List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širotkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Jutri, v nedeljo 23. t. m. ob O vsi v bino ((ALABARDA» na otvoritev
II. kongresa žena
OBNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 211
TRST, SOBOTA 22. NOVEMBRA 1952.
CENA 20 LIR
OB II. KONGRESU ZDZ
Navdušenje lin razgibanost v ženskih vrstah -nam. dokazujeta, ka-kš-no velik,o zanimanje vlada med ženami za naš kongres. S ponosom lahkot trdimo, da bo drugi redni kongres Zveze demokratičnih žena STO ugotovil ogromni napredek vsega r delovanja ženskih množic v Prizadevanju za tesnejšo zdru-ni žitgv vseh žena, slovenske in italijanske narodnosti, tega Ozemlja, v borbi za uresničenje svetlih ciljev ped geslom «Za (Uveljavitev prav-ice1 vsake žene do miru, za človeško in dostojno življenje1».
Pod tem geslom so žene, ki se čutijp odgovorne za življe-nje svojih družin ip otrok, sodelovale z raznovrstnim: akacijami v borbi za mir, proti Vojni, proti odpuščanju z -dela in brezposelnosti, -proti draginji in špekulaciji, za rešitev Stanovanjske krize, za zdravo Vzgojo -otrok ip mladine, za bratstvo med tu živpčimi parodi, za narodno enakopravnost slovenskega z italijanskim življem; in so tako, na Podlagi teh borb skupno z Vsemi delovnimi in demokratičnimi množicami izvršile svojo dolžnost.
V tem duhu bo potekal naš II. kongres, na katerem se 'bo razpravljalo p nalo-g-ah bodočega delovanja vseh žpnskil) množic proti vsem p rotil j p tisk im silam, za prispevanje k stvari -miru v svetu, da preprečijo spremenite-v našega Ozemijg y vojno žarišče. Borba, ki jo vodijo žepe na tem >a3 Ozemlju, je del borbe naprednega človeštva, V skladu s temi nalogami bomo bratsko budile roko vsem ženam kakršnihkoli nasorpv in venskih 'bi izpovedi, ki se čutijo -Odgp-P Vorne za rešitev svojih otrok, bratov in mož, in. jih pirepriga.
Zato- naj -ne bo niti- ene žene, ki se čuti odgovorna za življenje svojih -otrok, bratov in mož, ki ne bi sodelovala v tej borbi.
MARIJA BERNETIC
Dnevni red kongresa
Dnevni red II. rednega kongresa Zveze demokratičnih žena je naslednji:
Jutri, v nedeljo 23. novembra v kinu «ALABARDA» od 9 dalje:
1.	izvolitev predsedstva in komisij;
2.	poročilo Marije Casali-Ba-rut, predsednice ZDž; «U-veljavimo pravico vsake žene do miru, za človeško in dostojno življenje».
3.	intervencija Slave Cebulec - Katre, podpredsednice ZDZ.
V ponedeljek 24. novembra v KINU ob MORJU od 14,30 dalje:
4.	diskusija in zaključki;
5.	izvolitev novega Glavnega sveta ZDZ.
Za časa obeh zasedanj bodo prinesle svoje pozdrave delegatke inozemskih ženskih organizacij, članic Mednarodne zveze demokratičnih žena.
TRST BO POSLAL SVOJE ZASTOPNIKE NA DUNAJ
ZBOROVANJE 7. DECEMBRA naj bo «parlament miru STO»
Po coni A se vršijo priprave za Kongres narodov, ki bo 12. decembra na Dunaju — Razviti je treba široko diskusijo o vprašanju miru med vsemi prebivalci našega ozemlja — Pobuda odborov miru v Saležu in Gabrovcu
Tržaški odbor miru je sklenil, da bo, 7. -decembra t. I. v eni izmed tržaških kinodvoran pripravljalno- zborovanje za dunajski, Ko-njgres narodov za mir. Kot Kongre® -narodov, ki se -bo- začel na Dunaju 12. decembra, tudi Zborovanje miru v- Trotu ne- bo zborovanje «partizanov miru», marveč manifestacija vsega ljudstva in vseh, -ki si žeilijo in hočejo mir, a ne pristopaj-o ali nočejo .pristopi,ti v gibanje ((.partizanov- -miru». To .pomeni, dp -se bo-do tega zborovanja lahko udeležili tudi tisti, ki ,so drugega mnenja ali pa predlagajo droge izhode kot gibanje miru, a hočejo prispevati k mirni. -rešitvi vseh vprašanj, Zborovanje miru, ki bo 7. decembra, v našem, mestu, je tako- široko, ker obstajajo tudi
nekatere- pacifistične -sile, ki niso vključene -v gibanje za mir. So politične in socialne skupine, ki imajo- v svojih programih točko o obrambi miru. Te nove sile, -ki- se vsakodnevno vedno očitneje pojavljajo na -poiz-o-rišče v Franciji, Italiji, Za-hodni- Nemčiji, Veliki Britaniji in Združenih državah, bodo- prisostvovale Kongresu paro d-o-v na- Dunaju. Narav-no je, da se tudi v Trstu -ne morejo zanemariti pacifistične tendence, ki se izražajo- v -najrazličnejših oblikah -s strani skupin in po-same-zinih pre-bivalce-v, ki n-i-majo nobenega- stika z Gibanjem partizanov miru.
V takem primeru je -naloga terenskih - odboro v, miru, da vzpostavijo- stike s temi osebami in jih v največjem številu .povabijo na Zborovanje,
TIT0VCI PRIPRAVLJAJO TRAGIKOMEDIJO 7. DECEMBRA
Z BLIŽANJEM VOLITEV
se v ceni B stopnjuje teror
Z grožnjami, terorjem in izsiljevanjem titovci silijo ljudi v svoje kandidatne liste - Klavrni rezultati volilnih shodov - Prve represalije v Piranu in Bujah
te, naj
ti Je v tej borbi,
Pred slovenske matere ’n žene se postavlja pereče vprašanje maše narodne e-nakoprav-l bosti, ki je tako važna za, naš « ha-rodni obstoj
Borba za našo narodno enakopravnost proti vsakemu po Htičnemu, socialnemu ter kulturnemu zapostavljanju -bo izbojevana -na tem Ozemlju le v tesnem slov ansk o-it al i j a-n-s-k e-m bratstvu in ob podpori vsega lemo-kratičnega gibanja.
Bratstvo med narodi je bila tista sila, ki je za-dala težak jii in uničujoči udarec fašizmu na i te-m Ozemlju. S to silo motamo nadaljevati borbo proti bsem sovražnikom delovnega ijudistva, proti nakanam v-oj-bohujškaških elementov in njihovih ipodrepini-kav, italijanskih •n slovenskih podpihovalcev ^arodno-stne mržnje, ki gre v korist le netilcem nove sve-f* tovne vojne, v korist okupatorjem tega Ozemlja.
Ob II. kongresu Zveze demokratičnih žena ne bodo ipo-T p šabljčne naše sestre iz cone B, ki živijo v najhujših pogojih fašističnega zatiranja. V tem ‘ežkem trenutku jim Iberno po i \ bovn-o izrazile svojo, solidarnost ter ja-vn-o obsodile trplje-, bje, ki. ga morajo- prenašati jjii faradi v-ojnohujskaške in fašistične politike tamkajšnje jelj brave.
Dvignile bomo- -glas obsodbe broti režimu, ki je pahnil južnoslovanske delovne žene vi ka-^ 'a-strof-alen položaj, ki jim je Odvzel vse pravice, pridobljene v Narodno osvobodilni -borni. Laž mi kongres žena, ki se je Vršil 15. in 16. -novembra v Tubljami, dokazuje, da s-o ti-'bv-ci poostrili svojo borbo broti ženam, pomeni, da so ^Zakoniti suženjski položaj Ju. i(.5oslavije, kjer vsako leto umi-?«lta od lakote in -bolezni preko °0.000 otrok do desetega leta 0ro Trosti. To stanje dviga jugo-ti-ovainske matere še bolj od-*°čn-o v borbo proti vojnim ne ‘tičem in proti krvavim režimom izdajalcev -lastnih naro-hv.
'Naloge, katere -bodo začrtane II. -kongresu ZDZ, bodo jVf1 pernice za naš -prispevek ,jt Orbi vsega naprednega člo-ve-|
Oto spremljavi oglušujočega bobna-nja bodo 7. decembra v coni B upravne volitve, ki so jih sklicali istočasno- kot v Sloveniji. Titovsko časopisje ne šteti! čla-nkioiv, vi katerih opisuje -volili)» 'zbe-rovarija' «demokrat ič nei» zbore volivcev, sestanke, na katerih se postavljajo kandidatne -liste. Tem sestank-'r-1 mlso-stvuje le -malti prebivalcev, ki sé jih morajo udeležiti zaradi groženj in strahu, da ne fti tegUSili -službe. Sestajajo se in -sol tihi, boječi, nezadovoljni, nezaupljivi, d|o-čim krajevni Jiirtariil gonijo vedno isto laj-no, s -katero skušajo prepričati' ljudi, da- se bo -stanje 'po volitvah Izboljšalo, kar že leta in leta ponavljajo. Lažnivi trobentači titovske -propagande -obljubljajo vse -na svetu, ne da bi jim kdo verjel, skušajo prepričati' ljudi, -naj se vpišejo v kandidatne -liste
Ljudje pa, ki poznajo- titov-ce in njih oblj-ube, se na splošno ne ozirajo na visokodoneče besede tito-vskih poštenjakovičev, ki imajo na grbi- poleg političnega izdajstva tudi tatvine, tira o,re, pretepe itd.
Prebivalci- Pirana, Izole, Kopra, Buj in vseh neštetih vasi se predobro- spominjajo, ka-j -so v-se počeli titovski biriči za časa volitev v preteklih letih. Spominjajo se k-o-t more — marsikdo nosi tak spomin na las-tni koži — na pretepanja, vdore v domove, umore, aretacije, izginotja. -Spominjajo- se, kako so se kmetje rajši -skrivali po polju, po- .gozdovih in gričih pred titovskimi rokovnjači.
Preveč' je bilo do se,daj obljub, s katerimi je- skušal osamljeni in zasoivraženi titovski režim moledovati simpatijo množic. Titovci niso le pozabili na obljube, marveč so še poslabšali položaj. Nobeden izmed velikih političnih in gospodarskih problemov cone B ni fbi’1 rešen. Rešili niso gospodarskega vprašanja, ker kriza postaja iz dneva v dan večja, lakota ,se je naselila v hiše tisočev ljudi, tovarne delajo z 20 odst. zmogljivostjo, ribiči in pomorščaki so v veliki večini zapustili cono zaradi bede in preganjanja, obrtniki in mali
'j itya, za mir v svetu, bodo naš j,,- ;rlspevek -b-onbi za m,ir in bolj-16 življenje novega pokolenja, fi jo vodijo demokratične žen-*’ :. s,?e množice
Delov a,nje Z.veize demokratič-žena, je kljub rovarjenju in ^kanam protilju-dskih sil na y ,e,h Ozemlju pokazalo, da bor. - ^ za- pravične ideale žanje ',®like uspehe. Zato bo- II. kon-J utrdil organizacijo za to, ^ bo skupna borba sl oven-Lk‘h in italijanskih mater še uspešna in d-a bo za-goco-mir im boljše življenje Qve-mu po-ko-lenjiu.
k-me-tje ,so podvrženi doslej neviden emu davčnemu- pritisku. Nerešeni .so problemi žena, dijakov, -mladincev in vajencev. P ra-v tako nerešeno je politično vprašanje, katerega obzorje -postaja- vedno temnejše za-radi povampirjenih an-eksig-n-i,stičnih teženj Tita, ki ga podpirajo- v tej želji imperialisti lini De Gasperi. Ko -sta Petek in Beltram javila, da -se bodo volitve vršile istočasno kot v Sloveniji, .sta jasno in odkrito povedala, da to -pomeni " «izraziti željo» #sa priključitev cqn-e k Jugcisia-viji, prezirajoč in ipoteptajoč mirovno pogodbo, ti i)gioca ustanovitev STO.
Kdop ni preživel volilnih obdobij v coni B, sl- ne more ni,ti misliti, v kakšnem stanju živi tamkajšnje prebivalstvo, ko -se proti njemu organizira teror v velikem -stilu. Ze dol-
go -pred- temi se začenjajo «priprave»: zavlačevanje v izstavljanju dovoljenj, dolge vrste pred bloki, stroga kontrola osebnih izkaznic. Nato se začenja- «faza» izpraševanj, groženj ali ’ prilizovanja, ukazo-v za 'takojšnjo izselitev, kot se sedaj že dogaja v Piranu in Bujah. Zaradi te-ga -se prebivalci bojijo dneva volitev, ker vedo. kai jih čaka, »ko ne gredo na volišča, ker vedo, -da je po vsakih volitvah v coni B nekaj desetin družin manj, nekaj -stotini ljMdi brez dela ati izgnanih, da'si poiščejo zavetje in delo v Trstu ali drugje in ti a z lakoto- in bedo plačajo ža to, ker niso -hoteli kloniti pred biriči Ranikoviča in Tita, To je ozračje, v katerem se vršijo priprave, za volitve v.coni B. Titovci ne ibo-do mogli ni-koli prepričati o nasprotnem naših ljudi.
ki bo 7. decembra. Uspešno ak. cijo v temi s miai u že vodijo skoraj vsi -oàlbori miru v Trstu in na -podeželju. Ciani odborov miru in .pristaši, gibanja miru s: postavljajo nalo-g-o govoriti s prijatelji, z znanci, s sosedi in kolegi vsakršne u-smeritve za to, da jih povabijo na Zborovanje, na katerem bodo lahfco- govoriti, iznesli svoje predloge, ne da hi s tem -pestali člani Gibanja miru-, ker bodo lahko vedno svobodno odločali o svojem prisitap-u v gibanje-
V okviru -priprav na Zborovanje -od 7. decembra se razvijajo najrazličnejše -pobude.
Odbora- miri; v Haležu ip Gabrovcu sta na primer izvedla- preiskavo o ško-di, k; so jo prizadeli tamkajšnjemu polju nenehni manevri a-ng-lo-ameriških čet. Samo -pri Sal-e-žu -so okupacijske čete preko 140 krat vršile svoje vojaške vaje, v Gaibro-vcu -pa več kot 80 kroti Celokupna škoda, ki so jo ti manevri prizadejali kmetom obeh vasi in ki ni bil a povrnjena, ?pa|a preko 14 milijonov lir,
Na splošno morajo odbori miru -pospešiti dvoje delovanje za, popularizacijo značaja Kongresa narodov za mir, za sprožitev -diskusije o vprašanjih. ki najbolj zanimajo prebivalstvo v vsakem kraju. Na Dunaju bo na primer ena izmed točk, ki jo bodo diskutirali, razprava- o načinu ponovne vzpostavitve trgovskih stikov med Vzhodom ili Zahodom- V štieiviln-ih tovarnah so že začeli- -diskutirati -o koristi, ki bi jo obnovitev trgovskih stikov med Vzhodo-m in Zahodom prinesla v-saiki posa-m e zn ii industriji im vsakemu posameznemu, podjetju, -k-i bi lahko imelo več dela, ako bi se vlzpostavil-a- svobodna izmenjava- z deželami vzhodne Evrope.
Odbori miru morajo vcepiti v nase -prebivalstvo zaupanje do Kongresa narodov za mir, ki bo prvi «svetovni parlament miru». Istočasno je treba doseči, da- bodo naši ljudje z zaupanjem gledali na Zborovanje, k-i bo- 7. decembra v Trstu ini ki mora postati «parlament miru tržaškega ljud-
stva», v -katerem se lahko vsi prebivalci ne glede na sedanjo politično razdvojenost -srečajo in si podajo rok-o z zavestjo, da- bedo njihovi združeni poskusi veliko prispevali ne samo k -pomirjenju v mednarodnem! merilu, marveč predlvse-m k s-pre-menit-vi Trsta v mirno in delovno mesto, kf mu ne bo pretila- nevarnost, da bi ga j uit ri spremenili v področje vojnih operacij.
Častna- naloga vsakega prebivalca -ne glede na- lastno politično opredelitev naj feo odio, čitev, da se bo udeležil Zborovanja v Trstu in- da bo S svojo besedo prepričal še druge ljudi, številne druge ljudi različnih političnih in socialnih skupini, naj se tega zborovanja udeleže.
PROTI JUDEŽU TITU
ZA PREDLOG TOV. VIDALIJA
V tem poslednjem času je v zvezi s tržaškim vprašanjem začela delovati tajna diplomacija. To nam potrjuje zadržanje uradnega tiska vlad, ki se udeležujejo te kravje kupčije. Od časa do časa kapajo vesti, ki preizkušajo javnost in dokazujejo, da si an-glo - ameriški krogi zelo ženejo k srcu .to zadevo.
Najjasnejša je bila v tem času izjava beograjskega poglav-nika Tita dopisniku ameriškega lista «New York Timesa» Sulz-bergerju. Od uradnih titovskih krogov popravljeno besedilo vprašanja in odgovora se glasi takole: «Vprašanje: Ali obstaja možnost za obnovitev razgovorov (med Italijo in Jugoslavijo, op, ur.) o tem# da bi z nekaterimi etničnimi popravki glavni del cone A pripadel Italiji, glavni del cone b pa Jugoslaviji? — Odgovor: Mi simo vedno -pripravljeni raztovarjati se z Italijo o pravilni rešitvi tržaškega vprašanja. Razume se, DA JE TUDI TO... LAHKO BAZA ZA RAZGOVORE».
S svojim «razume se» je torej Tito potrdil, da je pripravljen
pričeti pogajanja z italijansko vlado na podlagi predloga o prepustitvi glavnega dela cone A Italiji in glavnega dela cone B Jugoslaviji. V naglici popravljeno besedilo Titovih izjav je še podkrepilo titofašistično , stališče o pripravljenosti beograjske vlade na kravjo kupčijo z De Ua-sperijem, na podlagi katere bi bil glavni del cone A s Trstom prepuščen Italiji v zameno za glavni del cone B.
Ta izjava prihaja prav v času, ko je angleška vlada povabila Tita na obisk v Veliko Britanijo, kamor se bo podal v drugi polovici prihodnjega marca, in ko Tito hlapčevsko moleduje pri Amerikancih, naj ga njihova vlada povabi na uradni obisk v ZDA. Vse vesti potrjujejo, da bo Tito imel v Londonu politične razgovore s svojimi gospodarji. V teh ragovorih se bo skušalo dokončati delo Edena, ki se je v Jugoslaviji mudil predvsem za to, da doseže rešitev tržaškega vpraianja, t. j. edine ovire za sklenitev sredozemskega četverokotnika.
Je pa še nek drugi dogodek,
Rešimo življenje Oliteli in Jnlinin Rosenbergu Z
. Vrhovno sodišče ZDA je že drugič odbilo prošnjo za revizijo procesa - Sedaj le predsednikova pomilostitev lahko reši zakonca
WASHINGTON — je vrho-v.no sodišče ZDA že ■drugič ab d ilo prošnjo Etile le in Juli-usa R- senberga za obnovitev procesa. Zakonca sta bila 5. aprila 1951 obsojena na srn rt na električni -stolici zaradi absurdne obtožbe atomskega vohunstva. Ze poldrugo leto. sta nastanjena v dveh ločenih celicah smrti, par korakov! od sobe, kjer stoji električna stolica, v zloglasni ječi- S ing Si-ng.
