekli v skladišče. Oba voa sta precej hudo poškodovana, a ne v bistvenih delih. Uvedena je ! Ma preiskava, da se dožene, kdo je odgovoren za nesrečo. Zdi se pa, da pri tem •ie pridejo v poštev tramvajski uslužbenci. Žrtev avtomobila. Avto, ta moderna šiba božja večjih mest, tudi Tržačanom ne prizanaša. Včeraj zjutraj je v ulici Rossetti podrl 15-letnega. j Pavla Košuta, stanujočega v ulici Tesa št. 47, in ga tako hudo zdelal, da so morali ubogega dečka prepeljati v mestno bolnišnico. Razen hudih prask po obrazu ima dečko tudi pretresene možgane. Mož z revolverjem in bombami. Predvčerajšnjim opoldne so policijski organi aretirali v neki gostilni v ulici Ar-cata bivšega župana v Fiumicellu v Fur-laniji Petra Magrinija, katerega je policija že del j časa zasledovala. Pri aretaciji je imel Magrini pri sebi nabasan revolver, v majhnem kovčegu, ki ga je nosil s seboj, je pa hranil dve ročni bombi in okovan kij. Mož je bil tako dobro maskiran, da ga je bilo zeio težko spoznati. Meneč, da se je Magrini soudeležil roparskega umora stražnika Cattaruzze, so ga policijski organi spi avili v soočbo s Zacchellom. Toda ta ga ni spoznal. Kljub temu je bil Magrini pridržan v zaporu, predvsem ker ni vedel pojasniti, zakaj je bil tako po tolovajsko oborožen. Kakor znano, je bil Ma-grin svoj čas obdolžen roparskega umora gostilničarja Dreosslja v Fiumicellu. Iz tržaške pokrajine POSTOJNA Sedem dni potresa Potres na novega leta dan je zmajal postojnska tla, da se Se sedaj majajo. Od novega leta -naprej so v Postojni našteli nad 50 potresnih sunkov. V na-; slednjem podajamo podrobnejšo stati-; stiko o teh sunkih. Od 19. ure in 10 min. dne 1. januarja! do 10. ure in 10 min. 2 januarja so zaznamovali 28 potresnih sunkov; 5 potresnih sunkov 3 januarja, 6 sunkov 4 jan., 5 sunkov dne 5. in 4 sunke dne 6. in v naslednji noči. Tudi včeraj zjutraj, ob 5.15. se je zemlja jako močno stresla. Pred tem sunkom je bilo slišati | votlo podzemsko bobnenje. Skoro vse hiše so poškodovane in mnogo je takih, ki se boje ostati v hi-je precej, a človeških žrtev, k sreči, ni bilo. V jami se je zrušil krasen stalagmit, ki je meril skoro 1 meter v premeru. Upati je, da ne bo hujšega, vendar pa je prebivalstvo hudo prestrašeno in mnogo je takih, ik se boje ostati v hi-1 šah. IZ SKOPEGA Nameravana prireditev društva «Kras» v Klcopem se vsled neprevldenlh zaprek ne bo vršila dne 10. t. m. kakor že javljeno. ampak enkrat pozneje. Cenjeno občinstvo bo pravočasno obveščeno v Edinosti. Vesti z Goriškega KRAS. Kras tlači mizerija, ki ubija še vse druge pojave kulturnega življenja. Društva se gibljejo, vendar ne morejo s svojim delom doseči one moči, kot bi to morala. Gospodarsko smo slabi. Naši fantje si služijo kruh v Tržiču in Trstu in so zapuščeni. Pridelkov malo, saj smo si že od nekdaj služili kruh drugod. So vasi, ko oddide med tednom 100 ljudi iz vasi in se vrnejo v soboto, trudni in izmozgani v svoje vasi in družine. Da bi se vrnili tudi v društva, ne moremo reči. Slišati je v teh vaseh včasih ob nedeljah domačo slovensko pesem, pa. te gane v srce, ko so glasovi tako zme- j šani in pa nimajo pravega namena, da bi razveselili sebe in okolico, ampak s krikom utolažili hrepenenje po boljšem, po letih, ki so bila in jih več ni. Danes se mučijo naši ljudje na naši grudi z najtežjimi j deli. : Poleg tega imamo še par lepih zastopni-I kov vladajoče