Poštnina plačana v gotovini. Leto LXX. št. 147 Ljubljana, četrtek L Julija 1937 d^ 29013 Gena Din i.— ammatk nnnl ^nav njnnjnjnj ■■■ wl%\ ■■ muuu\\\ ■■■■ ■■■ pn ■ na njnjnnk ^^. It' Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. CREDNISTVO IN UPBAVNlšTVO LJUBLJANA, Knafl jeva ulica »t. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon It 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICBj Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.H51 Napet notranjepolitični položaj v Albaniji: j Albanija na pragu nove revolucije? Vojni minister odstavljen, mnogo višjih oficirjev aretiranih, ker jih dolže, da so pripravljali novo revolucijo Draf, l. julija, ta*. Krvavo zatre tje ponesrečene majske revolucije, ki je končalo te dni z justifikacijo glavnih obtožencev, je nels poostrilo notranje politični položaj. Povsod se čuti neka negotovost in napetost vidno narašča. Poznavalci razmer zatrjujejo, da se zopet nekaj pripravlja. Veliko punomuu| v vsej javnosti .je Thudilo dejstvu, da je WI dosedanji vojni minister general \ranitas odstavljen. Poslan jo bil na dopust, s katerega se I ne bo več vrnil na svoje mesto. Govori se celo, da je i nt r miran in pod policij* skini nadzorstvom, nič gotovega pa ni mogoče dognati. Za naslednika odstavljenega vojnega ministra je bil imenovan general Gustav Mvrdacz, bivši gene ral štabni polkovnik avstroogrske armade, ki je služboval med svetovno vojno v Albaniji in je ostal tam tudi po zlomu avstroogrske mool>lnstil finančnega ministra, da sme najeti pri Narodni banki posojilo v višini 15 miljard frankov za krit. je tekočih državnih izdatkov, dokler si ne zagat ovi novih virov dohodkov. Sklepi vlade so izzvali v javnosti veli. ko senz":*jjo. Glavni cilj — ohranitev miru Uradno poročilo o razgovorih ob obisku kralja Karola v Bukarešti \ arsava, 1. julija. AA. Kralj Karol II. je »noć; ob 17. uri prišel v Krakov. Na postaji £ a j% pozdravil krakovski vojvoda, vso ulice pa so bilo prepolno manifestantov, ki 10 £a navdušeno pozdravljali, ko yc je vozil v Vavel. V srebrni kapeli, kjer poCiva maršal Pilsudski. je kralj položil krasen venec z rumunskim trakom. Nato je kralj obiskal vavel ko katedralo, kjer ?ra je na pra-jru pozdrav1.! nuncij Cortesi v ornatu z dru-jrim duhovnistvom. Kralj Karol je ostal v katedrali 40 minut. Ogirdal si je vse zgodovinske spomenike. Predsednik republike je zvečer Priredil banket v vavelskem gradivu. Kralj in prestolonalednik stanujeta v prostorih gradu, ki so sicer rezervirani za predsednika republike. Krakom, i julija. K. Kuuiun.ski kralj Karol in prestolonaslodaik Mihajlo sta ^noči od polova i:i \r Krikova v Bukarešto. Vrmt\ njunim odhodom ^e bilo izdano uradno poročilo, ki pravi: V teku razgovorov, ki :=o bili za easa obiska ramunsfeega kralia Karola, so bili proučeni v^i problemi, ki se tičejo obeh držav. Tri tem so *oe1asno ugotovili, da so interes* Poljske in Rumunije popolnoma is-lovetni. Glavni cil; obeh držav -p ohranitev miru in temu ril ju stali Ind! polfctka* rumunsko zavezništvo. Italija proti odpoklicu prosto Hude obtožbe proti Angliji in Franciji Rim, 1. julija. A A. Popolo d* Italia« je objavil članek o vprašanju prostovoljcev v Španiji. Clankar najprej poudarja, da se .--adnjih 24 ur ves italijanski tisk peča z vprašanjem pro tovoljcev v Španiji. Mus-solini je že razložil italijansko stališče o vprašanju prostovoljcev. Odpoklic italijanskih prostovoljcev iz Španije ni mogoč zaradi tega. ker ni odvisen od italijanske vlade. Nato clankar pravi, da se rdeči v Španiji bore v prvi vrsti proti fašizmu. V zadnjih, šest mercc:h je iz vse Evrope, posebno pa iz Francijo prišlo v Španijo mnogo prostovoljcev. Prišlo jih je najmanj 50.000. Prvi italijanski prostovoljci so odšli v Španijo šele koncem leta 1936. sporazum o prepovedi odhoda prostovoljcev pa je bil •klenjen šele februarja togra leta. Ko je bi- j la izdana ta prepoved. Italija ni več kršila tepa iporazuma e nadaljevala zahodno od Traslavine. V odseku nri Cillurelo de Bricia so nacionalisti zavzeli eno postojanko. Padlo je 20 sovražnikov, nacionalisti pa so zapJe- , nili tudi mnopro vojnega materijala. Irun, 1. julija. AA. Padec Valmaseda je potejmil za teboj tudi padec Castra. Včeraj 60 nacionalisti zavzeli to pristanišče. Včeraj je po več dneh zopet bilo lepo vreme in eo čete generala Franca to takoj izrabile. Čete prodirajo proti Santandru počasi in sigurno. Zdi se, da so rdeči okoli ^antandra zprradili močan obrambni sistem. Castro Urdijales je važen rali toga* kam ;e njejrova luka zelo moderna. Valencija. 1. julija. AA. Uradno objavljajo, da je snoči ob 23. uri 6 nacionalističnih vojnih ladij izvršilo demonstr.vij i pred* rtom otoka Minorca. Saragosa, L julija. A A. rlVije nacionalistični iKJinbarderji so včeraj zjutraj uspešno *x>mharrlira!i vladne postojaake pri Geroni. Saragosa^ 1. julija AA. Po vesteh iz Barcelone j*1 asBeija o^kriln Rs eno skladišče orožja anarhistov. London, t. julija. AA. Zunanji minister Edaa je izjavil v apadajl iboiahf. di po jren^ralu Francu in nj^^rovih čet^h ni ogroženo ^OcipOilarsko «lf»'ovanjr< britanskih državljanov in britanskih industrijeev v ba-gkov^ki pokrajini. Nova palača prosvetnega ministrstva V kratkem bo raspisan natečaj za načrte Beograd, 1. julija. AA. Na pobudo pio-fevetnepa ministra Stošovića &<» v leto^njii finančni Zrčikon sprejeli jHK>l>lastilo, da trne najitl i>osojilo v znesku 2l> uiilijonov diti za novo poalopJB prisvctneira ministrstva. Po tem pooblastilu naj se poslopje zgradi na stavl»išču etnoirrafr-^epra Dftuzeja v ulici Miloša Velikega. Pri sestavi načrtov in približnih slik za novo poslopje se }e izkazalo, da je stavbiščo v iinlafj 2.750 kvailratnih metrov premajhno za noro monumenta mo poslopje.. J^ato je prosvetni minister v soglasju % mini*tTipkmi svetom od»kupol t«-di sosedno s+avhišr■<* grenerala Mannovi&i v izmeri L450 kv. imirov v ulici Milv>-.a Velikega. StavbiaBe, na. katerem Ik> stali nova s'avtKi. oh meril*> skupno 4.20«> kv. ni-e-t-rov, pročelje v ulici Miloša Velikt-^-a 1h> dalffO "Ki metrov, v Birč;inino>vi ulici T^ m. Prosvetni minister je tuli razpisal ytr 5aj 7a MJMjfe načJ!e in zanj kupnem znesku da tisoč din. Poslopja l»odo /aeeli graditi marca ali aprila prihcKlnjejra leta. Posojilo ^ milijouai |>ri Državni hipotekarni hanki ]e že najeto. \t. teg"a posojila bcMto poravnavali tn !' kupnino ra BtavliiSBa generala Msitaov tfa. Pire —tretjič prvak Jugoslavije Slab start, odličen finish naiega mojstra ■* Prvak turnirja Poljak Najdorf I.jubl.iaiia, 1. julija. Včeraj je bil v Rogaški Stalini zaključen šahov-ki turnir za prvenstvo Jugoslavije. ki so se gra kakor lani tudi letos udeležili nekateri inozemski mojstri. Doćim je izšel iz lanskega tekmovanja Vasja Pire kot zmagovalec, je moral letos deliti drugo, tretje in četrto mesto s Foltvsem in Sa-misehem, a kljub emu si je priboril naslov jugoslovenskega prvaka, ker je bil med Jugoslovani najboljše plasiran. Rezultati turnirja v Rogaški Slatini so naslednji: 1. Najdorf (Poljska) 9 in pol, 2. 3. in 4. Pire, Foltvs (češkoslovaška) in Samisch (NemCija) 9, 5. 6. 7. in 8. Broder, Kostić, Trifunović in Gereben 7 in pol. nato slede Konig itd. Turnir v Rogaški Slatini se je pričel v soboto 12. junija in udelelila se ga je 15 mojatrov, od teh 10 Jugoslovanov in 4 ino-zemci. Naš mojster Pire je prvi dan sicer premagal Madžara Gerebena, trn naslednji dan se je pa moral v partiji s Broderjem zadovoljiti z remijem, a je ostal skupaj z Broderjem in Najdorfom ter Trifunovićem na vodstvu. Potem je pa začel nas mojster popuščati, zdelo se je, da ga je dolgotrajni turnir v Jurati za prvenstvo Poljake, a katerega se je tik pred pričekom turnirja vrnil v RogaSko Sla in o, utrudil. Nato je re-miziral z dr. Drezgo črni dan za Pirca — edini v vsem turnirju — je bil 15. junija, ko je igral s Samischem. Pire je imel že prav ugodno pozicijo in je spravil nasprotnika v časovno stisko. V končnici je pa nenadno popustil in je Samisch celo zmagal. To je bil edini poraz Pirca na vsem turnirju, ki je pa zadoSČal, da je izgubil prvo mesto Tudi v vseh naslednjih partijah Pire še ni bil v pravi formi in je remiziral po vrsti s Kalabarjem, Najdorfom, Foltvsem, Kostićem in Kbnigom. Se po devetem kolu je bil Pire elabo plasiran in vse je kazalo, da letos ne bo mogel obdržati naslova jo* goslovenskega šahovskega prvaka, t o 11. kolu se je pa že pomaknil naprej in je bil z Broderjem ter Trifunovićem in Vukovi-čem inozemcem takoj za petami. Absolvi-ral je že tudi večino partij z vsemi močnejšimi nasprotniki. V finišu je pa Pire krepko pritisnil. Sledile so tri zmage nad Matvejevim, Schreiberjem in Nedeljkovi-cem, dočim je partijo s Trifunovićem. ki je odločala o naslovu prvaka Jugoslavije, remiziral. Nazadnje je porazil se Vukoviča in se kot najboljši Jugoslovan plasiral takoj za Najdorfom. deleč drugo tretje in četrto mesto s Foltvsom in Samischem. Z njegovim plasmajem smo lahko zadovoljni, saj je pokazal, da je med jugoslovenski-mi Šahisti Se vedno najboljši. Dosegel je 5 zmag in 8 remijev, 1 partijo je pa izgubil. Zmagovalec turnirja Najdorf je ostal edini neporažen na turnirju, zmag je pa dosegel toliko kakor Pire. namreč 5. Najdorf je izvrsten igralec, saj se je tudi na turnirju v Jurati odlično odrezal, kjer je zasedel tretje mesto in je bil tudi plasiran pred Pircem, ki je bil četrti, oziroma peti in šesti. Omeniti je Se odličen plasman mladega češkoslovaškega mojstra Foltvsa. ki je bil v Jurati štle na 10. odnosno 11. mestu, tu je pa skupaj s Pircem in Samischem drugi odno-no tretji in četrti, samisch je star rutiniran ierral^c in je bilo takoj od začetka računati, da bo med prvimi. Rogaška Slatina. 1. julija. Snoči je uprava Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini udeležencem Šahovskega turnirja na čast priredila v Aleksandrovem domu poslovilno večerjo. Gostom se je «a-hvalil za udeležbo ravnatelj g. Gračner, že-leč. da bi jih Rogaška Slatina kaj kmalu spet videla v svoji sredi. Po banketu je podpredsednik Jugoslovanske šahovske zve ze g. Vuković" prečrtal izid tekmovanja In razdelil nagrade. Prvo nagrado v vilmi 4000 Din je prejel prvak turnirja Poljak Najdorf, drugo v viSini 3000 E>ki tretjo 2000 Din in četrto 1500 Din. torej skupaj 6500 Din si pa dele Pire. Samisch m Foltvs in sicer prejme vsak 2166 Din. Peto, Šesto, sedmo in osmo nagrado v .-kupnem iznosu 2800 Din si dele dr. Trifunović. Vuković. Kostitf, Gereben in Broder. Potem so bile razdeljene specijalne nagrade. 