Njun proces ie trajal mesec dni. Proti njima ni -moglo sodišče prinesti niti najmanjšega dokaza razen izpovedi svaka Davida Greengla-ssa, ki je hotel rešiti sebe in la-stn-oi ženo pred smrtjo s tem, da je obtožil zakonca- Ros em.be,r go va. Tožilstvo je pred procesom izjavilo, da bo 118 Ljudi pričalo proti Ro-senibergovima, a o-d teh se je predstavilo lp kakih 20, ki so bili vsi člani zloglasne ameriške tajne policije FBI. Juliusa Rosenjberga so lobtožili, da je
V PRIMERU VOJNE SO TITU obljubili Bolgarijo in Albanijo
Beograjski poglavnik je zaradi svoje prirojene nerodnosti odkril imperialistični načrt o razdelitvi Balkana - Jugoslavija kupuje od ZDA koruzo, ki jo je vedno izvažala v velikih količinah
Izjava Tita «New York Timesu», da bi «pristal» na «vključitev» Bolgarije in Albanije v jugoslovansko «federacijo», je opozorila svetovno javnost, da sedanji režim v Jugoslaviji predstavlja težko nevarnost za mir na Balkanu, Tito je v svoji izjavi poudaril, da za sedaj ne postavlja tega vprašanja, ker je «prezgodaj», marveč da je to stvar prihodnosti. Rekel je tudi, da je «odvisno» od bolgarskega in albanskega ljudstva.
Kdor ni doživel časov, ko sta se Hitler in Mussolini prav tako pripravljala na napade proti drugim deželam pod pretvezo «ljudske volje» in «varnosti», ne more razumeti pravega smisla teh Titovih besed. Znano je, da si bolgarsko in albansko ljudstvo
ELERJEVO SO OBSODILI NA 22 MESECEV ZAPORA
Prejšnjo sreda 12. t. m. je titofaišiističnio sodišče v Kopru obsodilo na, 22 mesecev zapora Ondino Elerjev-o- iz Elerjev v coni A, ki so- jo, pred! več kot mese-cem dni aretirali na bloku na, Skofi-jah, ko se je podajala v Marezige, da obišče sorodnike zaročenca in da se zmeni za datum poroke. Ele-rjeva je ,noseča in .bolna.
Na procesu so jo o-bdolžili, da je januarja t. 1.prinesla svojemu bodočemu svaku Emilu ICrmcu letake, ki So vzklikali ZSSR in to.v. Stalinu, in, da jih je ta raztrosil po vasi. UDB je s svojimi znanimi metodami izsilila iz mladega Krme a -nekaj izjav, ki s-o- -privedle do njegove im mlad-enkine aretacije in obsodbe. Elerjeva je zanikala vse, kar s-o ji naprtili. Kljub temu pa ,so jo obsodili, da -bi mogli dobiti žrtev za vse svoje
neuspehe -med prebivalstvom cone B, ki sovraži -titovski režim.
Na ta način bo bolna- in noseča Ondina Elerjeva morala presedeti 22 mesecev v za-poru. Njen otrok se bo rodil v ječi, čeprav je .njegova mati popolnoma nedolžna. VU bi bila mor-ala zavzeti s-tališče v obrambo mlade žene, ki stanuje in je pristojna v občini cone A. Ni pa mignila- niti -prsta, da bi se zavzela za. nesrečnico, marveč je -s svojim molkom in brezbrižnostjo dokazala, da se ne -briga za- maše prebivalstvo in za, zločine, ki jih titofašisti izvršujejo celo nad prebivalci cone A. Naši ljudje- se zgražajo nad to obsodbo in nad zadržanjem ViU im zahtevajo od tukajšnjih oblasti, na-j podvz-a-mejo ikora-ke, s katerimi naj se O-nidiina Elerjeva reši izpod krempljev titofaiši-stov-
ne želita federacije s sedanjo Jugoslavijo, kot si avstrijsko, češko, poljsko, slovensko, hrvatsko in albansko ljudstvo ni želelo priključitve k Mussolinijevi Italiji in Hitlerjevi Nemčiji.
Trditev, da je to odvisno od bolgarskega in albanskega ljudstva. ne more torej prelisičiti nobenega človeka. Prav Titova zagotovitev, da jo to stvar prihodnosti, nam dokazuje, da je sedanja jugoslovanska vlada dobila od anglo-ameriških imperialistov zagotovilo, da bo v primeru vojne imela popolnoma proste roke v Albaniji in Bolgariji kot plačilo za topovsko meso, ki ga bo dala na razpolago.
Ta izjava torej ni le odkrila načrtov Anglo - amerikancev za napad na Bolgarijo in Albanijo, marveč tudi višino plačila, ki ga bo Tito prejel za svojo nesramno in zločinsko robato. O tem plačilu se je že govorilo v poletju 1951, ko se je zvedelo, da so Anglo - amerikanci obljubili Titu dele Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Takrat se je govorilo, da bosta pri delitvi Albanije deležni tudi Grčija in Italija. Sedaj pa zgleda, da si Tito misli sam požreti Albanijo in vso Bolgarijo z nekaterimi obmejnimi popravki v korist Turčije in Grčije. Zato pa so poluradna italijanska glasila tako vreščeče vpila, ko je bila objavljena Titova izjava, ker italijanski imperialistični krogi ne bi bili radi odstranjeni od požrtije.
Tito in njegovi gospodarji pa delajo račune brez krčmarja, t. j. brez ljudstva Jugoslavije. V blaženi gotovosti titovci nadaljujejo svoje priprave in se brez sramu klanjajo pred ukazi svojih gospodarjev. Na inspiciranje je te dni prispel v Jugoslavijo namestnik poveljnika ameriških sil v Evropi gen. Handy, ki ga spremljajo številni drugi generali in admirali. Prišel je v Jugoslavijo, da se pomeni o nadaljevanju vojaške pomoči Titu in da pregleda, kako so bile uporabljene dosedanje dobave, Sprejel
ga je sam Tito, pri katerem je bil tudi sedanji poveljnik titovske vojske ameriški general Har-mony.
V okviru teh mrzličnih priprav bo jutri prispela v Beograd grška vojaška misija, ki bo nadaljevala že zapečete razgovore o grško-titovskem sodelovanju na vojaškem polju
Kakšne posledice ima za Jugoslavijo sedanja noroglava vojna politika Tita, nam dokaz uje vest, da bodo Amerikanci dobavili Jugoslaviji več tisoč ton koruze, t. j. tistega proizvoda, ki ga je Jugoslavija vedno izvažala v velikanskih količinah. V tak prepad je zašla Jugoslavija zaradi zločinskega gospodarjenja Tita in Kidriča, ki te dni hira v beograj. ski bolnici.
dni prejemal atomske formule od Greengla-ssa in jih izročal «tujim agentom». Ki-juib temu da Greenglass ne bi bil mogel niti prepisati- takih formul in klju-h temu da nihče ni mogel dokazati, da je Julius dobival te podatke, so ga obsodili na smrt skupno z ženo. Na- procesu niso pustili, da bi prišli pričat atomski znanstveniki, ki bi bili lahko podrli te nesmiselne -obtožbe.
Predvsem -pa so na procesu obtoževali Rosembergova, da sta prispevala v sklad za republikansko Španijo, da sta od časa dio ča-sa brala komunistične liste, da sta se- aktivn-o udeleževala sindikalnega delovanja, da sta- zai časa vojne želela, naj bi se čimprej otvorila druga- fronta proti Hitlerju, kar naj bi dokazalo, da -sta gojila «simpatijo» za «sovjetski sistem,».
Pra:es se je sprevrgel v odurno sredstvo za usmrtitev dveh ljudi, ki- naj bi -postala žrtev atomske in Forrestalove histerije. Njuna obso-diba, naj bi dokazala, -da ameriški- politiki iimajo p-raiv, ko zahtevajo faiši-sti-zaci-jp države za- -boj proti «prevratniko-m».
Dejstvo je, da je -sodnik Kaufman izrekel smrtno obsodbo, za katero ni- i-mel niti najmanjšega povoda, da ne govorimo o dokazih. To je bila obsodba, ki so jo izrekli- v znaku svoje vojne histerijeL da bi lahko o-stvari-li preceden'. za druge take obsodbe.
Po drugi, zavrnitvi prošnje za reviziijto' procesa lahko- -sodne oblasti ZDA zahtevajo v kakršnem koli trenutku izvršitev cfo-soabe. Sedaj se 'lahko upa j le, da Truman prekine izvršitev dbisodbe in- -pomilo-sti zakonca. Ako on ne bi hotel tega n-apra-viti, to o-dvisi ,od novega predsednika Eisenhowerja.
Na visslk način je ja-sno, da sta zakonca Rosenbergova med življenjem ini -smrtjo. Lahko se zgodi, da ju usmrtijo, ne da bi predhodno obvestili javnost o tem zločinu, kot so napravili njegova dela- obsegajo- 69 knjig, !mona-rhofašisti z Be -ojannisem.
V drugi polovici marca Pr. I. pa se bo Tito s svojo Jovanko podal na uradni obisk v Anglijo da se kot hlapec pokloni angleški kraljici in da poljubi roko Churchillu, t. j. tistemu, ki ga je za časa vojne prevzel Hitlerju
Smrt pesnika Eluarda
PARIZ — V torek je u-mnl Paul Eluard, največji sod-obni francoski- pe-sni-k in eden izmed največjih sodobnih pesnikov na svetu. Imel je 57 let in
tvegati, da bi ,si umazala roke s krvjo dVe-h nedolžnih žrtev njene vojne histerije.
Proces proti izdajalcu Slanskemu
PRAGA — V četrtek ob 9 se je začel proces preiti 14 osebam, ki se morajo zagovarjati zaradi -svojega sovražnega delovanja proti L. R. Češkoslovaški, za-radi organiziranja prevrata in umorov, zaradi poveza-ve z inozemskim obveščevalnimi službami in sabotaže. Glavni obtoženci so: Rudolf Sla-nsky, bivši -sekre tar KP Češkoslovaške, Frank, bivši namestnik -sekretarja KP, bivši- zunanji minister Clemen-tls, Sling in drugi.
Croce je umrl
NAPOLI — V četrtek zjutraj je umrl veliki, italijanski buržoazni filozof Benedetto Croce. Rajniki je imel 816 let.
ki nam potrjuje da Anglo-ame-rikanci skušajo čim prej doseči rešitev našega vprašanja: pred-stoječe italijanske volitve. Imperialisti nočejo izgubiti svoje lutke v Italiji. Zato pa bodo skušali nuditi De Gasperiju kako volilno karto. Ni treba posebej poudarjati, da najboljša karta za De Gasperija bi bila «ugodna» rešitev tržaškega vprašanja. Za De Gasperija pa bi bilo ugodno če bi dobil cono A STO, s katero bi se ponašal pred italijanskimi volivci.
To nam potrjuje pisanje «New York Timesa», ki je v uvodniku izrazil poluradno mnenje, da treba pomagati italijanski vladi in da je zato treba pritiskati na Tita. To «pritiskanje» naj bi bila podlaga, s katero se Tito strinja, Trot je izjavil Sulzbergerju v svojem intervjuju. Prav gotovo, da bi ta podlaga pripomogla k uresničenju razdelitve STO na podlagi priključitve cone A Italiji in cone B k Jugoslaviji. Titove izjave potrjujejo vse prejšnje vesli, da je brez oklevanja pripravljen na žrtvovanje interesov prebivalstva STO in jugoslovanskih narodov ki narekujejo ohranitev STO in njegovo ustanovitev po duhu in črki mirovne pogodbe. Kot priden in pohleven hlapec se ne more zoperstaviti željam svojih gospodarjev. Zato gre tudi v London da dokonča svoje Judeievo početje.
Spiiio teh dogodkov, teh vznemirljivih vesti in izjav moramo p. iznati da je treba najti podlago ki naj združi vse naše prebivalstvo v borbi proti tem nesramnim manevrom. Do sedaj je edina podlaga za rešitev pred Titovimi, De Gasperijevimi in imperialističnimi mahinacijami prav predlog tov. Vidalija o začasni civilni upravi nad vsem STO s strani Varnostnega sveta OZN. Vsak človek, ki mu je količkaj pri srcu njegova lastna in usoda STO, bo moral pregledati ta predlog, razmišljati o njem, izreči svoje mnenje. To je važno prav posebno za nas Slovence, ki bi od uresničenja tega predloga imeli največje koristi. Do sedaj se slovenske skupine niso izrekle o Vidalijevem predlogu. Zato smo prepričani, da ga še vedno preučujejo. Vsaj upamo, da je tako. Pozivamo pa slehernega slovenskega človeka, naj se upozna s predlogom in naj se izreče. Trenutek, ki ga preživljamo, je preveč resen, da bi zavrgli rešitev, ki bi odvrnila nevarnost uničenja STO.
OD TEDNA
ki so predvsem pesniške vsebine. V Komunistično partijo je vstopil za časa nacistične okupacije in je s svojimi pesmimi' pozival francosko ljudstvo v hoj proti okupatorju.
Ves svet se zgraža nad ameriškim početjem in zahteva pomilostitev zakoncev in revizijo procesa. Ameriška vlada ima sedaj veliko odgovornost pred svetovno javnostjo-. Ne more
PETEK, 14. novembra: V komisiji za notranje zadeve italijanskega parlamenta je opozicija do-kazala, da je de-mokrisijanski volilni zakon enak fašističnemu volilnemu zakonu Acerbo, s katerim si je 1924 Mussolini zagotovil -utrditev diktature — Abraham Feller, osebni tajnik bivšega generalnega tajnika Trygve Lia se je vrgel iz 12. nadstropja zaradi preganjanja s strani zloglasne preiskovalne komisije a-meriškega fašista MbCarrana — V Južni Afriki je domače prebivalstvo na dodatnih volitvah v Cape Western izvolilo v parlament -komunista Bunthin-ga.
SOBOTA, 15. novembra: D C je prisilila PLI, PRI in PSDI, da so sprejele sporazum za povezavo na parlamentarnih volitvah; nadaljujejo se po vsej Italiji.protestna zborovanja proti sleparskemu volilnemu zakonu — Angleži so do sedaj aretirali v Keniji preko 11.000 domorodcev — Vietnamske ljudske čete se osvobodile trdnjavo Pahoun, 70 km južno-vzhodno od glavnega mesta pokrajine Taj.
NEDELJA, 16. novembra: Po I-taliji so se vršili tisoči zborovanj proti sleparskemu volilnemu zakonu; levo krilo milanske PSDI je sporočilo, da se ne strinja s sporazumom vodstva stranke za povezavo z DC na volitvah — V Južni Tirolski so bile vo-
CUDNI POJMI
Novembrska številka beograjske revije «Mednarodna politika» piše v nekem članku, da se Italijani «okoriščajo proti jugoslovanskega stališča, ki ga je zavzela sovjetska vlada v tržaškem vprašanju...» — Kot je znano, sovjetska vlada zastopa stališče spoštovanja mirovne pogodbe, ustanovitve STO, imenovanja guvernerja, umika vseh tujih čet, združitve obeh con, volitev v ustavodajno skupščino, narodne enakopravnosti vseh narodnosti na STO itd. Sovjetska vlada se zoperstavlja uničenju STO, njegovemu razkosanju, priključitvi cone B k Jugoslaviji in cone A k Italiji; zastopa stališče neodvisnosti, suverenosti in samostojnosti STO. Beograjska vlada pa se poteguje za «sporazum» z italijansko vlado in Tito je dejal, da je pripravljen začeiti razgovore na podlagi prepustitve glavnega dela cone A Italiji in glavnega dela cone B Jugoslaviji. Beograjska vlada -noče spoštovanja mirovne pogodbe, noče ustanovitve STO in vsled tega noče narodnostne enakopravnosti na STO in, kar je najhujše, je pripravljena prepustiti 70.000 Slovencev cone A Italiji. Ali je to stališče v interesu jugoslovanskih narodov, ali pa ni nič drugega kot najhujši udarec tem interesom? Ali ni to protijugoslovansko stališče? Torej, kdo vodi -protijugoslovansko politiko: sovjetska ali
r	iv
L rtL'f. J\
titovska vlada? Jasno je, da tudi v zvezi s Trstom vodi sedanja jugoslovanska vlada najbolj odkrito in nesramno protijugoslovansko politiko. Zato bi «Mednarodna politika» morala popraviti svoj siavek takole: «Italijani se okoriščajo tudi protijugoslovanskega stališča, ki ga je zavzela jugoslovanska vlada v -tržaškem vprašanju, ker jim s svojo politiko nudi glavni -del STO, ki bi ga drugače ob spoštovanju mirovne pogodbe ne mogla nikoli dobiti». To ‘je resnica.
SE O DJURICU
V svojem razgovoru z dopisnikom «New York Timesa» je Tito o Djuriču dejal: «-Djurič je duševno neuravnovešen in njegov izpad na VI. kongresu je bil verjetno rezultat njegove bolezni». V drugih besedah povedano, je Tito mnenja, da je Djurič norec, pripraven za u-mobolnico. Na plenarnem sestanku glavn. odb. titovskih rezervnih oficirjev pa so Djuriča tako karakterizirali: «Ko je podrobno proučilo gradivo o sovražnem kominformističnem za-
držanju Dj-uriča na VI. kongresu, je častno sodišče... itd». — Tito pravi, da je Djurič norec, rezervni oficirji pravijo, da je njegovo zadržanje sovražno in kominf or mistično. Dejstvo je, da hočejo v svojin navijanjih proglasiti Djuriča za norca in kominformista samo zato, ker je odločno obtožil Stamboliča kot prešuštnika, razuzdanca, a-moralneža, ugrabitelja zakon, skih žena itd. Po tej logiki bodo sedaj v Jugoslaviji proglasili za norca in «kominformistične-ga sovražnika» vsakega, ki se bo upiral, da mu drugi ukradejo ženo. Nekaj takega se je dogajalo v fevdalnih časih, ko je graščak imel pravico do žena vseh svojih podložnikov, ko se mu je to zahotelo, Ce je kdo protestiral je zletel v zapor, So ga proglasili za sovražnika in je izginil. Nič novega pod soncem, torej. Naj pazijo, da se kaj tega ne bo prej ali slej zgodilo tudi Titu, ki ima za svoja leta premlado in prelepo ženo.
POBELJEN GROB
Po dol-gem času Jr pokukal iz svojega -brloga znameniti hreščeči -možicelj, alias pnbeljen grob. V tem čas-u ni kdovekaj napredoval. Prej je pisal na pr-vi strani «slov. Piccola», sedaj pa se mora zadovoljiti s tretjo zakotno stranjo, kjer piše svoje «začarane kroge», misleč pri tern na «začarani krog» To-polinov in svoje lasine kariere. Tokrat je bistroumno, kot še nikdar prej, -ugotovil, da «se vpliv kominjormovskih strank na delovno ljudstvo čedalje bolj zmanjšuje». Koliko bri-htnejših glav je pred niim napisalo to «resnico»! Kliub temu je ta «resnica» ostala le na papirju kot večen dokaz neizpolnjenih pobožnih srčnih želja in možganske anemije. Nič zato. Možicelj jo je kot priden paberkovale« spravil zopet na svetlo, da bi samega sebe potolažil. Ce m-u je ito v tolažbo, naj se le tolaži. Zaradi -tega pa se ne bo zmanjšal vpliv komunističnih partij na delovne množice, se ne bo skrčilo število dežel, narodov in oseb, ki se borijo proti -kapitalizmu in njegovim hreščečim don kihoto-m, ne bodo uničeni, kot si pobeljen gro-b želi, milijoni -komunistov po vsem svetu. Najboljše bi bilo, da ne bi več paradiral s svojimi viso-kodonečimi paberki, ker sam ve, da ni nikoli vedel in ne bo nikoli vedel, kaj je komunistična partija in kaj je delovno ljudstvo. On ve samo, kaj je Topolino.
litve v pokrajinski svet; DC in nemška klerikalna stranka sta izgubili več glasov; ljudske sile pa so pridobile skoro 5000 glasov —
V Grčiji so bile parlamentarne volitve; zaradi policijskega terorja in ustrahovanja sta volili le dve tretjini volivcev; levičarski blok EDA je kljub terorju prejel skoro 11 »/o glasov; zmagal je «človek Ameri-ke» Papagos, ki je zaradi fašističnega volilnega zakona prejel več kot dve tretjini sedežev.
PONEDELJEK, 17. novembra: Vietnamske ljudske sile so zavzele trdnjavi pri Fat Diemu in v Kesan-u pri Hanoju — Levo krilo PSDI bo sklicalo sejo vseh voditeljev, ki se ne strinjajo s povezavo stranke z DC: nadaljujejo se po Italiji zborovanja proti novemu volilnemu zakonu — 30 metrov pred vrhom Eve-resta se je švicarska ekspedicija, ki je naskakovala najvišjo goro sveta, morala vrniti na izhodiščno točko.