stranke, ki so raztreseni po vaseh in ne delajo baš časti ne sebi ne stranki. Žalostno, da so to domačini, ki skušajo delati le zgago in radi katerih tr- j pijo njih sovaščani. Naš Kras! Kakšen je bil nekoč, kakšen je danes. Ni-li v naših udih še malo onega zdravja in moči, ki je bila nekdaj? Zdravje je v vas, le volje ni, le misli ni. Dajte,' ustvarite si jo, svojo kraško moč. Ustvarite si društva, da bodo mejniki, da bodo sveta vam vsem. Denite raz sebe vse one puhle besede in poprimite se dela. zaka? njiva Čaka, nezoraua in pusta. Začetek bo j težek, a mora biti. Začetek nas bo plašil,' a naj obrodi vaše delo lepe vspehe v društvih in povsod. Kras tlači mizerija. Ubija dušo in voljo. Ne pustite se ubiti. Stopite živo na noge in stojte ob strani sebi in domovom. Slišijo se tožbe, da bo vse prodano in da pojdejo ljudje drugam, lepšim dnevom naproti. Ne! — Doma naj zasijejo lepši dnevi, na rodni kraški grudi. Saj je Vaša. Zato | pa na delo. V društva, b knjigam in Časopisom, da .ne strnete v vrste In pregledate naš Kras. BOLNICA ZA UMOBOLNE V GORICI. Že ves čas po vojni je misel na obnovitev prejšnje umobolnice v Gorici aktivna. Napravilo se je v tem smislu precej pro- \ šenj in potov, zlasti še potem ko provizo-rična bolnica v ulici Brigata Pavia ni in ni mogla odgovarjati vsem zahtevam, ki so se »davile v tem oziru. Vedno večje naraščanje bolnikov je nujno klicalo po obnovi nreišnjet?a zavoda. i . \ svoji zadnji seji je torej deželna admi i nistracija ugodila povojni zahtevi in skle ■ nila zidati tak zavod na enem mestu, kjei je stal pred vojno, v Šempetrski ulici. Na črte je napravil domači arhitekt g. Barič po katerih je razvidno, da bo zavod kai najmodernejše urejen. Čeravno bo stal na ; razvalinah prejšnje bolnice, bo vendar zi-dan čisto različno od nje. Poslopja za posamezne bolezni bodo medsebojno popol-I noma ločena. Ravriotako bodo ločeni uradi od bolnice in v posebnem poslopju bo kuhinja in pralnica. Bolnica bo imela svoj vrt, kjer bode lahko delali mirnejši bolniki. Za trdovrat-nejše bo obzidan poseben prostor kot iz-prehajališče in za be.-ne bodo kleti zidane v cementu. 1 Popolnoma ločeni od ostalih, s svojg upravo in kuhinjo bodo bolniki nalezljivih bolezni in besni. i Bolnim na pljučah bo dano solnčno ko-i panje, za kar bosta postavljeni dve terasi: za mirnejše "odprta, za ostale zaprta. Ta j oddelek bo imel tudi Roentgenove žarke in j ultravioletne. Mesto peči se postavi centralna kurjava. Poslopje bo opremljeno I tudi s kopalnico. Ravnotako bodo imeli svoj oddelek ! otroci, ki se delijo Še medsebojno. Skupno bo imel zavod prostora za 1000 bolnikov s 722 posteljami in vso mogočo notranjo opremo. Skupni stroški so zaračunani na 12 mili-i jonov Lir, kar jamči, da je načrt g. Bariča j upošteval vse moderne pridobitve, da bo j zavod kar najpopolnejši in najboljši. In res : je zgradba v načrtu jako elegantna in moderna. Će se bo začelo.^ delom še to leto, lahko upamo, da bo stala umobolnica 1. 1930. Toda ta nesrečni — če —. 