500 Din za najlepšo partijo je dobil Nedeljković. Kostić 500 Din za najboljšo igro v zadnjih 3 kolih in Vuković za najboljši uspeh proti inozemcem tudi 500 Din. V imenu udeležencev turnirja se je nato zahvalil upravi Zdraviliškega doma Poljak Naidorf. podčrtajo« po toljubnost in udobnost, ki so jo uživali šahist: ves čps turnirja. Nato se je razvila prav prijetna zabava. Večina udeležencev turnirja se je že snoči in danes odpeljala domov. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO! P oCUt c nt oG$Q\ni6 Vprašanje o zaslugah in sit romnosti V beograjski »Javnosti* čitumu »Dttčim ni ljubljanski >Shnt?nec<< mo#trl na vse nali sadnje čltmke* ki so se ga in Se kaka ti kali, odgo\'Qriti niti besedice, ic to stortl S astram na našo bele/ko o dohro\x>ljcih. •Vyego*' odgovor je posnela i udi beograjska »Samoupra\-a«, /mn' se Ta dwi argumenta' 1/ da $nnt tni baje hoitli \- srbski javmott. iz/vati vtis. kukor da sit bili slovenski dobrovoljci na strani Srbije i/ključno pristaši JSS in 2/ da je bil dobrovoljec tudi nadškof Stepinac pa frančiškan .U/ančič in voditelj katoliške omlidme Josip PošciV itd. A »Samouprava« je dodata še to la: •Ali smo res pnštt ie taka daleč? . . . 7.a /os.'no, ali resnično. Ako šumadiia molči, bi lahko tudi ■/sMMMfa bila nmkoHko skrom nejsa * Kmxio za to ^afasfsja* pa nov//o gospodje okrog »Slowfnca*i ki \(* prostavo majni-ške deklaracije organizirali na način* kakor da bi bila ta deklaracija edina prinesla svobodo J uposlen-en oni pot/ Avstriro in kakoi da bi za to t>svobojen te mliče drugi ne imel zaslug, kakor SI.S. Zakai — mi so / **!*, ali nasprotno s strani Si S padle neokusne besede o tem, kako so se - • dočim so oni bate iunaiko rušili Avstrijo, hudem v naprednem taboru sffasif h!aćice'<. \li n/ naj manj, kar smo mogli Ktonii na tako pomanjkanje najosnovnejšega takt.t- to* da z argumenti, črpljenimi od samega nadškofa Jegliča konstatiramo ktanu kt>/cmi>. da se je na napredni strani da" mnogo več za stvar, glede katere bi rmdi klerikalci v/eli \'se /ar.lugii v /akup'* . Pa če se je »Slt>vencu« jedva pitsrcčiUi. da poleg nadškofa Sitminc* ki ktd Ilrvut nima nobene zveze s SLS, mnx\le m* samo ffVC imeni tvojih hudi iz \-efikc liste shnen-aMa dobrovolice\ . bomo rni p o-h f ud že na okrog S 0 0 in od teh ie bilo najmanj 60".* So&o/ov. osfa'i pa so bili Preporodovci, nacionalisti in drugi napred ni in protiklerikulm elementi. A o tem go \*orimo!. . . Nikdar nismo zanikali, da fe imela SLS poieg mnogi* močnejše skupine dr. ^ušieršič$f\*e tudi skupino dr J. Krekn in da je bil zlasti mej tnhtdino fcrekov vpliv tako jak, da »o mnogi mlajši elementi zelo nocionulno čutili Toda prav tnkt* pa je tudi zgodovinsko detst\x>* da ognjišče s\,H>bodoljubne jugosloienske in proti-avstrijske misli med Slovenci ni nikakor moglo biti v stranki, katere \,ečino so f\o rili oni* o katerih tudi sam nadškof Jeglič pra\i* da so tudi v času majniške deklaracije ili večintrma s Auštersičern in Dunajem* in da je nasprotno ta misel imela g/ai*no oporišče v Sokolu in v naprednih elmoen tih, (Zato oni. ki so »hodili s šušteriičem in Dunujem«, še danes tako strupeno nafUh dajo Sokole in naprednjake! Opomba ured ništva). Ako torej govorimo o skrofn/toati, bi moral biti skromnejši v prvi vrsti »Slovenec*. SI a j bi ne povzdigoval zares skromnih zaslug svojih ljudi, med katerimi je bilo tudi mnogo takih, ki *o bolj »odmagaii*. kakor »pomagati** celo nad zasluge onih* ki so prelivali kri zadomovinc pred \*n*e**n pa da sedaj, ko smo ga z argtunv&nti kmpntfi po prstih, ne t*oši m ne javka, da ie tako daleč prišlo. .. Zakaj ako ne odgovarja aieteti, da se pretteva žrtve, še manj odjipvarja pieteti, da se v trenutku* ko se z velikimi bobni slave tudi oni, ki so Čakati, da jih cesar Karel razreši prisege Si da se morejo \*es*eliti svobode — niti z eno besedo ne spominjajo oni, ki so se proti temu cesarju Karlu borili z oroijom . .. Kateri stranki pripadajo dtmes ti napred ni elementu ni važno, celo niti ne potem, ako bi vsi pripadali J\S, kar pa ni točno* ker so v Sloveniji tudi druge napredne skupina, a Sokol kot tak Je izven strank. In končno, oko •Semouprava* pravi, da bi, »kadar Sktmadija moiCi, lahko btta tudi »Javnost* skromnejša." ji lahko sporoiimo tudi to, da ima/no mi tudi o njej tako do bro miiljenje da smo prepričani, da bi bila tudi ona sama — in Je kako od srca - v zadnjem času napisala in odobrila marsikatero našo beteiko, famo ako h Kdo Ji dovoljuje po tvorbe T O priliki slavnostnega odkritja spominske ploiče bla&opokojnernu kralju Aleksandru v veii deske kole na Grabnu so gojenci te Soie zapali tudi neko domoljubno popevko* ki ima naslov »Saša pesem«. Tisoči otrok znajo to pešam, za to slavnostno priliko pa je nekdo čutil potrebo, da potvori irvirno besedilo te pesmi. Ena vrstica se namreč glasi v izvirniku »saj smo deca Jugoslavije*. na Grabnu pa so peli pesem s ponarejenim besedilom »saj sino\n smo Slovenije*. Komu neki je bita Jugoslavija tako na poti, da je izpremenit to vrstico? Treba bo poiskati to malenkostno dušico- ki je pokvarila besedilo in pokazala s tem svojo zagrizeno politično tendenco Mislimo, da falsifikati niso ravno najprimernejše sredsti*v pri vzgoji mladine. Stvar je ar/o značilna tn al Šm po mjaam^aaa}aamamm\ Stran 2 >SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 1. julija 1937. 6tev. 147 Kupujejo — prodajajo še nekaf kvp£i] s nepremi£minanti v LfuMjani te drugih krajih LJubljana, 1. julija. V zadnjih dneh junija je zemljeknjitni urad na ljubljanski sodni ji dobil v uradno obdelavo Se nekaj aktov s potrebnimi listi« nami (in teh ni malo pri vsaki prodajni ali kupni pogodbi pobotnici zadolžnici itd.), razen Ustih, o katerih smo že poročali. Kramar Josip, posestnik te Perovegra, pošta Grosuplje, je izročil svoji ženi Kristini svoje premično in nepremično posestvo v katastralni občini Grosuplje za izročnino 35.000 din. Zaradi služnostnih pravic se naši kmetje največ pravdajo in z njim; zapravdajo dostikrat cela posestva. Danes so že bolj previdni in si pridobljene služnostne pravice vknjižijo. tako da stoji črno na belem zapisano, kdo ima pravico in kdo je nima. Severkar Franc, posestnik iz Biezovice, je prepustil pravico do hoje. vožnje in živino-gonje po določenem obsegu svojeera posestva mladoletnima Mariji in Franu Jesenov -cu iz Vnanjih goric i privoljenjem, da se sme pri njegovem posestvu v kat. občini Brezovici ta služnostna pravica vknjižiti. PetaČ Janez, posestnik v* Zgornjih Pir-ničah, je prodal od svojega zemljišča zidarju Mačku Načetu iz Pirnič parcelo v izmeri 2255 kv. metrov za 3000 d.n. Trgovčeva žena štubelj Ivana. Privoz 15, je prodala tovarniški delavki Levstik Mariji iz Stožic stavbno parcelo m vrt v izmeri 308 kv. m v kat. občini Vižmarje za 21.000 din. Železniški uradnik v p. Zagore Matej, na Kodeljevem 21. je prodal sVoj pašnik v izmeri 400 kv. m v kat občini šlepanja va* pa-estnikovi soprogi Terdan Mariji, Zaloška cesta 3. za 18.0OO din. Posestnik iz Stranske vasi pri Dobravi žele^nik Janez je prodal Novaku Josipu in njegovi ženi Tvani. Zaloška cesta 134, travnik v kat. občini Trnovsko predmestje za S.700 din. Nučič Janez, posestnik v Predoiah, je prodal mizarskemu pomoćniku Okotnu Alojzu v Veliki Rečni parcelo v kat. občini Račna za 7.500 din. Posestnik Klopčič Valentin in -žena Antonija, Kolezijska ulica 28, sta zamenjala svojo parcelo v izmeri 2576 kv m v Linhartovi ulici za mestni svet v izmeri 2697 kv. m. Mestna občina je potrebovala zamenjani svet za regulacijo Linhartove ulice. Zemljiiče, ki ga je dobila mestna občina je bilo ocenjeno na 77.280 din (po 30 din za kv. m) zemljišče ki sta ga pridobila Klopči-čeva pa na 89.000 din i po 33 din za kv. m). Presežek 121 kv. m sta plačala Klopčičeva s pavšalnim zneskom 10.000 din. Mestna občina ljubljanska je nadalje odstopila Lusini Ivani, posestnikovi ženi v Gostečah, parcelo v izmeri 821 kv. m ter monterju Jeglu Ivanu. Ilirska ulica 15. parcelo v kat. občina šentpetrsko predmest je v izmeri 820 kv. m. Lušina in Jegel sta kot solastnika za odstopljeni mestni svet dala mestni občini 137 kv. m zemljišča na Vidovdanski cesti in hišo na Vidovdanski cesti št. 10. Občina je dobila zemljišče po 220 din za k v. m. skupaj vredno 30.140 din ter hišo, vredno 52.000 din. Zemljišče, ki ga je dala mestna občina prodajalcema, je pa vredno 82.000 din (po 50 din za kv. m). Zamenjani svet potrebuje mestna občina za regulacijo in otvoritev Ilirske ulice. Višji mestni pristav Aplenc Konrad. Kolezijska ulica 7. je prodal vdovi Ivanki Mramor, Pod Trančo. svojo parcelo v kat. občini Spodnja Šiška v izmeri 302 kv. m na VOgalU Cernetove in Aljaževe ulice za 35.000 din. šinkovic Mercedes, posestnica, Komen-ske«a ulica 13. je prodala progovnemu delavcu Semrnicu Aloizu iz Z3loga parcelo v kat. občini Dol za 5250 din, posestnikove-mu .inu Mejaču Izidorju pa parcelo v isti kat. občini za 4750 din. Konjederec je moral kapitulirati Razburljiv prizor na Pogačarjevem trgu — Prijatelji živali rešili dva psa Ljubljana, 1. julija« v zadoščenje vseli prijateljev p<>nv je treba 7. pisati da ic konjederec moral kapitulirati pred rejcem psov. Odkrito moramo priznati, da kan jaški poklic ne spada med priljubljene in da >mo /e /aradi tega pogosto krivični proti konjacem — predvsem i/ same nenaklonjenosti In že /ato čuti marsikdo prijetno zadoščenje, če se ko- njaču pripeti kakršnakoli neprijetnost. Čeprav po krivici. Oh tej priliki pa ne bomo ugotavljali- komu se je pripetila krivica: opisati bi morali samo v resnici dramitie- no zgodbico, ki se je odigrala na Pogačarjevem triiu in ki je zavzela obseg prave ljubljanske senzacije. Cc še ne veste, naj vas ob tej priliki opozorimo, da psi nimajo dostopa na živilski trg med tržnimi urami. Dol/nost konja« ča je> da !ovi p*e. ki k obli/mejo na živilskem trgu. In konjači morajo pač tudi /i veti. Toda 7a njihov poklic marsikdo nima razumevanja. Tako se n. pr. nekatere nc-žnoeutne meščanke ne morejo nikdar sprijazniti z lovom na pse na triju in nikdar ne bodo odpustile konjačn. da preganja »uboge živalce«'. S tem pa ni rečeno, da moida meščan« i/ protesta do neusmiljenega konjača vodijo pse po živilskem trgu med tržnimi urami Prijatelji živali se zelo radi izogibajo konjača in že iz ljubezni do živu'i bi mu ne privoščili veselja da bi jim puHl žival; iz rok Tudi včeraj so se prijatelji živali odločno pobegnili /a pse. Lahko bi celo rekli. da ,e prišlo spontano nenadno do protestnega shoda na prostem. Takšnega prizora Ljut-ljana najbrž še ni videla. Nihče bi ne verje1. da so Ljubljančani tako temperamentni, ^diočni m glasni, kakršne ska ko je nekdo odšel iska; policaja. »Jabolko -.pora-, uboga psa sta bila tako oblegana od razvnetih zborovalcev, da ju ni več nihče videl. Zato ljudje v ozadju niti vedeli niso- /akaj je toliko vika. Duhovi so se nekoliko pomirili scic ko je prišel stražnik, toda. eim je začel vpraševati, kako je prišlo do debate, so se začele oglašati hkrati neštete priče. Seveda- nihče ni Zagovarjal konjača in tudi stražnik bi ga ne mogel, čeprav bi hotel, kajti bil je prav tako oblegan od vnetih ter ogorčenih prijateljev živali- kakor konjederec Kdor je kdaj bil sredi razvnetih zastopnic nežnega spola, si pač lahko misli, tla opozicija ni tako lahka. Zato je dobil končno zadoščenje lastnik p>ov, ko ju je moral konjač izpustiti. Prijetno zadoščenje so pa čutili tudi »zboro-valei«. ki se še dolgo niso mogli pomiriti. Ves trg je guvoril o nenavadnem dogodki!.