TUREK. 18. novembra: Zaradi vedno večiega odpora proti volilnemu zakonu je predsednik parlamenta Gronchi začel razgovore z načelniki vseh parlamentarnih skupin; govoril je tudi s tov. Togliattijem; levo krilo PSDI je na seji strankinega vodstva glasovalo -p oti povezavi z DC — Bundestag Zah. Nemčije je glasoval proti ratifikaciji ločene mirovne -pogodbe — Francoska zborni-ca je z veliko večino postavila v manjšino Pina-ya po vprašanju stroškov za policijo — Vietnamske ljudske čete so premagale in razpršile veliko francosko -kolono.
SREDA, 19. novembra: Predsednik italijanskega padamenta Gronchi je odredil, da mora komisija za notranje zadeve predi-skutirati sle-parski volilni zakon do 3. decembra; tov. Nenni je ostro nastopil proti temu novemu diktatu DC in opozoril, da se ljudska akcija ne -bo ustavila na sedanji stopnji — Pinayeva vlada je po vprašanju diskusije o Indokini ostala v manjšini; Pinay bo postavil vprašanje zaupnice
ČETRTEK, 20. novembra: Po Italiji so se prvič v veliki protestni akciji -proti sleparskemu volilnemu zakonu vršile stavke v številnih tovarnah — Po severni Italiji so znova začele poplave — Vietnamske ljudske čete so začele ofenzivo in prodirajo proti mestu Son-la čez Črno reko — Eisenhower je sporočil, da bo imenoval za zunanjega ministra Posterja Dullesa, organizatorja napada na Severno Korejo, in za obrambnega ministra veleindu-strijca Wilsona.
BOŽEN — Volilna komisija je odklonila, listo Komunistične partije za upra.v-ne volitve, ker je bila predstavljena dve min-uiti po določenem roku. Zamude -so bili krivi občinski urad-ntki, -ki so to tudi priznali,
STRAN 2
DBLO
22. NOVEMBRA 1952	22
DO 21. DECEMBRA BODO SEKCIJE IZPOLNILE OBVEZO
Rekrutacijo je Ireba
povezati z borbami Partije
Pred .selboj imamo nekatere rezultate iz sekcij in celic partije o kampanji za obnavljanje izkaznic in rekrutacijo. Na podlagi tega lahko rečemo, da partija napreduje.
Obveza, ki so jo prevzele vse sekcije, za dovršitev obnavljanja izkaznic do 21. decembra, obletnice rojstva tov. Stalina bo nedvomno izpolnjena.
Obnavljanje izkaznic ni za nas komuniste le neko formalno dejanje prejema izkaznice za leto 1953., marveč obveza zvestobe partiji, zavest vsakega tovariša, da se bo boril za uresničitev idej socializma in miru. To je t-orej velike važnosti in ne navadno birokratsko dejanje.
V letu, ki se bliža koncu, smo vodili vrsto 'borb in akcij na vseh poljih delovanja. Smo edina partija, ki se v tem strateškem oporišču bori proti1 imperialistom za mir in raz-krinkuje spletke vojnih hujskačev, za enakopravnost tu živečih narodnosti, boljše življenjske pogoje prebivalstva, posebno delavcev. Zaradi tega moramo ob priliki obnavljanja izkaznic napraviti tudi obračun našega dosedanjega delovanja, pregled naših uspehov ter izslediti naše napake, šibkosti da postanemo 'boljši in
preizkušeni! 'borci za stvar socializma.
Obnavljanje izkaznic je del te kampanje. Drugi del je re-krutacija, to je pospešena akcija za uvrstitev v našo partijo novih, dobrih in poštenih delavcev.
Kot smo že večkrat podčrtali, je največja pomanjkljivost nalše partije v tem, da je za izpolnitev vseh nalog in funkcij še vedno preozka in številčno premajhna. Mislimo, da je treba to pripisati dvema dejstvoma: v prvi vrsti da so pri nekaterih (tovariših še preživele teorije «maloštevilnih a dictorih», o dozdevni nezrelosti mnogih elementov, ki so pa v resnici zreli za pristop v partijo, ter mišljenju številnih e-elementov, k'i niso v partiji in smatrajo, da so komunisti, četudi nimajo izkaznice, česar nam še n j u spello premostiti.
Drugo dejstvo je, da nam ni uspelo: uresničiti volje tistih tovarišev, ki se strinjajo s potrebo razširitve partije in pri katerih se navedeni zgrešeni pojmi ne pojavljajo očitno. Evo razlage: tov. -Chini, soodgovoren organizacijske sekcije velike pantije, kot je italijanska, nam je v svoji intervenciji na organizacijski konferenci prikazal, da se delo rekrutacije ne vrši s amo v času kampanje, ki
Za interese partije in revolucionarne stvari je treba, da soji dober komunist skrb do sebe, da zna varovati svoje življenje in zdravje, da dviga svoje intelektualne in strokovne sposobnosti. Ako bi se mu pa — za važne cilje partije in revolucionarne stvari — postavila Zahteva, da mora prenesti žalitve, prevzeti težke naloge ali dela, ki bi jih ne sprejel rade volje, bo znal izvršiti najbolj težavna in važna dela brez oklevanja in se jim ne bo skušal na noben način izogniti.
Dober komunist mora imeti največje in najplemenitejše vrline človeštva in mora napeti vse sile za trajno izboljševanje teh lastnosti. Pri tem mora i neti vedno v vidiku, da mora to storiti predvsem za interese partije in stvar komunizma.
Čeprav splošni interesi Komunistične partije vključujejo tudi osebne interese članov partije, kljub temu prvi ne morejo vključevati popolnoma vseh zasebnih interesov tovarišev. Osebnost člana partije ne more in ne sme biti uničena. Clan partije ima vsekakor vedno kak nerešen osebni problem. Predvsem potrebuje, da se razvija v kolikor se tiče njegove osebnosti in njegovih posebnih zmožnosti. Zaradi tega dovoljuje partija vsakemu. tovarišu, da se zanima za svoje osebno in družinsko življenje in razvija vsako svojo sposobnost in zmožnost in to na vse načine, ki niso v nasprotju z interesi partije. Partija bo ob vsaki priliki pomagala posameznemu tovarišu v teh njegovih zasebnih interesih in problemih, stalno ga bo vzpodbujala pri njegovem poklicnem delovanju in razvoju njegovih osebnih sposobnosti. Partija se bo zavzela ob vsaki priliki tudi za osebno varnost in posamezne potrebe tovarišev. V mejah možnosti bo nudila tovarišem možnost, da se izobrazijo, rešijo probleme lastnega zdravja in družine ter jih bo po potrebi v ta namen tudi razrešila določenih partijskih nalog. Vsi ti ukrepi bodo povzeti v stalnem namenu, da se partijo zavaruje v svoji skupnosti, ker se naloge partije ne morejo izvesti, če se tovarišem ne zajamčijo neobhodni pogoji dela, zdravja, izobrazbe, ki jim dajo možnost, da lahko delajo z navdušenjem in brez prevelikih osebnih zaskrbljenosti.
traja eden ali dva meseca, marveč je to vsakodnevno delo, povezano z borbami in delovanjem partije.
Mnogo tovarišev razume potrebo razširitve partijskih vrst, ne uspe pa tega .povezati z delovanj em in borbami partije. Pri tem je -treba podčrtati, da delavci, žene iin mladina, ki bi lahko pristopili vi partijo, "izražajo svoj interes do. partije še bolj živo prav ob takih prilikah, to je kadar vidijo, kaj hočejo komunisti in zakaj se borijo.
V teku agitacij in akcij smo neštetokrat slišali pripombe «če bi ne bilo komunistov, b'i bilo pri nas še slabše» ali pa «komunisti imate prav, tako je treba delati». Toda tem opazkam posvetimo le trenutno pozornost in grem o. takoj preko njih, namesto da bi s temi delavci diskutirali ter jim postavili problem pristopa v partijo.
Poglejmo predlog tov. Vida-lija .tržaškemu občinskemu svetu za enotno začasno civilno upravo v obeh conah. Pred' log izraža najbolj občutene in globoke interese črni potrebe našega prebivalstva. Okrog tega predloga je treba razviti v to-tarnah in na ulicah široko diskusijo in debate. Prizadevati si je treba, da bo to postal predlog vseh mož in žena, ki so 'zaskrbljeni nad usodo našega ozemlja, kar 'borno dosegli v kolikor bo,da tovariši predlog popularizirali. Jasno je, da ga morajo komunisti 'izkoristiti kot argument za u-poznavanje stotin ljudi z našo partijo ter jih prepričati za pristop v njene vrste.
To pomeni v danem, primeru izkoristiti navodili a tov. Ghini-ja. Na ta načini bomo lahko bc/lj živo in v tesni povezavi z borbami, delovanjem in političnimi pobudami partije vodili kampanjo za rekrutacijo.
FRANCESCO GAŠPERINI
Velik razvoj albanske kovinarske industrije
Kako titovci izkoriščajo pristaniške delavce na Reki
V Trstu postavljajo titovci demagoške zahteve - Sramotni mezdni pogoji prista-niščnikov na Reki - Kdo najbolj rovari proti enotnosti tržaških pristaniščnikov
Narodi vsega sveta se pripravljajo na veliki kongres miru, ki bo na Dunaju 12. decembra t. 1. Kongresa se bodo udeležili predstavniki vseh narodov in delegati številnih dežel. V znamenju priprav se vršijo po vsem svetu številne narodne in pokrajinske konference za mir. Tudi v Trstu bomo imeli tako konferenco dne 30. novembra t. 1. (Na sliki vidimo azijske delegate na kongresu miru v Pekingu. Indijski delegat objema delegata iz Pakistana)
Kategorija	pr is tani š č niko v
ima še mnogo nerešenih problemov, čepra.v je v teh letih 'plodno delovanje pristaniških družb in. Zveze ES luških delavcev privedlo do izboljšanja tarif, zaščite ogrožanih predpravic dela v luki, izboljšanja raznih uslug (menze, slačilnice. prhe itd.) in pozitivne rešitve številnih večjih in manjših problemov, bodisi .skupnosti kakor tudi posameznikov. Tudi kar se tiče še nerešenih problemov, prav gotovo ni mogoče pripisati krivde ne voditeljem kategorije .in ne pomanjkanju borbenosti' te delovne kategorije, marveč edino le trdi in večkrat naravnost ,prov Ka-'tors.ki nepopustljivosti tistih, ki se poslužujejo, luke, zaviranju s strani VU ter podtalnemu delovanju, ki se pojavlja' v 'kategoriji sami s strani sovražnikov pristaniščnikov in njihovih néposredn h ali. posrednih provckatorsklh agentov. Titovski tisk od «Primorskega» do «Progressa» in «Corriere d' Trieste» i.n tudi radio Koper ter fantom a-tska organizacija
«razrednih sindikatov» Bortola Petronija so storili vse mogoče, da bi ovirali, ne pa pomagali pri reševanju nerešenih problemov. S te strani — o tem so se lahko že vsi prepričali — .se skušajo samo kaliti voda in obrekovati voditelji ter sindikalna organizacija pristaniščnikov in to v brezupnem namenu, da bi se oslabila ta fronta borbe v korist vladnih ciljev ih interesov tistih, ki se poslužujejo luke.
Da niso takozvani. sindikat, tisk in v splcš-nem titovski a-genti nikakor v službi delavcev, marveč v službi njihovih razrednih sovražni,tov, je razvidno. iz cele vrste dejstev. «Corriere di Trieste» je večkrat nasvetoval, da je treba v sv.rho priklicanja prometa v naše pristanišče — znižati tarife. Pomanjkanje prometa pa je pripisati atlantskemu zaviranju premeta z ljudskimi republikami, pomanjkanju pomorskih prog in ladjevja.
Isti predlog je sicer postavil tudii dr. Agneletto v tržaškem občinskem svetu. «Corriere»
d
Sjpi&fo&d' jr
fto p&deždiu *
B1CMAKJE
BOGASTVA JUGOSLOVANSKE ZEMLJE SO ZA NJIH NOVO “ODKRITJE AMERIKE11
Ameriški koristolovci
so preplavili Jugoslavijo
Kako se titofašisti hlapčevsko klanjajo vsakemu yankeju. ki prihaja iz ZDA, da za vsak dolar zasluži tri dolarje - Znanje angleščine je nujno potrebno za natakarje
Po osvoboditvi se je kovinarska industrija Albanije pospešeno razvila. 1949 je začela .obratovati tovarna «En-verw», ki je stalno povečala svojo proizvodnjo. 1951 je izdelala prve moderne stroje za kmetijstvo. V teku I. petletne, ga načrta bo kovinarska industrija razširila svojo tehnično bazo s povečanjem števila in storilnosti livarn. Ta industrija bo s I. petletko lahko v precejšnji meri zadostila potrebam industrijskih strojev, prevoza, kmetijstva itd. Proizvajala bo kombajne, traktorje in najrazličnejše kmetijske stroje, vagone, turbine itd. Na ta način se bo v teku petletke ustvarilo jedro kovinarske industrije.
Malo .mestece Zenica, skrito v gozdnatih bosanskih gorah, ni nikoli privlačilo inozemcev, ki so potovali po Jugoslaviji. Saj so rajši veseljačili po letoviščih na obali Jadranskega morja.
A-sedlaj je nekdaj pusta Zenica postala živahen 'kraj. Za njo .se iprav posebno zanimajo prekomorski turisti. Turisti so, sodeč po- vesteh iz -titovskega tiska, napolniti edini mestni ho. tel in zahtevajo od njegovega gospodarja večje -palžnje, kot so jo deležni- navadni gosti. Go. spo-dar hotela' se uslužno klanja inozemskim gostom in skrbi, da uživajo vsakovrstno udobje. Nedavno je -objavil v nekem sarajevskem časopisu naslednji oglas: «Hotelu mesta Zenice so nuj mo potrebni trije prvorazredni ‘kuharji, slaščičar in deset natakarjev. Z-na,nje angleškega jezika, je obvezno».
K dio so- ti -zahtevni inozemci,
ki oblegajo Zenico, kjer ni niti -avi-lišče. niti planinskih je-
zdlravi-lišče, niti planinskih jezer, niti! slapov, niti1 drugih znamenitosti?: Imenujejo se yan-keji. To ne ib o težko uganiti,
ako se upošteva, da se poleg mesta nahaja' metalurška tovarna, ki je last največjega a-meriiškega	jeklenega trusta
«Betlehem	Steel Company»,
Vpra-v ta tovarna in z rudo bo.-gate bosanske gore so vzbudile pozornost prekooceanskih ka. pita,listov, ki so poplavili Zenico.
Ya-nikeji so se -polastili vseh industrijskih podjetij Jugoslavije, ki se lahko na ta. ali- drugi način -izkoriščajo v vojne namene. V prvi vrsti- gre za rudnike, v ika-terih se pridobivajo -najbolj cenjene strateške sirovin-e — 'baker, cink, svinec, hrom, mangan, živo -srebro, boksit. Kreature ameriškega koncerna »Poster Vel er Corporation») upravljajo podjetja, fealkor so čistiilniice nafte v Bosanskem Brodu- in na Reki. Delniška družba «Kontinenta! Suppiy I-nco-npoire-ted» se -bavi s pridobivanjem nafte v Dravski dolini. Predstavniki ameriške družbe «General Motors» gospoda-rij-o v avtomobilski tovarni v Teznju. Pod1 nadzorstvom apeci-jaliistov ameriškega
aluminijevega trusta M el lo,na i mintanški Kitajski, Egiptu in
:	___-,	„ hoti c
se izkoriščajo zaloge -boksita v Istri. Ameriška- družba «Anaconda Soppe-r Mining» izkorišča bogate rudnike bakra- v Boru in cinka ve rudnike v Mežici. Te mnogoštevilne in-dustrijisko-finamène družbe, za katerimi stoje takšni 'bankarski «bogovi» Waill-Streeta kot milijarderji Morgan, Rockefeller, Du-pont in drugi, -so se kot morski polipi prisesale 'k Jugoslaviji.
Poglavarji ZDA drže enega i-zmed najbolj zakrknjenih vojnih hujskačev, preiskušenega obveščevalca -Georgea Allena, ki se maskira z diplomatskim frakom, kot svojega namestnika v Jugoslaviji'- Allen pripada najreakcionarnejšim ameriškim /kro-gom. Pred svojim imenova-nje'm za poslanika ZDiA v Beogradu je bi.l Al-len namestnik državnega tajnika, Achesonova de srna roka in Trumanov svetovalec. Kot diplo-mat-obvešče valeč se Allen vedno nahaja tam, ikj-er ameriški imperializem vrši svojo osvajalno, 'kolonizatorsko politiko Allen je bil na Jamajki, v kuo-
Grč-iji
Delovanje Georgea Allena v Beogradu je predvsem usmerjeno k ropanju. Jugoslovanski narodi so im-elii opravka z mnogimi roparji, toda nihče n-tako ropal dežele, kot jo -sedaj ropajo ameriški osvajalci. Opirajoč se na prodano tolpo Tita-Ra-nkoviča, so spremeniti Jugoslavijo v svojo kolonijo, v svoj poljedelsko -s uro v-imisk i privesek.
Yankeji so povsod. Preplavili so jugoslovansko glavno- mesto admiinistra-tivin-o-gospodar-sika središča in -celo vse najbolj oddaljene podeželske kotičke. Ti 'koristolovci izžemajo dobičke iz industrijskih podjetij ki so jih za smešno ceno .dobili od tito-v.eev, in ropajo priro-dna bogastva Jugoslavije. Vzemimo n. pr. rudnik v Boru. Tu samo vrednost zlata, ikli -ga -pridobivajo yankeji skupno z bakrom, večkrat .presega ves vložen ka-pita-l iin vsote, ki jih trosijo za plačevanje delovne sile.
V. KIRSANOV
(Konec prihodnjič)
UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE “DELA" GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 24-36.
PRED OBČINSKIMI
volitvami na Goriškem
14. decembra se bodo vršile upravne Volitve v 14 občinah goriške pokrajine, -med1 katerimi so tudi Gorica, Tržič, Ron-ki in Gradež.
Volitve se bodo vršile v času, ko javno mnenje z veliko pozornostjo zasleduje ,razvoj težkih gospodarskih in socialnih vpraša-nj, -ki tarejo življenje v naši pokrajini.
Četudi, je bila velika enotna protestna -manifestacija, h j. velika splošna stavka v vsej naši .-pokrajini (26. septembra t. L), se vendar doslej še niso pričela dela za, izboljševanje Krminsiko.gradiiščanskega polja.
Dobro vemo, kaikio je težak položaj v tržiških ladjedelnicah, ki so za, naše gospodarstvo zelo velikega pomena. Temu je krivo zlasti dejstvo, da ni prišlo do obnove trgovske mornarice. Poleg tega pa je v veliki krizi, tudi tekstilna industrija. 500 delavk je 'bilo odpuščenih z dela za nedoločen čas. Nekaj stotin jih je ,bil o ponovno- sprejetih na delo pod pritiskom vsega prebivalstva. Tudi ra-vnatelj tovarne SOL.VAY grozi z odpusti in z z apr et jem tovarne. Poleg 11.000 brezposelnih, kolikor jih je v -naši pokrajini, stoje pred nami- težke pe.rspek. Uve za bodočnost. Težke perspektive -stoje pred skoraj v-se-mi poglavitnimi' produktivnimi sektorji.
V zadnjih letih- smo zabeležili občutno povečanje 'brezposelnosti, .ki je privedla, do zmanjšanja občinskih .dohodkov do zmanjšanja prispevkov trošarine zaradi; zmanjšanja potrošnje s .stranisi,rokih ljudskih množic; do zahtev po povišanju stroškov za socialno skrbstvo; do povečanja izdatkov za podpore 'brezposelnim, kar posebno 'bremeni podporne ustanove ECA; prav tako je vse to dovedlo do povečanja seznamov revežev, do velikanskih poviškov odčinskih izdatkov za plačevanje 'bolnic za reveže, do znatnega poviška izdatkov (v nekaterih občinah) za zdra-
vila siromakom, do povišanja nakazil za šolske patronate, do razširjenja občinskih menz za siromake, do ustanovitve zimske pomoči itd, itd.