12 milijonov je lep «denar». IDfUJA Na Silvestrov večer, zadnji dan pre-| teklega leta, ki je bilo, reči moramo, za j nas vseskoz pasivno; saj je nam poleg slabe letine prineslo nebroj vremenskih :in tudi drugih nesreč; srno Idrijčani na različne načine in z različnimi občutki pričakovali prihod Novega leta. Med zadnje važnejše dogodke preteklega leta lahko prištevamo asimilacijo in ureditev pokojnin pred dvemi leti upokojenim rudniškim poduradnikom. Dasi je tudi ta uredba taka, da ne zadovoljuje vseh prizadetih, je vendar zadeva, ki se je vlekla — gotovo ne v zabavo prizadetih — skozi dve leti, končno rešena. Pa tudi asimilacija naših občinskih uslužbencev, ki so po svoji službeni pragmatiki po činu enaki državnim uradnikom in nameščencem, je bila rešena koncem preteklega leta. .Tudi ta zadeva se je vlekla skozi dve leti. Kot zadnje darilo starega leta idrijskim rudarjem bi bilo omeniti še odredbo vodstva rudnika, s katero se povišujejo kazni za službene prestopke petkratno in to z motivacijo, da so sedaj prejemki rudarjev petkrat večji kakor so bili bred vojno, ko so bile odmerjene navedene kazni. Zadeva ni neupravičena; vendar menimo, da bi bilo bolj umestno to storiti še-le potem, ko bi se plače rudarjev, ki danes obstojajo večinoma iz različnih doklad, Času in razmeram primerno uredile. Med važnejše dogodke preteklega leta naj omenimo šo otvoritev tukajšnje! bolnišnice, ki bo imel res pravi pomen le tedaj, Če bodo na razpolago tudi dobri zdravniki. Naši občinski predstoj-i niki, ki bodo odločevali o podelitvi! zdravniških mest, naj bi dobro premi-; slili, da dobimo res zmožne in resne! može na razpisana mesta; da no bodo! bolniki — kakor se je lo v zadnjem času parkrat zgodilo — v kritičnih trenutkih kljub večkratnim pozivom brezupno čakali zdravniške pomoči. Da smo lažje pričakovali novo leto. so razna društva v svojih društvenih prostorih dj} - Silvestrov večer; loma s plesom, deloma tudi brez plesa. — V veselo novoletno razpoloženje pa je že koj prvi dan kanila grenka kapljo pelina. Kakih 10 minut po 19 uri se je namreč začutilo votlo bobnenje, kateremu je sledil močan potresni sunek, ki pa je trajal le nekaj sekund. Škode sicer ni rnipravil nobene, pač pa obilo Poslanol Izdelovanje in razpečavanje kisa in ociove kisline kakor tudi barvane^a kisa |e strogo prepovedano. Kdor se hoče izogniti globi ravnokar j izdane naredbe (do L 2000) naj se i obrne na tovarno kisa *3rnschina & Co. lastnik Plesničar ki izdeluje naraven in |>J zakonu dovoljen kis. (86G) ') Za člank* pod t«m naMovom od£uvarJ» ur«4* oifttvo i* toliko kolikor mu ukon veleva. ■'strahu; kajti vsak, kojemu je še v spominu strašni potres od leta lt->95, je v strahu pričakoval za prvim sunkom j hujšega. No hvala Bogu, strah je bil ! odveč, vendar pa je prvemu sledilo š-veliko potresnih sunko\, ki so bili pa bolj neznatni. Čudno je, da je bil tak sunek že več dni skoro ob isti večerni uri. Naj bi nam letošnje leto, kljub temu, da se ne napoveduje na najbolj razveseljiv način, vseeno prineslo lopše dneve! : - - ——----- t Scrr?ta p&s°o€iia« OEVIZP: Trst, T. jasj. Amsterdam od i).K).— do 10'J»i—-j Belgija od'11L\— do 113.—; Pariz 94 75 do 93.5i)> i Lon do lv Pra^u od 73.iž."> do 73.75: Ogrtka od l".'J34t> do j 0.i&5t>; Dnuaj oa —.347 do —»7: Zagreb od I 43 9 • do u.zr>. He)j«čyske obve^uic* dO 90. VALUTE: 1 rst; T. jauuurja. Avstrijske kron« ol <)•) 45 do 0.0351!; diuarji od 43.50 do it.-; dolarji oi do 124 ; novci po 20 fraukor od 94.— d-j — funt šteiling od I 0— do MALI OGLASI 23A3ICA avtoriziraua. diplomirana sp •-jema noseče. Adele Emerschitz-Sbaize-! ro, Farneto 10 (podaljšana Ginnastira) lastna vila, telefo.i 20-*>4 13 1 . . ŽIVINOZDRAVNIaSA SREDSTVA proti vsaki živalski bolezni se dobivajo v lekarni Castellanovich, Trat, Via Giidiani 42. i<;:>i PRSNI SIRUP, priporočljiv proti kroni--j nemu kašlju in bronhialnim alekcijarn, se dobiva v lekarni Castellanovich, Trsi, Via GinJiani št. 42. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5. 1 . . ----- STAVBNI tehnik, govori slovensko, italijansko in nemško, ifiiV službe. Ponudb« pod «Tebnik» na upravništvo. 2if SLUŽKINJA pridna, poštena, za IiIČiih opravila in oskrbo dveh malih otrc.i se sprejme z dobro plačo pri ugledni družini. Naslov pove upravništvo. MLADENIČ z znanjem slovenskega, hrvatskega in italijanskega jezika, trgov sko naobražen, z enoletno prakso, želi vstopiti kot praktikant pri kakem podjetju. Jopip Trebeč, Šniihel, Sv. Peter nu Krasu, poštnoležeče. 11 BABJICA, avtorizirnna sprejema noseće G ri slovenske Slavcc. via Giulia 29. 64 Ušiie se JiZ§§€©¥ 738 g fCLl i BERLITZ I SVETOVNI ZaVOD ||| ustanovljen I, 18,rf. Praktičen naćin učenja Praktična sl^vnka Konverzacija Trgovsko dopisovanje Slovstvo Sfl Zasebne lekcije in v skupinah. Urad xa prevajanje. Od 2. do P. januarja novi tečaji Vpfsnvanje dnevno od 9 do 21. ftrmi ' »a 7crro blart«? *f. 2 * ^ I lcRONE~l ^ po L 2.JO komad | Zlato, Mim, piatia. 25-take zlate Imii B Čb kupuje in plačuje po itajvi$jiii cenah | Albert Povts — urama | Trst* Via Manlni 46 Najvišje cene plačujem zj ^^^ ^^ ^^ ^^ kmi, zlsffcf fj lisic, —-rr^b dihurjev« vider, (y jazbece v, mačk vs- Q__^(JJ veric, krtov, divji ti L^r^b in domačih zafeev. — D. WSNDSPACH Trsi, Via Cesare ftatSisll št. 10 1L nadsir., vrata 15 Sprejemajo se pošiljatve po pošti PODLISTEK___ E. PHLILIPS OPPENKEIM: hm slučaj gospoda Mw fta Prevel France Magajaa. «Torej, ako vani ugaja, bomo v ponde-ljek zvečer tukaj obedovali,« je sugerira! Thew, «in pozneje poj demo za eno uro v gledališče Alhambra. Dr. Gant in jaz sva bila tam prvi večer in predstava je bila nad vse krasna. Gospodična Beverlev, ali smem upati na vaAo navzočnost?" «Veselilo me bo», je odgovorila. «Bojim se pa, da ne bomo dobili sedežev v Alham-; bri.» «Zakaj ne?» je vprašal. «V pondeljek zvečer bo velika dobrodelna predstava tam,» mu je pojasnila. «Zdaj se v gledališču vršijo neprestane vaje, zato je zaprto. Vsi sedeži so že razprodani, lože bodo pa razprodane na javni dražbi na veselici gledaliških igralcev. Joceljn The\v je postal resen. «Zelo me veseli, da ste mi to povedali,;; «iiavzUc temu vam obljuljubujem, da vam zagotovim eno ložo za pondeljkov večer. Moramo se vsi še enkrat sestati. Povseiu je mogoče, da. vaju boni oba prijetno iz-, nenadil.u «Namiguite nama, kako,» je prosila Katarina. Odkimal je z glavo. Od prihoda Mihaela DiKvvna je plaval v njegovih očeh izraz trudnosti. Bilo je videti, kakor . Katarina .ki je nosila v roki duea<- rdt* čili rož. ki ji jih je stisnil v roko natakar ko so odhajali, se je ustavila pred Joceli-nom. Vzela je najlepšo i/, šopka in mu pri t ud i la v guinbiro. «J?iz vem. da jo sovražite,je šepetala. «toda čiru se ločimo .jo laliko vržete. K« kor veste, greva z Dirkom z»laj na ples Esbolt House. Ali naj se vam zahvalim z» obed?.> «Ali za vašo družbo,« je zamrmral i u jf poljubil prste.... Ločili s ose. Jocebn The\v, kakor hre» lastne volje, se je vrnil v skupni salon hotela in sc zgrudil tam v naslonjač. Poklonjeno rožo je vrtel med prsti in zrl brezizrazno v notranjost velike sobane. <":toi vek bi domneval, da nekoga pričakuje. ,