*« Stanovanjske odpovedi v juniju Ljubljana. 1. julija V mesecu juniju je bilo pri okrožnem aodiSČu v Ljubljani vloženih \1\ prerilocov za sodnijsko odpoved stanovanj in vsem predlogom je bilo ugodeno. Od začetka tega le'a do konca junija, torej v prvi polo viei leta. je bilo v Ljubljani stanovanje sodnijsko odpovedano 780 strankam. Kakor v prvih petih mesecih v lelu. c^> tudi v juniju v veliki večini odpovedovali s'r"au kam zaraili neplačan*? stanarine. Prav malo ip Mrank. ki niso plačale za dva ali tri mesece stanarine. Hišni i>o>e*dniki so rz-iiubili že vse potrpljenje 9 strankami in jih ^ pomoejo sod ni te vržejo i/ stanovanja že no prvem neplačanem Mesce*. R°d mora biti. pravijo, ker davkarija in MesfeM oreinn tudi ne čaka, temveč brez potrpežljivosti tako] zagrozi i bobnom. Kakor v**ak mesec doslej je bilo tudi v juniju nekaj posebnih ali originalnih razlogov za sodnijsko odpoved. Neki stranki ie gospodar odpovedal zaradi rt? par: i*. Gospodar ni podrobno razlagal, kako na je atranka %-arala. Morda ga je stranka celo napumpala in s tpm denarjem naiela novo stanovanje, kjer bo zopet a kakšno domislico vztrajala nekaj mesevev do — zopet-ne sodniške odpovedi. Ljudje e-o dandane* na čudežne načine vdaMliivl. \.»k-i stranka oe ie vseli.la v stanovanje pod lažnim imenom. Gospodar -i ie takoj odpovedal, ko jp 7vedel, da 'ois «tartov*i; \ rnf,*o in l?o spoda A. in ne cospo in gospe B. Morda relo cospa ni bila gospa, teravee gospodina. Lfudie si dandane< pomagajo na v*e načine iz raznovrstnih stisk. 7 Otroci je pae križ Ako jih ni. ni do bro za večno trajanje talteMŠKe zveze 'n zvestobe, ako so. delajo škodo in kr"e-» :n hrume t stanovanju in v hi^i. Gospodarji eo navadno ljudje, ki imajo radi mir, ker je mogoče le v miru vztrajati z zadovoljstvom v poki cu hišnega posestnika. V juniju je bil krliieen ras za sstranke z otreei \ ecjidei niesees >o imeli že noČitOiee ia so čakali s slratiom ali z veseljem na Vidov dan, knjige >o zmetali na police in kralfco-casili so ^e z divjanjem po slopni^eu, vsa hi>a jih je bila polna. Zaradi takih painžev je moralo nekaj strank iz hiš. ki si žele mir, predvsem mir . . . NVfca strank^ ni upoštevala |K>m>il»t*. druga se je prepirala s strankami v hi5i, tretia *s samim gosi>odom ajoapodarjem Hd. itd. ^kra!ka- 121 strank e dobilo plavo pisemce ^ .-<>;)ri']*' - »idnterijir.t IHhuvom 'a i določenem roku zapu-dt* banovanje, s'eer . . Sicer pridejo efcaekidorji z vozom in opravijo takozvano prisilno selitev. Čevljarski prikroje-valni tečaj v Ormožu Ormož, 30. junija V pn?tek 25 junija je bil zaključen čevljarsko prikrojevalni tečaj v Ormožu. Id gpa je piiredila banska uprava v Ljubljani pod vodstvCfn strokovnega učitelja gospođa šteinmana Josipa. Tečaj je trajal nad 5 tednov. Ob zaključku se je pokazao, da je strokovni učitelj udeležencem v tem kratkem času nudil mnogo novega, ta strokovno izobrazbo koristnega in je uspeh tečaja prav zadovoljiv Udeležba je bila precej dobra. Udeleženci so bili iz ormoškega in ljutomerskega okraja in še eelo iz Logarske doline. Predsednik združenja oblačilnih strok v Ormožu se je ob zaključku tečaja zahvalil banski upravi, ki je omogočila prireditev tečaja ter strokovnemu učitelju g. Josipu Steinmanu za njegovo naklonjenost in trud. Udeležence pa je p:žival, nnj v.*?e to, kar so na tem tečaju v atioki piidobiii, v svoji praksi prido uporabljajo in naj ob I vsaki priliki in prostem času izpolnjujejo svoje strokovno aaanje. Nadalje se je aa-h.valil ravnatelju meMaaake šole g. Pri-jatelju ter predsedniku upravnega odbora meščanske iole. ki so radevoije dali v šoli primeren lokal za tečaj rja razpolago. V začetku avgusta bo otvoiitev krojaškega prikrojevalnega tečaja v meščanski šoli v Ormcžu, zri katerega je že danes veliko zanimanje in se pričakuje izredno velika udeležba. Tečaj bo vodil strokovni učitelj g. Alojzij Knafelj. II. vseslovanski pedološki kongres Ljubljana, 1. juhja. še en važen kongres bomo imeli IgtCa-v Ljubljani tiamreč IT. vseslovenski * pedološki kongres in sicer od 28. do 28. avgusta. Prvič se zbero letos v Ljubljani v večjem številu mladinoslcni in tajnikom JUU. Prijavilo se je ie mnogo predavateljev, v Okvira kongre>a bo vej razstav in raznih prireditev. Stalni odbor z\i slovansko pedagegiko v ČSR bo organiziral domoznansko razstavo češkoslovaške. ie-formno šolsko razstavo iz vzornih sol v Zlimi, kje:- „o znane Bafme tovarne ter mladinsko higiensko razstavo. Ljuoijaruska Slovenska šolska mat.t-e razstavi vsa svoja dosedanja izdanja. Naša mladinska Matica cdsek JVV -.ekeje za dravsko banovino pa pripravlja razstavo povojne slovenske knjige. Za mla Jinoslcvski kongres v Ljubljani vlaća med poklicnimi Šolniki zelo veliko zanimanje. Vse kaže. da bo privabil kongres v Ljubljano več tise« udeležencev. Sokolski dom na Viču Vie. 1. julija. Društvo za zgradbo in vzdrževanje S> kolskega doma Ljubljam-V.c je imelo snoči v sejni tiobi letni občni zbor. v odsotnosti za-2r.zaneg.--i predsednik;! br. A^'gu-sta Prapi\tnika je otvoril ob 20. zber po-slevodeoi podpredsednik br. Viktor Jeioe-nik. ki je po uvodnih tormalnostih izročil raipiei pozJi*ave zadržanega predsednika, nsto pa kratkr, omenil delovanje ciruStva, k] je šlo pi-edvsem v pravcu za čimprejšnjo sanacijo Sokolskejia doma. Tajnik br. Viktor Ambrož je omenil upravno delovanje, p"«^bno btptski odnešaji so vladali s Sokolskim diustvom. Odbor je imel već sej, na katar Bi so so obravnavale pied-vsem sanacijske zadeve. Blagajnik bi'. Karel Podlo^ar je v svojem izčrpnem poročilu omenil, da bremeni društvo dolg d~n 202.0O0. dočim znaša vrednost nepremičnin din 223 000. Omenil je zlasti Višje davčne dajjtve. odkar se je bivša viška občina priključila veliki Ljubljani ter jih društvo s težavo zmaguje. V imenu nadzornega, odbora, je por> «cal br. Jože Me**e<*. ki je pohvalil vzorno prelov. nje br. blagajnika ter pcedlagal njemu, kakor vsemu odboru razrešnie , ki je bila soglasno sp rejcta_ Podpredsednik br. Viktor Jelo-čnik pi je še posebej izrekel zahvalo br. blagajniku za njegovo vestno in požrtvovalna poslovanje, ki je zvezano s precejšnimi težavami. Ko je bil sprejet proračun za leto lf)37. ki :zk?,zuje 21.600 din dohodkov in prav toliko izdatkov, je bil spre;et le pre ilog. da se zniža članarina od dosedanjih dm 24 na din 12. Pr; vdftvah rove društvene uprave je bila sogiasno izvoljena nastopna kandidatna lista: predsednik br. Avgust Pr»-protni»vt po.Mevodeči podpredsednik bi-at Viktor -lelo^nik, odborniki bratje Janez Ga&periu. France Lukman, Ivan Marin-eie. Bruna Borštnik, Viktor Ambrož, namestniki br. Metod Paterni»?*t in Franc Boltežar, revizorja br. Jože \I*>»ec in Jože Zava!>nik, člani odbora so še bratje sta-losta Pavle Borštnik. Karel Podlogar. Jože Rokole, Lipe Kosec, Rudi Mari«eič in Ivo Hartnvm, kot delegati Sokolskega društva Ljucljana-Vič. Ko so pn slučajnostih predlagfali nekateri bratje še razne nasvete, da se Sokolski dom čim preje sanira z brezobrestnim posojilom Saveza SKJ. je br. Jelovnik z zahvalo vsem bratom zaključil c«b 22. uspeli eboni zbor. Iz Celja —c Proslava Di«*dnar««lneRa z»druzii«"ie;t dneva. Nabavljal na in Kreditna zadruga drž. u-lu/.benrev v Cefiu bosta prnnedili v nedeljo i. b m. v pro>!or'h /adar>ki red —c V nedeljo ne l»o toka. Mestna elek" trama v Celju Ik> v nedeljo 4. t. ni. /aradi jn.rjiiih [opravil ukinra dobavo loka in su-rr za mesto od T. do 1- in 7.a okolico od 7. do 13. ■—f Irailni dan Zhornit-e /a TOl u Celie in okolieo bo v lorek 6. t. ni. od S. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdnr/.euia Irgov-cev 7.a iiikIo Olje v RazlagOvi ulici. -c Neprekinen delovni fas od T '^ ,l° 13.S0 70 uveden na mestnem poglavarevu v C«4j« tm dobo od t. iul" a do vštet:Lra HI. avLru*ta. S to ripieaieitlbo p:i i*e ne iz-preincii! ras, ki je določen za *prej*Mnani'? strank. —e Uli(iiiska pi*dp4»ra i« **h'*k kmeti-*kih ^ol. Mestna občina telička no prispevala iz raipolofT|locai kredita notlooro revnim kriif?-kiin sinovom, ki bi obiskovali katero izmed kmetijskih šol Proseči ■■P" rajo biti iz območja mestne občine celiske in zapolnjevati roloje za aprejeii v kme'ii-ftke ioV. Pravilito k-olkovane prošnje ie treba vladati do vštetega ta avfiu-da v vložišču luestiiPLia Do glavi. V iorek /večer je iieanan mo^ki v Medlosu pri Celju napadel 'iOtetneua telefonista Joe-ipa Lipo^" ška iz Medloga t»ir «;a zabodel z nolem v levo strun prsi in levo roko V nedeljo g padla 36lctna delavčeva iena Tereiija 2ti-lovčeva oxi Sv. Jerneja pri Locah s coanj* in si zlomila desno roko nad zaneelieni-Istena dne je padla petletna Z'darjeva hč Milica Pilihova i/. Trnovelj pri <'*>' u doma ? hleva in *i prav tako /lomila desno roko nad anpe^tjem. \ nedeljo si ie 51 letni kurjač celjske mestne plinarne Franc Planine iz Gaber i a pri Cel m pri padcu 8 kolesa na reeti pri Vitanju zlomil de*no ključnico.Na Dobravi pri Celin je neki pijan mo^ki na" paAiel HO!etno tovarniško delavko in ,o za-bfHlel | nožem v levo $trau prsnega koša. V ^•boto je slamoreznica zgrabila t^7letne2a posestnika Ludvika Milharja iz ^kal pri Velenju /a levo roko in mu odtmala kazalec. Poško«lovanci se zdravijo v celjski bolnici. Iz Maribora — Notire •; sodišča. Sojini pripravnik -• <)>kar TooMnec ie imenovan za sodnega pristava pri istem sodišču v Mariboru- sod m pripravnik iT. Milan Zinauer |m za pristava pri s<'di^ču v l>olnji Lendavi. — ^upan dr. Juvan zopet v Mariboru. 