Povsem jasno- je, da sta, tudi aintituberkularni konzorcij ter Ustanova za zaščito matere in dojenčkov naravnost obremenjena- s prošnjami in da torej potrebujeta- najširše -pomoči.
-Zato stoje pred novimi občinskimi upravami težke in resne naloge, in te naloge bo treba čimprej ugodno rešiti! Zato bo- vsa naša propaganda poleg osrednjega problema, okrog katerega je osredotočena vsa naša politika, t. j. okrog problema miru in zagotovitve demokratičnih svoboščin, temeljila prav na konkretnem obravnavanju in oa reševanju vprašanj, ki -smo jih gori omenili.
Naši tovariši, kjer so bili že do seda-j na upravi, so marsikaj ukrenili za to, da bi izboljšali položaj. Naši- upravitelji v Turjaku, Sv. Petru o'b Soči, Pierisu in v Skccja-nu so o-b svo-jem vstopu na občine našli naravnost obupen položaj. Toda storili -so marsikaj, kar prav gotovo ne bo šlo kar tja-vemdan v po'zabo. Tudi naša manjšina v Tržiču je marljivo delovala. Na predlog naših svetovalcev v tem-, občinskem svetu je bil s oglas,no sprejet sklep, da se podvza-mejo potrebni koraki za to, da ne bi prišlo do katastrofalnega položaja v SOL'.VAYu. Tudi tovariši- v Romkih so podvzeli potrebne korake za dosego popravila kolonskih hiš. Naša svetovalca tov. To-roš in Bergant as sta se za to vprašanje zavzela tudi v pokrajinskem svetu. V Gradišču so .naši tovariši predlagali, naj bi -se mu-nicipailiizi-ralo pogrebno podjetje. Predlagali so tudi, naj bi se ustanovili davčni sveti.
In sedaj bo treba .nadaljevati 7 delom po dosedanji praksi!
Demokristjani se bodo prav
Kandidatna lista
line “Rinascita"
skupi
Sestavljajo jo komunisti, socialisti in neodvisni demokrati
Objavljamo kandidatno listo skupine «Rinascita», ki jo sestavljajo. komunisti, socialisti in neodvisni kandidati, ki je bila. predložena pretekli teden v Goniči. V prihodnji številki bomo. objavili tudi njen program.
Batti Rodolfo, uradnik; Fabbro Sergio, knjigovodja; Reietto Silvino, tekstilni asistent; Bergamas Fulvio, sindikalist; Di Lazzaro Armando, sindikalist; Salla Antonio, uradnik; Manf rediini Bruno, uradnik; Culot Pietro, mehanik; Battello Nereo, vi sok ošo! ec; Selič Marija, sindikalistka; Cargnel
To je naš volilni znak
gotovo v tej kampan-ji -posiu-žili najogabnejših in najbolj strupenih ainti-komunističnih gesel, z druge strani jih bodo vneto posnemali titovci, ki bodo vso -svojo -kampanjo osredotočili v borbi- proti socializmu in na podlagi nebrzdanega šovinizma. Mi pa se bomo naslanjali le na dejstva. In mi vemo, da smo vedno delali za združitev vseh delavcev, za mir in, za napredek. Po tej poti bomo tudi v 'bodoče nadaljevali! Zato pa -smo gotovi, da se bomo uveljavili na volitvah 14. decembra!
SILVINO POLETTO
Ugo, upokojenec; Sgubi-n Livio, uradnik; Malknecht Rudolf, u-radinik; Pausig Giovanni, ti-akams-ki delavec; Mikulin Luigi -mehanik; Marcantonio Fulvio, gradbeni asistent; Gurtner Ermanno, mehanik; Bais Renato, tekstilni delavec; Chiarion Ita-licoj Td'i'j ak; Paolini Luigi, delavec; Fornasari Ernesto, -mehanik; Ro-sig Josip, kovinar; Kodermac Allo jz, sluga; Franino Giuseppe, zidar; Zavadlav Rudolf, mehanik; Ziani Guerrino, mehanik; Bregant Rudolf, krojač; Cajol Vladimir steklar.
Šolske vesti
Hospitacije na učiteljišču
Kdor se namer ava javiti, kot privatisi k usposofoijenost-n-em.u izpitu (učiteljska matura) na učiteljišču s slovenskim učnim jezikom, mora, po- tačas veljavni ministrski odredbi, vložiti na Pro-vedi-to-ra-t -najkasneje do 25. t. m. prošnjo za pripustitev k didaktičnim vajam.
Potrebna ,pojasnila daje tajništvo učiteljišča v Gori-ci.
Delovni unler v Dotato
Ponovno obsojamo
ugrabitev dveh beguncev
DOiBER-DOB —- Tudi dobe-r-dobska /Občina bo dobila svoj delovni center, v katerem bo zaposlenih 30 delavcev. V ta nameni bo občina dobila 3.230.000 lir. Delovni center bo oskrbel popravilo cest v Doberdobu in v Dolu.
Medtem ko se ne ve ničesar o usodi dveh istrskih beguncev, ki so ju 4. novembra t. 1. ugrabili tito-vski graničarji ob državni meji ter ju odvedli neznanokam, se v Gorici živo razpravlja o komunikeju, ki ga je v zvezi s to ugrabitvijo objavila Federacija KPI, Do izraza prihaja tudi rea-k cija na ta komunike.
Federacija KPI je smatrala za potrebno, da o-b tej priliki izrazi nedvoumno svoje stališče do u-grabitev. Kakor je obsodila ugrabitev učitelja Dal Ponta, tov. Zillija iz Zagraja in bratov To-m.at iz Vidma, tako je odločno in brez vsakega pridržka obsodila ugrabitev dveh istrskih beguncev, o katerih se ve, da sta vse prej kot demokrata. Toda ne oziraje se na njuno politično oprede-
VOLITVE NOVEGA SVETA KONZORCIJA ZA NAMAKANJE
Mali in srednji kmetje
zahtevajo demokratizacijo ustanove
TR2IC — Danes- se vršijo volitve v nov upravni svet Konzorcija za namakanje Tr-žiške-ga polja. Konzorcij za namakanje je velikega, pomena za raizvo-j -poljedelstva -in živinoreje na Goriškem. Namakalno področje obsega površino, ki meri skupno 4.400 ha. Od te površine odpade 1.400 ha na velike zemljiške magnate, kot so De Dottori, Bla-sig in Cosolo, čigar polje obdeluje skupno 8-6 kolonov. Koloni plačujejo polovico prispevka- za nama-znaša letno 3.400 lir na ha. kanje. Prispevek za namakanje Okrog 3.000 ha polja poseduje 3.735 srednjih in matih kmetov. Tisti kmetje, ki ne posedujejo v-saj en ha zemlje nimajo pravice, -da po-staneijo člani konzorcija za namakanje. Od vseh 3.735 kmetov ima pravico
do omenjenega članstva le 585 kmetov. V,si o-stali pa se morajo formalno- združiti in le tako dobijo pravico do namakanja.
Značilna -so pravila, ki še vedno veljajo v tem konzorciju. Kot je znano, so ta pravila v veljavi še izza časa Avstrije, t. j. od' .nastanka Konzorcija, odnosno od zgraditve namakalnih .naprav. Od tedaj dalje načeljujejo Konzorciju že omenjeni zemljiški magna-tje.
Na podlagi pravil imajo člani Konzorcija- na razpolago 3.06'7 glasov. Iz teh pravil je razvidno tudi, da razpolaga 10 magnatov, ki posedujejo preko 50 ha zemlje s skupno 1218 glasovi, 35 članov Konzorcija, ki posedujejo' od' 10 do 50 ha zemlje razpolaga s 614 glasovi; vsi
ostali člani Konzorcija pa razpolagajo le s 1235 glasovi. Zelo -svojevrstna- in zastarela pravila!
Zastopniki malih posestnikov in zastopniki neposrednih obdelovalcev1 zemlje se že dalj časa vztrajno borijo za dosego reorganizacije Konzorcija in za uvedbo n/ovih demokrat idnej š i h ini pravičnejših pravil, ki bi jamčili sorazmerno udeležbo pri upravi Konzorcija vsem zainteresiranim -kmetom. Od izida današnjih volitev bo v zna-tn-i meri odvisna bodoča
TR2IC — V zadnjem času so se poja-vili nekateri titovski agenti, ki se s posebno vnemo približujejo našim tovarišem, zlasti bi-všim borcem ter jih poskušajo vplesti v svoje .provocato,r-ske mreže.
litev in na njuno delovanje, je federacija KPI obsodila njuno u-grabitev; kajti ugrabitev je zločin in kot ita-k je obsodbe vreden za vsakogar. Pri tem je -vseeno, kdo sta v resnici omenjena begunca.
Za Milocohija je znano, da se je «odlikoval» ob priliki škva-dri-stičnih napadov v Tržiču. Toda pri -tem s-e moramo vprašati, kdo -ga je p-rav za prav navdihoval in vzpodbujal pri njegovih podlih dejanjih. Mar niso biti to oni, -ki se pod krinko obrambe italijans-tv-a poslužujejo vseh mogočih sredstev zato, da bi dosegli razdvoji,tev delavskega razreda in še boilj poostrili narodnostno nestrpnost zlasti v obmejnih pasovih, kjer žive državljani različnih narodnosti?
Ce bi se bila ugrabitev dogodila pred resolucijo IU, potem bi vsaj M flocchi j-a -prav gotovo prištevali «mučenikom ita-lijanstva» in celo «herojem»; ker pa se je to dogodilo leta 1952. in celo na dan, iko je sam De Gasperi v Sre-dipolju poudaril, da «naj Tito pokate samo malo dobre volje... kot jamstvo za mir na Jadranu in za skupno obrambo», potem se ne moremo niti čuditi, da niso niti vladne oblasti zahtevale od jugoslovanskih, naj begunca vrnejo
Titovci nam očitajo, da se potegujemo za njuno izpustitev in da obsojamo ugrabitev. Da res, potegujemo se za izpustitev in obsojamo ugrabitev. To de-lamo zato, ker nočemo biti pristranski. Naše jasno in odločno stališče je to, kdor je kaj zagrešil, naj za svoj greh odgovarja pred rednim in zakonitim sodiščem
Toda prav tako odločno obsojamo italijanske oblasti, ki dopuščajo, da si nekateri elementi — tu mislimo na fašiste — drznejo nemoteno uprizarjati tudi javne manifestacije in tudi tik ob -meji, s čem,er n-udijo titovcem možnost, da v še večji meri podžigajo nacionalno imržnjo med Slovenci in Italijani; kajti oni ne razločujejo demokratičnega ljudstva od fašistov. Da je tako 'nam dejanja sama potrjujejo!
pa je dejanski glasnik tistih namišljenih «razrednih sindikatov», ki so se lansko leto posmehovali 12,40 odstotnemu povišku, ki ,se ga je lahko iztrgalo le z veliko težavo i-n po dolgotrajnih borlbah in diskusijah. Jasno je torej, da predstavljajo taka stališča le votlo in puhlo demagogijo, ki j-:■ izvajajo titovci z namenom, d" bi. si pridobili pristaše, esibiti 'borbo, ustvarili nezaupanje do voditeljev ES,
Da so titovci zakleti sovražniki kategorije -pristaniščnikov, se je izkazalo- -predvsem, ko so se -predstavili v svoji pravi- .vlogi delodajalcev. Pristaniščniki ne bodo nikdar po-zabili, da so jih -skušali prav titovci pred nekaj meseci izključiti z dela na Lesnem itr.gu pod Skednjem, ki jim pripada na podlagi- pridobljene pravice. Pri posiku-su, da hi vršili delo z začalsno nabranim osebjem, ki bi ga seveda plačali 'beraško, se je postavila na čelo drugih t-vrdk P-rav titovska «I-nforit». tarif na Reki s katero koli dru-Iz primerjave pristaniških go- luko, pa lahko- še boljše razvadimo,. kakšne vrste delodajalci so titovci in kaj so v resnici njihovi 'sindikati. Smo v posesti uradnega prepisa tarif v reš.ki luki, ki samo potrjuje, kar se je -sicer že slišalo. N. pr. za raztovo-r 100 kg različnega blaga od žerjava do prevoznega sredstva ali vagona, za kar se -v 'Trstu plača lir 15.90, plačajo na Reki din. 3.70; za raztovo-r s pomola v skladišče: v Trstu lir 15.90, na Reki din. 4,60; za u tovor iz skladišča do že-rjava, -v Trstu lir 15.20, na- Reki din. 6.70 -ter z -voza ali iz vagona: na Reki din. 3.20, v Tlr-s-tu lir 8.34. Ce ni de-lo akordno, marveč se računa dnevno, prejme tržaški pristanilščnlk lir 206.22 -na uro, na 'Reki ,-pa prejme za isto delo 34 din. na uro. Znano- je, da je dinar v real-n zamenjavi z liro le nezoatoo višji o-dl paritete. Tako se (torej obnašajo titovci, kjer sami gospodarijo i-n to so isti, ki’ postavljajo' v Trstu demagoške mezd,ne zahteve, čeprav dobro vedo, da so v današnjem razmerju sil nedosegljive. -S tem -pa seveda ni rečeno, da so se tržaški pristaniščniki odpovedali ibc.rbi za izboljšanje mezdnih -pogojev in kapitulirali pred' sovražnikom. Pravilno usmerjena in preudarna borba, ki jo vodijo naši pristaniški delavci seveda ne more imeti in tudi nima nič skupnega s pustolovsko politiko ekstremizmov i-n -demagogije, ki jo skušajo vriniti titovski agenti.
Prav titovski agenti so tisti, ki si -med vsemi sovražniki pristanišč nikov najbolj .prizadevajo, d-a bi vnesli v njihove e-notne vrste nesoglasje, sovraštvo in razdvojenost.
Pristaniški delavci pa se vedo v večji meri zavedajo, da njihova- je prava moč edino le v enotnosti. Zavedajo se u-so-dnih posledic, ki bi nastale, če bi se pustili zapeljati od u-ma-zanih sirenskiih klicev. Položaj je teža-k, treba se je zoperstaviti z odločnostjo, toda istočasno tudi -s .preudarnostjo. Prenagljena dejanja, ekstremizmi i-n notranja razdvojenost hi- privedle pristaniščnike zvezanih rok in nog v popc-lno odvisnost izkoriščevalcev. Obsežni problemi, kot pokojnine za -stare delavce, ki je povezan s problemom prenovitve družb, rev-iz-ija tarif ter drugi, so še nerešeni. Borimo se za njihovo rešitev in ni dvoma, da bodo tudi rešeni, kot so bili rešeni v teh letih številni drugi -problemi kategorije. Kategorija pristaniščnikov pa m-ora biti odločna in strnjena- okrog izvoljenih vodistev in sindikalne zveze, ker ima s tem na svoji strani izkustva- in po-dporo vsega delavskega gibanja.
M. P.
Neki «kro-nistorist» te Ric' manj je v «Primorskem dnevniku» naštel nekaj «poučnih» (tako jih .namreč cn imenuje) primerov Iz življenja- v tej vasi. V svojem skrpucalu si prizadeva, da bi prikazal vse, kar ni titovsko, v naj; slabši luči. Po njegovi logik' n a-j bi bil kominifor-mist vsak-
V soi Kinu infere ri je tov. Pl. 1
do, ki ne trobi v njihov! roč- jsc^n:
Kdor je za- časa volilne kampanje motil titovske fašiste, je brezdveimno keminfor-misi-Kdor je kdaj koli napravil | kaj slabega je koiminformis*-Na- žalost so bili Slovenc* med tistimi, ki so leta 1922-23 sežgali slovenske knjiš6 prosvetnega -društva «Slavec»-Toda če bi tisti, ki je pisal omenjeni članek malo bolj6 pcgle-dal okoli sebe in prt tehtal svoje vrste, potem h; z lahkoto ugotovil, da se ljudje nahajajo danes v nje-hovih vrstah t. j. v vrstah novih fašistov.
lic t-c to na 'ttizac kon Sedo let p< V" pc treta da zad' rence la ot
ti pTe’i :im p tiska 18.
» M ag c
«Slovenci» so v letih 1922- je 23 sežgali knjige, prav tak-0 ^ idi0 isti, le da «zavedni», so j* bi leta 1948, ukradli istem11 prosvetnemu društvu. In m d temi Slovenci, ki- s-o počenjali ta zločinska dejanja je tu-d* «zavedeni» Slovenec, ki je v času, ko so se Ricmanjci b®1 rili za svojo osvoboditev-služil kot 'SS v nacistični ar' madi. Taki ljudje, ko-t je on, in kot tiisti, ki so nekoč .krt ili- ali sežigali -slovenske knji' ge, se danes -zbirajo v tako-"imenovani ricmanj-s-ki slovenski skupnosti. K sreči ni f naših demokratičnih organ*', zacijaih v R-icmanjih nobenega izmed njih. In taki ljudi6 si potem še upajo blatiti P°' stene in zavedne Ricmanje!
Sekretar celice KP
TKEBČE
Avtobusno podjetje «A-ut°' vie Carsiche», 'ki ima svoj6 postajališče na trgu pr6*1 cerkvijo, je .spremenilo onrt njeni: trg.,' na katerem je tud* spomenik padlih, ki je vsen* vaščanom zelo pri srcu, ^ pravcato garažo. Cež n o6 stoje tam. dva, in celo po tri)6 avtobusi. Uslužbenci jih tah* tudi čistijo, smeti, -pa puščaj0 kar n.a tngu. Toda v vaši' 1,1 javnega pometača, ki ',bi skr' bel za čistočo trga i-n cest6. Zaradi- številnega pristajanj® in zaradi tega, ker av-totous* stoje tam vso noč, je ves tl** tt pomazan od cilja i-n drug® J usj mazil. Pogoistoma podložii0 n. pod ko-Ies-a- tudi kamenje, to «o ' služi kot zavora, ker trg n6' koliko v M, Omenjenega k°" menja naslednji dan ne °0'rh strane s 'trga, temveč ga kar tam- puste.
Proti vsemu temu vašča*1' protestirajo. Tem potom P°j
'imiji ipo- t Hov. *e zs *>1 zai hoč 't k c Pred ‘tu. t »Viti' »k-ra-c 'iosn-c Vstvc Preš. »v. I »vok Zredi toioki je g 'liti-k, to -k( |r,n, i ‘ot c ta-nji: 'i j en; 'Cio n; s -st Tov. P'
... nje
V ll'a-jn
ir.
Tudi
'ijo »er jsl teg Jo š 'za-ci reši ohr:
bili tojikl o: tiost: ^aša in »n j ki
zlvajo lastnika podjetja, naj togo.
za ,svoije avtobuse preskr6, drugi, priime-rneši kraj, v na’ sprotnem primeru bodo- z°' devo predložili mestni ob®1',— ni ter jo povabili, -naj n.apravl »taja red ob spomeniku padlih.
»je v hij-o ura ile t:
Za vsakogar nekaj...
to-a toge, ie o -arti da trtice to.br e
V Križu je veliko nezad^0 voljstva za-ra-di o-bčutneg zmanjšanja dbro-kov šolsT^ ^ S refekcije. Zaradi tega so šte_ vilni siromaš-ni o-t-rbci' priza_ deti. Izbira -otrcik, ki maj d® /° i bivajo refe-kcijo, ni dobro *	°>
vrišena. Med onimi, ki ne
bivaj,o refekcije, je mnog0 l'io
ne
m-
d-r
Wjiv
zelo -siromašnih.
