KRŠKO
.   »vini?
OKOLICO
AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588
	
	opelO
	'/^lUUJd.o.o.
	T«l.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice
»______	___^                        -<
ŠT  .  20 / LETO XVII  /  16  MAJ  1996       120/L.T*V
Poštnina plačana pri pošti Krško
€>
terme Čatež d.d.
toptiiki c 35, «250 milem, škmnllm
stran 3
Amandmaji na krški proračun:
Svetinje porušene - proračun sprejet Poletna termalna riviera odprta
LanGuest d.o.o.
jL3'$B$šft» prodajnstaCuiuiHBkov
ur'm{undliuikr < (   N^rtovanfa, posi
vzllrfoviiaje rai. omreit) o^Pi^jrat« jiri-<Kia»hv« *u«.'k:
p<*jrti<t Jrt Inifi-Rrtu LC>N^(l(                    »!l<tUllk.:v
Tel/F»x: 060*787-568 Mobilel: 0609/625-087
Čatež, maja - Že pred prvomajskimi prazniki so na Čatežu odprli poletno termalno riviero. Obiskovalci lahko uživajo kar v šestih od skupno devetih bazenov. Temperatura v njih pa se giblje med 29 in 34 stopinjami Celzija. Delujejo tudi tobogani -vodne drče. vse skupaj pa je odprto med 9. in 19. uro. Topla termalna voda je, kljub slabemu vremenu, privabila številne kopalce.
Remont jedrske elektrarne
Na uparjalnikih bodo izvedli zadnji večji poseg pred njihovo zamenjavo
V petek, 17. maja (jutri) se bo v krški jedrski elektrarni končal 12. gorivni ciklus, zato bodo ob 18. uri tega dne zaradi načrtovanega rednega letnega remonta pričeli zmanjševati moč elektrarne do popolne ustavitve. Kot v NEK načrtujejo, naj bi remont trajal 64 dni. Tako lahko pričakujemo ponovno priklučitev na omrežje v nedeljo, 21. julija letos.
Kot je povedal glavni direktor JE, ing. Stane Rozman, je glavni namen letošnjega remonta zamenjava osemindvajsetih gorivnih elementov (od skupno
121), ki jim jih je pred nekaj dnevi dobavila ameriška firma VVestinghouse. Večji poseg bodo izvedli tudi na uparjalnikih. Da bodo omogočili nadaljevanje obratovanja s polno zmogljivostjo, bodo morali zamenjati nekaj delov cevi, s čimer bodo odstotek začepljenih cevi zmanjšali s 17,5 na 15, kar naj bi predvidoma zadostovalo do zamenjave obeh uparjalnikov po letu 2000. Od ostalih remontnih del velja omeniti še pregled materialov na primarni strani ter revizijo turbin, ki jih bodo zaradi doseganja večje
učinkovitosti deloma tudi modificirali. Vsega skupaj pa bodo med letošnjim remontom izvedli kar 25 modifikacij, med katerimi so najpomembnejše zamenjava potujočih rešetk na odjemu hladilne vode iz Save, izboljšanje sistema predmazanja internih dizelskih generatorjev, izboljšava nadzora vodika v reaktorski zgradbi, povezava kaluženja uparjalnika s sistemom zbiralnika drenaž ter namestitev novega računalnika za tehnološki nadzor procesa. (ES)
Ivo Nakič ostaja
pri Interierju
stran  12
Predsednik Milan Kučan med prisrčnim klepetom z evropskimi parlamentarci
Evropski
parlamentarci v
Brežicah
Brežice, 10. maja - Minuli petek, ko je mesto obiskalo kar 46     članov     parlamentov
Del remonta bodo izvedli zunanji sodelavci z okoli 500 delavci, pregled upar-jalnikov bo slovensko elektrogospodarstvo stal 1,2 milijona ameriških dolarjev, vgradnja novih cevi pa še kak milijon več.
dvanajstih različnih evropskih držav, ki se jim je pridružilo še lepo število naših, označimo za prav poseben dan. Milan Kučan: »Vaša prisotnost dokazuje, da Slovenija v Evropi ni pozabljena.«
stran  18
KRŠKO
CKŽ 23
kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine
Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.:0608/22 906 068/321  225 Mobitel: 0609/614 460
I3SN  1318-7-7-91
n/jfm, ^S
BREŽICE
Trg izgnancev la Mj 0608 62-236, fax: 0608 62-852
UUBUANA
tel- 061133-11-55, faX: 061133-13-47 Dunajska cesta 22 tel., 061131-80-77
MARIBOR   CEUE
Partizanska c 3-5    Ljubljanska c. 3a
tel: 062 29-460   tel: 063 28-936
fa* 062 29-460    fa* 063 441-625
Vpisovanje certifikatov
v poslovalnicah
od 8' do 19'
in na vseh enotah pošte!
!^f_^_^^_^^
rOOBlAŠČENA INVESTICIISKA DRUŽBA
Silexovi delavci na Blanci
Miloščina namesto zaslužene plače
Blanca, začetek maja - Agonija delavcev Silexa se nadaljuje. Do kdaj, je odvisno zlasti od sodstva, ki mora podjetje spoznati za stečajno. Zdaj je dokončno jasno, da vrnitve ni, in stroji ne bodo šli v pogon. Obupani delavci so v stavki vztrajali. Od prvotno 50 jih je ostalo le 31. Ker so se, ne po svoji krivdi, znašli v stiski, so se v območni sindikalni organizaciji s pomočjo republiške odločili solidarnostno pomagati s simbolično denarno vsoto v višini 10.000 SIT, kar je namesto zasluženih nekajmesečnih plač v zaostanku prava miloščina. Zasluženo vsoto pa bodo dobili šele, ko bo všteta v stečajno maso. Kdaj, ne ve nihče. Tako so delavci med dvema ognjema in hočeš nočeš prisiljeni hoditi v podjetje gledat v zrak, ali bo kaj padlo z nebes. Morda bi od tam rešitev o stečaju prej prišla in tako rešila mnoge, ki bi že lahko iskali novo zaposlitev, pa je ne morejo, dokler ne dobijo odveze od podjetja, ki ga ne morejo zapustiti samovoljno, ne da bi pri tem bili oškodovani. (Mr. Jožo)
9771318779018
35
Borut Pahor bo spregovoril o slovenski poti v EU
Združena lista socialnih demokratov, Območna organizacija Krško, organizira v četrtek, 16. maja, ob 19.30 v mali dvorani krškega kulturnega doma javno tribuno o slovenski poti v Evropsko skupnost in drugih aktualnih vprašanjih slovenske zunanje politike. Gost bo podpredsednik ZLSD ter poslanec v slovenskem in evropskem parlamentu Borut Pahor. Vabljeni!
PISMA BRALCEV
Bi zelja iici oškodovani za 13.000 DM
Finančna čuda se dogajajo o^oli našega bizeljskega hribčka. To se zgodi takrat, ko človek misli, d3je najbolj pameten za vse, in misli samo za svoj... Tako je zamišljal g. Rok Kržan in samovoljno odločil tehnično in praktično rešitev javne razsvetljave Bračna vas.
Ta odločitev je nas Bizeljance oškodovala za 13.000 DM. Ker ni strokovnjak na področju elektrike in ne želi prisluhniti strokovnjakom, je odločil vleči 900 m kabla iz Bračne vasi do farne cerkve sv. Lovrenca. Ljudem to svojo zablodo opravičuje, da smo se s tako povezavo izognili stroškom za prižigališče v Bračni vasi. Takšno prižigališče kompletno stane 300.000,00 SIT. Nestrokovna napačna odločitev Roka Kržana pa je stala 1500.000,00 SIT, zakaj je bilo potrebno vleči 900 m kabla, ve samo on. Tako delajo samo Butalci in še ... Tako nas je Kržan oškodoval za približno milijon dvesto tolarjev. Vložek tako velikega denarja bi morala biti odločitev skupščine, ki je Rok Kržan tudi več ne upošteva. Izračun je preprost, za tem izračunom stojim kot strokovnjak na tem področju. Marsikateri del Bizeljskega bi lahko svetil. Z racionalno rabo 900 m kabla bi bilo moč postaviti 18 luči, razmislite, koliko je to lahko (proti žagi 5 kom., Nova vas 3 kom., Orešje 2, Brezovica 2 kom., Zg. Šušica 4 kom., proti pokopališču 3 kom.)
To pa še ni vse narobe na našem hribčku, tam je včasih hodil škof Anton Martin Slomšek, sedaj brni buldožer gor in dol. In to brez razpisa za izbor najboljšega izvajalca, kaj č'mo, če pa bi bil razpis samo formalnost. Samo ne bo dolgo, ko bo potrebno položiti račune za odločitve, ki so napačne. Volitve so tu, in to vas najbolj boli, deset let samovladanja je bilo predolgo. Tudi cerkvenemu svetu si je upal izsiljevati denar, vendar hvala bogu, niso in nismo vsi klonili partijskim metodam g. Roka Kržana in »kompanije«. Čudno, sestanek cerkvenega sveta ga ni zanimal, denar, ki ga ima cerkveni svet, pa. Tudi se ne ve, koliko bomo prek KS Bizeljanci plačali to cesto, kdo in zakaj je izbral Agrad, se ve, in kdo bo plačal, se ve. Bizeljanci z volitvami v poštene čase, z novimi ljudmi, brez slabe preteklosti, kdor temu ni kos, naj se umakne. Krajan Bizeljskega Milko Veršec
Dobra volja je najbolja!
Vsakič, ko pešačim po spodnji cesti od športnega centra mimo dijaškega igrišča do Krškega mostu (tam ima svoj prostor divje odlagališče) - zakaj se ne prepričaš - sem »presenečen« ob ugotovitvi, s kako »prekrasnim« parkom oz. botaničnim vrtom se ponašamo Krčani. Zares enkratna afriška džungla brez primere.
Mlada nebogljena drevesa, borovci in smreke (težko jih je prepoznati!) tvorijo »idilično« črnsko naselbino, saj jih je srobot in robidovje popolnoma vkleščilo s svojimi ovijalkarrii in ustvarilo perfekten črnski ambient.
Ko žalostnih oči opazujem vso to čudovišče, me prevzame nostalgija ob spominu na čase »gnile« Jugoslavije.
Pri moji duši, kaj vse smo takrat počeli (ko je še Sava tekla proti jugu). Lahko trdim, da smo ogromno postorili tudi »udarniško«, ko je bila potreba pri obnovi porušene in razdejane države.
Danes je »udarniško« tabu! Le kdo bi bil pripravljen danes početi kaj takega, celo osmešili bi se. Vendar se mi zdi, da bi bilo tudi dandanes kaj takega potrebno in koristno (samo biznis in gremo na full, samo na kakšen?) očistiti pred svojim pragom.  .
Včasih se je reklo: »Kakšno dvorišče, takšen gospodar v hiši«! In to vedno drži in tudi bo! Zato vabim vse poštene Krčane z leve in desne strani Save, tudi tisto kasto, ki visoko kotira, prav posebno pa turistične (ne)delavce, naj si ogledajo to našo naravno »lepoto« ter razmislijo, da bi tudi starokopitne »udarniške« prišle prav, če se drugače ne da, zaradi biznisa, seveda.
Pljunimo v dlani, poprimimo za vile in skidajmo gnoj (kot je to počel naš premier dvomim da bi to počel večkrat!), ki se ga je nabralo zajeten kup na našem dvorišču.
Storimo kaj, da napravimo to naše staro zgodovinsko Krško lepo, predvsem pa čisto! Nahoruk! Na full! To si zasluži!! Pa brez zamere! Hainči - Videmčan
DARKO VUČAJNIK
MALI 0BREŽ 27
D0B0VA
tel.: 00386/608 67-061 (SLO)
tel.: 00385/41 795-714 (HR)
-IZDELAVA EVROPSKIH VLEČNIH KLJUK
-IZDELAVA IN MONTAŽA VLEČNIH KUUK ZA VSE TI 'E AVTOMOBILOV
-IZDELAVA PRIKOLIC IN KOVINSKE GALANTERIJE
-POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE
•PRANJE IN PESKANJE
ATEST: 26118694
Okrogla miza s prvakom SDS Janezom Janšo
Prihodnost Vidma je odvisna od dogodkov v preteklosti
"		j""
		j                *
v*.    -----		V ^\........?$"
" 1 1	m	F     \\          H   ;
^Jflf*	$ ti   ~~	_ I |jF     '¦•S
^	v -4	
Krško, 8. maja - Občinski odbor SDS Krško je v veliki dvorani kulturnega doma organiziral zborovanje socialdemokratov oz. okroglo mizo, ki jo je vodil predsednik SDS Janez Janša. Strankarski prvak je zbrane seznanil z aktualnim notranje- in zunanjepolitičnim dogajanjem v držati, beseda pa je tekla tudi o   zbiranju   podpisov   za
referendum o spremembah volilnega sistema ter ustavnih sprembah (odpoklic poslanca). O tragediji krškega »papirnega giganta* pa je spregovoril mag. Vinko Šušterič, ki usodo podjetja Videm imenuje kar grozljivka Hitchcock.
Janez Janša: »Spremembe volilnega sistema predlagamo predvsem zaradi tega, da bodo odslej v parlamentu sedeli poslanci, ki bodo neposredno izvoljeni oz. tisti, ki bodo dobili največ glasov volilcev v svojem okolju. Sedaj pa se dogaja, da v parlamentu sedijo poslanci, ki »nimajo pojma«. Da se to dogaja, je kriv volilni sistem. Dvokrožni večinski volilni sistem, ki ga predlagamo, je tudi najboljša in edina obramba proti centralizmu.« Socialdemokrati so zatrdili, da zbiranje podpisov poteka nad pričakovanji, saj so v izredno kratkem času zbrali že več kot 20 tisoč podpisov. Zelo uspešno poteka zbiranje tudi v
posavskih občinah, saj je Posavje trenutno četrta regija v Sloveniji po uspešnosti. Zato vsi skupaj upajo, da bo akcija zaključena že maja.
V nadaljevanju je mag. Vinko Šušterič, bivši delavec Vidma, opozoril na nerazumljivo prodajo tovarne papirja. »Zadnje dejanje te tragedije je bila marčevska dražba, ki je potekala po zakonodaji iz leta 1989. Prav to leto pa je bilo tudi za krški Videm najbolj usodno, saj so tovariši Kučan, Školč, Dvojmoč, Bule in Gorenc, bivši člani CK ZK Slovenije, izdelali projekt »Videm '92*, ki naj bi potekal po sistemu skupnih vlaganj, delničarstva in mešanih podjetij v skupni vrednosti 150 mio USD. Vendar pa je projekt prinesel 1.500 odpuščenih, delavcev, ki še danes iščejo delo, 150 mio USD dolgov ter postavil prozvodnjo
papirja pod »streho« Koržetovega sklada,« je povedal mag. Šušteršič, ki je ponovno predlagal, naj se ugotovi upravičenost stečajnega postopka oz. da se stečajni postopek razveljavi.
Iz vrst krških članov SDS se je porodilo tudi vprašanje, namenjeno Uradu župana oz. kar samemu županu, o tem, kaj je občina naredila za rešitev Vidma. Danilo Siter, ki se je tudi udeležil okrogle mize, je povedal: »Ob^fjna ne nasprotuje razjasnitvi zadev okrog Vidma, vprašanje je le, kaj lahko naredi v tem trenutku, ko je država oz. Ministrstvo za gospodarstvo že dalo svoj »žegen«. Mi tega nismo storili, saj niti ne vemo, kdo je ta firma, ki kupuje Videm. Z vseh strani prihajajo različne informacije, ne vemo pa, katere so prave.« (Galex)
Mag. Šušteršič: »ZLSD je partija kapitalistov!«
Mag. Vinko Šušteršič, bivši delavec v Vidmu: »Tovariši ali gospodje, ki so sodelovali pri projektu »Videm '92', so vsi bivši člani zveze komunistov oz. centralnega komiteja Slovenije, ravno tako pa so vsi iz vodstvenega tirna (Gorenc, Čargo ter bivša ministra Puharjeva in Tajnikar) člani ZLSD - pomagali so prenesti vrednost podjetja Videm, ki je bila leta 1991 ocenjena na 508 milijonov DEM, v privatns roke kapitalistov ter spravili ob delo 1.500 ljudi. Menim, da ZLSD oi partija delavcev, kot se predstavlja, ampak partija kapitalistov, domačih in tujih.*
Socialdemokrati za boljšo obveščenost delavcev
Občinski odbor SDS Brežice pripravlja brošuro v obliki opomnika, tako za delavce kot delodajalce, ki bi oboje seznanjala in opozarjala na pravice in dolžnosti iz delovnopravne zakonodaje. Pogosto se namreč zgodi, da delavec zaradi nepoznavanja zakonov išče pomoč pri inšpekcijah takrat, ko je že prepozno in je rešitev sodišče, kjer pa so postopki dragi in dolgi. Opomnik bo izšel v enem mesecu, brezplačno pa bo na voljo na upravnih enotah in drugih javnih mestih. Pred kratkim je bila v okviru občinskega odbora SDS Brežice ustanovljena tudi Socialdemokratska mladina, ki je v eni prvih akcij opozorila na ekološki problem v občini, v ta namen pa je izdala tudi manjšo brošuro o črnih odlagališčih.
Gospodarski forum SDS za Posavje
Krško, maja - Uro pred javno tribuno so se v mali dvorani Kulturnega doma Krško s predsednikom SDS Janezom Janšo sestali nekateri vplivnejši gospodarstveniki, podjetniki in obrtniki iz naše regije. Sestanek je bil iniciativnega pomena, pri Čemer je beseda tekla predvsem o osnutku programa Gospodarskega foruma SDS za Posavje, katerega ustanavljanje lahko pričakujemo v juniju.
Vabimo vse, ki jih pereča gospodarska problematika zanima in bi želeli aktivno sodelovati v prihodnji regijski gospodarski instituciji, da se vabilu v smislu ustanovitve GF SDS za Posavje odzovejo. Koordinacija SDS za Posavje
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNA ORGANIZACIJA KRŠKO v sodelovanju s KULTURNIM DOMOM KRŠKO
VABI NA
PROSLAVO
OB 130-LETNICI RDEČEGA KRIZA SLOVENIJE
V PETEK, 24. MAJA 1996, OB 18. URI V KULTURNEM DOMU KRŠKO.
V PROGRAMU SODELUJEJO: Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod vodstvom Draga Gradiška, Ženski oktet Brestanica, tenorist Karli Praprotnik in pianist Martin Šušteršič, pevka Stanka Macur, recitatorji OŠ Jurij Dalmatin Krško, Plesna skupina PPK Lukec -OŠ Leskovec in povezovalka programa Vida Kuselj.
VLJUDNO VABLJENI!
BITI ČLOVEK ZA ČLOVEKA
Biti človek za človeka je misel, so besede in so dejanja od katerih je darovanje krvi zagotovo najbolj humana oblika človeške solidarnosti. Darovanje krvi je prispevek človeka - človeku in hkrati zagotovilo, da jo bo prejel, če jo bo potreboval.
Območna organizacija Rdečega križa Krško vabi vse, ki želite izkazati svojo humanost z darovanjem krvi, da to storite
- v torek, 11. junija, v Leskovcu v osnovni šoli med 10. in 16. uro
- v sredo, 12. junija, v Krškem v osnovni šoli M. Rostoharja med 7. in 13. uro
- v četrtek, 13. junija, na Senovem v osnovni šoli med 7. in 13. uro
- v petek, 14. junija, v Kostanjevici v osnovni šoli med 7. in 12. uro.
W-ea*nn&tr
Trgovsko podjetje, d.o.o.
NUDIMO VAM:
- Gradbeni material         - Elektro material
- Vodovodni material       - Sanitarna keramika
-  Centralno ogrevanje      - Program JUB
Cesta bratov Cerjakov 50, 8250 Brežice Tel./fax: 0608/61-266
&*&
Avto šola EROS d.o.o.
O Oražnova 21 a, 68311 Kostanjevica na Krki
Če želite v najkrajšem času opraviti vozniški izpit, vas
avto šola EROS vabi na tečaj CPP za A in B kategorijo.
Dijaki, Študentje in upokojenci imajo 30% popust, možno
je tudi obročno odplačevanje.Prijavite se lahko v:
poslovalnici v Krškem, CKŽ 44 (pri knjigami Opus);
tel.: 0608/32-510, 21-411 ali pa pri Jožetu Staniču;
tel.: 0608/87-331, mobitel: 0609/624-641.
v*<
1 CLi\3
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Ksenija Lupšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do *0. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Male oglase sprejemamo na številko 0608/22-791. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1996.
Amandmaji na proračun po tekočem traku
Svetniki porušili svetinje in sprejeli proračun
Krško, maja - Občinski svet občine Krško je po večurni razpravi sprejel predlog odloka o proračunu občine Krško za leto 1996 s sprejetimi amandmaji, ki so jih vložile skupine svetnikov. Od 41 amadmajev je predlagatelj (občinska uprava) proračuna podprl le redke, svetniki pa so
jih vseeno z večino glasov sprejemali kot po tekočem traku. Le malokateri ni bil sprejet, prav nasprotno pa je bilo pri glasovanju o amandmajih na amandmaje, ki jih je vložil predlagatelj.
«Vesel sem, da ste tako solidarni drug z drugim, ugotavljam pa tudi, da ste malo
Poslovnik za konstruktivnejše delo
Krško, 9. maja - V nadaljevanju 16. seje občinskega sveta občine Krško so svetniki ob predlogu odloka o proračunu občine Krško za leto 1996 sprejeli še predlog sklepa o uporabi sredstev stalne proračunske rezerve, predlog poslovnika občinskega sveta, predlog sklepa o izdaji soglasja k spremembi statuta javnega zavoda Lekarna Krško in javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Krško, predlog o prenehanju obstoja javnega dobra in predlog odloka o organizaciji, ustanavljanju in delovanju zaščite in reševanja v občini Krško ter izdali soglasje k poslovniku o delu odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada občine Krško. (Galex)
Obisk Bohorja po županovih sledeh
Bohor, aprila_ Le dobra polovica svetnikov sveta občine Krško,
natančneje šestnajst, seje s predstavniki urada župana in tajnikom
Vinkom Banom na čelu odzvala povabilu KS Senovo in PD Bohor,
naj se sami prepričajo o stanju cest na tem hribovitem območju.
Izpred gostilne Senica so se odpeljali na ogled dveh odsekov cest
v izgradnji - trenutno edinih gradbišči v KS Senovo, ki jih financira
občina. Ogledali so si trasi Jablance-Zalog in Srobotno-Bohor (do
planinske koče), kjer potekajo dela v odsekih po 1 km. Zatem so se
ustavili v planinski koči na Bohorju in se s predstavniki KS Senovo in
PD Bohor Senovo pogovarjali o možnostih nadaljevanja že začete
izgradnje cest na omenjenih trasah. Obljubili so, da bodo poskrbeli
za dokončanje del v naslednjih treh letih.
Potrebno je zapisati tudi, da je bila cesta Srobotno-Bohor neverjetno »zlikana« in ni bilo nikjer nobene običajne jame ali jamice, kar bi bilo lahko pri nekaterih svetnikih razlog za razmišljanje v prid odločitvi za novo cesto, saj »tile prebivalci pa res ne potrebujejo asfalta«. Prav bi bilo, da bi videli ceste take, kot so v »normalnem« stanju.
To pot je v približno enakem času lani prevozil tudi župan Danilo Siter: takrat si je ogledal 70 odstotkov makadamskih cest v KS Senovo,
Dan dr. Jožeta Bogataja:
Krški zdravniki tokrat v Kostanjevici
Kostanjevica, 10. maja - Trinajsto strokovno srečanje zdravnikov krškega zdravstvenega doma, posvečeno vzoru dobrega zdravnika, dr. Jožetu Bogataju, so letos priredili v Kostanjevici.
Zbranim so spregovorili dr. Rudolf Ladika, direktor ZD Krško, Anica Žugič, članica sveta domače krajevne skupnosti, zadolžena za področje zdravstva, šolstva in sociale, in pokrovitelj srečanja, krški župan Danilo Siter. Dr. Ladika je kot vsako leto opisal napredek, ki ga institucija dosegla, opomnil pa je na še vedno nerešeno prostorsko stisko, ki tare krško zdravstvo. V slavnostnem delu srečanja so podelili še priznanja enajstim sodelavcem v zdravstvenem domu za delovne jubileje, kulturni program pa so pripravili člani turističnega krožka kostanjeviške osnovne šole in domači jamarji.
V strokovnem delu sta kolegom predavala dr. Ivo Nemeth na temo glavobolov, in sicer o nekaterih enotnih merilihzaodkrivanje, razvrščanje in zdravljenje tovrstnih težav. Dr. Vlado Mlinaric pa je spregovoril o endoskopski sfinkterotohniji, metodi, ki omogoča z veliko manj težavami kot pri klasičnih operacijah opravljati nekatere endoskopske kirurške posege na žolčniku in dvanajsterniku. Družabno srečanje so jim gostitelji pripravili v gostišču Kmečki hram, gostom pa je zaigrala tudi domača godba na pihala, (nic)
Popravek
Iz vabila na četrti pišečki večer smo za članek Slikarka, ki razume govorico kamnov, prepisali, daje slikarka Lučka Lamai ilustrirala knjigo Pravljica za tiste, ki še sanjajo avtorja Alena Aste. Minuli teden pa nas je umetnica ljubeznivo opozorila, da je omenjeno knjigo v resnici napisala Alena Klara, Alan Asta pa je avtor knjige z naslovom Spomini z druge strani. Za napako se Lučki Lamai opravičujemo.
kontradiktorni v tem smislu, da ne veste, daje zagotovljeni program proračuna neke vrste svetinja, ki naj bi bila nedotakljiva. Vi pa ste v svojih amandmajih določene svetinje porušili, ker ste pri sprejetju amandmaja iz postavk zagotovljenega programa zadeve potegnili ven in jih postavljali v tiste programe, ki niso zagotovljeni. Zelo je zanimivo tudi to, da ne marate državnega denarja, kar ste pokazali pri glasovanju o kulturnih spomenikih,« je glasovanje o amandmajih komentiral župan Danilo Siter.
Na predlog proračuna, »težkega« več kot 2,6 milijard tolarjev, so »padali« različni amandmaji, ki so bili v večji meri tudi izglasovani. Omenim naj samo nekatere. Svetnik Ivan Urbanč (LDS) si je s somišljeniki izboril namenska sredstva za ureditev okolice OŠ Kostanjevica, ki letos praznuje 90 let, ter za
ureditev projektne dokumentacije pločnikov na Gorjanski cesti v Kostanjevici. Svetniki so se strinjali s povečanjem sredstev za kmetijstvo, ki jih je predlagal Franci Bogovič (SLS). Povečale so se tudi postavke za vzdrževanje krajevnih cest, vodovode in investicije v športne objekte. Svetnika Žigante in Kerin (oba LDS) sta z amandmaji podprla razvoj športa v občini, tako daje bilo izglasovano, da se namesto 4,5 nameni 10 milijonov tolarjev za šport. Svetniška skupina je LDS je predlagala tudi povišanje postavke za Zvezo prijateljev mladine Krško, kar je večina podprla.
Proračunska razprava je bila težka. Ene so zaradi številnih glasovanj bolele roke, druge pa glava. Občinski proračun pa je vseeno sprejet. Kakšna bo realizacija, se še ne ve. Tega tudi sam župan ne more vedeti. Bomo videli. (Galex)
ki ima na svojem območju več kot 50 odstotkov vseh makadamskih cest v občini Krško, in to v zares slabem stanju. Žal obisk ni dal niti približno primernih rezultatov.
Upati je, da so prisotni svetniki doumeli stisko ljudi in se bodo ob delitvi proračunskih sredstev zavzeli za pravično razdelitev in za zagotovitev vsaj približno spodobnih pogojev za življenje. Pri tem pa je potrebno upoštevati dejstvo, da so krajani že do sedaj prispevali veliko denarja in truda za izboljšanje nevzdržnih razmer. Potrebe in pričakovanja so velika. (Toni)
iJrtel»«.ISig     Delovni čas: od 08.00 do 12.00 od 15.00 do 18.00.
Sobota: od 08.00 d012.00
Metrsko blago, krojaški pribor, gumbi, zadrge in vse ostalo
potrebno za šivanje.
Ul. 11. novembra 27
8273 Leskovec
tel.: 0608/ 31-797
KRŠKO.
DALMATINOVA 7 TEL: 0608/22-200 VSAK DAN: 8.00- 23.00 NEDELJA: 15.00-22.00
"Fotografija je zame predvsem način izražanja, včasih pa tudi pot do zanimivih ljudi in dogodkov, ki bi sicer ostali nedosegljivi," pravi Veljko Jukič, znan po odličnih fotografijah in reportažah iz sveta dirk, Camel Trophvja in formule 1.
Sedaj imate priložnost, da Veljko in njegova izkušena ekipa sodelavcev fotografskega "PRO STUDIA" posname, razvije ali naredi tudi vašo fotografijo. Izkoristite jo !
Fotografije vam v PRO STUDIU izdelamao v petdesetih ali celo desetih minutah. Nudimo vam tudi pestro izbiro foto in video materiala ter storitve vrhunske kakovosti po ugodnih cenah,
svetovanje pri izbiri opreme , svetujemo pa vam tudi kako posneti boljšo fotografijo.