1 rednega .'opu>ta se :»* včeraj vrnil mari" borski mestni župan dr. Alojz Jir\an iu je i >[\m dnem zopet prevtel iupaajlfc paslo. — \'l*n:i v oltčinsko pi-arno. (\1 Sv. Ane v Slovenskih ^oritah nam poručao, da sO neznani rtorilfi vlomili v tamkajšnjo Ob-finsko pisarno. Zločinci so stikali za nekimi listinami. Ker pa teh niso našli, so ukradli tx predala pisalne mize l'k>0 l)iu «_»otovine. — Strela udarila V cerkvico. Med /adnjo nevihto ks udarila strela v cerkvico pri Sv. treh kraljih na Ko/.iaku. Ker je Wit strelovod na cerkvici pokvarjen, e ^rela napravila na sire hi mnoi*o škode. — Dva oliupaiica, ki *ta bacala v Dravo. V torek /.večer se je nud;! številnim pa-saatofB na irlavnem MOSt« razi urljiv prizor. NcOadOmi so sajrledali mladeniča, ki m? je vzpel na ograjo in »kočil z. naoaiu V Dravo. Takoj so potifteli ljudje k rek! 'n dva pa-ania iti I čolnom odVOsUh ohil-ptOfU na pomoč. Mladeniča >o nezavestnega potejirli i/ rek** »■ Ka i*o daljnem ea«u z umetnim diliamem aopel zbudili k /<*ve~ sli. V mladeniču so spoznal: 171etnegi t>pi-leptika Josipa Šibenika ii Krčevine Iapo-redal je, «ta m\ neprestane napadi bel ar-*. iloiiKi i»a sb zato zaničuj«- oče, '/ato je ^kle- nil i/.vrVih samomor, kar pa se mu »en-krat n: jKisrrčlo. KiuaHi |h> tem razburljivem dogodku so Kili ljudje priča stičnemu na ibtem kraju. Neka mlada žena OC J^ vzpenjala na mo-tno o^jrajo. toda prihiteli so ljudje, ki so ji pr.-prečili obupno dejanje. £eua ie i/|HJvedala. da je hoiela ako^iti v Dravo, ker ie njen mož v nekem vinotoču koketiral z dragimi ženskami. — Kap ali . . . Včeraj zjutraj so naSU v hlevu nek^-a posestnika na Aleksandrovi !Ht na Pobreaju mrtvega domačega hlapca 27letoeaa Avgusta /linkoviča. Sesedel »»e je poleg živinskih iaali, i/ reaar sklepam, da urn ie smrt. zatekla, ko :e krmil živino. t) dogodku so obvestili tukajšnje državno tožilstvo, k' |e odredilo obdukcijo. 1'noto-viti je namreč treba, ali ie nMtp možit zadela kap ali pa ;e vzrok >mrti kaj dru-gegau — Katastrofalen požar. V eni preteklih noči e M «C BCpojasn W način pričelo v:o-reti ROapodarskO paalopje ijradu Netzle v Libelieah pri Dravogradu. Požar «e je tako rinilo razširil, da ie bda v-.aka pomoč s stran: gasilteV brezuspešna, /gorelo ie 'u-dj VCC Lila v živine, tako da znaša Škoda preko &KMMK) l>in. Iz Trbovelj - Vidovdan v revirju. Tudi v IVbovljea je bH \*idov dan leto> lepo proslavljen, Prebivafetve je izobesilo drzavae taatave. • »h 8. uri zjutraj pa je Ula v farni cerkvi shlžba božja, katere se je udeležila šolsKa mladina | učitel jst vom, laatojpatsa na^ih narednih druStev. olnidue. KaOtOpatve md-it: žje ob t*., ker |l siefff cerkev za šolsko mladino vseh ." tukajšnjih šol premajhna. — Ciril-Mrtodov krea. Za '^to-iij^ CMD krtvnvanje se društveni funkcionarji obeh takajdajin CMD pOdmiaiii pridno priy»iav-Ijajo. T.etos bo na predvečer praznika oben slovanskih blagovestnikov zagorel na go-kol-skem letnem telovadisču kret*. kakršnega Trboveljeani že dolgo mimo videli. Ze ^e-•laj spravljajo člani in drugi prijatelji nmM nar. .-olske družl»e euhlja,! in dru^e hitro gorljive predmete. t«Hla tudi ženska podružnica ae drži križem rok ter z vnemo pripravlja s tvoje strani v*c potret-no. da bo ta lepa in tradicionalna narodna prire-ditev v m del jo /v^čer re^ lepo Uspela in da 1k> adeleiha čim večja — Gostovanje tukaj>ujega M)ko4. gledališči! v Laškem. Tukaj>nje M>kolsk<» j:U*dali-rn« lio v nedeljo gt^tovalo v »»tAoUkeni domu v I-t>^»ui. Ponovilo bo /-nano ialo :-!,> -Kariera kanelista Win/aiia*, ki je dosegla uedaviio na tukajšnjem sokolskean odru lep BSpea, Ker ljubijo tndj l^aseaai 1» po oilrsko umetnost, seno preprieajii. din kjr si dol>il najlepše. Vendar p.r> n -o šif. posebno v denar ker jih mno^j ne no-siju na trjr. marve«* jih kar |^» hi«ah prodajajo, ka-kof češnje in jagod* ki t>o se tudi zelo iHM-enile. Danes sj dol»il na trgu le|>e črešn> za I din k*r. jajro^e ]m ]>o i tl:n kur. Zelo dratri pa so paradivniki. ki Staaeje še vedno din 10.— k«r: tadi kumare hua;o še staro ceno 6 din. istouko fižol v stroćju in ^rah. Krompir pa se je zadnji teden ne4ioli4io pocenil bi so c:a dane? prcnlajali novepa /e t>o 2.50 din k^r. Z jajci se pri ceni rudi ni nic spremenilo in se jih dohi na triMt po |5 za kovača. Pač p* so se pocenili pišĆaBei tako da so M daaes d*»btli pri kmeti«-:iii že prav lepi par po t? din. df»e:ni «tn jili nekateri prektlp-eeral.j ponujali !>o 1? dn 151 din komad. Kot piblJB o^ starosti in te?.i. OhRSajpa cena sredpjs te/.ke in stare kokoši j* bila danes od 24 lo 36 din. 2 kmeta ]>a sta pripajala na trf tudi male prešičke. ki »ta j'H prodajala prvi t tednov stare po 1*0 din, drujri Da • te. i nov stare po l."M) din. dm iro je ponujal 5 MMf-ev atare^a lTešioka 7.;i 5?o din. fle/eMtesB H OLEDAR 1J(imm*h: Četrtek, l. julija katoličani: Presveta kri. J. Teohald DANAANU PK1RFDITV1 KINO IDEAL: Manja KINO INIOIrs Nov: ljudje KINO MAKA: Kesrečniki DR2 1KNK LEKARNK I>anea: Dr. Piccoli. T>*rseva e^sta 6. Hoča-var. Celovška cesta 62, Ganus, Mosts — ZaloSka cesta Protestiramo! Današnji ^Slovcnu pocooa pod mmm- vom: Ban dr. Natlačen na dopustu: H;»n dr. Marko Natlaeen .j:- t. današnjim dnem nastopil svoj letni dopust in /ato ne nO sprejemal strank do 3. a\gu*ta. ko Imi zo-[>et prevzel avojc i>oMe — na veliko ti\\t>*i »Slovenskega Nanulu . Protestiramo proti temu podtikaJSJO *a.- losti tam, kjer je ne bo. * Nas iskreno veseli SlovenCeva« gospoda je dane^ zopet bruhnila svoj žolć na MM, OS*, denuncijanti se izgovarjajo z zmoto. Nocajo in ne morejo videti krščansko vzgojeni gospodje poštenega človeka nikjer, ker gledajo vse skozi svoja oeala in vidijo v vsakem Človeku odsev >voje Morale. Mi smo odkrito in pošteno priznali, da so imele na Vidov dan izobešene državne zastave tudi nekatere hiše, ki so imele oni dan izob» šene Crne zastave. Zato smo v Otok Slovenčeve* gospode plaCana banda ovaduhov .n denuncijantska klika. Hvala za te prelepe rožive s krščanskega vrta. Mi takih ne znamo trgati, ker smo framazoni in brezbozniki. Pričakovali Tiio, ia nas bo Slovenec danes pozval, naj povemo, na katerih h'.ftAh na Vidov dan ni bilo državnih zastav. aii*C ntrh-čev. Kjih*** W9t W H rnorda res podrl, I škoda bi ga ne bilo J'>v se r<-J;, rni in umira, staro se mnra nuino umikati mlademu, novemu. iežko je biti abstrakten. k pa take. da pogosto ne smeš iV^ov-ori/i t\'OJ€ misli, kaj še da bi jo napisal. Iz Kranja — HSK Sparta iz Zagren« ^ Kranju. V ted-ljo, 4. t. m. oh \~. *w> Iftale v Kranhi odliriio prvorar.re h»o zavrel »Ako nio-*\o .^t»arte. ki ie v I.»ubijani bilo vedno dobrodošel hi lIlMMlrin iTo4' \ ni^-vi >paT»# igra jHtleir znanega Ilirijana Helak« ver bivali repeesentatrvi-ev. katerih imena vsekakor opravičujejo v ]*><\\\ meri t* r»oin<' ni(>-Mvh. N»*davm> •-•:.! bi Spata v L|ebtyanl otipravila Hvruiež;nie k;m [dotMl garnituro, kar ium »Odi *>vol mncije. da rw>ni'» v nedeljo /<>!••* eavaral irledali ret* prvovit-i«n n<»ilomer in •! i lxvb» v>i prijatelji ijportu prtAli v polni meri na *vo'i#raCun. S.K Kranj apelira iii vae bvoje prijatelje, da poiaoi»tevilno BO^etijo te ImkI* T>o j>rireditev t«r da poajrltirajo UMJn Mađi med svojuai znanci, kajti l« r poiiporo o<1 strani oltCinsiva ]•■ aiožno nuditi v Krajiju take \r-jfe fekuie' Kl'ub izrednim stro? je vstopnina le Minimalno zvišana — 1 din piri MtOMUCJ - k.vi t»a.' ne pride v po • ako račLinamu Da izredni športni n/itek. 1'verjeni smo. na« publika znala trud >K K ranja pra.\ cen iti 7. relonlnim paM*toiii. Helonleri naftopijn Mtvdi \ naj-niornfh; ] »ost a vi. ki N> skorn patovu obv*1-lj.e>t# po-ma^ratl. da b4 \-am ne 2Wirub41 ^epnep^a r^b-crt. Poroka Rooseveltovega sina \Vashinj:ton, 1. julija. A A. Predsednik Roo):evelt je vCeraj odpotoval za teden dni v VVilmington. kjer se je snocd poroCil njegov sin Franclin. Nevesta Ftel Ehipont J« hCerka enesra najbogatejših Američanov Družina Dupont je pri zadnjih predsedniških volitvah vodila najhujšo borbo prot Rooseveltu. Po poroki bo Roosevelt odpo-toval za nekaj dni na svoje posestvo v državi Newyork. Van Zeeland se vraža Xe\vyork. 1. julija. A A. Predsednik belgijske vlade van Zeeland je vCeraj odpoto val i pa mikom Normandie* v Evropo. Razmere v Palestini Jeruzalem. 1. julija. AA. VCeraj je bil v Jaffi izvršen revolverski atentat na predsednika arabske trgovinske zbornice F*atori-ja Nasaibuja, je sin voditelja palestinskih Arabcev. Naaaibu je bM le lažje ranjen. Štev. 14? »SLOVIMSKI NA&OD«. Mztak. 1. Julij* UST. Stava 9 DNEVNE VESTI — Kne* namestnik Pavi« zopet na Brdu. V torek »vedar se ie Nj. Vis. knez namestnik FavU vrnil iz Niša^ kjer je pritostvo-val velikim nacionalnim svečanostim. Z dvornim vlakom ee je pripeljal do Kranja, od koder 50 je odpeljal 2 avtomobilom v ■vjej dvorec na Brdu. — Visoko oblikovanje predsednice Jugoslovanske ženske zveze. Predsednik francoske republike je odlikoval 2 redom častne legije predsednico Jugoslovenske ženske zveze in častno podpredsednico mednarodne ženske zveze gospo prof. Lepo-j»avo Petkovičevo. Gospa Petkovičeva je predsednica Jugoslovenske ženske zveze nepretrgoma ckI leta 1925.. a s svojim plodnim delom na socijalno humanitarnem in kulturnem polju si je pridobila mnogo zaslug tudi v odborih drugih naših velikih organizacij zlasti v Rdečem križu in Uniji za zaščito dece. Visoko francosko odlikovanje ni samo najlepše priznanje ge. Petkovič, temveč tudi vsem jugoslovanskim ženam za njihovo socialno, kulturno in nacionalno delo. Odlikovanje je bilo izročeno ge. Petkovič včeraj v francoskem poslaništvu. — Diplomirani s« bili n* pravni fakulteti ljubljanske univerz'- gjf. Ogrin Rojromir iz Novega inasta, Sovine JoHtO in Pitak o Vffc fcro i7. Ljubljane, HotH Oton h Prajrerskecra in šval Viljem iz Stična. Čestitamo! — Promocije na zajrrehški ti ni vrzi. Vee-rat so bili promovirani nn rncrebSki uni-vr/,i za doktorje filozofije Marija Brida, T*or?> Čoban in Ivo Krli«h za doktorje prava Vera Kondrat. Drnsro KoVec in Pavla Mali. za doktorje medicina Alojzij Baraga, Alojzij Tirar. Cirila Maselj. Branko Volav-5ek. Pranja Čfher, Edvard Pobar in Marcel Majsec. 7i\ doktorja veterine Dmsrotin Von- crrta. 7-.