Zaradi velike zmede, ki j® v zvezi s tem vprašanj6*11 nastala v vasi, je -šla v 'S*e do delegacija žena iz Kr**( ^ na šloi-ski provediito-rat, kle jo je sprejel prof. Rubini, ^ teremu s-o obrazložile, k s* , - j-je ,s tem- vpraša-njem. Pr°. jjj Rubini- je obljubil, da se ..
tel tekr 9ti- p
d°
o -p 'zer.
za zadevo pozanima-l ter_ -. j,o bo -predal v pretres s° ànk
skelmu patronatu. Upamo, da bo
patho-n®
stvar pravično uredil ter
bo pri tem upošteval, da Križu živi moo-go -siromaši** otrok.
D ACIO
Ta teden so poslali' valici okra-ja Sv. Magdaiejto spodnje, ki je znan- -bolj Pjti imenom Dacio , dve resol c i j i s številnimi podpis ti šim svetovalcem v tržaške mestnem svetu s prošnjo, . bi ju predložili občinski
pravi v pretres in da bi htevali ugodno rešitev. Ff . resolucija, katero' je salo 254 prebivalcev zah1^ va -po-daljša-nje filov-ije št.
v a pu'uaij.sctiTjc Liiuvijc	_
do Dacia. Svojo zahtevo °& Clie ra'j o prebivalci z dejstvo1*^ |(Ja da- je miljsika filo-vija vedh prenatrpana in da pogo-s .
ma- ni v njej prostora. V >V resoluciji je -postavljena dl zahteva, na,j se -zgrad*^ čakalnice na važnejših F staja!,iščih iste fil-ovije. .
V drugi resoluciji, kat6 je podpisalo 295 prebival6^, pa se zahteva postavitev 1 j v ega- javnega telefona, je znano, se je ta kraj v za.e njih letih zelo povečal i*1 .. vedno rastejo nove hiše,
to je telefon nujno potreb6®
Naši -svetovalci v mestu'
svetu bodo zahtevali od
ne, da oibe zahtevi prebi-v'
'0< il
Bi-
čev vzame v< poštev ter ju čim- prej ugodno reši.
d*
o,
»bn-i
Prot
«mi;
-d6 »n-o
«Toš!
Pol
tist
toač
V ; 1 Ur »ko »togi '•ha, U n
feos
dsto bor toza tov o tez » tu tobja tofiš,
'gaz to -s liisk Usi tori] stv;
Oig
.dot
:Q p
'le.
d$.r i-n toja », n K i
do5
tov»
,da
“h,r
i ko;
'do
22. NOVEMBRA 1952
DEM)
STRAN 8
ORG ANIZACIJSKA KONFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE STO
la močnejšo partijo, povezano
\l zahtevami in borbami prebivalstva
Poročilo tov. Destradija - Intervencija predstavnika bratske K Pl Ghinija - Obširna diskusija
V	soboto večer se je začela Kinu o-b m o nju organizacijska Diferenca naše partije, na ka^ »1 je prl-sostoval kot gost tulov. Celso Chini član CK
' Pl. 'Nài konferenci! so follili
'■ isctni delegati sekcij, tovarn, " lic ter komunistov, ki delu-b na področju množičnih or-.' alzaci j. Tov. Vidali je otvo-, 1 konferenco in takoj podal .' Sedo tov. Destradiju, ki je tel poročili o.
por oč il u oirg anizaicijskega tretarja .malše partije se pra-da je minuloi že leto dni zadnje organizacijske kc-n-fence ih da je partija riaprala od takrat resne korake j Prej kljub raznim še oibsto-:im pomanjkljivostim. Zgodo-liska resolucija I.-U. od junija 18. je prav gotovo bila dia,ga za okrepitev naše par-e te in je omogočila, da je par-dobiia svojo prav» fizio-bimijo, ker je razkrinkala Ipo titovskih izdajalcev.
Tov. D estradi je orisal gla-zgodovinske dogodke v b zadnjem času in poudaril, hočejo sile vojne sprožiti
V	konflikt, da bi preprečile ifredolvainje sil .napredka in tJlu. V ta o k vil r moramo po-iviti' ofenziv o proti silam de^
j. »k-raclje in miru, kratenje fosnovnejših svoboščin, hlap-Vstvo buržoaznih vlad do teresov ameriških imperiali-“v. Potem ko je naštel vse bvokacije proti delavskemu je|zredu, intrige proti ljudskim 'hokracijam im Sovjetski zve-je govornik poudaril, da ta 'litika pripravljanja vojne kot posledico zaporo loffi, uničenje industrije, ban-'ot obrtništva in malih ter tein j ih trgovcev, izdajstvo djenjskih interesov ljudstva, telo na! ne neodvisnosti in mi-s strani buržo-azije.
Tov. D estradi je nato o-ri-policžaj v taboru tni-njegove uspehe, njegovo \ trajno in dosledno borbo za ir.
je Tudi v našem mestu se oboi tijo posledice vojne politike jo briškega imperializma. Zara-’ tega se naši partiji o-dpi-io široke možnosti za mo-izacijo prebivalstva v borbi rešitev našega vprašanja ih ohranitev minu.
Na tem polju smo beležili neuspehov, ki so posledica j" *a naše partije. Imeli pa bi k' 'ko- veliko večje uspehe, ako bili, hitreje odstranili po-Njlkiljivosti in Slabosti, ki so i' h ostale kot zapuščina prebosti.
^aša partija danes lahko na-in 'korenito, odpravi po-ta-jkilji vesti, ako si zastavi ■togo, da še nadalje razširi )je vrste. Uvrstiti moramo v hi j o, najboljše delavce, kme-uradinike, žene, mladince, , tle trgovce itd. Pogoji za to v’ bajajo. Dovolj je, - da se tfi-o in navdušeno lotimo te Ipige, i,n da -odpravimo posle-t ie ostanke seiktaštva.
| ‘a-rtija si je zastavila nalo-da bo letos obnovila 'iz-teiice vseh članov dio 21. delibi-a, t.j. do rojstnega dne '■ Stalina. To je zelo hva-'redno, ako se ne izgubi z bka cilj široke rekru-tacije, jo je treiba izvršiti. Zato je ho, da se poveže kampanja obnavljanje izkaznic s -kam-Ì0 «jo za rekrutacijo. Razdvo-ne smemo ti dve nalogi, menijo nekateri tovariši, ) drugače m,e bomo dosegli P j iv ih in uspešnih rezulta-
»,
' teku obnavljanja izkaznic Rekrutacije moramo organici posebne .sestanke tovarni, ‘h delavcev, javne konfere-n-o 'partiji, pisati pisma sim-‘zerjem, organizirati hišne >1' h-nke, t.j. organizirati širo-bropagandno akcijo, ki naj ?_ «mija kampanjo, Argumenta moramo raztolmačiti teloška načela partije, nje-©olitičme čilije, poudarjati® tim, ki se strinjajo s te-»ačeli, da se morajo vkiju-v partijske vrste, alko ho-5 Uresničiti svoje zahteve. Iko bo,mo znali delati na "agi preteklih izkušenj, ni ‘ta, da bomo še dalje razit našo partijo in povečali tosti za boljše izvrševanje Stoječih nalog. Na ta naborno imeli večje možnosti hzave z množicami in za tvo vodenje.
tem vprašanjem je pove-a tudi nujnost povečanja de-*teja vsakega »posameznega iriiša, vsake partijske organile, ker samo tako bo -par. ^ lahko izpolnila svojo a-‘‘8arduo ini vodilno vlogo.
se bo boljše uresničila ‘iška politična linija. Ustanovitvijo, sekcij so se ,arila tudi dobra sek-cijsikia stva,. Sedaj gre za to, da r,g teh vodstev organizira-bobre delovne komisije, ki '? Pospešile partijsko de lote.
^Praviti moramo -birokra-! jfi mehainicizem. kjer še ^jata. Potrebno je, da dete fia podlagi načrta, ki naj 0 odraža cilj, ki ga hoče-bo-seči.
lic za to, da bodo slednji vedeli, kakšne naloge imajo, in da se ib od o izučili v teh nalogah. Tak načini delovanja bo zagotovil večjo avtonomijo, večji čut odgovornosti in večje delovanje v celicah.
Tov. Destradi se je nato, dotaknil vprašanja celičnih sestankov. Poudaril je, da je treba pazljivo in: skrbno pripraviti te sestanke, ker so- poglavitne važnosti v partijskem življenju. -Na teh sestankih se
morajo razviti debate, morajo iziti smernice za delovanje na bazi in se tovariši -morajo vizgajati-. Zato .morajo imeti dnevni red, ki n a-j zapopade najvažnejši dogodek tedna, naše predloge ini naše bitke v mestnem ali občinskem svetu določenega kraja, vprašanje Trsta, vprašanje pomorstva, ladij, upokojencev, razlaščanja kmetov itd. Takemu dnevnemu redu mora slediti širo-ka diskusija.
Naloge Prosvetne zveze
Tov. D estradi je nato analiziral položaj celic veleto-varn in poudaril, da -se le-te morajo povezati čim tesneje s sekcijami, tako da 'bodo laih-ko usmerile delovanje uličnih celic k tovarnam. Za male in srednje tovarne se postavlja vprašanje večje -medsebojne povezave in povezave s isek-cijami za to, dia is e razvije večja solidarnost s podjetji v agitaciji in- da se poveže vse prebivalstvo z borbo delovnih ljudi.
Da se bodo uresničile vse pred-stoječe naloige, treba najti
zacije, po njeni večji sprostitvi in večjem dinamizmu, in povečanju števila aktivnih tovarišev v vlogi političnih voditeljev. Kjerkoli so se vodje rku-pin ustanovili, tam s-o -se izkazali kot zelo dobro sredstvo za povečanje aktivnosti partije.
-Govornik se je dotaknil vzgoje. Poudaril je dolžnost -učenja, čitan-ja za to, da bodo vsi tovariši megli- razumeti svetovne in krajevne dogodke in da bodo lažje epo-d-bili sovražnikove klevete. To učenje se
Predsedstvo organizacijske konference KP STO
oiblike za povečanje delovanja vseh tovarišev, talko da bo lahko partija razpolagala- z vsemi svojimi silami. Zato je partija postavila vprašanje ustanovitve skupin i-n- vodij skupin, ki se pojavljajo iz potrebe po večji arti-kula-ciji naše organi-
mora sprovesti s tečaji, kolektivnim branjem, komentiranjem člankov «Unità», «Dela», «Lavoratore», «Za trajen mir» itd. Zato- je treba v večji meri brati naš tisk in predvsem naša glasila «Delo» in «Lavoratore».
Tov. Destradi je analiziral vlogo- trajnih ra-znašalcev tiska, potrebo po njihovi okrepitvi. Zaustavil -se je na vprašanju kritike in samokritike in notranje partijske demokracije. Poudaril je važnost najširše di-skusije v celicah, kjer naj se kolektivno izdelujejo delovni načrti. Go-voril je tudi o množičnih organizacijah, -preko katerih partija prihaja v kontakt z najširšimi sloji prebivalstva. Vztraja-l je, da mora biti vsak partijski- član, bodisi voditelj bodisi navaden član, aktiven član ene izmed -m,nožiča h organizacij, ker prav komunisti -morajo biti -voditelji teh organizacij.
V s v o-jem poročilu -se je tovariš Destradi obširno dotaknil tudi organizacijskih oblik za množično delo med Slovenci. Dejal je, da- m-orajo komunisti -posvetiti največjo pozornost SHPZ, jo popularizirati, ji pomagati i-n v nji delovati, ker je organizacija, ki lahko postane privlačno središče za
prosvetne organizacije se mora povešati -na maksimum in
vse Slovence. Delovanje te mora- zajeti- največje število
Slovencev vseh struj.
Pred zaključkom svojega poročila je tov. Destradi nakazal naslednje glavne točke našega delovanja: 1. -razširiti, or., ganizacijsko in ideološko- okrepiti -našo- partijo; 2. diferencirati -partijo od -množičnih organizacij in o-brat-no; 3. posvetiti’ veliko va-ž.no-st ZKM i.n ji pomagati; 4. razširiti demokratično gibanje s pravilno politiko sklepanja zavezništev; 5. številčno in organizacijsko o-krapi-ti partijo v tovarnah; 6. uresničiti mobilizacijo vse partije v preds-toječih borbah.
«Ako iborn-o delali i-n se borili ,p-o teh smernicah — je zaključil tov. Destradi — bomo la-hko -postali močnejša, številnejša -partija, ki bo povezana s potrebami in 'borbami prebivalstva, ki bo mogla uresničiti svojo vlogo vodstva i-n a-vant-garde proletariata in prebivalstva v tem imperialističnem -strateškem oporišču, ki skuša zadušiti delavski razred in- demokratično gibanje».
t i

Tov. A. Destradi
Plodovita diskusija delegatov
K diskusiji . se je v -soboto večer in v nedeljo zjutraij oglasilo- veliko število tovarišev. Ker se -zaradi tega konferenca ni mogla zaključiti- v nedeljo zjutraj, je bila preložena na četrtek. Iz tehničnih razlogov -ne moremo poročati o njenem nadaljnjem delu, o katerem bomo pisali v prihodnji številki.
Diskusijg je bila olodna in zanimiva. Vsi tovariši, ki so se ;e udeležili so veliko doprinesli k izboljšanju našega dela na splošno. Iznesli so svoje kritike, samokritike, svoje izkušnje, svoje uspehe in svoje -pomanjkljivosti.
To-v. MONTEICALiVO (Cunei) se je v svoji intervenciji predvsem dotaknil vprašanja hišnih sestankov, ki žanjejo veliko uspehov, ako se jim torva-rišii posvetijo. Ti sestanki so važni za povezavo z drugimi ljudmi, ki niso v naših vrstah.
Intervencija tov. Ghinija
V nedeljo zjutraj je na organizacijski konferenci spregovoril tudi tov. Ghini, član CK KPI, ki je prisostvoval konferenci kot predstavnik bratske partije bližnje republike in je prinesel zbranim tovarišem plameneči pozdrav italijanskih komunistov. V svojem pozdravu je podčrtal, da je naša konferenca zelo zanimiva. Ko je sledil poročilu tov. Destradija in intervencijam ostalih tovarišev je opazil, da so organizacijska vprašanja KP STO zelo
'laVini cilj -setolo m-ora biti i o® delujejo celice, -ne pa 'teli- nadomeščamo. Sekcij-- komiteji morajo ostvariti te Povezavo z voditelji ce-
slična vprašanjem KPI zaradi sličnosti položaja, v katerem se obe partiji borita.
Dejal je, da se vedno večje število ljudi zbira okrog komunistične partije in da zato naraščajo težave nasprotnikov. Zato je treba uvesti pravilno in jasno politično •linijo zato, da bo dala vse tiste sadove, ki jih more nuditi. Vsled tega je treba odpraviti pomanjkljivosti v povezavi z množicami, v nedoslednosti v delu, boriti se proti sektaštvu, proti nepovezani med akcijo in akcijo. Tov. Ghini je podčrtal, da nekatere pomanjkljivosti i v KPI i v naši partiji so posledica naglega naraščanja partijskega vpliva, števila uspehov, ker večkrat ne .znamo pravočasno dobit i nove organizacijske oblike za nove o-blike borbe.
Govornik se je dotaknil razvoja KPI, t. j. množične partije, ki ima nalogo, da vodi in organizira velike borbe italijanskega ljudstva. Da se reši to vprašanje in da se okrepi povezava z množicami se je odločila ustanovitev vodij skupin, celic za tovarniške oddelke na mesto edinih tovarniških celic, postavilo se je vprašanje povezave med tovarniškimi celicami in teritorialnimi sekcijami, ustanovili so se občinski komiteji. Na rimskem kongresu so italijanski tovariši postavili vprašanje razvoja organizacije v zvezi s politično akcijo in z ideološko ravnjo kadrov, postavilo se je vprašanje odnosov med partijo in delovnimi množicami itd.
Tov. Ghini se je dotaknil tudi kampanje za rekrutacijo. Pod-
črtal je, da se mora v sedanjih pogojih partija številčno okrepiti, ker je v sedanjih pogojih le velika partija lahko pričujoča v vsakem kraju in je v kontaktu z množicami. Danes ne zadostuje več mala, ozka partija: velika množična partija odgovarja sedanjim pogojem politične borbe. Dejal je, da se je to vprašanje svoječasno diskutiralo v KPI. Rekel je, da oni vedo, da 2.100.000 članov KPI ne predstavlja prav toliko komunističnih kadrov. Pravilno pa je, da pride v partijo vsak zaveden delavec in delovni človek, ki bo v partiji postal komunist. S tem, da se vpiše v partijo, dokazuje svoj pogum in da je bolj zaveden kot drugi delavec, ki tega ne stori. Pa-tija pa ima nalogo, da dvigne politične sposobnosti članov partije, ki naj v njenih vrstah postanejo komunistični kadri. Komunisti so dobri ali slabi, kot jih znamo vzgajati, so bolj ali manj povezani s partijo, ako jih znamo povezati s partijo, z njenim življenjem in njenimi borbami.
Poudaril je, da se mora partija stalno posvečati rekrutaciji novih članov in ne le na koncu ali pa v začetku leta. Ne gre za to, da lovimo nove člane, marveč da stalno pridobivamo nove člane s svojo politično akcijo. Tisti pa, ki pravijo, da so komunisti, a nočejo Izkaznice, grešijo. Komunisti so tisti, ki izpolnjujejo vse dolžnosti komunista in imajo vse pravice komunista. V tem pogledu naj nam služi za vzgled statut KP SZ, v katerem, so do podrobnosti navedene vse naloge komunista.
Tov. Ghini je nato dejal, da je zelo zgrešena tendenca tistih tovarišev, ki skušajo napraviti vse sami in s tem ovirajo kolektivno delovanje celic. Biti voditelj ne pomeni postati istočasno edini izvrševalec, marveč pomeni organizirati delo, ga politično in ne mehanično razdeliti, dobiti odgovarjajoče delo za vsakega tovariša na podlagi njegove sposobnosti, njegove razvojne stopnje itd. Pogostoma uporabljamo več energije za to, da sami vse odpravimo, namesto da bi Izučili druge. Važen korak naprej k odpravi te napake je prav dobra organizacija vodji skupin, ki so že voditelji in imajo sposobnosti voditeljev.
Isti korak naprej treba napraviti v širjenju tiska. Ne smemo le prodajati časopisov, marveč pridobivati nove bralce, ki naj po svoji strani razširijo krog bralcev. Prisotni moramo biti povsod, kjer so množice. Na ta načni bomo izboljšali svoje delo, odpravili številne pomanjkljivosti, oživili politično življenje in diskusijo v celicah, vsebino sestankov in njihovo posečanje. Ko bomo pregledali, kako smo izkoristili izkušnje kongresa KP SZ, kako smo mobilizirali množice za Kongres narodov, bomo lahko razvili plodno kritiko in samokritiko.
Prav tako je. tov, Ghini Pouda-
ril, da je treba voditi resno o-rientacijsko in ideološko-vzgojno delo na bazi. Treba je napraviti tako, da se vsak član seznani s partijsko unijo, s partijskimi dokumenti in direktivami itd.
V zaključku je predstavnik KPI dejal, da ima KP STO veliko možnosti za razvoj, kar so dokazale tudi številne dobre intervencije na konferenci. Razvoj bo uspešen, ako bomo znali o-hraniti in okrepiti povezavo z množicami, izboljšujoč našo propagando, ki naj prodre povsod.
Tov. Ghini je pozval komuniste STO, naj ohranijo enotnost partije Kot predpogoj za enotnost delavskega razreda in množic, naj okrepijo proletarski internaciona-lizem v borbi proti vsakemu nacionalizmu in proti kliki titovskih izdajalcev, zaupajoč v pravilnost naše stvari, v množice, v ideal socializma. Tovariš je prav tako poudaril, da se moramo zavedati, da nismo sami. «Pomnite — je zaključil tov. Ghini — da vašo borbo poznajo in cenijo v svetu, pomnite, da ste partija, ki je imela v svojih vrstah velike voditelje kot Frau-sina, Kolariča, Giganteja in ki ima na čelu tovariša Vidalija, ki je v vseh deželah, kjer se je boril za svobodo in mir, visoko držal zastavo socializma».
Dolgostrajno in navdušeno ploskanje je pozdravilo intervencijo tov. Ghinija, ki je tako veliko doprinesel k uspehu konference.