Občinski svet Brežice
Vroča razprava o organiziranosti športa
Brežice, 9. maja - Občinski svetniki so zaradi dolga do prejšnje seje, ko se niso odločili za predlagani znak občine Brežice, najprej obravnavali novi inačici znaka, ki jim jo je predstavil direktor Izvajalskega podjetja Informa echo Lojze Dolina/, vendar so imeli tudi tokrat vrsto različnih pripomb, skozi katere se bo skušala pretolči posebej v ta namen oblikovana komisija in pripraviti zares dokončno obliko. Od obsežnega dnevnega reda, kije obsegal kar 13 točk, pa je v nadaljevanju svetnikom uspelo spraviti pod streho te dve, če ne štejemo uvodnih formalnosti. S sprejemanjem osnutkov zakonov o zavarovanju pitne vode svetniki niso izgubljali časa, zato pa je obravnava osnutka o ustanovitvi Zavoda za šport tekla do poznih večernih ur, ko so svetniki po dolgih razpravah, v katerih so sodelovali tudi povabljeni predstavniki nekaterih športnih klubov in športne zveze, le sprejeli predlagani osnutek, ki pa so ga pred tem očistili vseh variant in podvariant, zapisali pa so tudi nekaj novih dopolnil, ki jih bo predlagatelj moral upoštevatu pri pripravi predloga odloka. Razprava, v kateri so ravno gostje Mimica Avsec, Heririh Omerzu, Franc Polovic in Jože Senica razvneli strasti in opozorili na nezadovoljivo stanje v brežiškem športu, ki v svojih zahtevah do občine, ne kaže prevelike enotnosti. (ES)
Sevniški grad dobil dobrega gospodarja
Sevnica, 24. aprila - ZKO Sevnica je že doslej prirejal na sevniškem gradu raznovrstne prireditve in pri tem skrbel za urejen videz gradu in okolice, kolikor so to pač dopuščala denarna sredstva. Po sklepu občinskega sveta z dne 24. aprila pa je Zveza kulturnih organizacij postala tudi uradni upravljalec gradu.
Sevniški grad spada med kulturne spomenike prve kategorije. Zavod za spomeniško varstvo Slovenije je letos dodelil 10 mio SIT za njegovo obnovo, sredstva v enakem znesku bo prispevala tudi občina. Že letos se bodo na
gradu lahko začela prepotrebna ohranitvena dela. S tem se bo grad spremenil v turistično točko sevniške občine, nato pa bo potrebno poskrbeti za primeren gostinski lokal, v katerem bodo obiskovalci v miru lahko použili posebnosti domače kuhinje. Spremenili bodo tudi okolico gradu, predvsem terase, ki so v zelo slabem stanju. Predstavnik ZKO Sevnica je predlagal, da bi jih spremenili v sadovnjake ali pa na njih nasadili vinsko trto ter na gradu točili domače grajsko vino. Težava je le, kje najti ustreznega najemnika teras. Glede na sončno lego in dober dostop do zemljišča pa morda to le ne bo tako težko, (ksenija)
Sevniška Komunala bo na novega direktorja še počakala
JUKIČPHOT6
MtOSTUDIO
STUDIO PROFESIONALNE
FOTOGRAFIJE
Sevnica, 24. aprila - Na 18.
seji občinskega sveta je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja           predlagala
imenovanje novega direktorja Komunale d.o.o., izbranega med petimi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje razpisa. Vendar ga svetniki niso potrdili, ker niso bili popolnoma prepričani o njegovih sposobnostih, saj v razpisu od kandidatov niso zahtevali razvojnega programa komu-
nalnih dejavnosti. Ravno ta pa naj bi dokazoval sposobnost kandidata, da bo podjetje vodil kot dober gospodar in pri tem pokazal tudi določeno mero strokovnosti. Zato so predlagali, naj se sedanjemu direktorju Komunale mandat podaljša za 6 mesecev oziroma do takrat, ko bo mandatna komisija po ponovnem razpisu predlagala novega kandidata in ga bo občinski svet sprejel, (ksenija)
Kolesarska dirka Pomlad v Brestanici
Brestanica, 11. maja - Kolesarsko društvo Master team Krško je v spboto organiziralo kolesarsko dirko Pomlad v Brestanici za mlaj$B in starejše dečke, ki v okviru prireditev Kolesarske zveze Slovenije zbirajo točke za pokal Dana. Tekme, ki je bila organizirana v sklopu prireditev ob krajevnem prazniku, se je udeležilo 91 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Nastopili so tudi tekmovalci domačega kluba Master team in KD Savaprojekt. V kategoriji dečki B (letnik 1983) so se posebej izkazali kolesarji Master teama, saj so dosegli naslednje uvrstitve: 4. Sotošek, 5. Zalokar, 10. Kodrič in 14. Gabrič.
©
+
OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE  POSAVJA
Skupen nastop sekcij na MOS '96
Tudi letos bodo sekcije kovinarjev, plastičarjev in elektrodejavnosti pri OZS pripravile skupen nastop na jesenskem obrtnem sejmu v Celju - MOS '96. Skupni razstavni prostor bo na tradicionalnem mestu v dvorani C. Tako kot vedno bodo imeli pri izboru razstavljalcev prednost proizvodni obrtniki. Razumljivo pa je, da to pravilo ne more stoodstotno držati, saj sta proizvodnja in trgovina velikokrat neločljivo povezani. Ker je interes obrtnikov za razstavljanje v okviru sekcij vedno večji, priporočamo čimprejšnjo prijavo. Prijavnice dobite na OOZ Sevnica, Pod Vrtačo 17. Sekcija tekstilcev
Sekcija tekstilcev
pri OZS vabi na strokovno ekskurzijo tekstilcev v Kranj, ki bo v petek, 31. maja 1996. Ogledali si boste tekstilno tovarno Zvezda, ki proizvaja lepljive medvloge. Sekcija tekstilcev pri OZS bo krila stroške prevoza, vsak posameznik, ki se bo prijavil za to ekskurzijo, pa bo kril stroške kosila (okoli 1.500 SIT). Prijavnice dobite na OZ Sevnica.
Dodeljevanje intervencijskih kreditov
Sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Sevnica je na podlagi sklepa Izvršnega odbora Sklada pripravil razpis za dodeljevanje intervencijskih kreditov. Sredstva za posojilo znašajo 7 milijonov SIT, maksimalni znesek kredita pa je 600.000 tolarjev. Obrestna mera je TOM + 6 %, maksimalna doba vračanja pa 6 mesecev. Vloge lahko vložijo prosilci, ki so člani OZ Sevnica.
Letovanje članov OOZ Posavja
Tudi letos Območne obrtne zbornice Sevnica, Krško in Brežice organizirajo počitnikovanje za svoje člane. OOZ Brežice nudi možnost letovanja v počitniškem objektu v Grebaštici pri Šibeniku. Rok za prijavo je 17. maj. Člani OOZ Krško pa lahko letos letujejo v naslednjih objektih: Nerezine (apartma, garsonjera), Pag (apartma), Vinica ob Kolpi (kampprikolica) in Atomske Toplice (apartma). Rok za prijavo je 15. maj. OOZ Sevnica organizira letni oddih članov v Lovranu pri Opatiji (garsonjere) in v Izoli (kampprikolica). Rok za prijavo je 17. maj. Vse podrobnejše informacije dobite na območnih obrtnih zbornicah.
Republiški zavod za zaposlovanje
Prosta delovna mesta
(s pogoji za zasedbo)
Delovanje NEK v aprilu
Aprila je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 448.620 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija: povprečno je znašal 1 stopinjo C, največ pa 1,5 stopinj C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 15 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,04 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 8-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). V tem mesecu so vskladiščili 21 sodov SRAO in kumulativa tako znaša 3.255 sodov.
Z Ljubljanske borze
Minuli borzni teden je bit v znamenju padanja tečajev delnic, uvrščenih v borzni kotaciji A in 8. Slovenski borzniJndeks je tako spet izgubil 4 odstdike svoje vrednosti in v petek končat pri ravni 1.034,21 točke. Najbolj se je tokrat pocenila redna delnica Rnmedije, in sicer za 16,5 odstotkov. Redna delnica Dadasa je tokrat izgubile\ 9,3'•odstotkovvrednosti. Za nekaj več (10 odstotkov) je padel tečaj'redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje. Delnice Kolinske so se tokrat pocenite za 5,8 odstotkov. Z rednimi delnicami Hipofekarne banke Brežice minuli teden niso trgovati, prednostna delnica pa je cenejša za 13,7 odstotkov. Ena redkih delnic, ki seje podražila, je delnica Nike. Njen tečaj je višji za 3,9 odstotkov. Rast tečaja sta zabeležili tudi redna delnica Satusa (za 8,8 %) in prednostna delnica Kreditne banke Triglav (za 1,9 %). Redna delnica Mercatorjaje v petek padla na raven 3.589 tolarjev, kar pomenj, da se je minuli teden pocenita za 7,5 odstotkov. Tečajnica izvenborznega trga OTC se je podaljšala Še za dve delnici. Redna delnica LesnineEmnijevpetek dosegla ceno 302,6 tolarjev, redna delnica Stovenijalesa pa 2.200 tolarjev za delnico. Zanimanje vlagateljev za nove delnice rti veliko, kar je povsem razumljivo, kajti pri njih ni povsem jasno, do katere ravni se tečaji lahko spustijo. Minuli teden seje pojavilo akvitizersko odkupovanje privatizacijskih delnic. Akvitizerji hodijo po podeželju in ljudem ponujajo denar za delnice. Te delnice potem veliko dražje prodajo na borzi. Slišati je tudi o stojnicah, ki ponujajo enake usluge. Po stranpoteh se trguje najvšč z delnicami Mercatorja. kar lahko povežemo z njihovo številčnostjo. Presenetljiv teden pa so preživljali imetniki kuponov blagajniških zapisov Banke Slovenije, Ta je namreč objavila podatke o novi peti izdaji blagajniških zapisov z nakupnim bonom, ki bodo, kot kaže, privlačnejši od četrte izdaje. Tako so se slednji pocenili kar za 40 %. To je najbolj prizadelo špekulante, ki poskušajo zaslužiti na tečajnih razlikah. (Nanij
Občina Brežice
Delavec brez poklica Strojno izdelovanje gumijastih izdelkov; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: poskusno delo 3 mesece; do 17.5.96; Stanislav Dimič KIG - Q Cundrovec 6C, Brežice
Ključavničar
Delavec v mlinu; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; ostali pogoji: poklicna šola ustrezne smeri, možnost trajnejše zaposlitve; do 17.5.96; Marjan Volovec -Mlin Volovec, Mihalovec 69 B, Dobova
Klepar
Klepar; določen čas 3 mes.; 36
mes. delovnih izkušenj; do 17.5.
96;  Termokovina,   podj.   za
izdelovanje kovin izd. trg. in
instal.    Brežice, Obrtna 19,
Brežice
Prodajalec
Prodajalec; določen čas 6 mes.; jeziki: hrvaški jezik - govorno; do 29.5.96; Dvnamic Brežice, Marof 18, Brežice
Občina Krško
Avtoličar
Antikorozijska        zaščita;
nedoločen čas; do 17. 05. 96;
Jože Mahne - AZMJ -antikorozijska zaščita, Ulica talcev 20, Kostanjevica na Krki
Kuhar
Kuhar - kuharica, nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; do 21.5.96; Royal Stone, trgovsko podjetje d.o.o., CKŽ 8, Krško Kuhar; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik -govorno; do 19. 05.96; Mercator - Sremič Krško, Trg Matije Gubca 3, Krško
Natakar
Natakarica - natakar; nedoločen čas; do 21. 05. 96; Rojal Stone, trgovsko podjetje d.o.o., Cesta Krških žrtev 8, Krško
Občina Sevnica
Prodajalec
Prodajalec; določen čas 12 mes.; 60 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: poskusna doba 3 mesece; do 19.5.96; Agrosan Trgovina in storitve d.o.o., 23, Blanca
Natakar
Natakarica; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 23.5.96; Marija Bobič -mesnica Mica, Prvomajska ulica 26, Sevnica;
Krški Videm mora ostati v slovenskih rokah!
Vlada in Sklad za razvoj odgovorna    za    propad
Ljubljana, 9. maja - Člani parlamentarne komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine so zadnjo sejo v celoti namenili obravnavi problematike prodaje sredstev Vidma v stečaju ter sprejeli vrsto sklepov in stališč, ki naj bi bili podlaga za obravnavo problematike na izredni seji državnega zbora.
Seje t.i. Rejčeve komisije so se ob poslancih udeležili še predstavniki Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, družbenega in javnega pravobranilstva, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, Ministrstva za finance, Ministrstva za pravosodje, Agencije za prestrukturiranje in sanacijo, Agencije za sanacijo bank in hranilnic, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, predsednik sveta delavcev Videm papirja, stečajni upravitelj Branko Ogorevc in Jože Klemenčič, direktor Vitacela in Videm papirja.
Komisija, ki od Vlade RS zahteva, da do 20. maja pripravi poročilo o sumu oškodovanja družbene lastnine in nepravilnostih pri prodaji sredstev in premičnega premoženja Vidma v stečaju ter predlaga ustrezne ukrepe, je podprla tudi sklep, da vlada kot največji upnik izpodbija
ceno ali pa kar ves postopek Vidma v stečaju na javni dražbi. Vlada mora v 60 dneh pripraviti tudi celovito strategijo razvoja papirniške in celulozne industrije ter predlog zakona o tujih vlaganjih.
Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine bo na izredni seji državnega zbora, ki naj bi bila čim prej, predlagala ugotovitev, da se vlada ni dovolj vključila v sanacijo podjetja Videm. da ni preprčila stečaja in da je Sklad za razvoj (ko je bil večinski lastnik) prispeval k neuspešni sanaciji podjetja. (Galex)
7//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
ŠENTJERNEJ
k Šmarje 131
^ 068/81-118
P.E.N0V0I ljubljanski c.27 068/323-000
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Sejmi in razstave v sosednjih državah v
mesecu juniju 1996
Avstrija:
Dunaj:   14.-18.6.1996: VINOVA, medn. sejem vina, vinogradništva in
pekarstva Gradec:3.-5.6.1996: Technova International - visoka tehnologija,
inovacije, informacijska in komunikacijska tehnika,
avtomatizacija Gross Schonau: 6.-9.6.1996: BIOEM bio- in bioenergetski sejem Salzburg: 12.-14.6.1996: Expo K, medn. sejem plastike in predelave
Italija:
Padova: 5.-8.6.1996: TRAMAG medn. sejem dviganja, skladiščenja.
distribucije Torino: 7.-11.6.1996: NUOVE TECNOLOGIE, medn. sejem novih
tehnologij in inovacij Verona: 7.-11.6.1996: ABIL EXPO, sejempomožnih sredstev in opreme I za izboljšanje kakovosti življenja prizadetih
t I I I I
Hrvaška:
Zagreb:5.-8.6.1996: INTERPROTEX, medn. sejem za zaščito imetja in oseb
18.-21.6.1996: BIAM, medn. sejem orodjarstva in orodja 18.-21.6.1996: Medn. sejem varilstva in varjenih konstrukcij 18.-21.6.1996: ANTIKOROZIJA, medn. sejem zaščite materialov in ind. obdelave
08.-21.6.1996: EKONOVA, medn. razstava tehnologije za varstvo okolja in okolju prijaznih izdelkov
Madžarska:
Budimpešta:!
2.6.1996: BEAUTY HUNGARY, medn. sejem kozmetike
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE
Razpis za dodelitev sredstev za
subvencioniranje realne obrestne mere
iz občinskega proračuna za
pospeševanje malega gospodarstva v
občini Sevnica za leto 1996
Občinski svet občine Sevnica je na seji 24.4.1996 sprejel sklep o omenjenem razpisu. Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere se za isti program dodeljujejo le enkrat, in sicer za naslednje namene: nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov; nakup, gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost; nakup, opreme in generalno obnovo obstoječe opreme; uvajanje sodobnih tehnologij; obratna sredstva. Višina subvencioniranja obrestne mere znaša 4 odstotne točke realne obrestne mere posojilodajalca. Sredstva se odobrijo samo za nova posojila. Razpis bo trajal od 3.5.1996 do 18.5.1996. Kopijo razpisa in podrobnejše informacije dobite na OGZ Posavje, Krško.
Razpis »Uvajanje sistema kakovosti po ISO 9000 v mala podjetja«
Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske
dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavljajo razpis za vključitev v projekt Uvajanje sistema kakovosti po ISO 9000 v mala podjetja. Razpis je namenjen 60 podjetjem s področja gospodarstva, ki zaposlujejo do 50 sodelavcev. Usposabljanje bo potekalo regionalno v skupinah po 6 podjetij. Projekt vključuje 10 dni učnih delavnic, ki se izvajajo skupinsko, in 6 dni svetovanja v posameznem podjetju. Projekt se bo začel izvajati septembra 1996. Cena za posamezno podjetje znaša 8.550 DEM v tolarski protivrednosti, izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko usposabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60 podjetjih po vsej Sloveniji. Razpis je objavljen v aprilski številki časopisa Glas gospodarstva, kopijo razpisa lahko dobite tudi na OGZ Posavje, Krško.
Mednarodno poslovno srečanje na Slovaškem
Združenje podjetnikov iz Šturova na Slovaškem organizira tradicionalno mednarodno poslovno srečanje podjetnikov iz Slovenije, Italije, Hrvaške, Romunije, Poljske, Madžarske, Češke in Slovaške, ki bo od 13. do 14. junija 1996 v rekreacijskem središču PANORAMA v Kovačeve pri Šturovem. Na poslovnem srečanju bodo zastopane naslednje panoge: kmetijsko-živilska industrija, gradbeništvo, lesna in pohištvena industrija, usnjarska in tekstilna industrija, elektronika, kemična industrija, strojegradnja in turizem. Kotizacija je 120 USD in vsebuje potovalni paket, prenočišče in prehrano ter usluge prevajanja. Rok prijave je 17.5.1996. Podrobnejše informacije dobite na OGZ Posavje.
Okrogla miza v Slovenski vasi
Oblikovanje prostih con je priložnost za Slovenijo in za
Posavje
Janez Jug in Cveto Stantič med pojasnjevanjem pomena prostih in prostocarinskih con
Slovenska vas, 7. maja - Na dan odprtja magistralne ceste Zagreb-Beograd, strateško zelo pomembnega dogodka za brežiško občino, sta Območna gospodarska zbornica Posavja in Marjan Šetinc v imenu posavskih poslancev v prostorih galerije Hamer sklicala okroglo mizo, na kateri so številni gostje govorili o
pomenu prostocarinske in proste (off shore) cone za brežiško občino in Slovenijo v celoti oziroma o predlogu zakona, ki naj bi te cone določal in ki je v državnem zboru že »preživel« prvo branje. Razpravo        je            vodil
podpredsednik GZS Cveto Stantič, ki je najprej pojasnil oba pojma.
Prostocarinska cona je geografsko omejen prostor, ograjen z ograjo, za katerega velja prost vnos in iznos blaga. Namenjena je olajšanju poteka blagovnih tokov in proizvodnje z vrsto olajšav. Prosta cona ali Off shore pa pomeni, da država na nekem območju dovoli tujim nvestitorjem ustanoviti podjetja, ki spet poslujejo naprej s tujino. Ta so povezana s finančnimi in ne blagovnimi tokovi, poslujejo pa po zakonih države gostiteljice. V svetu uspešno deluje ravno v majhnih državah, ki so jim proste cone tudi najbolj zanimive, in nekaj t.i. finančnim oazam, Karibom, Gibraltarju, Lichten-steinu, Malti in Luksemburgu prinašajo lep kos državnega prihodka. Predla-gatelj zakona, poslanec LDS, mag. Janez Jug je povedal, da največjo oviro pri sprejemanju                   zakona
predstavljata finančno ministrstvo in Banka Slovenije, ki da se ga bojita predvsem zato, ker nimata kadra, ki bi obvladoval poslovanje prostih con. Sicer pa predstavlja znanje v zvezi s tem resnično problem, ki pa se ga po Jugovih navedbah da tudi uvoziti.
Razpravljalci, med katerimi so bili tudi direktor koprske prostocarinske cone Lojze Peric, Peter Rigelj in Borut Mokrovič so poudarili              pomembnost
ustanovitve teh con na koprskem, mariborskem in brežiškem območju, za kar bo treba na svojo stran pridobiti večino poslancev državnega zbora. Proste cone so namreč magnet za privlačevanje tujega kapitala in te priložnosti kljub nekaterim vladnim pomislekom ne bi smeli izpustiti iz rok, so menili. V svetu danes skupno steče skozi proste cone več kot 200 milijard ameriških dolarjev! ali več, kot v vsej preostali svetovni trgovini (nad 20 odstotkov vsega svetovnega bogatstva). Ustanovitev prostih con bi predstavljala tudi izredno politično promocijo Slovenije v svetu, je menil poslanec Jug. Brežiški župan Jože Avšič je zbrane še enkrat spomnil na velike težave, s katerimi se srečuje občina v dogovarjanju z obrambnim ministrstvom glede odkupa nekdanjega remontnega zavoda, Borut Mokrovič pa je menil, da bi prostocarinska cona morala zajemati tudi mejni prehod Rigonce. (ES)
Dolenjska banka v Posavju
Želimo postati domača banka
Krško, 10. maja - Po dveh desetletjih seje Dolenjska banka 22. decembra 1994 z odprtjem ekspoziture v poslovni stavbi Yamahe v Krškem spet vrnila v Posavje, kjer je imela nekoč celo monopol. Sicer pa Je bila prednica današnje, sodobne banke ustanovljena že leta 1874 v Metliki. Ponašajo se torej z več kot 120-letno tradicijo.
»Naše vrnitve so se zelo razveselili predvsem tisti prebivalci, ki so bili na nas navezani že prej, pridobili pa smo tudi ogromno novih komintentov. Kljub temu, da sem po naravi optimist, pa so bila moja predvidevanja ob odprtju enote daleč pod tem, kar smo dosegli,« je dejala Marjanca Mlinaric, ki vodi krško ekspozituro. Ta ima sedaj sedež v novih, lanskega decembra odprtih prostorih pri tržnici, pod njeno okrilje pa sodita še agenciji v Sevnici in že omenjena pri Yamahi. »Ugotavljamo, da ljudem danes ni tako pomembno samo to, kakšne so obresti in anuitete. Ljudje se radi navezujejo na ljudi in mi se tega
zavedamo. Menim, da smo s prijaznostjo in pripravljenostjo, da strankam na poljuden način svetujemo praktično vse v zvezi z vsemi denarjem, uspeli pridobiti pravo mero zaupanja. To pa je tudi naš glavni cilj, saj želimo v tem okolju ljudem postati domača banka.«
V Posavju danes deluje pet različnih bank, a gospa Mlinaričeva pravi, da se konkurence niso ustrašili: »Imamo zelo dober program in odlično ekipo trinajstih ljudi. Pri nas praktično ni vrste kredita, ki ga ne bi mogli stranki ponuditi. Pod določenimi pogoji odobravamo kredit tudi nezaposlenim. Strankam ponudimo štiri načine odplačevanja, potem pa si same izberejo tistega, kateri jim najbolj ustreza. Poleg tega pa ugotavljamo, da naše usluge cenijo tako posamezni občani kot podjetniki in tudi večje organizacije. V Sevnici je na primer zanimivo, da veliko komintentov prihaja z desnega brega Save, torej z Dolenjske. Ti ljudje so našo banko torej že sprejeli za svojo«
9. zbor delničarjev Dolenjske banke
Novo mesto, 9. maja - Med prvimi bankami, ki so opravile z zbori delničarjev, je letos Dolenjska banka. Direktor Franci Borsan je v svojem poročilu o poslovanju v preteklem letu posebej poudaril rast, ki jo dosega banka v zadnjih letih. Tako je bila Dolenjska banka po bilančni vsoti v preteklem letu na devetem mestu, trenutno pa je že na osmem mestu med 30 slovenskimi bankami. Lani je banka v posodobitev poslovanja In širitev poslovne mreže vložila več kot 5 milijonov DEM in pridobila več kot 1.000 m2 poslovnih prostorov vpetih novoodprtlh enotah.
Delničarji so na zboru banke sklenili, da bodo od 400 milijonov tolarjev ustvarjenega dobička v lanskem letu 201 milijon namenili za divldende in 110 milijonov za povečanje rezerv banke. Razliko so namenili skladu lastninskih delnic banke, 10 odstotkov pa nagradam delavcem In upravljalcem banke. Divldende v višini 10 odstotka vrednosti delnic bo banka Izplačala do 24. maja letos.
Tudi v letošnjem letu namerava banka ohraniti visoko stopnjo rasti, saj načrtuje povečanje bilančne vsote za 31 odstotkov, v strukturi sredstev pa bodo lastna sredstva dosegla višino 88 odstotkov. Po direktorjevih besedah bo letos Dolenjska banka ustvarila 550 milijonov dobička, iz katerega bo lahko izplačala dividendo vsem delničarjem In realho povečala knjigovodsko vrednost delnic.
Pa se vam ne zdi, da sta ti dve lokaciji v Krškem ljudem nekako od roke?
»Veste, kaj je pri banki danes še pomembno? Parkirni prostor. Krško je mesto, ki ima pravzaprav tri središča. Tukajle na Vidmu, pri občini in pri nakupovalnem centru. Zato mora človek za opravke imeti avto, tega pa je treba tudi nekje parkirati. In ravno tu je naša prednost. Zato je med ljudmi, predvsem med obrtniki in podjetniki, pogosto slišati - »Dobimo se na tržnici«. Kaže, da smo s svojo naselitvijo tega prostora in s svojim videzom vplivali, tudi na lastnike lokalov tod okoli, da so postali bolj pozorni na videz svojih objektov ter jih pričeli skrbneje urejati, kar pa za Krško tudi nekaj pomeni.
Poslujete kot delniška družba. Ste uspeli pridobiti tudi kaj delničarjev iz Posavja?
»Ja.mislim, da jih je petindvajset. Ravno včeraj (9. maja) smo imeli v Novem mestu letno skupščino delničarjev in ti so bili s poslovnimi uspehi naše banke znova zadovoljni. Tudi letos bomo izplačevali 10-odstotno dividendo na nominalno vrednost delnice, ki znaša 8.000 tolarjev. Torej bodo delničarji za vsako delnico dobili po 800 tolarjev. Trenutna tržna vrednost naše delnice pa je približno 13.000 SIT. Tako bomo med slovenskimi bankami po višini dividend, če bo Celjska banka ohranila lansko, 11-odstotno višino, na drugem mestu. Z bilančno vsoto 39.727 milijonov tolarjev, ki smo jo dosegli v lanskem letu, smo uvrščeni
v prvo tretjino slovenskih bank, po obsegu kapitala pa smo deveti.« Brežice Dolenjska banka ima svojo ekspozituro od lanskega poletja tudi
Marjana Mlinaric
v Brežicah, kjer je bila ravno tako kot v Krškem pred leti tudi že prisotna. Diplomirana ekonomistka Sonja llovar, ki enoto vodi, nam je povedala, da so s poslovanjem zelo zadovoljni. »Lahko rečem, da se je ekspozitura v Brežicah prijela in da Dolenjska banka tudi v tem koncu dobiva veljavo in ugled. Brežice so trgovsko mesto z dolgo tradicijo in v zadnjih letih se ob trgovini uspešno razvijata tudi obrtništvo in podjetništvo. In stranke lahko pri nas storitve opravljajo tudi po telefonu, imamo pa tudi lastni depozitni in kreditni oddelek ter svojo kreditno komisijo, zato lahko o vsem zelo hitro odločamo, kar niti ni nepomembno,« je povedala Sonja llovar. (ES)
y3i_pos
UPRAVA in TRGOVINA: B. Mllavcm 3, Brežice TeiyFax: 0608 61-629
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Windows 95
Windows 3.1 x
MS Office 95
MS Office
Nove možnosti varčevanja pri SKB banki
SKB banka je v tem mesecu uvedla novosti v ponudbi varčevanja, in sicer varčevanje nad tri leta z možnostjo izplačila rente in kratkoročno varčevanje.
Varčevanje nad tri leta z možnostjo izplačila rente stranki omogoča, da na varčevalni račun kadar koli v varčevalnem obdobju položi poljubno vsoto, ob zaključku pa izbere obliko izplačila privarčevanih sredstev: v obliki rente ali v enkratnem izplačilu. Prihranjeni denar je lahko tudi osnova za pridobitev posojila pod ugodnejšimi pogoji.
Kratkoročno varčevanje ohranja vrednost prihrankov, stranki pa omogoča, da ima denar vedno pri roki. Ob izbiri kratkoročnega varčevanja lahko stranka dvigne denar že 15 dni po pologu na varčevalno knjižico, na kateri mora ostati 20.000 SIT.
Poleg omenjenih novosti so v ponudbi SKB banke za poslovanje s prebivalstvom zanimivi tudi varčevanje nad 12 mesecev z možnostjo pridobitve posojila in dolgoročni depoziti z mesečnim izplačilom obresti. Prvo je namenjeno tistim, ki nameravajo v prihodnosti reševati stanovanjski problem ali pa bodo potrebovali večji znesek za kakšen drug večji nakup. Tistim, ki želijo večje zneske prihranjene gotovine oplemenititi in vsak mesec nekaj gotovine obdržati tudi v rokah, bo prav prišel dolgoročni depozit z mesečnim izplačilom obresti, katerega najnižji znesek je 15.000 DEM.

Tečajnice na Internetovi predstavitvi SKB banke
SKB banka je pred kratkim v svojo predstavitev na Internetu vnesla nove zanimive informacije. Tako lahko najdete tečajno listo SKB banke za občane, tečajno listo SKB banke za podjetja in tečajno listo Banke Slovenije. V »poglavju« tečajnih listin lahko najdete tudi arhiv tečajnih list za leto 1995 in 1996. Tako lahko izveste tečaj želene valute na kateri koli dan v preteklem ali letošnjem letu za katero koli od treh navedenih tečajnic. Uporabniki, ki bi želeli tečajnice redno prejemati, lahko to naročijo preko elektronske pošte in tako na svoj elektronski naslov redno prejemajo želene tečajnice. Informacije o deviznih tečajih bodo prišle prav vsem, ki redno potrebujejo tovrstne informacije in želijo priti do njih čim hitreje in čim bolj preprosto. Tečajnice na internetpredstavitvi SKB banke to omogočajo, saj se dnevno ažurirajo. Poznati morate le naslov: http://www.skb.si/slo
pmA
Tfci*vtf
OKitV
oN\*t
cqB!?^
oo
2*:
M*L-
posebej ugodno!
¦;-<&i&W&V&X:-
GER 5! TTX
9.990 SIT
w
V OlAGEU 55 TTX
58.93C SIT
gsšiii
BTVS0FT HNE 70 TTX PIP
I/1.1/ i SIT
¦¦:::'::--:[}\                  ¦                       53jM|M                       ¦    '                                                                                                '
¦,:,:;:
za gotovino še 10% popusta
prodajata ali na
1+6 brez obresti
bredit-
rez obresti OMEJENE!