\ doktorja gondarekih ved pa injr. Rudolf Pipan. Čestitamo! — Danski študentje na Bledu. Te dni je prfppe!n na Rled okroir 7& študentov iz Ko-penhacmn. Na univerzi imajo 1 »oseben turi* stični odbor. Tci organizira vsako leto potovanja po tn;ib državah. Leto* so se napotili danski študentje v Jugoslavije-. Z Ble-da kT^nejtv na Plitviffk«. jezera, v Split Dubrovnik ;n Kotor, potem pa v Italijo. — LetnšnTi zadružni dan v znamenju propagande miru. Letošnja proslava zadružnega rlnn v nedeljo 4. t. m. 1m> no vsem svetu v 7namenju propagande miru. Tako bo tudi v našj državi posebno na akademijah v Brocrr.i'lij Zagvebn. Ljubljani. Splitu. Sarajevu in Novem Sarin. — Znižanje takse za brzojavke iz Česko-■fevasjke. Češkoslovaška poštna nprava se je pogajala t^ poštnimi upravami nekaterib držav o znižanje brzojavnih pristojbin, ki >o bile svoicae zaradi valutnih ukrepov nekoliko zvišane. Z Jugos1avi%o je bil že dosežen sporazum in tako /naša odslej tak?a 7« brzojavke iz. Češkoslovaške v Jugoslavijo 2J0 namestil 2.30 K C- /a vsako besedo. Kap e4^ *kS ■ JB DANES POSLEDNJIC! Velcfilm po znamenitem romanu Claudea Farrerea NOVI LJUDJE v gflavni vlogri Harry Baur. Predstave danes ob 19.15 in 21.15 uri. — Uslužbenci zavarovalnic zahtevajo pra-gmatiko. Zve/a bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih nameščencev je na svojem občnem zboru 8. junija sklenila po-kreuiti akcijo, da bi dobili uslužbenci vseh zavarovalnic v savski banovini službene pragmatike. Te dni je bila izročena Zvezi denarnih zavodov in zavarovalnic v Zagrebu Spomenica, v kateri je pojasnjen težak gmotni položaj uradnikov in potreba, da s** nrede njihovi službeni odnosa ji. Med" vsemi ttslttžbeoei zavarovalnic vlada veliko zanimanje za ataliSee, ki ga bodo zavzele v tem pogledu zavarovalnice ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SiSki — Telefon 33-87 NESREČNIKI II. del s Harrv Baurom se predvaja samo se v četrtek in petek ob '29. uri. P. n. posetnike obveščamo, da se od danes do nadalnjejra vrše kinopredsta-vc vsak delavnik, razen petka, ob %9. V soboto: KARNEVAL Gustav Frohlich. — Otvoritev zrafn« projje Celovec—Ljubljana— Stisak. Dene* ;e bila otvorieua zračna projra Celovec—-Ljubljana—Sušak. U Celovca ima ta zračna zveza ;x>dal{3ek do tiraža in Dunaja m tako j =? (»odan važen pogoj za napredek in no-n ■-•..>.ije tujske-Ca prometa Ljubljane in :iijno >e Ljubljani ob 11.55. iz Ljubljane odhaia ob 10. in je na SuŠaku ob 12.35. S Sušaka se vrača ob 14.20 in ie v Ljubljani oh- 14.43, iz Ljubljane odhaia ob 15 in je v Celovcu ob 15.25 V pičlih 25 minutah lahko prispe človek iz Ljubljane v Celovec ali pa na Susak. Danes je odpotoval z letalom iz Ljubljane župan dr. Adlesič na konferenco županov G raza. Celovca in Ljubljane, ki se bodo pogovorili o uspehu lanske zračne proge Sušak—Ljubljana—Celovec, o sedanjem redu letanja, o morebitnih novih priključkih ter o propagandi za to leno zračno pro?;o. — Rezervni oficirji! Važno! Rezervni oficirji, nečlani Udruženja, ki žele prostovoljno otisosivovati letošnjim vojaškim vajam tako v ljubljanski ejarniziji ket na poligonih, naj se javijo najkasneje do 5. julija v mestnem vojaškem uradu v Ljubljani, Ambrožev trp št. 7-1, soba št. 4. — Poroka. V soboto se poročita v Mokronogu gdč. Fanči Devora in Živinozdrav-nik g. Milan Dolenc, oba iz znanih naroino naprednih družin in marljiva Člana mo-kronoskega Sokola, posebno nevesta, kol večletna načelnica. Obilo sreče! Zdravo! — Moderna avtomobilska cesta Zagreb— Dugo selo. M>d Zagrebom in Dugim selom so začeli graditi moderno avtomobilsko cesto. 0 novi cesti pa Že zdaj pravijo, da bo preozka, saj bo eleza za pešce široka 9 m, cesta eama pa samo 6 m. Zaposlenih je okrogr .150 delavcev. StroSki bodo znašali okro? 5M.000.000 din. — Gasilski zlat v Kamniku. Gasilska zajednica dravske banovine priredi 17. in 18. L m. svoj letni obvezni zlet v Kamnik. Ob tej priliki bo blagoslovila kamniška prostovoljna gasilska četa svoj novi Četni prapor. Kad celokupno veliko gasilsko prireditvijo je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo vrhovni pokrovitelj gasilstva kraljevine Jugoslavije, Nj. Kr. Visočanstvo princ Tomislav. Vrše se že sedaj obširne priprave in je gasilska zajednica že razposlala prve pozive na vse podrejene župe in Čete. Podrobni spored pa bo objavljen prihodnji teden. Vse gasilstvo dravske banovine se pripravlja, da pohiti na slavnostne dneve v naše lepo planinsko mesto Kamnik, ki bo gotovo storilo vse. da dostojno sprejme gasilsko armado in številne prijatelje gasilstva. — Razpisana zdravniška služba. Banska uprava razpisuje službo zdravnika uradniškega pripravnika v banovinakem' zdravilišču na Golniku. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno odnosno banovinsko službo v smislu S 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 15. julija. — Licitacija za rekonstrukcijo deain-fekoiJ6ke naprave v Zalogu. Pri gradbenem oddelku direkcije državnih Železnic v Ljubljani bo 15. t. m. ob 11 prva javna ofertna licitacija za rekonstrukcijo desin-fekcijske naprave na stanici Zalog. Pripomočki za licitacijo so na razpolago pri referentu TEL/% od danes. Kompletni elaborat stane 200 din. — Najstarejši Medjiimirec umira v bedi. V zidanici f-akovskih vinskih sroric v tako zrvanem Rukovou živi najstarejši mož teira kraja Podvoz, star 100 let. Rojen je bil leta lftJT v Oornji Lendavi kot «in ifflMMHfr-nih kmečkih starcev. V *voji siromaki hišici stnmiie že ofcnvr 43 let. Snom Vi ;a se &> dobro ka^ko je udarila .Telačičevn vojska na Madžare. Zdaj teži onemogel starom sam zapuščen v svoji kociei. kjer vlada s+rašen nered. KINO IDEAL Samo še danes ob 16.. 19. in 21.15 uri »MANJA« Marija Andergast, Peter Petersen Jutri zabavni film z Mariko Rokk »Vroča kri« — Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovoza če v motornih vozil se bodo vršili v četrtek 15. t. m. ob 8. uri zjutraj pri ete-skem naeeUtvu v Kranju. Interesenti naj svoje prošnje pravoeaMio vlože pri Bres&en uačelstvu v Kranju. — Foto razstavo planinskih slik priredi Zveza planinskih društev letos od 4. septembra dalj« v Novem Sadu ob priliki leto.-ujepra kongresa. Foto razstave se morejo udeležiti le člani v Zvezi včlanjenih planinskih društev. Za najmaiij.su velikost Je predpisana mera 18Xf?4 caa. -/a največjo velikost pa 30X40 cm. Slike je potdati najkasneje od 15. julija 1987 na naslov Zveza planinskih društev, Ljubljana. Aleksandrova cesta 4-1. Za najbolj*- elike so razpisane ltoirate nagrade. Planinci fotoama-terji. udeležite se v čim večjem številu navedene planinske foto razstave. — Učiteljica rodila trojčke. V banovinski bolnici v Mostam je povila mlada učiteljica Mileva Bilić v torek trojčke deklice, od katerih je pa ena kmalu umrla. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo verinoma jasno in toplo vreme. Včeraj ie nekoliko deževalo v Ljubljani in v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Skopi ju 28, v Beogradu 27, v Mariboru, Sarajevu in Splitu 2o. v Zagrebu 19. v Ljubljani 18.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7652. temperatura je znašala 14. — Vlom v lupnišfe na Trati v Poljanski dolini. Pred dnevi je bilo vlomljeno v Šup-niŠce na Trati. Tatovi so pobrali iz shrambe vec jestvin. nakar «to vlomili še v lr-govino Marije Kosove v sosedni Gor. Tio-bravi. odkoder so odnesli za 300 T "in c^ ret. vžigalic in rikorije. — Ekshnmarija po 14 lelih. V Zasrrebu so odkopali dane* zemcliske ostanke kmeta Imbre Havaiea if vasi Su^obrega, ki *o ga našli 9. januarja *923. mrtvega na Železniški proffi med Zlatar Bistrico in Konj-šftno. Že večkrat so sodne oblasti uvedle preiskavo, ker ec ie govorilo, da je postal Havaje žrtev zločina. Ker te novorice noče-k> utihniti, so danes Tlavajčeve zemske ostanke odkopali. da se prepričajo, ce je bil Haranje u mori en In njegovo truplo polo ženo na železniški tir. — Gostilničar in gostilnlčarka ubila gosta zaradi posmehovanja, v vam Ra-jiči pri Novaki so imeli v torek žegnarije. V vasi ima Valentin Babic gostilno, ki je bila pa navzlic žegnanju prazna, dočim se bile druge polne. Zvečer se je ustavil pred Babičevo gostilno 251etni Anton Jakovač in se Z3čel krčmartu rogati, češ, tvoja gostilna ie praaina. Ves rastičen je Babic zakbcal svoji ženi: žena. streljaj! Jako-vac je pa ctdpel srajco na prsih, rekoč: Evo vam moje prsi. pa streljajte! Babi-ćeva žena je re^ jela streljati « samokresom. Babic je pa dv?krat ustrelil z lovsko puško. Nesrečni Jakovac se je zgrudil mrtev na cesto. Orožniki so gostilničarja in £frtitaiČarko takoj aretirali. Iz Ljubljane —Ij Udruženje eeruikov v LJubljani poziva vse članstvo, da se članskega sestanka, ki bo 2. julija, ab 20. uri v gostilni Ma-rinsek. Prečna ulica 6, sigurno in polno-Številno udeleži. Vabijo se tudd novopri-stopivsi člani k čim večji udeležbi. —Ij l*oBo?i fe nekdo odveial foln. Na koniii Slreliške ulice so vsipavali doslej material v strugo po dveh lijakih in v siru. gi sta bila pritrjena dva čolna. Ponoči pa ie nekdo od vezal spodnji čoln — bil ie privezan za kola na obeh bregovih — in voda je potegnila čoln k zapornici, kjer se je zvrnil in delno potopil. Povsem m je potopil vagonček s tračnicami vred in da Vi Se niso mogli ugotoviti, kje leži. Pml pa se jim Ie posrečilo reSili čoln in ga zopet privezati. Medtem so vozniki dovažali material na desni breg, na Hradeckega cesto ob železniškem prevozu. Tam M bilo zelo potrebno razširiti cesto in posekali grtuov-je. kar pa je seveda delo terenske aekriie. Nekateri so danes mislil', da vozniki do-va£ajo material za razširjenje ceste, toda | ves ta material bodo porabili za nasipanje airuge. —Ij Zaaiaaiva iimetaiiaTa. raaslava v Jakopičevem paviljonu bo zaključena v nedeljo i. t. m. ob 19. zvečer. Kdor se zanima za motive iz Makedonije in za lepoto nale domovine, naj o čim prej oblice, da °e zamudi te redke prilike. —Ij Ljnbljaaski Sekal priredi 3. *ttta ob 20.30 na letnem telovadificu tradiciofliil-no telovadno akademijo ob svitu refiea^or-jev in umetnih ognjih. Naatopfli bodo rsi oddelki z izbranimi točkami, poseben na-atop pa to imela vrsta, ki s» ie priborria r Beogradu ^Meč kralia Aleksandra I<. Kakor vsako leto bodo tudi letos lareli razni liki umetnih ognjev in pokale bodo Številne rakete. Nabavite m vatopnire že v pred-prodaji v Narodnem domu. —H Rezervni oficirji, člani Udruženja rezervnih oficirjev, pododbor Ljubljana, naj se zglase v petek 2. alf v torek 6. julij« med 17. in 19. uro v društveni pikami, kjer se jim bo sporočilo vaino obvestilo komande vojnega okruga. Ob tej priliki naznanjamo vftem tovarišem, da se bodo do torka d. t. m. zbirali naročniki za nabavo zemljevidov v M = 1 : 100.000 po ceni 7.50 l>in za člane. Uprave. —Ij DrsitTo >Tabor« bo imelo v nedeljo veliko vrtno prireditev s bledom in «refo-lovom pred hotelom >Tivo?ii. Vstopnina samo 7t Din. C' i s t i dobiček v soeialne namene. —IJ Kopalne