To,v. BELTRAME- (Sv. Jakob) pa jel povedal, kakšne težkoče je imel sefccij-ski komite, preden- je sestavil delovne komisije, preden je dokazal, da kadri so in da jih je treba samo poiskati in vzgajati, pravilno razporediti in odstraniti vsa-klrše-n me-han-icizem v tem pogledu. Podčrtal je, da so se vzpostavili stiki; iz -dt-ugimi ljudmi, kar je okrepilo gibanje miru in žens-ko organizacijo.
O finančnem delovanju svoje sekcije je -spregovoril tov. GIA-COMINI (Sv. Amai) in poudaril važnost delovnih načrtov in kontrole nad izvršenim delom prav na tem polju. Tovariši iz Skednja, kot -pravi tov. GIA-OQMINI (-Skedenj) pa -so posvetili veliko pa-žnjo vodjem skupin. Kjer delujejo, tam gre doib-ro, izboljšalo se je delovanje na vseh poljih. Tam pa, kjer so le postavljem-i im ne delujejo, gre -prav tako, kot da jih n-e bi bilo.
Tov. TREMUL (Zavije) pravi, da se v zadnjem času opaža veliko -delovanje demokristjanov, ki skušajo odtrgati ljudi o-d nas z obiski, škofa, organi-ziraoijem raznih strokovnih tečajev, brezplačnim razdeljevanjem časopisov, propagando proti- našemu tisku. Kij.ub temu pa -se razprodaja našega tiska povečuje, deluje sten-ča-s, nevtraliziran je v- krat. kem čas-u vsak sovražnikov manever.
Tov.a GOSEiT-TI (Magdalena) se je dotaknila v glavnem vprašanja se-ktaš-tva med ženami, kar onemogoča- pravilno delovanje v -smeri1 drugih žena in za njihovo mobilizacij-o v naših borbah. Neka tovarišica celice prevozov) (-sekcija (Curie!) je govorila o strupeni propagandi -koprskega radia i-n akciji, -ki' bi jo morali voditi za izboljšanje programov tržaških radijskih postaj. Tov.a D ESTRADI (Stara Mi-t-nica) je omenila, da se je v njeni sekciji -kolektiiv.no izdelal- dober delovni načrt za obnavljanje izka-znic in rekrutacijo, a da se je pri tem pozabilo na kontrolo ,n,adi izvršenim deilc-m. Prav tako se je vodilo več dobrih akcij o občinskih problemih med ženami. Večkrat pa iso se te akcije začele, dobro izvedle in potem ne popularizirale.
Za dolinsko sekcijo je posegel v diskusijo tov. MON-TAiNJA, kii je dejal, da- smo dosegli volilno zmago, ker šo komunisti delali, bili povezani z množicami, ker -so skrbeli za njihova vprašanja, poslu-
šali in uresničili njih zahteve. Dejal je tu dl, da je veliko- mladih žena, ki jih je treba potegniti v .partijo. Za občinske nameščence je govoril tov. BARTOLOMEI, ki je rekel, da je celica- še ved-n-a preozka, da je razprodaja tiska precej u-spešna in citira akcijo odbora miru, ki zajema večje število elementov drugih strank. Tov. PETRONIO (Sv. Marko) označuje notranji položaj ladjedelnice, poudarja veliki uspeh v tovarniških v-olitvah, pravi da partija deluje dobro, le da se čuti -potreba po -povečanju ideološke ravni tovarišev. Prav tako je treba, da partija pravočasno reagira na "dogodke in se po-stavi na čelo delavcev v vseh akcijah.
To-v. BERTOK (Skedenj) je povedal -izkušnje škedenjskih tovarišev v na-bira-n-ju denarja za skla-d našega tiska, poudaril, kako je bilo važno, da se je kolektivno sestavil dober načrt. Poudaril je tudi, da je partija v Skednju v-odila ' u-spešno akcijo med malimi trgovci, kar je storila z raznovrstnimi pobudami, ki so- jih mobilizirale.
Za sekci-joi Škofije in Plavje je govoril to-v. COiK, ki je ob veliki pozornosti poslušalcev razložil, da Plavje- niso več titovska trdnjava, marveč da so začele pesta-ja-ti trdnjava int e r naoi o-n-a 1 i zrn a. Tlo ,so dokazale volitve. Titovci ne morejo več nič proti temu dejstvu. Tov. Cck je dejal, kako se prebivalstvo te sekcije -prepričuje na podlagi konkretnih dejstev o- skrbi demokratične občinske uprave. Partija se bo razširila- z rekrutacijo novih elementov, ustanovila se bo nova celica, ustanovil se bo-mladinski aktiv. Tov. ANTONI (cel. Casta-gna-Tcmalžič) je dejal, da -se je celica zaktivizi-rala- z izboljšanjem vsebine sestankov. Kot rezultat tega je že 100 odst. obnovitev izkaznic in rekrutaicija 5 no-vi-h članov. K-o-t metodo- so uvedli študij na vsakem sestanku.
Za- Sv. Ivan je govoril tov. PETTIROSSO, ki je -sporočil, da je ta -sekcija -kot prva 100 odst. obnovila vse izkaznice, njena .komunistična- -mladina, pa jih je obnovila 140 odst. Raznašanje tiska je precej pozitivno i-n je rodilo dobre sadove. Zaradi pomanjkanja- -prostora ,ne moremo po-roča-ti o -drugih intervencijah.
O -četrtkovi -diskusiji, intervenciji -tov. Vi-da-lija in zaključkih to-v. »Destradija bomo poročali prihodnjič.
NAJ ŽIVI II. KONGRES ZVEZE DEMOKRATIČNIH ŽENA STO!
UVELJAVIMO PRAVICO ŽENA do miru in boljšega življenja!
I
Združimo se za lo, da zagotovimo mir in srečno bodočnost našim otrokom !
Sestanek voditeljic nekaterih ženskih krožkov. Z leve proti desni; Santina Mevla iz Sv. Ivana, Zorka Primožič s Kolonkovca, Giana iz Roccia, ki se udejstvuje zlasti na polju slovenske prosvete ter Karla Grgič iz Podlonjerja, ki je mati štirih dobrih tovarišev. Naše žene, članice Zveze demokratičnih
žena STO se pogostoma odlikujejo v kampanji za širjenje demokratičnega tiska. Poleg ženske revije «Noi donne» širijo tudi druge demokratične liste, med katere spada tudi «DELO». Med slovenskimi raznašalkami demokratičnih listov se zlasti odlikuje Marija Maver iz Boljunca (slika v sredi)
Zenska organizacija je izvedla številne akcije v korist detimstvu. Po njenem prizadevanju so marsikje odprli otroški vrtec. Med posebno vzorne akcije spada akcija v Boljuncu, kjer so se žene sedem tednov borile za odpret je otroškega vrtca. Danes obiskuje omenjeni otroški vrtec 43 otrok. Boljunške žene s ponosom gledajo -na to pridobitev. Tudi v Barkovljah, na Skoljetu, v Pončani, na Kolonkovcu, na Proseku-Kontovelu in drugod bo treba rešiti to vprašanje. Tudi tam se žene vztrajno borijo za dosego te za otroke delovnih ljudi tako potrebne ustanove. (Na sliki vidimo skupinico otrok pred otroškim vrtcem v Boljuncu)
Mornar je z-avpii z. viso-kim in z-yteglim glasom:
— V-oro-nikovci! Vononikovsko okrožje! —
M-no-žica je zahrumela ini -se vzval-ovil-a. Vomnk-ovci so za.vp.ilii, se prerivali k ladjama in potiskali c-tro-ke in vreče pred -seboj.
Začel -se je pregled. Družine s-o izpraševali in preštevali. Cim so (prišli na vrsto -otroci, je študent islehernemu o-d-prl usta z ostoga.no- tršči-c-o in mu .pogledal v grlo. Spočetka j-e to opr-avlljal z zanimanjem, nato pa hitreje.
Ko so bili Vo-r-onkovci pregledani, s-o- hrupno odšli na barko imi se .spuščali v «kajuto», 'takoim-enova-nio preselje-niišk-o jamo, ker ni biilo v barki ne vrat,, ne oken.
— Ovičaroivsko okrožje ! — j-e zakričal mornar z visokim. zateglim glasom, ko so bili Voronkovci odpravljeni. —■ Ovčaro-vlsko okrožje, naprej!
Spet s-e je množica zazibala. Ovča-rovici so se zbirali ini se z viko-m, in krikom bližali mostičku. Vse ,Se je gnetlo. Mnloigi so 'se prerekali, drugi v-pi-li, da čakajo, že mnogo časa, tretji »spet tarnali, da s-ta. jim pobrala bolezen im smrt že- polovico .družine, četrti pa -s-o .se veselili, d.a bodo venldiarle odpotovali...
— Nazaj! Otrok im.a davicol — je mahoma zavpil študent in vrgel proč trsko, -ki jo je bil pravkar vtaknil deklici v usta.
— Vaše blagorodje! — je zaprosil m-užik, ki j.e- osupnil ini se- preštoašii.l. — Za božjo- voljo... Tri -tedne... V'se smo -pojedli...
— Na-za-j !
— Vaše iblagoro-d-je! Nikar...!
— Nazaj, nazaj! — sta zavpila tudi mornarja. — Niti besede več o tem-!	2
'— Vaše iblla-g... — Mužik-u se je glas zataknil v grlu. Nastala je zmeda. Vsa družina, 'ki je Iblla že skoraj na barki, se je moralai vrniti -na breg. Začul -se j-e kri-k in jok. Oče bolne deklice je obstal stisnjenih zob in -dvignjenih pesti. Z dalo .se je, d-a bo -deklico -ubil v -obupo, a je zgrabil sebe za .lase, z visokim, skoraj ženskim glasom je začel jokati in- tannati natii svojo usodo, da bo moral vnovič čakati na prevoz. Medtem je pomorščak že zaklical:
— 2 H insko okrožje! Zilinci, naprej!
Množica le spet zabučala in moži-k, ki -so- ga zaradi
njegovega otroka za hip splošno pomilovali, je- bil v trenutku pozabljen. Sleherni je bil' sam seibi najbližji.
Cim dalje je trajalo sprejemanje n-a ladjo, tem bo-lj je -bila množica razburjena,
Zaslišal si stokanje in vpitje n-a pomoč, prerekanje in posmeh.
Pred -uradnikom je obstala ženska polna: groze tresočih se ustnic, a mornar je potegnil -otroka iz njene vreče, ki ;ga je- hotela ne skrivaj -odnesti s seboj, in ga pokaz-all študentu. Otrtok: je imel koze.
Tu-dii Matvej sii je mislil, da- bi se- dalo bolnega Mi-klav ž-fca skrivaj -spraviti n,a (barko, Tdda ta prizor ga je odvrnil odi te- misli. — C e hočem vnovič zaživeti, ne smem imeti več opravka z Miklavžkom. — si je misli»! Matvej. Stilska ga je sitila k mostiču. Arina se je topila v solzah, a b-airka- se je nemoteno -polnila z ljudmi i-n slednjič je prišla vrsta tudi nanje. Ne misli, -ne solze niso mogle več pomagati.
— Kar bo, pa bol — je že stotič sklenil Matvej in .se žalostno, -skoraj sovražno oziral in prešteval svojo družinic». — Vseh že ne bo kionee. -Miklavžek -pa- ni več za ta svet in amen!
Ljudstvo se je bolj in- bolj vznemirjalo. Zaskrbljeno se je razburjalo zaradi' vedno več j-e naglice in naraščajoče zmede. Vsakd-o se j-e- bal, d-a n-e ibi bil-o kaj narobe, da ne bi nen-aidom-a javili, -d-a je barka- poln,a, da ni moči stlačiti vanjo- nikogar več. Zato je sleherni poziv, sleherni krik pomorščaka tiral ljudi -bliže k bregu, bliže k barki,
— Sosmovsko okrožje! —- se je razlegel glas.   S osnove!, naprej!
Pod- Matvejem- se je kar zemlja- stresla. Na-gl-o se je ozrl na ženo, na družino, na prtljago in z drugimi vred Zavpil;
— Tukaj -smo !
Krog -njega je že hrumela- množita kakor huda UfM. Porivali s-o ga:, suvali-, ga- igne,tild z vseh strani. Občutek nemira in naglice j>e prevzel tudi njega. V njem se je pojavila preganjenia zver, bil je čas, da- si reši svojo kožo Ni se zmenil več za- ženske solze in jokanje, ki .se je oglašalo za njim. Matvej je gledal naravnost predse ,namr-šil obrvi, mrzel pot mu je- polzel po obrazu, stiskal je zobe, se prerival skozi gnečo in si delal pot zase i.n za svojo družino.
Proti večeru, ko- je zapiskala- sirena in -sta se obe b-arki prenapolnjeni z ljudmi i-n -težko- prtljago počasi zga-n-i-Li, je Matvej ždel na -dnu barke in zlezel sam vase. Ničesar ni videl pred seboj. Ni videl ne reke, ne lj-udi, ki so ostali na bregu. Ko -s-e j"e barka premaknila j-e vzdrhtel, ved-oč, da je zdaj v-se končamo. — Saj Miklavžek ne bi več vstal... Saj bi itak- umrl... — Tako je mislil uro, dve uri ves dan, ves teden, ves m-e-sec. I-n morda je t-ak-o mislil vse svoje žive dni—
* * *
Pozno v je-semi je ravnina, osamevala. Ljudstvo se je razšlo na vse strami, barake so utihnile in osamele. Le novi grobovi1 so ostali za gozdičem, ,n-a ravnini pa nekaj hišic — nekaj otročičev, ki- -so -postali sirote za umrlimi starši, ali pa so jih pozabili tu — ali prepustili -usodi na milos-t In nemilost. Otroci .so se drug drugega hali, vsi osamljeni so se jokali, klicali- -očka im mamico, in nihče mi vedel čigavi otroci so to, od kot im kje so zdaj njih družine. Med -temi otroki «nikogar» je ostal tudi Miklavžek, ki je bil po prestani bolezni ves shujšan im- bled.
— K do je tv-oj oče? — so ga izpraševali. Od kod je? Kako mu je ime?
— Očka, — je v solzah odgovoril nesrečni fantek.
— Pa mati, kako ji je imfe?
— Mamica.
In ničesar drugega ni bito mogoče zvedeti od njega, KONEC
mm
JOK IN STOK — V nedeljo se je sestala pičla druščina titovskih plačanih tekavčičev in temu so nadeli pompozni naziv «občni zbor prosvete». Ze iz samega precej skopega poročila, ki ga je v torek prinesel njihov «Piccolo» lahko vidimo da je morala biti ta njihova vsakoletna ceremonija zelo, zelo klavrna. Titovska druščina ni imela v resnici kaj pokazati. Kljub milijonom, ki jih stalno prejema iz Ljubljane, se je vse njeno «prosvetno» delo omejilo na par mršavih nastopov u naglici obujenih in skrpucanih zborov, ki prav gotovo niso dali od sebe niti ene note, če jim niso prej titovski finančni ministri zarožljali s cvenkom. In kljub vsemu cvenku so morala tržaško titovsko «kulturo» pre-pogostoma reševati iz zagate Ljubljana in druga mesta Slovenije, ki so jim ves čas krepko «forajtala». Zgleda pa, da tudi ta «pomoč» ni veliko zalegla, ker so njihova predavanja odpadala «iz tehničnih razlogov», kot gnile hruške z drevesa.
V bistvu niso tudi tokrat tifoidei povedali nič novega razen, da «bo treba spremeniti način dela ter da so zato potrebni požrtvovalni in sposobni kulturni delavci». Ne vemo sicer, kaj naj bi pomenil ta «no-vinačin dela». Verjetno pa je ob teh besedah spreletela mrščavlca marsikaterega titovskega «kulturnika», ki je prejemal za svoje «uspešno» delo mastno plačo. Morda jim namerava mož brhke Jovanke priščipniti «flike»? Saj ne bi bilo nič čudnega. Ce je že dejal, da «Italijani lahko dobe Trst», čemu bi še nadalje trosili toliko denarja za «kulturo», ki itak nič ne zaleže. Zaradi tega se obetajo titovski «kulturi» na našem ozemlju tudi s te strani precej temni dnevi in ni izključeno, da sc bliža doba «sedmih suhih let.»
«PROSVETNA» UDBA — Mea imeni titovskih plačanih «kulturnikov» se blešči osebnost ženskega spola, ki jo je že drugič «kandidirala» vsemogočna in povsod p/isotna Udba. Svetlolasa titovska «kulturnica» je prišla s tem «povišanjem» tja, kjer je bila za časa rajnkega gologlavega betičarja, ki je končal svojo «karjero» na trgu Loreto v Milanu. Od «giovane fascista» pa do glavnega odbora titovske «prosvete» je zelo kratek korak, pri katerem niso imele njene dolge in suhe noge velikega napora. Menda vsekakor manj, kot v ilegali, ko jo je ob vsakem srečanju s terenskimi aktivistkami «odkuri-la» urnih nog, da bi je le ne opazil kak ducejev «federale».
SAJ JIM JE ZE IZPIL VSO KRI — Vse titovsko časopisje joče in stoče ter pretaka bridke solze zaradi težke bolezni titofašističnega ministra Borisa Kidriča. Časopisje se pa istočasno baha, da ponujajo jugoslovanski delavci kar trumoma svojo kri, da bi rešili titovskega krvosesa. Malo verjetno se nam zdi, da bi jugoslovanski delavci lahko sploh še kaj ponujali. Saj jim je Kidrič in o-stala titovska tolpa vampirjev izpila tudi zadnjo kapljo krvi. Kaj torej še hočejo? Morda bi hoteli sedaj izpiti še kri albanskih in bolgarskih delavcev, ker so se v Jugoslaviji napili do zadnje kaplje? Ce potrebuje titovski minister še kaj krvi, naj se lepo obrne do raznih tolstih ministrov, generalov in šefov Udbe, ki so v tem pogledu prav dobro preskrbljeni in tudi izbira ne bo težka. Saj imajo v Jugoslaviji takih trotov na tisoče.
KLOBASE SO M'U DIŠALE —Ko so se titovski svetovalci, ki so šli na požrtijo v Slovenijo poslavljali od bele Ljubljane, je imel neki svetovalec iz dolinske občine solze v o-čeh, O tem res «ganljivem» slovesu se je razpisalo ljubljansko «Jutro» še bolj «ganljivo». In mi nočemo niti najmanj dvomiti, da je imel možakar res «solze v očeh». Verjetno mu je bilo ob slovesu milo Pri srcu, ko se je spomnil na mastne ljubljanske piščance in še bolj mastne kranjske klobase in vrčke piva, ki jih je bil deležen, ko se je «prepričeval» o titovskem «socializmu»,
NAPREDEK PA TAK — Ljubljansko «Jutro» nam ve tudi povedati, da je občinski svetovalec iz Nabrežine Srečko Colja izrazil začudenje nad napredkom, ki je bil dosežen v Jugoslaviji od leta 1948. dalje. Titovski svetovalec je imel v resnici vse razloge, da se je «začudil», ker je «napredek» res velik. Leta 1948. so se še svečano zaklinjali, da so za Sovjetsko zvezo in tov. Stalina, danes pa bruhajo svoj strup proti SZ in tov. Stalinu kot iz ognjenika in ližejo škornje raznim ameriškim in angleškim ministrom, generalom in drugi imperialistični sodrgi, ki prihaja kar trumoma v Jugoslavijo. Velik «napredek» je tudi v tem, da je mož brhke Jovanke zadolžil Jugoslavijo do vrh glave, likvidiral Komunistično . partijo in ljudsko fronto in de- , la ameriške «eksperimente», da bi spravil jugoslovanske delavce na mušjo težo. Med «napredke» pa je treba prišteti tudi to, da so imele 1948. leta rogove samo živali, danes pa jih lahko najdeš v vsakem kotu katerega koli ministrstva in morda celo v palači moža brhke Jovanke. Seveda, 1948. leta je bil Titov «socializem» še v povojih in ni še «zgradil» raznih Stamboličev, -
Tržaški mestni svet zahteva
takojšnjo rešitev vprašanja pomorstva
Samo indipendentisti in titovec niso glasovali za enotno resolucijo - Načelno stališče komunističnih svetovalcev - Trst naj postane spet pristanišče zaledja - Razveljaviti je treba fašistične zakone iz leta 1936.