¦s

tia
A»*»T
^»*^
teV
kovinOtehna
NEKAJ NAPOTKOV OB PRIDELOVANJU PAPklKE
Priprava tal in saditev
Ze v jeseni dobro obdelamo zemljo in zaorjemb hlevski gnoj, spomladi samo pobranamo. Nekateri priporočajo ponovno zelo plitvo oranje pred presajanjem.
Na manjših površinah lahko presajamo na razdaljo 30 do 40 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. Na večjih pa presajamo na razdaljo 40 do 50 cm med vrstami, če sadimo eno sadiko na sadilno mesto, ali 35 do 40 cm, če sadimo dve sadiki na eno sadilno mesto. Sadike naj bodo čim bolj izenačene in ustrezne kakovosti. Ob presajanju pazimo, da se koreninska gruda ne izsuši. Če presadimo na prosto premajhne rastline, ima to za posledico bujno vegetativno rast. Temperatura tal pred presajanjem naj bo med 22 in 24 stopinjami Celzija. Rastline so primerne za presajanje na prosto, ko so tako velike, da začnejo senčiti druga drugo. Pred presajanjem zagotovimo primerno založenost s hranili in optimalno vlažnost t|il. Ko rastline presadimo na prosto, je priporočljivo preventivno zalfofanje s fungicidno raztopino (Previcur N, Captan).
Glede na izredno visoke zahteve po temperaturi v tleh, papriko gnojimo vedno s hlevskim gnojem. Pri pripravi tal zadelamo 30 do 50 ton/na dobro preperelega hlevskega gnoja. Gnojenja s svežim gnojem ne prenaša. Količina in vrsta gnojila je odvisna od predhodne kulture in stanja hranil, ki so že v tleh. Vedno je priporočljivo analizirati vzorec tal. Gnojimo glede na rezultate kemične analize tal.
Paprika potrebuje 100 do 120 kg/ha dušika, 120 do 180 kg/ha fosforja in 150 do 250 kg/ha kalija. Zelo pomembna je tudi vsebnost magnezija in kalcija, katerega pomanjkanje opazimo kot gnilobo na muhi plodu (kalcijev nitrat).
Paprike nikoli ne gojimo več let na isti površini. Tudi po krompirju, paradižniku ali jajčevcu izredno slabo uspeva, ker se v zemlji razmnožujejo iste bolezni in škodljivci. Papriko sadimo po korenovkah, žitih, fižolu, grahu ali krmnih rastlinah. Za papriko dobro uspevajo korenovke in čebulnice.
Oskrba nasadov
Če hočemo tudi v manj ugodnih razmerah veliko pridelati, pred presajanjem zemljo prekrijemo s črno folijo. V foliji naredimo do 5 cm velike luknje in vanje presajamo.
Če nimamo folije, je zelo priporočljivo po presajanju pokrivati zemljo s pokošeno travo, ki se na zemlji posuši. Namesto trave lahko damo tudi suho listje, ločje ali slamo. Pazimo, da pri pokrivanju zemlje ne poškodujemo sadik. Na slabo pripravljeni zemlji pa je med vrstami neposredno po presajanju priporočljivo posejati belo deteljo, ki bo zatrla plevele. Neposredno ob sadiki pa pustimo vsaj 10 do 15 cm neposejanega pasu, da ne bi detelja ovirala razvoja rastlin.
Če ni dežja, zalivamo z 10 do 15 l/m2 vode, ki naj bo postana, da z zalivanjem ne znižujemo temperature zemlje, na kar je paprika zelo občutljiva; vsak ukrep, ki vpliva na povečanje temperature zemlje, pa ugodno deluje na njen razvoj. Po vsakem zalivanju, če Zemljani pokrita, je potrebno plitvo rahljanje, da je zemlja zračna in zato toplejša. Če nimamo postane ali ogrete vode, zalivamo vedno ob toplejših dnevih ali v začetku razvoja opoldne. Kasneje lahko zalivamo popoldne ali zvečer. Posevek redno škropimo z zaščitnimi sredstvi, škropivu pa dodajamo foliarna gnojila. Dognojevati lahko začnemo že 10 do 15 dni po presajanju, dognojimo tudi ob cvetenju, daje dovolj hranil za razvoj cvetov in plodov. Lahko dognojujemo po vsakem obiranju, ker to pospeši cvetenje in tvorbo plodov.
Pobiranje
Paprike lahko obiramo zelene, rumene ali rdeče (odvisno od zrelosti in tipa rastline). Če pobiramo rdeče, je pridelek za okoli 10 do 25 odstotkov manjši, kot če pobiramo zelene. Zorenje paprike iz zelene v rdečo oziroma v druge barve traja 2 do 3 tedne. Plodove obiramom redno, sicer je teža plodov prevelika in zavira normalen razvoj rastline. Zelene plodove obiramo tedaj, ko je plod temno zelen, koža gladka in trda. Obrani plodovi zdržijo kar precej časa, če niso izpostavljeni soncu. Kmetijska svetovalna služba Krško Branka Radej-Koren, ing.agr.
Zbor pridelovalcev mleka
Sevnica, 19. aprila - Govedorejsko društvo Sevnica je v sodelovanju s Kmečko zadrugo Sevnica in Kmetijsko svetovalno službo Sevnfca organiziralo zbor pridelovalcev mleka, na katerem so bili sprejeti nekateri zavezujoči sklepi in je bilo posebej opozorjeno na zaostrene pogoje pridelave in prodaje mleka v letu 1996. Sklepi zbora pridelovalcev mleka:
1.  Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se predlaga, da se ustanovi nevtralni laboratorij za analizo mleka, ne le kot referenčni, temveč kot ena redna možnost za analizo mleka.
2.  Pridelovalci mleka s hribovitih in višinskih območij ugotavljajo, da so se občutno zmanjšale podpore za mleko, saj je priznana podpora 12.000,00 SIT letno na kravo za višinsko območje in 8.000,00 SIT za hribovito komaj na ravni 1.500 I mleka v letu 1995. V sevniški občini (zadrugi) kmetje prodajo zbiralnicam povprečno 3000 I mleka letno na kravo. Zato predlagajo, da podpora ostane vsaj na ravni lanskega leta.
Kljub temu pa bodo zelo prizadete najnaprednejše kmetije, saj bodo tiste, ki so lani prodale npr. 5000 I mleka na kravo v višinskem območju v letu 1996 prejele 18.000 SIT manj podpore, kar je pri 20 kravah skupaj 360.000 tolarjev letno manj.
Leta 1995 je Ministrstvo izplačalo preko M-KZ Sevnica podpore v višini 23.839.701 SIT, v letu 1996 pa bo teh sredstev 15.980.000 SIT. Razlika je očitna.
3.  Kljub 9-odstotnemu povečanju osnovne odkupne cene kmetje ugotavljajo, da bo njihov prihodek od mleka bistveno manjši, saj odpadejo dodatki na koncentracijo (od 3-7 %), mlekarana odbija 1,00 SIT /I mleka za prevoz in pri mesečnem izplačilu se podpora za mleko ne izplačuje več. Sočasno so se bistveno povečali stroški prireje zaradi dviga cen Žita. Tako so kmetije, usmerjene v prirejo mleka, padle v zelo zaskrbljujoč dohodkovni položaj.
4.  Opozarjajo.tudi, da se Ljubljanska mlekarna ne drži uredbe o oblikovanju cene mleka (Ur.list RS št. 16) glede suhe snovi, saj opozarja organizatorje odkupa, da veljajo glede tega pogoji po pogodbi iz leta 1995.
Predsednik go.vedorejskega društva Milan Lončar
Govedoreje i pri koncu moči
Prav gotovo je, da se kmečki človek bliža položaju, ko bo moral spet razmišljati le za svoje preživetje, in želja, da si bo s pridnim delom zaslužil kak tolar za stare dni, nima realne opore. V prvi vrsti mu niso naklonjeni državni mehanizmi in iz vreče, ki jo kmet napolni, mu ne ostane dovolj denarja, da bi ga vložil v razvoj. In le redki si upajo na račun kreditov začeti katero koli kmetijsko dejavnost, saj jih po nekaj letih pohodijo obresti in od začetne računice ne ostane nič razen »pufa«. Tako tudi govedorejci izgubljajo up na boljši jutri in vse manj jih je, ki od svojega dela pridejo do zaslužka. Vse več je tudi takih, ki ne obdelujejo površin z za živino polnovrednimi kulturami, ampak se odločajo za moderno
krmljenje s silažo, ki za seboj pušča smrad po »vsemogočnih« kemičnih snoveh. Moderni način gojenja na farmah se vse bolj oddaljuje od humanih načel, saj ne spoštuje življenja, temveč išče le zaslužek. Tako v marsikaterem hlevu živali v svojem kratkem življenju ne okusijo narave in blagodejnega ter zdravilnega vpliva sončnih žarkov. Žival je prav tako kot človek čuteče bitje in ob pomanjkanju osnovnih elementov zboli ali pa postane sterilna, kar se zadnje čase sploh pogosto dogaja. Nakar pride do čudenja -kako prav moja krava, ko pa je imela vse odlične pogoje v »hlevu«? To je le ena od mnogih težav in hvala bogu, da angleška bolezen še ni svojih krempljev spustila do nas. Dovolj je le, da en časnik pri nas senzacionalno
Miha Droždjan, upokojenec iz Mrtvic: »Imamo samo štiri krave in letos smo začeli oddajati mleko. Takoj smo opazili, da s tem ne bo pravega zaslužka, ker so odkupne cene premajhne, da bi se splačalo. Slišim pa tudi, da računica pri tistih, ki imajo več glav ne štima. Imamo tudi probelme s sterilnostjo krav. Poskusili smo že štirikrat in za vsako je treba odšteti 4.200 tolarjev, kar pa je pri neuspelem poskusu veliko. Prav tako krave nimajo realne cene in se niti krmila ne povrnejo. Edina korist, ki jo imamo od krav, je gnoj.«
Jože Puntar, kmetovalec iz M. Podloga: »Danes je bolje biti samostojen, kot pa biti kooperant agrokombinata. Imam 30 glav, ki jih izključno pitam. Govedoreja zahteva preveč vlaganja in končni račun je po pravilu v minus, tako da zadnja tri leta od goveda nisem zaslužil plače. Smo potrošniki industrije, če želimo industriji dati kaj nazaj. Kmetje smo na robu propada in čiste kmetije so najbolj na udaru. Politika je do kmeta skrajno nepravična. Kmetom zemljo, delavcem tovarne, pa bi se dalo živet. Prav tako nas sistem kmetijstva vodi v propad. Samo malo več posluha do kmetov, pa bi prišli na zeleno vejo.«
objavi prisotnost norih krav v okolici Celja in že imajo kmetje strah pred novinarjem. Tako so tudi naši anketiranci nekako zadržano in ne prav radi' spregovorili. Menijo, da jim novinarji delajo škodo in da jim gre že tako zelo slabo, zato bog ne daj, da bi se kdo kritično razpisal.
Že mesec dni prodaja govejega mesa tako upada, da je stanje alarmantno in se mnogi sprašujejo, kaj bodo z svojo živino, ki so jo pitali prav v ta namen. Prav tako mlečna industrija poleg pomolzenih krav vse bolj molze njihove lastnike, ker pač ni pripravljena plačati mleka po realni ceni in si po mnenju večine kmetov izmišlja nove ukane, kako prelisičiti pridelovalce mleka. Ponavadi se
to dogaja tako, da prikažejo kmetu, da njegove krave ne dajejo kakovostne tekočine, od katere raste naša mladina. V resnici pa imajo le oni korist, saj ga razredčijo in poleg mleka naredijo še ostale izdelke, ki jih zasoljeno pošiljajo na tržišče. Mleko odkupujejo po absurdno nizkih cenah od 22 do 45 tolarjev za liter mleka. Tako nekako se v vsesplošni zmedi dela za narodov blagor. Kmet pa od fevdalnih časovostaja kmet, le da desetina krepko ni več desetina, ampak mu bodo po ponujenem prstu odtrgali še roko, če ne pridejo kmalu kaki bolj pravični časi. Seveda, če že ni prepozno in bo svoj davek poleg državnega žela še katera od neozdravljivih bolezni, s katerimi se sooča človeštvo v dobi pesticidov. (Mr. Jožo)
Franc Poček, upokojenec iz Gor. Lenarta: »Imamo dve kravi, predvsem zaradi mleka. Če bi mleko oddajal, bi za dva litra mleka komajda dobil eno mineralno vodo, kar mi pa ne gre in ne gre v glavo. Z ljudi se delajo norce ob takih cenah, ko je vse predrago. Slišal sem za bolezen norih krav, a je pri nas še ni. Kdaj pa kdaj damo tudi mi kravam kostno moko, a upam, da ni nič narobe. Sicer pa po potrebi sodelujemo z veterinarsko službo. Zaenkrat je živina zdrava, saj je redno na paši zunaj. Slišim, da ni računica rediti govedo in da so cene preslabe«
Ivan Predanič, kmet. tehnik z Zg. Obrežja: -Govedo se slabo prodaja. Bolj gredo v prodajo telički in menim, da so proti ceni starega goveda predragi. Oddajamo mleko in plačilo je obupno slabo, saj če je mleko najboljše kakovosti, za liter dobimo borih 40 tolarjev. Potem ga v predelovalnici posnamejo in ni več polnomastno, nakar ga prodajo za trikrat večjo ceno. Imamo 30 glav in so vse živali zdrave. Krmimo jih kombinirano za prodajo in za mleko. Krmo in hrano pridelamo v večini sami. Koristi pa od govedoreje ni.«
OPRAVILA NA VRTU V MESECU MAJU:
-  že konec aprila ali v začetku maja dorasteta v tunelih mehkolistna zimska solata sorte nansen in zimska rjavka;
-  iz tunelov pobiramo solato berivko, ki smo jo sejali v marcu, majska kraljica je zgodnejša kot brazilska ali ljubljanska ledenka;
- če smo sejali v marcu, v tunelih že dozorevajo mesečne redkvice, špinača in radič;
- na prostem pobiramo por, ki pa bo kmalu začel poganjati cvetno steblo, nadalje rabarbaro in peteršilj, ki je prezimil;
bučke, fižol, sejemo maja, šele sredi meseca pa presajamo paradižnik, papriko in feferone; - tudi zgodnje zelje, cvetačo, kolerabico, ohrovt, zeleno in por presadimo čim prej; preden jih presadimo, sadike utrdimo, kar pomeni, da jih nekaj dni zračimo tudi ponoči, če ne kaže na slano; nekaj dni pred presajanjem gredo prenehamo zalivati, da se v toplem vremenu sadike ne pretegnejo; dan pred presajanjem sadike dobro zalijemo, da se korenin drži čim
Material, s katerim pokrivamo zemljo, vedno dodajamo, še poleti dodajamo slamo, listje ali seno, ker s tem, ko rastline obiramo-, slamo tlačimo in bi lahko na slabo pokritih mestih zrasel plevel. Pokrite zerrilje ni potrebno rahljati in okopavati, pri obiranju se manj stlači, pa tudi obirati je prijetneje, saj hodimo po mehkem. Na pokriti zemlji se delovanje mikroorganizmov, ki izboljšujejo plodnost zemlje, zelo poveča, zato imajo rastline na razpolago več hranil, ker se ne izpirajo v globlje plasti. Na pokriti zemlji so tudi toplotna nihanja manjša, na razpolago je več vlage, veter površine ne izsušuje in zato rastline lepše uspevajo. Predvsem pa z organskim materialom vnašamo v zemljo veliko humusa, ki ji izboljša plodnost.
- v maju ponovno sejemo solato, zlasti sorto great lakes, ki v poletni vročini začne prej gniti kot pa oblikovati cvetno steblo; tudi korenček, rdečo peso in peteršilj za kasnejšo uporabo in za shranjevanje lahko ponovno sejemo maja;
-  vse vrtnine, ki potrebujejo veliko toplote, to so kumare,
več zemlje, saj z zemljo »opremljena« sadika bolje prenaša presaditev, kot če ima gole korenine;
- pri večjih medvrstnih razmikih, to je po presajanju paradižnika, po setvi kumar ali po vzniku fižola, je zelo priporočljivo zemljo pokriti s pokošeno travo nekaj centimetrov na debelo, lahko pa
tudi s slamo ali listjem, saj nam potem v medvrstnih prostorih ni treba pleti;
v zaprti gredi in v tunelu vedno zalivamo zjutraj, da se do večera posuši; če so listi ponoči mokri, se na njih pojavi plesen, sejančki pa obolijo za padavico sadik;
- šele konec maja lahko zalivamo zvečer, predvsem grede, kjer rastline rastejo na prostem, saj se ob toplem vremenu listi do noči že posušijo;
- paradižnike, ki smo jih posadili sredi marca, pinciramo, to pomeni, da potrgamo stranske poganjke; pri pinciranju nož večkrat namažemo z alkoholom, da tako vsaj delno preprečimo prenašanje virusnih bolezni z rastline na rastlino;
- če se pojavi na rabarbari cvetno steblo, ga odtrgamo, da se lahko razvije čim več listov; - če imamo veliko komposta, potem z njim pokrijemo grede po
setvi, ostanke pa ponovno kompostiramo;
-  ko zlagamo kompostni kup, zadelamo vanj tudi koprive, gabez, pokošeno travo, različne kuhinjske odpadke; če damo v kompost naluknjane cevi, ga potem med letom ni treba premetavati, kompost bo hitreje zorel, če bo dovolj zračen;
- ob deževnem vremenu se bodo množili tudi polži, zato jih lahko mehanično zatiramo tako, da na vrt položimo deske, na njihovo spodnjo stran se bodo polži prilepili in jih vsak dan sproti poberemo; polži običajno delajo škodo šele popoldne po 17. uri;
-   bramorje lovimo v steklene kozarce, strune pa se fade
zavrtajo v krompir in solato, zato jih lahko mehanično zatremo.
NA OKENSKI POLICI
Vsaj enkrat mesečno je priporočljivo s palčko rahljati zemljo okrog rastlin, da pride zrak do korenin. Proti koncu meseca ali natančneje v drugi polovici, ko mine nevarnost pozebe, bomo okenske in balkonske rastline prenesli na prosto. Že sedaj pa lahko prenesemo na prosto posodovke, ker so te večinoma odpornejše proti nizkim temperaturam.
Vse rastline pa moramo prenesti na prosto v oblačnem vremenu. Še boljše pa je, če to storimo, kadar dežuje. Na ta način preprečimo morebitne poškodbe, ki jih povzroči sonce.
GRMOVNICE
Naša glavna skrb je varstvo pred boleznimi in škodljivci. Zelo pogoste so listne uši, ki nam lahko napravijo zelo veliko škode.
V tem času pa med grmovnicami poganjajo številni pleveli, ki jih moramo prav tako zatirati. Najbolje je, da se z njimi spoprimemo kar z motiko. Tako ne bo nobene škode. Če pa uporabimo herbicide, lahko z njimi mnogim rastlinam prizadenemo hude poškodbe. Kmetijska svetovalna služba Krško Branka Radej-Koren, ing.agr.
Stanislav Pacek, kmet iz Vel. Podloga: »Pred časom smo oddajali mleko in sedaj smo s tem prenehali, ker se ne splača. Najraje bi prodali vse krave, ker tako ne gre naprej. Človek bi naj samo vlagal, a obrestuje se ne in ne vidim smisla, da bi z rejo nadaljevali. Zase bomo katero zadržali, da bomo imeli mleko. Vem pa, da s prodajo ne bom pridobil ničesar. Pred kratkim nas je živinorejo v Velikem Podlogu nosilo 27, danes so ostali le štirje. Tudi reja pitancev se več ne splača kot pred časom, ko so bile cene realne in nekateri redijo le iz užitka.«
SEJEM
Brežice, 11. maja - Na redni tedenski sejem v Brežicah so pripeljali 220 pujskov, mlajših od treh mesecev, in jih po ceni 320-360 SIT za kilogram žive teže prodali 135. Nad tri mesece starih prašičev so od 60 prodali 15, po 200-240 Sit za kilogram žive teže.
NUDIMO VAM TUDI OLJE BRIGGS, VRTNO ORODJE,
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
KOSILNICE IN DROBILNIKE VIKING, GOZDARSKO   l5Cl CS mJrFTff OPREMO IN REZERVNE DELE STIHL.            ^ ^ LAR_^TJ\^L0
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE (BREZ OBRESTI), GOTOVINSKI POPUST.
68270 Krika, Hottvirjav trg SLO - MKIon, las 0608/33-5
Alojz Pozderec, obiskovalec dvorane, iz Sevnice: »Dvorana je velika pridobitev za Sevnico. Šport je začel napredovati, še posebej v rokometu, kjer se borijo za vstop v prvo ligo. Z dvorano pridobivamo pomen tudi v turizmu. Igra se v dvorani drugače razvija kot na prostem, saj je padec na beton mnogo bolj boleč kot na parket. Zdaj imamo tudi prostor za kulturne prireditve. Ena takih je bila proglasitev športnika leta. Dvorana-ENKRATNO.«
Naša anketa:
Športna dvorana - ogledalo stanja duha v krški (in končno tudi v
brežiški) občim
Henrik Omerzu, profesor športne vzgoje na OŠ Brežice: »Nova športna dvorana je v Brežicah vsekakor potrebna, kajti ta šotor, ki ga imamo sedaj pri osnovni šoli, ni športna dvorana. Je le nekakšna zasilna rešitev, ki rešuje problem šolske športne vzgoje na šoli, delno pa tudi problem tukajšnjih rokometašev. Ker so se letos brežiški košarkarji uvrstili v višjo ligo, nekateri želijo, da bi tla v šotoru prekrili s parketom, kar pa zaradi pomanjkanja denarja ni realno.«
Jože Ogorevc, vodja agencije LB iz Brežic: »Če bi obstajale finančne možnosti, bi predlagal,da bi v Brežicah zgradili dve in ne samo eno športno dvorano. Kajti če ne bomo uspeli te naše mladine iztrgati iz objema mamil in gostiln, ne bomo nič storili. To je velika naloga vseh nas, ki se tako in drugače ukvarjamo s športno dejavnostjo in vzgojo mladih in v tem moramo uspeti. Pri tem ne smemo gledati, ali bomo imeli notri rokomet ali košarko ali atletiko. Pomembno je, da bo dejavnost resna in organizirana.«
Krški občinski svetniki so (hvala bogu) sklenili graditi športno dvorano namesto običajne telovadnice ob novem srednješolskem centru. S tem so se ognili zadregam, ki čakajo Krčane, ko bodo nekako in nekoč morali opraviti z neznosno prostorsko stisko v sedanjem zdravstvenem domu.
Vem, da bo delovalo »žleht; ker bom sedaj spomnil na dejstvo, da bi nov zdravstveni dom lahko že imeli, pa so se mu naši vrli občani odrekli, skoraj bi lahko rekel za nalašč. Zato, ker so hoteli na vsak način občinski oblasti pokazati, da se z njimi ne da manipulirati in da si na račun njihovega samoprispevka ne bo postavljala spomenikov. Seveda se sedaj lahko samo molče spopadajo z neverjetno slabimi delovnimi pogoji v zdravstvenem domu. Kdo ve, ali se kateri od čakajočih pacientov ali kdo izmed onih, ki se izgubljajo po zavitih hodnikih in prehodih med improviziranimi ambulantami krškega zdravstvenega doma, kdaj spomni in pomisli: »Madona, saj bi že lahko imeli nov zdravstveni dom, pa sem takrat tudi jaz glasoval proti samoprispevku!*
K sreči smo se zadregam s športno dvorano vendarle uspeli ogniti. Prevladal je razum, zavest o nujnosti takega objekta. Ko bi le čim prej zrasla prava telovadnica še ob osnovni šoli na Vidmu! A vrnimo se k sedanji dvorani in ne pozabimo: gre za občino, ki se (če že ne drugega) s sosednjo skuša boriti za primat v regiji. Drugo vprašanje je, kako ji to uspeva, a vsekakor me zanima, kako bodo brežiški svetniki reagirali na to, da so jih tokrat Krčani prehiteli vsaj pri sprejemanju dokumentov. In kaj bi lahko rekli o onem »če že ne drugega«? Nič takega, kar ne bi že slišali. Nekako vendarle moramo tudi v Sloveniji toliko dozoreti, da bomo znali stopiti skupaj, ne glede na različna strankarska izhodišča. Vsaj zaradi skupnih koristi svojih občanov.
Največkrat slišaniprotiargument: »Dokler bodo moji ljudje doma v bataškornjih gazili po blatu ...,«je malo bos. V zadnjih dvajsetih letih smo to našo malo Slovenijo prebivalci podeželja dodobra prepredli z asfaltom. Seveda v veliki meri kar s samoprispevki, in
Andrej Romih, predsednik Športne zveze Krško: »Prostorske potrebe v občini Krško nas silijo v izgradnjo športne dvorane, da zagotovimo otrokom prostor za vadbo. Po zadnjih uspehih prvoligaških klubov narašča število otrok, ki se želijo vključiti v športne klube, misliti moramo na to, da je to investicija za naslednjih 30,40 let. Poleg tega je to enkratna priložnost, da izkoristimo sofinanciranje države. Zaradi teh preprostih razlogov sem za to, da se v občini gradi takšna dvorana.«
Borut Bizjak, predsednik Športne zveze Sevnica: »Športno dvorano smo si Sevničani že dolgo želeli. V prizadevanjih za njeno uresničitev so nas podprli tudi nekateri občinski možje in tako smo ob občinskem prazniku leta 1994 dočakali otvoritev. Dvorano uporabljajo osnovna šola, športni klubi ter podjetja za uresničevanje svojih športnih dejavnosti. S tem pa smo pridobili tudi objekt širšega družbenega pomena, saj se v dvorani lahko odvijajo tudi večje prireditve, kot so karaoke, podelitev nagrad za športnika leta in podobno. Dvorana vsekakor ne pomeni le prestiža, temveč je namenjena širokemu krogu ljudi, predvsem mladini.«
Dragoljub Zuber, glasbenik iz Brežic:
»Sem proti gradnji novega športnega objekta, in sicer zato, ker sem prepričan, da je veliko večja potreba po izgradnji kulturnih objektov, ne samo po športnih, predvsem pa je potrebno poskrbeti za mlade, ki nimajo svojih prostorov za zbiranjeTOeprav sam še nimam otrok, mislim, da naši malčki nujno potrebujejo primerno urejena otroška igrišča, kjer bi se lahko varno igrali.«
Miran Sečki, rokometaš RK Sevnica: »S
pridobitvijo dvorane se mladina več ukvarja s športom (igre z žogo) in se ne zadržuje več po cestah ali gostilnah. Starši vedo, da so njihovi otroci na varnem. V dvorani se bodo odvijale tudi razne kulturne dejavnosti, ki jih na našem območju primanjkuje. V času velikega razvoja ne moremo več primerjati igranja na prostem, kjer smo se morali prilagoditi vremenskim razmeram, z igranjem v dvorani (klimq, parket...). Ljudje se več ukvarjajo s športom in s tem krepijo športni duh.«
Branimir Vodopivec, občinski svetnik SLS, iz Dolenje vasi pri Krškem: »Glasoval bom proti sofinanciranju večnamenske športne dvorane pri srednješolskem centru v Krškem. Prvič zato, ker je že sklenjeno, da se šolski center gradi vključno s telovadnico. Ne dovolim pa, da bi mojo odločitev vzeli za zlonamerno zoper šport. Dejstvo je, da bi se s to odločitvijo okrnile druge, še bolj potrebne investicije. (Iz razprave na seji sveta Občine Krško, 25. aprila 1996)
tudi vozimo se v mestna središča za lasten denar. Obojega meščanom ni treba, a vsekakor je malo tudi stvar osebne izbire, ali bo nekdo živel v mestu ali na vasi. Hočem reči, da na vasi ne živi samo kmečko prebivalstvo. Je pa res, da se njega še drži od prednikov podedovani način razmišljanja. Našim starim je trdo kmečko življenje vcepilo v podzavest prepričanje, da mora kmet nenehno »iti« od vida do vida, da je greh in sramota sesti (razen v nedeljo) k branju, razgovoru, počitku, razvedrilu... Zato so tudi športna društva rasla predvsem v mestnih in delavskih naseljih, kvečjemu med polproletarci - osobenjki, kot rečejo pri nas malim kmetom. A trdo kmečko delo ni enakovreden nadomestek za zdravje, ki ga vsak posameznik utrjuje s športom, zlasti v mladosti. Ta spoznanja bo seveda prinesel šele čas in ustrezno velike ter opremljene kmetije, ki bodo kmete naredile za kmete, nekmete pa za nekmete.