obleke, Kamičnik, Nebotičnik. —I j Tatvine. V noči na torek je nekdo ukradel iz drvarnice na (irajski planoii I. Krapešu 15 zajcev, vrednih 330 Din. Iz stanovanja Marije Runucr v Flor:anski ulici 19 pa ie odnesel drzen tat '250 Din vredno srebrno zape*tno uro. Policiia je prejela več ovadb tudi clede tatvin kole^. V zadnjih 14 fjneh so ukradli tatovi v Ljubljani in okolici 10 kole«: in jih najbr£ razprodali po deželi Varnostne oblasti misJijet da je nekje v mestu ali bližnii okolici prcdelo-valnica ukradenih kole«, kaiti predelana kolega ic lažje spraviti v denar. SPORT Troboj Lfiibliana — Za«r«b -*Beocrad Jutri se bo začela v Ljubljani največja letošnja lahkoatletska prireditev v Jugoslaviji, troboj reprezentanc Beograda, Zagreba in Ljubljane. Pomembnost prireditve je zlasti podčrtana z dejstvom, da je prevzel pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj Peter TJ. Spored obsega iste točke kakor so običajno na balkanijadah, nastopili bodo pa najboljši atleti Jugoslavije. V vsaki točki bo nastopila ekipa treh ali štirih zastopnikov vsakega mesta, ocenjevalo se bo pa le prvih Sest plasiranih in sicer Šteje prvo mesto 6, drugo 5. tretje 4 točke itd. Zaradi velikega Števila tekmovalcev — saj bo prireditev zaradi elitne udeležbe po kakovosti pomembnejša od državnega prvenstva — bodo seveda potrebne izločilne tekme in bo v finalih nastopila le najboljša Šestorica. Ljubljana je zlasti močna v tekih, dočim imata Beograd in Zagreb bolj-Se zastopnike v metih in skokih. Ker pa ima Ljubljana tudi v slednjih dveh panogah nekaj dobrih zastopnikov, gre v boj kot favorit. Jutrišnji spored se začne ob 18. na igrišču Primorja. Prva točka bo izločilni tek na 200 m. Reprezentance nastopijo v postavah: Ljubljana: dter, SkuSek, Gabriek, Pletersek; Beograd: Kling, Bauer, Steva-novič, Novakovič; Zagreb: Katalinič, He-golj, Avgjuetin, Tauber. Sledil bo tek Čez zapreke 110 m, ki bo izldčil šest najboljših. Nastopijo za Ljubljano: Zupančič, Pletersek, Sorga; za Beograd: Bakov, Ban-Sčak, Oimitrijevič; za Zagreb: Hanžeko-vlč. Ehrlich. Svježtč. Edina finalna borba tega dne razen teka na 10 km bo met diska helenski stil. Ljubljana: Dobovšek. Jeglič, Stepisnik, res. Kajfež; Beograd: Kleut. Vučevič. Bojovič; Zagreb: dr. Na-rančič, dr. Manojlović, KovačeviČ. Sledil bo nato finale v reku na 10.000 m in nastopijo za Ljubljano: Bručan, Kreva, Krpan; za Beograd: Vild, Borisevič; za Zagreb: Krajcer, Talma. Rak. Poslednja točka- jutrišnjega sporeda bodo izločilne tekme čez zapreke na 400 m. Reprezentance sestavljajo: Ljubljana: SkuSek, Pletersek, Zorga: Beograd: Stevanovič. Ban se« k, Mi-kič; Zagreb: Ehrlich, Svježič, Junek. Favoriti za posamezne panoge so: za 200 m Katalinič (Z), za 110 m zapreke Hanžekovič (Z), za helenski disk Kleut (B), za 10 km Bručan (L), za 400 m zapreke BanSčak (B). Po prvem dnevu je pričakovati, da bodo vsa tri mesta dobila približno enako število točk in sicer po vrstnem redu Ljubljana, Beograd, Zagreb. Teaefca, ki ]e kradla po cerkvah Brm, ki sta prodajala obleko, o kateri si je eden Izaustt mala verjet«* agedbo Ljubljana, 1. julija. Tonska K., doma iz Rogoznice pri Mariboru, je stara 36 let in ima za seboi ze pe-tstro in precej burno življenje. Kol nezakonsko dete je imela že zgodaj trdo življenje. Delala je pri raznih posestnikih, slednjič pa je pobegnila v Maribor, kjer ie doživela nekaj sreče, a £e več razočaranj. Kot odraslo dekle #*e je napotila v Zajjreb, kjer je služila po hL5ah. dokler $e ni upecala z nekim delavcem in ustanovila z njim skupnega gospodinjstva. S svojim ljubčkom je živela več let. dokler se ni#*a nekega dne sprla in jo ie on zapod .1. Tako je prišla Tončka na ulico. Tedai se je pričeto zanio Se težje življenje. Kmalu je pri-Sla na originalno idejo. Jela ie zahaiati v cerkve, kier je kradla v moli lev zatopljenim ženskam ročne torbice in sploh vse kar se ie dalo ukrasti. S krajo si je pomagala doluo. ''ok'er je nteo zasačili in jo pO prestani 'wi?": izsruafi v njen rorstni kraj Tončka pa *r e v medu odvadila kmečkemu delu. 7nfo se iz Kosoznice spet oo odhajale iz klopi v spovadnloa ali k obhajilu in puščale ročne torbice v klopi. Tončka se je hitro prismukala zraven in izginila iz cerkve z ukradeno torbico, aktovko, včasih pa tudi s kosom obleke. C"im ie opravila v eni cerkvi. Je hiteJa poskušat srečo v drugo. Pripettfo se je, da je v enem dnevu zagrešita tri in več* tatvin po cerkvah. VseH'no ukradenih torbic ie spravila, torbice same na prodala ali vrgla proč Tončki je šlo dolgo vse no srpči. ker *o se pa prijave tatvin po cerkvah množile, so prišli t^lednm tudi nja na sk*d. Ko je v torek pt^fkušala zopet odnesti rettao U>rb»«o neki dami iz frančiškanske cerkve, is »topi,! za njo detektiv in jo prijeL, prodna j« smuknila po stopnicah Na policiji je Tončka priznala le kakih 10 talvin. baje j*h pa Kana na vesti nad 30. Policija je včeraj prijela bivšega trgov->;ke«r?» zastopnika Štefana G. ter m*hantfc* Milana B. ki sta prodajala po me^tu lepo črno obleko. Popoldne sta se noiavila v neki gostiln', kier *t« obleko ponujala go* frtom. ki je pa ritso kupili. J^ednjtč as je B. odločil in stopil v Zvezdo, kjer j« naie^ tel na dva Bosanca, ki se pečata • pre-kupčevaniem. Pripeljal ju je v gostiln*, kier ie bila kupčija hitro sklenjena. fl*e-fan in MiJan ^ta dobila r.a obleko 300 I>in. cena pa se ie zazdela celo Bosancema tsio skromna, da vta to omenila kasneje nsk<* mu Mražtiiku Ik>saiua sta v oblelcJ oaila tudi lepo uro budilko ter račun, izstavljen nn ime Vranic, kar vse se jima je zmlelo sumljivo. Povedala *ta stražniku, da je W-la obleka nsjscl nekje ukradena in sta La-sledila tudi oba prodajalca, ki ju je Praznik aretiral Na i>olic;ii ife je Milan B, izgovarjal, ta iuu ni annam odkod izvira obleka in da :• bil pri tem le posfoJoeatec. ^lefan O. i^l si je pri anslisanja brž izmisli] originalen zagovor. Pravil Je, da je sel včera dopnf-• Ine po Kmonsk' cesti, kjer je sreč^ nekega dečka Iti ga vprašal, kaj nosi v zavoju. Deček mu ie pa predrzno od govori L da ga to ni" ne briua. kar je Štefana tako razjezilo, da mu je pri-*oliI 7a»i5nico. PeČek naj bi bil vrgel zav.v proč in pot»egn;l. ^V^-fan je zavoj pobral in na^el v njem obleko, k^ Hi 10 pn'ein 7 Milanom prodna Bosancema. \a policiji nui *eve<]a ne verjamejo, zato vo oKn iiavbanee vtaknili v zapor, dočim lastnika ukradene oMeke la iščejo. Saharin ao vtihotapil«!! Ljubljana, 1. julija. Včeraj ponoči je stražnik ustavil za Bežigradom mlajšega moškega z vrečo na rami. Ker se je skušal nosač stražniku umakniti* se mu je zazdel sumljdv. skočil je za njim in ga zgrabil. Neznanec je vrgel vrečo proč in skušal pobegniti- pa se mu ni posrečilo. Moral je odnesti vrečo na strai-ndco, kjer so ugotovili, da je v njej nad 30 kg saharina. Aretiranca so takoj zaslišali, pa ni znal povedati drugega, kakor da je vrečo prinesel nekdo iz Maribora in mu naročiU, naj jo odda nekemu moškemu. ki ga bo čakal ponoći na določenem kraju za Bežigradom. Storil bi bil to, da ga ni zasačil stražnik. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo in ugotovila- da je prihajal saharin v našo državo preko št. ll>a. V tihotapsko afero je zapletenih več obmejnih prebivalcev, a tihotapska centrala je najbrž v Mariboru. Zaplenjeni saharin je vreden okrog 15.000 din. V Ljubljano so spravili tihotapci mnogo saharina 2e poprejc in ga tu razprodali v večjih količinah, nakar so ga ženske na drobno razprodale po deželi, zlasti po Dolenjskem. Iz Ljutomera — Osebna vest. Premetena je učiteljica Nahtlgal Marjeta iz Križeveev pri Ljutomeru v St. Vid srez Litija. V K riže v ce pa je preroesčcitei Antonac Adcla iz St. Vida. — Završni izpiti na meščanski šoli. Završni ispiti na meščanski Šoli so končani. Oproščenih izpira je bilo 5 učencev, l odličnim uspehom sta položila 2. s prav dobrim 5. z dobrim 4. popravni izpit pa imajo 4 učenci. — Zopet vlom. Pred dnevi *<> neznani vlmrnilci oinesli trgovki Soviče vi na Krapju raznega blaga v vrednosti 1000 din. Ker je ta vlom že tretji, ni imeJa trgovine zava: rovane proti vlomu, ker je zavarovalnica ni hotela več zavarovati. Iste noči **> srečali ljudje v blizini cicane, ki ^o osumljeni vloma. — Kresovanje. Na čast slovanskih blago-vestnikov bo zagorel kres po telovadnem nastopu na telovadišču pri Mali Nedelji, o. julija pa na letnem telovadisču ljutomerskega Sokola. H kresovoma vabimo narodno občinstvo! — Regulacija .Mure. «M» priliki nedavno narasle v«»de s« je Mura zopet moTmo najedla v njive proti l».»novrn*ki ceMi pred ilazkrižjcfu in ni daleč, ko bo nk*n tok oh banovinski ce*ti in i>t<> unlt prekoračil v par letih. Zato klire foapodMal moment po nujni regulaciji Mure. —■ Telovadni nastop. Sok«>k+k.a č>ta pri Mali Nedelji bo luohi svoj telovadni nastop 4. hrlij« <^» !o. uri. va katerega se vsi telovadni oddelki čete marljivo prijavlja je,. Nastop bodo poselile v*e Sosedne edinice. — Pretep v Pctanjcih. V Petanom so imeli casil< i Ce^'lieo. ki k' privabila mnn-go ljudi zlasti mladine. Takoi ob 7ačetko pa se je zavel prepir med fanti. Trud gasilcev da bi itHiiiirnev.e pomirili, je bil zaman. Ko je po^il Ktrel. je urno zavihtel kn-hsijski no7 nek žitnik ki je 7abodel g*t&-ca Štefana Kolmaniea. da V čez nekaj časa i7di+mil. Kolmanič^ ^apn^a ^eno t dvema otroko«na. Iz Škofje Loke __ Nsts moško kolo je na-^el v jarku ob kolodvorski cesti nočni čuvaj Mrak v nedeljo ob 3.5V) in ie bil nevera -• U 7«eiiden. o*lko(l naj bi prišlo kolo tja. Kolo je od-pelial v Hafnerjev Mev na Trato in otive sril orožnike ki r-o uuotovili. .in je bflo najdeno kolo ukradeno in dn je last nek^- gn aVla^ea hi Nbefio Loke. kt K° se laičen dne bjdl dol';i <\ole kolo na?.aj. Tatn »s niso mnirli izslediti. SOKOL — SokoUko rlru^tvo t Črnomlju prvrad' 4. juli:a re«t*ii javni telovadni nastop. <^ tej priliki na svečan način razvije *woj društveni prapor. Praporu kumujeta s. Marija Vran kovic in br. dr. Josip Malorie prvi starosta našega društva. Br edinice vabimo, davek posebej Za plamene odgovore ejiede malin oglnaov Je treba prilotru znamko. — Popustov ca male oglase ne priznamo. POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ■ ■ i 4 it STROJEPISNI POLK (za časa počitnic). Večerni tečan* od b. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Na razpolago fo stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do pol 8. ure zvečer. Pričelek pouka 1. julija šolnina znižana: učna ura 2 Dia. Chrietofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 1054 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din MLADO DEKLE z znanjem slov., nemškega in erbohrv. jezika, strojepisja išče sluZbo v pisarni ali kot ponioČ v trgovini. Gre tudi k otrokom. Pismene ponudbe nm upravo >Slov. Naroda? pod »Vestno dekle*. 