Na torkovi seji tržaškega Oibč. sveta so zaključili razpravo o tržaškem pomorstvu. Na tej seji so .govorili svetovalci Cu-sin od Tržaškega bloka., ki je pobijal zlasti tezo, da bi privatne pomorske družbe lahko dvignile, odnosno1 opomogle tržaško pomorstvo; odv. Miani (PRI), iki je 'zahteival ponovno vzpostavitev pomorskih prog, ki jih je nekoč imel Trst; socialdemokrat Bonetti, ki je vneto zagovarjal uničevalca tržaškega pomorstva ministra C appo; nadalje je govoril liberalec odv. Forti, ki je v glavnem osredotočil svoj govor z nesmiselno polemiko s tov. Tei-nerjem (PSI). Odv. Forti je med drugim povedal tudi, da so že leta 1947. nameravali prenesti! .sedež Tržaškega Lloyda v Benetke ter da to namero še vedno podpira dokaj .moč n,a skupina. Kot zadnji je govoril župan Bartoli. Niti njegov g;ovor,ni bila n-ikaka novost. Posluževal se je že tisočkrat obrabljenih iredentističnih gesel.
Sledilo je glasovanje skupne so. ki so jo zahodiniki namer-
resolucije, v kateri se zahteva takojšnja podpora za poživitev tržaškega pomorstva. Glasovanja so se vzdržali indipendentisti in titovski predstavnik Dekleva. Vsi ostali svetovalci vseh političnih skupin pa so soglasno sprejeli omenjeno resolucijo. Sledilo je glasovanje titopendentistične resolucije, za katero so seveda glasovali le oni sami, medtem ko so bili vsi- ostali .svetovalci proti njej. Tako s e je torej zaključila dolga in zelo pestra razprava o tržaškem pomorstvu.
Stališče komunistov do tega važnega vprašanja je zelo jasno in enostavno. Trstu naj se vrne vloga) v -pomorstvu, ki jo je imel nekoč. Vzpostavijo naj se pomorske proge s Srednjim Vzhodom in z drugimi kontinenti. Trst mora spet postati luka za svoje naravno zaledje, za Češkoslovaško, Madžarsko in za druge dežele Srednje Evrope. Odipr,aviti je treba takoimenovano železno za ve-
no postavili, hoteč s tem oslabiti socialistično gospodarstvo v zainteresiranih deželah. Trst mora spet postati trgovsko središče. Zato pa je .treba odpraviti vojaško oporišče, ki so ga tu protizakonito ustanovili sedanji okupatorji. Obenem pa je nujno, da se razveljavijo zakoni, ki so bili v pogledu tržaške mornarice sprejeti leta 193.6, kateri protežirajo zlasti Genovo .na škodo Trsta. .
Komunisti so soglasno- sprejeli resolucijo večine zato, ker se zavedajo, da je treba Trstu nemudoma pomagati in da se ne sme še nadalje čakati. S tem pa, da so glasovali za resolucijo, še ni rečeno, da v celoti soglašajo z njo. Kot so obsodili d ema g egi j o	t it openden tis t ov,
prav tako -so cenzurirali postavke večine ter jih opozorili na nujnost ponov-ne vzpostavitve pomorskih prog, ki bodo- temeljile na zanesljivi1 podlagi.
Tutopendentisti pa so s svo-
Delovna in šolska mladina
se pripravlja na zborovanje
Sestanki v Arzenalu in športnih krožkih - Te dni bodo sestanki tudi na podeželju - Mladina razpravlja o svojih problemih - Ovire oblasti
Pobuda za zborovanje delovne in šolske mladine je bila sprejeta v mladinskih krogih z velikim zadovoljstvom. V tem 'žlborov.anju vidijo mladinci uspešno .sredstvo za prikazanje njihovih težkih pogojev življenja, dela, pouka in zabave.
Na poziv, ki ga je izdal iniciativni odbor, so mladinci takoj prešli k pripravami z.a sestanke v tovarnah, delavnicah in krajih bivališča. Tako so bili te dni v ladjedelnici Sv. Marka .sestanki v delavnicah, na katerih so popularizirali zborovanje. Sestankov so se udeležili mladinci včlanjeni v oibeh sindikalnih organizacijah ter neorganizirani.
Tudi v Tržaškem arzenalu so imeli svoje zborovanje, na katerem so izvolili delegate. Slična zborovanja so bila tudi v mizarskem podjetju Sbo-chelli, športnih krožkih Mer-candel, Aurora in Sv. Alojz.
Za prihodnje dni so v na-
črtu sestanki v Tovarni strojev, podjetju Kozman, .raznih mestnih okrajih, Sadežu, Sv. Križu, Nabrežini, Dolini in v openskem okraju. Namen .sestankov je, da .se ralzvije med mladinkami in mladinci čim širša debata o njihovih posebnih problemih ter da se najde izhod za rešitev. Kakor vidimo, zavzemajo priprave za zborovanje vedno bolj izrazit značaj široke diskusije med mladino raznih političnih mišljenj,
Iniciativni odbor preučuje vse važnejše probleme mladine, kot brezposelnost mlade delovne sile, n ad izkoriščanje, socialno skrbstvo, šport itd. Podrobna in vestna preučitev vseh perečih problemov mladine bo nedvomno mnogo pripomogla, da se prikaže v pravi l.uči! težko stanje naše mladine ter da se iznesejo pred^ legi za izboljšanje tega stanja, ki jih bodo morale oblasti na vsak način resno -upoštevati.
V sredo ob 22. uri se je začela nico pa je ponesrečenec izdihnil
stavka petrolejskih delavcev, ki se je zaključila v četrtek ob isti uri. V Trstu so ustavili vsako delo v čistilnicah «Aquila» 'in «Standard», razen varnostne službe proti požaru. Petrolejski delavci, ki so stavkali istočasno tudi v Italijanski republiki, so bili prisiljeni do tega koraka, ker so delodajalci pretrgali pogajanja za obnovitev delovne pogodbe in izvedbo sporazuma z dne 14. 6. 1952.
»** Enotni sindikati so predložili VU spomenico, v kateri so navedeni pravi razlogi nameravane zapore tovarne SATIM. Ravnateljstvo se je svojčas izgovarjalo, da mora zapreti tovarno zaradi pomanjkanja naročil in izgube tržišč v coni B. Dejstvo pa je, da je tako- stanje pripisati predvsem velikemu birokratizmu vodstva, zamudam pri izročitvah naročil in pretiranim cenam. Zgleda tudi, da ima vodstvo interes premestiti vse delo v druge tovarne, ki se nahajajo v Milanu in Torinu: Zaradi .tega so ES še odločneje intervenirali pri VU z zahtevo, da se prepreči nameravana zapora.
*** Te dni so se zopet začela pogajanja za zadovoljivo rešitev vprašanja izplačila primerne izredne doklade odpuščenim delavcem GRDA. Zaradi odsotnosti ravnatelja ladjedelnic so bila slednja trenutno odložena.
*** Po enoletni vztrajni borbi so te dni dosegli kartonažni delavci pomemben uspeh. Sporazum, ki je bil .podpisan v Rimu predvideva 10 do 12 odst. povišek plač in druga izboljšanja. Za delavke je bila nadalje odpravljena III. kategorija in slednje bodo prešle v II. kategorijo.
* * *
zaradi zadušitve.
*** v noči med soboto in nedeljo je izginil neznano kam 72-letni nemški državljan Mathias Winand, ki se je mudil v našem mestu skupno z ženo na turističnem izletu. Okrog 3. ure zjutraj sta se zakonca podala proti postaji. V trenutku, ko si je žena zavezala čevelj, se je mož oddaljil v smeri nabrežja in od takrat ni o njemu nobenega sledu. Preiskali so celo morsko dno, toda brez uspeha.
*** Pred kazenskim sodiščem se je te dni zagovarjal policijski inšpektor Francesco Ozebek, ki je obtožen ugrabitve mladoletne deklice in nemoralnih dejanj, tla zatožni klopi je tudi mladoletna A. M. Proces je bil odložen na 27. t. m. Omeniti moramo še, da je Ozebek kljub težki obtožbi še vedno v službi.
* * *
V dneh od 13. do 19. t. m. se je v tržaški občini rodilo 55 otrok in 1 mrtvo rojen, umrlo je 69 oseb, porok je bilo 31.
Cilji te pobude so torej plemeniti. Zaradi tega jo. morajo podpreti vise tiste .socialne organizacije, .ki jim je bodočnost mladine res pri srcu
Kakor zgleda, pa .ni,so tega mnenja gotove osebe in oblasti. Ze od peče tka .svojega delovanja je imel namreč iniciativni odbor nešteto, ovir, bodisi s strani conskega .predsedstva, ki je odbilo prošnjo za tiskanje letaka, kakor tudi s strani vodstev CRAL kemikov, grafikov in Sv. 'Marka, Iki niso
jim deimagoškim zadržanjem še enkrat dokazali, da jim prav nič ni. mar za usodo Trsta ,in njegovega gospodarstva.
Regulacija ZKM
Kampanja, za obnavljanje izkaznic za 1953 se nadaljuje s pjD.s-peš enimi tempom v v.seh sekcijah mesta in okolice. Doseženi rezultati prikazujejo veliko navdušenje, ,s katerim so se naši marljivi mladi komunisti lotili dela za dosego velikih uspehov, to je razširitev in utrditev ZKM. 57 m> vih mladincev, ki so bili rekrutirani za našo organizacijo, s\o temu najboljši dokaz.
Cilj ZKM je, da se dovrši
Veselice na čast kongresa ZDŽ
Na čast II. kongresa Zveze demokratičnih žena bodo danes in v nedeljo naslednje veselice in kulturne prireditve
Danes, v soboto 22. t. m. ob 20. uri v krožku «TOMAŽIČ» veselica, ki jo organizirajo mladinke.
Jutri, v nedeljo 23. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH prireditev s kulturnim sporedom.
Slična prireditev bo jutri ob 20.30 v P.D. «Zvezda« v PODLONJERJU.
Prireditvam bodo prisostvovale tudi delegatke in inozemske zastopnice. Z. D. Z. vabi vse prijateljice in demokratično prebival, stvo mesta in podeželja, da se teh prireditev udeleži v čim večjem številu.
obnavljanje1 izkaznic 100 odstotno do 21. decembra, dneva 73. obletnice rojstva tov. Sta-
totela dati. na' razpolago dvo lina velikega, prijatelja, mladi
ne. Vec .sekcij pa. je z e doseglo ini tudi preseglo svio j delovni
bi se vršilo
rane, kjer n a. j zborovanje.
Toda vse te načrtne ovire ne bodo preprečile uspeha hvalevredne pobude, ki bo veliko doprinesla borbi tržaške mladine za boljše .pogoje življenja, dela, pouka, razvedrila in za bodočnost miru.
Protesti zaradi aretacije in obsodbe Ondine Eler
Vest o nečuveni obsodbi Ondine Eler, ki so jo titcifašistični krvniki cone B spravili za 22 mesecev v ječo, je zelo razburila tržaško, javno mnenje. Poseben odmev je imela v vrstah demokratičnih žena, ki so dale duška svojemu ogorčenju proti fašistični kliki morilcev v raz. nih protestnih pismih. Poudarjena je predvsem docela utemeljena zahteva, da se za usodo Elerjeve, ki je tudi bolehna in v drugem stanju, pobriga VU in zahteva njeno izpustitev.
Protest s 54 podpisi so poslale te dni VU demokratične žene Podlo,njerja. Tudi na predkongresnem sestanku žena v Elerjih so- ostro obsodile nov titovski zločin, kakor tudi brezbrižno zadržanje VU. Sklenile so, da pošiljejo dve zastopnici do merodajnih oblasti, p.ri. katerih bodo zahtevale takojšnjo intervencijo v korist državljanke cone A. Protest proti aretaciji in obsodbi je .poslala tudi ZKM. Glavni- odbor ZD2 ipa je zahteval razgovor .s predstavniki VU. ........
načrt in to z vidnim uspehom. Ce pregledamo dosedanje rezultate posameznih sekcij lahko ugotovimo, da so dosegle cilj tiste sekcije, iki so delale ,na podlagi delovnega načrta z naslednjimi. točkami: 1. v.sak član komiteja je imel nallogo, da obnovi izkaznico najmanj 5 mladincem; 2. nadalje je vsak tovariš imel, nalogo, da stopi v stike z enim ali več mladimi simpatizerji za pritegnitev v vrste ZKM; 3. določil se je rok, v katerem je moral vsak tovariš "izročiti izvršeno delo; 4. določil se je dan veselice, na kateri so se razdelile nove izkaznice.
Do teh uspehov je nedvomno pripomogla tudi prehodna zastavica, določena za najboljšo sekcijo. Ustvarila je pravi tekmovalni duh, ki se je naglo razvil med pio edinimi sekcijami. Pripomogla pa je tudi želva, ki smo, jo določili za tisto sekcijo, katera je na zadnjem mestu in slednje se vse sekcije bojijo, ker nihče noče imeti prispodobe počasneža. Zastavica je sedaj v posesti mladincev in mladink Sv. Ivana, ki so presegli cilj s, 140 odst. z rekrutiranjem 14 mladincev. Sledijlo mladinci sekcije VOM s 113 odst. in 7 novimi člani. Oib tej priliki so organizirali tudi v resnici lepo veselico. Tudi mladinci iz Podlonjerja so imeli dobro uspelo veselico, delovni načrt so izvršili s 115 odst. ter rekrutirali 11 mladincev. Lo-njerci .slo dosegli 90 odst. delovnega načrta z 2 novima članoma. Dobro se je izkazal mia-
novi I 26 izkaznic. Nadalje beležimo mladince sekcije Pečar s 100 odst. rezultatom, Kolenko ve a s- 40 odst., Skednja 33 odst., mladinke Sv. Ane s 45 Odst. in. 3 novimi članicami. Iz prejetih vesti zgleda, da so dovršili delo tudi mladinci v Križu, isto v Saležu, Malem Repnu, Rromanjih in Dolini. Kakor vidimo, delo dobro napreduje -skioro (povsod. Imamo pa na žalost tudi .nekaj sekcij in vasi, ki plcvsem mirno dremajo. Slednjim ,pa preti nevarnost, da pridejo v posest želve, kar se je že pripetilo mladincem v ladjedelnici Sv. Marka. Očividino pa jilh je prav to zdramilo in zagotovili so nam, da bodo želvo vrnili v ponedeljek 24. t. m. na sestanku tajništev, da jo .naiprtimti kaki -drugi sekciji, ki ji 'bolj prišlo j a. Tega naj se dobro zavedajo tiste sekcije, ki se še niso zdramile. Resno naj se poprimejo dela, da bodo izvršile obnavljanje izkaznic v rekordnem času.
LUCIJAN RONCELJ
REKRUTAC1JA IN OBNAVLJANJE IZKAZNJC
V Borštu so tovariši obnovili vse izkaznice
Iz delnih podatkov, ki so v posesti organizacijskega odseka naše partije izhaja, da poteka kampanja za rekrutacijo in obnavljanje izkaznic povsem zadovoljivo. celice in sekcije so prešle h konkretnemu izvajanju delovnih načrtov in ni dvoma, da bodo izpolnile zadane si naloge v postavljenem roku, to je do 21. decembra, rojstnega dneva tov. Stalina. Z uspešno izvedbo zadanih nalog bodo tržaški komunisti najlepše proslavili ta zgodovinski datum in s tem izkazali genialnemu voditelju svetovnega proletariata vso svojo ljubezen in zvestobo.
Tovariši iz Boršta nam poročajo, da so dovršili obnavljanje izkaznic s 100 odst, rezultatom, razen tega so pridobili še enega člana. Tudi v Flavjah so tovariši že dokončali obnavljanje ter izvedli nalogo 100 odst. Pri Sv. Vidu so rekrutirali do sedaj 3 nove člane. 100 odst. so obnovile izkaznice tudi celice Ibaruri, Jenko, ženska in moška celica v Griži pri Miljah. Tovariši v Griži so pridobili tudi 1 novega člana. Terenska moška
OBČINSKA SEJA V MILJAH
Spekulacije opozicije so klavrno propadle
Pojasnitev vprašanja trošarine - Demokristjani so v zadregi - Odobritev raznih sklepov
Na- seji občinskega sveta v Miljah, ki je bila v sredo zvečer se je nadaljevala diskusija glede 25 odst. poviška troša-rinskega davka. Kot je znano, so diskusijo sprožili demokristjani že na, prejšniji seji. Odbornik: Prodam je dal tokrat opoziciji izčrpna pojasnila Predvsem je dokaizal, da ni med Trstom im Miljami nikake razlike v obdavčitvi, ker je tudi vi tržaški občini v veljavi navedeni odstotek. Podčrtal je nadalje, da je bil v Miljah uveden bar o disto tek' še marca 1948, torej taikrat ko niso- bili v občinskem svetu komunisti. Aprila 1952 pa je bil zopet potrjen od vsega, občinskega, sveta, torej tudi opozicije. Razen, tega pa je, treba upoštevati, da je v Trstu podvrženih trošarini’ več predmetov, kot v Miljah, kljub temu da je, prejšnji, milj. siki ..svet vneseil nekaj novih postavk za kritje potreb občinskega proračuna.
V diskusijo je posegel tudi župan tov. Pacco, ki je opozoril opozicijo, da bi morala u-govairjati takrat, ko se je razpravljalo o uvedbi .novih postavk.
Jasna razlaga tov. Prodana in pripombe žiupana so spravile nepoučeno opozicijo v vidno zadrego. Iz te zadrege ..jih je skušal rešiti demokristjan, dr. Crevatin, ki se je opravičeval, da mu ni bil dobro, znan položaj v Trstu. Skušal je celo potiti,kavati, da so lansko leto glasovali nekako- v dobri veri, ki naj bi jim bila izsiljena s strani komunistične večine. De-mokristjansko špekulacijo je z odločno intervencijo- zavrnil tov. Postogna, ki je dejal, da naša skupina nikakor ne more sprejeti teh neutemeljenih in nekorektnih podtikovanj. Opozoril je demokristjane, da so bili komunistični svetovalci, vedno in ob vsaki priliki korektni do opozicije. Intervencija našega svetovalca, s katero je popolnoma' razblinil nameravano špekulacijo, je spravila opozicijo, v še večjo zadrego.
šal nato omiliti svoje prejšnje besede. Sklep je bil nato odobren z večino glasov. Vzdržali so se 3 demokvistjanski svetovalci.
Občinski svet je nato odobril razne .sklepe ožjega odbora in sicer nakup prevoznega sredstva za potrebe občine, za kar je VU nakazala izredno vsoto 1.600.000. Proti nakupu je glasoval edino .svetov. Dr ioti, Odobrili so nadalje brezplačni odstop 1,224 kv m občinskega zemljišča ustanovi IAiCiP zai .gradnjo 2 stanovanjskih hiš z T2 stanovanji, zavarovanje .proti požar.u nove šolske stavbe v Zavljah in vse o-preme .ter druga, dya sklepa upravnega, značaja,
O problemih občinskih nameščencev je nato svet razpravljal na tajni seji.
celica v Sv. Roku je tudi že obnovila vse izkaznice s 100 odst. rezultatom.
ZOPET „AUTOVlE CARSICHE"
Tudi dolinski občani zahtevajo znižanje cen
Vsem našim bralcem je znana akcija, ki so jo pretekli teden izvedli Trebenci cib podpori Zveze enotnih sindikatov proti povišanju cen avtobusnih voženj. Podjetje SEAT, ki vozi tudi mimo, Trebč je takoj delno ugodilo zahtevi po- znižanju, seveda v kolikor je v to privolilo ipodjetje «Autovie Carsiche», ki se lasti monopola, nad gornjo Tržaško- okolico.