O asfaltu in športni dvorani in zdravstvenem domu še tole: ta isti človek, kije tokrat glasno hrumel proti športni dvorani, je nekoč razlagal, da asfalta še zlepa ne bo tam, kjer po sredini kolovoza raste trava. Tak kolovoz je vodil (tudi) mimo moje hiše in odkar smo ga preplastili (prvo plast kar v lastni režiji), so kmečki, polkmečki in nekmečki gospodarji po njem zvozili že cele vlako vne kompozicije traktorskih prikolic, naloženih z lesom. Z »botrovega« ali z žigom; in »naš» asfalt so s tem dodobra uničili. Zarečenega kruha je lahko kjer koli... Zato verjetno ne bo odveč opozorilo vodstvu Interierjevih košarkarjev in športni zvezi. Magic Johnson in Ivo Nakič sta zvezdi, ki lahko za seboj v šport potegneta cele generacije domačih mulcev, zato se jim nikakor ne izneverite! O zdravstvenem domu? Nič. Samo to, da čim prej vsi skupaj pljunimo v roke in se lotimo ureditve Bonove hiše ali (če je treba) novogradnje. In bazen ... Denar? Nič na svetu me ne more prepričati, da bi za občino s hipoteko, kakršno imamo v Posavju, smel biti problem denar za boljši družbeni standard. Pa če se Slovenija razpoči! (Ika)
Boštjan Baje, absolvent fakultete za šport, z Vidma: »Osebno podpiram izgradnjo športne dvorane v Krškem. Še posebej sedaj, ko je izglasovana v razumnem obsegu. Potrebe po športu so ves čas v porastu in z novo dvorano bodo dane možnosti širšemu krogu uporabnikov, tako mladim kot širšemu krogu krajanov. Pri odločanju o gradnji dvorane me je motilo to, daje vprašanje postalo del politike in je služilo le posameznikom pri nabiranju političnih točk.«
Ivan Košmerl, tajnik Občine Sevnica:
»Pomen športne dvorane v Sevnici je velik, saj ima mesto okrog 6.000 prebivalcev, to je tretjina prebivalstva v občini. Vsako mesto pa ima svoje potrebe po športni in kulturni dejavnosti, kar seveda zahteva za to primerne objekte. Nikoli nismo pričakovali, da bo dvorana nekakšen profitni center, rezultate njene finančne konstrukcije bomo lahko ugotovili že letos in premislili, ali bo lahko sama preživela ali ne. Mislim, da bo s svojo dejavnostjo lahko krila materialne stroške, ki niso ravno tako veliki, glede na to, da večja popravila še spadajo v garantni rok. Zanjo bo potrebno dobiti dobrega gospodarja, kdo bo to, pa še ne moremo reči. Potrebe po športni dejavnešti so čedalje večje. Šport ni več le stvar posameznikov, temveč postaja vse bolj način življenja.«
Darjan Štefanič, elektrotehnik iz Brežic: »S športom se ukvarjam rekreativno in mislim, da je v Brežicah športna dvorana nujno potrebna, saj je praktično edina dvorana, ki je opremljena s parketom, v gimnaziji. Sam imam tri otroke, s katerimi hodimo igrat košarko na gimnazijsko asfaltno igrišče. Moti pa me tudi to, da mi, navadni rekreativci, ne moremo uporabljati stadiona.«
Lidija Dokič, dijakinja Srednje ekonomske šole iz Brežic: »Včasih sem trenirala rokomet v športni dvorani »balon« pri osnovni šoli. Želela sem si, da bi bila opremljena s parketom, saj so bile poškodbe na asfaltni podlagi veliko hujše. Zaradi nove strehe se je stanje sicer izboljšalo, motilo pa me je to, da je bila samo ena garderoba, zato smo se vedno, ko so prišle igrat nasprotnice, morale domačinke preoblačiti v kontejnerju.«
~*~"*m'J
\
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE f MED 16. IN 22. MAJEM 1996      |
Zaradi Marsa v Biku vaša energija ni več tako usmerjena v agresivno akcijo kot prej, pač pa imate možnost, da se razširite oziroma poberete plodovejnekaterih svojih preteklih dejanj. To je odličen čas za poslovne stike. Tudi pogovor s partnerjem bo zgladil nekatere zamere.
0(
OVEN 21.3.-21.4.
BIK 22.4.-20.5.
<S>,
mi

DVOJČKA 21.5.-21.6.
RAK 22.6.-22.7.
bi
LEV 23.7.-23.8.
m
DEVICA 24.8.-23.9.
O
o.
TEHTNICA 24.9.-23.10.
ŠKORPIJON 24.10.-22.11.
STRELEC 23.11.-22.12.
9
'¦m.

KOZOROG 23.12.-20.1.
VODNAR 21.1.-19.2.
RIBI 20.2.-20.3.
To obdobje je v marsičem odlično za vas, le v ljubezni in drugih bližnjih prijateljskih odnosih ne bo šlo tako, kot želite. Neprijetni spomini namreč delujejo tako, da blokirajo vaše doživljanje življenja v sedanjosti in tako izgubljate možnosti za svoj razvoj.
Merkur, ki je vaš vladar, je odlično aspektiran, zato je treba to obdobje izkoristiti za izobraževanje in zaključevanje ocen, pri tistih seveda, ki še hodijo v šolo. Zelo boste odprti do višjega znanja, ki ga imenujemo ezoterično znanje, ki vam lahko da mnoge odgovore.
•»i
Jupiter kot vaš sovladar je v polkvadratu s Plutonom,
kar prinaša nekaj čudnih situacij v povezavi z vašim odnosom do politike, religije, šolstva ali daljših potovanj. Na slednjih utegnete doživeti tudi nesreče ali druge čudne situacije. Na drugih področjih pa prepiri in nesoglasja.
Sonce se poslavlja od Bika, kar vam je bilo precej v napoto, zelo veliko ovir je bilo na vaši poti, vendar pa ste jih imeli tako vsaj priložnost rešiti. Če jih ne bi videli, jih ne bi rešili. Še vedno pa zaradi Marsa niste na vrhuncu svoje energije, pač pa ste še vedno nemirni in nervozni.
Tudi vi, tako kot dvojčki, lahko veliko, in še več kot oni, dosežete na področju izobraževanja. Zelo veliko se boste pogovarjali s prijatelji, tokrat pa bodo teme bolj filozofske, bolj se boste ukvarjali z vprašanji, kaj se dogaja z vami in drugimi, da je vse tako čudno.
Venera je sicer v trigonu na vaše znamenje, vendar pa je v tem trenutku slabo aspektirana s Saturnom (k sreči ne za dolgo), kar pomeni, da se bo lahko v vaše odnose s partnerjem vpletala neka tretja, starejša oseba, morda oče ali mama. To je vsekakor zelo neprijetno. Vi morate rešiti probleme sami.
Položaj vašega vladarja vam prav nič ne ustreza, ker v vas zbuja velike strahove v povezavi s premoženjem -in zaradi tega so mogoči tudi prepiri in nasilje v ekstremnih primerih - pa tudi zaradi slepih strasti lahko nastane nepopravljiva škoda. Če bi se vzeli v roke, se ne bi mučili.
V tem trenutku je Pluton, ki je v vašem znaku, v precej slabih aspektih, zato ste prisiljeni prilagajati se. Seveda s prisilo ne gre nič, pač pa s pomočjo prostovoljnih odločitev, za katere ste odgovorni samo vi in samo vi nosite posledice teh odločitev. Vse je v vaših rokah.
V tem obdobju vaš Saturn ni ravno na vaši strani, saj vam v ljubezni povzroča precej težav in žalosti. Nikakor niste zadovoljni s tem, kar imate. V tem tednu so mogoče tudi težave ali strahovi glede denarja. Morda imate nek dolg, pa ga ne zmorete vrniti pravočasno.
Kar trije veliki planeti so na vaši strani in bodo še nekaj let. Začela se je Vodnarjeva doba v najboljšem smislu.
V ljubezni boste s pomočjo pravega pogovora rešili neke probleme, povezane z denarjem, lahko pa tudi v zvezi s strastmi, ki se bodo pojavile konec tedna.
Jupiter vam daje lekcijo iz samostojnosti. Vse življenje ste navezani na sisteme mišljenja in ljudi, kar vas. pokopava. Tako niste nikoli srečni, saj drugi upravljajo z vami. Vtem obdobju boste imeli priložnost spoznati delček tega, kaj počnejo drugi z vami. Bono Baršek
Orientacija
Senovo, aprila- V torek, 23. aprila, smo imeli učenci tretjih in četrtih razredov OS Senovo orientacijski pohod. Start je bil pred šolo. Ob osmi uri so štartale deklice, dečki pa eno uro kasneje. Proga je bila speljana po bližnji okolici Senovega. Najboljši so bili tekmovalci in tekmovalke 4.a razreda, ki so si delili prvo mesto, tretji pa smo bili dečki 3.c razreda. Tekmovanje smo zaključili ob 11.30. (Nejc Pozvek, 3.c OŠ Senovo)
»
Mladi čebelarji:
Posavci najboljši
Slovenske Konjice, 11. maja - Mladi člani posavskih čebelarskih krožkov so se v soboto udeležili državnega tekmovanja v svoji stroki. Iz 50 osnovnih in srednjih šol je prišlo kar 90 ekip, posavske pa so bile najuspešnejše. Nižja skupina: 1. OŠ GŠ Šentilj Velenje, 2. OŠ Pesnica, 3. OŠ Koprivnica; četrto mesto so si delile šole iz Brežic, Krškega inRibnice, sledili pa so čebelarji z Rake. Srednja skupina: 1, OŠSp. Polskava, 2. OŠ Boštanj in OŠ Leskovec, 3. OŠ OČZ • Brežice, 4.OŠ Krško. Višja skupina: 1. OŠ Radeče (Darko • Kmetic in Tomaž Sotlar), 2. Gimnazija Velenje, 3. OŠ Sevnica, * 4, OŠ Krško, (nic)                                                                       *
Revija šolskih zborov '96
Vsaka pesem je tolmun ljubezni
Brežice, 10. maja - Zveze kulturnih organizacij in OŠ Brežice sta v tamkajšnem Prosvetnem domu organizirali revijo šolskih pevskih zborov, na kateri so se predstavili dekliški zbor Gimnazije Brežice in otroški zbori osnovnih šol Bizeljsko, Pišece, Velika Dolina, Globoko, Artiče, Cerklje, Dobova ter otroški zbor pripravnice glasbene šole. V drugem delu prireditve, ki bo 17. maja, pa se bodo občinstvu predstavili še mladinski zbori osnovnih šol brežiške občine.
Franci Kovač, ocenjevalec revije iz Kamnice pri Mariboru: »Revija je bila kakovostno izpeljana, izbira programa pa pestra in zanimiva. Pohvaliti moram organizatorje in zborovodje, ki so svoje delo opravili zelo uspešno. Intonacijskih težav ni bilo, le pri nekaterih zborih je bila intonacija nečista zaradi vokalne tehnike, kar je včasih odločilno. Pohvalim lahko dobro dikcijo, ki je pri vseh vzorna, edino disciplina zbora malo šepa (otroci morajo na gib zborovodje reagirati; tu mislim na
začetek fraze in na natančen zaključek). Pri podajanju pesmi smo slišali domiselne interpretacije, dobro izpeljane fraze. Edino pri večkitičnih pesmih sem pogrešal dinamiko. Kljub dobri zvočni kulisi je dvorana malce dušila zvok.
Tu je bilo toliko tolmunov, ki so se zlivali v jezero, da je to preplavilo dušo. Otroci so začutili to vzdušje, na odru in kasneje za odrom na malici, ki se je še kako prilegla.- (Mojc)
Pesem Posavja 1996
Nekateri so že prerasli regijski okvir
Brežice, 11. maja - Za letošnjo Pesem Posavja, revijo najboljših pevskih zborov tega dela Slovenije, ki je v soboto izzvenela v slavnostni dvorani brežiškega gradu, kjer pevci najraje pojejo, lahko mirno trdimo, da je bila najboljša doslej.
Kakovost zborov zagotavlja že sam sistem izbora sodelujočih,
saj morajo pevski zbori najprej nastopiti na občinskih revijah, s katerih se na regijski nastop neposredno uvrstita iz vsake občine le po dva, naslednje tri pa določi ocena strokovnega ocenjevalca. V tej vlogi je bil letos dober poznavalec posavskega petja Janez Močnik, ki na pogovoru z zborovodji dejal, da je za nekatere najboljše, med
katere nedvomno sodijo mešani pevski zbori Viva iz Brežic, Primož Trubar iz Loke pri Zidanem mostu ter morda tudi Svit iz Krškega, nastopil čas, da se poskusijo tudi v konkurenci najboljših slovenskih zborov v Mariboru.
Sicer pa je poleg izvrstnega petja 247 pevcev devetih zborov, ki so se vsi po vrsti predstavili z zahtevnim programom, poseben pečat prireditvi dalo tudi veliko zanimanje gledalcev, ki so slavnostno dvorano povsem
napolnili in s svojim poznavalskim odnosom do petja, ko niso varčevali z dlanmi, ustvarili nepozabno vzdušje, kije pomenilo za pevce še dodatno vzpodbudo. (ES)
Menjalnica
-^ NAJUGODNEJŠI DNEVNI TEČAJI Riško 0608/21-851 Srnica 0608/41-680
Beauceron in veliki švicarski planšarski pes
Dolenja vas priArtičah, maja - Jana in Alojz Babnik sta lastnika štirih beauceronov. Samec je prejel že pet CAC-ov, trikrat CACIB, dvakrat R CACIB, dvakrat BOB, trikrat pa je bil prvak mladih, ima pa tudi izpit B. Psička iste pasme je prejela en CAC in bila osemkrat odlična. Zdaj ima še dva mladička, stara štiri mesece, vseh skupaj pa je imela pet.
Beauceron izvira iz Francije, imenujejo pa ga tudi plemič s podeželja. V Franciji ga še vedno uporabljajo kot ovčarja, glede nato pa, da je na tem področju vse manj dela, ga uspešno uporabljajo tudi v športu, reševalni službi, vojski in policiji, sicer pa je danes predvsem spremljevalni in razstavni pes.
Je dober družinski pes, ki je zelo vdan svojemu gospodarju, zanesljiv čuvaj in tovariš otrok pri igri. Živi lahko v hiši ali pesjaku, potrebuje pa veliko stikov z ljudmi. Babnikovi imajo urejene štiri pesjake, hranijo pa jih samo z briketi Eukanuba.
Imajo pa še enega psa, velikega švicarskega planšarskega psa, starega štiri mesece, ki izvira iz Švice, nanj pa so čakali pet let in je zaenkrat edini pes te vrste v Sloveniji. Vrsta izvira iz mastifa, »zapuščine« rimskih molosov. Je izredno redek pes, njegov nagon pa danes služi za šolanje zaščitniškega psa in čuvaja domov. Je miroljuben, ravnodušen in odločen. Ni klatež, vendar sovraži biti privezan in omejen. (B.Š.)
Levo beauceron, na sredini lastnik obeh psov Alojz Babnik, desno veliki švicarski planšarski pes.
Se vedno brez naslova
sreda, 8.4.1996
Vsi, ki imate namen pisati spomine na kar koli, je najbolje, da na to pozabite. Prvič, ker spomine danes pišejo že vsi, in drugič, ker spominske knjige ne boste našli nikjer v Sloveniji, vsaj takšne ne, ki bi bila z usnjenimi platnicami in tako ... malo lepša. Zvečer obiščem študentsko cvičkijado, pa ne toliko zaradi cvička kot zaradi Vlada Kreslina, ki ga nisem videl od novega leta.
Tudi tokrat ga nisem, kajti takšne gužve že dolgo nisem videl in vsak preboj v dvorano je bil nemogoč.
četrtek, 9.5.1996
Ne vem točno, po kateri poti in na kakšen način sva se z Darijo pojavila v uredništvu Antene, da bi z nama naredili krajši razgovor. Ta krajši razgovor se je zavlekel v slabi dve uri. Škoda, ker je bilo kar zabavno. Kakšni bodo rezultati razgovora, boste lahko prebrali v kakšni drugi številki (ne Našega glasa, ampak Antene!). Mimogrede: parkirni prostor lahko v Ljubljani pod pogojem, da nimaš sreče in da za vsakim vogalom grozi policaj s pajkom, iščeš tudi 50 minut.
sobota, 11.5.1996
Odkar so na Hrvaškem postavili prve barikade, pa vse do danes, nisem bil v Zagrebu. Zame torej po več kot petih letih zgodovinski trenutek. Ker pa Zagreba že prej nisem poznal, ne morem ugotoviti, ali je vse drugače ali pa enako, kot je bilo. Namen obiska je bil ogled streetballturnirja in ukrasti kakšno dobro in uporabno idejo za naše turnirje. Namen je bil dober, vendar v tem primeru resnično nisem imel kaj videti in še manj ukrasti. Kar se organizacije streetballa tiče, je Slovenija pred Hrvaško, kar je za tovrstne oz. podobne prireditve ' precej nenavadno. Bok, Zagreb, se vidimo čez pet let.
Če slučajno pogrešate kafič, kjer bi lahko razbijali ali posredno nadlegovali goste, potem pogrešate Olimp (nekdaj Alfa). Tam boste lahko vse to počeli, in to brez posebnega doplačila ali poravnave stroškov za razbite kozarce.
Šef... kaj da bo šef rekel? Ah nič ... kar brez skrbi bodite... šef ne bo rekel nič.
nedelja, 12.5.1996
Ves rompompom, ki se odvija okoli prihoda papeža, se veselo nadaljuje. Danes so na TVS zavrteli tudi film o njegovem življenju, kar je seveda zelo pohvalno, saj sedaj vsaj vemo, kdo nas bo obiskal. Tisti, ki filma niste videli, to veste že od prej ali pa nikoli ne boste vedeli. (EDI)
OBČINA KOZJE - OBČINSKI SVET
Na podlagi 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in sklepov svetov krajevnih skupnosti ter v skladu s 17. členom Statuta občine Kozje je Občinski svet Občine Kozje na svoji 9. redni seji dne 07.03.1996 sprejel
ODLOK
o določitvi števila članov svetov krajevnih skupnosti in
volilnih enot za prve redne volitve v svete krajevnih
skupnosti v Občini Kozje
I.
S tem odlokom se na podlagi sklepov svetov krajevnih skupnosti Buče, Kozje, Lesično, Podsreda, Osredek in Zagorje, določi število članov svetov krajevnih skupnosti in volilne enote za prve redne volitve.
II. Sveti krajevnih skupnosti imajo naslednje število članov: 1. Svet krajevne skupnosti Buče šteje 7 članov. 2. Svet krajevne skupnosti Kozje šteje 11 članov. 3. Svet krajevne skupnosti Lesično šteje 11 članov. 4. Svet krajevne skupnosti Podsreda šteje 9 članov. 5. Svet krajevne skupnosti Osredek šteje 5 članov. 6. Svet krajevne skupnosti Zagorje šteje 7 članov.
lit. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Buče se določijo 4 volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
1. volilna enota zajema območje naselja Buče. V prvi volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Buče.
2. volilna enota zajema območje naselja Vrenska gorca. V drugi volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS Buče.
3. volilna enota zajema območje naselja Ortnice. V tretji volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Buče.
4.  volilna enota zajema območje naselja Zeče pri Bučah. V četrti volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Buče.
Na podlagi 17. člena statuta Občine Kozje, ter na podlagi 25. člena poslovnika Občinskega sveta, je Občinski svet Občine Kozje na svoji 9. seji dne 07.03.1996 sprejel
ODLOK
O PODELJEVANJU PRIZNANJ OBČINE
KOZJE
1.ČLEN S tem odlokom se določajo priznanja občine Kozje (v nadaljnem besedilu: občine) in ureja postopek za njihovo podeljevanje.
2. ČLEN Priznanja občine so:
1. naziv častni občan 2. plaketa občine 3. priznanje občine 4. nagrada občine
3. ČLEN
Priznanje občine se podeli: posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu in drugi pravni osebi.
4. ČLEN
Za častnega občana je lahko imenovana oseba, katere delo in aktivnosti predstavljajo pomembne zasluge na kateremkoli področju človekove ustvarjalnosti, in je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju občine.
OBČINA KOZJE OBČINSKI SVET
Na podlagi 17. člena Statuta občine Kozje (Uradni list RS, št. 54/95) ter statutarnega sklepa Občinskega sveta (Uradni list RS, št. 53/95) in ob uporabi Odloka o komunalnih taksah (Uradni list RS, št. 82/94) je Občinski svet občine Kozje na 10. redni seji dne 25.04.1996 sprejel naslednji                                            ,
SKLEP
o uskladitvi vrednosti točke za izračun komunalnih taks
Usklajena vrednost točke za izračun komunalnih taks v Občini Kozje za obdobje od 01.05.1996 dalje znaša 20,00 SIT. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE Mihael ZAKOŠEK
Datum: 25.04.1996 Štev.: 061-10-007/96
IV. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Kozje se določi 6 volilnih enot in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
1. volilna enota zajema območje naselja Kozje od hišne številke 1 do vključno 100. V prvi volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS Kozje.
2. volilna enota zajema območje naselja Kozje od hišne številke 101 do vključno 197. V drugi volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS Kozje.
3. volilna enota zajema območje naselja Ješovec pri Kozjem. V tretji volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Kozje.
4. volilna enota zajema območje naselja Zdole. V četrti volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Kozje.
5.  volilna enota zajema območje naselja Spodnji Veternik. V peti volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Kozje.
6.  volilna enota zajema območje naselja Zgornji Veternik. V šesti volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Kozje.
V. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Lesično se določi 5 volilnih enot in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
1. volilna enota zajema naslednja območja: Lesično, Drensko rebro od hišne št. 1 do vključno 14. V prvi volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS Lesično.
2.  volilna enota zajema območje naselja Drensko rebro od hišne številke 15 naprej. V drugi volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Lesično.
3. volilna enota zajema območje naselja Gubno. V tretji volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Lesično.
4.  volilna enota zajema območje naselja Dobležiče. V četrti volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Lesično.
5.  volilna enota zajema naslednja območja: Pilštanj, Klake. V peti volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Lesično.
VI. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Podsreda se določi 5 volilnih enot in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
1. volilna enota zajema območje naselja Podsreda. V prvi volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Podsreda.
5. ČLEN
Plaketa, priznanje in nagrada občine se podelijo za uspehe in
dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem,
kulturnem in športnem področju ter na drugih področjih. Našteta
priznanja se podeljujejo tudi za izkazano izredno požrtvovalnost,
hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih.
Plaketo in priznanje občine lahko Občinski svet podeli tudi uglednim
gostom oz. delegacijam, ki uradno obiščejo občino.
Nagrada je denarna in se podeli v znesku, ki ga določi Občinski
svet.
6. ČLEN
Občinski svet s sklepom določi število posameznih priznanj, ki se podelijo v tekočem letu.
7. ČLEN
Priznanja podeli Občinski svet praviloma enkrat letno na podlagi
javnega razpisa, ki ga izvede pristojna komisija.
Če se podelitev plakete, priznanja ali nagrade predlaga za izkazano
požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubje, se priznanje podeli brez
razpisa in takoj ko je mogoče.
Brez javnega razpisa se lahko priznanje podeli tudi posamezniku,
skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu, krajevni skupnosti
in drugi pravni osebi ali ob prazniku ali drugi svečani priložnosti; ter
v primeru iz 2. odstavka 5. člena.
O podelitvi priznanja iz 3. odstavka tega člena odloči občinski svet
na predlog pristojne komisije.
8. ČLEN Razpis o podelitvi priznanj mora vsebovati:
- kdo podeljuje priznanja - koliko priznanj je lahko podeljenih - za
2. volilna enota zajema območje naselja Gradišče. V drugi volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Podsreda.
3. volilna enota zajema območje naselja Gorjane. V tretji volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Podsreda.
4. volilna enota zajema območje naselja Poklek. V četrti volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS Podsreda.
5. volilna enota zajema območje naselja Vojsko. V peti volilni enoti se voli 1 član Sveta KS Podsreda.
VII. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Osredek pri Podsredi se določi ena volilna enota, ki zajema območje naselja Osredek pri Podsredi. V tej volilni enoti se voli 5 članov Sveta KS Osredek pri Podsredi.
VIII. Za volitve članov Sveta krajevne skupnosti Zagorje se določijo 3 volilne enote in število članov, ki se volijo v posamezni volilni enoti kot sledi:
1. volilna enota zajema območje naselja Zagorje od hišne št. 1 do vključno 54. V prvi volilni enoti se volijo 3 člani Sveta KS Zagorje.
2.  volilna enota zajema območje naselja Zagorje od hišne št. 55 naprej. V drugi volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Zagorje.
3.  volilna enota zajema naslednja območja: Bistrica, Topolovo.  V tretji volilni enoti se volita 2 člana Sveta KS Zagorje.
IX. Volitve v svete krajevnih skupnosti izvedejo Občinska volilna komisija, volilne komisije krajevnih skupnosti in volilni odbori.
X. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE Mihael ZAKOŠEK
Datum: 07.03.1996 Štev.: 008-01/96
katera področja se razpisujejo priznanja - komu se lahko podeli priznanje,- denarna vrednost nagrade - kdo je lahko predlagatelj -katere podatke mora vsebovati predlog - rok za predložitev predlogov.
9. ČLEN Predloge za podelitev priznanj občine podajo fizične in pravne osebe. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje.
10. ČLEN
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki in mora vsebovati podatke o kandidatu ter utemeljitev predloga.
11. ČLEN
Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu občine.
12. ČLEN
Občinska uprava vodi o podelitvi priznanj posebno evidenco.
13. ČLEN
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o podeljevanj priznanj občine Šmarje pri Jelšah (UL RS ŠT. 21/91).
14. ČLEN
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine.
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE Mihael Zakošek
Datum: 07.03.1996 Štev.: 006-900/96
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SOFINANCIRA LETOVANJE BOLEHNIH OTROK
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v skladu
s Pravili OZZ, vsako leto določi kvoto sredstev za sofinanciranje organiziranih zdravstvenih letovanj otrok po občinah.
V tem času so na Območni enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje Krško že pridobili obvestila županstev o pooblaščenih organizatorjih letovanj ter sezname mogočih udeležencev zdravstvenih kolonij, ki so jih, glede na njihovo zdravstveno stanje, predlagali pediatri, šolski zdravniki in izbrani splošni zdravniki. Organizatorji kolonij so: v Sevnici in Brežicah občinska centra za socialno delo, v Krškem pa Turistična agencija Karantanija. Sevniški otroci naj bi letovali na Debelem Rtiču, brežiški v Savudriji, krški pa v Nerezinah. Organizatorji bodo v naslednjih dneh obvestili starše otrok, ki so na seznamih ter jih seznanili s pogoji udeležbe, njihovim morebitnim
prispevkom ter prosili za pisno soglasje o udeležbi. Letovanja so organizirana za vse zdravstveno ogrožene otroke ne glede na socialni status. V primeru, da je na seznamu zdravstveno ogroženih otrok več, kot jih sofinancira ZZZS, pa imajo prednost zdravstveno in obenem socialno ogroženi otroci. Zavod za zdravstveno zavarovanje ima za območno enoto letos na voljo sredstva za 14-dnevno letovanje 61 otrok iz občine Sevnica, 70 iz občine Brežice in 93 iz občine Krško. Dnevni prispevek Zavoda po otroku je 1.810,00 SIT, kar znaša za 14-dnevno bivanje okoli 25.000 SIT. Preostalo razliko do polne cene lelfavanja pa naj bi organizatorji zdravstvenih letovanj pridobili od drugih sofinancerjev: občin, podjetij in drugih pravnih ter fizičnih oseb, del sredstev pa bodo najverjetneje morali prispevati tudi starši.
ZZZS OE KRŠKO
OBČINA KRŠKO                                                        <j
ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Krško, Cesta krških žrtev 14
Datum: 9.5.1996                                                  v-
Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Krško na podlagi 4. člena Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem (Ur.l.RS, 26/ 91 in 13/93), objavlja
JAVNI NATEČAJ ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
I. PREDMET NAJEMA
je poslovni prostor v pritličju (v atriju) poslovno stanovanjskega objekta Cesta krških žrtev 23 v Krškem -Križmanova hiša, v velikosti 33.73 m2 (zraven Babv centra)
II. IZHODIŠČNA - IZKUCI"*A CENA
Poslovni prostor
- vetrolov
- poslovni prostor
- stopnišče
- hodnik v kleti
- sanitarije
- skladišče
33.73 m2 1.52 m2 18.80 m2 2.62 m2 5.9o m2 1.67 m2 3.22 m2
najemnina v sit/mes 32.128,00
naiemnina DEM/mes 356,oo
III. NAMEMBNOST POSLOVNEGA PROSTORA
Lokal je namenjen storitveni in poslovni dejavnosti, izključena pa je možnost opravljanja storitvenih dejavnosti, ki vplivajo na okolje, kot
so hrup, smrad, vibracije ipd.
IV. TRAJANJE NAJEMA
Najemno razmerje se bo sklepalo za nedoločen čas.
V. VARŠČINA
Licitanti so dolžni položiti na ŽR Občine Krško, št. 516oo-63o-8o13o42 varščino v višini treh izklicnih najemnin. Varščina se uspešnemu licitantu vračuna v najemnino, neuspešnim pa vrne v 8 dneh po licitaciji. Licitantom, ki zamudijo pričetek licitacije, varščina propade.
VI. ČAS IN KRAJ JAVNE LICITACIJE
Licitacija bo v petek, dne 24.5.1995 ob 1o,oo uri v sejni sobi D Občine Krško.
VII.  INFORMACIJE
Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško, Krško, Cesta krških žrtev št. 14 pri ga. Preskar Stanislavi po telefonu 0608 22-771, int. 276.
VIII.DRUGI POGOJI
Zainteresirani licitanti so dolžni pismeno prijaviti udeležbo na licitaciji najmanj tri dni pred njenim pričetkom ter priložiti naslednje listine : - program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih,
- obrtno dovoljenje ali dokazila, da pogoje zanj izpolnjujejo oz.
overjen izpisek iz sodnega registra.
Brez pismene napovedi in prilog ter plačane varščine, udeležba na
licitaciji ni mogoča.
Zastopniki oz. pooblaščenci morajo pred pričetkom licitacije
predložiti overjeno pooblastilo za zastopanje.
Najboljši ponudnik se izbere po naslednjem licitacijskem postopku: 1. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišjo mesečno najemnino, s tem da je v prvem licitacijskem krogu možen najmanjši dvig 1 o DEM oz. tolarsko protivrednost, 2. licitacijski krog: kdor bo ponudil najvišji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj enoletno predplačilo, 3. licitacijski krog: kdor bo ponudil največji znesek mesečne najemnine, s tem da ponudi najmanj dveletno predplačilo. Najboljši ponudnik se izbere v tretjem licitacijskem krogu.
V vsakem licitacijskem krogu je najmanjši možen dvig 1o DEM oz. tolarska protivrednost.
Če je ponudnik samo eden, se licitacija izvede po prvem licitacijskem krogu.
V  primeru predplačila prizna občina najemniku prenominacijo tolarskega zneska v DEM, ki ga obrestuje po 8.5 % realni brestni meri glavnica se zmanjšuje za znesek mesečne najemnine, nominirane v DEM, vse do končnega poračuna predplačila z obrestmi za najemnino lokala. Nato nastopi za najemnika redna mesečna obveznost poravnavanja najemnine.
Vsa razmerja med tolarjem in DEM, ki izhajajo iz tega razpisa, se oblikujejo na podlagi srednjega tečaja Banke Slovenije. Na dan prijave razpisa je bila veljavna tečajnica št. 88 od 9.5.1996. Tolarske izklicne cene se na dan licitacije oblikujejo na podlagi tisteg dne veljavne tečajne liste.
Načelnica Ivica Puntar, dipl.oec.