376-a I DVA MIZARSKI POMOĆNIKA sposobna ia vsakovrstna fina dela, sprejme v stalno službo I. Krakolmik, Mežica. 1711 STAnOVAIlJA OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo oddam za julij, eni aH dvema osebama. Poizve se: Stari trg 28III, Sturm. 1512 RAzno Deetda 50 par. davek poeebej. NajmanjSJ znesek 8 Din Skladišče ali delavnica, poprej Pristou, črkoslikar, se odda v najem na Resljevi cesti. Več pove sam lastnik A. Hauptmatm. NAPODNA TiSKARNA I LJUBLJANA I KittnjevA s OVRŠOJE VSE VRSTE nUO¥M PREPROSTE IN HAJFlMMJiM Makulaturni papir proda oprava tfSloTeeUkega Narada44 LtuMlana, Kaaflleva nBea itav. $ Stran "4 »StOVENSII NAROD«. Četrtek, T. JoHJe ltST. Sfev. 147 Manifestacija pod zadružno zastavo Skupščina Zveze nabavljalnih zadmg državnih name« Sčencev — Svečana otvoritev dveh domov v Gozda- Martuljku Ljubljana, 1. julija Včeraj popoldne ob 13.30 je v dvorani kina Sloge otvoril predsednik upravnega odbora Zveze nabavljalnih zadrug inšpektor Miloš Stibler 16. letno skupščino zveze ob navzočnosti najodličnejših predstavnikov naše javnosti in zadrugarjev-delega-tov, ki so zastopali okrog 150.000 državnih in samoupravnih nameščence v-zadru-garjev. Skupščina je bila sijajna manifestacija zadružne misli in zadružnega dela, ki je rodilo v zadnjih 15 letih zavidljive sadove. Zborovalci so z navdušenjem sprejeli predsednikov predlog, da naj se pošljejo udanostne in pozoravne brzojavke Nj. Vel. kralju, knezu namestniku, kraljevima namestnikoma Stankoviću in Peroviću, predsedniku Stojadinoviću, finančnemu ministru Letici, dr. Korošcu, tajniku Mednarodne zveze zadrugarjev Henrvju Mavu, očetu srbskega zadrugarstva Mihailu Av-ramoviću in predsedniku Jugoslovansko-bolgarskega zadružnega instituta Hristu Ganevu. Predsednik je nato pozdravil navzočega zastopnika Nj. Vel. kralja divi-zijskega generala E>odića, zastopnika vojnega ministra podpolkovnika Pavlica, zastopnika divizionarja generala Popadiča, zastopnika ministra za finance Miloša Pa-pića, zastopnika ministra za prosveto inšpektorja prof. Dolenca, zastopnika bana dr. Orla, župana dr. Adlešiča. in številne druge zastopnike državnih in gospodarskih institucij. članov zadrugarjev, zlasti umrlega člana uprave, zaslužnega zadružnega delavca Aleksije Djurdjića, Nikole Kalema in Jovana Radaka. nakar je predsednik Stibler očrtal glavne uspehe dela zveze v preteklem letu. O aktivnosti vseh zadrug državnih nameščencev, ki so članice zveze, smo poročali že včeraj. Po tem poročilu je predaval univerzitetni profesor dr. Ve-ber o idejnih osnovah zadružnega gibanja. Predavanju so zborovalci z očitnim zanimanjem sledili. Besedo so nato dobili delegati iz raznih krajev države, ki so utemeljevali svoje predloge za zboljšanje dela zveze v bodočnosti, za pravilno borbo proti sovražnikom za zmagovite zadružne misli, za dviganje zadružne zavesti med najširšimi plastmi delovnega ljudstva. Vsi delegati so bili edini v tem, da je treba ohraniti, kar se je doseglo, ker je naše zadrugar-stvo zraslo na zdravi podlagi in ga vodijo zdrave roke. Soglasno so zborovalci sprejeli vse predloge uprave, kakor predlog o porazdelitvi dobička, o mejah pri podeljevanju kreditov zadrugam, o ugotavljanju skupne vsote posojil in vlog, o obveznem plačevanju enega deleža več po zadrugah na vsakih 100 zadrugarjev, predlog o odtujevanju nepremičnin, o ustanavljanju novih fondov itd. Soglasno so zborovalci dali raz-rešnico upravnemu in nadzornemu odboru in sprejeli letni račun za i. 1036. o vseh teh predlogih so se delegati pomenili že Počitniški dom Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev pod Martuljkom, S posebnim navdušenjem so zborovalci sprejeli pozdrav gostov iz inozemstva, zastopnika Osrednje zveze češkosl. zadrug v Pragi Emila Lustiga, ki je znan in priznan kot zadružni delavec ne samo v domovini, temveč tudi v mednarodnem zadružnem svetu, zastopnika Zveze bolgarskih kmečkih zadrug prof. Grozju Duhova, zastopnika Zadružne centrale »Napred« Nikolo Kolčeva, zastopnike Zveze zairuž-nih bank Hrista Stoinova, Ivana Zlatarova in Penčo Ganeva in njih tovariše iz Bolgarije, ki so se udeležili kongresa naših zadrugarjev. Prvič od obstoja zveze so se udeležili skupščine in kongresa zastopniki avstrijskih zadrugarjev. Osrednjo zvezo avstrijskih zadrug sta zastopala Franc Komer in Josip Presitsch Upravnik Branislav Trajković je pie-Čital številna pozdravna pisma odličnih zadrugarjev iz Jugoslavije in iz tujine, ki so želeli zborovalcem ves uspeh. Predsednik se je zahvalil domaćici Nabavljalni zadrugi uslužbencev* državnih železnic v Ljubljani in ]i čestital k uspehu, ki ga je dosegla po 15 letih obstoja. Njen predsednik Klebel Emil se je zahvalil, poudarjajoč, da so uspehi zadruge jamstvo, da je vodstvo zadruge na pravi poti, ki vodi v boljšo bodočnost. Sijajne manifestacije zadružne ideje so bili govori Emila I>utiga, prof. Dikova, direktorja Presitscha. delegata Glavne zadružne zveze dr. Juretiča. Branka Avramoviča in zastopnika Zveze gospodarskih zadrug Jugoslavije dr. Bruna Stareta. Zborovalci so počastili spomin umrlih na Številnih sejah posameznih sekcij in na konferencah plenuma, ki so bile na dnevnem redu v preteklih treh dneh med kongresom. O vseh najvažnejših vprašanjih so se delegati zedinili in sporazumeli v korist svojih zadrug ter njenih članov ter v korist bodočega dela zveze in njenih zadrug. Za vse predloge dnevnega reda skupščine so se delegati živo zanimali- Pri volitvah so bili zopet izvoljeni v upravo vsi člani, ki jim je potekel mandat, le namesto dr. Mladena Josifovića je bil izvoljen v upravo N. Korpić. Tudi trije člani nadzornega odbora, ki jim je mandat potekel, so bili zopet izvoljeni. Zborovalci so končno soglasno sprejeli resolucije o pomoči državnim uslužbencem, o odnosih med trgovci in zadrugami ter o zadružni stavbeni akciji in etažni svojini. DVA SPOMENIKA ZADRUŽNE MISLI IN DELA Davi ob 6.47 550 se delegati in gostje odpeljali s posebnim vlakom v Gozd-Mar-tuljk, kjer so se udeležili svečane otvoritve Počitniškega doma zveze in Mladinskega doma Nabavljalne zadruge železničarjev v Ljubljani. Z Mladinskim domom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja si je Nabavljal-na zadruga postavila najkrasnejši in najpomembnejši spomenik. Le velika in plemenita ideja more ustvarjati plemenita dela. Najbolj plemenito in najdragocenejše pa je delo, ki je storjeno za mladino, to je bodočnost. Skoraj 80% zadrugarjev je tožilo, da jim povzročajo največjo skrb slabotni otroci, ki rasto v črnem mestnem ozračju ob plen hrani. Nabavljam« zadruga je Z velikimi žrtvami zgradila dom za svojo mladino ob bistri Savi nasproti očarljive Martuljkove skupine. Danes je bil ta dom otvorjen in blagoslovljen, danes je bil izročen svojemu namenu ta spomenik požrtvovalnosti, vztrajnosti in plemenitosti naših železničarja v-zadrugarje v. Danes stoji stavba pod Martuljkom, ki je plod ideje in prizadevanja, ki hoče na zdravi materijalni osnovi zgraditi pravičnejši in lepši družbeni red. Ni brez pomena* ako omenimo pri tej priliki, kako je bilo pred 15 leti, ko so BerbuČ Bogo, Kobale Kajetan, čereek Srečko, Leitgeb Anton in Korošec Btaft ustanavljali Nabavljalno zadrugo. 27. novembra se je zbralo v Mestnem domu 1400 železničarjev. Sklicatelji niso prišli do besede. Politična strast je malepila večino. Prečitana je bila resolucija proti ustanovitvi zadruge, nakar je večina zapustila dvorano. Ostalo je 23 železničarjev, Id jih je do dna duše prevzela zadružna ideja. To so bili pionirji in junaki, ki so kljub vsemu tega dne ustanovili Nabavljalno zadrugo. Od teh junakov-zadrugarjev je danes v odboru samo Se Srečko Cercek, delavni, marljivi, pametni »Cerčil«, kakor mu pravijo na zvezinih zborovanjih. Ob 15. letnici je organiziral vzorno zadružno razstavo in mu moramo ob tej priliki česti- I tati. Zadruga, ki je začela obratovati v baraki v Si&ki. ima danes svoje domove, svoje velike prodajalniee, obratuje z milijoni, koristi Članom z milijonskimi prihranki, ker se je razvijala naravno, brez skokov in sprekulacije ter hlastanja za efektom. Ko so se majale m rušile najmočnejše trdnjave kapitalizma, se je za« idruga dvigala. Vsem, prav vsem. naj bodo za vaor pionirji med našimi železničarji-zadrugar ji, vsem naj bodo vzgled možje, ki danes vodijo zadrugo predsednik Emil Klebel, podpredsednik Leopold Juh, tajnik Jože Lu-schutzkv, odborniki Artič Franjo, Brecelj Franjo, Cerček Srečko. Lavrič Josip, Ma-gajna Josip, Masič Pavle. Verhovaek Voj-teft ter nadzorni odbor s predsednikom Furlanom Josipom, podpredsednikom Sker-jancem Ivanom, tajnikom Feldinom Hin-kom, inž. Fincem Francem in Zorgo Rudolfom. Vse človeško življenje je zgrajeno na materijelnih osnovah. Vsa duhovna zgradba je zgrajena na temeljni gospodarski zgradbi. Zadružna misel dela za pravičnejši gospodarski in socialni red, v katerem dela eden za vse in vsi za enega, v katerem ni prostora za izkoriščevalce. Tudi stavbi pod Martuljkom sta vidni manifestaciji te velike misli. Dobili smo športno tipo letala Približna cena novega, doma zgrajenega športnega letala je loo.ooo din Ljubljana, 1. julija. Razvoja letalstva kaifrekoh države &i ne moremo misliti, dokler ne postane letenje tudi sport v pravem pomenu besede ter dokler se zanj ne začno zanimati in se mu posvečati le posamezniki, temveč tudi množice. V nekaterih državah je že postalo letenje pravi narodni sport in mnoge države se ponašajo izmed vseh pridobitev najbolj s svojim letalstvom. Jugoslavija je pa žal med državami, ki zaostajajo v športnem letalstva Doslei še nismo imeli dobre tipe športnega letala in športnemu letenju so se posvečali le redki posamezniki, ki tudi nieo monrii tekmovati nsa mednarodnem torišču. Naša letalska industrija je predvsem usmerjena h gradnji drugih vrst tip letal, vojnih in trenažnih. Bilo je sicer nekaj sporadičnih poskusov, da bi zgradili primemo tipo športnega letala, na pr. v tovarnah slkarust in Ro gožarskega v Novem Sadu in Beojiradu, vendar ni bilo uspeha. Za zgled bi si morali vzeti na pr. Češkoslovaško in Poljsko, ki sta v povojni dobi dosegli krasne i«pe- he v letalstvu ter ne zaostajata za velikimi državami, kjer se je letalstvo začelo razvijati £e pred vojno. Češkoslovaška je sicer podedovala po Avstriji razvito