Tudi med potniki dolinske občine vlada veliko nezadovoljstvo. Tam sta podjetji «Autovie Carsiche» in «La Stradali e-» še prej povišali vazne cene. Proti temu je intervenirala občinska uprava v Dolini, Zupan tov. Lovriha je obema po-djetjima predlagal, naj bi uvedli polovične cene za abonente. Predlogu pa se je podjetje «Autovie Carsiche» odločno uprlo. Izvedeli pa smo, da je podjetje «La Stradale» pripravljeno uvesti prejšnje cene, odnosno polovične cene za abonente.
Podjetje «Autovie Carsiche» ni ho,telo vzeti v poštev niti zahteve, na,j bi dijakom znižali vozne cene. Baj.e je podjetje mnenja', da naj pošiljajo otroke v šolo le tisti roditelji, ki zmorejo občutne stroške.
Ker podjetje ni hotelo vzeti v poštev predlogov župana, je ta y gpak solidarnosti s prizadetimi potpiki Raztrgal vozno karto, katero mu je i.mentono podjetje svojčas izstavilo brezplačno in ki j p vpijalo za vožnjo, po občini.
Toda, s tam. .zadeva še ni končana. Prizadeti potniki bodo še nadalje vztrajali v svojih pravičnih zahtevah. Ce bo potrebno, bodo tudi bojkotirali avtobuse omenjenega podjetja.
.Nadvse zanimivo pa je, da o vsej tej zadevi «Primorski dnevnik» molči kot p^oiski mutec.
Stenski koledar KP
Center za širjenje tiska, javlja, da je izšel stenski koledar Komunistične partije za leto 1953. Opremljen je s sedmimi reprodukcijami znamenitih slik, ki poveličujejo delo. Koledar stane 100 lir im je v razprodaji iv vseh sekcijah ter pri Centru za širjenje tiska, v Domiu- pristaniških delavcev.
Za teden ---dni —
Sobota, 22 - Cecilija Nedelja, 23. - Milivoj Ponedeljek, 24. - Janez t krajec)
Torek, 25. - Katarina Sreda, 26. - Delfin Četrtek, 27. - Marjeta Petek, 28. - Bazilij
ZGODOVINSKI DNEVI:
24. 1906 je umrl pesnik S>< Gregorčič.	,L-
28. 1820 se je rodil Friedl"^ Engels.	. j
28. 1943 konferenca Stalin -J sevelt - Churchill v " ranu.
1
trst ii.
Val. dol. 306,1
lilm1
le
tim
kv.
» pc i ne V i
SOBOTA, 22. novembra: Šramel kvintet in pevski da 11 or: 19. Pogovor z ženo - 20. KOlUnje tržaškega komornega zbora 'tivil Bartok: Koncert za violino, jan,s1 NEDELJA: 9. Kmetijska !ann ja - 11.30 Oddaja za najmiaj^
12.15 Od melodije do .melodi ^
13. Glasba po željah - 18.lv «se rada evropskih godb - 18.30 imi1 cert ruskih balalajk - 19. Iz » Raz skega sveta - 20. Slovenski tih i tivi - 2,1.30 Izbrana lirika,'tat i ijo, ll
2. dejanje.	r”’"
PONEDELJEK: 13. Srbske 1 Jih srni - 19. Mamica pripoved^ Vo. 21. Književnost in umetnost Tposl Musorgskl: «Hovanščina», 1 lih. ( Janje.
TOREK: 13. Glasba poj^tit
18.15 Rahmaninov: 3 simfd? plesi - 19. Kraji in ljudje -1 ' prt Angleščina po radiu - 20 Sl? tcev ski motivi - 21. Dramatik1'U di povest - Bevk: «Kaplan M’Ušaj. Čedermac» - 22. Musorgski: ih s( vanščina», 4. dejanje.	n„„u
eniški,
- 20.30 Sola in vzgoja - 21.
V	- J
SPORT
vinski koncert, prof." Mirre ‘'vrši cinove - 21.30 Vokalni kV? žko
ČETRTEK: 19. Slovenščin* radii Slovence - 21 Radijski oder • pje[j to Priljubljene melodije ’ ej dn Mendelssohnove skladbe.	.
PETEK: 13. Glasba po |JrFr« - 19.30 Angleščina po ran vest
20.30	Tržaški kulturni razgj? vo ;
21.30	Koncert saksofonista w iòne
voj a Slamiča.	i t; \
tiji.te iga :anše ili, :r
NOGOMET	'ital
I.	Kategorija: Arzenal - c'®iiku
lunga, v Bolj-uncu ob 8.30;. ?t je leter - Primorje P.K., v Tr? I lisi ob 8.45; Frausin - Rojan, v.tarali ljuncu ob 10.30: Vesna - Sv. iia t ko, v Nabrežini ob 10.30; -	,
denj - pnzandra. v Boliun? . 12.30; Pfistarilščniki - 0pčl|12,. 3 Boljuncu ob 14.301	, Gioì
II.	Kategorija: Trebče -J, amai: ra, v Trebčah ob 10.30; C ep? leno Rojan B,'v Trebčah ob gjn lolja brežina - Staro pristanišče, * n brežini ob 14.30; Opčine B ' , ^ ^
1 rje
1 lok cij
ta, v Trebčah ob 14.30.
I. Kategorija 'moškf: Rin>i'0^c!j Frausin. pri Sv. Alojzu 0 , jslv Magdalena - Pristaniščniki,, leno tam ob li.15; Sv. Alojz ' f retve nal, v Skednju ob 11.15. ikonr JL "Kategoriji, 7/,ji:;:.' Slov 2^-dep ; g, na Skoljetu °\ o po
SLfPrlPrt Ì f1 - Cx7 A /T r, ». D r» V •
Skedenj C - Sv. Marko, v; avite, ob 9; Inter - Du,golin’ ^
dnju od s; inter - Du,goi“"i:c .-j-, Skoljetu ob 10.15; Aquilela,,' ,ù vama strojev, v Aquile]1 ,j ££
Ženska kategorija: Inter - J *1'	:
sin, pri Sv. Alojzu ob 10.1?; 'se I Alojz - Skedenj, v Skednr. p 10.15; Pristaniščniki - Sv. A n ko, na Skoljetu ob 11.30; č, , =>' leia - Vesna, v Aquileji oti 1 “ c ODBOJKA J nFe, I. Kategorija: Tovarna str kr., - Sv. Marko, igrišče Tomaži5'
9.30; Skedenj - Mercantici «Gì tam ob 10.30. Počiva Pri1"! fasi |,J ■	»	li fa-
Jutri .počivajo čete II. * »»n
gorije'	Ci
e^ofaši
NOVE UČNE MOČI SO BREZ SLUŽBE
Šolske oblasti naj rešijo!
___ _ Y	■	. .	*	+	. IBS
coni •lati : rad, 'ansk Ce ,s *ha s
'env
Večkrat smo trdili, da je iz- in ob tej priliki navesti konkretni boljšanje kvalitete slovenskega primer in sicer to: osem mladih
šolstva važen pogoj za njegov obstoj. V tem smislu so Slovensko-hrvatska prosvetna zveza in osta, le demokratične organizacije ter delegacije staršev ob vsaki priliki pozivale odgovorne oblasti, naj store vse potrebno za dvig kvalitetne ravni slovenskih šol, da bodo iste dejansko odgovarjale sodobnim potrebam naše učeče se mladine.
dinec Batič Mirando, ki je ob- Svetovalec dr. Crevatin je1 sku-
Ceprav se je slovensko šolstvo v tem pogledu nekoliko izboljšalo (saj je bilo njegovo stanje takoj po vojni v resnici neznosno), smemo trditi, da je še nešteto pomanjkljivosti in napak ter raznih odredb, ki kvarno vplivajo na razvoj šolstva.
Ponovno pa želimo opozoriti oblasti na stanje našega šolstva
osnovnošolskih učnih moči, ki so maturirale preteklo leto, hodi od ene do druge oblasti ter išče zaposlitve. Osem novih učiteljev mladih, polnih dobre volje, ki i-majo vse Pc zakona predpisane pogoje, da lahko poučujejo ne dobijo zaposlitve! Imamo Pa na drugi strani še več kot toliko redno nastavljenih učnih moči, ki tudi poučujejo in bi že davno morale v pokoj. Nekatere izmed teh so celo že bile v pokoju, so pa zopet bile sprejete v službo po letu 1945., ko je bila kriza v pogledu slovenskih učnih moCi. i« učne moči ne morejo poučevati z ono energijo in elanom, kot lahko poučuje mlad človek. Dogaja se, da morajo mnogokrat tudi izostajati od pouka zaradi bolezni, ki
V petek prejšnjega tedna je umrla v glavni .bolnici 2-letna Rosella Ramanato, ki je 12. t. m. po nesreči padla v kad vrele vode.
*** V soboto popoldne je težka prometna nesreča terjala mlado žrtev. Filobus «5» je podrl v ul. Conti 9-letno Margeri.to Mezgec, ki je hotela prekoračiti cesto prav v trenutku ko je privozil mimo. Zaradi premajhne razdalje šofer ni mogel preprečiti nesreče. Z avtom RK so težko ranjeno dekletce prepeljali v bolnico, kjer pa je izdihnila kakih 10 minuli pozneje.
*** v ponedeljek zvečer je padel v morje in sicer v bližini pomorske postaje 70-letni" Ivan Rehar, stanujoč na Vrdeli 200. Na njegove obupne klice so pritekli finančni stražniki in nekaj ameriških mornarjev. Eden izmed teh je skočil v morje in |
GREGORČIČEVI VEČERI:
PD «France Prešeren» na Ko-
lomkovcu, priredi v -soboto 22. t.m. oib 20. uri v gostilni «ex Soci» Gregorčičevi» proslavo. Spominski nagovor bo .poda! tov. Košuta, ki bo recitiral nekaj Gregorčičevih pesmi. Recitirali bodo tudi domači- pionirji in člana Ljudskega odra Aleksi j in Jugova. Pri prireditvi šiodeluje domači pevski zbo,r «Rota», ki bo zapel nekaj lepih pesmi. Pridite vsi!
PD «Simon Jenko», priredi v četrtek 27. t. m. .ob 20. uri v društvenih prostorih, v Domu ■pristaniških delavcev, v dvorani «Kraljič» Gregorčičevo proslavo. Spominski nagovor ho imel, tov. Košuta i-z pesnikovih del ,-pa bodo recitirali člani društva in, pionirji. Sodeloval bo pevski kvartet od' Sv. Ivana. Vabljeni v.si!
V četrtek 27. t. m. ob 20. uri bo v P.D. «Zvezda» v Podlonje-rju Gregorčičev večer s pestrim kulturnim sporedom in govorom tov. Gombača.
PD «Marušič» - Rocol .priredi Gregorčičev večer v soboto 29. ,t.m. db 20. uri v. društve-
pisatelju bo govoril tov. Anton
ga rešil. Med prevozom v bol-1 nih prostorih (pri Zajcu). O
Gerlanc, iz pesnikovih del pa bo .recitiral član Ljudskega odra tov. Ailekisij. Vabljeni vsi! Občni zbor v Skednju Danes, v soboto 22. t. m. bo imelo PD Skedenj v\ Ljudskem domu v Skednju svoj redni letni občni zbor. Prisostvoval bo za« SHP’Z, podpredsednik tov. Gombač. 'Člani, udeležite se polnoštevilno občnega 'zbora ter posegajte v diskusijo. Roditeljski sestanki: na Kolonkovcu v sredo 26. t. m. oh 19.30 v Prosvetnem, domu. Sestanek bo vodila zastopnica SHPZ tov. Jelka Gerbec.
v Skednju v četrtek 4 decembra ob 20, uri v Ljudskem domu. Sestanek. ;bo pravtako vodila tov Jelka Gerfbec.
Vabljeni vsi .starši šoloobveznih otrok!
Proslava v Barkovljah V nedeljo 16. t. m. je bila v Barkovljah pri Rumeni hiši lepa proslava oktobrske revolucije, pri kateri je govoril tov. Tominez. Nato je bil prirejen prosvetni spored. Sodelovala sta dramska skupina PD «Tomažiča», ki je u-prizorila zabavno burko «Dve teti» in pevski oktet s Proseka-
Kontovela, ki je s svojim navdu-
šujočim petjem podžgal veselo razpoloženje. Posebno so ugajale «Moskva», «Stalinu», «Sovjetski mornar», «Le vkup» in druge. Dvorana Je bila prenapolnjena. Lepa prireditev na Opčinah Prejšnjo nedeljo, 16. t. m. je bila v prosvetnem domu na Opčinah lepa kulturna prireditev, ki je privabila skoraj polno dvorano občinstva. Openska dramska družina je ponovila Molierovo komedijo «Jurij Tepček», ki jo je režiral tov. Drago Gorup in ki je že pri prvi uprizoritvi dosegla prav lep uspeh. Tudi tokrat se je občinstvo prav dobro zabavalo, za kar je nagradilo igralce oh koncu dejanj s prisrčnim priznanjem. Med dejanji je igral neumorni domači orkester pod vodstvom tov. Wernerja. Ob koncu pa je kot gost nastopil ricmanj-ski pevski zbor, ki ga vodi tov. Miro Bordon ter zapel nekaj lepih pesmi. Bila je to lepa in prisrčna prireditev, za kar smo prirediteljem hvaležni. Po prireditvi je bil ples. Cisti dobiček kulturne prireditve in plesa je prosv. društvo Opčine poklonilo SHPZ, za kar se najtopleje zahvaljuje. Ostala društva, posnemajte!
V NABREŽINI SO ODOBRILI
občinski proračun za leto 1953.
škoduje učencem in šolstvu. Miom,
Potrebno bi bilo torej, ^ 'Itigk; oblasti zagotovile dostojno f“ i n ‘ nino starim učiteljem, da 1,1 >isalli stara leta živeli v miru bre* ftsko kršnih skrbi, kako rešiti °S 1 «So, 1 socialni položaj. Saj so si 2 l|a n gotrajnim delom zaslužili . t)ri\ malo počitka! Na njihovo ^
nemudoma	jej-(
naj bi se
mlade brezposelne moči,
pravilno, da naša domača Ao-vn: na, ki se je izučila s tolikW^ torni va mi, ostane brez službe. Ct 5e,re» števamo stroške potovanja:	te§;
dijakov s podeželja, visoko ^ knjig in drugih šolskih PriI>l>{f Vladi kov, ki znatno bremene na aj0 j
ko nizke dohodke naših P°
revnih družin, lahko trdiP10' jo iz ni pravilno, da so vse *e ^ jjt* z
Predvideni dohodki 45.465.892, izdatki 63.516.529, primanjkljaj 18.050.637 lir
Na zadnjih dveh sejah je naforežinsiki občinski svet obširno razpravljal o občinskem proračunu za leto 1953. ter ga v zaključku enoglasno odobril z nekaterimi predlaganimi ■spremembami.
Na seji, ki je folla v četrtek prejšnjega tedna, je komisija za preučitev problema družinskega da.vika predlagala nekatere spremiem.be 'ki .sklepu prejšnje seje, katere so bile sprejete. Odbornik Floridan je nato preči,tal in obrazložil prvi del proračuna za leto 1953., ki se nanaša na občinske dohodke, predvidene v. znesku 62.400.517 lir. V tej vsoti je vštet tudi primanjkljaj, ki- ga mora kriti VU. V zaključku seje je bil prvi del1 proračuna soglasno odobren.
iNa drugi seji, ki je sledila v sredo, je poročal odbornik Floridan o nekaterih spremembah, ,vnesenih v. po,edine postavke občinskih dohodkov. Tako je bila znižana postavka občinskih užitnin za 800.000 lir,
ker se ni povišala- trošarina n.a elektriko. Z druge strani pa je bila povišana postavka davkov (družinski davek) za 85.000 lir, kar gre v breme premožnejših slojev- Po podanem poročilu o izdatkih so razni svetovalci stavili svoje pri. po-mbe in vprašanja. Tako so n. pr. zvišali strošek za poljske čuvaje, ker so vključili v .proračun še enega. Glede predloga o nakupu traktorja je župan pripomnil, naj bi se zadeva prej dobro preučila in naj se nato predloži pismeni predlog s podatki in utemeljitvami.
Na podlagi, diskusije se je ugotovilo, da je postavka izdatkov za šolsko kurjavo nekoliko prenizka« in zato je bila zvišana za, 150.000 lir. Povišala se je tudi postavka, za otroške vrtce in sicer za 450 tisoč lir iz naslova namestitve nove vrtnarice v Mavhinjah. Precej obširna- diskusija se je sprožila okrog problema stroškov za bolnice, ki jih mora ob-
čina plačevati za občinske reveže. Predvidenih je 2.300.000 lir stroškov. Tov Gratton je predlagal, na.j bi občina, skupno z drugimi občinskimi u-pravatmi upoštevala možnost gradnje občinskega zavetišča. S tem bi znatno razbremenila občinsko bilanco, onemogli starčki pa bi bili nedvomno boljše preskrbljeni.
Po dolgi in izčrpni diskusiji je bil proračun enoglasno odobren. Z vnesenimi popravki izkazuje 45,465.892 lir dohodkov, 63,516-529 lir izdatkov. Primanjkljaj, ki ga je dolžna kriti VU, znaša 18i050.637.
bile zaman. Upoštevajmo še so starši težko pričakovali: - ifagg' dijak vendar dovršil šolo j t. TrdTt,
družine.	11
bil zaposlitev ter tako Pr^L gel k izboljšanju gmotnega 5 Ri ;;n.
. t a « g,
Poleg tega brezposelno»* . t npi-,
■‘V v
dine, ki je dovršila slovel le, vpliva negativno na
Ji N,te:
starše, da ne marajo vpisa1 . F
jih otrok v slovenske šole v leteča
hu pred bodočnostjo. Tudi,, Juditi
pada število slovenske mladine!
Oblasti naj torej eadee0^ Je ,pt
šijo, saj je to želja ne te
defili, marveč tudi vseh sjt
Uikrr
skih staršev in vsega de"10* nega prebivalstva.
Obvestilo za kmetovalce
Kmetovalce obveščamo, da je z vsoto«, ki so jo stavili na razpolago Tržaška mestna, hranilnica, Kmetijski konzorcij in Nadzorna komisija za «uvozno živino, Področno kmetijsko nadzorništoo razpisalo «II. Natečaj za izboljšanje in dobro vzdrževanje hlevov».
Natečaj, ki .razpolaga z vsoto 500.000 Lir, je «razdeljen v dva odseka:
I.	odsek za mala izboljšanja v hlevu;
II.	odsek za .dobro higijensko držanje hlevov in za higijensko-kninsko vzdrževanje živine.
Prijave za imenovani natečaj se zaključijo 30. t.m. V ta namen se morajo izpolniti posebni vzorčil, iki« se dobijo pri Področnem kmetijskem nadzorništvu — ulica Ghega 6, I (soba 4)
Predstava v Kinu ob n1®1!*6 jf
20f
v dvorani Kina ob	j
V torek 25. t. m. ob 20;' !g.^Zi!
stra. predstava varieteja v . js^v
dejanjih in 10 .slikah,
’tija
vprašanje novih namestitev
tea
ji Aili j
se rada loti priletnih Ijud« .vno
^vila,
stekli
5 tsteč»
učetl top .
^V-oik;
da t
W le °U O:
;0’ v -]
^ Uto
8‘tio i
teri sodelujejo najbolP',	Vj:
ietanti proze, petja in.	o'
D. «Kraljič». Vstopnice |(1 bijo pri blagajni kina tajništvu P. D. «Kraljič11'
. o:
da fc
a‘r-oidn
vijati
il**11
Go spod 8	fh mi
jc. '
V dvorani
društva na Kc-ntovelu >-p ko nedeljo zvečer (pJe3- ^ | organizira P. D. «I. V<d
!,va ks ,stvon
Odgovorni urednici) RUDOLF BLAŽIČ (BI" Založništvo «DELA» cf Tiska tip. RIVA, Torrep1* Dovoljenje AlS
Jv ski
o,
. «Pr. *Soški bona,:
tepOttlE
kS'
l? sol
^om.c