JAVNI RAZPIS
ZA PRIPRAVO IN SOFINANCIRANJE POČITNIŠKIH PROGRAMOV ZA OTROKE IN MLADINO
Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti Občine Brežice razpisuje sredstva v višini 500.000 SIT za pripravo in sofinanciranje programov za mladino in otroke. Na razpis se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe s sedežem oz. prebivališčem na območju Republike Slovenije.
Namen:
V letošnjih poletnih počitnicah bi radi ponudili otrokom in mladini ter njihovim staršem nekaj dejavnosti, v katere bi se lahko otroci in mladina vključili v prostem času. Vabimo Vas, da ponudite program(e) za mlade v mesecu juliju ali avgustu, ki jih bomo, če bodo izbrani, sofinancirali.
Programi morajo vsebovati naslednje podatke: 1. Predstavitev programa 2. Dolžina programa (število ur), način izvedbe ter čas izvedbe programa 3. Število in starost udeležencev, ki se lahko vključijo v program 4. Strokovna usposobljenost vodij programa 5. Finančna konstrukcija programa 6. Podatki o ponudniku (registracija, potrdilo o
državljanstvu, ustrezne reference) Priporočamo, da so programi tedenski (5 dni) ali dvotedenski (10 dni) in da trajajo od 2 do 4 ure na dan. Programi lahko vključujejo različne vsebine: to so lahko tečaji za različne vrste športa, jezikovni tečaji, tečaji z drugih področij, to je lahko spoznavanje in vključevanje v različne delovne procese, spoznavanje narave, raziskovanje ... Po končanem zbiranju prijav bomo ponudili programe otrokom in njihovim staršem ter zbrali okvirno število prijav za posamezne programe. Na podlagi zbranih podatkov se bomo dogovorili o izvedbi programov.
Programe pošljite do 29.5.1996 na Občino Brežice, Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti, s pripisom: DELO Z MLADIMI.
Dodatna pojasnila dobite pri Anici Hribar.
Oddelek za splošno pravne zadeve in družbene dejavnosti Občine Brežice
Zmanjševanje onesnaževanja zraka
Letos vseslovenski projekt
Dodeljevanje kreditov po razpisu Ekološko razvojnega sklada za kreditiranje zmanjševanja onesnaževanja znaka se je pričelo 15. maja - V prvi skupini zajeti tudi občini Krško in Brežice
Ekološko razvojni sklad republike Slovenije in Nova kreditna banka Maribor sta nosilca akcije zamenjave ogrevanja na trda goriva za naravi prijaznejše sisteme. Akcija obsega vsa območja Slovenije razen Primorske in Prekmurja. V oči pa bode tudi edina oaza sredi preostalega dela Slovenije, to je Posavje, ki ga Sklad v predstavitvi akcije ne omenja. Po preverjanju pa smo izvedeli, da za kredit lahko zaprosijo tudi občani občin Krško in Brežice, kjer so meritve pokazale veliko onesnaženost, medtem ko Sevnica v tem paketu ni zajeta.
Vseslovenski projekt Ekološko razvojnega sklada za kreditiranje zamenjave ogrevalnih sistemov je stekel 15. maja na ljubljanskem, mariborskem, celjskem, zasavskem, koroškem, gorenjskem ter dolenjskem območju. S pomočjo kredita naj bi imetniki sistemov na trdo gorivo in mazut te zamenjali z ekološko sprejemljivejšimi, kot so daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje, toplotne črpalke in solarni sistemi. Natančen seznam občin, katerih občani bodo lahko pridobili sredstva v višini 80 odstotkov predračunske vrednosti preureditve svoji kurišč, je naveden v razpisu, objavljenem 10. majav Delu in Uradnem listu. Po razpisu so za nosilca razdeljevanja kreditov z razpisom izbrakli Novo KBM, občani pa bodo lahko kredite pridobili še v posameznih enotah Banke Celje, Dolenjske banke, Gorenjske banke ter v enotah Ljubljanske banke, ki so tudi omenjene v razpisu.
Kandidati se bodo na razpis lahko prijavili od 15. maja dalje do porabe razpisanih sredstev v vrednosti 450 milijonov tolarjev, vendar najkasneje do 30. septembra. Kredite lahko prejmejo pravne osebe in občani, in sicer lastniki objektov ter najemniki ali upravljalci, ki imajo za to pisno dovoljenje lastnika, ter njihovi ožji družinski člani. Krediti v vrednosti 80 odstotkov predračunske vrednosti investicije bodo za fizične osebe znašali največ 1,1 milijona tolarjev, za pravne osebe pa 55 milijonov tolarjev. Odobreni kredit bo nakazan neposredno izvajalcu del, in sicer 60 odstotkov ob sklenitvi pogodbe, 40 pa ob predložitvi dokazila, da je ogrevalni sistem izdelan in prevzet. Krediti se bodo obračunavali v protivrednosti nemške marke z obrestno mero Mednarodne banke za obnovo in razvoj - IBRD, povečano za dve odstotni točki. Za prvo polletje letošnjega leta je obrestna mera 5,82 odstotkov, kar je dosti ugodneje kot pri podobnih komercialnih kreditih. Obrestna mera se bo usklajevala dvakrat letno. Občani bodo lahko najeli kredit z odplačilno dobo največ 6 let, pravne osebe pa za največ 10 let.
V okviru pilotskega projekta, ki je potekal od 1. septembra do 30. novembra lani, je bilo na ožjem in širšem območju Maribora odobrenih skoraj 200 kreditov, vsa sredstva pa niso bila izkoriščena, ker je akcija stekla prepozno, saj ko se je kurilna sezona že pričela. Zato so pri Skladu letos pohiteli in ocenjujejo, da bodo letos porabili vsa razpoložljiva sredstva. Razpis je prvi iz niza podobnih, ki bodo razpisani v prihodnjih desetih letih. Financirali jih bodo predvsem iz kredita, vrednega 30 milijonov DEM, ki ga Ekološko razvojni sklad ravnokar najema pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. (ES)
Poštna torba
Ulice v Radečah še kar po starem
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov (00 SKD) Radeče je meseca decembra 1995 predlagal Občinskemu svetu občine Radeče začetek postopka za preimenovanje dveh ulic (Titova ulica in Ulica OF) v novi občini Radeče. Menili smo, da je z oblikovanjem novih občin in reforme lokalne samouprave nastopil skrajni čas za ureditev zgoraj omenjene problematike. Imena omenjenih ulic zbujajo pri ljudeh zelo različna čustva in reakcije. Prav tako se zgodovina do dogodkov in osebnosti, ki jih imeni ulic ponazarjata, do sedaj še ni neobremenjeno opredelila. In nenazadnje je minilo že pet let od -padca« komunizma in oo ustanovitve naše samostojne in mednarodno priznane države Slovenije. Nova občina bi lahko na lep način dokazala, da nove čase in demokracijo jemlje resno.
00 SKD je bil mnenja, da je o preimenovanju ulic potrebno vprašati ljudi, ki tam živijo. Zato smo Občinskemu svetu predlagali anketo med prebivalci omenjenih ulic. Anketo naj bi izvedli istočasno z volitvami v svete KS. To bi bil po našem mnenju zelo demokratičen pristop, saj bi na osnovi ankete nadaljevali postopek, če bi bil rezultat ankete pozitiven. Na prvi seji Občinskega sveta je predsednik predlagal, da se omenjena problematika obravnava, zaradi obsežnega dnevnega reda, na naslednji seji. S tem predlogom smo se strinjali. Vse to je bilo zapisano v zapisniku seje. Na naslednji seji omenjene problematike ni bilo na dnevnem redu. Ker tudi na naslednji seji predsednik ni uvrstil našega predloga na dnevni red, smo svetniki SKD protestirali. Predsednik je nato dal na glasovanje, ali naj se naš predlog uvrsti na dnevni red ali ne. Bili smo preglasovani. Tako naš predlog (v nasprotju s poslovnikom občinskega sveta in zapisnikom prejšnje seje) sploh ni bil obravnavan. Vsa naša nasprotovanja in argumenti niso zalegli.
00 SKD Radeče je mnenja, da sta Občinski svet in Občina Radeče zapravila lepo priložnost, da demokracijo in nove čase v odnosu do občanov in do države, od katere smo posredno nenehno odvisni, pokažemo v pošteni luči. OO SKD Radeče
vud ctar od 7 00 • (900
88.9FM                95,9FM
STUDIO BREŽICE
RADIO        POSAVJE
OBpjLAyA_LESA_IN_ TRGOVINA
ODKUP, SUŠENJE IN OBDELAVA LESA:
| LETVE VSEH VELIKOSTI, LADIJSKI POD, j
OBLICE, OPAŽ.
IZDELAVA IN MONTAŽA:
UT, OSTREŠIJ, PERGOL,
LESENIH PODOV, STENSKIH,
STROPNIH TER RAZNIH
LESENIH OBLOG
mmmmi, mirnmn, numusn m. n-m
PA SE SUŠI
'Mladim hočem posvetiti posebno skrb. Zavzemal se bom, da se zagotovijo dobri pogoji za življenje in delo,« je zatrjeval Branimir Vodopivc, kandidat SLS za krškega župana, na zadnjih lokalnih volitvah, ki so bile decembra 1994. Čeprav ni minilo toliko časa, pa je najstarejši občinski svetnik že pozabil na obljube. To se je pokazalo pri glasovanju o sofinanciranju večnamenske športne dvorane, ki ji je ves čas nasprotoval, pa tudi s povečanjem sredstev za OZPM v občinskem proračunu se ni strinjal in je glasoval proti. Branko, Branko, volitve so res mimo, kar pa ne pomeni, da bomo pozabili na mlade.
Ena ulica, dve imeni. Na to težavo so že večkrat opozarjali prebivalce ene od krških ulic, poimenovane z dvema imenoma. Ulica Slavka Rožanca je včasih preimenovana kar v Ulico Slavke Rožančeve. Jasno je, da vse zgodovine vsi dobro ne poznamo, naročniki oziroma postavljalci novih oznak ulic pa bi to lahko vedeli. Zato za tiste, ki ne veste: »Rudi Rožanc - Slavo iz Celja je bil eden prvih političnih delavcev, ki je delal predvsem v jugovzhodnem delu Kozjanskega od Bizeljskega do Vidma in padel 4. avgusta 1942 pri Gornji Pohanci zaradi izdajstva.
Tale skladovnica kmečkih dobrot, na kateri so bili lepo naloženi pridelki brežiškega kmetijstva, je s svojo živo-barvnostjo in mikavnostjo takoj pritegnila pozornost evropskih parlamentarcev, ki so minuli teden prišli pogledat, kakšne so Brežice pet let po vojni. Razmerje jabolk, jagod in grozdja se je skoraj natanko ujemalo z dejanskim stanjem letnega pridelka v občini, število gnilih grozdnih jagod pa tudi.
Če bo vlada samo v Ljubljani, zna lepega dne izbruhniti ozemeljski obmejni spopad med Štajersko in Kranjsko. Zakaj? V petkovo kontaktno oddajo na prvem programu ljubljanskega radija se je oglasil »Pepi iz Sevnice«. Nepoučena voditeljica je vprašala: »A to je tista Sevnica na Dolenjskem, kjer izdelujejo lepo žensko spodnje perilo?« Pepi je kar vzkipel: »Ne, to je na Štajerskem!« Voditeljica ni več vedela, kaj bi, Pepi pa sploh ni razumel, kaj ga ženska sprašuje. Razlagal je: »Tu vam je Siunca! Blanca, Poklek ... Siunca!« Nista prišla toliko skupaj, da bi ugotovila, da oba mislita isto Sevnico, le da gospa »močvirnica« ne ve, čemu je Bog na svet dal reko Savo. Upajmo, da bo šla doma res s prstom po zemljevidu, kot je obljubila.
Krški župan se je po senovških cestah že vozil, a je na svo je dobre namene nekako pozabil... Je že res, da na lepi in hitri cesti proti Obrigheimu in drugim zahodnim mestom z lahkoto pozabi na potrebe svojih občanov.
Krškega župana so zadnje čase na javnih prireditvah, kjer ga večinoma ni bilo videti, vse bolj grajali, da »noče« priti, in mu očitali tudi, da ni tako zelo bolan, kot je bilo javnosti sporočeno. No, ondan so krški zdravstveni delavci obhajali Bogatajev dan - in župan je prišel. Morda je bil to eden prvih javnih obiskov po dolgi bolezni, vendar bi kak zlobnež lahko pomislil, da se, sploh, če si bolan, zdravnikom ne gre zameriti...
Ob vse pogostejših stavkah delavcev v državnih službah je slišati tudi vse več negodovanja tistih iz gospodarstva. Menijo namreč, da pravica do stavk pripada v prvi vrsti njim, saj se običajno zatečejo k tej obliki iskanja svojih pravic šele, kadar mesec ali dva (ali več) zaman čakajo na prisluženo (borno) plačo in jim niti na misel ne pride, da bi na ta način skušali izsiliti kakšno povišanje ali celo razliko do polnega regresa, kot si to lahko privoščijo državni »režijci«.
Bistvo je v ničli! Delavke brežiške Jutranjke (cvirn-trajberponikalnica) kar naprej tarnajo zaradi obupno nizkih plač, poslanci državnega zbora pa ne. Čudno. V Jutranjki delavke dobijo vsak mesec po trideset tisočakov, poslanci pa nič(lo) več.
Zadnja vest
Nikola Maljkovič v finalu
I I
Na odprtem prvenstvu Maribora za mladince do 16 let se je ¦ | član TK Brezina Nikola Maljkovič uvrstil v finale, kjer ga je s 6:71 ¦ in 6:2 premagal Miran Cej iz Mariborskega TK Galea Malečnik..
ET v Termopolisu
Vanna sanja o Londonu
Čatež ob Savi, 11. maja ¦ - Velik promocijski koncert najboljše hrvaške dance skupine ET' je vrsto dni pred nastopom te skupine v čateškem Termopolisu grmelo ina valovih različnih lokalnih radijskih postaj. Pričakovati je bilo torej megažur, saj ga ni med mladimi, ki bi dvomil v kvalitete te pojoče-repajoče-plešoče skupine, kije pred časom s Tek je 12 sati na mah osvojila vso Hrvaško in bližnjo okolico. Tudi ostali komadi, kot so Probudi me in še'posebej Ja ti priznajem, ki za mnoge velja za uspešnico leta 1995, so dokazovali, da so ET zrela skupina ljudi, ki zna delati dobro glasbo.
Zato srno novinarji od napovedane tiskovne konference, ki naj bi se pričela v soboto ob 23. uri, pričakovali, da bo potekala najmanj na ravni ugleda skupine ter da nas bo njihovo uradno osebje zasulo s propagandnim in informacijskim gradivom v zvezi z njihovim najnovejšim izdelkom (CD), ki so mu
dali lepo latinsko ime Anno Domini 1996. Od vsega pričakovanega pa ni bilo nič. Po enournem čakanju ob praznih mizah stranskega prostora v Termopolisu, kjer naj bi bila tiskovna konferenca, je na koncu pristopil nek možakar in nam rekel, naj mu sledimo v Vannino garderobo, češ da se ona ne more prebiti do nas. In izjemna Vanna je bila res tam in nas je začudeno gledala. »Veste, jaz nisem imela pojma, daje nekdo tukaj sklical novinarsko konferenco. Slišala sem tudi, da je bilo objavljeno, da imamo danes slovensko promocijo novega CD-ja. Ma, ne! Nocoj bomo imeli čisto običajen nastop, na katerem bomo resda zaigrali tudi nekaj stvari z nove plošče, toda na pravo promocijo še nismo pripravljeni. Mogoče čez dva, tri mesece,« je dejala Vanna. In ko smo si opomogli od presenečenja, smo se s prijetno sogovornico zapletli v kar dolg klepet, zaradi katerega je občinstvo v klubu na svoje ljubljence moralo pač malo počakati. Vsekakor pa se Anno Domini 1996 splača kupiti, saj je moč na njej spoznati
Vanna v svojem elementu pred obiskovalci Termopolisa
predvsem zaradi nekaterih bolj sentimentalnih reči novo podobo Electro Teama, ki si blazno želi seči do Londona, pa za kaj takega okrog sebe žal nima pravih ljudi z dobrimi
zvezami. Številka ena na zgoščenki je vsekakor Sve bih dala da znam, o kateri brez izjemne Vannine interpretacije ne bi vedeli nič, prav zanima pa nas, kaj bi o Do Ya Think I'm Sexy rekel Rod Stevvart. (ES)
Dad Klark & The Alabanda v Artičah
Artiče, 11. maja - Mladinci iz Artič so pod okriljem KUD Otona Župančiča in ob pomoči številnih glasbenikov in tehnikov organizirali zanimiv koncert. Imen nastopajočih ne bi omenjali, ker to niso bile stalne zasedbe, ampak za to priložnost formirani sessioni. Vsi prisotni smo bili priče predstavitvi različnih glasbenih zvrsti, od fusion jazza, funka, rapa, hip-hopa pa vse do tarega ročka iz šestdesetih let. Kljub izredno slabemu ozvočenju m zaradi tega malo slabšemu zvoku je bilo poslušanje prijetno, v glavnem zaradi izredno dobre izvedbe glasbenikov, ki imajo za sabo že kar nekaj glasbene
izobrazbe. Relativno dober obisk pa kaže na to, da je občinstvo v Krškem in okolici željno še več takšnih prireditev. (Mrs. MO)
Glasbeni almanah
Slovenije
Pravkar je izšel novi glasbeni almanah Slovenije za leto 1996. V njem boste tudi tokrat našli vse najpomembnejše informacije o glasbeni dejavnosti, ki zajema vse v zvezi z njo. Število dejavnosti na posameznika so tudi tokrat omejili na osem. Knjižna različica GAS-a je po številu strani razdeljena v tri samostojne dele: v prvem (A) boste našli storitveni tekstovni del, v drugem (B) seznam dejavnosti, v tretjem (C) pa abecedni vrstni red vseh podatktov. Urednik GAS-a je Jani Kenda. (Mr. Jožo)
NAGRADNA KRIŽANKA BANKE CELJE
Zavedamo se, da v današnjem času potrebujete čim sodobnejši način poslovanjaz denarjem, zato je tekoči račun nepogrešljiv sopotnik v vsakdanjem življenju Če imate v banki tekoči račun in solidno poslujete, kar pomeni, da porabljate sredstva v višini stanja na računu, pri čemer se upošteva tudi dovoljeni limit, lahko poslujete ne le s čeki, temveč tudi s plačilno kartico ACTIVA oziroma kombinirano kartico ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD.
Ali poznate plačilno kartico ACTIVA oziroma ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD? Plačilna kartica ACTIVA oziroma ACTIVA                   EUROCARD/
MASTERCARD            omogoča
imetnikom tekočih računov Banke Celje plačevanje blaga in storitev na vseh označenih prodajnih mestih, ki nosijo nalepko ACTIVA oziroma za kombinirano kartico tudi nalepko EUROCARD. S kartico ACTIVA EUROCARD lahko plačujete doma in v tujini, lahko pa tudi dvignete gotovino na bankomatih, označenih z oznako Eurocard in Mastercard. Banka omogoča imetniku plačilne kartice ACTIVA oziroma ACTIVA EUROCARD zamik plačila računov, možnost pridobitve povišane prekoračitve sredstev na tekočem računu in dodatno nezgodno zavarovanje.
Kako postanete imetnik plačilne kartice ACTIVA EUROCARD MASTERCARD? Zelo enostavno V Banki Celje, ekspozituri Krško al; v eni od 31 enot Banke Celje Vari bomo z veseljem predstavili vse podrobnosti in izročili prošnjo za izdajo kartice.
Za vse podrobnejše informacije ste vljudno vabljeni, da se zglasite v Banki Celje, ekspozituri Krško ali pokličete po telefonu 22-604.
In še nagrade za tiste, ki bodo pravilno rešili geslo in bodo izžrebani: 1. nagrada - komplet maiic za 4-
člansko družino; 2. nagrada -popotna torba; 3. nagrada - pisalni set. Rešitve pošljite najkasneje do
sobote, 25. maja 1996, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom »Križanka Banke Celje«
				d^	i ii				NAS GLAS	NENAKLONJENO ČUSTVO	MESTO NASEV. NEMČIJE	TATIC, KRADLJI-VEC	OPRIJEMALO	ANGL. PESNIK (JOHN)
						lil			KROŽENJE KRVI ALI DENARJA					
									TKANINA IZ ČESANE VOLNE	12			1	
									SL. IGRALKA GOVC					
									ZNAMKA ITALIJ. KAMIONOV			IZTOK TOMAZIN		
							^T					GR. OTOK		
					KEM. SIMBOL ZA KIRIJ									
				REDKuoT, POSEBNOST										
SESTAVILA TANJA PLANKO		USMERITEV DENARJA NARACUN	VODIC LUTK			KEMljSKI ELEMENT (INDIJ)	SENI	)R	MESTO V SAMPANJI	K	8			14
							(LAT)		NORDIJSKI BOGOVI					
SPOMLAD. ROŽA, jurjčvka					4					PRAOČi ČLOVEŠTVA		11		NAS GLAS
										MESTO V UZBEKIST.				
OBUJANJE SPOMINA					13						SREČKO KOSOVEL			DRAG KAMEN RDEČK. BARVE
											TROPSKI LENIVEC			
ERZUSKI VLADAR USTANOV. PAKISTANA					TLAKA							SESTRIN SIN	GRAM	
					NAKANA								OBRI	
SPOJINE AMONIAKA		3				6	2IDOVSK0 MOŠKO IME		JUG. DEN. ENOTA					
									NEPOZNAN					
ODPOVEDA TI V ODLOClLN. TRENUTKU						'**			i		SI .PEVKA SRŠEN		7	
											ITALUA			
PRAV TAKO, ENAKO (LAT.)						PHEB.NEM. POK.LUZICE			5					
						VRSTA KRMILA								
2REBANJE SREČK											NADAV			
											AMPER			
POMARANČA			10		'	i			BI2UTERI-JA			2		
1	2		3	4	5—	6	7	3		8	3	10	11	4	3	10  ¦	12
13	3	14	5	B	10	4	3	tO	12								
¦•-      '   -"  «':S
!*<
Pizze, testenine in solate pa domači sladoledi
Krško, 10. maja - Poleg krške glasbene šole, kjer je nekoč bil gostinski lokal Rozalija, imajo sedaj pizzerijo Fontana. Odprla jo je družina Pohle iz Brestanice, kjer je gostinska tradicija doma, in to se bo gotovo poznalo tudi Fontani.
Tomaž Pohle, vodja pizzerije Fontana: »Ob otvoritvi smo pripravili degustacijo. Vsak gost je dobil kos pizze in pijačo. Bilo jih je več kot dvesto. Torej tudi ni nujno, da je terasa prazna. Če sta ponudba in program prava, bo tudi obisk. Kaj ponujamo? Širok izbor pizz z različnimi nadevi, samopostrežni solatni bife, lasagne, špagete ... Imamo tudi sladoledni vrt, za katerega pripravljamo lasten sladoled s svežim sadjem ...« Pizzerija Fontana ima prostora za okrog sedemdeset gostov, odprta pa bo vsak dan, razen ponedeljkov, med sedmo in triindvajseto uro. Ob petkih in sobotah boste lahko zašli k njim tja do polnoči.
KRŠKO.
DALMATINOVA 7 TEL: 0608/22-200 VSAK DAN: B.O0- 23.00 NE0EUA: 1500-2200
Občni zbor društva Sožitje
Kostanjevica, 11. maja - V restavraciji Pod Gorjanci je imelo društvo za pomoč duševno prizadetim osebam v občini Krško -Sožitja svoj občni zbor. Zbrali so se številni starši s prizadetimi otroci in drugi gostje.
Po prijetnem kulturnem programu, ki so ga izvedli varovanci razvojnega oddelka pri WU Krško, varovanci OVI pri OŠ Mihajlo Rostohar in VDC Leskovec, je predsednik društva Dane Mižigoj poročal o delu društva v preteklem letu, ko so se posvečali predvsem delu z duševno prizadetimi osebami in njihovimi družinami. Z denarnimi prispevki in storitvami so jim pomagali podjetniki in obrtniki v občini Krško. Njihova prednostna naloga bo letos vključitev duševno prizadetih oseb, ki so doma in niso vključene v nobeno organizirano obliko pomoči, v vse dejavnosti društva. V ta namen bodo dvakrat mesečno organizirali klubsko dejavnost v Kostanjevici in na Senovem, kjer se bodo njihovi člani srečevali, pridružili pa se jim bodo tudi strokovnjaki in prostovoljci. Po končanem občnem zboruje sledilo družabno srečanje ob petju in plesu. (Mojc)
>     i             m in  '   ••¦'"••;-   Vi                                -       iii::/i  'iin-in    '  ^   '.....-          i      *
V Lesičnem so urejali okolico šole
Lesično, aprila - Mednarodni dan zemlje, primerni pomladanski čas in zaradi gradnje precej osiromašeno okolje so bili vzroki, da so v OŠ Lesično izpeljali akcijo urejanja okolice šole. Osebje šole, šolarji in nekateri njihovi starši so uredili in s cvetjem zasadili lično oblikovane gredice ob parkirnem prostoru, ob dohodu k šoli so posadili okrasna drevesa, na druge površine pa okrasno grmičevje. Ob dokončanju prizidka in telovadnice je bila okolica šole precej osiromašena. Ob predaji objektov ni bil primeren čas za ureditev, pa tudi denarja za to ni bilo, zato so s to akcijo poskrbeli, da bo okolica šole urejena vsaj približno tako lepo, kot je lepa šola. (Toni)
Balinanje tudi v Šentjanžu
Posavske šole na sejmu učil
Ljubljana, 7.-10. maja - Na sejmu učil so se poleg proizvajalcev učnih pripomočkov predstavile tudi slovenske osnovne in srednje šole: svoje projekte, krožke, šolsko delo ... Med njimi tudi posavske ...
Krmeljski šolarji so javnosti pokazali svojo raziskovalno nalogo z naslovom Okolju in nam prijazne šolske potrebščine, s katero so lani zmagali na regijskem in kasneje še na državnem tekmovanju mladih tehnikov na področju ekologije. Mladi ekologi so raziskovali, koliko so njihovi sošolci seznanjeni z okolju prijaznimi potrebščinami in koliko neprijaznih uporabljajo, zakaj so nekateri pripomočki okolju manj prijazni od drugih in ali se jih da zamenjati z boljšimi. Gusta Mirt, mentorica ekološkega krožka: »S krožkarji se lotevamo aktualnih tem v domačem okolju, tudi malo bolj provokativno. Konkretno s to nalogo smo kraj vsaj deloma
osvestili glede šolskih potrebščin: otroci nočejo imeti več česar koli in so se na to odzvali tudi domači trgovci.«
Mladi radeški čebelarji so
predstavili delo svojega krožka, nekatere                čebelarske
znamenitosti in razvoj čebelarstva v svojem kraju. S svojim mentorjem Francijem Maroltom so prikazovali diapozitive in zanimive izdelke s svojega področja, posebna znamenitost pa sta bila fotografija podviga »čebelja obleka« v naravni velikosti in čisto prava čebelja piramida. Za svoj razstavni prostor so dobili priznanje organizacijskega odbora za izvirnost predstavitve. Organizirano čebelarjenje ima v Radečah precej tradicije - letos so praznovali sedem-
desetletnico - kar se pozna tudi pri zelo številčnem obisku šolskega krožka, ki je letos že organiziral regijsko tekmovanje mladih čebelarjev.
Med osnovnimi šolami so se pokazali tudi brestaniški šolarji, in sicer je svoje delo predstavil biološki krožek, ki ga vodi prof. Pavel Šet. Ker niso imeli svojega razstavnega prostora, so predavali o svojih meritvah, ki so jih (in jih še bodo) opravili na domačih vodah, na ribniku in na Savi, z ekološkim kompletom MA 9700.
Krška srednja šola tehničnih strok so prikazali povezavo svoje lokalne mreže z enim modemom na internet in pripravili dve predavanji o tej tematiki. Ravnatelj Ivan Žibert: »Na predstavitev smo se temeljito pripravili in smo želeli zadevo praktično pokazati, vendar smo žal zaradi pomanjkanja prostora izpadli.« Svoje izdelke pa bodo krški srednješolci pokazali na mariborskem sejmu Energetika. (nic)
Brežiški trgovci na preizkušnji v Mariboru
21. državno tekmovanje v tehniki prodaje
Maribor, 10. maja - Na državnem tekmovanju je sodelovalo vseh 11 trgovskih šol Slovenije. To je bila hkrati lepa priložnost predstavitve trgovske šole, ki praznuje okroglih 120 let obstoja. Gostitelji so pripravili kulturni program, kjer so učenci nastopili z zanimivim erotičnim recitalom, izraznim in standardnim plesom.
V tehniki prodaje so dijaki brežiške trgovske šole v ekipnem delu zasedli S. mesto. Med posamezniki sta se kot izvrstna
komunikativna prodajalca (z vsemi zahtevanimi značilnostmi) izkazala Kristina Držič pri obutvi na 2. mestu in Danijel Volk pri beli tehniki na 4. mestu. Ostale uvrstitve: Silvija Rostohar (kozmetika), Nataša Šketako (živila) in Vanja Štefanič (konfekcija) - 5. mesto; Patricia Zupančič (metrsko blago) - 7. mesto; Dejan Špiler(železnina) - 8. mesto; Martin Kozole (barve, laki) - 9. mesto. V športni pomeritvi so brežiške odbojkarice osvojile 6. mesto.
Profesor Martin Soško, ravnatelj srednje ekonomske šole in Gimnazije Brežice, in Ivanka Cerjak, mentorica učencev, menita, da so nastopajoči v Mariboru pokazali veliko. Zelo dobro so se izkazali glede na kadrovske pogoje in obrobnost, ki nudi brežiškim trgovcem občutno manj možnosti, kot so jih deležni dijaki večjih slovenskih središč. Naslednje leto bo tovrstno tekmovanje v Novem mestu. (Ana)
V Kozjanskem parku odprli razstavo
Kozolci so prepoznavno znamenje Slovenije
Podsreda, 7. maja _ V Kozjanskem parku so odprli razstavo z zgovornim naslovom Slovenski kozolec, ki sodi v projekt POTI KULTURNE DEDIŠČINE. Gre za razstavo arhitekturnih maket in risb, ki jo vsebinsko dopolnjuje slovensko-angleška fotomonografija z naslovom SLOVENSKI KOZOLEC - THE SLOVENE HAYRACK fotografa Jake Čopa in etnologa dr. Toneta Cevca.