industrijo, vendar bude njena prizadevanja in uspehi na področju letalstva upravičeno občudovanje. Toda še tem večji so uspehi Poljske, ki je morala po vojni ustvariti vse iz svojih sil od temeljev. Nekatere tipe njenih letal nadjcriljujejo celo Francoske, nemške m italijanske. Pa tudi voja&ke tipe poljskih letal so povsem enakovredne izdelkom dragih evropskih držav. V Sloveniji je smisel za letalstvo mnogo bolj razvit kakor v drugih pokrajinah ter smo zaradi tega boli občutili zaostalost v tudi naša država dobila primerno upo športnega letala. Posebno veliko zanimanje so pokazali bratje Hribarji, ki so vsi vneti noborniki letanja pri nas in tudi sami piloti, za gradnjo lahkega, cenega in za vise vrste športnega letenja spodobnega letala. Lani ic bilo zgrajeno za Petra Hribarja po načrtih in proračunih ing. dr. A. Kuh- lja. univerzitetnega docenta, malo dvokril-no enose.ležno športno letalo z motorjem Pobjov 75 ks. Pri leten in so se pokazali nekateri nedostatki. ki sicer za letenje niso bili t>it*tveneiia značaja, niihova odstranitev pa pomeni ustvaritev izvrstnega športnega letala. Tako je prišlo do popolne rekonstrukcije lani zgrajenega letala in nedavno eta lastnika Peter in tSvetozar Hribar že postavila na letališče novo letalo, ki vzbuja izredno pozornost s svo;o lepoto in upravičuje vse pričakovanje, da se je končno posrečflo konstruirati in zgraditi tudi v naši državi dobro športno letalo, spo^otno ^s^b akrobacij. Letalo jp vletel g. Peter Hribar in že pri prvem poskusnem polurnem poletu je ugotovil, kakor tudi strokovnjaki, ki so opazovali letenje z zemlje, velike prednosti novega letala. Letalo ima izredno kratek start, kar omogoča odlet z manjših ploskev. Letalo je stabilno v vseh legah v zTaku in doseglo ie tudi izredno hitrost (pri prvih poskusih maksimalno 210 km). Tudi pristanek je izredno kratek, a čimer je omogočeno pristajanje tudi izven organiziranih letališč. Ti podatki se P» seveda nanašajo le na prve poskusne polete in jih bodo še med seboj kontrolirali pikrti, pri je vi jen i štabu letalstva kot probni piloti. Dr. Kape je pri poskusnem letu preizkusil letalo v akrobacijah in ugotovil je 6portnem letalstvu. Po vojni so požrtvovalni posamezniki ki jim je bil pri srcu razvoj našega letalstva, skušali ustvariti z velikimi žrtvami dobro tipo športnega letala. Brez razvoja ter poskusov pa ni mogoče ustvariti športne tipe letala, ki bi bilo naš dober reprezentant v svetu. Delo zahteva velike denarne žrtve, zato se je pri nas ustavilo pri dograditvi posameznih tip letal, ki se niso nadalje razvijale in niso mogle doseči med svetovnimi tipami pomembnejšega mesta. Vse športno letenje se je moralo omejiti na porabo in izrabo vojnih trenažnih letal, bodisi inozemskih tip. V taksnih razmerah go žareli stremeti nekateri poborniki našega letalstva, da bi izredno fineso v krmiljenju in absolutno stabilnost v vsaki legi. Poskusne polete še nadaljujejo, letalo pa bo izročeno prevzemni komisiji štaba letalstva, ko bodo v»i piloti soglasni o njegovih kvalitetah. S tem letalom smo torej dosegli, kakor trde strokovnjaki, kar so si želeli naši športni letaki in poborniki letalstva. Pomisliti je treba, da performance (dokazana sposobnost, športni uspehi) novega letala presega lastnosti inozemskih letal z dvakrat večio ©ilo motorja. Dobro letalo ie m zanimanje zanj se pokaže, ko se razen z nizko eeno odlikuje s popolno zanesljivostjo v letenju in ce ima kratek odlet in pristanek. Vse te tri bistvene odlike ima novo letalo. Zato upravičeno pričakujemo, da se bo izfcasalo pred fcomfctjee tako, da ho postalo naša prvo trenažno letalo naiih mlajih piiotov. Nedvomno vas bo tudi utnimala, koliko velja taksno letalo, ko le govorimo o nizki ceni. Približna« cena z moto4|W vred je 100.000 Din, torei toliko kantar velja dober avtomobil. Letelo so izdeMf v Fordovi mehanični delavnici na Tvritari cesti. Pripomniti je treba, da ie letalo izdek>aal mizar, Slovenec, ki je bij med vojno-xa,w»ien v neki ruski tovarni lotal. Potomce kralja kraljev v Parizu V Rimu se mudi potomec Menelika, l k ralja kraljev, Leva Judejskega in ce&arja abeainskega, princ Li-Jakob nečak negaila Mihaela, naslednika in neposrednega potomca Menelika, ki je po svoji materi princesi Salah~N>{rusei ix cesarske aodo-vine. Njegov o*e je bil nemSki pastor Joha nn Maver, ki je užival Menelikovo naklonjenost v času, ko je bil Se navaden t-*«. Ko se je paator oženil s cesarsko princeso se je rodil zakoncema Li-Jakob. Jto-dltelja sta ga poslala za 20 let v Nemčijo, kier je študiral in bil promoviran za doktor..-! na univerzi v Heidelbergu. Po» povratku v Abesinijo je živel L*-Jakob ? cesarski družini, bil je cesarjev sveteralee v gospodarskih in socialnih vprašanji ti in ob sodelovanju neke belgijske družbe je ustanovil v Abesiniji prvo kavino ppmn-tažo. La-Jakob je mnogo potoval po Evropi in njegovo delovanje je zelo vznemirjalo rasa Tafarija, čigar častihlepne intriga ao bile princu dobro znane. Komaj je postal ras Tafari regent in pozneje cesar Ftaile Selasie. je poskusil na neki sMPČanoati. prirejeni v Čast evropskih industrfjcev. po svojem slovitem oničaiu princa Li-Jakoba zastrupiti. Naključje je pa hotelo, da ao postavili skodelico s strupom pomotoma pred nernškejra inienjerja Hohenber.ra, kt ga je pa rešil na gostiji prisotni ameriški adrAvnik. Princa Li-Jakoba ap navdv*eno »prejeli rimski politični in družabni k nogi. V Rimu piše princ življenjepis svoje legendarne prababice kraljice Sabo. Ekspedicije ruske Akademije znanosti Vršflko leto poSlic ^ovielska Akademija znanosti v razne kraic Rnai|c z,nan*«tv*»n* ekspedicije. Le*.o* iih pošlje še*t. K\\h med njimi. sr*Mn eazij^ka pod vodstvom alcsde-mika N*. (»orl»unova. *e napo*' v K rgiciro, Tad/ikUtan in uzbpško republiko, k>rr bo iskala v r.emlii industrijske *irov«ne. En\M. skupina te ok.*pem:-». n — Kaj boste hoteli od mene v zameno? Tako, zdaj pa k vsemu se vprašanje! Glej, no, glej, ta cigan bo morda zahteval v zameno še jamstvo ? .. . Cantalo«ube je prvi pomislil na to. da bi ga pustil tam. kjer je stal z njegovimi absurdnimi predsodki in absurdnim samokresom, toda drugi Cantaloube se je temu odločno upiral No torej? No torej Simeon Cantaloube je iskal transakcije. Premeril je svojega varovanca od nog do glave in v glavo mu je šinila nova misel. Dejal je: — Stvar je povsem enostavna: legalna! In zadnjo besedo je naglasi] tako. kakor da pritiska na njo jamstven pečat. Brancelin je še okleval. — Kakšne vrste ? Cantaloube je odgovoril: — AK dovolite, da gxyvorim o stvari 2 rezervo tako, kakor sem dejal? — Dovolim. —Uf! Prijazni ste pa res! No, zdaj pa pojdi-va. To vam pojasnim doma. Ves hripav sem že. Snežilo je v debelih kosmih. Poklical je taksi in šofer Rus ju je odpeljal kakor mu je Cantaloube naročil. Simeon Cantaloube je stanoval v veliki hiši pre. možnega meščana v Passv. Okraj je bil dober in hiša lepa. Sedeč udobno v širokem naslanjaču s steklenico konjaka pred seboj je čutil Robert de Brancelin izpremembo v svoji dmei. Zdelo se je, da se je umaknil njegov ucodni sklep nekam da. xeč v preteklost. — Želite cigaro? Odrezal je konec dobre cigare in si jo prižgal. Cantaloube je storil isto. Prijetno dišeč tobačni dim se je vil počasi pod strop, v peči je prasketal ogenj in po sobi se je širila prijetna toplota. — Imenitno, kaj ne? — je menil Cantaloube segrevajoč si z dlanmi obraz. —Imenitno, — je priansi Brancelin. Nastala je tišina. Cantaloube je bil pripraivid svojega mrtvega varovanca tako deleč, da je prišel z njim v njegovo stnovanje m ndaj je imel prijeten občutek, kakor dober diplomat po velikem uspehu. Bil je prepričan, da bo novo okolje mladeniča omehčalo, da postane dostopnejši. K oredmetu govora se je vrnil Robert. — Govorili ste o neM zadevi? — Legalni, — je pripomnil Cantaloube. — izjavil sem to in pri tem tudi vztrajam. Poslušam vas. Cantaloube je nanoiaO čast — Dejala sva torej, dragi moj, da ste imeli namen ustreliti se? — Zafeaj pravite, imel? Sedanji čas ostane ne-izpremenjen, razen če bi morda po čisto točni označbi... — Uvrstiva to med največje neumnosti. Smrt je največje zlo, proti kateremu nimamo še nobenega zdravila — So pa zdravila, hujša od zla. — Ne govoriva o tem. Dejal sem in ponavljam, da je neopravičljivo misliti na samomor, če la'iko člvek... — Kaj? — Ce se lahko oženi? V Brancelin je postavil čašo konjaka na mizo in odložil cigaro. — AH vam je naročeno preskrbeti nekaj deklin omadeževane preteklosti? — je vprašal samozavestno. Cantaloube je motril ta izbruh odpora skoraj z občudovanjem in ker je hotel Brancelin vstati, ga je potisnil nazaj v naslanjač in mu stisnil v roko Salo. — Kam se vam pa tako mudi? Glej ga no, kako vročekrven je! Mar zadostuje že naj nedolžne jša beseda, da vzbudi v vas najhujše domneve? Zakaj mislite takoj, da meri moja ponudba na konkreten predmet m da je interesirana na njem? Dejal sem, da bi se lahko oženili. Mar bi bili prvi v svoji rasi, ki bi prodal naslov? — Opozoril sem vas že enkrat... — Vem! Saj priznam, da je zelo lepo biti pošten in imeti načela — — če ima človek sredetva za to. Vi jih pa nimate. Ne? No torej?. . . Mar ste živeli samo od svojih načel? . . . Ali so vas redila?... Vse to je zastarelo, dragec moj. (človek mora živeti s časom. Kar čitajte novine. Tam najdete može z visokimi naslovi, poročene s hčerami bankirjev, z dobro odačanimi igralkami ali filmskimi m-ezdami. Će se ogreva zdaj Amerika za naše pohištvo in preproge te ali one dobe, še ni dolgo tega, ko se je cvet Gothe ognjevito boril za ameriško denarnico na stopnišču cerkve la Madelaine.* — Nisem na prodaj. — Stopite sem. Pri jed je Brancelina pod roko in ga od vedel k oknu. Zunaj je bila mrzla temna noč. Debele snežinke so tiho padale na zemljo. — Taka noč je kot nalašč za samomor, - se je zasmejal Cantaloube. — Ali se že vidite kako ležite na snegu s krvavečo rano na sencu? Brancelin je zadrhtel. Cantaloube ga je odve, del nazaj k naslanjaču, naložil je drv v peč in napolni čaši. — Ali priznate, da je življenje, lepo? — je vprašal in se udobno zleknH v naslanjaču. Brancelin je zrl v ogenj z očmi hmatika. Tedaj je z vsemi mazili namazani Cantaloube s tolafil-nimi frazami m svojimi razlogi obsul to uspavano vest, ki je bila že začela oklevati. *) V cerkev de la Madelaine hodi od nedeljah k maši večina francoske aristokracije. Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno tlakam*« Pran Jeran — Za upravo in inseratni del Usta Oton Chrlstof. — Val v Ljubljani.