Otvoritev razstave se je pričela s kratkim kulturnim programom, pozdravnom direktorja Kozjanskega parka Francija Zidarja in uvodno predstavitvijo kustosinje Helene Rozman. O namenu knjige in razstave je spregovoril Slavko Mežek iz podjetja AGENS d.o.o. iz Žirovnice, ki fe tudi predstavil posamezne faze v razvoju slovenskega kozolca: »Razstavljene makete in risbe so razvrščene glede na nastanek in razvoj kozolca. Kozolec ali nekaj podobnega najdemo v nekaterih delih Evrope (Švica, Italija), tako bogatih in tako pogostih stavb kot pri nas pa ni nikjer na svetu. Njihova velikost in uporaba kažeta na moč kmečkega gospodarstva. Od preprostih ostvi do današnjih kozolcev je dolga pot. Predvsem potreba in vsestranska uporabnost sta bila zaslužna za razvoj kozolca. Gre za izvirno stavbarstvo, ki ga moramo na vsak način ohraniti, saj je ravno kozolec tipičen
predstavnik, ki opredeljuje slovensko krajino in tudi narodnostno ozemlje. Tudi na Kozjanskem je nekaj lepih primerkov in vesel sem, da so k razstavi priključili fotografije najbolj tipičnih kozolcev s tega področja.«
Razstavljene makete je izdelal arhitekt Boran Hrelja iz Nove Gorice, ki trenutno živi in dela v Kanadi. Nastali so na osnovi študij posameznih stavb na terenu in odkrivajo tipološko bogastvo slovenskega kozolca. Še posebej poudarjajo njegove estetske vrednote, izražene v proporcih in ritmu vertikalnih in horozontalnih arhitektonskih linij. Modeli so izdelani v različnih merilih (1:50 do 1:125) in kažejo sposobnosti ljudskih stavbarjev. (Toni)
V Šentjanžu na Dolenjskem so leta 1995 zgradili lepo in veliko igrišče za balinanje. To je gotovo nova pridobitev za kraj, veselje do tega športa pa imajo predvsem mladi igralci. Med njimi je potrebno pohvaliti Iris Majcen, edino osnovnošolko in edino deklico, ki nastopa v balinarski ligi Dolenjske. Naj poudarimo, da je bilo igrišče zgrajeno brez dotacij Športne zveze Sevnica in da je glavni sponzor balinanja v Šentjanžu okrepčevalnica Milana Majcna iz Šentjanža.
V zadnjih dneh aprila je potekala prva tekma. Pomerili sta se ekipi BK Šentjanž in BK Oaza Novo mesto. Na veliko presenečenje maloštevilnih gledalcev so domačini zmagali z rezultatom 9:7. Za domačo ekipo BK Šentjanž so nastopili: Gabrič, Železnik, Erman, Majcen, Bedenik in Justinek.
I      Turnir dvojic za pokal      I
I                                           I
Dolenjske
Krmelj, Šentjanž, 2. maja - Na turnirju dvojic za pokal I . Dolenjske je sodelovalo 16 ekip. Rezultati: 1. BK Dolenja vas . I (Turnšek. Tomše), 2. BK Šentjanž (Bedenik, Železnik), 3. BK* | Krmelj (Jaklič, Gambeta).
Učenke OŠ Leskovec - Starši 1:2 (10:15, 15:10, 8:15)
Športna dvorana Leskovec, aprila - Ob dnevu šole je bil v polni leskovški dvorani pravi odbojkarski spektakl. Na eni strani mreže je bila ekipa deklic, učenk 7. in 8. razredov OŠ Leskovec, na drugi strani pa njihovi starši. Do zanimive ideje, ki je naletela na velik odziv, je prišel učitelj telovadbe na šoli, Boštjan Baje. Njegova ekipa deklic deluje že od začetka šolskega leta, vadi dvakrat na teden, žal pa zaradi prezasedenosti v neprimernih terminih ne dovolj. Ekipa deklic je nastopila v postavi: Bibič, Oljača, Dumenčič, Cepin, Škrbina, Mežih, Pilipovič, Arh in Ivanšek. Za ekipo staršev so nastopili isti priimki, le v povprečju 25 let starejši.
Mamici (dve) in ateki so bili tokrat boljši in so zasluženo zmagali. Deklice so pokazale, da znajo igrati odbojko in da so se naučile odbojkarske abecede. Žal bo še ena talentirana generacija ostala samo pri tem. Odbojka je športna panoga, ki je v Krškem v senci močnih moško usmerjenih panog, kot so košarka, rokomet, kolesarstvo, nogomet. Kljub priljubljenosti, tradiciji, velikemu številu rekreativcev in novemu valu igralk odbojke v osnovnih šolah krške občine, odbojka kot organiziran šport ne obstaja. Pojav odbojkarske ekipe v Krškem športu bi predstavljal pravo osvežitev, številne mlade deklice se ne bi počutile športno zapostavljene, imele bi možnost dokazovanja, kajti v sedanjih razmerah, roko na srce, te možnosti nimajo. Vsi pogoji za dobro igranje odbojke že so, športne dvorane so pri vsaki šoli, strokovni kader in nešteto talentiranih deklic v Leskovcu, Brestanici, Krške/n ... Potreben je samo organiziran pristop, razumevanje okolja in malo dobre volje. (Pilip)
Po roditeljskem sestanku
Starši so bili z mojim uspehom
zadovoljni, čeprav sem bila v
prvem trimestru boljša in sem v
tem trimestru pri nekaterih
predmetih padla navzdol. Mirjam
Ko je prišla mama domov, mi je
rekla, da je zelo vesela, ker sem
v tem trenutku odličen. Grega
Povedala mi je, da je zadovoljna
z mano. Saša
Mamica mi je rekla,  da ni
sprememb. Le v vedenju sem se
poboljšala. Bojana
Mamica mi je rekla, naj se več
učim, ker imam doma dovolj
časa. Janja
Ko je mama prišla domov, me je
bilo zelo strah. V bistvu me je
bolel trebuh. Prišla je do mene in
ni vedela, ali bi me udarila.  Na
srečo me je samo okregala.
Gregor
Ko je ati prišel domov, sem že
spal. Zjutraj sva se začela
pogovarjati o ocenah. Rekel je,
da bom moral popraviti ocene.
Boris
Ko je prišel oče domov, je rekel,
da  moram  lepše  pisati   in
popraviti nekaj slabih ocen.
Branko
Mama mi je rekla, da ne bo več
nogometnih treningov, če ne bom
popravil ocen, in da moram po
pouku domov. Peter
Mama mi je rekla, da sem v tem
trimestru boljši od prvega. Igor
Mama   mi   je   rekla,   da   je
zadovoljna, a da bi bila lahko
odlična. Mojca
Rekla mi je, da se bom moral v
tretjem trimestru še bolj potruditi
in  da moram  manj  gledati
televizijo. Jani
Mama mi je rekla, da moram
popraviti matematiko. Jožica
zbrala  in  uredila:   Bojana
Škofljanc, 6.r novinarski krožek,
OŠ Artiče
Zgodba o škratu Činu
Nekoč je živel škrat Cin, ki ni poznal nobene pisane črke. Ker ni znal nobene pisane črke, se je podal na pot v zvezke. Prišel je do prve črke in jo vprašal, kako ji je ime. In črka mu je odgovorila, da je črka C. Cin je rekel: v redu. In potem je našel črko I in je rekel: a tako, in potem je šel dalje. Ker je bil že zelo utrujen, je malo zadremal. Nenadoma pa ga zbudi črka N in škrat Cin reče: ali se mi sanja, da sem srečal črke C, I in N, a tako, kot je meni ime? Hm, zanimivo. Tako se je odločil, da se bo druge črke naučil drugič. Matej Kert, 1.b OŠ Ledina, Ljubljana
Sreča je, če srečaš na poti v šolo ...
Bilo je takrat, ko sem še hodil v šolo Razkačedrala drugega. Zjutraj sem bil len kot bivol. Ni se mi dalo vstati, obleči, umiti in tako naprej. Pa vendar sem se enkrat moral skobacati iz postelje. Ko sem bil že oblečen in umit, sem se spravil v šolo. Ko sem takole racal proti šoli, je pred mano zazijal mogočen prepad. Mislil sem, da je privid, in racal naprej.
Ampak tega kraja, kjer bi morala stati šola, sploh ni bilo. Bil sem v drugem svetu. Srečal sem učiteljico brez zob, ravnateljico z mačjimi nogami, sošolce z enim modrim in enim rdečim očesom in tako naprej. Ampak, saj to s prekratko obleko in predolgo majico je moja mama!
Ne, tega ne morem več gledati!
Rekel sem: "Učung, balung, kačunk, nunk!« In že sem bil doma. Ugotovil sem, da je ta grozoviti svet le kontrolna naloga. Judita Knez, 4.r OŠ Krmelj
Pravi planinski krst
Batik
Na naši šoli se vrsti veliko interesnih dejavnosti, med njimi pa je tudi batik, ki ga vodi gospa Ruža Prahin. Učenci od 5. do 8. razreda se odločajo za ta krožek, ker radi rišejo in jim je tu zanimivo, povrh vsega pa se še zabavajo. Člani tega krožka najrajši rišejo na platno, da bi bil
izdelek še lepši, pa ga dopolnijo s parafinom. Povedali so nam, kako nastane slika, ki še začne na navadnem papirju, največkrat pa pristane na steni njihovih sob. Najprej si motiv skicirajo na navadni papir in ga potem z navadnim svinčnikom prerišejo na    platno,     pobarvajo    z
voščenkami in dopolnijo s parafinom. Nekaj časa pustijo, da se slika posuši, in nato še enkrat celo prebarvajo s parafinom. Ko se posuši, platno zmečkajo, da parafin razpoka. Potem namočijo v barvo. Postopek se približuje koncu, toda potrebno je napraviti še nekaj malenkosti. Tkanino je treba zlikati med časopisom, da poberejo parafin ven. Tako je slika nared za uokvirjenje in jo lahko »batikarji« komu podarijo ali pa jo imajo doma na steni. Povedali so nam tudi, da najraje rišejo živali, motive iz pravljic, vse, kar jim pride na misel, samo, da je dobro. Motive pa jim predlaga tudi učiteljica. Pri batiku pa ne rišejo samo na platno, ampak delajo tudi na razne okraske, predvsem za praznike. Batika se udeležujejo deklice, pa tudi fantje. Zakaj pa ne? Je pa res, da je likanje bolj žensko opravilo, toda tudi fantje pri batiku likajo! Neverjetno, a ne?? Tadea, 7.a, OŠDobova
Lepega sončnega jutra smo se odpravili na tridnevni planinski izlet na Kal. Prvi dan je zelo hitro minil, preživeli pa smo ga kar pred kočo, kjer smo se ves dan igrali in zabavali.
Naslednje jutro smo se odpravili na Mrzlico. Pot je bila za izkušene planince lahka, za druge pa je bila težka in dolga. Ko smo končno prišli do koče na Mrzlici, smo si oddahnili in se začeli po svoje zabavati. Tisti, ki jim je ostalo še kaj moči, so se odpravili še više, kar čisto na vrh. Tam so jih krstili. Lenuhi, med katerimi sem bilatudi jaz, pa smo ostali kar pri koči. Povedali so nam, da smo lahko krščeni kar tukaj. Ker nisem vedela, kako krst poteka, sem se močno začudila, ko sem  v  rokah  učiteljice
zagledala vrv. Hitro sem predse porinila svojo sošolko, da le ne bi bila prva na vrsti. Najprej se je morala skloniti, nato pa jo je učiteljica trikrat udarila po zadnji plati. Sošolka je udarce prenesla brez kričanja, zato sem menila, da najbrž niso premočni. Takoj za njo sem bila sama na vrsti. Imela sem kar kurjo polt, ko sem čakala na prvi udarec, vendar sem takoj ugotovila, da ni nič hudega. Prenesla sem vse tri udarce in prepustila vrsto še ostalim sošolcem in sošolkam.
Druga dva dni smo preživeli že kot pravi planinci, ker smo imeli krst že za sabo. Tu i7let mi je ostal globoko v spominu, saj sem takrat postala prava planinka. Barbara Lapuh, 6.c dopisniški krožek OŠ Brežice
Čebelarsko
tekmovanje v
Radečah
(Zmagali smo! 1. in 2. mesto. Bravo, Raza!, Čestitam, Špeko! Nagrada: 5.000 v banki, sladkarije, kegljišče)
V soboto, 13. aprila, smo se v Radečah srečali mladi čebelarji iz vsega Zasavja in Posavja. Na to tekmovanje smo se že dolgo pripravljali, vendar nismo pričakovali veliko, saj smo bili najmlajši v srednji skupini in tudi nasploh smo bili boljši na državnih tekmovanjih.
Tako smo se v soboto ob 7.10 odpravili z Velikega Kamna. Peljali smo se skozi Senovo. Brestanico, Sevnico in Radeče. Od osmih do devetih smo imeli malico ter bili v mestu v trgovini. Od devetih do pol desetih smo
Nato je bila otvoritev čebelnjaka. Veseli smo prišli domov.
Andrej Luzar, 6.r OŠ Koprivnica P.S. Ko sem doma pogledal v vrečo z nagradami, sem v njej našel baterijo, pet tisoč tolarjev na banki, kilogram sladkorja, kilogram medu, žvečilne gumije, čokolado ter bonbone. Bil sem zelo navdušen.
pisali teste, na katerih je bilo šestdeset vprašanj. Po opravljenih testih smo imeli dober občutek.
Od desete do enajste ure smo v telovadnici igrali nogomet in košarko. Od pol dvanajstih do enih je bila proslava in razglasitev rezultatov. Bili smo neverjetno uspešni, saj sva jaz in Mario zmagala, Beni in Koren pa sta bila druga.
v
Šolsko in regijsko tekmovanje za Štefanovo priznanje
Na šoli imamo zelo veliko tekmovanj: od kemije, matematike, Vesele šole, Računanje je igra do fizike. Tudi te dni sta potekali tekmovanje iz fizike, eno za Štefanovo bronasto priznanje, drugo pa za srebrno. Bronastega Štefanovega priznanja se je udeležilo devet učencev. Osvojili so ga trije učenci iz sedmega razreda in dve učenki iz osmega. Naloge so bile samo štiri, ampak so bile /elo težke
Na regijskem tekmovanju so tekmovale štiri učenke. Dve iz sedmega in dve iz osmega razreda. Srebrno Štefanovo priznanje sta osvojili učenki iz osmega razreda. Čestitke obema! Gregor Ban, 7.b OŠ Artiče
I
Z vlakom
Z vlakom
Nekega jutra sem rekla mamici, da bom naslednje jutro odpotovala z vlakom k babici. Zvečer mi je pripravila še nekaj za babico, zjutraj pa mi je kupila vozno karto in mi z roko pomahala v slovo. Stopila sem na vlak, sedla zraven neke gospe, ki mi je ponudila bonbone. Prišel je sprevodnik in mi preluknjal karto ter rekel: »Zidani Most, presedite.« Nisem vedela kod ne kam. Neko žensko sem vprašala, kam je treba iti. Poslala me je na vlak na drugi strani perona in tako sem prišla v Laško. Babica me je čakala na železniški postaji. Vprašala me je, kako sem se peljala z vlakom. »Super,« sem odgovorila. Mamica in očka sta me klicala, da prideta v soboto pome. Jaz jima nisem dovolila. Nisem hotela z avtom domov. Odpotovala sem z vlakom. Še sedaj rada potujem z njim. Marjanca Vretič, S.b lit.-nov. krožek OŠ Adama Bohoriča, Brestanica
saj za sabo vagonov vleče sto, zato potovati lepo je z njo, Petra Kozo le, 6.r, I it.-nov. krožek OŠ Adama Bohoriča, Brestanica
Vlak
Nekoč za sedmimi gorami vlak Čuhec je živel, ki strašno rad je premog jel. Vozil ljudi je iz vasi v vas in »ču, ču>< prepeval na glas. Čez mnogo let je Čuhec sina dobil, ki pa raje je nafto pil. Od očeta mnogo hitrejši je bil, zato je vzdevek »Brzi« dobil. Tehnika od takrat je mnogo napredovala in Brziju na železniške proge tekmeca poslala.
Tekmec bil je lep in uglajen, zato z njim se je vozil vsak džentlemen.
Od takrat vlake ljubimo vsi, zato za nove proge prosimo, saj si želimo, da jih kmalu dobimo. Nuša Omerzu, lit.-nov. krožek OŠ Adama Bohoriča, Brestanica
Vlak
Vlak
Skozi kraje drvi, s kovinskimi
kolesi drsi in se po železni cesti
podi, kot kača zvit se mi zdi.
Izza ovinka glasno zasopiha in ko
proti postaji drvi, se nam prijazen
pač zdi.
Ko na postaji stoji, nam sorodnike
izroči, v pozdrav zapiska in v
daljavo odhiti.
Lokomotiva, čudežna stvar je to,
Vlak brzi, drvi, hiti po dolinah, po
strminah, po
ravninah.
Ljudi vozi v kraje domače,
kraje tuje, kraje neznane.
Vozi jih varno, pretrese
trebuhe jim lačne, a vedno
pripelje v domače jih mesto
srečno.
Marjanca Vretič, 5.b lit.-nov.
krožek^OŠ Adama Bohoriča,
Brestanica
Želim postati ...
Postal bi rad strojevodja. Vozil bi vlak. Če bi vozil, bi bilo zelo lepo. Ravnati se moraš po znakih. Včasih lahko povoziš človeka, ki gre preko železnice. Velikokrat sem se peljal z vlakom v Sevnico. Stojan, 3.r OŠ Blanca
Vlak in jaz
Stojim na železniški postaji. Povsod tišina. Nikjer nikogar. Tih glas. Prisluhnem. Znova tišina. Pisk vlaka. Nekaj zaslišim. Hrup. Ozrem se in vidim obris lokomotive. Bobnenje. Cvileč zvok. Vlak se ustavi. Znova šumi. Vrata se odpro. potniki stopijo na peron. V hipu se razidejo. Vlak odpelje. Sledi tišina. Zazrem se v temo. Razmišljam. Spet sem sama na železniški postaji. Sandra Ivanšek, 6.a nov. krožek, OŠ Artiče
Slovenske železnice
Slovenske železnice so razpisale že tradicionalni likovni in literarni natečaj. Likovnega se je udeležilo 3.730 učencev, literarnega pa 5.159. Na razpis se je odzvalo torej 9.042 učencev iz vse Slovenije.
Tudi naš novinarski krožek se je uspešno udeležil literarnega natečaja. Lina Ravbar in Sandra Ivanšek iz sedmega ter Saša Peteline iz šestega razreda so
prejele lepe knjižne nagrade. Vsi smo veseli ob njihovem uspehu. Klavdija Godler, 5a nov. krožek, OŠ Artiče
Izpoved neke lokomotive
Pozdravljeni,     sem     stara
lokomotiva,
ki je ves svet že prehodila.
Potovala sem iz kraja v kraj
in se vrnila spet nazaj.
Tu pri vas je bilo res najbolje,
saj ste bili vedno dobre volje,
ko iz vagona v vagon ste hiteli,
s srečo v očeh mi dober dan
zaželeli.
Seveda, vedno ni bilo lepo,
ko po mizicah zaplesalo vam je
pero,
ali pa do koša predolga bila je
pot,
zato papirčkov bilo je povsod.
Jaz pa trudila sem se zelo,
da pri meni bilo bi vam lepo,
žalostne obraze razveselila sem,
s pesmijo v pokrajino zarajala
sem,
A kmalu do končne postaje sem
prišla,
kjer poslovila sem se od vsakega.
Zdaj pa na stranskem tiru stojim
in    čakam,    da    vas    spet
razveselim,
zato vam pišem pesmico to,
da v življenju bi vam bilo bolj
lepo.
Monika  Ivačič OŠ Adama
Bohoriča, Brestanica
Izlet z vlakom
Ko sem se na izlet odpravila,
potovalno torbo sem si najprej
pripravila,
se z domačimi pozdravila in se
na železniško postajo odpravila.
Na vlak sem počakala,
da bi se z njim v Ljubljano
odpeljala,
kupila sem si karto povratno,
da ne bi bilo preveč potratno.
Na vlaku je bilo lepo, saj ni bilo slabo, jasno je bilo nebo, meni pa toplo.
V tej deželi majhni
živimo Slovenci pravi,
ki se po slovenskih železnicah
radi vozimo
in za nove proge vljudno prosimo.
Karolina Racman,  lit.-nov.
krožek OŠ Adama Bohoriča,
Brestanica
Bili smo v Dobovi
V četrtek zjutraj smo se zbrali pred'Šolo. Skupaj s tovarišico in tremi mamicami smo šli na železniško postajo Kupili smo karte in počakali vlak. Hitro smo se pripeljali v Dobovo. V Dobovi smo si ogledali železniško postajo. Videli smo veliko vlakov
in lokomotiv. Bili smo v lokomotivi in videli veliko zanimivih stvari. Videli smo tudi pisarno in čakalnico. Gospodje so bili prijazni. Po ogledu postaje smo šli na pico. Bila je zelo dobra, potem smo šli na obisk k tovarišici Metki. Ko sem zagledala tovarišico Metko, sem bila zelo vesela, saj sem jo imela zelo rada. Ogledali smo si celo šolo. Domov smo se zopet peljali z vlakom.
Teja Mižigoj, 2.č OŠ Jurija Dalmatina, Krško
*  Z vlakom
Nekega dne je tovarišica v šoli rekla, da bomo naslednje jutro odpotovali v Zidani Most. Komaj smo čakali nasledjega dne. V nakrbtnik smo dali malico in odšli na železniško postajo. Kupili smo povratne karte. Prometnik je po zvočniku povedal: »Čez deset minut bo pripeljal vlak za Zidani Most.« Počasi smo šli na peron. Ko je vlak prispel, smo vstopili. Sprevodnik je preluknjal vozovnice. Vlak se je začel premikati. Ko smo prispeli v Zidani Most, smo bili veseli. Peš smo odšli na izlet. Kmalu smo se vrnili do železniške postaje. Odšli smo na vlak in se odpeljali nazaj v Brestanico. Med vožnjo smo si ogledovali Savo in se pogovarjali. Prispeli smo v Brestanico. Z vlakom pa bi se radi še naprej vozili. Bilo nam je super! Tea Kozmus, lit.-nov. krožek OŠ Adama Bohoriča, Brestanica
ROKOMET
Priprave na evropsko prvenstvo
Moška rokometna reprezentanca v Sevnici
Sevnica, 8. maja - Sevniška občina je od 4. do 10. maja gostila slovensko rokometno reprezentanco. Rokometaši so v pripravah na evropsko prvenstvo v Sevnici odigrali nekaj tekem ter med bivanjem obiskali tudi nekatera podjetja, ki bodo delno prevzela stroške udeležbe na tem prvenstvu.
Ujeli smo jih ravno med obiskom v Kopitarni Sevnica, kamor jih je povabil direktor Marjan Kurnik. Na kratko jim je predstavil proizvodni program in finančne uspehe podjetja ter jih obdaril z njegovimi najbolj znanimi izdelki. Selektor reprezentace Miro Požun se je gostitelju zahvalil, nam pa je med drugim povedal tudi tole:
«Naš obisk v Sevnici je prinesli zelo spodbudne rezultate. Nikjer še nismo bili deležni toliko pozdrtiosti in pripravljenosti za pomoč. Priprave na evropsko prvenstvo so zelo zahtevne, saj bodo med našimi nasprotniki tudi Rusi, Jugoslovani ter Madžari, ki imajo zelo dobro in močno ekipo. Poleg priprav nas teži še pomanjkanje denarja, ker nas Rokometna zveza Slovenije ne podpira toliko, kot smo od nje pričakovali. Zahvalil bi se rad sevniškemu županu Jožetu Peternelu, podjetjema Lisca in Kopitarna ter še posebej Gostinskemu podjetju, ki nas je prijazno vzelo pod streho. Ob tem pa ne smem pozabiti javnih medijev, ki so naše priprave spremljali ter o uspehih poročali našim navijačem.«

Reprezentanca je odigrala tudi nekaj prijateljskih srečanj, in sicer z ekipami RK Krško, RK Akripol, RK AFP Dobova, RK Gorenje in RK Rudis Rudar. Za reprezentanco Slovenije so nastopili: Denič, Begovič, Stojakovič (vsi AFP Dobova), Pušnik (Prevent), Lapajne (Gorenje), Šafarič, Šerbec, Vugrinec, Pungartnik, Tomšič (vsi Celie Pivovarna Laško), Kastelic, Glavač, Sokolov (vsi AM Cosmos Slovan), Cvijič (Krško), Reko, Simon (oba Kodeljevo), Senčar (Rudis Rudar), (ksenija)
¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i" ¦
¦    Veliki vzpon sevniških rokometašev
;     Le še korak do prve ¦           slovenske lige
¦        Rokometaši RK Lisca Sevnica si pripravljajo prostor v
¦  zgodovini sevniškega rokometa, saj imajo velike možnosti, a da se uvrstijo v prvo slovensko rokometno ligo. Preteklo m soboto so namreč odigrali prvo finalno tekmo druge
¦  rokometne lige - vzhod, ko so doma gostili ekipo Gorenje B
¦  iz Velenja. Po začetni pobudi gostov je sevniška ekipa sredi " prvega polčasa rezultat izenačila, nato pa sta se moštvi v \ vodstvu izmenjavali. Rokometaši iz Velenja so prvi polčas m rešili v svojo korist z rezultatom 13:12. V začetku drugega
¦  polčasa pa so Sevničani prevzeli pobudo na igrišču in z nekaj
¦  dobrimi obrambami ter dobro izpeljanimi napadi povedli s " štirimi zadetki prednosti. Čeprav so domači uspeli izid a zmanjšati, so uspeli premočni Sevničani obdržati prednost m dveh golov in zasluženo zmagali. Za RK Lisca Sevnica so
¦  nastopiti: Marcola, BlagojeviČ 7, Mijovič 1, Šunta 1,Rantah 1,
¦  Plazar 1, Jug 3, Sanica, Sečki 5, Lupše 2, Čater6. (S.F.)
Kdo bo novi trener RK
Krško?
V rokometnem klubu Krško opravljajo analizo uspešnosti za minulo sezono, ko so uresničili cilj - obstanek v ligi najboljših - in osvojili solidno osmo mesto, pripravljajo pa se tudi na naslednjo sezono. Aktivuno pa iščejo tudi novega trenerja, med kandidati so Abas Arslanagič, Kasim Kamenica in še kdo. Ime novega trenerja bo znano prihodnji teden. Zanimivo pa je prisluhniti nekaterim krškim navijačem, ki se zavzemajo za domačo rešitev. Predvsem omenjajo Oskarja Kovača, ki jo vodil ekipo na zadnjih tekmah, ali pa dvojico Oskar Kovač - Dušan Kokalj. Vprašanje je, kaj se bo od tega uresničilo. Jasno je, da bi bila domača rešitev cenejša, verjetno pa nič manj uspešna od sicer dobrih, a precej dragih strokovnjakov iz tujine. (J.A.)
'.ŠPORTNI DOGODKI V POSAVJUl l VSAK  TEDEN  V NAŠEM   GLASU l
Ivo Nakič še naprej ostaja pri
Krško, 11. maja -S Najboljši igralec letošnjega I prvenstva v A-1 SKL in \ najboljši košarkar krškega llnterierja Ivo Nakič je v I soboto v diskoteki Pacific
podpisal novo enoletno l pogodbo z edinim po-\savskim košarkarskim Iprvoligašem Interierjem iz l Krškega, ki se je v minuli I sezoni uvrstil na odlično l drugo mesto, takoj za lljubljansko Olimpijo. O | »tež;« pogodbe Ivo Nakič: I »Sitnica.*
|    Ivo Nakič je prvi igralec Iti. »svete trojice", ki jo
klubsko vodstvo želi lohraniti tudi v naslednji | sezoni. Vse je še odprto | okrog Maha Kraljeviča, kije | trenutno v ZDA, in Arriela
McDonalda, ki je že pred lodhodom postavil za i Interier previsoko ceno.
Interierju
Prav tako pa tudi Ademi še vztraja pri svoji ceni.
Po  sobotni tiskovni konferenci uprave KK Interier
TENIS
(Galex,Foto: ES) j
je povsem jasno, da začetka nastopov tako v državnem i nove košarkarske sezone ne prvenstvu kot  v pokalu čakajo križem rok, saj se Radivoja Korača. Več o KK \ zavedajo    pomembnosti Interier v naslednji številki.
nastopi so si pridobili tudi zaupanje večih sponzorjev, tako so pred dnevi oblekli tudi nove drese in trenirke Swan novomeškega Laboda, s katerimi jih je oskrbela prodajalna NIKA -Šport, igra in prosti čas.
Tenisači iz Brezine ponovno uspešni
Tenisači TK Brezina nadaljujejo z uspešnimi nastopi na turnirjih. Tako je na odprtem prvenstvu Kranja Nikola Maljkovič prišel celo do polfinala, kjer gaje s 6:1 in 6:2 premagal Igor Ogrinc, v prvem kolu pa so zmagali tudi ostali trije tekmovalci, Kristjan in Krištof Golob ter Aleš Grahek, medtem ko se Saša Božovič ni uspel uvrstiti na glavni turnir.
Šestčlanska ekipa pa se pripravlja tudi na nastop v drugi državni ligi, kamor so se uvrstili kot zmagovalci tretje lige v preteklem letu. Prva tekma bo že to soboto ob deveti uri na igriščih v Čateških toplicah, tokrat se bodo pomerili z ekipo iz Mengša. Člani TK Brezina so imeli pri žrebu kar precej sreče, saj bodo kar pet od sedmih tekem odigrali na domačem terenu. Čeprav so novinci v ligi, jih mnogi uvrščajo med favorite. Seveda pa bodo morali po besedah trenerja Igorja Ivanoviča to šele dokazati, za to trenirajo vsak dan po poldrugo uro. Z uspešnimi
Ekipa TK Brezina: Kristjan Golob, Jernej Vogrinc, Krištof Golob, Aleš Grahek, Nikola Maljkovič, Saša Božovih in trener Igor Ivanovič.
NOGOMET
Nogometaši iz Laškega so izstopili iz play offa
V soboto bi morali na krškem stadionu Matije Gubca odigrati nogometno tekmo 1. kroga play offa za prvaka MNZ Celje med Krškim in Laškim, drugouvrščeno in tretjeuvrščeno ekipo v rednem delu prvenstva. Žal pa je v petek v popoldanskih urah s sedeža MNZ Celje v Krško prispel telefaks s presenetljivo vsebino: Ekipa iz Laškega izstopa iz doigravanja za prvaka.
Gre za zelo nekorektno in nešportno potezo nogometašev iz Laškega, ki bo zagotovo pripeljala do neregularnosti doigravanja za prvaka. Odstop so poskusili razrešiti v MNZ Celje in kot smo neuradno izvedeli, so mesto v play offu ponudili petouvrščeni ekipi Brežic, ki pa mamljive ponudbe iz razumljivih razlogov ni mogla sprejeti. V Krškem tako z zanimanjem pričakujejo sejo tekmovalne komisije, ki bo morala rešiti play off in sankcionirati nešportno potezo Laščanov. V tekmi v Šoštanju je vodilni Usnjar premagal Vransko z rezultatom 2:0 in tako še povečal prednost pred Krčani. V soboto, 18. maja 1996, Krčani gostujejo v Šoštanju. (Pilip)
Visoki zmagi krških
mladincev in starejših
dečkov
Krški mladinci z velikimi koraki stopajo k šampionski lovoriki v MNZ Celje. Od osvajanja jih loči le še ena sama zmaga, zato bo potrebno v zadnjem krogu v gosteh premagati ekipo Uniorja iz Zreč. Sodeč po prikazanih igrah v zadnjih dveh krogih, so Krčani v odlični formi, saj so v šampionskem slogu v prejšnjem krogu premagali Šentjur in minuli vikend še ekipo Mons Claudius iz Rogatca z rezultatom 6:0 (3:0). Kompletna ekipa je na težkem igrišču stadiona Matije Gubca pokazala zrelo in kakovostno igro, tako da vprašanje zmagovalca ni bilo v nobenem trenutku vprašljivo. Mreža gostov se je zatresla že v 3. minuti, ko je zadel Dvorančič S. Takoj zatem, v 7. minuti, je isti igralec povišal rezultat na 2:0. Vrstile so se priložnosti pred golom gostov, v končnici pa je Mlakar z evrogolom povišal na 3:0. V drugem polčasu se je napadalna igra Krčanov obrestovala še s tremi zadetki, uspešni pa so bili Dvorančič S., Gabrič in Omerzu. V drugem polčasu je trener
Pire dal priložnost tudi rezervnim igralcem. Za NK Krško so nastopili: Ribič, Omerzu, Cedilnik, Gabrič, Voglar, Zorko F. (Šoln), Prosenik, Zorko R., Dvorančič S., (Pavlovič), Mlakar, Novak (Dvorančič D).
Najmlajši krški nogometaši, mlajši dečki skupine B, so pred zadnjim krogom prvenstva z zmago potrdili in zagotovili prvo mesto v svoji skupini. Na domačem igrišču so z rezultatom 7:0 (5:0) premagali vrstnike iz Radeč. Za prvaka MNZ Celje se bodo Krčani pomerili s prvakom skupine A, velenjskim Rudarjem. Napadalca Krčanov, Nadarevič in Pilipovič sta bila ponovno uspešna, saj sta oba zadela po dvakrat, uspešni pa so bili še Mešič, Urbanč in najmlajši igralec na igrišču, komaj devetletni Cvirn, ki je dosegel prvi prvenstveni zadetek.
Krški starejši dečki so istega nasprotnika premagali brez boja z rezultatom 3:0, kajti Radečani so na igrišče pripeljali samo pet igralcev. (Pilip)
Polovičen uspeh mlajših Brežičanov
V 13. krogu so brežiški mlajši in starejši dečki gostovali v Rogatcu. Mlajši so presenetljivo izgubili z rezultatom 0:2, starejši pa presenetljivo zmagali z rezultatom 1:0. Zadel je Vukosavljevič. Kadeti so bili prosti (Pilip)
MALI   NOGOMET
Beli konjiček v vodstvu
V tem mesecu so v malonogometni rekreativni ligi Cerklje-Krška vas, ki šteje 12 ekip z desnega brega reke Save, odigrali že dva kroga. Lanskoletni prvaki, moštvo Belega konjička, zaenkrat ne kaže nobenega spoštovanja do nasprotnikov, saj jih vse po vrsti premaguje z visoko razliko, zelo dobro pa se držijo novinci v ligi, fantje iz Sobenje vasi. V 7. kolu je bilo v težkih razmerah za igro doseženo rekordno število zadetkov.
Rezultati: 6. krog: Beli konjiček - Krška vas 9:1, Natalija -Sobenja vas 5:6, Jurček - Boršt 4:8, Gazice - Cerklje 4:4, Blondy - Kolibri 5:2, Sušica - Pirošica 2:2; 7. krog: Beli konjiček -Sušica '93 25:2, Kolibri -Krka Krška vas 8:5, Cerklje -Blondy 5:2, Sobenja vas - Gazice 10:6, Jurček - Natalija 1:2, Boršt :Pirošica 7:2.
Vrstni red: Befi konjiček vodi z 21 točkami, Sobenja vas 18, Cerklje 16, Blondy 15, Kolibri \2, Jurček in Gazice po 7,'Natalija in Sušica '93 po 6, Boršt 5, Pirošica 4, Krka Krška vas 3. (ES)
PLAVANJE
^
Mednarodni miting Ilirija '96
Na tradicionalnem 16. mednarodnem plavalnem mitingu Ilirija '96 so v konkurenci 37 klubov in reprezentanc iz 14 držav nastopili tudi plavalci PK Vitacel - Celulozar Krško. Med člani je Gregor Povhe zasedel dve deseti mesti, in sicer na 100 m prosto (56,28) in na 200 m mešano (2:27,87).
Rezultati mladinci - Nika Pribošič: 3. mesto 200 m prsno (2:56,45), 5. mesto 100 m prosto (1:05,43), 10. mesto 100 m prsno (1:25,70), 15. mesto 100 m hrbtno (1:19,50); Simona Kozole: 18. mesto 200 m prsno (3:13,76), 20. mesto 200 m mešano (2:56,49), 21. mesto 100 m prosto (1:09,06); Rok Bizjak: 16. mesto 400 m prosto (4:47,91), 28. mesto 100 m prosto (1:03,86); DamirMolan: 15. mesto 200 m hrbtno (2:38,25), 20. mesto 100 m hrbtno (1:25,44),
27. mesto 100 m delfin (1:18,01), 34. mesto 100 m prosto (1:05,78); Aleš Kelhar: 8. mesto 200 m delfin (2:43,35), 17. mesto 100 m delfin (1:10,31), 40. mesto 100 m prosto (1:06,13); Rok Vegelj: 10. mesto 200 m delfin (3:01,47), 25. mesto 400 m prosto (5:13,13),
28.  mesto 100 m delfin (1:18,09); Samo Fuerst: 19. mesto 100 m delfin (1:11,28).
Po besedah Andreja Škafarja so bili za tekmovanje značilni izredno slabi pogoji, ki so tekmovalcem onemogočili, da bi
odplavali boljše rezultate. Izpostaviti velja rezultat Povheta na 100 m prosto, ko je premagal mnoge elitnejše slovenske plavalce, ter Niko Pribošič na 200 m prosto. Od mlajših plavalcev je izstopal Kelhar z zelo dobrim plavanjem delfina.
Nika Jevnik, veliki up slovenskega plavanja
Za zaključek zimske sezone so se mladi plavalci zbrali v Celju na velikem mednarodnem mitingu, kjer je sodelovalo kar 472 plavalcev iz vseh slovenskih in najboljši hrvaških klubov. Izredne rezultate je znova dosegla Nika Jevnik, saj je v močni konkurenci zasedla dve prvi in eno tretje mesto. Zmagala je v disciplini 50 m hrbtno (37:10) in 50 m delfin (37:02), na 50 m kravi pa je osvojila tretje mesto (33:68). Še ne desetletna Nika je prav gotovo eden največjih upov slovenskega plavanja in le upamo lahko, da se bo njen športni razvoj nadaljeval v smeri, ki jo je ubrala. S svojo zavzetostjo, bojevitostjo in odnosom do dela pa je (ob rezultatih) lahko za vzgled vsem mlajšim pa tudi starejšim članom našega kluba.
Na istem tekmovanju so se dobro odrezali tudi Tomaž Jevnik, Rok Kerin, Jaka MarušiČ, Boštjan Šoba, Kristina Klemenčič, Mitja Fuerst, Tomi Vargec, Edi Kolman, Uroš Povhe in Nina Fritz, ki so izboljšali svoje osebne rekorde. (Trener: Boštjan Baje)
^
2>
ATLETIKA
Kvalifikacije za atletski pokal Slovenije
Nov mladinski državni rekord Simone Kozmus
Atleti in atletinje brežiškega FIT-a so zelo dobro nastopili na prvem dnevu kvalifikacij za atletski pokal Slovenije. Simona Kozmus je postavila nov mladinski državni rekord v metu kladiva, tako da nova rekordna znamka sedaj znaša 41,02 m. Prvo in drugo mesto sta osvojila tudi skakalca ob palici Ivan Kostevc in Uroš Novak s prekočenimi 400 cm. Pohvaliti velja še pionirko Anjo Cepin, ki je preskočila 145 cm v skoku v višino, Brigito Lajkovič z zelo dobrim tekom na 400 m, Vlada Keva v metu krogle ter obe štafeti 4 x 100 m. Kljub slabemu vremenu so tudi ostali atleti dosegli dobre rezultate in si tako skoraj vsi priborili mesto v Imalu
•  Državno prvenstvo v mnogobojih •
•      Na stadionu Portoval v Novem mestu bo v soboto, 18., in v9
•  nedeljo. 19. maja 1996, potekalo državno prvenstvo v»
•  mnogobojih. Organizator dvodnevnega tekmovanja je Atletski*
• klub PIT Brežice, ki bo letos že četrtič zapored izvedel*
•  tekmovanje najboljših mnogobojcev v Novem mestu, ker v*
• Brežicah še nimajo ustreznega atletskega objekta. Prvenstvo #
• je odprto tudiza tekmovalce iz drugih drŽav, potekalo pa bo v0
•  osmih kategorijah, od pionirjev do članov. Naslova državnih«
• prvakov v članski konkurenci iz leta 1995 branitaVladka Lopatic*
• (FlTBrežice) in Sašo Pucihar (ŽAKLjubljana). Tekmovanje se*
• bo oba dneva pričelo ob 10. uri, končalo pa okrog 16. ure.   "¦*
Druga speedway dirka za državno prvenstvo
Bodo Krčani ponovili
odlični nastop s prve
dirke?
Avto-moto društvo Krško organizira v soboto, 18. maja 1996, na stadionu Matije Gubca v Krškem drugo dirko za državno prvenstvo posameznikov s pričetkom ob 20. uri. Pričakovati je zelo zanimivo in bojevito dirko, saj so domači dirkači že na prvi dirki v Ljubljani pokazali, da se bodo v letošnji sezoni potegovali za sam vrh. Spomnimo se samo, daje zmago slavil Gerhard Lekše, drugo mesto je osvojil Krešo Omerzel, mladi Izak Šantej pa je bil odličen četrti.
Vabljeni torej v soboto na nočno speedwaysko dirko v Krško, kjer se bodo pomerili najboljši slovenski mojstri peščenih stez.
STREUANJE
PLES
PPK Lukec na kvalifikacijskem turnirju
Kranj, 11. maja - Kvalifikacijskega plesnega turnirja, ki ga je organiziral PK Urška Kranj, se je udeležilo tudi šest plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec. Rezultati - pionirji D: 18. mesto v LA plesih in 21. mesto v ST plesih Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič,
Zaključena prva sezona ŠKL
V četrtek sta v ljubljanski dvorani Tivoli potekali finalni tekmi Šolske košarkaške lige, v katerih sta se pomerili najboljši ženski in moški srednješolski ekipi. Pri dijakinjah je naslov prvakinj prepričljivo pripadel Ljubljančankam, prav tako pa so slavili dijaki iz Šiške.
Tudi brežiški dijaki, ki so tekmovali v predtekmovanju ŠKL, so se udeležili velikega finala v Ljubljani, kjer so »pobrali« vse tri fotografske. Velike zasluge pri tem ima mojster za ovekovečenje košarkaških trenutkov Andrej Cimerman. (ana)
21. mesto v ST plesih in 27. mesto v LA plesih Nejc Zvar in Suzana Navoj; mlajši mladinci C: 3. mesto v LA plesih in 9. mesto v ST plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 10. mesto v ST plesih in 15. mesto v LA plesih Klemen Škoberne in Staša Puntar, 11. mesto v ST plesih in 18. mesto v LA plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak; mladinci B: 3. mesto v ST plesih in 7. mesto v LA Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. (Galex)
Na državnem prvenstvu v kombinaciji desetih plesov, ki je potekalo 4. maja v Laškem, sta nastopila tudi pionirja Peter Toporišič in Tina Strgar, ki sta zasedla 17. mesto
ALPINIZEM  IN  ŠPORTNO  PLEZANJE
Plezanje v Paklenici, Ospu in še kje
Med velikonočnimi prazniki so trije člani PAK-a, Gorazd Pozvek, Peter Sotelšek in Bojan Jevševar, obiskali nacionalni park Paklenico na Hrvaškem, kjer so izredne možnosti za alpinistične vzpone. Pridružil se jim je še Logatčan Tine Brus. Vse tri dni, kolikor so imeli časa, so posvetili plezanju težkih smeri v steni Anica Kuka. To je najvišja, 350 m visoka in popolnoma navpična stena.
Gorazd Pozvek in Peter Sotelšek sta prosto preplezala Velebitaško smer z oceno VII, smer Klin z oceno VI/AO, Domžalsko smer z oceno VII in Švicarsko smer z oceno VII; zadnji dan pa sta preplezala še dve športni smeri, in sicer eno z oceno 6 C in eno z oceno 6 B. Bojan Jevševar in Tine Brus sta najprej preplezala smer Albatros z oceno VI/AO, nato pa še smer Klin z oceno VI/AO in smer Raz za malo Kladivo z oceno VI/AO in Domžalsko smer VII.
V prvih zimskih mesecih pa sta Arnold Koštomaj in Franc Gričar preplezala Desni slap v Tamarju (90 stopinj/70 stopinj, 60 m), Metod Kovačič pa je z Novomeščanom Andrejem Markovičem v Ospu preplezal smeri Alkatraz (VII, 120 m) in Mamula go home IV/AL
V Posavskem alpinističnem klubu so na 3. redni skupščini kluba podelili priznanja za najboljše dosežke v preteklem letu, ki sta jih dosegla Andrej Sotelšek in Matej Zorko. Sprejeli pa so tudi načrt dela in si zastavili cilje za letošnjo sezono.
Hkrati popravljamo še napako iz prejšnje številke, ki jo je zagodel tiskarski škrat pri članku o mladih športnih plezalcih, in sicer pri njihovih priimkih. V ekipo športnih plezalcev so se na novo uvrstili Špela in Urša VLAHUŠIČ, Ana SUVAJČEVIČ in Robi OMERZEL. (Gorazd Pozvek)
Plezali smo v Arcu v Italiji
Med prvomajskimi prazniki smo člani Posavskega alpinističnega kluba organizirali skupne priprave v italijanskem plezališču Arco. Priprav so se udeležili mlajši člani, ki se ukvarjajo s športnim plezanjem in bodo klub predstavljali tudi na letošnjih tekmah za državno prvenstvo, kakor tudi starejši člani, ki se ukvarjajo z alpinizmom, pomagajo pa tudi pri treningu z mlajšimi. Kljub temu, da nam vreme ni bilo naklonjeno, so športni plezalci, in sicer Nina Zaje, Alenka Krejan, Nejc Pozvek, Marko in Tadej Bernik in Ana Suvajčevič, preplezali kar nekaj smeri do zgornje sedme stopnje. Še posebno pa se je izkazal Peter Sotelšek, ki je preplezal smer Povero illuso z oceno 7 c oziroma IX po lestvici UIAA.
Od alpinističnih smeri pa sta Peter Sotelšek in Gorazd Pozvek preplezala dve zahtevni smeri, in sicer Stenico (VII, 150 m) in smer Samadossi (VII-, 280 m); Jože Zaje, Sandi Vegelj in Tatjana Zalar so preplezali smer Gino in Giana (IV, 150 M); Gorazd, Nejc in Danica
Pionirji Kanje drugi na super pokalu
Strelsko društvo Krn iz Tolmina je preteklo soboto organiziralo SUPER POKAL TOLMINA, na katerem se je pomerilo osem ekip, ki so v letošnji tekmovalni sezoni dosegle najboljše rezultate. Posebej zanimiv je bil dvoboj med domačini, ki so klubski državni prvaki, in ekipo Kanje iz Leskovca, državnih prvakov med osnovnošolci. Dvoboj so dobili domači za tri kroge. Povedati velja, da so imeli Leskovčani veliko smole, saj je šolski dražavni prvak Mitja Pacek nastopil s povezano roko in dosegel kar 15 krogov manj kot običajno. Kljub temu pa je tudi drugo mesto izjemen uspeh, saj je bila Kanje v povprevčju za dve leti mlajša od ostalih.
Rezulati - ekipno: 1. Krn 719, 2. Kanja 716, 3. Postojna 701, 4. Pomurka 700; posamezno: 2. Zorko 186,4. Šumej 182, 6. Kržan 180, 23. Pavlin 172, 29. Arh in Pacek 168 (vsi Kanja). (J.A.)
Drugo mesto Ferenčaka
Ljubljana, 11. maja - Na osrednjem slovenskem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani je v soboto potekalo prvo letošnje kontrolno tekmovanje v streljanju z malokalibrskim orožjem. V disciplini MK pištola proste izbire so nastopili tudi trije Brežičani in zabeležili vidne uvrstitve. Pri članih je Robert Kranjc, ki nastopa za Olimpijo, s 531 krogi zasedel drugo mesto, medtem ko je bil Vlado Sabadoš (Kruno Brežice) s 500 krogi štirinajsti. Med mladinci se je z drugim mestom izkazal Robert Ferenčak, ki je z izposojeno pištolo zadel 470 krogov. (ES)
Čeplak zmagovalec pokalnega tekmovanja
V soboto je na strelišču Vezovje v Šentjurju pri Celju potekalo četrto pokalno tekmovanje v praktičnem streljanju, ki so se ga udeležili tekmovalci iz vseh slovenskih klubov. Marjan Čeplak, član Kluba praktičnega streljanja iz Krškega, je osvojil prvo mesto v kategoriji C, njegO v klubski kolega Jože Kovač pa je v kategoriji D zasedel 20. mesto. Peta pokalna tekma bo v soboto, 25. maja, na strelišču Radna pri Sevnici. (Galex)
Jurijev turnir osvojil Ludwig Dvoj moč
Šentjur pri Celju, 11. maja - Neokrnjeno okolje in lepo sončno vreme sta dva od številnih pogojev za dobro strelsko tekmo. Štirideset najboljših strelcev se je zbralo to soboto na tretji tekmi za državni pokal v praktičnem streljanju - Jurijev pokal '96. Najuspešnejši je bil Šentjernejčan Ludwig Dvojmoč, ki je letos prvič stopil na zmagovalni oder.
Rezultati: 1. Ludwig Dvojmoč PPS Krško 257,98 točk; 2. Damijan Pesek SCU 241,96 točk in 3. Andrej Feguš SCU 227,09 točk. Od Posavcev so bili uspešni še: 10. Janko Božič PPS Krško, 12. Franci Umek PPS Krško, 16. Marjan Čeplak CPS Krško, 20. Iztok Jalovec Kondor Senovo.
Ludwig Dvojmoč: »Srečen sem, da sem zmagal na tej zelo pomembni tekmi, saj sem tako dobil zelo dober občutek pred sodelovanjem na Austria Internacional Open, kamor odhajam s slovensko reprezentanco. Srečali se bomo z 250 najboljšimi tekmovalci iz Evrope. To tekmovanje je zadnji preizkus in izbirna tekma mnogih reprezentanc, ki bodo izbrale svoje najboljše strelce za sodelovanje na svetovnem prvenstvu, ki bo oktobra v Braziliji. Upam, da se bomo dobro odrezali, saj smo v dobri formi.«
*•                                       (Toni)
Pozvek pa smer Teressa (V, 400 m).
Ker nas je slabo vreme nagnalo iz Italije, smo nadaljevali plezanje v domačih plezališčih, kjer je bilo preplezanih tudi kar nekaj zahtevnih smeri, še posebno pa sta se izkazala Tadej Bernik, ki je v plezališču Armeško preplezal svojo prvo smer z oceno VIII, in komaj devetletni Nejc Pozvek, ki je preplezal v plezališču Kotečnik pri Libojah smer z oceno VII, in sicer »na pogled«, kar pomeni, da je to smer plezal prvič in da mu je uspelo v prvem poskusu. (Gorazd Pozvek)

'.'....¦;¦:..:.  .V....'.... S,-    ::r
Lisca in jadralni padalci
Občni zbor Gasilske zveze Brežice
Radeče, 7. maja - V torek se je pričel tečaj jadralnega padalstva. Cena 250 DEM vključuje 10 ur teorije in prakso na poligonu, kar je 15 poletov pred izpitom. Tečaj organizira društvo za letenje z jadralnimi padali KONDOR Radeče. Vodja tečaja je Inštruktor Damjan Sonc, zato lahko zamudniki pri njem dobite vse potrebne informacije na tel.: 0601/85-244.
Lepo je opazovati padalca v zraku, še lepše pa je, če to sam doživiš. videti je tako lahkotno in enostavno, v resnici pa ni niti približno tako. Znanje je potrebno od vzleta do pristanka, imeti
moramo padalo in primeren hrib. Zelo pomembna je primerna vidljivost in seveda vete*.na vzletni točki. Najugodnejši je jugovzhodnik, letenje pri drugih vetrovih je tvegano. Zakoni aerodinamike odločajo, kdaj bo »stvar« poletela, in ne padalec. Če povprašate padalca, česa se v zraku boji, vam bo rekel -turbulence, ko se kupola padala obnaša kot harmonika. V naši občini je zelo ugodna točka na Lisci, kjer se srečujejo zmajarji in padalci iz naših krajev in tujih držav. Eno večjih srečanj bo prvi »teden v avgustu in bo trajalo štiri *jdni, od četrtka do nedelje. To
srečanje postaja tradicija, saj bo letos že petič zapored. Organizator srečanja je KONDOR Radeče. Sevniški in radeški padalci pa trenutno združujejo moči in čistijo zaletišče, saj so se drevesa in grmičevje že tako razrasla, da jih ovira pri vzletanju. Običajna točka pristanka z Lisce je KOMPOLJE, čas letenja pa je približno 15 minut. Lisca ima kar tri vzletne točke, in sicer južno, severno in zahodno, zato ste lahko brez strahu pred gnečo, saj je prostora dovolj.
Letenje z jadralnimi padali je najcenejši, najenostavnejši in najhitrejši način uresničitve človekove želje, da bi letel
Brežice, 10. maja - Predsedstvo GZ Brežice je v Domu požarne varnosti sklicalo redni letni občni zbor zveze, kjer so se zbrala vsa prostovoljna gasilska društva občine Brežice, da bi ocenila delo preteklega leta. Zveza združuje dvaintrideset prostovoljnih gasilskih društev, število članov se iz leta v leto povečuje, večja strokovnost in hitro alarmiranje pa sta pol uspeha pri intervencijah. Kljub dobri opremi so izrazili upanje, da bi občani, občina in država bolje razumeli gasilce in jim pomagali toliko, da bi v nesreči lahko kakovostno pomagali pri zaščiti človeka in njegovih dobrin. (B.Š.)
TELEVIZIJA NOVO MESTO
lYiŠal!
s Trdinovega vrha na kanalu
vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA  ODDAJA
in  po NOVICAH
ŠPORTNI  PREGLED
vsak torek Ob 20. uri
CELOVEČERNI   FILM
in NOVICE ob 21.30
vsako soboto
tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
in
mladinska oddaja
MKC TV
vsak dan
ob 19. in 21. uri
NOVICE
Čigav je uničeni grob?
Brežice, maja - Minuli teden se je na brežiškem pokopališču zgodil zanimiv dogodek, ki pa do danes še ni dobil epiloga. Delavci brežiške komu nale so namreč po pisni izjavi najemnice neke pokopališke parcele Vlaste Poček, da le do oddaja v prekop razbili nagrobnik, da bi lahko sproščeno parcelo oddali drugemu najemniku, tedaj pa se je oglasil zgrožen Vlastin bratranec Gvido Filipčič, ki je z novo najemno pogodbo dokazoval, da je od lanske jeseni on lastnik groba svojega deda. »Zaplet je nastal zato, ker prejšnja najemnica Vlasta Poček, ni preklicala svoje pisne izjave, na osnovi katere smo se odločili za storjen poseg,- je povedala direktorica KOP-a Vladi Mira
KRONIKA
Tatovom   je odklenkalo
Krško, 29. aprila - Konec meseca se je tudi krško podjetje Avtoline d.o.o. uvrstilo med redka slovenska podjetja, ki so pooblaščena, da lahko v avtomobile vgrajujejo blokirne sisteme Compact plus. To napravo proti kraji avtomobilov izdeluje ameriško podjetje The Irjnmobiliser in jo vgrajujejo že v 32 državah sveta. Doslej jih je bilo vgrajenih že več kot milijon in pol. Strokovnjaki trdijo, da je naprava med najučinkovitejšimi na svetu, in da se je tatovi še kako izogibajo. Vgradnja naprave stane 300 DEM v tolarski protivrednosti, vgrajevalec pa jo
vgradi po predhodnem naročilu v nekaj urah. V Posavju poleg Avtolina vgrajujejo napravo še v avtohiši ITG v Brežicah. Ekskluzivni zastopnik v Sloveniji je družba BooM iz Krškega. (BiM)
Hudo ranjen pešec
V nedeljo, 12. maja, se je okoli 00.25 v Brestanici na Cesti prvih borcev zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, dve pa lažje. Pešec M.J., roj. 1955, je hodil po sredini prometnega pasu v smeri Senovega. V tistem trenutku je po svoji strani vozišča iz krške smeri pripeljal   voznik   osebnega
Hrva
uškega voznika ustavili in pridržali
Pred policisti je delal s kleče
Krško, 9. maja - V četrtek ob 17.05 je OKC UNZ Krško od j 1 novomeških kolegov prejel obvestilo o neznanem vozniku I osebnega vozila honda s hrvaško registracijo, ki je ob 16.35 v iTrebnjem grozil s pištolo nekemu drugemu vozniku, nato pa se I je odpeljal v smeri proti Krškemu. Na Valvasorjevem nabrežju v 1 Krškem so ga policisti ob 18.25 tudi ustavili. Voznika CM., roj. 11972, iz Zagreba, ki je imel v vozilu tudi psa pasme bulterier, so l po pregledu vozila in opravljenem razgovoru privedli na PP Krško, I kjer je ob vodenju postopka postal zelo agresiven - po prostoru |je začel metati stvari, ki jih je imel v torbici okrog pasu, celo del! I avtomobilskega zračnika je zletel v zrak. Na ves glas je kričal in i se kljub opozorilom policistov ni umiril. Legel je na tla in pričel i I delati sklece, zatem si je slekel majico, pričel mahati s pestmi ir ! |kričal, da bo vse policiste pobil. Njegova agresivnost se je še I stopnjevala, saj je z rokami udarjal po vratih in jih tudi poškodoval. I Ker je po opozorilih policistov še naprej razgrajal - tekal je po ;; prostoru in razmetaval stole - so ga ga policisti vklenili. Zoper i njega bo podana kazenska ovadba, odrejeno pa je bilo tudi I pridržanje.
Odbor GZ Brežice - z leve: tajnica Marjanca Ogorevc, predsednik Vlado Deržič in tehnični sekretar vodja Ivan Leskovec.
I BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
V času od 6. do 13. maja so v porodnišnici v Brežicah postale mamice: Jasmina Džinič iz Krškega - Arnesu, Sonja Kuhar iz Velikega Mraševega - Nini, Renata Žitnik z Gorice - Tamari, Metka Piltaver iz Krške vasi - Jerneju, Ljubica Žibert iz Velikega Mraševega - Klementini, Jožica Bučar iz Sevnica - Patriciji, Matjažka Cugmas iz Krškega - Maši, Vesna Škoberne s Senovega -Timu, Alenka Furlan iz Dolge vasi - Manci, Mojca Kostelac iz Kostanjevice - Nini Simone, Polona Šketa-Račič iz Ljubljane -Roku, Darinka MirtzBlance - Domnu, Klavdija Čater iz Cerkelj -Anji. Vsem iskrene čestitke!
Kežman. Kateri dokument ima večjo veljavo, novejši ali starejši bo, če se ne bodo prizadete strani mogle drugače dogovoriti, določilo sodišče, Vlasta Poček pa
bo po vrnitvi iz zdravilišča, kjer se trenutno nahaja morala tudi pojasniti, zakaj ni pri komunalcih preklicala svoje prvotne odločitve. (ES)
POPRAVEK
V Našem glasu številka 16/17 smo v rubriki »Brežiška porodnišnica" po nesreči objavili, daje Irena Majce z Mosteca rodila Marylin. Resnica je, daje Irena Majce rodila sina in mu je ime Brin. Za napako se opravičujemo.
Uredništvo
avtomobila S.E., roj. 1955, in s prednjim delom vozila trčil v pešca, ki se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Lahke telesne poškodbe sta zadobila tudi voznik S.E. in njegova sopotnica H.I., roj. 1959.
Pogin rib
OKC UNZ Krško je v sredo, 8. maja, ob 15.45 prejel anonimen telefonski klic, da je v potoku Negot v naselju Dobova prišlo do pogina rib. Policisti so skupaj z ribiči ugotovili, da je do pogina res prišlo, in sicer zaradi zastrupitve s predelanim oljem, ki gaje nekdo zlil v strugo potoka. Materialna škoda še ni ocenjena, olje pa je bilo usodno za 25 klenov. Policisti bodo ob odkritju onesnaževalca ustrezno ukrepali
Alkotest »laže«
Na Kvedrovi cesti v Sevnici so v sredo, 8. maja, ob 00.15 policisti ustavili voznika osebnega avtomobila D.L., roj. 1964, iz Sevnice. Zaradi očitnih znakov alkoholiziranosti so odredilLpreizkus z alkotestom, ki je bil praviino opravljen, vendar se D.L. z rezultatom ni strinjal. Zato so odredili še odvzem krvi v ZD Sevnica. D.L.-ju so prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar so ga ob 1.54 ponovno ustavili, tokrat na Cankarjevi ulici. Zaradi neupoštevanja odredbe policista in bojazni, da bo kršitev nadaljeval, so ga odpeljali na PP Sevnica, kjer so odredili pridržanje..
Alkotest pokazal 2,94
Policisti PP Krško sov nedeljo, 12. maja, ob 00.10 odredili pridržanje do iztreznitve za B.L., roj. 1950, iz Brezja pri Dovškem. B.L. je okoli 23. ure (11. maja)
vozil neregistriran osebni avtomobil po Zasavski cesti v smeri proti Cesti izgnancev v Brestanici. Ko so ga ustavili, je kazal          očitne          znake
alkoholiziranosti, kar se je ob preizkusu tudi potrdilo, saj je naprava za alkotest pokazala 2,94 g/kg alkohola v izdihanem zraku. B.L.-ju so prepovedali nadaljnjo vožnjo, vendar tega ni upošteval, saj so ga ob 23.50
Usodno
prečkanje
tirov
Sevnica, Krško, 6. maja -Policiste PP Sevnica je v ponedeljek ob 13.35 prometnik ŽP Sevnica obvestil, da je na območju železniške postaje Sevnica vlak povozil neznano žensko, ki je hudo ranjena. Policisti so odšli na kraj nesreče in ugotovili, dajeŠA, roj. 1914, prečkala železniške tire v času, ko je v smeri iz Celja pripeljal potniški vlak. Kljub zvočnim signalom in zaviranju je prišlo do nesreče. Hudo telesno poškodovano Š.A. so prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer je zaradi poškodb umrla.
Istega dne je bil ob 21.10 OKC UNZ Krško obveščen, da je na železniških tirih v bližini tržnice v Krškem vlak povozil neznanega moškega. Na kraj je odšla komisija UKS, ki je ugotovila, da je B.I., roj. 1942 v Ključu, stalno stanujoč v Krškem, prečkal tire v trenutku, ko je iz Zidanega Mosta pripeljal potniški vlak. B.l. je zaradi zadobljenih pošodb umrl na kraju nesreče.
ponovno ustavili. Tokrat so odredili pridržanje do iztreznitve
Stanovanjska hiša v plamenih
OKC UNZ Krško so v nedeljo, 12. maja, ob 14.25 obvestili o požaru na stanovanjski hiši last Ž.I., roj. 1959, v naselju Spodnja Pohanca. Policisti in kriminalisti so ugotovili, da je bil na podstrešju dvonadstropne stanovanjske hiše solarni bojler s trojnim večnamenskim stikalom. Na enem od stikal je prišlo do pregrevanja, vnelo se je plastično ohišje in nato izolacija okoli bojlerja. Ogenj seje razširil na tla podstrešja, zatem pa zajel še leseno ostrešje. Pri gašenju požara je sodelovalo 17 gasilcev
PGE Krško in 33 gasilcev iz prostovoljnega gasilskega društva Dečno selo in Pohanca. Pri gašenju ni bil nihče telesno poškodovan. Materialna škoda znaša okoli 500.000 tolarjev.
,ALVO\
UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3, Brežice TelJFax: 0608 61-629
RAČUNALNIŠKA TRGOVINA
RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE
Widows 95 upgrade 17.990,00   STT
Widows 95 35.990,00   SIT
Orožje na MMP Obrežje
V sredo, 8. maja, so na MMP Obrežje ob 9. uri pri vstopu v Slovenijo preverjali voznika avtodoma V.A., roj. 1922, iz Bjelovara. Policist je našel v vrečko zavit samokres in 334 nabojev različnega kalibra.
Hrvaški državljan D.D., roj. 1954, je v nedeljo, 12. maja, ob 18.05 na MP Obrežje z osebnim avtomobilom izstopal iz Slovenije. Pri mejni kontroli je policist v vozilu našel pištolo kal. 7,65 in nabojnik s sedmimi naboji istega kalibra. Pri pregledu predala armaturne plošče je policist našel še 90 nabojev različnega kalibra.
Srednja šola Krško Hočevarjev trg 1 Krško
Razpisuje naslednja delovna mesta:
1. Za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
- učitelja slovenskega jezika, prof. slovenščine ali dipl. slovenist;
- učitelja angleškega jezika, prof. angleščine in nemščine;
- učitelja športne vzgoje, prof. športne vzgoje;
-  učitelja fizike, prof. ali dipl. inženir fizike;
-  učitelja matematike, prof. ali dipl. inženir matematike ali matematike s fiziko;
-  dveh učiteljev elektro predmetov, dipl. ing. elektrotehnike -elektronik;
- dveh učiteljev strojnih predmetov, dipl. ing. strojništva;
- učitelja praktičnega pouka, strojni teh.(avtomehanik);
- učitelja praktičnega pouka, elektrotehnik elektronik (avtoelektrikar);
2. Za določen čas s polnim delovnim časom:
-  učitelja zgodovine in geografije, prof. ZGO in GEO za čas od 1.9.1996 do31.5.1997;
-  učitelja elektro predmetov, dipl. ing. elektrotehnike -elektronik; za čas od 1.9.1996 do 28.2.1997;
- vzgojitelj, prof. domske vzgoje - za čas od 1.9.1996 do 31.8.1997;
3. Za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
-organizator praktičnega pouka, ing. elektrotehnike ali ing. strojništva.
Za vsa razpisana delovna mesta je začetek dela 1.9.1996. Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa. Obvestilo o izidu razpisa vam bomo poslali v petnajstih dneh po izbiri kandidatov.
Ravnatelj Ivan Žibert, dipl. ing. el.
Turistična agencija I
TffJ Brežice
N.C. Intermarket tel.: 0608/62-560, 62-501
Počitnice: Slovenija, Hrvaška,
Španija, Grčija, Turčija,Malta,
Tunizija...
šolski, maturantski
in sindikalni Izleti
Jožica in Robi!
Presenečenje je bilo •
popolno.
Želimo si, da se vse,
kar sta si zamislila
in si želita, tudi izpolni
62:	Valantičevo 17, \         8000 Novo mesto _-       Telefon: +386 68/23174, T       323300 ^         Telefax: +386 68/342 094
	Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro.
mm
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 8. in 19. uro,
ob sobotah med 8. in 24.
in ob nedeljah od 8. do 17. ure.
iNjfP FILMSKI SPORED
»Kino servis« Brežice
16., 17., 18. in 19. V. ob 18.30 in 20.30 uri in 20. V. ob 20.30 uri: JUMANJI, pustolovski
21. V.: ni predstav
22.    V.    ob
HOLLANDOV
melodrama
20.30    uri: OPUS,
Kulturni dom Krško
16. V. ob 19. uri, 17. V. ob 20. uri in 19. V. ob 18. uri: KDO BO   KOGA,   gangsterska
komedija
Kino Kostanjevica
18.  V. ob 20. uri: KDO BO KOGA, črna akcijska komedija
19. V. ob 20. uri: DUHOVNIK Kino Šentjernej
17. V. ob 19. uri: DUHOVNIK
17. V. ob 21. uri: KDO BO KOGA, črna akcijska komedija
Zavod za zaposlovanje Sevnica Enota Krško 68270 Krško Dalmatinova ulica 8
Zadeva: Objava prostega delovnega mesta
Na podlagi določil pravil o delovnih razmerjih v družbi »IR« INŽENIRING Krško d.o.o.
OBJAVLJAM
prosto delovno mesto:
HIŠNIKA - KURJAČA
Pogoji:
- končan program šolanja IV. in V. stopnje tehnične stroke;
- poskusno delo 6 mesecev;
- tečaj za kurjača (ni pogoj, mora pa ga opraviti v času poskusne dobe);
- izpit B-kategorije.
Delo je primerno za kandidate, ki želijo delati z ljudmi in imajo do strank primeren odnos ter s svojim osebnostnim nastopom lahko nanje pozitivno delujejo. Kandidat mora obvladati manjša obrtniška dela, ki so potrebna za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, ter imeti odnos in voljo do urejanja okolice ter skupnih prostorov stanovanjskega objekta. Sestavni del njegovih nalog je tudi skrb za izvajanje najemnih pogodb. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pri opravljanju dela bodo veljali posebni pogoji, zato morajo kandidati ob vlogi podati posebno izjavo, potrjeno pri notarju, da dovoljujejo vpogled v varovane osebne podatke, ki jih vodi Ministrstvo za zunanje zadeve.
Osebni dohodek se oblikuje v skladu s pravili družbe in znaša cca. 90,000,00 SIT netto. Izbranemu kandidatu nudimo po potrebi stanovanje kot boniteto pri opravljanju dela (ne plača najemnine).
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi razpisa v Našem glasu na naslov »IR« INŽENIRING Krško, 8270 Krško, CKŽ 53.
Direktor. Jože Kos
¦7
v|
I PROSIMO  VSE  OBČANE   OBČINE   KRŠKO,   DA SI
I NAJKRAJŠEM ČASU IZBEREJO SVOJEGA OSEBNEGA I
! ZDRAVNIKA IN ZOBOZDRAVNIKA.
I OSEBNEGA ZDRAVNIKA IN ZOBOZDRAVNIKA NAJ Sil
| OBČANI IZBEREJO TUDI, ČE NISO BOLNI.
I ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO dr. Rudolf LADIKA, direktor
ZADRUGA 1.0.0. KRŠKO, CKŽ 67, 8270 KRŠKO Razpisujemo prosta dela in naloge:
VODJA KNJIGOVODSTVA
Kandidati, ki se želijo javiti na razpis, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-  izobrazba VI. stopnje ekonomske smeri,
- 5 let delovnih izkušenj,
- obvladanje dela na računalniku,
- poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje bo sklenjeno takoj, za nedoločen čas.
Rok za prijavo je 8 dni od objave v Našem glasu. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 10 dni od dneva poteka razpisa.
KMETIJSKA APOTEKA r
NUDIMO VAM: ŠKROPIVA, SEMENA, VRTNICE, VRTNO ORODJE, VIJAKE IN OSTALI KMETIJSKI REPROMATERIAL.
<« r i- r    i o          Časopis za Posavje in okolico
S LlL/JA>J          Uredništvo: CKŽ 23, 8270 Krško
Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:................................t....................
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi
Telefon:..............................
Kraj, datum:.....................................
(podpis naročnika in zig)
MALI OGLASI
Vodim poslovne knjige po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, za samostojne podjetnike in mala podjetja z računalniško obdelavo podatkov. Sotelšek M., Gozdna pot 3, Leskovec pri Krškem. Tel.: 0608/33-330.
V  najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6, 8270 Krško.
V najem oddam gospodarsko poslopje za mirno obrt ali skladišče (8x11 m). Tel.: 56-168.
V        Krškem najamem neopremljeno stanovanje. Možnost kasnejšega odkupa. Tel.: 22-979.
Najamem             enosobno
stanovanje ali garsonjero v Krškem. Tel.: 21-536 (od 8. do 18. ure).
V Posavju prodam vikendhišo s travnikom in gozdom. Tel.: 004114622718 (Švica).
Prodam ali zamenjam manjši vikend, lepa parcela, vinograd, lep razgled v okolici Krškega, za večjega ali hišo. Tel.: 0609/621-285.
Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) naTrški gori (Krško). Tel.: 99 385 1/ 678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško.
Prodam njivo, 54 a, v k.o. Drnovo (v bližini avtoceste) in travnik, 72 a, v k.o. Smednik (Raškitali). Cena in plačilo po dogovoru. Tel.: 75-735.
Lepo lokacijsko gradbeno parcelo v bližnji okolici Sevnice prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 0608/82-839.
Dvosobno stanovanje na Cesti 4. julija 62 b, prodam (KATV, CK, telefon, dvigalo). Tel.: 21-834 (dopoldan), 31-508 (popoldan).
Na Cesti 4. julija 66 prodamo trisobno            stanovanje
(centralno ogrevano, telefon, KATV). Tel.: 31-904
Prodam opremljeno dvo-^ sobno komfortno stanovanje v * centru   Brežic  (v  prvem nadstropju,        centralno ogrevano). Tel.: 65-459.
V Krškem vzamem v najem opremljeno stanovanje. Tel.: 31-248.
Mercedes 200 D, starejši letnik, registriran do avgusta 1996, poceni prodam. Tel.: 33-975 (dopoldan), 31-984 (popoldan).
Prodam yugo 45, letnik 1986, registriran do 18.4.1997, dobro ohranjen, cena 1.600 DEM. Naslov: Stane Volk, Stiplovškova 2, Brežice.
Prodam citroen viša 11 RE, letnik 1986, registriran do 3/ 97, bele barve, lepo ohranjen, cena 3.500 DEM. Tel.: 65-715.
Prodam žensko gorsko kolo z opremo Shimano (18 prestav). Cena 15.000 tolarjev. Tel.: 69-296 (po 19. uri).
Prodam otroški voziček Peg Perego (košara in športni del). Tel.: 32-302.
Prodam                 mladičke
novofundlance, stare sedem tednov. Tel.: 61-345.
Dobermane, čistokrvne mladiče, cepljene, prodam. Tel.: 31-065 (po 15.30 uri).
Kožice in kozličke stare dva meseca, prodam. Tel.: 70-024.
Prodam črno usnjeno motoristično jakno z všitim ledvičnim pasom, na ramenih in komolcih podložena, številka 54, kot nova. Cena 35.000 tolarjev oziroma po dogovoru. Tel.: 78-365 (po 15. uri).
Nudim varstvo otrok na svojem domu po dogovoru. Tel.: 21-922 (zjutraj do 9. ure ali zvečer od 18. ure naprej).
Likam na vašem domu ali odpeljem - zlikano pripeljem. Zaupajte mi. Tel.: 56-168 (kličite zjutraj).
Inštruiram kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 21-209 (zjutraj ali zvečer).
Kupim parcelo na sončni legi (do 20 arov), po možnosti z brunarico. Tel.: 33-991.
Mixer Solton 8-kanalni PA-209-N, dve zvočni skrinji po 150 W, električno kitaro Melodija in uglaševalec kitarskih strun zelo ugodno prodam. Tel.: 84-468.
Mlada tričlanska družina najame v Brežicah dvosobno stanovanje. Tel.: 62-739.
Pišem tekste za uglasbitev -tudi po naročilu. Če želite uspeti, pokličite. Tel.: 70-024.
Tovoto corollo LB 1.6, 16 V; 105 KM,, letnik 1990, metalno siva, pomična streha, registrirana do oktobra 1996, prpdam.Jel.: 31-811.
V centru Krškega oddam opremljen lokal za trgovsko dejavnost v velikosti 25m2. Pogoj: predplačilo najemnine za dve leti. Informacije na tel.: 33-029 (9.-12. in 15.-18. ure)
MAVRICA GEA i>.o.o.
¦ NEPEREMIČNINE (PRODAJA, NAKUP, ODDAJA, NAJEM...) -STILNO POHIŠTVO ¦VITEŠKI OKLEPI -BIOENERGETIKA
INFORMACIJE PO TELEFONU 0608/22-609 IN 21-609
Evropski parlamentarci v Brežicah:
Za v Evropo je treba trdo delati
Evropski parlamentarci v brežiškem gradu. V ospredju Milan Kučan ter Ciril Ribičič in Jože Avšič
(čepita).
Brežice, 10. maja - Minuli petek je Brežice obiskalo kar 46 članov parlamentov dvanajstih različnih evropskih držav, ki se jim je pridružilo še lepo število naših parlamentarcev.
Evropske parlamentarce, udeležence tretjega Eurocupa v tenisu, ki je potekal minuli konec tedna na teniških igriščih na Otočcu in predstavlja neuradno evropsko   »parlamentarno« prvenstvo, je po prihodu na grajsko dvorišče pozdravil župan Jože Avšič ter jim na   kratko   predstavil nekatere     značilnosti občine, po ogledu gradu in muzejskih zbirk, skozi katere jih je popeljala kustosinja Ivanka Počkar, pa   so   se   zbrali   na sprejemu v slavnostni dvorani, ki ga je pripravil predsednik republike, Milan Kučan. Najprej je župan gostom predstavil občino Brežice in izrazil zadovoljstvo, da so si ta kraj izbrali za obisk. Tudi predsednik Kučan je v svojem     pozdravnem govoru izrazil zadovoljstvo Markiz od Reedinga
Markiz od Reedinga iz Velike Britanije: »Pri našem delu je pomembno, da smo vedno v dobri formi. Tako lažje dalj časa delaš, um je bolj na preži in stvari bolje obvladaš. Za to sta tenis in smučanje enkratno uporabna, pa še veliko znanstev in prijateljstev lahko skleneš. Slovenija je zato enkratna, tudi tole tu. Pogledaš skozi eno okno, vidiš ulico, skozi drugo vidiš džunglo! (Vrbino, op.avt.)
(Tekst in slike: ES) zaradi   tako   pomembnega
Evropske unije in verjamem, da imamo pravico do te iluzije. Upam, da Evropa ni boginja, ki jo je prevaral v bika preoblečeni Zevs, kot lahko vidite na freski v tej dvorani. Sicer pa je tenis dober razlog za druženje. Ta igra je zelo podobna igram med strankami, vlado in parlamentom. Žogica skače zdaj sem, zdaj tja, dokler na koncu ne pade vlada. Sicer pa sem prepričan, da boste v teh dneh druženja ugotovili, da je Slovenija najlepša dežela v tem delu Evrope,« je med ostalim v napol šaljivem tonu povedal predsednik Kučan.
Sicer pa so za prijetno vzdušje na sprejemu v dvorani, ki je goste naravnost očarala, poskrbeli tudi kuharji čateških Term, za žejne pa je poskrbelo Vino, katerega direktor Kari Recer je goste še posebej pozdravil. Zelo lepo so zvenele tudi citre mlade in nadarjene Nine Mandžuke iz Brežic.
Matti Saarinen, Finska: »Pri vas sem šele dva dni, sem pa zelo presenečen nad vašim razvojem. Tega nisem pričakoval: infrastrukturo, zelo prijetno in urejeno deželo... Primerjava s Finsko? Vi imate vinograde, mi pa gozdove. Tudi za poljedelstvo imate za razliko od nas dobre pogoje. Zaradi velikih razdalj med kraji je pri nas življenje zelo drago. Za vašo majhno deželo je zelo pomembna visoka raven izobrazbe prebivalstva, opažam, da veliko pri vas govori tuje jezike. Vaš vstop vEU? Čakam na ta dan, vendar menim, da za to še niste pripravljeni. Ko pa bo vaša ekonomija na stopnji, ki jo pričakujemo od vas, vam bomo vrata na stežaj odprli. Ne smete samo čakati, ampak trdo delati v tem smislu. Dela je še veliko.__________________
obiska.
»Vaša prisotnost dokazuje, da Slovenija v Evropi ni pozabljena. Tisti, ki živite v velikih državah, ne veste, kako je biti pozabljen v svetu velikih. Slovenija se je v tem svetu pojavila kot nezakonski otrok, a tudi ta ima pravico živeti. Vesel sem, da se mi ob tej priložnosti, ko nas je združila vaša športna prireditev, ni treba pogovarjati le o politiki, kljub temu pa ne bo odveč, ča omenim, da je iluzija slovenskega naroda to, da postanemo člani velike skupnosti držav
Matti Saarinen
Predsednik Milan Kučan je gospodom iz Evrope predstavil direktorja brežiškega Vina Karla Recerja kot človeka, ki ima v rokah ključ od vinske kleti, in dejal, da mu je zelo hvaležen, ker gaje s ponujeno pijačo razbremenil skrbi zaradi stanja v državni blagajni.
Volitve v svete KS
Sevnica, 14. maja - V Sevnici so bile 12. maja izvedene volitve v svete KS. Rok za objavo rezultatov je določen za četrti dan po glasovanju, zato smo do danes dobili le delne rezultate volitev. Na področju občine Sevnica je v volilne imenike vpisanih 13.771 občanov, glede na število prebivalcev je bilo določenih 47 volišč. V volilnih odborih je sodelovalo 282 ljudi, v volilnih komisijah v KS pa 80 ljudi.
Delni rezultati volitev v sevniški občini so bili naslednji: v KS je bila volilna udeležba 63,45-odstotna, v KS Primož 70,8-odstotna, v KS Krmelj 57,2-odstotna, v KS Sevnica 31,32-odstotna, v KS Studenec 46,8-odstotna, v KS Šentjanž 54,88-odstotna in v KS Zabukovje 41,4-odstotna.
Ker je torej rok za objavo rezultatov določen četrtek, 16. maj, bomo o poteku volitev v posameznih KS in dokončnih rezultatih poročali v naslednji številki.
Referendum v Boštanju uspel
Samoprispevek bo
Boštanj, 12. maja - V KS Boštanj sov nedeljo hkrati z volitvami v svete krajevnih skupnosti izpeljali tudi referendum za lokalni samoprispevek. Glasovalo je 1.381 volilcev ali 61,24 odstotkov, Za samoprispevek pa se je odločilo kar 837 ali 61,68 odstotkov volilcev. V okviru samoprispevka naj bi se v petih letih zbralo okoli 52 milijonov tolarjev, ki jih bodo porabili predvsem za izgradnjo infrastrukture (dograditev in nove gradnje cest, komunalne dejavnosti, kjer predvidevajo izgradnjo novih telefonskih priključkov, rekonstrukcijo vodovoda, novega hidrantnega omrežja ipd.). Sredstva samoprispevka bodo v vsaki novi investiciji sodelovala v višini 10 odstotkov. Če bo mogoče, jih bodo porabili tudi za dokončanje OŠ Boštanj, predvsem za krožno pot za avtobuse in njihovo postajališče.
Tudi volitve v svete krajevnih skupnosti so bile uspešne, saj je glasovalo 63,46 odstotkov volilcev, ki so porazdeljeni v 14 volilnih enot izvolili 18 članov sveta KS. Ker je Boštanj največja krajevna skupnost v sevniški občini, so se potrudili, da bo zastopanost volilnih odborov velika, tako da bodo krajani lahko aktivno sodelovali pri vseh pomembnejših odločitvah, (ksenija)

Avtoline krško d.o.o.
Bohoričeva 20, tel.: 0608/21-280,21-380, fax: 0608/22-118, trgovina: 0608/21-010, prodaja vozil: 0608/22-218
Na zalogi vsi modeli avtomobilov Škoda Felicla, najugodnejši
krediti le od 2% obresti dalje, menjava staro za novo,
rabljena vozila tudi na kredit, vsi rezervni deli, ki so vgrajeni
pri nas v vozila Škoda In Renault imajo enoletno garancl|o.
Servis za vozila: Škoda, Renault, Citroen, Lada.
AKCIJA!!!!!!!!
Pri nakupu Felicie vam podarimo avtoradlol
OB  KOFETKU
rane Arh: S strokovnim delom do uspeha
Kako te je tvoja glasbena pot pripeljala do tega, da glasbo sprejemaš kot način življenja?
«V glasbeno šolo, pravzaprav v godbo, sem se vpisal v prvem razredu osnovne šole, takrat je v Krško prišel profesor Gradišek in od takrat se v bistvu spoznavam z glasbo. Ko sem hodil v tretji razred, sem že začel igrati v godbi takrat !e bivše Celuloze in nekako do sedm& a) -razreda mi ni nič kaj bistvenega roji o po glavi, potem se je pa naenkrat pojavila misel, da bi se vpisal na srednjo glasbeno šolo. Do takrat sem igral ventilpozavno in bariton, poučevanje teh pa na glasbeni šoli ne obstaja. Če sem se torej hotel vpisati, sem moral izbrati nov ištrument, odločil sem se za cugpozavno. Zatem so sledili sprejemni izpiti iz pozavne, teorije in solfeggia. Uspel sem se vpisati. V prvem letniku sem že šel na republiško tekmovanjev Maribor, kjer sem osvojil prvo mesto v svoji kategoriji. Kmalu zatem sem odšel na državno prvenstvo, še v bivši državi, v Sarajevo in tudi tam osvojil prvo mesto. V Ljubljani sem sodelovat v, več orkestrih: big bendu, kvarfit) pozavn, simfoničnem orkestru, komornih zasedbah. In takrat se e moja miselnost začela oblikovati v
glasbeno smer. Sledil je poziv k vojakom, nakar sem se moral odločiti, ali na akademijo ali delat. Odločil sem se za delo, ker sem mislil, da se bom na akademijo vpisal ob delu, delo pa je botrovalo temu, da se še do danes na akademijo nisem vpisal. Kaže pa, da se bo vendar našla tudi
ta možnost - v Velenju. Tako sem se kasneje zaposlil v glasbeni šoli Brežice in prevzel godbo Kapele. Potem smo še odprli oddelek trobil v Župelevcu in v Brežicah. Ravnateljsko dolžnost je kmalu prevzel Gradišek, jaz pa sem se preselil v glasbeno šolo v Krškem, kjer sem še danes. Imam veliko dela, "od glisbene šole, kaaelske godbe, goioe Videm, sinfoničnega orkestra glasbene šole do trobilnega kvinteta v Novem mestu, tam pomagam tudi simfoničnemu orkestru, sodelujem z ansamblom Tonija Sotof-.ka ... in še se občasno kaj najde. Pravijo, da si nare dil svojevrstno revolucijo, ko si iz čisto navadne vaške godbe naredil     skoraj
fjfesionalni v Kaj je bila a uspeha? roj smo malo mili repertoar. Potrebno ga je bilo posodobiti. Apelirali
smo na vse, še posebej mlajše glasbenike, dase vpišejo v glasbeno šolo, saj brez pismenosti v glasbi ne gre. Sedaj so pismeni vsi. Je pa res, da je bil v kratkem času viden velik napredek in kmalu smo lahko posneli kaseto, katere izzid je sovpadal s 140-letnico godbe, v novem, bolj zabavnem slogu. Drugače pa je to trd kruh za amaterje. Veliko je odrekanja, ne samo na vajah, tudi doma je treba vaditi. Vsak dan moraš biti z inštrumentom, če ne vadiš, ni rezultata. Ključ do uspeha je redno igranje, strokovno vodstvo in glasbena izobrazba ter veliko ljubezni do tega, kar počneš. Za to je lep primer v Krškem Drago Gradišek, ki dela že 15 let in je šele po toliko letih odpadlo vse, kar ni bilo dobro, pšenica pa je ostala. Rezultat je ta, da smo bili letos najboljši v prvi jakostni skupini. Uspeh ne pride čez noč. To je sistematsko delo, ki poteka več let.
Poznavalci glasbe pravijo, da imaš nek poseben smisel za vodenje oz. dirigiranje in da to daje kakovost tvoji glasbeni komunikaciji.
Biti dirigent ni lahko. Vedno pravim, da je bolje manj mahati, ker lahko še koga zmotiš. Pokazati moraš tisto, kar je pomembno. Bistveni so ritem in vstopi ter seveda lahkotnost.
Odkar si v Kapelah, pravijo, da si Kapelan, in te imajo za svojega, Leskovčani pa, da si Leskovčan, kaj praviš na to?
Prijavljen sem v Leskovcu, se pravi, da sem še vedno Leskovčan, vendar z začasnim prebivališčem v Župelevcu.
In kakšni so tvoji bližnji glasbeni načrti?
Predvsem bo tu veliko javnih nastopov, tako gremo kmalu s kapelsko godbo na Lovran na mednarodno srečanje pihalnih godb. Smo edina povabljena slovenska godba na tem srečanju.
Na krški in brežiški predstavitvi glasbenih šol malo drugače se je izkazalo, da obstaja velik potencial mlajših ljubiteljev glasbe, in med njimi je kar nekaj nadarjenih glasbenikov.
To je res! V Krškem je pravo leglo vseh vrst »muzikontarjev«. In to je to: največ zaslug za to imata glasbena šola in njen direktor, ki jo dobro vodi in usmerja, učitelji mu sledijo, ko da idejo, jo še dokončno izoblikujejo in realizirajo. Tako smo letos sestavili prvo mladinsko godbo, ki izvira iz glasbene šole. Prav tako harmonikarski orkester. Nadaljevali bomo s podobnim programom. Ustvariti čim več dobrih, mladih glasbenikov, ki bodo pomagali
godbam, kot so kapelska, senovška in kostanjeviška, kajti ko bodo odšli iz uigranih orkestrov, jim bo lažje igrati. Že tam se spoznajo z vsemi problemi, kot sta skupna igra in intonacija, in seveda je potem vse lažje. Smešno je, če se spomnim svoje izkušnje, ko sem se naučil dve skladbi na pamet in se v orkestru dobesedno izgubil. To se pri teh otrocih ne more zgoditi, ker jih že od začetka pravilno vzgajamo.
Kot novost moram omeniti tudi jazzovski band, ki ga vodi Aleš Suša, in kvartet saksofonov. Leto za nami je bilo uspešno in je dokazalo, da smo pravilno delali. Napredek je opazen na vseh področjih in v vseh stteijah. Ob takem zanimanju pa se soočamo s problemom prostorske stiske, saj smo že sedaj dobesedno prepolni in rešitev je mogoča samo v novih prostorih. V tem trenutku je naša šola razbita in smo zaradi tega ogorčeni. Nujno bo v bližnji prihodnosti treba poiskati prostor, kjer bo mogoče na enem mestu zbrati vse učne programe, vključno s skupinami, ki so glasbene narave, pa morajo ustvarjati v vlažnih zakloniščih. Obljubljali so nam stari hotel kot prostor, namenjen samo za glasbo, pa je do sedaj ostalo vse le pri obljubah, delovanja v tej smeri še ni bilo« (Mr. Jožo)
•